Revija Tabor 2007/5–6

ZTS in ZSKSS gostili

ZTS in ZSKSS gostili

Evropsko skavtsko konferenco

Evropsko skavtsko konferenco

Andrej [ifrer: "Taborni{tvo je bilo v moje `ivljenje poslano z namenom."

Andrej [ifrer: "Taborni{tvo je bilo v moje `ivljenje poslano z namenom."

Tabor na obisku na

Tabor na obisku na

mariborskem obmo~ju

mariborskem obmo~ju

Novice

Na Evropski skavtski konferenci v Bernardinu, je ZTS ponosno predstavljala nasmejana slovenska delegacija (Meta, Tanja, Nina, Andrej, Jure)

55. obletnica ^rnega mrava

Taborniki Rodu ^rni mrav iz Ljubljane so nam poslali razglednico in zapisali: "Lepe taborni{ke pozdrave s praznovanja 55-letnice Rodu ^rnega mrava."

Podpis: "Vsi mravljinci in babi Lenka – ^rna skvo"

Prenovljena oblika spletnega portala

rutka net. net. net. net. net.

Od 6. maja je na voljo prenovljena oblika spletnega portala rutka net. Novo podobo je zasnoval Nace Kranjc, osebje Rutke pa dodaja, da prenova {e ni popolna, saj jo bodo {e dodelali in uredili. Prenovili in okrepili so tudi svoje vrste. Uredni{tvo Tabora jim `eli uspe{no delo {e naprej.

Prvi dan nove taborni{ke znamke. Foto: Miha Ma~ek

^rnogorski vi{eboj

Od 1. do 11. avgusta bo v Herceg Novem (voja{ki objekt Lalovina) potekal vi{eboj. Tekmovanje bo potekalo v mo{ki in `enski konkurenci. Startnina zna{a 70 evrov. Ve~ informacij na orjen@cg.yu.

Rod, ki organizira to tekmovanje, nudi mo`nost najema tabornega prostora. Ve~ informacij na zgornjem spletnem naslovu.

Rok za poletno {tevilko

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor @ rutka.net ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje ~lankov za {tevilko 7-8 je 17. junij. Julijsko-avgustovska {tevilka izide 13. julija.

Nina Ku{ar

Bi v ekstremnih razmerah in dogodkih

taborniki res pre`iveli?

Kaj nam nudijo taborni{ka znanja in kako si lahko v te`avnih pogojih z njimi sploh pomagamo? Te`ko je o tem modrovati. A ravno ta vpra{anja so se mi podila po glavi, ko sem opazoval dvanajst pogumnih mladih, ki so se udele`ili leto{njih "Pre`ivelih" in {tiri dni pre`iveli v gozdu, opremljenih samo z `epnim no`em, spalno vre`o in obla~ili, ki so jih imeli na sebi. "Pre`iveli" je resni~nostna igra, ki se zlahka ena~i s podobnimi igrami v tujini (npr. resni~nostna igra "Survivor", svetovno poznane TV hi{e CBS) in v Sloveniji (Big brother, Bar itd.), ki so sedaj tako v modi. Lahko bi rekel, da je taborni{kemu resni~nostnemu {ovu manjkal le en detajl, in sicer mo`nost nakupa vrednostne kartice za ogled dogajanja v `ivo prek interneta. Tekmovalci na Pre`ivelih so morali skozi veliko zahtevnih preizku{enj. Te`ilo jih je pomanjkanje hrane (ekipa ~rnih si je v {tirih dneh prek iger izborila le tri trdo kuhana jajca, {tiri jabolka in majhen kro`nik kuhanega ri`a), pomanjkanje intimnosti (vseskozi jim je sledila nadle`na kamera), vro~ina, te`avne naloge (psihi~ne in fizi~ne), delo v skupini, spanje na golih tleh in {e bi lahko na{tevali. Vse te stresne situacije ~loveka ali utrdijo ali v celoti povozijo. Akcija Pre`iveli je res izjemna prilo`nost, da preveri{, kak{en je tvoj karakter, kak{no je tvoje znanje, ~esa si v resnici sposoben in kje so tvoje meje. Se kdaj vpra{a{: " Bi pre`ivel?"

SiNi, urednik sklopa Dogodiv{~ina

9 Skavtska konferenca v Portoro`u

17 Intervju z Andrejem [ifrerjem

24 Taborni{ki resni~nostni {ov: Pre`iveli

26 Ali bo zaradi GPS res konec "taborni{ke orientacije"?

27 Pravni predpisi na taborjenju

28 In smo skakali v mestu in naravi ...

Foto: Samo Vodopivec

Pomladanski travnik

RIPE^A ZLATICA RIPE^A ZLATICA RIPE^A ZLATICA RIPE^A ZLATICA

RAZPROSTRTA ZVON^ICA RAZPROSTRTA ZVON^ICA RAZPROSTRTA ZVON^ICA RAZPROSTRTA ZVON^ICA RAZPROSTRTA

Na steblih KUKAVI^JE KUKAVI^JE KUKAVI^JE KUKAVI^JE LU^CE LU^CE LU^CE LU^CE pogosto najdemo male kup~ke pene. V njej `ivijo li~inke travni{ke slinarice, ki iz stebla kukavi~je lu~ce sesajo teko~ino.

Pravo ime za to travo je NAVADNA MIGALICA VADNA MIGALICA VADNA MIGALICA VADNA MIGALICA VADNA MIGALICA, bolj pogosto pa ji ljudje re~ejo solzice.

TRAVNI[KA KA- TRAVNI[KA KA- TRAVNI[KA KA- TRAVNI[KA KADULJA DULJA DULJA je sorodnica `ajblja, zdravilne rastline, ki pa pri nas v naravi uspeva le na Primorskem.

PLAZE^I SKRE^NIK PLAZE^I SKRE^NIK PLAZE^I SKRE^NIK PLAZE^I SKRE^NIK se raz{irja z dolgimi zelenimi pritlikami. V~asih so ga uporabljali v zdravilstvu za zaustavljanje manj{ih krvavitev.

IVANJ[^ICI IVANJ[^ICI IVANJ[^ICI IVANJ[^ICI nekateri re~ejo marjetica, vendar sta to dve razli~ni vrsti.

Tisto, kar pri TRAVNI[KEM TRAVNI[KEM GRABLJI[^U GRABLJI[^U izgleda kot cvet, je socvetje, ki je sestavljeno iz mnogo drobnih vijoli~astih cvetov.

OZKOLISTNI TRPOTEC OZKOLISTNI TRPOTEC

Danes je prav poseben dan! ^lani voda Pi-

Danes je poseben dan! ^lani voda Pi-

Danes je prav poseben dan! ^lani voda Pi-

Danes je poseben dan! ^lani voda Pi-

Danes je prav poseben dan! ^lani voda Pisane ka~e se bodo zaobljubili, si nadeli tabor- sane se bodo zaobljubili, si nadeli tabor- sane ka~e se bodo zaobljubili, si nadeli tabor- sane se bodo zaobljubili, si nadeli tabortaborni{ko rutico in postali ~isto pravi taborniki. rutico in ~isto pravi taborniki. in

Vodnik Luka je svoje ~lane po~akal kar na kri`i{~u, saj so se dogovorili, da se do gozdne jase odpeljejo s kolesi. Pisana dru`ba je bila zbrana to~no ob uri, manjkala sta samo {e Jure in Matev`. "Kje neki sta se izgubila?" so se spra{evali taborniki. "Saj vendar vesta, kako pomembna je zaobljuba. Tam bodo stare{ina, na~elnik in tudi star{i!" je gubal ~elo Luka.

Na gozdni jasi so bili `e vsi zbrani, stare{ina je stal pod jamborom z zastavo, na~elnik pa je poleg njega v rokah dr`al cel kup ~isto novih rde~ih rutic. Pisane ka~e so se pridru`ile ostalim tabornikom, ki so z ruticami prek rame ponavljali zaobljubo za stare{ino.

Stare{ina se je zasmejal in dejal: "Veliko bolj pomembno kot to, da znata zakone na pamet, je to, da sta danes dokazala, da sta prizadevna tabornika in res dobra prijatelja." Nato so ponovili zaobljubo, njima pa je rutico zavezal kar stare{ina.

Pisane ka~e so se nato zbrale pod velikim hrastom na robu jase. Luka je za vsakega pripravil listek, na katerega so napisali, kaj bi radi neko~ postali, kaj bodo po poklicu, ali bodo ostali taborniki, vsak pa je dodal {e kak{no svojo skrivnost. Listke so nato spravili v steklen kozarec s pokrovom, ki so ga zakopali pod drevesom. Odlo~ili so se, da se bodo ~ez deset let zopet zbrali pod hrastom, izkopali ~asovno kapsulo in prebrali svoje skrivnosti.

Ravno, ko jim je vodnik Luka ponosno zavezoval rutice okoli vratu, sta pritekla Matev` in Jure, ~isto zaripla in umazana. [e vsa zadihana sta komaj razlo`ila, da se je Matev`u na poti pokvarilo kolo. "Poskusila sva ga popraviti, vendar nama ni uspelo," je rekel Jure. "Potem pa sva tekla vso pot!" je dodal Matev`.

M^ spo{tuje ljudi in naravo. ljudi in naravo.

M^ spo{tuje ljudi in naravo. ljudi in naravo.

M^ je dober prijatelj. M^ je dober

M^ je prizadeven tabornik. M^ je tabornik. M^ je prizadeven tabornik. M^ je tabornik.

Luka je nekaj ~asa razmi{ljal, nato pa stopil k stare{ini in mu nekaj za{epetal. Stare{ina je poklical Jureta in Matev`a ter ju vpra{al: "Ali vesta, kateri so zakoni medvedkov in ~ebelic?" Ker se nista mogla spomniti, je Matev` malo prestra{en potegnil iz `epa listek, ki jim ga je na prej{njem sre~anju dal Luka.

Orodje

Nekateri pravijo, da uporaba orodja lo~i ljudi od preostanka `ivega sveta in da smo ravno zaradi uporabe orodja razvili nasproti le`e~i palec na roki. Vsekakor pa je res, da nas najrazli~nej{e orodje spremlja `e od za~etka kamene dobe. Z raznoraznim ro~nim orodjem se taborniki na svojih akcijah sre~ujemo dnevno. Zato je pomembno, da znamo za svoje delo izbrati primerno orodje in ga znamo tudi pravilno uporabljati.

No`

Na{ najzvestej{i pripomo~ek je gotovo taborni{ki no`. Slu`i nam za najrazli~nej{e naloge, od priprave hrane, rezanja vrvi, {pi~enja lesenih klinov, pa do zahtevnej{ih in natan~nej{ih opravil.

Za na{e namene je najprimernej{i {vicarski no`, ki je vsekakor najbolj vsestranski, poleg tega pa ni velik in okoren. Sicer pa nas je o uporabnosti prepri~al `e MacGyver.

Ker je majhen, moramo nanj malce bolj paziti, zato je priporo~ljivo, da nanj nave`emo vrvico in si ga obesimo okoli vratu ali za pas.

