Revija Tabor 2007/10

Pomo~ tabornikov po ujmi

Fotoreporta`a z ROT-a

Fotoreporta`a z ROT-a

Nova rubrika:

Nova rubrika:

Taborni prostori in domovi

Taborni prostori in domovi

Pikina kon~no polnoletna

Letos je v Velenju potekal `e 18. Pikin festival, ki velja za najve~ji otro{ki festival v Sloveniji. V mno`ici ustvarjalnih delavnic je bila ena izmed bolj{ih in najbolj opaznih ponovno taborni{ka delavnica. Taborniki Rodu jezerskega zmaja iz Velenja so postavili pravi pravcati tabor, s katerim so najmlaj{im, malo ve~jim in tudi najve~jim otrokom predstavljali taborni{ki na~in `ivljenja. Prav vsaka organizirana skupina, ki je pri{la na Pikin festival, se je v obveznem kro`nem ogledu festivalnega prostora ustavila v taborni{ki delavnici. Taborni{ki animatorji so jim predstavili taborni{tvo, z njimi zapeli par taborni{kih pesmi, jim razkazali tabor in jih slovesno sprejeli med Pikine tabornike. Veliko otrok, ki so prihajali z vseh koncev Slovenije, je delavnico zapu{~alo z nasmehom na obrazu in s sve`e zasajenim semenom taborni{tva v glavi. Nikoli ne ve{ … morda pa seme vzklije.

Obujanje spominov in vrednotenje odprave na jamboree

Za udele`ence slovenske odprave na svetovni skavtski jamboree je bilo 4. sre~anje odprave res te`ko pri~akovano. Spomini na dogajanje in prijateljstva med nami so {e vedno sve`a in taborni{ka energija, s katero smo se napolnili na jamboreeju, kar buta na plan. Predzadnji vikend v septembru smo tako v lepem vremenu v Gorenju nad Zre~ami obujali spomine ob ogledu fotografij, se zabavali ob igrah in neizmerno u`ivali v dru`bi drug drugega. Vsi skupaj smo opravili tudi nekaj dru`beno koristnih del, saj smo fantje sanirali plaz, ki se je spro`il v minulem neurju, dekleta pa so pomagala pri obiranju jabolka. Ves vikend je vodstvo iskalo pluse in minuse odprave in sku{alo iz udele`encev prek razli~nih vrednotenj pridobiti kar najve~ povratnih informacij, ki so zelo potrebne za nadaljnje delo in bodo~e tovrstne odprave. Udele`enci odprave na jamboree 2007 smo postali imenitna »klapa« in pred nami so `e novi izzivi.

SiNi

Rok za novembrsko {tevilko

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor @ rutka.net ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje ~lankov za {tevilko 11 je 21. oktober. Novembrska {tevilka izide 9. novembra. Uredni{tvo

PP klub [turbeki medse sprejel

nove ~lane

PP klub [turbeki nadaljuje z tradicijo zanimivih rodovih PP prehodov. Pred taborni{kim skladi{~em rodu Pusti Grad [o{tanj se je v petek, 28. septembra, res dogajalo na veliko. Leto{njih pet kandidatk se je z rahlimi te`avami prebilo skozi zahtevne in za gledalce vizualno zanimive naloge ter pogumno stopilo v svet popotnikov in popotnic. Tudi rodova uprava jim ~estita ob tem velikem koraku in jim `eli sre~no potovanje.

SiNi

SiNi

Foto: SiNi

Foto: SiNi

Priro~nik za predstavljanje taborni{tva

Na za~etku prej{njega meseca je iz{el v naslovu omenjeni priro~nik, ki ga je ob pomo~i sodelavcev (iz vrst Izvr{nega odbora in Nadzornega odbora ZTS, strokovnih slu`b ZTS in MZT Ljubljana) pripravil na~elnik za odnose ZTS z javnostmi Ale{ Skali~. Priro~nik je namenjen enotnemu predstavljanju na{ega gibanja in na{e organizacije oziroma, citiram, da bi skupaj slikali eno sliko taborni{tva – skavtstva . Tako smo dobili {e drugi priro~nik s podro~ja odnosov z javnostmi. Bolj splo{nega, z naslovom Odnosi z javnostmi , je za potrebe nevladnih organizacij letos izdal tudi Mladinski svet Slovenije, pripravil pa ga je Jure Brankovi~, sicer tabornik iz vrst MZT Ljubljana. Gre za zgo{~eno napisan prakti~ni vodnik za tiste, ki se v nevladnih organizacijah ukvarjajo z odnosi z javnostmi.

V sve`em Priro~niku za predstavljanje taborni{tva so opisane vsebine in klju~na sporo~ila, ki jih kot dru{tva tabornikov ali celotna organizacija ZTS `elimo posredovati javnostim. Pripravljen je kot gradivo za operativno uporabo rodovih propagandistov oziroma vseh, ki ustvarjajo podobo taborni{tva v na{i dru`bi. Priro~nik vam bo pomagal pri komuniciranju z razli~nimi subjekti – od mladine, kot zelo pomembne ciljne skupine taborni{tva, prek gospodarskih subjektov z vidika sponzorjev in donatorjev, kakor tudi star{ev tabornikov, politikov, medijev itn. Priro~nik z manj teorije in ve~ prakti~nimi vsebinami – s pripravljenimi konkretnimi primeri, ki ~akajo, da jih uporabite.

Priporo~am, da preberete oba.

Ale{ Cipot, urednik

13 Imeti vod GG

20 Tabor na obisku

22 Kosobrinovi pripravki

26 Fotoreporta`a z ROT-a

32 Od rodov

36 Iz taborni{ke pesmarice

37 Dotik

39 Zadnja plat

Foto: Ale{ Cipot

NAVADNA LISICA

LISICA JE ZELO SPRETNA @IVAL IN SE HITRO PRILAGODI NOVEMU

OKOLJU. PLEN LOVI PONO^I, JE PA TUDI DRUGA^NO HRANO - OD

JAGOD DO GOSPODINJSKIH ODPADKOV. @IVI SAMA V BRLOGU, KI

IMA VE^ IZHODOV. RE^EMO MU LISI^INA. ^EPRAV JE LISICA

GLAVNI PRENA[ALEC STEKLINE, JE V GOZDU ZELO KORISTNA, SAJ

ODSTRANJUJE BOLNE IN POGINULE @IVALI.

Jesen je listje `e obarvala v svojih zna~ilnih barvah, kar je bil za vod Pisane ka~e znak, da se bli`a te`ko pri~akovani kostanjev piknik.

Ale{ je spet malo zamujal, toda tokrat je imel dober razlog: "Ravno, ko sem od{el iz hi{e, sem se spomnil, da klopi morda {e ne spijo - zato sem hitro stekel iskat {e razpr{ilo proti klopom. Ga {e kdo potrebuje?"

Odpravili so se proti gozdu. Na poti so prepevali, sku{ali ujeti kar ~im ve~ odpadajo~ega listja in preskakovali lu`e, ko jih je Luka poklical k sebi: "Poglejte sem! Na robu lu`e se zelo dobro vidi odtis srninih parkljev." Cel vod je z zanimanjem stekel do srninih sledi. "^igave sledi so pa to? Medvedje?" je radovedno vpra{ala Katja in pokazala na blato na drugi strani kolovoza. "Katja, to pa niso medvedje sledi. Za sabo jih je pustil ku`a," jo je smeje popravil Rok.

Pohiteli so naprej, saj so vedeli, da se jeseni hitro stemni, oni pa morajo nabrati veliko kostanja. Nabirali so ga `e ve~ kot pol ure, ko je k njim pritekla navdu{ena Mojca: "Pridite, pridite! Videla sem veverico." Vsi so prenehali z nabiranjem in tiho stekli za Mojco. ^isto previdno so po~epnili in opazovali delavno `ivalco, kako koplje po gozdnih tleh. Po nekaj minutah je stekla stran in jih tako opomnila, da morajo tudi oni dokon~ati svoje delo.

S polnimi ko{ki rjavih plodov so prispeli na jaso. Z Lukovo pomo~jo sta Ale{ in Tina zakurila

ogenj in za~ela pe~i kostanj, Mojca pa je skuhala ~aj za malce utrujene sotabornike. Veselo so razpravljali o gozdnih `ivalih in njihovih pripravah na mrzlo zimo. Sklenili so, da jim bodo pomagali. Tako se bodo v prihodnjem mesecu spet odpravili v gozd, vendar skupaj z Rokovim stricem lovcem. Pomagali mu bodo pri polnjenju krmi{~.

Zgodba neke ptice selivke

Okoli polovice vseh ptic je selivk, ostale pa so stalnice, ki bolj ali manj celo leto pre`ivijo na istem obmo~ju.

Topel dan v ranem poletju. Ptice selivke, ki so k nam priletele v aprilu in maju, imajo v svojih gnezdih `e prve mladi~e. Star{i zanje neumorno skrbijo, da bi bili kasneje, ko ~ez de`elo zapihajo prve jesenske sape, pripravljeni na ve~ tiso~ kilometrov dolgo pot. Ta jih ~aka na jesenski selitvi tja do tropske Afrike. Med njimi je ena takih ptic rjavi srakoper, ki na s soncem obsijanih travnikih ~epi na kaki veji grma ali koli~ku in opreza za `u`elkami. Te so namre~ glavna hrana za njegov nara{~aj.

Pozno poletje se pri~ne preve{ati v jesen. Za rjavega srakoperja je to znak, da bo treba oditi. Jeseni namre~ sledi zima in takrat v na{ih krajih ni mogo~e najti dovolj `u`elk, s katerimi bi se rjavi srakoper dovolj nasitil. Edina re{itev je, da odleti na jug, tja v tropsko Afriko, kjer je tovrstnega `ive`a celo leto dovolj. Pot je dolga in nevarna, gre prek morskih valov Sredozemlja in pe{~enih sipin Sahare, vendar se kon~a v raju izobilja, tropski Afriki.

Najdalj{o pot med pticami selivkami

naredi polarna ~igra, ki se vsako leto seli s severnega na ju`ni pol in pri tem preleti kar 25.000 kilometrov.

Kaj pa se med tem dogaja pri nas? Rjavi srakoper in druge ptice selivke so odletele, travnik se je spraznil in na preostale travne bilke pri~enjajo naletavati prve sne`inke. Toda na veji, s katere je poleti rjavi srakoper oprezal za `u`elkami, zopet ~epi srakoper, le da je nekoliko ve~ji in svetlej{i. Je mar zamudnik, ki ga je zima prehitela? Pravzaprav ne. Gre za ptico severnih krajev, velikega srakoperja, ki je tudi selivka, vendar ga pozimi vodi pot s severa k nam, tako kot rjavega srakoperja v tropsko Afriko. Na daljnem severu, kjer veliki srakoper poleti gnezdi, je pozimi sne`na odeja tako debela, da bi ptica le s te`avo pri{la do mi{i, njenega najljub{ega plena. Pri nas je ta odeja precej tanj{a in zato kot nala{~ za velikega srakoperja, da tu prebije zimo.

Ale{a

dr. Al Vrezec

Med selitvijo se ptice orientirajo po zvezdah in soncu, oblikovanosti pokrajine, prek katere letijo, ali pa glede na zemeljsko magnetno polje.

Najve~ na{ih ptic selivk prezimuje v tropski Afriki, nekatere se odpravijo prav na jug Afrike, spet tretje pa pozimi odletijo v ju`no Azijo.

Vrnimo se zopet k na{emu rjavemu srakoperja, ki pozimi u`iva v soju toplega tropskega sonca in v eksoti~ni pokrajini stika za `u`elkami. Le zakaj bi na pomlad be`al iz tega raja nazaj na na{e travnike? Zakaj ne gnezdi kar v Afriki, pravzaprav sredi izobilja? Ta tropski raj namre~ poseljujejo {e druge tropske ptice, med njimi tudi razli~ni drugi srakoperji, ki so v tropih stalnice. To pomeni, da tu tako gnezdijo kot prezimujejo. ^e si v tem pti~jem vrve`u pozimi na{ rjavi srakoper najde dovolj hrane zase, bi je poleti gotovo le s te`avo nabral dovolj tudi za svoje mladi~e. Tekmecev je namre~ v tropih preve~, zato je zanj precej bolje, da preprosto odide tja, kjer je poleti hrane v izobilju, tekmecev pa malo. Tako se rjavi srakoper vsako pomlad vrne v na{e kraje, si tu poi{~e dru`ico in vsako leto znova poskrbi za nara{~aj, ne da bi mu kateri od tropskih tekmecev kalil dru`inski mir.

Slabo vreme in mo~ni vetrovi lahko ptice med selitvijo zanesejo s poti in zgodi se, da neurja prinesejo nekatere ameri{ke ptice celo do Evrope.

Igre

Geslo kri`anke je prava pti~ja "nadloga". V teh mesecih naredi nemalo škode na sadnem drevju in vinogradih.

1 = modra, 2 = zelena, 3 = rumena, 4 = rjava, 5 = rde~a

Pobarvaj vsako polje glede na {tevilko v njem!

Vesna Bo{tjan~i~

Petra Grmek

SOS Sestri odgovarjata sotrpinom

Pozdrav~ek vsem bralkam in bralcem revije Tabor. ^eprav so te dni in tedne v Sloveniji huj{i problemi in resnej{e te`ave (posledice hudih poplav) kot sta ljubezen in puberteta, vseeno ostajamo vsakdanji in tudi tovrstnim tematikam namenjamo na{ ~as in pozornost, kar je konec koncev tudi prav. @ivljenje gre naprej.

Jaka Bevk - [eki

V: ZDRAVO!

Star sem 16 let in sem se zaljubil v eno punco, ki je {tiri leta mlaj{a od mene, ampak je iz drugega roda kakor jaz. Prosim pomagajta mi.

V: Draga Kuhla in Kahla!