Oster no` je bolj varen od topega, saj nam rezilo ne bo nenadzorovano u{lo.

Sekira

Pozor! Rezilo no`a uporabljamo samo za rezanje in ne za sekanje, odpiranje konzerv ali kaj podobnega. Za to imamo druga orodja.

Na taboru je najbolj uporabljano orodje gotovo sekira. Najpogosteje se jo uporablja za sekanje, lahko pa z njo tudi re`emo, zabijamo ali pulimo `eblje. Obi~ajno ima leseno rati{~e (ro~aj) in kovinsko glavo. Votlemu delu glave pravimo uho, ki se nato nadaljuje v list in rezilo.

Nikoli ne delamo z razmajano sekiro, ker nam lahko glava odleti. Vedno poskrbimo za o~i{~eno delovi{~e, tako da ima sekira ob zamahu prosto pot. Postavimo se v stabilen polo`aj, da nam ne zdrsne.

Zapomni si. Pri rezanju imamo rezilo vedno obrnjeno pro~ od sebe.

Nikoli ne sekamo materiala na tleh, ampak vedno poskrbimo, da imamo ustrezno leseno podlago (tnalo). Nobena glava namre~ nima rada, da jo udarjamo v skalo ali kovino.

@aga

Kadar postanejo debla predebela in les pretrd za sekiro, uporabimo `ago. @aga je mlaj{e orodje kot no` in sekira in se je najbr` pojavila v 5. stoletju pred na{im {tetjem na Kitajskem. Taborniki uporabljamo ve~inoma `age lokarice. Lokarica se imenuje zaradi svoje loku podobne oblike.

Pravokotno zasekujemo samo v palice, ki jih lahko presekamo z enim zamahom. Sicer zasekujemo izmeni~no postrani, tako da je {irina izseka vsaj toliko {iroka kot

deblo

List `age mora biti raven in napet. ^e `elimo ohranjati njegovo pro`nost, ga v ~asu neuporabe sprostimo. ^e se `aga preve~ segreva ali zatika, jo nama`emo s trdim milom. Ker so `age lokarice lahko te`je vodljive, je dobro, da naenkrat `agata z njo dva, pa {e zabavneje je. Na za~etku moramo zopet izbrati primerno podlago, na kateri bomo `agali. Lahko si pomagamo tudi s kozami.

Vedno moramo z eno roko dr`ati les, ki ga `agamo, da je stabilen. Nato si z rahlimi potezami za`agamo ~rto, vzdol` katere bomo `agali. Pri `aganju pritiskamo `ago ob les vedno le v eno smer potovanja, na primer, ko jo vle~emo proti sebi, nazaj grede pa jo le vodimo. ^e `agata dva, to pomeni, da vsak `ago vedno le potegne (ali potisne).

KONTROLNI TO^KI. A KONTROLNI TO^KI. A KONTROLNI TO^KI. A SO ZAKRILI TEMNI SO ZAKRILI TEMNI SO ZAKRILI TEMNI SO ZAKRILI TEMNI IN DE@NE IN DE@NE IN DE@NE IN DE@NE SO ZABRISALE SO ZABRISALE SO ZABRISALE SO ZABRISALE . TODA . TODA . TODA . TODA . SO NA[LI NOVO RE[ITEV SO NA[LI NOVO RE[ITEV SO NA[LI NOVO RE[ITEV SO NA[LI NOVO RE[ITEV SO NA[LI NOVO RE[ITEV.

Pomagaj

Evropska skavtska konferenca v Portoro`u

Med 5. in 11. majem je v Portoro`u potekala 12. Evropska skavtska konferenca, ki sta jo skupaj gostili ZTS in ZSKSS. V hotelih Bernardin se je zbralo skoraj 500 delegatov iz 46 evropskih dr`av in drugi gosti iz celega sveta. Pri pripravi in izvedbi konference pa je sodelovalo {e pribli`no 100 prostovoljcev iz obeh slovenskih organizacij.

Evropska skavtska konferenca

je skupno zasedanje najvi{jih organov evropskih regij Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM) in Svetovnega zdru`enja skavtinj (WAGGGS).

Regijska konferenca, ki se izvaja na vsake tri leta, je za obe organizaciji pomembna, saj na njej delegati preverijo preteklo delo v regiji, oblikujejo smernice za prihodnje delo in usklajujejo cilje regije s cilji svetovnih organizacij. Na konferenci so potekale tudi volitve v najvi{ja organa evropskih regij obeh organizacij.

V tednu konference so potekali tudi razli~ni spremljevalni dogodki: otvoritvena slovesnost, kjer je zbrane udele`ence konference nagovoril predsednik vlade, Janez Jan{a (tudi nekdanji tabornik), se je zaklju~ila s koncertom Vlada Kreslina, na mednarodnem ve~eru in mednarodni tr`nici so se predstavlile dr`ave udele`enke, zaklju~na slovesnost pa je ponudila {e zadnjo prilo`nost za skupno dru`enje.

Moto leto{nje Evropske skavtske konference je bil 'Praznuj! Motiviraj! Deluj!' To geslo je bilo izbrano zato, ker v leto{njem letu praznujemo 100 let skavtskega gibanja. Vsi `elimo biti aktivni, `elimo razmi{ljati s svojo glavo in iskati nove re{itve. Pri tem je motivacija klju~nega pomena. Nenazadnje pa je smisel idej v njihovi uresni~itvi, zato tudi geslo Deluj! - da bi postali vzmet, ki bo aktivirala skavtstvo po vsej Evropi.

Sestri odgovarjata sotrpinom

Pa smo do~akali mesec maj! Upava, da so priprave na tabore v teku in da se vsi veselite ponovnega nepozabnega do`ivetja pod milim nebom, ob ognju in veselju v srcu. Prejeli pa sva naslednji dve pismi:

V: Draga Kuhla in Kahla!

[olsko leto se bli`a koncu, moje ocene pa {e zdale~ niso popravljene. Stanje je tako grozno, da sem izgubila vso voljo do tega, da bi jih sploh popravila. Toda, ko pomislim da bom imela pokvarjene poletne po~itnice zaradi popravcev in bom sedela za knjigami, medtem ko bodo drugi `e pole`aval na pla`i in `urali, se po~utim zares neumno. Vem, da sem sposobna dobit tisto dvojko, ampak sem najbolj len in nemotiviran ~lovek na svetu. Po vsej verjetnosti se bom tudi prepisala na drugo {olo, ampak o tem raje {e ne razmi{ljam. Ne vem kaj naj naredim, kje naj se lotim vsega skupaj. Na pomo~!!! Luzerka

V: Hej!

Naj najprej pohvalim vajino rubriko, res je superca! Pi{em vama `e drugi~ in sicer spet zaradi ljubezenskih te`av. @e nekaj mesecev sem noro zaljubljena v nekega fanta. On je eden tistih lepih, popularnih in zabavnih fantov, ki za`igajo na vseh `urih in se jim punce ne znamo upreti. In pred kratkim sva se za~ela malo bolj dru`iti. Na za~etku nisem mogla verjeti, da sem tud jaz njemu v{e~. Potem pa sem za~ela razmi{ljati, ali je on res to, kar si `elim. Pred njim nekako ne morem biti to, kar sem, ker se mi zdi, da bi ga razo~arala. Po drugi strani pa mi je res v{e~. Kaj naj naredim?

O: Ej, ti tam ...

@iv, ve{ tole je pa kar malo preve~ samokriti~no in pesimisti~no. Najprej - glavo gor, vse bo {e dobro! Ima{ pa prav, ko pravi{, da o menjavi {ole trenutno ne razmi{lja{. Prav je, da se najprej osredoto~i{ na trenutno situacijo v tej {oli in sku{a{ iz nje potegniti najbolj{e. Za za~etek, recimo, si postavi rahlo vi{je cilje. Zakaj je `e dvojka okej? Zakaj se ne bi trudila za trojke ali {e ve~? Truda verjetno ne bo ni~ ve~ vlo`enega, nagrada pa veliko ve~ja, kaj pravi{?! Sicer se pa ne oziraj kaj preve~ na to, kaj po~nejo drugi. Ti se pa~ trenutno nahaja{ tuv ~asu in prostoru popravljanja ocen, to je trenutno tvoj svet in samo ti lahko poskrbi{ za to, da se ti kaj podobnega v prihodnje ne bi ve~ dogajalo. Si mogo~e kaj razmi{ljala o in{trukcijah? Saj ve{, kdor si sam pomaga, temu uspe. Midve na vso mo~ dr`iva pesti zate, oglasi se spet poleti.

O: @ivijo, Lea!

Oh, kako je to lepo sli{ati - {e ena zaljubljena du{a. Vse v pismu je bilo lepo in prav, dokler nisva pri{li do: "... pred njim nekako ne morem biti to, kar sem, ker se mi zdi, da bi ga razo~arala." Au~, klju~na napaka pri uresni~evanju pravila [t.1: Vedno bodi to, kar si, ker si tako najbolj{a!!! Ves ~ar je v tem - biti to kar si, ker ~e igra{ in se pretvarja{, dolgoro~no s tem ni~ ne pridobi{, {e ve~ - na izgubi si, ko te razkrinkajo. In to boli, zato ti svetujeva, da ga o~ara{ in zadr`i{ s svojimi resni~nimi in edinstvenimi lastnostmi, ki ti jih nedvomno ne manjka. ^e jih fant po nekem spletu naklju~ij ne bo opazil, pa ni~ - `e ni zate in gre{ naprej {e vedno taka kot si, in ni~ ve~ in ni~ manj. Razo~aranje namre~ sledi, ko nisi, to kar si. Sre~no, Lea!

Faca

Samo Petri~

Fanti~, ki ga lahko ob~odujete na fotografiji, je Samo Petri~. Star je devet let in prihaja iz Rodu Ro`nik. Med taborniki je `e tri leta in je trenutno najmlaj{i GG v rodu. V rodu smo enotnega mnenja, da je prav on najve~ja faca med na{imi GG-ji. Samo je navihan, zabaven in vedno nasmejan fant, ki nas vedno spravi v dobro voljo.

Ko bom velik, bom ... arhitekt, ~e se bom potrudil. Moja najlub{a barva je ... modra

Najraje jem ... lubenico

Znam skuhati ... {pagete, pripraviti krompir in†omako.

Od hi{nih opravil najbolj sovra`im ... pospravljanje svoje sobe.

Najraje poslu{am ... glasbo iz Simsov. Po televiziji najraje†gledam ... risanke Yu-Gi-Oh, Transformerje in Dexterjev laboratorij.

V prostem ~asu ... obiskujem†tabornike, treniram nogomet in atletiko, igram ra~unalnik in se dru`im s prijatelji.

^e bi bil `ival, bi bil ... tiger. @elim si, da bi mi zlata ribica izpolnila `eljo ... da bi imel doma†ribice in da bi se mi v {oli vse dobro godilo.

Moje zadnje sanje so bile ... Jih ni bilo, ker redko sanjam.