Naj najprej pohvalim vajino rubriko, ki je na prvem mestu, kadar prebiram Tabor. Stara sem 13 let in imam polno glavo problemov (z veseljem komu kak{nega posodim). @e od prvega razreda imam svojo so{olko Majo (ime sem si zdaj izmislila) za najbolj{o prijateljico. Vedno sva bili nelo~ljivi in sva si stali ob strani. Skupaj sva tudi za~eli hoditi na tabornike, na plesne itd. Skratka, ogromno ~asa pre`iviva skupaj. Ampak zdi se mi , da se je Maja zelo spremenila in je za~ela tekmovati z mano. Na vsak na~in ho~e, da bi bila bolj{a od mene, bolj popularna. V dru`bi ve~krat grdo govori o meni in se mi posmehuje za vsako stvar, ho~e me osme{iti pred drugimi in to ji tudi uspeva. Ker je ona nesramna do mene, sem tudi jaz do nje in tako se neprestano kregava. Tako je `e kar nekaj ~asa in ne vem, kako naj ji povem, kaj vse me moti. Bojim se, da se bova tako dokon~no skregali. To pa pomeni, da bom ostala brez pravih prijateljev.

Lu~ka

O: Zdravo dragi U:

Tvoj problem~ek je dokaj splo{en in prav ni~ nenavaden. Si v letih, ko ti pogledi uhajajo k nasprotnemu spolu, je pa res, da si {e zelo mlad, {e mlaj{a pa je tvoja simpatija. Predlagava, da da{ ~asu ~as, ~e naju razume{. Tudi tvoja simpatija bo kaj kmalu zrasla, trenutno (pri dvanajstih) pa zadeva ni ravno primerna. Ker pravzaprav nista na isti stopnji razvoja, ne verjameva, da bi se imela sploh kaj pogovarjati. Starostna razlika, ki vaju lo~i, je ravno tolik{na, da sta vajina trenutna svetova popolnoma druga~na. Ti zahaja{ `e v srednjo {olo, ona pa je {e vedno osnovno{olka. To, da sta iz razli~nih rodov, je lahko pozitivno. Ne veva sicer, kje se sre~ujeta in ohranjata stike, a to itak ni prepovedano. ^e ti ni prehudo, predlagava, da se sre~ujeta kot do sedaj, vseeno pa po~akaj par let (2-3), preden stopi{ v akcijo na ljubezenskem podro~ju. Prav? Bo{ videl, tako je prav in tudi spodobi se.

O: Draga Lu~ka!

Prijateljice se vsekakor ne obna{ajo tako, to res ni ni~emur podobnorazen zavisti, nesramnosti in tekmovalnosti, kot si `e sama ugotovila. Predlagava ti, da odlo~no nastopi{ in prijateljico postavi{ pred dejstvo. Bodi sicer prijazna, vendar se mora{ postaviti zase. Ne dovoli, da hodijo po tebi ravno tisti, ki bi to najmanj smeli. Prava prijateljica se ne obna{a tako, kot se tvoja Maja. Povej ji, kaj te moti, kaj te prizadene in kaj si `eli{ - verjetno to, da bi bile stvari kot prej, preden se je vse to za~elo. Na koncu naj ti realno (in iz izku{enj) svetujeva {e to, da se take zadeve rade dogajajo. Ljudje se zbli`amo in se oddaljimo, z nekom neha{ biti prijatelj, z drugim postane{. Poskrbi za to, da bo{ vedno dobra prijateljica, in se dr`i pregovora: Ne delaj tistega, kar no~e{, da bi drugi delali tebi. V tem je vsa umetnost, a tega tvoja prijateljica o~itno {e ne ve. Sre~no, Lu~ka!

Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon

TABORNA NAVADA: TABORNI OGENJ

Tam ob ognju na{em, si se`emo v roke, plamen neuga{en, nam je srce ... Tako gre ena najlep{ih in najbolj priljubljenih taborni{kih pesmi. Pesem, ki pove vse o tabornikih. Taborni ogenj in navade, ki se ti~ejo tega, so ene izmed najstarej{ih in najlep{ih taborni{kih navad in lepo je, ker se ve~ine teh navad {e vedno dr`ijo stari in mladi taborniki.

Ob ognju se pletejo vezi

Najbolj{i in najlep{i so ve~eri ob ognju. Tabor brez ve~ernega ognja, proslava brez sve~ane pagode, tabori brez tematskih ve~erov - brez na{tetega taborniki ne bi bili to, kar smo. Ob gledanju v plamene in `erjavico lahko umiri{ svoje misli, najde{ pravo pot, ob ognju so se spletle `e marsikatere vezi in program ob ognju je tisti spomin, ki si ga najmlaj{i vedno najbolj zapomnijo.

Pagoda

Pagoda je slavnosti ogenj, na vrhu okra{en z brinjem, ki se uporablja le ob sve~anih prilo`nostih kot so razne obletnice, krsti in podobno. Postavljanje tak{nega ognja ni {ala, potrebne je veliko spretnosti in trdega dela. Slabo postavljena pagoda, ki ne pogori enakomerno ali se "bohnedaj" podre, pa pomeni sramoto za postavljalce ognja. Ogenj se lahko zaneti samo z v`igalicami.

Pozdrav ognju

"Dviga plamen se iz ognja" je stara taborni{ka pesem, ki jo pojemo, ko ogenj zagori. Do takrat pa vsi prisotni stoje in mol~e pri~akujejo ta trenutek. Ko se zapojejo vse tri kitice (ponekod se poje tudi samo prva kitica; ponekod pa namesto te pesmi pojejo "Tam ob ognju na{em"), stare{ina rodu pozdravi vse prisotne, jim za`eli lep ve~er in {ele nato se vsedemo in za~nemo s programom.

Foto: Ur{ka Bergant

Foto: Bla` Verbi~

Graditelji ognja

Graditelji ognja so na taborjenjih ponavadi ~lani de`urnega voda, v primeru postavljanja sve~anega ognja oziroma pagode pa je za ta namen sestavljena ekipa bolj izku{enih in starej{ih tabornikov. Postavljanje ognja je in bi morala biti za vsakega tabornika velika ~ast. Stare{ina lahko ob uvodnem pozdravu po zapeti pesmi posebej pohvali graditelje ognja, v kolikor so si to zaslu`ili, ali pa opozori na nepravilnosti.

Pri`iganje ognja

Ogenj pri`ge oseba, ki ima ugled ali zasluge. Ponavadi ogenj pri`ge tisti, ki ga tudi postavi in si s tem prislu`i to veliko ~ast. ^e imamo posebnega gosta, ga lahko po~astimo s tem, da pri`ge ogenj. Pri tem pa mu pomaga ~lan ekipe, ki je ogenj postavljala. Ob pri`iganju ognja vsi pristoni mol~e ~akajo, da ogenj zagori.

Foto: Bla` Verbi~

Zaklju~ek programa ob ognju

Konec je podoben za~etku. Ko se predvideni program kon~a, stare{ina vstane, z njim pa tudi vsi ostali. Skupaj se primejo za roke in zapojejo pesem "Dan je {el". Po zadnji, mrmrajo~i kitici stare{ina pozdravi prisotne in vo{~i lahko no~.

Tematski taborni ognji

Tematski ognji so taborni{ka posebnost, ki se ohranjajo `e dolgo ~asa. Prvi taborni ogenj je ponavadi spoznavni ve~er, kjer se predstavijo vsi vodi in vsak posameznik. Ognji, ki sledijo, se med rodovi zelo razlikujejo. Tako imamo na primer taborsonge, taborvizije, miss in mistra tabora, razli~ne kvize (vzemi ali pusti, miljonar), resni~nostne {ove (big totem) itd. Taborni{ka iznajdljivost je pri izbiri tematik za tematske ognje res neizmerna.

Program ob ognju

Program ob ognju je lahko zelo razli~en. Ob klasi~nih taborni{kih ve~erih imamo voditelja, ki vodi program in napoveduje to~ke, ki se vrstijo izmeni~no.

Tihi ske~i

Stara taborni{ka navada je, da si starej{i taborniki privo{~ijo novince z raznimi ske~i. V preteklosti so bili najbolj zanimivi tihi ske~i, pri katerih se je komaj kdaj spregovorila kak{na besedica, pa tudi trajati so znali zelo dolgo. V sedanjosti so jih zamenjali razli~ni ske~i, kot so pranje kipov, kamela, {ank itd. Verjetno je v vsakem rodu kak{en, ki se skriva pod drugim imenom in ga drugi {e ne poznamo.

Foto:SiNi

Foto: Bla` Verbi~

^lovek ~loveku

DOBER VODNIK DOBER VODNIK DOBER VODNIK DOBER VODNIK

Brina Kra{ovec

Vodnik je tisti tabornik, ki s svojim taborni{kim znanjem in ve{~inami vodenja uspe{no vodi vod. Najpogosteje je vodnik starej{i gozdovnik. Za vodnika je pomembno, da ima veselje do dela z vodom, je odgovoren in vestno opravlja svoje naloge.

Vodnik je lahko tisti, ki ima pri svojih {olskih obveznostih {e toliko ~asa, da ga lahko nameni vodni{kemu delu, ki vklju~uje vodenje vodovih sestankov in njihovo pripravo.

Za vodnika je zelo pomembno, da je zanesljiv, da zna vzpostavljati stike med ~lani voda.

Tudi vztrajnost je lastnost, ki pri vodni{kem delu ne sme manjkati, kajti zelo pomembno je, da vodnik dokon~a vse naloge, ki si jih je zadal. Pri vodni{kem delu gre za vzgojo in vodenje z zgledom, kar pomeni, da mora biti vodnik dober, zanesljiv in vesten.

Pri vodni{kem delu se lahko sre~amo tudi s stresnimi situacijami, npr. nesre~e ali naravne katastrofe, ki od vodnika terjajo mirno kri, trezno glavo in prilagajanje potrebam, ki so nastale v skupini, ki jo vodi. V takih situacijah naj bo komunikacija strpna. Ljudje v razli~nih situacijah razli~no odreagiramo, zato je vodnikova naloga, da nadzoruje situacijo in v prvi vrsti poskrbi za varnost svojih ~lanov, jih pomiri in opogumlja. Na~in komuniciranja mora vzpodbujati sodelovanje ~lanov v vodu, kar pripelje tudi do ve~jih uspehov in posledi~no do prijetnega in prijateljskega vzdu{ja, kjer se ~lani po~utijo varno in doma~e. Zelo dobrodo{la je tudi komunikacija vodnika z ostalimi vodniki v rodu. Sposobnost v`ivljanja v so~loveka vodniku pomaga pri sodelovanju in navezovanju prijateljskih stikov z drugimi vodniki, kajti sodelovanje med vodi taborni{ko delo oplemeniti in marsikaj prispeva k ve~ji povezanosti ~lanov v vodu in rodu. Kadar gre za razli~no uspe{nost vodnikov, moramo paziti, da s svojim nastopom in komunikacijo zaviramo razvijanje ob~utka zavisti pri vodnikih. Vsi vodniki so namre~ pred nadrejenimi (na~elniki dru`in in rodov) v enakovrednem polo`aju in to je treba upo{tevati.

Otrokove pravice [ola nam odpira vrata v prihodnost - pravica do izobrazbe

Taborniki in skavti poleg pridobivanja znanja in ve{~in za `ivljenje v naravi, pre`ivljate ~as tudi v {olah, kjer kot u~enci, dijaki ali {tudentje pridobivate formalno izobrazbo. S tem uresni~ujete svojo pravico do izobrazbe. ^e primerjamo izobra`evanje na{ih star{ev in {e posebno starih star{ev z na{im, lahko ugotovimo, da se mladi dandanes vse dlje izobra`ujejo. Vedno bolj postaja samoumevno, da po osnovni {oli nadaljujemo {olanje na srednjih {olah, kasneje pa se ve~ina mladih odlo~a tudi za vi{je, visoke {ole in fakultete.

O pomembnosti znanja in izobrazbe se kot otroci navadno ne spra{ujemo in osnovno{olski taborniki in skavti, ki morate {olo obvezno obiskovati, bi se pravici do izobrazbe verjetno kdaj pa kdaj tudi odrekli. @e samo misel na odhod v {olo v hladnih, de`evnih jutrih, ko bi z veseljem {e naprej pole`avali v toplih posteljah, nas napelje na idejo, da bi se pravici do izobrazbe preprosto odpovedali.

Vendar ni tako enostavno. Tako kot vse pravice, ima tudi ta svoje nasprotje, ki se skriva v dol`nosti. Na eni strani ima dr`ava dol`nost pripraviti pogoje za uresni~evanje pravice, in sicer s tem, da ustanavlja {ole, na drugi strani pa imajo dol`nost tudi star{i, da otroke vpi{ejo v {olo in jih vanjo po{iljajo, otroci in mladi pa dol`nost, da pouk obiskujejo.

Svojo pravico do izobrazbe mladi pogosteje ob~utijo kasneje, ko se odlo~ajo za srednje{olsko izobra`evanje. ^eprav pravica do izobrazbe vsebuje enake mo`nosti dostopa do izobra`evanja, ne pomeni, da ima vsakdo pravico, da je sprejet v

{olo, v katero `eli in da se lahko na njej izobra`uje v nedogled. Enak dostop do izobra`evanja pomeni, da dr`ava lahko mo`nosti za vpis omeji, prav tako lahko dolo~i {tevilo ponavljanj izpitov in razredov. Vendar morajo biti merila oblikovana na na~in, ki prepre~uje krivi~no obravnavanje posameznikov.

Spo{tovanje pravice do izobrazbe je {e posebej pomembno za osebe z razli~nimi motnjami. Pridobitev izobrazbe vpliva na nadaljnji potek njihovega `ivljenja, zato jim morajo biti v {oli zagotovljeni pogoji za izobra`evanje. Za gibalno ovirane otroke, ki uporabljajo vozi~ek, mora biti na voljo dovolj prostora v u~ilnicah in tudi strani{~ih, za dostop do prostorov v nadstropjih morajo imeti dvigala in druge prilagoditve. Nekateri otroci, ki imajo druge vrste motenj imajo prilagojen tudi na~in pou~evanja (npr. slabovidni otroci potrebujejo ve~je ~rke), pri u~enju uporabljajo posebne pripomo~ke, prav tako imajo lahko nekoliko prilagojeno preverjanje in ocenjevanje znanja. Za gluhe u~ence bi morali u~itelji celo znati uporabljati znakovni jezik.

Z ustreznimi prilagoditvami u~encem ubla`imo njihove primanjkljaje, ovire oziroma motnje. Zmotno bi bilo razmi{ljanje, da so zaradi tega v kak{nikoli prednosti pred ostalimi otroki, saj jim npr. s podalj{anim ~asom za pisanje kontrolne naloge zgolj omogo~imo, da resni~no poka`ejo svoje znanje, ki ga druga~e zaradi svoje invalidnosti ne bi mogli.

Jasna Turk, univ. dipl. soc. ped.

Varuh ~lovekovih pravic RS, Dunajska 56, 1109 Ljubljana

@e di{i po kostanju ...

Barbara Ba~nik - Ba~a

Za~etek taborni{ke sezone je pogosto povezan prav s kostanjevimi pikniki in sprehodi po jesenskem gozdu, ko i{~emo je`ke ter se obmetavamo z divjim kostanjem ali izdelujemo figurice na zobotrebcih.

Vir: http://www.vrtnarstvo-breskvar.si

Kostanj je v preteklosti pred stavljal pomemben vir je senske in zimske prehrane, imel je celo tako vlogo, ki jo ima danes krompir. Od {tevilnih receptov za razli~ne jedi iz kostanja se je do danes ohranilo ve~inoma le {e pe~enje (pra`enje) kostanjev, ki se jih prodaja na ulicah mest, seveda pa je to tudi oblika dru`enja, ki jo lahko taborniki izkoristimo.

Sprehod po gozdu

1. del: opazovanje in informiranje

Za pou~en vodov sestanek gremo lahko v gozd na raziskovalno nalogo na temo kostanja. Naj vam nasujem nekaj podatkov: Ime rastline izhaja iz latinske besede aescare, ki pomeni jesti. K nam so pravi kostanj prinesli Rimljani. Domovine pravega kostanja pa so Mala Azija, Severna Afrika in Sredozemlje. Kostanj je dobil ime po mestu Kostanis v Tesaliji. Listi pri kostanju so dolgi do 25 centimetrov, podolgovati, koni~asti robovi lista so nazob~ani, kakor `agino rezilo. Plod je u`iten, lahko ga jemo kuhanega ali pe~enega.

Sprehod po gozdu

2. del: opazovanje in informiranje

Seveda s seboj vzamemo tudi no`ke in gorilnik ali pa na primernem kraju zakurimo manj{i ogenj. Nabiranje kostanja je lahko prav zabavno, najbolje je spro`iti tekmova-

nje, kdo ga nabere ve~. Ob peki lahko ~lanom ponudimo {e nekaj znanja: Kostanj so izven njegovih naravnih rasti{~ {irili `e Etru{~ani in Rimljani. Snovali so kostanjeve gaje, ki so slu`ili prehrani ljudi in `ivali ter pridobivanju kostanjevega medu. Eno drevo obrodi letno od 100 do 200 kilogramov kostanja, plodovi pa so zdravilni, ~eprav njihova zdravilnost {e ni dovolj znana in cenjena.

Slovenski prese`ki

Najdebelej{i znani pravi kostanj v Sloveniji je Ga{perjev kostanj v dolini Sopote nad Rade~ami pri Zidanem mostu. Visok je 15 metrov, debel pa 3,36 metra. Kostanj zraste do vi{ine 35 metrov, v izjemnih primerih v debelino do 3 metre (Balkan), orja{ki kostanji pa lahko do~akajo tudi do 600 let.

Za zaklju~ek

Pravi kostanj je pomemben tudi zaradi svoje ekolo{ke, socialne in proizvodne funkcije. Kostanj izbolj{uje rasti{~e, strukturo in stabilnost tal, prispeva pa tudi k ohranjanju pestrosti `ivalskega sveta. Pomembna je njegova estetska vloga, saj razbija monotonost gozda, ker cveti v ~asu, ko druge vrste `e odcvetijo. Glede proizvodne funkcije ima pomembno vlogo pri pridobivanju tanina, medu, plodov in lesa. Vsekakor ne smemo pozabiti nekaj vro~ega kostanja (zavitega recimo v folijo) odnesti domov in ga postre~i vsem doma~im. DOBER TEK!

VIRI:

http://kid.kibla.org/~zgs/html/kostanj.HTM http://www2.arnes.si/~ksavri/Kostanj.html

Vir: http://www.sxc.hu

Orgazmi~no dobro dru`enje tabornikov in katoli{kih skavtov na snemanju

TV oddaje "Na zdravje"

TV

Slovenija je ZTS in ZSKSS povabila na snemanje ene izmed trenutno najbolj vro~ih TV oddaj, in sicer na snemanje oddaje "Na zdravje", ki se predvaja ob petkih zve~er. Oddaja, ki sicer ne sodi ravno v moj (in verjetno tudi od marsikoga drugega)

spekter zanimanja, bi tokrat lahko bila zelo zanimiva, saj je bila tematika oddaje "taborni{tvo - skavtstvo". Pa gremo pogledat, sem si rekel. Skupno ve~ kot sto tabornikov in katoli{kih skavtov je do zadnjega koti~ka napolnilo studio in ustvarilo zelo dobro energijo. V oddaji so se vrstili gostje, ki so bili v~asih taborniki (Manca Ko{ir, Marko Vozelj itd.), in glasbeni gostje, ki so s svojimi pesmimi zaznamovali taborne ve~ere ob ognju (^uki, Marjan Smode, Aleksander Me`ek). Voditelja Bo{tjan Romih in Jasna Kuljaj sta spretno krmarila oddajo vse do konca. Predstavili smo se ~lani ene in druge organizacije in pustili zelo dober vtis. Kako je vse skupaj izpadlo na televiziji pa upam, da ste si ogledali na malih zaslonih.

Foto: Miha Matav`

Foto: Miha Matav`

V [kofjo Loko

tudi to zimo

Leto je skorajda `e naokoli in ~as je za novo dogodiv{~ino. Prav tako kot `e 36 let poprej vas tudi letos vabimo na zimsko orientacijsko tekmovanje Glas svobodne Jelovice . Ne, ne bo tak{na kot je `e bila, letos bo ponovno druga~na. [e bolj{a, s {e ve~ energije, z novimi idejami in predvsem z novimi ekipami.

Niste bili {e nikoli z nami? Niste {e spoznali lepot [kofjelo{kega hribovja? Potem je Glas svodobne Jelovice 2008 pravi ~as za to. Vzemite si ~as `e sedaj in pridite prvi vikend v januarju, natan~neje 5. 1. 2008, v okolico [kofje Loke .

Zmigaj se, povabi prijatelje in pridi! [e nekaj ve~ o tekmovanju lahko najdete na glasjelovice.rutka.net.

Jerca Bernik, RSK [kofja Loka

JOTA/JOTI 2007

Rod svobodnega Kamnitnika [kofja Loka vabi na JOTA in JOTI. Dogodka potekata od petka, 19. 10. 2007, do nedelje, 21. 10. 2007. Sodelujete lahko na ve~ na~inov:

1.Tridnevni JOTA/JOTI tabor v [kofji Loki

V [kofjo Loko pridete v petek, 19.10., in sodelujete pri izvedbi dogodka. Cena za tridnevno bivanje ter hrano je 10 evrov. V taborni{kem domu lahko spi 15 ljudi, ~e bo prijav ve~, bomo postavili {otore.

2.Enodnevni obisk JOTA/JOTI

Za vse vode in posameznike, ki jih stvar zanima. GGvodi pridejo v soboto, 20. 10., PP, RR in gr~e pa v nedeljo, 21. 10.. V soboto in nedeljo bo potekal pripravljen program od 11. do 16. ure. Cena za udele`bo, na{itek in topel obrok je 2 evra na osebo.

3.Samostojna organizacija JOTA/JOTI

Pi{ite na mail gasper.doljak @ gmail.com oziroma me pokli~ite na 040-352-071(Gapi).

Prijave (in dodatne informacije) {e do 15. 10. 2007 na e-mail gasper.doljak @ gmail.com ali na telefon 040-352071(Gapi).

Za tiste, ki ne veste: JOTA je Jamboree On The Air (jamboree v "zraku"), dogodek, kjer taborniki s pomo~jo radioamaterjev vzpostavijo kontakt s preko 50.000 taborniki in skavti s celega sveta. JOTI (Jamboree On The Internet) poteka preko interneta, sodeluje pa {e ve~ ljudi. Nacionalni JOTA organizator, Ga{per DoljakS57GD (RSK)

Vodni{ki te~aj

Za vse, ki poleti niste imeli ~asa iti na vodni{ki te~aj, in za vse tiste, ki ste takrat zamudili, organiziramo vodni{ki te~aj v ~asu jesenskih po~itnic, od 27. 10. do 4. 11. 2007, na Gorenju nad Zre~ami. Organizator je Celjsko Zasavsko obmo~je.

Cena celotnega te~aja je 125 evrov. V ceno je v{teta prehrana, namestitev, stro{ki organizacije te~aja in stro{ki predavateljev. Prijave po{ljite na naslov: Emil Mumel, Cesta na Roglo 11 e, 3214 Zre~e, ali na email : emil.mumel @ guest.arnes.si, ali na tel. {t.: 041 551 857 (oz. 03 57 61 077 - pozno zve~er). Prijave po{ljite najkasneje do petka, 19. 10. 2007.

Pri~etek te~aja je v soboto , 27. 10. 2007, ob 10. uri na Gorenju nad Zre~ami, zaklju~imo pa naslednjo nedeljo, 4. 11. 2007, ob 14. uri. Za tiste, ki imate obveznosti 1. novembra, bomo program priredili tako, da ne boste ni~esar zamudili, ~e boste ta dan od{li domov.

Ker je med po~itnicami devet dni ~asa, bomo letos te~aj zaklju~ili kar v enem delu in vas kasneje ne bomo prikraj{ali za {e en vikend. Tako bomo kar v nedeljo ob zaklju~ku te~aja imeli tudi podelitev potrdil o opravljenih te~ajih. Te~ajniki naj imajo s seboj poleg osebne opreme za bivanje v {oli {e copate za v {oli, spalno vre~o, {karje, lepilo, pisalni pribor, geometrijsko orodje, kompas.

Te~aj bo lo~en za M^ in GG vodnike, bo kvalitetno pripravljen in ga bodo vodili sami izku{eni mentorji in predavatelji. Za vse, ki so `e vodniki M^ in bi radi postali tudi vodniki GG, bo usposabljanje za vodnike GG potekalo od 2. do 4. novembra.

Prijavljeni dobite vsa nadaljnja navodila naslednji teden po izteku roka za prijavo.

Emil Mumel, na~elnik obmo~ja

P. S.: Pridite in zopet se bomo imeli fino, prijavite svoje te~ajnike in ne bo jim `al. Vam tudi ne, saj bomo vzgojili dobre vodnike.

Razpisi

Povabilo

Namen komisije za program za mlade pri ZTS je podpora izvajanju taborni{kega programa za mlade v taborni{kih rodovih. Eno izmed podro~ij, na katerem komisija udejanja ta namen je tudi organizacija akcij na dr`avnem nivoju.

Namen organizacije akcij na dr`avnem nivoju je:

omotivirati ~lane, vodnike in vodje za kvalitetno izvajanje taborni{kega programa, oomogo~iti vrednotenje osvojenega znanja, ovzpodbuditi izmenjavo izku{enj med mladimi iz razli~nih rodov, opomagati pri razvoju novih na~inov in pristopov dela v vodu (rodu), oponuditi zdrav na~in zabave in dru`enja mladih. V letu 2008 bo Komisija za program za mlade pri Zvezi tabornikov Slovenije v skladu z namenom na dr`avnem nivoju organizirala naslednje akcije: o55. JUBILEJNI DR@AVNI MNOGOBOJ za vse kategorije (od 13. do 15. 6. 2008), o49. ROT - Republi{ko orientacijsko tekmovanje (od 26. do 28. 9. 2008).

Zaradi organizacijskih omejitev komisije (nepoznavanje lokalnega okolja, pomanjkanje ~love{kih virov ipd.) in prilo`nosti, ki jih ponuja soorganizacija akcije (vzgojni vidik, promocija v lokalnem okolju ipd.), vabimo taborni{ke rodove, ob~inske in obmo~ne organizacije, da pri izvedbi sodelujejo.

Zakaj sodelovati pri organizaciji akcije na dr`avnem nivoju?

oZaradi krepitve ob~utka pripadnosti organizaciji (povezanost ~lanov v rodu).

oZaradi promocije taborni{ke dejavnosti v lokalni skupnosti (mo`nost financiranja s strani ob~ine, sponzorjev, prepoznavnost v lokalnem okolju).

oZaradi preizkusa organizacijskih sposobnosti, prakticiranja timskega dela in prevzemanja nalog in odgovornosti posameznih ~lanov (izziv in samopotrjevanje, reference).

In zakaj razmi{ljati `e danes?

Ker je potem dovolj ~asa za pripravo na~rta in kandidaturo za ob~inska in druga finan~na sredstva (razpisi v ob~inah so ponavadi v oktobru in novembru, viri EU pa {e veliko prej).

Pogoji za uspe{no soorganizacijo so predvsem ustrezen prostor oziroma pogoji za izvedbo akcije in zadostno {tevilo usposobljenih ~love{kih virov za izvajanje aktivnosti, povezanih z organizacijo.

Prednost pri izbiri bodo imeli tisti soorganizatorji , ki bodo poleg navedenega lahko v izvedbo vklju~ili lokalno skupnost, zagotovili zanimiv spremljevalni program in medijsko pokritost aktivnosti ter podporo ob~ine, donatorjev in sponzorjev.

Komisija za program za mlade in drugi organi ZTS bodo pri organizaciji nudili aktivno podporo.

Vse, ki so vas navedeni razlogi vzpodbudili k organizaciji katere od navedenih akcij, pozivamo, da se javite na povabilo.