Pri tabornikih so mi najbolj v{e~ ... igre, ki se jih igramo.

Moj kroj krasijo ve{~ine ... orodjar, igralec, mladi naravoslovec, bolni~ar in robinzon.

Od taborni{kih dogodiv{~in sem si najbolj vtisnil v spomin tisto, ko smo bili na zimovanju na Kozjaku nad Velenjem in je zjutraj sledila jutranja telovadba. Vsi so bili `e pokonci, ko so mene†{e prebujali. Spravili so me†iz spalke, jaz†pa sem {e vedno spal. Tudi po dvigu nisem odprl o~i, potem pa sem se kon~no prebudil.†Tej prigodi†smo se smejali†do konca zimovanja in {e sedaj se je rad spomnim.

Najraje na svetu imam ... svojega pli{kota Rokija, ki so mi ga podarili taborniki ob rojstnem dnevu.

Alma [u{ter{i~ SiNi

[kalska liga, ka te briga 2007

Na {kalski cerkvi je v soboto, 31. marca, ura odbila 7.00 zjutraj, oblaki so vztrajno zakrivali sonce, opeke so bile zlo`ene na kup, samokolnice in lopate pa so ~akale v svojem kotu. Zrak je di{al po sve`em cementu in tudi vzdu{je med nami je bilo zelo gradbinsko, saj je bila tema leto{njega `e sedmega {aljivega taborni{kega tekmovanja [kalska liga ka te briga 2007 "Gradimo 100 let skavtstva". Tekmovanje je zaznamovalo polno slastnih pala~ink, zanimivih iger in za nekatere kar naporne orientacije z zanimivimi nalogami. Letos je bila prisotna tudi me{ana taborni{ko skavtska ekipa in celo taborniki iz daljne Nove Gorice so se nam pridru`ili. Anton de Costa - Sine, stare{ina Rodu jezerski zmaj, je kot ~astni gost za {e bolj{e vzdu{je ob leto{nji 100letnici skavtstva dodal nekaj kratkih, preden smo podelili nagrade in se po taborni{ko raz{lizadovoljni, da smo lahko zapisali {e eno ~rtico na seznamu odli~no opravljenih projektov v na{i ~eti in utrujeni od v tekmovanje vlo`enega dela. Sicer pa je z vzdu{jem, ki ga pri~ara dru`enje ve~ kot 200 tabornikov in skavtov ter od`ene celo najbolj ~rne in de`evne oblake, tudi na{ trud ve~ kot popla~an.

Sponzorji:

HYPO LEASING Podjetje za financiranje, d.o.o., ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna dru`ba, d.d., Gorenje, d.d., Poslovni sistemi Mercator, d.d., LJUBLJANSKE MLEKARNE, d.d., T.E.R.R.A. MSG, d.o.o., SKB BANKA, d.d., Video studio MOZAIK, ^onka{ Tomo, s.p., McDonald's Slovenija, d.o.o., Philips Slovenija, d.o.o., PUP SAUBERMACHER, d.o.o., Komunalno podjetje Velenje, d.o.o., Radenska, d.d., Naravno zdravili{~e Topol{ica, d.d., Mlekarna CELEIA, d.o.o., Kmetijska zadruga [ale{ka dolina, z.o.o., PELE TRADE, d.o.o., AVTO GLIN[EK, Stanko Glin{ek, s.p., PRESTA, d.o.o.

Posebna zahvala za pomo~ namenjamo O[ [kale, PGD [kale in Petru Vr~kovniku.

Kaja Glin{ek

[aljivo ali resno tekmovanje?

[kalska liga je zvezda stalnica na koledarju taborni{kih tekmovanj `e sedmo leto zapored. Tekmovanje je bilo do sedaj vedno zelo atraktivno, zabavno in tudi dobro obiskano, celotno akcijo pa vedno povezuje neka rde~a nit. Osrednja tematika je letos bila "GRADIMO 100 LET SKAVTSTVA" , posledi~no malce manj {aljiva, a zato toliko bolj sve~ana.

Letos je bilo precej novosti. In te novosti so privedle do kar nekaj negodovanj in presene~enih obrazov. Predstavljajte si, da pridete na {aljivo tekmovanje, kjer pri~akujete igre, smeh, zabavo in kraj{i sprehod po okolici (gojzarji niso bili nikoli potrebni). Zaradi dobre dru`be so ekipe sicer od{le domov zadovoljne, a z krepkim grenkim priokusom. Do sedaj le zabavi namenjeno tekmovanje se je kar ~ez no~ prelevilo v resno tekmovanje, s kar naporno in dolgo orientacijo po okolici, absolutno "(pre)na{ponano" ~asovnico in z vsaj za tri ~etrtine GG-jev kar (pre)te`kimi nalogami iz taborni{tva (Ajanje, merjenje azimutov, merjenje razdalj brez metra itd.). Do sedaj vedno dobro pripravljenih {aljivih iger letos ni bilo ravno veliko - le {tiri. Le ste`ka razumem, zakaj je bilo letos tako. Na taborni{kem koledarju akcij je `e dovolj resnih orientacijskih tekmovanj, a le malo {aljivih, namenjenih le zabavi. Organizatorji se morajo resno vpra{ati, kaj `elijo ponuditi taborni{ki srenji in kako bo izgledala naslednja [kalska liga. Morda le namig: "Zakaj spreminjati nekaj, kar je ve~ kot odli~no delovalo v preteklih letih? Morda le {~epec inovativnosti za tematiko in igre." Dobri recepti se le redkokdaj spreminjajo, kajne?

SiNi

^lovek ~loveku

DOBER SOGOVORNIK DOBER SOGOVORNIK DOBER SOGOVORNIK DOBER SOGOVORNIK

Brina Kra{ovec

Pogovor je dandanes morda {e pomembnej{i kot kdaj koli prej. Vodniki morajo vedeti, kako in kdaj odpreti pot pogovoru in kako ga u~inkovito voditi.

Vodniki se pogosto pogovarjajo s ~lani voda in jih to zelo veseli. Na tak na~in ustvarjajo pozitivno okolje in spletajo vezi med ~lani voda. Vsak trenutek kakovostnega pogovora postane pomemben del vodovega sestanka.

^as za pogovor se neprisiljeno ponuja skozi celotna vodova sre~anja. S pogovorom s ~lani voda razvijamo pozitivno samopodobo, miselno naravnanost in delovne navade, hkrati pa gojimo medsebojno spo{tovanje in povezanost skupine.

Pri pogovoru je zelo u~inkovito, ~e ustvarimo odprt odnos. Otroci se morajo zavedati, da lahko z vodnikom prosto govorijo, brez strahu pred posledicami. ^e je vodnik odprt, prijazen, poka`e zanimanje in pripravljenost, da otrokom prisluhne, potem otroci za~utijo, da lahko v njegovi navzo~nosti spregovorijo o vsem. Pomembno je, da jih vodnik ne priganja, da ne odgovarja v njihovem imenu ali celo dokon~uje njihovih stavkov in misli. Nekateri otroci v~asih potrebujejo ve~ ~asa, da povedo, kar `elijo povedati, zato je nujno, da jim pustimo dovolj ~asa. Otrokom je v{e~, kadar sli{ijo vodnika uporabljati njihovo besedi{~e. Nekateri izrazi ustrezajo dolo~eni starosti otrok, drugi ne. Uporaba nekaterih splo{nih izrazov ali skovank iz posamezne starostne skupine bo dala pogovoru z otroki ve~ji pomen. Otroci morajo imeti ob~utek, da smo jim v pogovoru predani in povsem na voljo. S pazljivim poslu{anjem pomagamo izoblikovati samospo{tovanje otrok, hkrati pa razvijamo kulturo govora in maternega jezika. Tudi poslu{anje z o~mi, ne samo z u{esi, nam razkrije marsikaj neizgovorjenega.

Govorica telesa je pri komunikaciji z ljudmi bistvena in nam zelo olaj{a prepoznati signale in impulze, ki nam jih sogovorniki sporo~ajo.

Vodni{ka {ola

Rodu jezerski zmaj

Razpis Ribno 2007

Tudi letos na{o vodni{ko {olo (V[) na ste`aj odpiramo ostalim rodovom, ki bi se je `eleli udele`iti. Pri nas poteka tako te~aj za vodnike M^ kot vodnike GG. Termina, v katerih se lahko udele`ite V[ RJZ 2007, sta: I. izmena 28. 6. - 7. 7. 2007 in II. izmena 7. 7. - 16. 7. 2007. Cena 10-dnevnega te~aja je 135 evrov. Ceno te~aja je treba poravnati do 1. 6. 2007 na transakcijski ra~un [ZT: 03176-1000008079, s pripisom: za V[ RJZ 2007. Prijave zbiramo na naslovu: Luka Cerjak, Jenkova cesta 1, 3320 Velenje, GSM: 041-649-492, e-mail: luka.cerjak @ gmail.com.

Luka Cerjak, na~elnik za vzgojo kadrov v RJZ

Spust po Ljubljanici 2007

Rod Tr{ati tur in Rod Bi~kova skala organizirata kanuisti~no ekolo{ko tekmovanje Spust po Ljubljanici.

Spust po Ljubljanici 2007, se bo zgodil v soboto, 26. maja. V primeru slabega vremena bo tekmovanje 2. junija. Zbor vseh udele`encev bo ob 9. uri na letali{~u v Podpe~i.

Vsi udele`enci morajo biti na dan tekmovanja stari vsaj 16 let . Tekmuje se v enotni kategoriji. Ekipe so 2- ali 3~lanske.

Na voljo imamo nekaj kanujev za izposojo. Smo pa letos za izposojo `al primorani zara~unati obrabnino v vi{ini 5 evrov (1.198 SIT). Pri izposoji kanujev bodo imele prednost ekipe, ki se bodo javile prej.

Vsi udele`enci morajo obvezno nositi re{ilne jopi~e . Tudi jopi~ev imamo nekaj na zalogi.

Na tekmovanje se lahko prijavite prek telefonske {tevilke 031/605-527 (Vid) ali po elektronski po{ti vid.vidic@gmail.com. Rok prijav je ponedeljek, 21. 5. 2007. Vsi polnoletni udele`enci morajo predlo`iti potrdilo, da tekmujejo na lastno odgovornost, mladoletni pa potrdilo, da tekmujejo na odgovornost star{ev.

[tartnina zna{a 17 evrov (4.073,88 SIT) za dvo~lanske in 22 evrov (5.272 SIT) za tro~lanske ekipe. Pla~ajte jo do ~etrtka, 24. maja. Naka`ite jo na: Dru{tvo tabornikov RTT, Zarnikova 3, 1000 Ljubljana. [t. TRR: 02017-0012006283.

Ve~ informacij o akciji na: http://rtt.rutka.net/spust.