V vlogi na kratko opredelite:

a)podatke o soorganizatorju (osnovni podatki, kontaktna oseba),

b)odgovorno osebo, ostale ~lane vodstva in okvirne naloge,

c)predviden kraj izvedbe akcije,

d)terminski na~rt priprave in izvedbe aktivnosti,

e)okvirni finan~ni na~rt.

Za dodatne informacije ali pomo~ pri oblikovanju vloge se obrnite na pisarno ZTS (pugy @ rutka.net).

Ponudbe za sodelovanje po{ljite najkasneje do 30. oktobra 2007 v pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana, ali v elektronski obliki na ZTS @ rutka.net.

Vse prijave bo obravnaval Programski kolegij Komisije za program za mlade pri ZTS in vlagatelje najkasneje v roku 15 dni obvestil o izbiri.

k sodelovanju pri organizaciji programskih akcij na dr`avnem nivoju v letu 2008

Meti Buh Ga{pari~

Pogovor s Simono Strgulc Kraj{ek

"^e zna{ opazovati naravo, ti nikoli ni dolg~as"

Taborni{ke poti ni za~ela kot ~ebelica ali gozdovnica - njena prva taborni{ka izku{nja je bil kar vodni{ki te~aj. Poleg voda je skoraj takoj prevzela {e na~elni{tvo rodu, sredi devetdesetih pa se je izkazala kot ena glavnih promotorjev reorganizacije vodni{kih te~ajev MZT. V slu`bi je na Biotehni{ki fakulteti, kjer je doktorirala iz botanike, doma pa mama v {tiri~lanski taborni{ki dru`inici. Kljub temu je letos spet na{la ~as za tabornike - sodeluje pri Taborovih straneh za najmlaj{e in pomaga pri prenovi ve{~in.

Foto: Nejc Jogan

Z vodni{kimi te~aji si deset let prakti~no `ivela in bila del ekipe, ki je postavila nov koncept.

Imela sem sre~o, da sem bila ob pravem ~asu na pravem mestu. Po vodni{kem te~aju, leta 1991, so me povabili v ekipo, ki je pripravljala vodni{ki te~aj 1992. V tej ekipi so bili Vane Kraj{ek, Ale{ Posega, Polona Robida in drugi, ki so mi dodelili vlogo tajnice. Na tem te~aju so se prvi~ pojavile nekatere ideje, ki so postale sestavni del naslednjih te~ajev. ^emu ste dali najve~ji poudarek?

Ve~ino programa smo izvedli v vodih, katerih ~lani so se od prvega sre~anja na za~etku te~aja prek vseh mogo~ih dogodiv{~in in preizku{nj zelo povezali. Osnovni namen teh sprememb je bil, da s prakti~nim zgledom prika`emo ustvarjanje taborni{kega voda in na~in dela v njem. Tako smo na vodni{kem te~aju sku{ali z vodom po~eti tisto, kar naj bi bodo~i vodniki po~eli s svojom vodom: od izbire imena, vodovega koti~ka pa do gozdnih {ol.

Kaj pa neformalni del?

Najve~je dopolnilo je bila animacijska ekipa in uvedba teme te~aja. S tem so pri{le olimpijade, kostumi, velike igre, v katerih so sodelovali vsi te~ajniki, pesem te~aja in podobno. Mislim, da si je ve~ina te~ajnikov prav po tem zapomnila na{e te~aje. In od kje vse ideje? Kot da jih nikoli ni zmanjkalo.

Bili smo res dobra ekipa. Veliko dobrih idej pa smo dobili tudi na zdaj `e dobro poznanem IMWe. Nanj naju je z Vanetom povabila Sovica, ki je skavte, ki so organizirali ta dogodek, spoznala na svetovnem skavtskem zletu. Udele`ba na tednu kreativnih delavnic v Nem~iji, na ~udovitem skavtskem gradu Rieneck, je bila ena najlep{ih izku{enj, ki sem jih do`ivela pri tabornikih. Na sre~o sta se Sovica in Vane, kasneje pa {e jaz, pridru`ila mednarodni ekipi, ki je te delavnice organizirala, in sem noro vzdu{je do`ivela ve~krat.

Na zadnjem te~aju si bila leta 2001. Bila si stare{ina in to v sedmem mesecu nose~nosti.

Ja, res je. To je bil te~aj na [martnem na Pohorju. Zaradi velikega trebuha nisem bila dovolj fit za vodnico, sem pa brez te`av zmogla stare{inske posle in nakupovanje hrane. Seveda ne bi {lo tako gladko brez dobre ekipe, saj z nose~nico ni lahko. Sem pa imela dovolj ~asa, da sem te~ajnikom pekla zavitke in ri`eve narastke.

Oni pa so v zameno izbrali ime za otro~ka, ki je bil {e v trebuhu?

Ja, to je bila ena izmed nalog na potepu. Ime Zala je bilo na seznamu predlogov imen pri vseh treh vodih. In po te~aju?

Moja taborni{ka aktivnost je strmo padla. Otroci naredijo svoje. Mislim pa, da je tudi zelo pomembno, da se starej{i pravi ~as umaknejo in prepustijo mesto mlaj{im. Najbolje takrat, ko vidijo, da mlaj{i `e zmorejo sami opravljati njihove naloge. Tako pride prostor za nove ideje, izbolj{ave in novo energijo. Vesela sem, da je meni (in Vanetu) uspelo oditi v pravem trenutku, saj so po najinem odhodu te~aji `iveli naprej. Taborniki smo tesno povezani z naravo. Ima{ ob~utek, da o njej tudi dovolj vemo?

Glede na izku{nje z raznih delavnic in dela z vodi na vodni{kih te~ajih lahko povem, da naravoslovno znanje na{ih vodnikov pogosto {epa. Zakaj?

Ve~ina ljudi ne zna opazovati narave. Ne vem, kje se izgubi radovednost, ki jo ima vsak majhen otrok. ^e bi vodniki znali ve~ povedati o naravi, poznali vsaj najpogostej{e rastline in `ivali, ki jih sre~ajo na sprehodih, vedeli kak{na je njihova vloga v naravi in znali o njih povedati kaj zanimivega, ne bi bilo na vodovih sre~anjih nikoli dolg~as. Opa`am tudi, da se ve~ini naravoslovna zna-

Foto: Arhiv Simone Strgulc Kraj{ek

nja sploh ne zdijo pomembna in zanimiva.

In kje vidi{ mo`ne re{itve za izbolj{anje situacije?

Mislim, da je naravoslovni del taborni{kega programa potreben prenove. Predvsem v programu za M^ mrgoli vsebin, ki bi jih bilo treba druga~e zapisati, izpustiti ali zamenjati z novimi. Veseli me, da se za~enja prenova ve{~in. Morda je to lahko prvi korak k izbolj{anju stanja. Pri prenovi vodi{ naravoslovni del. Se bo pojavila kak{na nova ve{~ina?

Gotovo bo kak{na nova ve{~ina, nekatere bodo izpu{~ene, ve~ini pa bomo prenovili vsebino. Prenove naravoslovnih ve{~in smo se lotili zelo resno. V skupini nas je {est tabornikov - biologov, ki `elimo pripraviti vsebine, ki bodo pomagale vodnikom in tabornikom na aktiven na~in spoznavati naravo.

[e vedno pa ostaja problem, da vodniki nimajo dovolj naravoslovnega znanja.

Zanje bi bilo dobro pripraviti izobra`evanje. Mislim, da bi tabornikibiologi zlahka prepri~ali vodnike, da je opazovanje in spoznavanje narave zelo zanimiva izku{nja. Razmislili bi lahko tudi o tem, da bi tabornikom s {irokim naravoslovnim znanjem priznali specialisti~no znanje naravoslovca.

Tudi profesionalno se ukvarja{ s podobno tematiko. Kaj trenutno po~ne{?

Diplomo in doktorat sem naredila na Katedri za botaniko Oddelka za biologijo na Biotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani, torej se v glavnem ukvarjam z rastlinami. Od nekdaj me zelo zanima tudi podro~je izobra`evanja (saj sem vendar delala na vodni{kih te~ajih). Do konca septembra sem delala na projektu, kjer sem lahko zdru`ila obe po-

dro~ji. Ukvarjala sem se namre~ s prenosom biolo{kega znanja v {ole, in sicer s sestavljanjem novih vaj in poskusov za pou~evanje biologije v {olah. S prvim oktobrom pa sem za~ela voditi vaje iz botanike za {tudente.

In ~eprav pravi{, da si ~lovek, ki ne zna pisati, si napisala u~benik za osnovno {olo.

Ja, za~ela sem pisati. To je nekaj, ~emur se {e zdaj ~udim. V {oli sem namre~ najbolj sovra`ila pisanje spisov, esejev in podobnega. Mislim, da je bil glavni razlog strah, da ne bom napisala dobro, ker tega ne znam. Tega strahu sem se otresla {ele po kon~anem {tudiju in zdaj kar pogosto kaj napi{em. Vesela sem, da tudi za M^ strani v Taboru.

In {e beseda o Taboru. Kot strokovnjak gotovo lahko poda{ kak{no konstruktivno kritiko.

Tabor je revija, ki je najbolj zanimiva tistim, ki hodijo na taborni{ke akcije in se najdejo v raznih prispevkih. Poleg zabavne kronike in informativnega dela pogre{am ve~ konkretnih, tudi strokovnih vsebin. Verjamem, da je v taborni{kih vrstah dovolj takih, ki se spoznajo na posamezna podro~ja in lahko pripravijo kvalitetne ~lanke, ki bi jih lahko uporabili tudi vodniki pri delu z vodom. Ne trdim, da takih vsebin v Taboru ni, lahko pa bi jih bilo ve~. Bo{ pripravila kak{no?

Zakaj pa ne?

Foto: Nejc Jogan

Tabor na obisku

Naravne nesre~e v Sloveniji

Nedavne naravne nesre~e so pri{le nenadoma in povzro~ile velike te`ave prebivalstvu na prizadetih obmo~jih in velikansko gmotno {kodo, ~eravno je v primerjavi s ~love{kimi `rtvami, ki jih je ujma terjala, vse ostalo manj pomembno. Taborniki smo se odzvali in po svojih mo~eh pomagali ljudem v stiski. Hvala vsem!

Taborniki RAJ Cerkno na drugi strani gri~a

^lani kluba PP, Rowtary kluba gr~ ter Jo`e Jeram - Waleuc smo se odpravili v Zali Log, ki je bil prizadet v neurju prej{nji teden.

Tam smo bili pri~a popolnemu razdejanju. Poplavljena je bila cela vas, dovozna cesta je bila odtrgana (ni je bilo ve~). Po~asi so jo zasipavali in na novo urejali. V primerjavi z razdejanjem so se poplave v Cerknem in na{em skladi{~u zdele nevredne omembe.

V Zalem Logu so nas napotili na igri{~e, kjer smo po~akali na gasilski kombi, ki nas je dostavil do hi{, ki so bile {e do prej{njega ve~era odrezane od sveta, natan~eje v Kurjo vas.

^istiti smo za~eli s polnimi `elodci, saj so nam `e ob samem za~etku prinesli sendvi~e, po nekajurnem ~i{~enju pa so nam dostavili {e pasulj in boranjo. Da, kakor na taborjenju, le da je izbira {e bolj pestra. Sonce je pripekalo, vsake toliko so se vladni predstavniki nad nami popeljali s helikopterji, da si ne bi umazali ~evljev. Prijazno smo jim mahali. Doma~ini so pridoma uporabljali "~rni" humor, ki je nenavadno pogost v trenutkih, ko je stiska najve~ja, in nam popestrili delo. Radi so nam razkazali hi{o in se smejali dejstvu, da so imeli vsaj enkrat prilo`nost ob~utiti, kako je imeti hi{o v morju. Marsikomu ta mo`nost ne bo dana nikoli.

Nismo opravili veliko (v primerjavi z razdejanjem), ampak bolje nekaj, kakor ni~. Lahko re~em, da je bilo prijetno delo v {e bolj{i dru`bi. Ve~ takih akcij za kogarkoli, ne samo za tabornike, bi zagotovo pripomoglo k ve~ji dru`beni solidarnosti in strpnosti. Vzporednica z Bolnico Franja in njenim pomenom za ~love{kost je zgolj naklju~na.

Zahvala

Narava je v torek, 18. septembra, spet pokazala svojo kruto in neobvladljivo mo~. Voda je opusto{ila @eleznike in okoli{ke kraje, kot ne pomni nih~e. Odna{ala je vse na svoji poti, za sabo pa pustila nesre~ne in obupane obraze.

Vendar v nesre~i nismo ostali sami. Zganila se je vsa Slovenija in pri~ela zbirati pomo~, @eleznike pa je v naslednjih dneh preplavila mno`ica prostovoljcev, ki so se po najbolj{ih mo~eh trudili vrniti kraju prej{njo podobo. Zanesljivo jim je uspelo vrniti ljudem nasmeh na obraze in optimizem v o~i.

Dragi taborniki in tabornice, v imenu Roda zelene sre~e in vseh prizadetih ob~anov se vam iskreno zahvaljujem za vso pomo~ in podporo, ki ste nam jo nudili v teh dneh. Osebno mnogih nisem sre~al, ampak zavedanje, da ste tu, me je navdajalo s hvale`nostjo in ponosom. Tudi zaradi vas si bo na{a dolina po~asi opomogla in neko~ brez strahu in z optimizmom zrla v prihodnost.

[e enkrat iskrena hvala vsakemu posamezniku in vsem skupaj!

Tadej Mohori~- Teddy, Rod zelene sre~e @elezniki

Foto: Andra` Dre{~ek - Hertz, RAJ Cerkno

Taborniki v @eleznikih

@e na poti v @eleznike smo na poljih opazovali velike lu`e in bolj smo se bli`ali @eleznikom, ve~je sledi torkovega neurja so bile vidne po vsej okolici. Ko smo prispeli v @eleznike, ni bilo ~asa za govori~enje. Hitro smo se preoblekli in preobuli in `e so nas dostavili pred hi{o, kjer naj bi pomagali. Takoj smo videli sled vode, ki je segala skoraj do prvega nadstropja hi{e. Za sabo je pustila popolno razdejanje. Mislim, da smo se {ele tedaj zares zavedali, kako hudo je bilo. Takoj smo pograbili vsak svojo lopato ter dve samokolnici in `e smo nalagali in vozili iz hi{e vso navlako, ki jo je prinesla voda. Tu in tam smo si vzeli kak{no minuto po~itka, da smo popili kavico, ki nam jo je lastnica hi{e pridno kuhala. Dela kar ni in ni bilo konec in ob koncu dneva smo vedeli, da se bomo naslednji dan zopet zbrali in pri{li pomagat.