100-letnica skavtstva tudi pri na{ih bratrancih in sestri~nah v ZSKSS

Klic ob 9.30 zjutraj. Hop na bicikel in `e sem drvela proti nekdanjim studiem Viba filma. Kam `e? Ja, k skavtom na novinarsko konferenco. Tako je. Na{i bratranci in sestri~ne so 17. aprila sklicali novinarsko konferenco, ki jo je vodil na~elnik ZSKSS, Slavko Lenart. Z namenom, da predstavijo svoje aktivnosti ob 100- letnici skavtstva v svetu, dnevu Zemlje in se predstavijo kot organizacija. Ko so navzo~e oskrbeli z osnovnimi informacijami o za~etkih skavtstva, gospodu Baden-Powellu in Zdru`enju slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov, smo se preselili k dogajanju ob dnevu Zemlje in 100- letnici. Na 100. obletnico se bodo skavti in skavtinje pripravljali na regijskih sre~anjih vseh skavtov in skavtinj, pikico na i pa jim bo dala nova zaobljuba z zgodnjim zajtrkom pod spomenikom Franceta Pre{erna v Ljubljani, in sicer 1. avgusta. [e najbolj pa se veselijo Evropske skavtske konference, ki jo organizirajo skupaj z Zvezo tabornikov Slovenije in bo potekala med 5. in 11. majem 2007 v Portoro`u.

Zaklju~ili smo ob mislih na~elnika, da imajo skavti po 100 letih druga~en polo`aj v dru`bi, vsaj slovenski. Izpostavili so, da dr`ava ni ve~ tako naklonjena izvajanju osnovnega programa v naravnem okolju. Slavko Lenart je opozoril, da v Sloveniji vedno bolj primanjkuje prostorov, kjer bi na primer lahko izvajali taborjenja, zimovanja, hajke itd. No, na tem mestu se, mislim, tudi taborniki lahko strinjamo.

Kakorkoli, stotka bo! ^eprav ZSKSS ni ~lanica WOSM, ampak WAGGGS, ki svojo 100. obletnico delovanja praznuje {ele leta 2010.

Nadja D. Cirar, RDV Ljubljana

Kolofon

S koraki objemimo Logatec

Dru{tvo tabornikov Rod srnjak Logatec vas vabi, da v po~astitev 100-letnice taborni{tva (skavtstva) skupaj prehodimo pot v obliki znaka Zveze tabornikov Slovenije, ki povezuje tri najvi{je to~ke v bli`ini Logatca (Ko{, Sekirica, @en~ek).

Start: 26. maj od 8.30 do 11.30 pri taborni{ki ko~i na Naklu; cilj: do 15. ure na istem mestu. Na cilju boste lahko posadili svoje drevo in se okrep~ali z zaslu`eno malico.

Pot, ki traja dobri dve uri, je kro`na in bo ozna~ena. Vesna Isteni~

Uredni{tvo : Ale{ Cipot (ales.cipot @ rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@ rutka.net) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ (blaz.verbic @ rutka.net) - urednik fotografije, Meti Buh (meti @ rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak @ siol.net) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda (sini@ rutka.net) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (bizi @ rutka.net). Novinarji in sodelavci : Barbara Ba~nik (barbara.bacnik@ rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk @ tele-cable.net), Matev` Brata{evec (matevzbratasevec @ gmail.com), Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic @ guest.arnes.si), Tanja Cirkven~i~ (tanja@ rutka.net), Andreja Gomboc (andreja.gomboc @ pharmaswiss.si), Simon Hudolin (simon.hudolin.salchi @ gmail.com), Darko Jenko (darko.jenko@ siol.net), Klemen Kenda (bubi @ rutka.net), Primo` Kolman (primoz.kolman@ yahoo.com), Brina Kra{ovec (brina.krasovec @ gmail.com), Nina Ku{ar (nina_rla@ hotmail.com), Nina Medved (nina.medved @ guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@ guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak @ epn.ba), Du{an Petrovi~ (pepl @ rutka.net), Lea Repi~ (lea.repic @ siol.net), Ale{ Skali~ (ales.skalic@ gmail.com), Samo Vodopivec (samo @ rutka.net). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek@ rutka.net). Ustanovitelj , izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port Re publike Slovenije. Naslov uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor @ rutka.net, info @ zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 (500 SIT), letna naro~nina je 20,86 (5000 SIT), za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevil-ka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.

Od rodov

Dan tabornikov v Kranju

Dan tabornikov

Taborniki Rodu Lilijski gri~ Pesje smo 21. april pre`iveli prazni~no in zabavno. V po~astitev dneva tabornikov (22. aprila) in stote obletnice skavtstva smo se odlo~ili za izvedbo taborni{kega dopoldneva za tabornike in njihove star{e tako, da smo pripravili orientacijski pohod po na{em kraju oziroma bli`njem gozdu in vesele igre na {portnem igri{~u. Ker smo se vsi precej utrudili, smo prireditev kon~ali ob tabornem ognju, kjer smo si spekli hrenovke in krompir, nekateri tudi kruhke, osve`ili pa smo se s hladnim sokom.

Na koncu smo razglasili rezultate in podelili priznanja ter nagrade. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo lahko {li res dobre volje narazen.

Taborniki Rodu Lilijski gri~

Foto: Zlata Zevnik

Kot ste verjetno `e zasledili, smo v Rodu stra`nih ognjev iz Kranja 21. aprila praznovali 55-letnico obstoja. Ob tej prilo`nosti smo organizirali tradicionalni taborni{ki festival sredi Kranja, kjer smo dan posvetili tudi dnevu Zemlje oziroma dnevu tabornikov.

KRANJSKI TABORNIKI SMO ZAKON

Stari mestni del Kranja smo popestrili s pionirskimi objekti, mini taborom, vhodom in {e marsi~im. Mimoido~e so pritegnile {tevilne pisane stojnice, panoji znanih Kranj~anov oziroma Slovencev - biv{ih ali {e aktivnih tabornikov, predvsem pa sve`a limonada in slastne pala~inke. Vse zainteresirane smo rade volje pou~ili o svojih simbolih in znakih. Izdali smo tudi jubilejno glasilo INFO Plameni . Vsi mimoido~i so lahko sodelovali na fotoorientaciji, delavnici gline, risanja na tla in izdelovanja bro{k, Kranj pa smo zaznamovali tudi z odtisi rok. Dodatna in najbolj opa`ena popestritev je bil mobilni {otor, ki smo ga inovativno pripeli na staro poni kolo in z njim opozarjali na svojo prisotnost po ulicah Kranja.

Barbara Ba~nik - Ba~a Foto: Ga{per Razdrh - Gapi

arhiv Andreja [ifrerja

"Taborni{tvo je bilo v moje `ivljenje poslano z namenom"

Trideset let nastopov, pol milijona prodanih plo{~ in pesmi, ki jim ni konca ... [ifrer je nanizal mnogo glasbenih uspe{nic, kot so Vse manj je dobrih gostiln, Moj o~e, Bil sem mlad, Debeluhi in Martinov lul~ek, leta 1998 pa je prejel nagrado na tekmovanju

Slovenska popevka za skladbo Za prijatelje. Njegovi lasje so z leti posiveli in okrog o~i so se zarisale gube. Brada, ki je bila vrsto let njegov za{~itni znak, je izginila. Toda

Andrej [ifrer ni pozabil svojih mladih let, ki jih je pre`ivel pri tabornikih.

Bili ste tabornik Rodu stra`nih ognjev. Kaj vas je za taborni{tvo sploh navdu{ilo?

^e bi slu~aji obstajali, bi bil to slu~aj. Moja mama je poznala Ivanko [orli, ki je bila takrat t.i. Teta Ivanka in stare{ina rodu. To, da sem {el na taborjenje, je bil bolj `enski dogovor. Moram pa povedati, da sem se kar hitro vklopil. Kmalu sem se privadil na taborni{ke zgodbemalo jaz nanje, malo pa tudi drugi name - in o~itno sem bil dovolj uporaben, saj sem imel s seboj kitaro. Tako sem potem postal vodnik, imel sem manj{o skupino in z njimi smo malo kombinirali - ~esar nisem znal sam, sem popla~al z igranjem kitare in obratno.

Spominjam se starega in zapu{~enega bunkerja v Fa`ani, kjer smo se dobivali vsak ve~er in peli ter se zabavali. Kar se pa ti~e ve{~in, so tiste malo te`je pri{le kasneje, toda kurirja smo delali zelo zares. Cel dan brez besed, brez hrane, prenesti si moral neko sporo~ilo, a so te

Mislim, da je bilo taborni{tvo v moje `ivljenje poslano z namenom, da me pripravi na glasbeno pot.

vmes ustavili in sku{ali to sporo~ilo poiskati.

Ste se na taboru kdaj poro~ili?

Ja, enkrat sem se res poro~il, ampak imena dekleta se ne spominjam ve~. (smeh)

Kaj pa krst, va{e krstno ime?

Ja, tudi kr{~en sem bil. Pravzaprav sem vse te zakramente opravil. Kar se pa imena ti~e, so me klicali Dreja, ve~inoma pa kar Andrej. Imate kak{en prav poseben spomin na taborni{tvo?

Tabornik sem bil deset let, od tega sem

Ula U{eni~nik in Barbara Ba~nik

{tiri leta tudi sodeloval pri pripravi tabora, tako da je teh spominov mnogo. Pravzaprav je to velik del moje mladosti - ne le spomin. Pri tabornikih sem se ves ~as pripravljal na to, kar sem kasneje delal v `ivljenju. Ko sem prvi~ po desetih letih taborni{tva stopil na oder med samo glasbeno smetano in novinarsko srenjo, nisem imel nikakr{ne treme in to samo zaradi taborni{tva. Tako sem se nau~il tudi temeljev tega pristopa - gledati publiko v o~i in se je ne bati.

Pa vendar na va{i spletni strani nikjer ne pi{e, da ste bili tabornik.

Res? ^isto mo`no. Tisti, ki so pisali, so to o~itno spregledali, ~eprav je bil to v resnici velik del moje mladosti.

Hit ima dve prekletstvi: prvo je to, da ga je te`ko narediti, drugo pa, da ga mora{, ko ga naredi{, ves ~as peti.

Znate {e kak{en vozel, mogo~e himno?

Na ~evlju ga {e znam, pa tistega za kravato tudi ... No, vozlov ravno ne, ampak pesmi se pa spominjam.

Poleg tega sem spisal kak{no taborni{ko pesem tudi sam, na podlago kak{ne znane pesmi, na primer na

Obladi Oblada od Beatlesov (in zapoje):

Obladi oblada obladi hej,

Fa`ana je res prima kraj.

Ko smo se v Fa`ano pripodili mi, so stla~ili v vode nas takoj.

Sprva smo se nekam ~udno gledali, a kmalu smo spoznali vsi se med seboj.

In tako je nastalo kakih osem kitic. Ampak te pesmi so nastajale sproti, glede na ljudi, ki so bili tam. In niti ni dolgo nazaj, ko smo se spet vsi sre~ali. Teto Ivanko pa {e vedno

obiskujem v domu za ostarele v Preddvoru.

Se {e spominjate, kaj je povedala gospa [orlijeva na va{em praznovanju 50-letnice v Cankarjevem domu?