Z vsakim dnem nas je bilo ve~. V @eleznikih je bilo `e kar preve~ ljudi. Tako so nas naslednji dan poslali proti Dav~i. Z gasilskim kombijem so nas prepeljali, kolikor dale~ je cesta dopu{~ala, nato pa nam ni preostalo drugega, kot da vzamemo pot pod noge in smo se podali v neznano. Hodili smo od hi{e do hi{e in spra{evali, ~e rabijo pomo~. Vsi so rekli, da naj gremo kar naprej, saj so naprej {e hi{e, ki so ~isto odrezane od sveta. Dlje kot smo hodili, bolj neprehodna je bila cesta. Kjer ceste ni povsem odneslo, so ~ez cesto le`ala drevesa in zemeljski plazovi. Ko smo prispeli do elektrarne, nas je eden izmed doma~inov pospremil do Zalo{ke Dav~e. Izza ovinka so se kaj kmalu prikazale tri hi{e, popolnoma odrezane od civilizacije, saj ceste ni bilo ve~. Most je bil poru{en. Kamni, hlodi, veje, pesek, blato – vse je za~elo leteti skozi okna iz hi{. V dveh dneh smo ob pomo~i gasilcev in civilne za{~ite uspeli o~istiti hi{e vse navlake, ki jo je za sabo pustila poplava.

Hvala vsem, ki ste pomagali: RHV, RPK, RRZ, RaR iz Ljubljane in RJZ iz Velenja.

Tanja Skaza, RJZ

Pomo~ Dobrovoljcev

Po groznih neurjih, ki so prizadela @eleznike, smo se Dobrovoljci odlo~ili, da gremo pomagati. In smo {li. V skladi{~u smo vzeli lopate in metle, vsak pa je od doma prinesel {e vsaj tri kile dobre volje (ki smo jo potem v @eleznikih razdelili doma~inom).

V @elznikih nas je ~akal voja{ki tovornjak, ki nas je odpeljal proti Dav~i. Prav dale~ sicer nismo pri{li, saj ceste skoraj ni ve~, in smo pot morali nadaljevati pe{. Ob poti smo sre~ali prav zanimive stvari: ubogega vrtnega pal~ka, ki je v povodnji ostal brez glave, ro`asto zofo, ki je odplavala iz bli`nje hi{e in se zagozdila med drevje (nikoli ne bi verjela, da zofe znajo plavati), plasti~ne umetne ro`e in nekaj, kar je neko~ verjetno bil avto.

V Dav~i smo se lotili ~i{~enja pritli~ja hi{e, ki je bilo polno mulja, vej in drugih naplavin. Doma~ini so bili za na{o pomo~ zelo hvale`ni. Najbolj so bili veseli, ko smo izpod debele plasti naplavin re{ili me{alec za beton.

Skali, RDV Ljubljana

Ujma

V septembrski ujmi v okolici @eleznikov in v Celjski regiji je veliko tabornikov in rodov ne le izrazilo pripravljenost za pomo~ prizadetemu prebivalstvu temve~ tudi aktivno sodelovalo v re{evalni akciji. Vodstvo ZTS izreka iskreno zahvalo vsem za izkazano solidarnost. Na najbolj{i na~in smo ljudem pokazali, da na tabornike lahko vedno ra~unajo.

Prejeli smo tudi poro~ila iz desetih rodov o sodelovanju pri odpravljanju posledic ujme. Prosimo ostale, ki jih {e niste posredovali, da to storite ~im prej. Vodstvo

Foto: Andra` Dre{~ek - Hertz, RAJ Cerkno

Foto: Primo` Bajec - PiBi

Kosobrinovi pripravki

Kostanjev gola`

Potrebujemo: 25 dag kostanjev, 2 dag slanine, 10 dag sve`e paprike, pol ~ebule, 20 dag jur~kov ali kostanjevk (gobe), koren~ek, sol in poper po okusu.

Kostanje olupimo in jih na drobno nare`emo. Slanino nare`emo na majhne kocke in jo raztopimo. ^ebulo, koren~ek in papriko na drobno nare`emo in du{imo na raztopljeni slanini. Dodamo o~i{~ene gobe. ^e so ve~je, jih prere`emo na ve~ kosov. Vse skupaj zalijemo z enim litrom vode in pustimo vreti 20 minut. Po okusu gola` za~inimo s soljo in poprom.

Solata

Potrebujemo: liste od rega~ice, ocvirke, koren~ek, ~esen.

Liste rega~ice naberemo, operemo in poparimo. Koren~ek prekuhamo in nare`emo na koluti~e. Poparjeno solato zabelimo z oljem ali ocvirki, dodamo ~esen, koren~kove koluti~e, kis in sol po okusu ter dobro zme{amo in solata je pripravljena.

Sve`a {ipkova marmelada

Potrebujemo: 1/2 kg {ipka, 1/2 kg sladkorja. [ipek o~istimo, dobro operemo in kuhamo tako dolgo, da se dobro zmeh~a. Nato dobljeno ~e`ano pretla~imo skozi cedilko ali laneno krpo. Dodamo 1 kg sladkorja in dobro me{amo, da se nam ne prismodi. Po dveh urah kuhanja je marmelada pripravljena za mazanje.

kemija v taborni{tvu

Kemijska no~ ~arovnic

Bli`a se no~ ~arovnic, najbolj stra{na no~ v letu. No~, ko se ~arovnice, duhovi in ostala stra{ljiva bitja podajo na sprehod po Zemlji. Da bi si ustvarili ~imbolj stra{ljivo in skrivnostno vzdu{je, vam poleg izrezljanih bu~, netopirjev in duhcev predlagam umetno meglo. Na spletu sem na{la zanimiv ~lanek, kako lahko umetno meglo naredite sami, seveda pod nadzorom va{ih vodnikov. @elim vam veliko uspeha in najbolj stra{no no~ ~arovnic do zdaj!

me{anice glicerina in vode v razmerju 2:1 ali parafinskega olja. Najbolje je uporabiti kovinsko posodo, ki ima na vrhu majhno luknjo, skozi katero po potrebi vlijete me{anico glicerina in vode, ob segrevanju pa se bo kadilo iz nje. Prave naprave za meglo so narejene tako, da me{anica ob vklopu po~asi priteka v kovinsko cevko, okrog katere je navita grelna nitka. Nastali dim uhaja skozi cevko na zrak. Mogo~e imajo te naprave {e spiralno kovinsko cev, v kateri se nastali dim ohladi. Ugodno je, ~e je dim hladen, da se ne dvigne v zrak, kot je zna~ilno za gorenje, poleg tega pa bi lahko vro~ dim koga opekel, ~e bi stal pred napravo.

Stroj za umetno meglo

Verjetno ste se ve~krat spra{evali, kako naredijo meglo oz. dim na raznih prireditvah. Ponavadi imajo v ozadju "{katlo", ki je priklju~ena na elektriko in ob~asno iz nje pihne velik oblah dima. Navaden dim kot posledica gorenja ne pride v po{tev, saj je tak dim strupen, smrdi in dra`i plju~a. Napravo za umetno meglo lahko naredite tudi doma. Deluje na osnovi mo~nega segrevanja

Glicerin

Je gosta prozorna teko~ina sladkega okusa in brez izrazitega vonja. Kupite ga lahko v vsaki drogeriji ali lekarni, en liter stane pribli`no {est evrov.

Lea Repi~ Jaka Bevk - [eki

Kosobrin

Kje so planeti?

Najsvetlej{i planet - Venera - je `e na jutranjem nebu, kjer jo lahko vidimo kot zvezdo Danico. Kot Danica bo svetila vse do sredine naslednjega leta. Gre za izredno svetel objekt na jutranjem nebu, ki lahko zaradi svetlosti marsikoga kar malce preseneti.

Jupiter lahko po son~nem zahodu zaenkrat {e opazimo na jugozahodu med zvezdami [korpiona. Trenutno se od nas oddaljuje in se `e nahaja na nasprotni strani Sonca. Viden bo le {e kak{en mesec, potem pa se bo po~asi za~el izgubljati med son~nimi `arki. V za~etku naslednjega leta se bo spet pojavil in sicer na jutranjem nebu, kjer se bo z Venero navidezno sre~al 1. februarja.

Leto{nja zima bo v znamenju Marsa . Mars v oktobru `e vzhaja pred polno~jo, proti koncu leta pa bo vzhajal {e prej. Poleg tega, da bo na isti strani Sonca kot Zemlja, zaradi ~esar bo velik in svetel, bo hkrati tudi zelo visoko na nebu. Celo zimo se bo nahajal med zvezdami Dvoj~kov. Viden bo celo no~.

Saturn se bo z Venero navidezno sre~al 15. oktobra na jutranjem nebu, nato pa bo vzhajal vedno bolj zgodaj. V januarju in februarju bo tudi Saturn viden celo no~. Za tiste, ki boste Saturna opazovali s teleskopom, naj povem, da je trenutno k Zemlji obrnjena njegova ju`na polobla in tudi kolobarje lahko zdaj gledamo od spodaj.

Urana in Neptuna najdemo med zvezdami Rib oziroma Vodnarja. Zadnji meseci v letu bodo zanju najbolj{i ~as za opazovanje, vendar jih s prostimi o~mi ne bomo videli. Za opazovanje bomo potrebovali teleskop.

Od malih planetov naj omenim trenutno najzanimivej{ega - Vesto , ki jo bomo lahko 20. oktobra na{li tik pod meglico M8 (Laguna) v Strelcu, od koder bo nadaljevala svojo pot proti vzhodu. Seveda tudi v tem primeru ne bo {lo brez daljnogleda ali teleskopa.

Primo`

Slike posameznih planetov: NASA; sestavil: PK

ponuja atraktivno, dinami~no, drzno in izzivov polno `ivljenje v naravi, v dru`bi prijateljev, ki prispeva k preseganju problemov, s katerimi se sre~ujejo v dobi svojega odra{~anja."

Kako v jadra ujeti najbolj{i veter

Dvig kvalitete delovanja v starostni veji gozdovnikov in gozdovnic

BiPi

-jeva ideja skavtstva je bila omogo~iti mladim la`ji prehod iz otro{tva v odraslost. Ta se dogaja prete`no v obdobju starostne veje GG (po BiPi-ju v starosti od 12 do 16 let). V tej starosti mladim taborni{tvo predstavlja ve~ kot samo dejavnost: gre za med~love{ke odnose in skupinski duh, `eljo po dogodiv{~ini in oblikovanje odnosa do narave. Mladi so v tej starosti `e aktivni, torej sposobni prevzemati naloge in z njimi povezano odgovornost, kar predstavlja mo`nost za njihov osebni razvoj. Udejstvovanje v taborni{tvu je njihova osebna odlo~itev. S tem sprejmejo tudi odgovornost za samorazvoj.

Organizacija lahko po drugi strani v najve~ji mo`ni meri uveljavi na~elo vrstni{ke vzgoje in vzgoje z vzorom. V tej starosti se lahko za~ne na~rtovati in izvajati u~inkovit vzgojni proces, ki mladega ~loveka oblikuje v anga`irano, odgovorno, solidarno in avtonomno osebo.

Zato si je vodstvo organizacije kot eno od svojih strate{kih usmeritev postavilo dvig kvalitete delovanje v starostni veji gozdovnikov in gozdovnic. Prek delovanja na tem podro~ju `eli vodstvo dose~i:

·pove~anje ~lanstva v tej starostni skupini,

·razvijanje novih idej, pristopov in orodij za u~inkovitej{e izvajanje programa,

·zagotavljanje aktivne in u~inkovite podpore , ki bo temeljila na podlagi dejanskih potreb vodij, ki so odgovorni za izvajanje tega programa.

"Taborni{tvo gozdovnikom in gozdovnicam

Foto: Ale{ Cipot

Emil Mumel, pomo~nik na~elnika ZTS za program

Toma` Strajnar - Blondi, na~elnik ZTS

Delo z GG je pomembno, saj je to z vidika programa glavna starostna veja v organizaciji. Poleg tega, da taborni{tvo da mladim v tej starosti najve~, je kvalitetno delo v tej starostni veji klju~no tudi z vidika razvoja organizacije. Dobra baza gozdovnikov in gozdovnic pomeni tudi dobro osnovo za kadrovanje vodnikov in vodij. Po primerjalnih podatkih v Evropi so ~lani aktivni 3 do 4 leta in ~e mlade s taborni{tvom “oku`imo” v tej starosti, je tudi verjetnost, da bodo kasneje ostali kot PP-ji in {e dlje, veliko ve~ja. Ve~ja pozornost tej starostni veji seveda ne pomeni zanemarjanja ostalih, ponuja pa mo`nost, da prek te okrepimo tudi ostale.

Kako se bo to manifestiralo v rodovih?

Rodovi in predvsem na~elniki rodov, kot nosilci razvoja bodo morali spremeniti miselnost in pristopiti k na~rtnem razvoju starostne veje GG. Konkretno gre za usposabljanje vodnikov GG in tistih, ki nudijo direktno podporo njihovemu delu (pri tem je najpomembnej{i seveda na~elnik dru`ine GG). Poleg tega je treba okrepiti pridobivanje ~lanstva v tej starostni skupini. Skupaj z ukrepi in aktivnostmi ZTS (mednje sodijo projekti GG1+, Na drugi strani lune in nacionalni vodni{ki te~aj GG) bo to v prihodnosti lahko obrodilo sadove.

Delo z mladimi je osnovni cilj na{e organizacije. Priprava kvalitetnih programov na vseh nivojih je dolgoro~ni cilj in usmeritev. V tem obdobju dajemo prednosti starostni kategoriji GG. Menimo, da moramo ve~ narediti za to starostno vejo, da bomo tako pridobili ve~jo bazo GG. S tem bomo kasneje dobili tudi ve~ PP in tako tudi ve~ vodnikov in drugega kadra v organizaciji. Tako bomo lahko pridobili tudi ve~ ~lanov pri M^ in z njimi {e kvalitetneje delali.

Na~elniki v rodovih morajo poskrbeti, da se bodo smernice in strategije dela z GG prenesle v rodove in v njihov na~in dela. Le tako bomo izbolj{ali kakovost dela in program ter pove~ali ~lanstvo.

Anketa

Na portalu Rutka.net je bila letos spomladi izvedena anketa, v kateri smo spra{evali, v katero starostno skupino bi morala taborni{ka organizacija usmeriti svojo energijo. Slaba polovica od 223 obiskovalcev portala, ki so v anketi sodelovali, je menila, da bi morali energijo usmeriti v delo z gozdovnicami in gozdovniki. Na drugem mestu je starostna veja popotnikov in popotnic s slabo petino glasov. Dobra ~etrtina anketiranih meni, da bi morali energijo razporediti med vse starostne skupine.

Republi{ko orientacijsko tekmovanje

Skupno zmago odnesli Ra{i~ani

Organizatorju leto{njega ROT-a, Zvezi tabornikov Slovenije, so tokrat pri organizaciji in izvedbi pomagali taborniki Rodu divjega petelina iz [entjurja pri Celju in {e mnogi drugi. Na ROT-u je tekmovalo 36 ekip, ki so se pomerile po konfiguracijsko zanimivem terenu v okolici [entjurja.

Leto{nji soorganizatorji ROTa tovrstnih izku{enj do sedaj {e niso imeli, so pa bili pripravljeni prevzeti veliko breme, kar organizacija tako pomembnega tekmovanja nedvomno je. Tekmovanje je uspelo in {e en ROT je za nami. Glede na to, da so nekaj zadnjih ROT-ov organizirali izku{eni, {tevil~ni, poleg vsega pa {e orientacijsko navdu{eni rodovi, se je na leto{njem ROT-u pojavilo kar nekaj nezadovoljnih tekmovalcev. Verjetno bi bila kak{na druga alternativa – odpoved ROT-a – {e manj privla~na izbira. Zato je treba napake in pomanjkljivosti vzeti v zakup in jih upo{tevati pri organizaciji ROT-a naslednje leto. Pravo~asna organizacija tekmovanja je najbolj{a preventiva.

Zelo dobrodo{lo bi bilo, ~e bi bila pravila ROT-a prevetrena in v dolo~enih delih spremenjena `e davno pred tekmovanjem. Upajmo, da bo do potrebnih sprememb pri{lo v ~im kraj{em ~asu – v izogib nev{e~nostim septembra 2008. A vseeno ni odve~ opozorilo, naj si vsi tekmovalci pravila vsaj preberejo.

Med tekmovanjem je pri{lo tudi do kak{ne netaborni{ke in ne{portne poteze posameznika oziroma ekipe, ~esar sicer ne bomo pribijali na kri`, hkrati pa tudi ne dopu{~amo opravi~il tovrstnih potez, ~e{ da je do tega pri{lo »v `aru borbe«.

Mnenja in razpravo o leto{njem ROT-u najdete na spletu na forum.rutka.net. Vabimo vas, da sporo~ite tudi svoje mnenje, ~esar bodo organizatorji naslednjega ROT-a nedvomno veseli. Hvala prijaznim tabornikom iz [entjurja! Vidimo se na ROT-u 2008.

Taborova redovalnica

·Zanimiv teren, proga in {tartni list, ·a`urnost pri objavi rezultatov na rutka.net, ·merila risarskih izdelkov, ·suvereni ocenjevalci na bivaku, ·prijazno osebje.

·Slaba informiranost, ·organizacijsko {ibek ROT, propozicije tekmovanja bi potrebovale nekaj sprememb, ·"prekratka" ~asovnica do {tarta, predolg vzpon na mesto bivakiranja in zanka za gr~e, ·premalo gola`a, ·neko~ so bile nagrade v obliki pokalov.

Ale{ Cipot

Rezultati

V kategoriji PP so slavili taborniki Ra{i{kega rodu, pri gr~ah ekipa, sestavljena iz ~lanov Rodu gorjanskih tabornikov in Rodu aragonitnih je`kov, pri gr~icah pa ekipa Rodu mo~virskih tulipanov. V skupnem se{tevku so prvo mesto zasedle ekipe Ra{i{kega rodu.

ZTS vabi zainteresirane rodove za soorganizacijo ROT-a v naslednjem letu. Ve~ informacij najdete na Rutki. Rok za prijave je 30. oktober 2007.

Mnenji

Stare{ina Rodu divji petelin Janez Kukovi~ - Sivi vovk

Leto{nji ROT je potekal v prelepem in orientacijsko zanimivem okolju okolice [entjurja. Soorganizatorji, ~lani Rodu divjega petelina, so se za organizacijo zelo potrudili in izkazali. Imeli so zadostno {tevilo prostovoljcev, ki so bili pripravljeni pomagati cele tri dni. Hrana je bila zelo okusna in jo je bilo dovolj. Prostori za delo vodstva in namestitev ekip so bili na zavidljivi ravni. Prostovoljcev s strani komisije za program iz drugih rodov je bilo dovolj. Sodniki so se zelo potrudili pri svojem delu in dejanskih prito`b na njihovo delo ni bilo. Tekmovalo je 36 ekip, ki so pokazale veliko taborni{kega znanja.

Mislim, da je to bil ROT prese`nikov in da si takega {e `elimo. @elimo si {e ve~ ekip. Res lahko izre~emo pohvalo vsem, ki so pomagali in se kakorkoli trudili za dobro uspelo akcijo.

Vpra{anje, kje se bo v letu 2007 odvijal in izvajal ROT kot najve~ja in najzahtevnej{a taborni{ka akcija, se je za~elo razpletati v poznem pomladanskem ~asu. @elja Izvr{nega odbora ZTS je bila, da se izvede na podro~ju Kozjanskega, saj je omenjeno obmo~je zanimivo tako z vidika geografije in konfiguracije terena, kakor tudi z vidika promocije taborni{tva v tem delu Slovenije. Nikakor ne gre prezreti, da taborni{tvo ravno na tem podro~ju nima zaledja in rodovi, ki so neko~ tu delovali, `e dolgo mirujejo.

Rod divjega petelina iz [entjurja pri Celju je bil re{itev za dosego cilja in `elja. Taborniki omenjenega rodu smo se kljub temu, da smo mlad rod in na tem podro~ju nimamo izku{enj, odzvali in sprejeli ponujeni predlog IO ZTS. Slednji je bil za na{ rod, glede na to, da smo v mesecu avgustu izvedli zahteven Mednarodni tabor, precej mo~an zalogaj.

Priprave so potekale v skladu z dogovorom delitve nalog med ZTS in rodom, kar je sicer obi~ajna praksa. Intenzivnost del se je stopnjevala po na~rtu in na dan otvoritve ROT-a je bilo vse nared za uspe{no izvedbo akcije.

V rodu nam je jasno, da je akcija stekla brez kakr{nih koli zapletov, da so vsi taborniki, zadol`eni za svoja podro~ja, opravili svoje naloge. ROT smo do`iveli kot soorganizatorji in izku{nje, ki smo jih pridobili, so izjemne. Izjemne predvsem zaradi tega, ker smo videli, kako ROT poteka, kak{ne so `elje in potrebe udele`encev ter tudi organizatorja.

Vrednotenje akcije bo zagotovo pokazalo celostno podobo tako priprav kot tudi izvedbe ROT-a. @e sedaj pa je jasno, da smo taborniki Rodu divji petelin storili vse za to, da bi se udele`enci med nami po~utili varno in udobno in bi ob povratku s seboj ponesli dobre vtise in nepozaben spomin na skupaj pre`ivete dni na ROT-u. Jasno pa je tudi to, da bi, ~e bi bili soorganizatorji akcije {e enkrat, pridobljene izku{nje uporabili za to, da bi bil ROT {e bolj{i.

Najstarej{a ekipa na leto{njem ROT-u prihaja iz ljubljanskega Ra{i{kega rodu. Gre za ekipo star{ev tabornikov, ki so se spoznali na leto{njem vikend taboru za star{e tabore~ih. Odlo~ili so se, da se spoprimejo z izzivi orientacijskega tekmovanja. Pred ROT-om so se nekajkrat dobili in povadili prvine orientacije. Lahko le potrdimo, da so s svojo zagretostjo odli~en zgled tako svojim otrokom, kakor tudi nam starej{im. Mimogrede, na{li so vse kontrolne to~ke.

Emil Mumel, vodja tekmovanja

Special(isti~)en pogled

Kaj, zakaj in kako o leto{njem ROT-u

del proge in leto{nja posebnost, neozna~ena KT. Prvi dan je bil kronan z »gorsko etapo« na bivak, s strmim enournim vzponom na sedlo Resevne, brez vmesnih KT-jev. Nemalo nev{e~nosti je povzro~il tudi izku{enim ekipam: le trem (in sicer v kategoriji gr~) je namre~ uspelo priti na cilj prvega dne v ~asovnici, ~eprav je treba priznati, da so bile le-te letos vsaj v ni`jih kategorijah precej »na{ponane«.

V ~em je bil leto{nji ROT druga~en od vseh ostalih?

Iztekel se je bolj ali manj uspe{no, ne glede na mnoge predhodne pomisleke, predvsem udele`encev. Je neobstoj strani rot.rutka.net res razlog za dvome?

Ne. To je pokazalo `e {tevilo ekip, 36 namre~, ki se jih je v petek, 28. septembra, zbralo v [entjurju pri Celju. Na{pi~eni za svojevrstne dogodke, ki jih lahko ponudi le ROT. Za nova spoznanstva in zabavo, predvsem pa za dobro orientacijsko-topografsko »dirko«.

Leto{nja optimalna pot obeh dni bi od tekmovalcev zahtevala od 25 (popotnice) do 30 km (gr~e) hoje, s pribli`no 1800 m vzpona in spusta. K temu je trebapri{teti {e kak{en kilometer zaradi izgubljanja ali druga~ne izbire poti. Sam teren za orientacijo ni bil zelo zahteven, vendar ravno prav razgiban, pora{~en in razmo~en, da je omogo~al orientacijsko selekcijo med ekipami. Ta se je pokazala `e v prvi polovici poti prvega dne, kjer do skice na daljavo ni bilo resnej{ih nalog, razen seveda hitrostne etape. Sledil je risarski

Na bivaku, sicer tabornem prostoru leto{njih soorganizatorjev, RDP iz [entjurja, je bilo s teko~o vodo, cetom, gobicami, strani{~em, tu{em in podobnim poskrbljeno za ugodje. K lahkotnemu izteku dneva so pripomogli {e vedno sve`i rezultati in {e nikoli tako hitro objavljena {tartna lista za nedeljski dan. Tako sobotni vzpon kot tudi mrzla no~ pa sta bila vredna tistega nedeljskega jutra, ki je napovedoval prelep nedeljski dan. Tekmovalci so zjutraj do`iveli prelep pogled na celjsko kotlino, Pohorje in Savinjske Alpe. Nato pa strm spust proti prvi KT. Hm, 320 metrov spusta.

Drugi dan orientacijsko ni bil zahtevnej{i od prvega, o ~emer pri~a tudi manj{i izpad ekip iz ~asovnice. Je pa v ne~em nadaljeval posebnosti prvega dne: pri gr~ah je tudi tokrat nekaj nejevolje povzro~al ~uden okljuk v trasi, kar je pomenilo, da so nekatere ekipe hodile po isti poti dvakrat. Za vse pa je veljalo merilo krokija 1:333, potem ko je prvi dan bilo kar malce eksoti~no tudi merilo skice poti, in sicer 1:13.500. Svetli to~ki med leto{njimi nalogami sta zagotovo {e skica na daljavo in hi-

trostna etapa. Vendar pa ni {lo brez nekaterih napak: slabo predvidena dol`ina poti na {tart, pozabljeno merilo pri navodilih za skico minskega polja, le en ocenjevalec za vrisovanja drugega dne. Tudi drugih, manj{ih napak ne bi smeli spregledati, pa so te morda preve~ povezane z mladimi in neizku{enimi kontrolorji.

Rod divjega petelina (RDP) je kot gostitelj pozitivno presenetil. Za rod, ki je o ROT-u zgolj sli{al, zna biti soorganizacija kar precej zajetna naloga. Morda je tudi s tega vidika razumeti pristop vodilnih poobla{~encev s strani ZTS, ki so jim ROT predstavili kar tako, mimogrede. ^eprav to ni opravi~ilo in je (bilo) dejanje prelaganja odgovornosti nedopustno, vsekakor pa ob`alovanja vredno. No, kakorkoli, ekipa traserjev, ocenjevalcev, sodnikov, tehni~ne podpore in obdelave podatkov je kljub vsej nepripravljenosti delovala dobro pripravljeno in usklajeno, podobo je nekajkrat zamazalo tudi nenatan~no poznavanje propozicij.

Spodbuden je porast javne, vsem vidne uporabe GPS-ov. Iz tega bi lahko sledila mno`i~nej{a analiza prehojenih poti. Podlago nam deloma `e nudi geopedia.si. Tudi sicer bi lahko v taborni{kih vodah ve~ vedeli o orientaciji z uporabo GPS-a, a to je `e nova tema. Na koncu bi lahko uporabili skisano frazo: konec dober, vse dobro. A je vse preve~ malenkosti, ki ustvarjajo ROT-ovsko vzdu{je in so letos manjkale – najbolj pa seveda sti~i{~e nove, informacijske dobe: rot.rutka.net.

Klemen ^ade`[tfk

traser [tfk

Nina MedvedMjedved

Kolumni

Zakaj smo taborniki vedno zadnje budale?