Seveda se spominjam. To, da mi je ona prva dala injekcijo v zadnjico in sem tako zakri~al, da so vsi vedeli, da bom postal pevec. (smeh) Kaj pa va{i otroci? So bili kdaj aktivni taborniki?

Ne, nikoli niso bili taborniki, prej {portniki. Martin je aktivno igral vaterpolo, Kora je pa ritmi~na gimnasti~arka.

Oddaljimo se sedaj malo od taborni{tva. Prepotovali ste veliko sveta, videli veliko krajev, sre~ali mnogo ljudi in si ustvarili kar nekaj pristnih prijateljstev. Kako bi se opisali kot osebo in kako kot glasbenika?

Nemiren, zvedav, otro~ji, nepotrpe`ljiv in vedno pripravljen na hec. Mene se hitro "sprovocira", da se za~nemo smejati. Smeh je moj najve~ji zdravnik in menim, da imam najlep{i poklic na svetu, ~e izhajam iz tega, da poklic ni to, za kar se {ola{, ampak to, za kar si poklican. In ~e drugega ne, sem v zadnjih tridesetih letih veliko ljudi spravil v dobro voljo.

V nekem intervjuju ste rekli, da se raje ne pretvarjate, da ste zreli, ampak ste raje zares otro~ji. Je ta otro~ji element recept za uspeh v glasbi?

Mislim, da receptov ni. Nikogar ni, ki bi delal kaj podobnega oziroma ne morem govoriti, kaj je prav in kaj ne. ^e `e obstaja kak recept, je to ta, da bodi zvest sam sebi in "me{aj lasten drek", ~e se lahko tako izrazim.

Vrnimo se k svetovljanstvu. ^e ne bi `iveli v Sloveniji, kje bi?

Na ve~ koncih. Svet je zelo lep in te`ko je primerjati pu{~ave Arizone s ~udovitimi Alpami. Tudi Avstralija je po svoje lepa s svojimi neskon~nimi {irjavami. Lepa je tudi zelena Irska, ki pa je ves ~as mokra, ~eprav tam de` bolj pr{i in si prej moker od njihovega piva kot de`ja. Potem je tu {e Finska s svojimi tiso~erimi jezeri. Tibet s svojim izro~ilom. Potem Indija, od koder sem pravkar pri{el, kjer je duhovnost tako neizmerna. To je revna de`ela za revne in bogata za bogate, ampak njihovo bogastvo se meri po duhovnem bogastvu. Izredno rad imam tudi Ameriko, ~eprav je nekateri ne marajo, ker se jim zdi umetna. Posebej v{e~ mi je Kalifornija. Tam se res dobro po~utim.

Je mogo~e, da Slovenija zdru`uje vse te elementeglede na to, da smo majhni, a imamo skoraj vse?

V Ameriki me velikokrat vpra{ajo, kako lahko nekaj tako majhnega, kot je Slovenija, primer-

Ko sem prvi~ po desetih letih taborni{tva stopil na oder med samo glasbeno smetano in novinarsko srenjo, nisem imel nikakr{ne treme in to samo zaradi taborni{tva.

Smeh je moj najve~ji zdravnik in menim, da imam najlep{i poklic na svetu, ~e izhajam iz tega, da poklic ni to, za kar se {ola{, ampak to, za kar si poklican. In ~e drugega ne, sem v zadnjih tridesetih letih veliko ljudi spravil v dobro voljo.

jam z Ameriko. Pa jim razlo`im, da je Amerika kot en velik ameri{ki "Shop Mall", kjer je Slovenija le majhen butik, v katerem dobi{ vsega po malo. In ravno to moje 'ambasadorstvo' je v Slovenijo prek mojih prijateljev pripeljalo `e veliko tujcev, ki prej {e nikoli niso sli{ali zanjo. In ti se vedno znova vra~ajo. Torej imajo va{i znanci iz tujine pozitivno izku{njo s Slovenijo?

Seveda. ^e vzamemo za primer Christopherja Crossa, ki je ena ve~jih zvezd, ki je pri{la v Slovenijo. Tu ni imel le koncerta, sam sem ga gostil nekaj dni. Tako smo od{li tudi na [marjetno goro. In ker je Christopher zelo redkobeseden, so tudi pohvale z njegove strani redke. Bili smo na platoju in nekaj ~asa je le hodil okrog, potem pa se je obrnil k meni in dejal: "You live in a f****** paradise, man!"

Tujci so navdu{eni, ampak mislim, da ima{ Slovenijo raje, ~e gre{ ven, v tujino. Vrednost domovine spozna{ v tujini.

Kak{en pa imajo oni odnos do va{e glasbe?

^e snemajo, prodajajo in igrajo mojo glasbo, mislim, da zelo dober. Kako vas sprejema Kranj? Vas moti, da vas vsi poznajo?

Ne, s to prepoznavnostjo je tako: na za~etku ti zelo ugaja, potem ti gre na `ivce, na koncu ti je pa vseeno. Meni se to zdi lepo, ker ti ljudje s tem dajo vedeti, da te spo{tujejo, da spo{tujejo to, kar dela{. Zato je

dobro, da tako spo{tuje{ druge tudi sam.

Vrnimo se v lansko leto, ko ste imeli veliko koncertno turnejo 'Kdaj si zadnji~ kak{no stvar naredil prvi~?'. Kak{ni so bili odzivi?

^e pogledamo, da je bilo na petih koncertih {est tiso~ ljudi, je to `e en odziv, ki se ga da pre{teti. Po drugi strani pa so ljudje razumeli in doumeli, da ni neka obi~ajna stvar pripeljati ljudi, ki ponavadi le odpojejo in poberejo denar, ampak da pridejo, odpojejo, spoznajo na{o kulturo in moje pesni{ke zgodbe. Do`iveli ste razvoj od kasete do zgo{~enke, danes pa je `e vse virtualno. Ste razo~arani nad razvojem glasbene industrije?

Mislim, da sem sam malo zaostal v tej zadevi, {e vedno sem starega kova. Ampak take stvari morajo naprej in mene to ne moti. Pravijo, da se, ko si star 35, v glasbi zgodi nekaj nemogo~ega, ampak jaz tega ne vidim. Jasno, nekatere stvari mi niso v{e~, ampak stvari se ponavljajo, vse enkrat pride in gre - to je neke vrste recikla`a. Novi na~ini se i{~ejo ves ~as, uspeh je uspeh in z njim se ne moremo kregati. Vsakomur je na razpolago in ga lahko vzame, pa naj bo to katerakoli zvrst. Tudi ~e ti neka glasba ni v{e~, je lahko uspe{na in to je treba spo{tovati. Ve~inoma snemate v tujini. Ne zaupate slovenski stroki?

Stvar ni v zaupanju, ampak v perfekcionizmu. Hotel sem ~loveka, ki `e ves ~as snema pribli`no moj spekter glasbe in lahko potem predlaga nove ideje iz lastnih izku{enj. In ~e sem `elel country glasbo, nisem {el v Zagreb, ampak v Nashville. Za irsko glasbo nisem {el v Koper, ampak v Dublin. [el sem tja, kjer so snemali moji idoli oziroma tisti, po katerih sem se zgledoval.

Kdo je danes va{ vzornik?

Vzorniki kmalu odidejo, ti so predvsem na za~etku. Sre~al sem se s {tevilnimi svojimi vzorniki, na primer z Jacksonom Brownom. ^e bi vas taborniki povabili na poletno taborjenje, bi se odzvali?

Bi se, ~e bi se ~asovno ujeli. Ampak imam ob~utek, da bo za to {e veliko ~asa.

Mogo~e {e beseda o prihodnosti, va{ih na~rtih?

Na~eloma na~rte delajo arhitekti, zame jih pa delajo v nebesih. (smeh) Trenutno bi rad pripeljal v Slovenijo kak{no reagge skupino. Ena je pred kratkim posnela mojo skladbo O~e.

Ali ste v preteklosti znali napovedati, katera va{a skladba ima potencial, da postane hit?

Tega nikoli ne ve{. Poleg tega ima hit dve prekletstvi: prvo je to, da ga je te`ko narediti, drugo pa, da ga mora{, ko ga naredi{, ves ~as peti. Ampak pravijo, da ~e `eli{ imeti koncert, mora{ publiki predstaviti vsaj {est do sedem hitov. Podobno velja, da potrebuje{ sedem kamnov, da pre~ka{ reko.

Lahko za konec povzamemo, da bi se va{a kariera brez tabornikov druga~e za~ela?

Ne, brez taborni{tva ravno ne. Sam bi rekel druga~e. Mislim, da je bilo taborni{tvo v moje `ivljenje poslano z namenom, da me pripravi na glasbeno pot.

Tabor na obiskuObmo~na organizacija ZTS Maribor Akcije

Osnove

Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) je organizirana na obmo~ne organizacije (OO), ki so njen sestavni del. OO je vezni ~len med ZTS in rodovi na dolo~enem podro~ju, skrbi za komunikacijo med njimi ter pomaga rodovom pri izvajanju taborni{kega programa, zagotavlja predstavnike v organih ZTS, predlaga kandidate za priznanja, vzgaja kadre, pomaga pri ustanavljanju rodov in {e marsikaj. Na{e obmo~je se imenuje Obmo~na organizacija ZTS Maribor ali, skraj{ano, OO ZTS - Mb.

Na obmo~ju mestne ob~ine Maribor je registriranih {est dru{tev tabornikov: Maistrov rod, Rod bratov [arh, Rod Jo`e Lacko, Rod II. SNOUB, Rod ukro~ene reke, Rod XI. SNOUB. Poleg njih pa najdemo na obmo~ju Podravja registrirana {e dru{tva tabornikov: Kobanski rod iz Selnice ob Dravi, Rod ^rno jezero iz Slovenske Bistrice, Rod dvajset talcev iz Ho~ in Rod Franc Le{nik iz Miklav`a na Dravskem Polju.

Vsak taborni{ki rod mora izpolnjevati dolo~ene pogoje, da je lahko ~lan ZTS in obmo~ne organizacije. Med drugim so to pla~ana ~lanarina, vsaj 30 ~lanov, letno taborjenje in vodov sistem dela. V to kategorijo na na{em obmo~ju spadajo le Rod ukro~ene reke, XI. SNOUB, Kobanski rod in Rod ^rno jezero. Trenutno je na~elnik na{e organizacije Jure Pipenbaher - Pipi iz Rodu ^rno jezero, stare{ina pa je Borut Cerkveni~ - Crga iz Rodu XI. SNOUB.

Po jezeru bliz' Piratskega izziva. Foto: arhiv R^J

V na{ih krajih potekata dve nekoliko ve~ji in bolj prepoznavni akciji, Zimsko orientacijsko tekmovanje (ZOT) in Piratski izzivi. O Piratskih izzivih, ki se odvijajo vsako leto maja v okolici Slovenske Bistrice, pravi njihova spletna stran tole: "Piratski izziv je taborni{ka akcija, namenjena gozdovnicam in gozdovnikom, ki bodo v treh dnevih spoznali veliko stvari o vodi, piratih, ekologiji, gasilcih, vodnih {portih in se pri tem neizmerno zabavali. Med seboj bodo tudi tekmovali, razdeljeni v ekipe, v razli~nih taborni{ko-piratskih ve{~inah, vodnih {portih, premagovanju proge pre`ivetja, izostala pa ne bo niti orientacija. Kako zanimivi bodo ve~erni programi pa mislim, da mi ni treba niti omeniti."

ZOT je letos praznoval celo svoj 11. rojstni dan, ki so mu prisostvovali tudi mnogi taborniki iz vse Slovenije. Kratek opis ZOT-a pa bi bil tak: "Korenine ZOT-a segajo v sredino osemdesetih let, ko se je nekaj mariborskih rodov, takrat {e odredov, odlo~ilo, da organizira la`je orientacijsko tekmovanje za svoje ~lane. Poimenovali so ga Preizkusimo svoje znanje . Kasneje se je tekmovanje preimenovalo v Zimsko orientacijsko tekmovanje in postalo republi{ka akcija. Organizacijo ZOT-a smo po triletnem premoru leta 1997 prevzeli taborniki Rodu XI. SNOUB Milo{a Zidan{ka.

Piratska sen~nica na Piratskih izzivih. Foto: arhiv R^J

Tekmovalci na ZOT-u. Foto: arhiv RXI

Obisk pri mariborskih tabornikih

O mariborskem obmo~ju se po Sloveniji ne sli{i prav dosti. Morda le, ko se udele`imo kak{ne vseslovenske akcije ali ko se drugi taborniki udele`ijo na{ih. Pa vendar smo in delujemo, tako ali druga~e. Zato ne {kodi povedati kaj ve~ o tem "tako ali druga~e".

ZOT je, kot `e ime pove, v prvi vrsti orientacijsko tekmovanje. Traja dva dni, v petek in soboto. V petek zve~er poteka teoreti~ni del tekmovanja, TOTI (topografsko taborni{ki) testi in vrisovanje kontrolnih to~k. Spremlja ga zabavni program po taborni{ko. Naslednje jutro je {tart orientacijskega pohoda. Tekmovalci morajo prehoditi progo, dolgo okoli 15 km. Na progi imajo ve~ kontrolnih to~k, na katerih morajo re{iti razli~ne naloge."

(http://zot.rutka.net)

Tretja stvar, ki se je na{e obmo~je udele`uje, je t. i. [portni vikend Maribora, ki se bo letos na sporedu `e sedemnajsti~ na prvi junijski vikend. [portni vikend je prireditev, ki obsega {tevilne {portne aktivnosti po vsem mestu, zdru`uje marsikatero {portno dru{tvo in tudi taborniki se je pogosto udele`imo s kak{no delavnico ter predstavitvijo

Re{evanje nalog na ZOT-u. Foto: arhiv RXI

@e dodelana ZOT zastava. Foto: arhiv RXI

na{e dejavnosti. ^e ne sodelujemo na tak na~in, pa se vsaj udele`imo katere izmed delavnic na in pod Pohorjem, streljanja z lokom ali jahanja s konji.

V na{e kraje vabimo vse sloven-

ske tabornike, da nas obi{~ejo in se nam pridru`ijo na na{ih akcijah. V Mariboru in okolici se namre~ da po~eti marsikaj in vedno smo veseli kak{nega sodelovanja!

Signalizacija na ZOT-u. Foto: Ale{ Cipot

Kosobrinovi pripravki

Pojdimo na bivak in si skuhajmo kosilo v naravi.

Krepka juha

Potrebujemo: 3 skodelice listov ~esnovke, 2 skodelici mladih koprivinih listov, 4 krompirje, 2 koren~ka, 1 glavico ~esna, 2 jedilni `lici olja, 1 jajce, stebla mlade ~ebule, sol in poper po okusu.

Priprava: O~i{~ene liste ~esnovke in mlade koprivine liste operemo ter prelijemo z vrelo vodo. Odcedimo in vse skupaj drobno nare`emo. Na segretem olju prepra`imo drobno narezan ~esen, krompir narezan na kocke in koren~ek narezan na kolutke. Dodamo na drobno narezano zelenjavo ter zalijemo z enim litrom in pol vode. Posolimo in popopramo. Juho kuhamo na lahkem ognju, dokler se zelenjava ne zmeh~a. Dodamo jajce in dobro zme{amo. Na koncu juho posipajte z drobno narezanimi stebli mlade ~ebule.

Testenine s ciprjem

Potrebujemo: 8 skodelic listov ciprja, 1/2 kg testenin, 1 ve~jo ~ebulo, 5 `lic olja, sol in poper po okusu.

Priprava: Na drobno nare`emo ~ebulo in jo prepra`imo na dveh `licah olja, da postane lepo rumena. Dodamo oprane in drobno narezane liste ciprja in blan{iramo 15 minut. Po potrebi dolivamo vodo. Posolimo in popopramo po okusu. V slani vodi skuhamo testenine, jih odcedimo in jih damo v posodo s tremi `licami olja. Na koncu dodamo {e blan{irano zelenjavo, vse skupaj zme{amo in takoj postre`emo.

Me{ana pomladanska solata

Priprava: Zme{amo enake dele regratovih listov, listov navadnega jagodnjaka, listov navadnega svinjaka ({pehca), listov vodne kre{e, mladih brezovih listov, nekaj mladih listkov rmana, po okusu osolimo in okisamo, dodamo ~esen in olje - in solata je gotova.

kemija v taborni{tvu

Onesna`evanje

Lepi spomladanski dnevi nas zvabijo iz na{ih domov na sprehod v naravo, da se sprostimo in si napolnimo baterije za naporne delovne dni. Moji sprehodi se ponavadi kon~ajo z ogor~enjem, ko sredi gozdne jase ali v bli`ini bistrega potoka naletim na goro odpadkov. [e vedno ne morem verjeti, da ljudje v 21. stoletju pu{~ajo svoje smeti na takih mestih, ko pa so nam komunalne storitve na voljo za odvoz kakr{nihkoli odpadkov. In dolo~eni odvozi odpadkov so celo brezpla~ni! O~itno se ti ljudje ne zavedajo posledic svojih dejanj, kot so spremembe v podnebju, ki nam prina{ajo su{na obdobja ali katastrofalne poplave, huda sne`na neurja itd.

Druge vrste posledic onesna`evanja:

·smog - megla, pome{ana s prahom in sajami (zaradi `veplovega dioksida, ki nastae pri zgorevanju goriv);

·kisel de` - de`evnica, ki je bolj kisla kot obi~ajno (`veplov dioksid in du{ikovi oksidi, ki nastanejo pri zgorevanju goriv, reagirajo z vodo v ozra~ju v `veplovo(IV) in du{ikovo (III) kislino, ki zmanj{ata pH de`evnice);

·evtrofikacija - prekomerna rast vodnih rastlin, ki jo povzro~ajo prevelike koli~ine nitratov, nitritov in fosfatov iz gnojil v rekah (posledica je pomanjkanje kisika v vodi in pogin rib);

·u~inek tople grede - zadr`evanje son~ne energije v zemeljskem ozra~ju, ob ~emer se pove~a temperatura na povr{ju (zaradi pove~ane koli~ine ogljikovega dioksida);

·toplotno onesna`evanje - u~inek spu{~anja tople vode iz tovarn in elektrarn v reke in jezera (zaradi tega se zmanj{a koli~ina raztopljenega kisika v vodi, kar vpliva na vodno `ivljenje).

Na nekatere vrste onesna`evanja ne moremo vplivati, na dolo~ene lahko. Re{imo tisto, kar se re{iti da!

Lea Repi~ Jaka Bevk - [eki

Kosobrin

Dober tek vam `eli va{ Kosobrin.

Sekira

TP Vozli in pionirski objekti

Sekira je v taborni{tvu najbolj uporabljano in priljubljeno orodje, saj ima velik spekter uporabnosti. Uporabimo jo lahko za sekanje, klanje drv in zabijanje. Poznamo tudi sekire, ki zaradi svoje specifi~ne oblike ponujajo {e ve~ mo`nosti. Ena izmed takih je tesarska sekira, ki nam ponuja sekanje (oblikovanje) tramov, saj ima ravno rezilo pomaknjeno na zunanjo stran in tako omogo~a ravno sekanje.

Sekiro moramo pravilno vzdr`evati in uporabljati. Sekire morajo biti dobro in pod pravim kotom nabru{ene.

Bru{enje sekire

Sekira mora biti nabru{ena pod kotom 10-15 stopinj. Tak kot potrebujemo, da sekira dovolj re`e in ob tem ostrina traja dalj ~asa. Sekira mora biti enakomerno nabru{ena, ne sme imeti izboklin ali udorov. Posebej moramo biti pazljivi na skrajni zgornji in spodnji rob, saj na ta del velikokrat pozabimo in ostane nenabru{en. Sekire brusimo s pilo, brusnim kamnom ali z napravo za bru{enje, ki ima vodno hlajenje brusilne plo{~e. Sekire nikoli ne brusimo z kotnim brusilcem (fleksarca) ali s ~im podobnim, ker tako razkalimo sekiro in se ne ohrani dolgo. Pomembno je, da med bru{enjem sekire ne segrejemo premo~no, ker bi se le-ta razkalila.

Okultacija Saturna

S pilo delamo dolge enakomerne potege po sekiri pod kotom 10 do 15 stopinj. Ko na igli sekire ni nobene vdolbine ali izbokline ve~, pri~nemo brusiti z brusnim kamnom. Brusni kamen namo~imo v vodo ali olje (odvisno od kamna) in z njim brusimo pod istim kotom kot s pilo. Kamen polo`imo na trdno povr{ino in nato z sekiro kro`imo iz nam bli`nje strani kamna do druge strani. To na obeh straneh po~nemo toliko ~asa, dokler na igli ni svetle ~rte.

Dobro nabru{ena sekira nam ponuja dobro ostrino, kar pomeni mo~nej{o prodornost v les, ter ohranjanje ostrine, ki je ve~inoma odvisno od materiala rezila.

Tisti, ki {e niste uspeli najti Saturna na nebu, imate tokrat novo prilo`nost: 22. maja bo namre~ Luna navidezno prekrila ta planet. Pojavu pravimo okultacija . Okultacija nastopi, ko nam bli`je nebesno telo (v tem primeru Luna) navidezno prekrije bolj oddaljeno nebesno telo (Saturn). Zakaj je to tako dobra prilo`nost? Lune ne bo te`ko najti na nebu. Ker pa bo Saturn tik pred pokritjem in po pokritju v njeni neposredni bli`ini, ga enostavno ne morete zgre{iti. ^e imate pri roki tudi teleskop, ki omogo~a vsaj 50-kratno pove~avo (take je dandanes mo`no kupiti `e za nekaj 10 evrov), boste lahko opazovali tudi planetove obro~e in njegov najve~ji satelit Titan. Okultacija planetov je precej redek pojav, {e redkej{e pa so okultacije z Luno, ki je v fazi prvega krajca. Prav te so najbolj zanimive, saj temna stran Lune prekrije planet (ali zvezdo) vedno v ve~ernih urah. Tokrat bo temna stran Lune prekrila Saturn {e ob mraku, slabo uro po son~nem zahodu. Nato dobro uro Saturna ne bomo videli, saj ga bo prekrivala Luna. Saturn bo ponovno viden, ko se bo prikazal izza svetle strani Lune. [e ena podobna okultacija se bo zgodila 18. junija, s pri~etkom ob 16.30. Luna bo tokrat prekrila planet Venero. V ~asu okultacije bosta Luna in Venera sicer na nebu (nekako v smeri juga), toda na nebu bo `al tudi Sonce, ki bo zelo motilo opazovanje. Vseeno bo morda vredno poskusiti!