Predstavljajte si: Stara sovjetska letali{ka baza na severu Litve, skupinica dobrovoljnih dijakov iz daljne Slovenije, ki si ogleduje vhod v enega od bunkerjev v bli`ini in preprosto najlep{i son~ni dan, ki je mo`en. Naenkrat sko~i iz bunkerja prikazen, kakor da bi prihajala izpred druge svetovne vojne. Mladeni~, oble~en v voja{ko opremo, ki nas popelje naprej po ogledu v~asih tako nesre~nih krajev. In tako se je pri~ela pisati ta kolumna.

Za nas, uboge nevedne turiste, so preoble~eni vojaki pripravili brezmesni "ri~et", kajti to naj bi bila hrana, ki so jo reve`i jedli (mi smo zmazali cel kotel in nam ni bilo jasno, zakaj so se prito`evali), ne glede na to, da je bilo ognji{~e bolj klavrne sorte in trino`ec zamenjan s tremi `eleznimi palicami. Sledilo je tekmovanje v lokostrelstvu z lesenimi preprostimi loki in moram priznat, da so naju (beri: dve tabornici) popolni laiki (beri: netaborniki) popolnoma povozili. Se zgodi. Kar je pritegnilo mojo pozornost pa je, kako zelo zabavno se je vse skupaj zdelo mojim so{olcem in so{olkam, ki niso nikoli pri{li niti povohati tabornikov. Seveda, seveda, nikoli ni ~asa, strah me je `u`elk, pa ne maram, da je vse po enem strogem urniku ... Pa vendar so trenutki, ko ti podrobnosti, kot ta ogled v Litvi, kar same sko~ijo v oko in `ivec {e nekajkrat pobrcajo, da jih res opazimo.

Na trenutke se mi zazdi taborni{tvo kot tako in njegovo poslanstvo dokaj stra{ljivo. Otroke vzgajamo po svojih prepri~anjih ({e dobro, da imamo dobra in pravilna prepri~anja, ker bi druga~e vzgajali nov kult ljudi, ki se radi sme{no obla~ijo) in jih navajmo na to~no dolo~eno disciplino in red (ki sta pa~ potrebna, saj je druga~e kaos, ki pa sploh ni zabaven). Ne, saj se le {alim. Posku{am samo gledati na na{ `ivljenjski stil z nasprotnega vidika, vidika ljudi, ki smo jim najbolj tuji in najbolj nerazumljivi. Ljudi, ki bodo vedno stali v bli`ini, gledali postrani in komentirali nekaj, ~esar niti pribli`no ne poznajo.

In tako bom odgovorila na naslovno vpra{anje preprosto, kratko, jedrnato, optimisti~no, odprto za vse, razumljivo, nekoliko predrzno, zvito, pa vseeno predvsem po resnici: Zato, ker nismo budale mi, ampak ljudje, ki imajo jezik hitrej{i od glave. Pa lep pozdrav, slovenceljni.

Boris Mrak

Kdo od nas ni pri{el ali vstopil v organizacijo z velikimi pri~akovanji po novih do`ivetjih in prijetnem pre`ivljanju prostega ~asa v naravi? Velik del tistih, ki smo potem pre`iveli kar nekaj let pod platneno streho, na tekmovanjih, pohodih, ob tabornih ognjih in {e marsikje se nas {e vedno z veseljem v srcu spominja teh mladostnih dni, ko smo se kalili v dru`bi vrstnikov in si pridobivali prve izku{nje z vodenjem skupin (vodov), izletov, taborov in zimovanj. Res je, to obdobje v taborni{ki organizaciji je bilo za vse nas najlep{e, najprijetnej{e. Ampak po letih, ki smo jih pre`iveli v zabavi in veselju, so pri{la tudi leta prevzemanja odgovornosti in bolj resnega dela v organizaciji. Posamezne naloge smo prevzemali od starej{ih, ki so organizacijo po~asi zapu{~ali in nas mnogokrat tako reko~ preko no~i pustili same in nas izpostavili veliki odgovornosti za nadaljnje delo rodu. Mnogi od na{ih kolegov in mladostnih vrstnikov v organizaciji so se v tej novi situaciji izgubili, izgoreli, nas zapustili in se v organizacijo niso ve~ vrnili. Verjetno so jo zapustili z grenkim priokusom.

Ob tem razmi{ljanju se ponovno spra{ujem, do kdaj je nekomu prijetno v na{i organizaciji, do kdaj zahaja v na{o dru`bo, kdaj naj bi bil ~as za prevzem odgovornosti posameznega ~lana. Vsekakor mi je po toliko letih jasno to, da velika ve~ina ljudi in tudi na{ih ~lanov ne `eli prevzemati prevelikih odgovornosti in se na organizacijo tako reko~ profesionalno vezati. V trenutku, ko nekomu "dru`enje" v organizaciji postane breme, se bo le ta prej ali slej odlo~il, da organizacijo zapusti, in pri tem taborni{ka organizacija seveda ni nobena izjema. In prav tu morajo biti {e kako pazljivi predvsem vsi tisti starej{i ~lani, ki so aktivno povezani z delom v rodovih. Mladi, ki {ele prevzemajo naloge v organizaciji in s tem prevzemajo dolo~eno odgovornost, potrebujejo pomo~ starej{ih. Nikakor ni dobro, da se mlaj{e tabornike zaradi menjave generacij v rodu ~ez no~ preobremeni in se jim nalo`i prevelika odgovornost. Pri tem nikakor ne moremo pri~akovati, da bodo na prvo mesto namesto {ole ali dru`ine postavili taborni{ko organizacijo. Delo in pre`ivljanje prostega ~asa pri tabornikih jim mora pomeniti sprostitev, ne pa dodatno obremenitev, kajti vsi si `elimo, da bi, vsaj tako si upam trditi, ~lani ostali v organizaciji ~im dlje in da bi kot `ivljenjsko popotnico s seboj ponesli lepe spomine na mladost in ~as, ki so ga pre`iveli na razli~nih akcijah, ob tabornih ognjih in v dru`bi taborni{kih vrstnikov.

Ob za~etku novega taborni{kega in {olskega leta bi o teh zadevah morali razmi{ljati vsi v organizaciji. Saj niso tako pomembne aktivnosti - so le orodje za doseganje ciljev. Pomemben nam mora biti vsak ~lan, njegova pripadnost organizaciji in njegova pripravljenost, da v enakopravni skupnosti prispeva svoj del odgovornosti in prostovoljnega dela, da bi se vsi skupaj po~utili dobro in da pozitivna spoznanja ob dru`enju in skupnem delu ponesemo tudi med druge. Sre~no!

Ljubljana / Dom`ale, 3. 10. 2007

Kaj mi pomeni taborni{ka organizacija?

Poleg tabornega prostora za pribli`no 90 oseb, ki le`i nekaj korakov od jezera, je hi{a s preno~i{~i za nekaj manj kot 50 oseb. V domu je poleg preno~i{~ na razpolago tudi ve~namenski prostor in dve manj{i predavalnici opremljeni s sodobnimi avdiovizualnimi pripomo~ki in ra~unalni{ko opremo ter klubski prostor za oddih in sprostitev. Ob tabornem prostoru je igri{~e za odbojko, mali nogomet in ko{arko ter lokostrelsko vadbi{~e. V Gozdni {oli pa si je mo~ izposoditi tudi kolesa, kanuje ter drugo {portno opremo. Taborjenje je mo`no tudi na travniku v Rib~evem Lazu, kjer lahko na dveh tabornih prostorih biva 130 tabore~ih.

Center se nahaja ob glavni cesti Rib~ev Laz - Ukanc (hotel Zlatorog). Avtobus vozi iz Ljubljane v Bohinj vsako uro. Od avtobusne postaje "Pod Voglom" pri C[ODDomu Bohinj vodi do Gozdne {ole pribli`no 1 km dolga pot (na ljubeznivo pro{njo voznik avtobusa ustavi pri Naklovi glavi, tik ob Gozdni {oli). Vlak vozi do Bohinjske Bistrice, od tam pa je z Ukancem povezava z lokalnim avtobusom.

TABORNI

PROSTORI IN

Gozdna {ola ZTS

Foto: SDV FM in AC

Od rodov

RKV potepanje po

Slova{ki 2007

Za zaklju~ek taborni{kega leta se nas je sredi leto{njega julija skupina desetih popotnic in popotnikov iz Rodu kra{kih viharnikov odpravila na desetdnevno potepanje po Slova{ki. Vse, kar smo imeli s seboj, je bila vozovnica za vlak, nahrbtnik, dobra volja ter `elja spoznati ~imve~ novega in nepoznanega. Pot nas je vodila preko Bratislave do doline Orave, potem preko Zubereca do Liptovskega Mikula{a in kon~no Poprada - vstopa do Tater. Obiskali smo Levo~o, spoznali doma~o kulinariko - halu{ky i strapa~ky, pomo~ili mezinec v Popradsko jezero v Tatrah in `e je bil ~as za odhod domov. Na postajo v Ljubljani smo tako prispeli bogatej{i za {e eno nepozabno izku{njo.

Martin ^esnik RKV

Otro{ki bazar

Najve~ja prireditev za otroke, Otro{ki bazar, se vendar ne more zgoditi brez nas - tabornikov. Tako smo bili tam tudi krapi. Prav zabavali smo se ob na{i posebni nalogi, slikati se s ~im ve~ zanimivimi udele`enci. Med drugim smo si ogledali zelo zanimive stojnice policistov in radioamaterjev. Ustavili smo se tudi na na{em - taborni{kem razstavnem prostoru, ki je bil odli~no postavljen.

[pela RPK Foto: Martina Tom{i~

Tabornikov dan

"^e si moj prijatelj, me kli~i Pika Nogavi~ka, pike imam na nosu, a nogavi~ke na nogah …"

Tako je od 16. pa vse do 22. septembra odmevalo v Velenju in njegovi okolici, ko je Pika Nogavi~ka s slavnostnim skokom s 3000 metrov obiskala na{e mesto. [tevilni kulturni nastopi, `ive lutke, razne prireditve in vsakoletne Pikine delavnice (med njimi tudi taborni{ka), so krasili in popestrili `e kar 18. Pikin festival. Polnoletnost Pike pa smo tudi taborniki Rodu jezerski zmaj Velenje praznovali na malo druga~en, taborni{ki na~in in dokazali, da na{ slogan "Kjer je taborni{tvo doma." zagotovo dr`i.

S kratko prireditvijo, ki smo jo poimenovali Tabornikov dan , smo obiskovalcem pokazali, kaj taborniki pravzaprav po~nemo ter da u`ivamo v vsakem trenutku dru`enja, do`ivljamo nore re~i in vsakodnevno ri{emo nasmehe na obrazih in iskrice v o~eh na{ih najmlaj{ih, ko se nau~ijo in vidijo nekaj novega, neznanega. Postavljanje signalnega stolpa, kuhanje metinega ~aja, signaliziranje in postavljanje {otora iz dveh {otorskih kril je bilo le nekaj stvari, ki so jih na{i obiskovalci lahko videli. U{lo pa jim ni niti dru`enje tabornikov z vseh koncev in krajev, petje pesmi ob kitari in obujanje spominov s taborjenj.

Prepri~ana sem, da jih je pravo prijateljsko vzdu{je med ~lani velike dru`ine tabornikov kar nekaj pritegnilo in `elijo vse to do`iveti tudi sami.

Kaja Glin{ek, RJZ

Foto: arhiv RKV

Foto: Matej Ram{ak

Chickens UnitedTaborjenje Ukro~ene reke Maribor

Kaj je v slovarju slovenskega taborni{kega jezika (SSTJ) zapisano ob besedni zvezi mednarodni tabor ? Hm, pa poglejmo ... Brskam ... @al ga ni tak{nega slovarja, a ~e bi bil, mislim, da bi ob geslu mednarodni tabor lahko v bralca zijala fotografija jutranjega zbora prvega mednarodnega tabora Ukro~ene Reke Maribor. Zakaj? Zato, ker je med 7. in 21. julijem poleg 25 mariborskih tabornikov v zboru stalo {e 30 francoskih skavtov iz Toulousea.

Bohinj je bil namre~ to leto kurnik, kjer so se zdru`ili francoski petelini in slovenske kure. 30 francoskih skavtov, odetih v `ivo rde~e kroje, se znajde pred jamborom. Kaj pa zdaj? Ni~, naj se igre pri~nejo. Ugotovili smo, da je celotna skupina francoskih skavtov tako komunikativna, strpna in motivirana, da so se brez te`av ujeli tudi z na{imi najmlaj{imi. Program je stekel brez vsakr{nih te`av, celo nasprotno, vsak dan smo bili vedno znova {okirani - pozitivno seveda.

Izmenjali smo znanja, izku{nje in gradili prijateljstva. Obvezno smo priredili slovenski in nato {e francoski dan, se tako nau~ili kaj novega o drugi kulturi in spoznali kup tradicionalnih iger in obi~ajev. Tako smo lahko tudi Slovenci, pa ~eprav le za en dan, jedli kot Francozi. In verjemite mi, da je to te`je, kot se sli{i. Francozi ne le, da radi jedo dobro, ampak predvsem jedo ogromno. "Kako hudi~a, jim uspe ohraniti linijo ob tak{ni prehra-

ni?" so se spra{evala na{a dekleta. Skupaj smo se odpravili na ve~ izletov, pripravili orientacijsko tekmovanje, dru`ili pa so nas tudi izjemno zabavni in nepredvidljivi ve~erni programi.

Sledil je smrk, smrk in vedno neprijetno slovo. Poslovili se nismo grenko in solzavo, ker vemo, da je bil ta julij {ele za~etek ne~esa veliko ve~jega, za~etek novega, pravega prijateljstva. In vsaki~, ko oble~em spominsko majico z napisom Chickens United, se na obrazu izri{e nasmeh, mednarodni nasmeh.

Taborniki RUR

Vodov izlet

Za~eli smo v Ljubljani, kon~ali smo v Ljubljani, vmes pa smo se ustavili na Nizozemskem in v Belgiji.

Ko{~ki dnevnika:

20. 7. : Po~asi smo se za~eli premikati. Prilepilo me je na stol. Vzleteli smo.