Takole bo Saturn viden s 50-kratno pove~avo. Skica: P. K.

Okultacija Saturna. Skica: P. K.

Pre`iveli 2007

Kaj so Pre`iveli?

Pre`iveli 2007 je nadgradnja resni~nostne igre izpred dveh let. Splo{na zasnova je ostala ista, dodanih pa je bilo nekaj novosti, ki so igro popestrile. Tokrat se je igre udele`ilo dvanajst tekmovalcev, ki so pre`iveli {tiri dni le s spalno vre~o in no`em sredi gozda, brez strehe nad glavo, pod stalnim nadzorom kamer.

Pravila igre

Udele`enci so bili na otvoritvenem ve~eru razdeljeni v dve ekipi. ^rni in rde~i. Tako se je za~el dvoboj. Ekipi sta se pomerili v razli~nih preizku{njah, kjer so morali tekmovalci prinesti ~im ve~ to~k svoji ekipi.

Prizori{~e

Igra je poteka v gozdu (Gropada, okolica Se`ane), na stalnem dosegu osebja. Pribli`no deset minut hoje od baze tekmovalcev je bila t. i. Cona - edini prostor, kjer so potekala sre~anja tekmovalcev in osebja. Poleg tega pa je osebje bilo v stalni pripravljenosti v bazi, ki je bila v Se`ani.

Preizku{nje

Preizku{nje so bile sestavljene iz ve~ delov. Prve so bile preizku{nje, kjer sta ekipi tekmovali med seboj in si sku{ali priboriti ~im ve~ to~k. Druge so bile miselne igre, kjer sta ekipi vsaka v svojem bivalnem okolju sku{ale poiskati najprimernej{e re{itve in jih v ~im kraj{em ~asu posredovati komisiji. Tretji sklop iger se je imenoval "avantura". V teh igrah se je preizku{al pogum posameznikov in so se iskale njihove ranljive to~ke. Zadnji sklop iger so bile

igre za hrano, ki so potekale vsak ve~er, skupaj z osebjem. Ekipe so si s temi igrami sku{ale priboriti vsaj nekaj hrane za prihodnji dan.

Lin~

Lin~ je bila novost Pre`ivelih 2007. Vsak ve~er je vsaka ekipa posebej glasovala, koga bo lin~ala. Eden izmed tekmovalcev vsake ekipe je moral zapustiti skupino in sam pre`iveti dan. S seboj je lahko odnesel le spalno vre~o. Oba lin~ana sta se ~ez dan spopadla v igrah in svoji ekipi sku{ala priboriti to~ke.

Zaklju~ek igre

Pred povratkom v bazo so tekmovalci v coni oddali svoje glasove za zmagovalca. Tekmovalci niso smeli glasovat sami zase. Glasovali so lahko za tri tekmovalce iz svoje ekipe, in sicer s to~kami 5, 3 in 1. Tisti, ki je prejel najve~ to~k, je zmagal. Pravi in kon~ni zmagovalec Pre`ivelih 2007 pa je postal ~lan zmagovalne ekipe rde~ih, Miha Eder iz Limbu{a.

In {e vedno najbolj pogre{am WC papir. (Dnevnik rde~ih)

La~en {e vedno nisem, kofeinska kriza je {la mimo. Poro~am, da {pargljev ni. Topega krompirja tudi ne. Na{li smo samo nekaj pora in veselo smrdimo drug drugemu. (Dnevnik rde~ih)

Na krasu je 1000 in 1 razli~na `u`elka. (Dnevnik ~rnih)

Mislim na hrano, la~na (o~itno tiste polovice jabolka in polovico koren~ka ni bilo dosti). (Dnevnik ~rnih)

Izvle~ki iz dnevnikov

Samo

Letos smo malce prenovili koncept, naredili smo dve ekipi, ki sta tekmovali med seboj, kar je pripomoglo k ve~ji tekmovalnosti. S samim potekom tekmovanja smo zelo zadovoljni, mogo~e smo si `eleli ve~ ekstremnih preizku{enj, vendar nam finan~na sredstva tega niso omogo~ala. Kljub temu mislim, da so se tako tekmovalci, kot 30-~lanska ekipa osebja zabavali ter se nau~ili nekaj novega. To tekmovanje predstavlja izjemen izziv in motivacijo za celoten rod. V osebje sku{amo vklju~iti tako GG-je, PP-je in gr~e. Kljub vsem naporom smo zadnji dan vsi nasmejani. Izmu~eni, a nasmejani. Pozdravljeni do Pre`ivelih 2009.

Mnenja

Miha Blatnik - Heri, ekipa ~rnih, 17 let, Rod Bi~kova skala Ljubljana:

Nekoliko ekstremnej{a taborni{ka akcija, ki ti na vseh ravneh preizku{a psiho in fizi~no pripravljenost.

Miha Eder, ekipa rde~ih, zmagovalec Pre`ivelih 2007, 26 let, Maistrov rod Limbu{:

To je bilo zame nepozabno do`ivetje. Ne morem ga primerjati z nobenim tekmovanjem ali specialisti~nim te~ajem. Spozna{ sebe in svoje meje ter druge v isti situaciji. Ceni{ vsak gri`ljaj in si zadovoljen z malim. V teh razmerah nima{ nasprotnikov ali tekmovalcev. Ima{ le prijatelje, s katerimi si vse deli{ in pomaga{.

Irena Rojko, ekipa rde~ih, 17 let, Rod Bi~kova skala Ljubljana:

Izku{nja in pol. La~ni nismo bili ni~, sam je hrana vsaki~ sproti sedla. In {e dokaz ve~, da hitre diete ne delujejo.

Matja` Ku`ner, ekipa rde~ih, 20 let, netabornik, Zdole:

Taborniki ste pestra grupa, ki ob krizi stopi skupaj. V~asih mislim, da morate biti bolj odprti in ljudem okoli sebe kak{no stvar, tudi ~e vas ne vpra{ajo, pojasniti, saj se tako drugi med vas la`je vklopijo.

Tamara Nemeth, ekipa ~rnih, 16 let, Rod veseli veter Murska

Na pre`ivelih 2007 je bilo res ~udovito. Jedli smo zelo malo, pili veliko vode, a vseeno smo se veliko zabavali in smejali. Enostavno ~udovita akcija.

Sobota:

Gec, vodja tekmovanja:

(2.del)

Ali bo zaradi GPS res konec "taborni{ke" orientacije?

Taborni{ka (orientacijska) tekmovanja niso tekmovanja v tem, kdo je najbolj{i orientacist . To se poka`e na tekmovanjih v orientacijskem teku , kjer sistem tekmovanj, a`urnost in podrobnost kart ter oprema zagotavljajo (na~eloma) vsem tekmovalcem enake pogoje. Na taborni{kih tekmovanjih pa ti pogoji niso enaki zaradi razli~ne opreme in pripomo~kov, mo`nosti {pekulacij in komunikacije ekipe s pomo~niki ali med seboj; predvsem pa zaradi ne dovolj zanesljivega, ponekod zastarelega in {e vedno preve~ posplo{enega (generaliziranega) prikaza terena na kartah (DTK 25), kjer med ekipami namesto znanja orientacije odlo~a sre~a. Prav na NOT-u v Pivki je bilo odlo~ilno, ali si se podal skozi trnje v {irini 10 ali 100 metrov. In ker nisi vnaprej vedel, koliko je trnja pred teboj in koliko ~asa se bo{ prebijal skozenj, je torej odlo~ala sre~a. Poleg tega analiza rezultatov najpomembnej{ih taborni{kih orientacijskih tekmovanj jasno poka`e, da na razvrstitev ekip sama prehojena proga zelo malo vpliva! Kljub "napetim" ~asovnicam se jasno vidi, da na razvrstitev vplivajo predvsem opravljene naloge, kot so vrisovanje kontrolnih to~k, signalizacija, minsko polje ali izdelava skic. Tako je bilo v ~asih pred GPS in v ~asih z GPS.

Taborni{ka orientacijska tekmovanja naj bi bila preizkus in medsebojna primerjava osvojitve temeljnih ve{~in taborni{tva: sposobnosti gibanja in bivanja v naravi ! Kot vaja ali tekmovanje gasilcev, gorskih re{evalcev ali jamarskih re{evalcev, ki se urijo v tem, da bodo v realni situaciji pravilno reagirali. Tako je navsezadnje (bil?) zasnovan celoten stopnjevalni program znanj v ZTS. Kurjenje ognjev, postavljanje {otorov, signalizacija, prehranjevanje, premagovanje ovir, postavljanje pionirskih objektov, izdelava skic itd. Razvoj postavlja pod vpra{aj ne le smisel orientacije, morda {e bolj drugih panog: kurjenja ognjev v naravi (prepovedi, ceneni in dostopni plinski gorilniki), signalizacije (mobilna telefonija), uporabe {otorskega krila kot univerzalnega pripomo~ka (ne za {otor, ne za pelerino je v praksi ne bi uporabil, `e zaradi te`e bi imel s seboj danes povsem druge materiale). Zakaj na tekmovanjih ri{emo skice? Da

lahko nekomu predstavimo dolo~eno manj{e zaklju~eno obmo~je podrobneje ali a`urneje, kot je prikazano na karti in nikakor ne zato, da se urimo v merjenju azimutov in razdalj ter primerjamo v tem, kako lepo kdo ri{e. Torej tudi skica danes, v ~asu digitalne fotografije in MMS-ov nima ve~ svojega pomena. Nikakor no~em trditi, da moramo zato vse dosedanje panoge in taborni{ke ve{~ine naenkrat ukiniti, nikakor ne. Dokler so za tabornike zanimive, jih ohranjajmo, zagotovo pa se bodo zaradi neaktualnosti s~asoma same izpele, kot se je prenos sporo~ila na ROT-u ali vozlanje vozlov. Medtem pa bomo postopoma uvajali nove, trenutnemu stanju tehnike in pomenu uporabe prilagojene panoge in naloge. Morda bodo to razne lokacijske storitve, na osnovi izbire najprimernej{ega stoji{~a posneta optimalna slika (kot skica) dolo~enega objekta, ~im hitrej{i nesli{en prenos zahtevnega sporo~ila preko mobilne telefonije? Ugibam, morda ni~ od tega, ampak nekaj povsem drugega. Vendar, prehod mora biti po~asen in ne izveden na silo. Sredi 90-ih smo se pri poizkusu prenove ROT-a s prehitrim uvajanjem novosti opekli. GPS se postopoma, zelo po~asi, pojavlja `e 13 let, pa se glede na mnoge odzive {e zdale~ ni "prijel". Spomnim se, da je `e pred desetletjem ena izmed ekip uporabila laser na minskem polju NOT-a za natan~nej{e viziranje, pa se ni prijel, kljub zanemarljivi ceni. Barometri~ni vi{inomeri, neko~ zelo dragi in{trumenti, po mojem mnenju in tudi izku{njah v reliefno razgibanem terenu velikokrat igrajo skoraj tak{no vlogo kot GPS. Kljub temu zaradi njih nikoli ni bilo tako burnih polemik in tudi danes, ko jim je cena `e precej padla, jih uporablja relativno malo ekip. Pedomer je tudi danes cenovno zanemarljiv zalogaj, pa ga uporablja komaj kdo. Laserski razdaljemer bi lahko bil {e kako zanimiv pri minskem polju ali risanju skic, pa vendar merimo s tra~nimi metri. Zanesljivost, natan~nost in hitrost meritve sta kar primerljivi, pri laserskem razdaljemeru je mo`nost napake {e ve~ja.