21. 7. : Bilo nas je 10 RBS-ovcev in skavtinja Meta.

22. 7. : Da bi se psihi~no pripravili na pogovore z belgijskimi skavti, ki so se namestili v sosednji sobi, smo si v kri napumpali adrenalin s skakanjem ~ez manj{o greznico pribli`no 2 metra od brvi. "Mladost je norost, ~ez greznico ska~e, kjer je brv!"

23. 7. : S "potovalnim dru{tvom" Kebab smo migrirali iz Amsterdama v Pijnacker.

25. 7. : V Delftu prvi tu{.

26. 7. : Po ve~erji smo v jarku skavtskega centra odkrili splave, ki so nas zelo razveselili, {e posebej, ko so se na enega zbasali {tirje mladostni RBS-ovci in se je za~el potapljati, oni pa niso bili ve~ pri obali.

29. 7. : Za nekatere je bila prva vo`nja z metrojem v Bruslju edinstvena izku{nja (npr. Vita in moja roka).

30. 7. : V Ljubljani zopet de`uje.

[koda, ker vas ni bilo zraven.

Heri, RBS Ljubljana

Foto: Miha Blatnik

Dav~a po de`evnem

torku

Torek, 18. septembra, bo petini Slovencev ostal v spominu z grenkim priokusom. Nekaj dni po naravni nesre~i smo se tudi mi odpravili po na{ih najbolj{ih mo~eh solidarno pomagati. Posledice te nesre~e se ti res zasidrajo v srce. Pripeljali smo se do za~etka @eleznikov, nato pa smo se s kamionom Slovenske vojske odpravili v bolj odro~en zaselek Dav~e. Zadnjih nekaj kilometrov smo pot prehodili, ker je cesto odnesla voda. Pri~eli smo z delom. Lotili smo se odstravnjevanja blata iz hi{e, izkopali smo me{alec, iz greznice odstranili blato in mulj ter zajezili vodo. Proti ve~eru smo se poslovili od prijaznih doma~inov in se vrnili proti @eleznikom.

[pela RPK

Te~aj orientacije in topografije

Topo te~aj, letos obarvan kakadujasto oran`no, je bil vsekakor nepozabno do`ivetje. K temu so pripomogli vsi orientiringi, skice (na{i "vrhunski" krokiji), predavanja, popoldanski klepeti, "milky way" minute, labirint, vrisovanje, slastna kosila, piran jagoda, na{ prijazni {ef Miki, {armantni Bubi, simpati~ni Kovax in vsi ostali te~ajniki.

Za vse, ki ste kdaj razmi{ljali o udele`bi na te~aju, pa niste prepri~ani, naj vam povem, da je TOPO res zakon! Pribli`ek vsakodnevnega urnika je nekako tak: Ob pol

osmih se Miki po~asi sprehodi od {otora do {otora in nam za`eli dobro jutro. Potem potrpe`ljivo ~aka vsaj 20 minut, da se privle~emo iz {otorov. Ko smo po pol ure vsi zbrani, sledi za na{e utrujene mi{ice ~isto prenaporna telovadba (pribli`no 500 metrov teka). Sledita zajtrk in tu{, potem pa `e program. Pospravljanje {otora nam {e na kraj pameti ne pade,

Dopoldanski program ponavadi vsebuje kak{no predavanje in seveda skico ali dve, ~e imamo sre~o. Popoldne nas ~aka orientiring, dva ali trije, pa spet kako predavanje, mogo~e {e skica in vrisovanje. A na{ega dneva po ve~erji {e ni konec. Spet sledi kak{no predavanje in no~na orientacija.

Lahko se ti zgodi, da te malo preve~ razigrani nadaljevalci presenetijo in te po{ljejo na orientacijo, ko jo najmanj pri~akuje{. Upira{ se, a te prepri~ajo in `e te~e{ po strminah in gozdu. Prvi KT najde{ brez te`av, pri drugem pa se zatakne. Kmalu `e vseh devet te~ajnikov i{~e dvojko ... No, z nadaljevalci ni dobro ~e{enj zobati.

Prek celotnega te~aja smo zbirali to~ke, saj se je vsaka malenkost ocenjevala.

Zelo pomembna je bila zadnja celodnevna orientacija in seveda test ob koncu te~aja, ki smo se ga vsi tako zelo bali. Na te~aju sem se res ogromno nau~ila, spoznala veliko simpati~nih ljudi in pre`ivela devet nepozabnih dni v Bohinju.

[e nasvet, kako se lotiti kak{ne zelo te`ke naloge pri vrisovanju: Razmislite, pa bo {lo.

Monika Tomin{ek, RaR

Najlep{e se zahvaljujemo podjetju

GEOSET, ki nam je za ~as te~aja velikodu{no posodilo navigacijsko napravo GARMIN 60csx.

Foto: Andra` Ravnikar

Foto: [pela Tom{i~

Uporabni pravni nasveti

Opravi~ilo

Moj ~lanek z naslovom Kajenje in 12. taborni{ki zakon, ki je bil objavljenjen v prej{nji (9.) {tevilki revije, je med vodstvom leto{nje in{truktorske {ole vzbudil precej negodovanja in slabe volje, zlasti njegov zadnji odstavek. Marsikoga sem tudi razo~aral. Kot {e vedno aktiven in{truktor naj bi v ~lanku pravzaprav `alil vse in{truktorje, tako tiste, ki so izobra`evanje `e kon~ali, kot tudi tiste, ki so {e vedno v "procesu pridobivanja naziva".

Ogor~enje in negodovanje sta v celoti upravi~ena. Ni~esar od tistega, kar sem zapisal v omenjenem zadnjem odstavku, ne dr`i. Do napa~nih zaklju~kov, zapisanih v ~lanku, sem sicer pri{el na podlagi osebnega opa`anja, vendar pa zadeve nisem preveril pri vodstvu in{truktorske {ole. Kot mi je bilo (`e po objavi ~lanka) pojasnjeno, je imela leto{nja in{truktorska {ola (kot tudi vsaj osem {ol pred njo) kadilnico locirano pri starih sanitarijah. V to kadilnico so dru`no zahajali tako te~ajniki kot vodstvo {ole.

Vodstvo {ole se torej ni obna{alo elitisti~no, kakor tudi ne moremo govoriti o dvojni morali.

Vsem, ki sem jih s ~lankom kakorkoli - seveda povsem nenamerno - prizadel ali u`alil se globoko opravi~ujem.

Obenem `elim sporo~iti {e, da je bil to moj zadnji ~lanek na temo "Uporabni pravni nasveti", saj zaradi preobilice drugih obveznosti te`ko najdem dovolj prostega ~asa {e za pisanje ~lankov.

Darko Jenko

Nina Ku{ar

med 21. julijem in 2. avgustom 2008 organizirajo nacionalni skavtski tabor, na katerem pri~akujejo pribli`no 20.000 udele`encev. Potekal bo na tabornem prostoru v dolini Linth, organizatorji pa obljubljajo veliko prilo`nosti za osebno rast in krepitev timskega duha. Tuji vodi bodo zdru`eni z doma~imi, kar naj bi jih spodbudilo k navezovanju tesnej{ih stikov.

Osnovne informacije:

21. 7.-2. 8. 2008 v dolini Linth v [vici; udele`enci nad 15 let in osebje nad 18 let; tabornina pribli`no CHF 300; www.contura08.ch.

Islandski skavti bodo leto pred RoverWay-em svoje organizacijske sposobnosti preizkusili z nacionalnim jamboreejem. Med 22. in 29. julijem 2008 bo tako Hamrar Scout Centre v Akureyri povsem v znamenju vikingov. Organizatorji pri~akujejo pribli`no 3000 doma~ih in 1000 tujih udele`encev.

Osnovne informacije:

22.-29. 7. 2008, Hamrar Scout Centre, Akureyri, Islandija;

udele`enci med 10. in 15. letom starosti, osebje nad 18 let; tabornina pribli`no IKR 29.500; www.scout.is/jamboree.

Ob stoletnici skavtstva na Irskem bo tudi tam potekal velik nacionalni jamboree. Med 2. in 10. avgustom bodo Irci v dru`bi prijateljev iz drugih dr`av v Punchestownu dostojno proslavili svoj visoki jubilej. Organizatorji obljubljajo zanimiv program, pri~akujejo prbli`no 10.000 udele`encev.

Osnovne informacije:

2.-10. 8. 2008, Punchestown, Kildare, Irska; tabornina EUR 350; www.jamboree2008.ie.

Za vse morske

navdu{ence

se med 28. julijem in 4. avgustom 2008 ponuja odli~na prilo`nost na Finskem. Satahanka, enajsti pomorski skavtski tabor bo potekal v Atheli, Sauvo. Udele`enci, stari med 12 in 16 let, se bodo preizkusili v razli~nih spretnostih.

Osnovne informacije: 28. 7.-4. 8. 2008, Ahtela, Sauvo, Finska; udele`enci 12 do 16 let; tabornina EUR 195; www.scout.fi/ satahanka.

[vicarski skavti

Iz taborni{ke pesmarice

Z Gori~kega v Piran

D h G A

Prazen dan, navaden, tih in zaspan, D h

`e zjutraj se povsem o~itno zdi, G A da bi bolje b'lo, ~e ga ne bi bilo.

D h G A

Sama `alost, sami biv{i ljudje, D h le {e marketing in deficit srca, G A D nobenih vicev ve~, {e vreme je za vraga.

D A e7 G Ko pa pride{ ti, se nebo mi razjasni, D A

kakor da letim, e7 G sebi sam se imeniten zdim!

Klemen Kenda

Vlado Kreslin

D A e 7 G

Ko pa pride{ ti, se nebo mi razjasni, D A e7

~ez gore, ravan, se`e mi pogled G D z Gori~kega v Piran!

D h G A

To`ne misli o vsem, kar je bilo. D h Nekaj o smislu pa o minljivosti, G A D in o tem, da sem si sam najve~ji problem.

D A e7 G Ko pa pride{ ti, se nebo mi razjasni ...

Stric volk

Skupina {tudentov se je odlo~ila, da bo organizirala ve~dnevno prostovoljno delovno akcijo in uredila ceste in poti v lokalni skupnosti. Pri tem je za pomo~ poprosila druge organizacije: tako podjetja kakor javne slu`be ter druge organizacije in dru{tva. Odzvale so se v velikem {tevilu in za podporo (bodisi opremo ali drug na~in sodelovanja) niso zahtevale nikakr{ne od{kodnine ali najemnine. Zgodba, kot jo vsi radi sli{imo, pa ima za pe{~enosraj~nike mo~no grenak priokus.

Izjema v tej zgodbi je namre~ taborni{ki rod in njegovo vodstvo, ki je za postavljanje {otorov za bivanje na njihovem tabornem prostoru zahtevalo pla~ilo najemnine. In to ne zgolj za povra~ilo stro{kov vode in elektrike, pa~ pa najemnino za vsak postavljeni {otor posebej. "Od tega pa~ `ivimo," je bil argument, s katerim so opravi~evali svojo zahtevo. Tako so se {tudentje, ki teh sredstev niso imeli, organizirali druga~e. "Po svoje jih je treba razumeti," bi lahko bil zaklju~ek, ~e ne bi v zgodbi osvetlili {e ne~esa.

Isti taborniki so bili pred leti dele`ni pomo~i pri pridobitvi in ureditvi to~no tega tabornega prostora. In da je zamera {e ve~ja, gre za cesto, ki pelje do tabornega prostora. Rezultati delovne akcije bi torej koristili tudi tabornikom.

Zgodba je resni~na, izpu{~ena so le konkretna imena. Je bilo ravnanje vmesno ali ne, presodite sami. Razmislite pa tudi, kak{no podobo v dru`bi ustvarjamo s tak{nim ravnanjem.

Kolofon

Uredni{tvo : Ale{ Cipot (ales.cipot @ rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek @ rutka.net) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ (blaz.verbic @ rutka.net) - urednik fotografije, Meti Buh Ga{pari~ (meti @ rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@ siol.net) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda (sini @ rutka.net) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta : Igor Bizjak (bizi@ rutka.net). Novinarji in sodelavci : Barbara Ba~nik (barbara.bacnik @ rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk @ tele-cable.net), Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic @ guest.arnes.si), Andreja Gomboc (andreja.gomboc @ pharmaswiss.si), Simon Hudolin (simon.hudolin.salchi@ gmail.com), Darko Jenko (darko.jenko @ siol.net), Klemen Kenda (bubi @ rutka.net), Primo` Kolman (primoz.kolman @ yahoo.com), Brina Kra{ovec (brina.krasovec @ gmail.com), Nina Ku{ar (nina_rla @ hotmail.com), Nina Medved (nina.medved @ guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@ guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak @ rovas.si), Tadej Pugelj (pugy@ rutka.net), Lea Repi~ (lea.repic @ siol.net), Maja Strnad (m.strn4d @ gmail.com), Jasna Turk (jasna.turk@ varuh-rs.si). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek@ rutka.net). Ustanovitelj , izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. Naslov uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@ rutka.net, info @ zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 (500 SIT), letna naro~nina je 20,86 (5000 SIT), za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Rev ija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevil-ka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.

Jaka Bevk - [eki

Mlin

Tam za mlinom, tam nekaj `vrgoli, tam nov list brsti, tam ...

Za mlinom, tam so najlep{e cvetlice, tam ptice najlep{e zvene, tam poljsko cvetje di{i.

Voda {umi, sili v pre~ke kolesa, ki `e stoletja stoji.

Ostali so kamni, obru{eni in opra{eni.

Ni ve~ rok albina z napako, veter odpihnil je zadnje sledi.

Le redko {e vzklije kak mlinarjev stric.

Dandanes `e sama misel rodi.

Brina Kra{ovec

Andreja Gomboc

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na jesenske po~itnice ali kje bi priredili rodov posvet?

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na jesenske po~itnice ali kje bi priredili rodov posvet?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju pravi odgovor na vpra{anje.

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju pravi odgovor na vpra{anje.

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

041/490 888 in si zagotovite prostor.

041/490 888 in si zagotovite prostor.