Ne glede na osebno naklonjenost ali odpor posameznikov do GNSS (GNSS je skupna kratica za sisteme GPS, GALILEO, pa {e ruskega GLONASS in ki-

tajskega BeiDou) nikakor ne moremo in ne smemo zanemariti pomena satelitske navigacije pri gibanju po terenu. @e danes nosijo sprejemnike s seboj mnogi gorniki, turni smu~arji, kolesarji, popotniki. Za potrebe cestne ali mestne navigacije postajajo vse bolj raz{irjeni v avtomobilih, motornih kolesih, v navtiki so `e skoraj nepogre{ljivi, prav tako pri prostem letenju - jadralcih, padalcih, zmajarjih, balonarjih. Sprejemniki so vgrajeni v naprednej{e {portne ureza analizo prete~ene razdalje, v dlan~nike, komunikatorje, lahko jih prek brez`i~ne modrozobe povezave pove`emo s katerokoli napravo, v nekaj letih bodo v vseh mobilnih telefonih. Sprejemniki so vse bolj zanesljivi, natan~ni, manj ob~utljivi na ovire, pa tudi vse cenej{i. 300 evrov se morda mnogim zdi {e nepojmljivo visoka cena, vendar v tej ceni poleg zmogljivega GPS sprejemnika dobite {e dlan~nik, komunikacijsko napravo in {e kaj. Navsezadnje, uporaba GNSS prina{a tudi pri gibanju na terenu mnoge prednosti - la`je iskanje ponesre~encev ali pogre{anih, hitrej{i dostop do njih, manj{a nevarnost izgubljanja, ljudje z GNSS sprejemnikom se bodo na neznanem terenu po~utili bolj prepri~ane vase, manj bo pani~nih reakcij, posledi~nih nesre~. Tabornik kot tisti, ki se tradicionalno pona{a z znanjem in sposobnostjo gibanja po terenu, mora izrabiti vse, kar ima na voljo in to znati uporabljati. Poudarjam pa, da vse, ne samo GNSS. Sedanji odli~en vertikalni sistem u~enja orientacije (kjer se izvaja), ki se za~ne s spoznavanjem gozda po potnih znakih, nadaljuje s hojo po opisu poti in kon~a z gibanjem s pomo~jo karte in kompasa je treba nadgraditi {e z mo`nostjo uporabe GNSS, razli~nih kart (pri tabornikih je {e vedno znaten odpor do kart za orientacijski tek in vseh drugih kart, ki niso DTK 25 - ob tem pa DTK 25 prikazuje 20 let staro stanje), letalskih in satelitskih posnetkov (Google map in podobni stre`niki nam nudijo enakomerne podatke za ves svet), mo`nostjo digitalnih podatkov, tudi 3R pogledov. ^e niste opazili, ena od ekip popotnikov z NOT-a je svojo prehojeno pot predstavila v 3R pogledu.

Najbolj gore~im zagovornikom "tradicije" in nasprotnikom sodobne tehnike pa le v razmislek: napi{ete dopis oziroma poro~ilo na roko, s pisalnim strojem ali na ra~unalnik in ga sprintate, po{ljete znancu pismo ali e-po{to, mu sporo~ilo na prepognjenem listku po{ljete prek znancev ali mu po{ljete SMS?

Uporabni pravni nasveti

Pravni predpisi na

taborjenju (1. del)

V prilogi {t. 4 "Pravilnika o taborjenju enot Zveze tabornikov Slovenije" (v nadaljevanju bom uporabljal okraj{avo Pravilnik ) je na{tetih 31 predpisov, ki tako ali druga~e posegajo na podro~je organizacije in izvedbe letnih taborjenj, od tega jih kar 10 ureja aktivnosti v, na in ob vodi.

V tokratnem prispevku `elim opozoriti na nekaj klju~nih predpisov, ki jih morajo taborna vodstva seveda poznati in upo{tevati.

"Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z `ivili prihajajo v stik z `ivili" (Ur. l. RS 82/03) predpisuje obrazce, ki jih mora kuharsko osebje izpolniti. To sta "Soglasje osebe k obveznosti prijavljanja bolezni, ki se lahko prena{ajo z delom" in "Individualna izjava o bolezenskih znakih". Oba obrazca sta v prilogah Pravilnika . Kuharsko osebje oba obrazca izpolni {e pred za~etkom taborjenja in morata biti na razpolago zdravstvenemu in{pektorju, ~e bi slu~ajno obiskal tabor. Obrazca sta nadomestila prej{nje t.i. `ivilske zdravstvene preglede kuharskega osebja.

"Zakon o varstvu pred po`arom" (Ur. l. RS 71/93) in iz njega izvedena "Uredba o varstvu pred po`arom v naravnem okolju" (Ur. l. RS 4/06) organizatorju taborjenja nalagata, da sprejme vse ukrepe za prepre~itev po`ara, kakor tudi ravnanje v primeru za~etnega po`ara. Vodstvo tabora mora zagotoviti sredstva za ga{enje za~etnega po`ara in tudi tabornike pou~iti, da jih znajo dejansko uporabljati. Posebna pozornost je seveda namenjena kurjenju v naravnem okolju. Ogenj kurimo na urejenem kuri{~u, obdanem z negorljivim materialom. Kuri{~e mora biti vsaj 50 metrov oddaljeno od roba gozda. Prostor okoli ognji{~a mora biti o~i{~en vseh gorljivih snovi v radiju 10 metrov. Poleg tega je treba: nadzorovati ognji{~e ves ~as kurjenja; prenehati kuriti ob vetru hitrosti, ve~ji od 6m/s ali ob sunkih vetra, mo~nej{ih od 10 m/s. Pri kurjenju v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljivih teko~in. Prepovedano je kuriti na posameznih obmo~jih, za katere je razgla{ena velika ali zelo velika po`arna ogro`enost za nastanek po`ara.

"Zakon o spodbujanju razvoja turizma" (Ur. l. RS 2/04) in "Zakon o prijavi prebivali{~a" (Ur. l. RS 9/01) nalagata tabornemu vodstvu kar nekaj tabornikom tako ljubih administrativnih obveznosti. Za~asno prebivali{~e tabore~ih je treba prijaviti oziroma odjaviti na pristojni policijski postaji v dvanajstih urah po prihodu oziroma po odhodu. Prijava se poda na obrazcu za prijavo oziroma odjavo gosta in mora vsebovati: datum in {tevilko prijave, datum prihoda in datum odhoda, podatke o organizatorju taborjenja, osebne podatke o odgovorni osebi, t.j stare{ina tabora, poimenski seznam tabore~ih z EM[O ali rojstnimi datumi in naslovi njihovih stalnih bivali{~, naslov tabornega prostora, pri polnoletnih tabore~ih pa {e {tevilko in izdajatelja osebne izkaznice ali potnega lista.

Na pristojni turisti~ni urad ali ob~ino je treba tabore~e prijaviti tudi zaradi odmere pla~ila turisti~ne takse. Na podlagi 27. ~lena Zakona o spodbujanju razvoja turizma so u~enci, dijaki in {tudenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, udele`enci vzgojno-izobra`evalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo dru{tva v okviru svojih rednih aktivnosti, opro{~eni pla~ila turisti~ne takse.

Drugi del ~lanka bo objavljen v {tevilki 7-8.

Nina Ku{ar

Se vam zdi Jamboree prevelik zalogaj za prvi~?

Tokrat vam ponujamo izbor nekaterih malce manj{ih in manj odmevnih, a zato ni~ manj zanimivih akcij, ki se nam obetajo v bli`nji in malo manj bli`nji prihodnosti.

-Nepalski skavti vabijo na 2007 Baden-Powell Peak Climb , ki bo potekal od 28. avgusta do 16. septembra 2007 . Udele`enci se bodo lahko udele`ili trekinga ali plezanja. www.nepalscouts.org.np

-Vas zanima, kako jamboree izgleda prvi~? Butanski skavti februarja 2008 organizirajo prvi nacionalni jamboree . scoutassociation @ yahoo.com

-Tudi Nizozemci naslednje leto, od 21. do 31. julija 2008 , pripravljajo nacionalni jamboree . Organizatorji pri~akujejo 5.000 mladih (10-17 let). www.nj2008.scouting.nl

-V Makedoniji bo potekal jubilejni deseti nacionalni jamboree . Pribli`no tiso~ mladih bo ta jubilej praznovalo julija/avgusta 2008 v narodnem parku Mavrovo. dragan @ scout.org.mk (Dragan Ancevski, IC)

-V Veliki Britaniji bosta poleti 2008 potekali dve ve~ji akciji: Campdowne 2008 ( 24. 7.-2. 8. ; 10-18 let; www.campdowne.org), na katerem bodo svoje mesto na{li predvsem adrenalinski navdu{enci, in Kibblestone International Friendship Camp ( 9.-16. 8. ; 11-25 let; www.ifc-kibb.org) za tiste, ki bi se radi kaj novega nau~ili o prijateljstvu.

-2.800 mladih med 13. in 20. letom se bo avgusta 2008 zbralo v St. Georgen na Zgornjem Avstrijskem na AQUA! , vodnem jamboreeju. Rde~a nit bo seveda voda, udele`enci pa bodo u`ivali na razli~nih delavnicah in drugih aktivnostih. Enkratna prilo`nost za vodovo ali klubovo akcijo! www.ooe.pfadfinder.at http://www.ppoe.at/

Poslastica za biolo{ke navdu{ence

Nizozemska mladinska organizacija De Nederlandse Jeugdbond voor Natuurstudie (NJN) organizira letos poleti dva biolo{ka tabora v ^ezso~i pri Bovcu . Med 9. in 19. julijem bodo glavna tema pogovorov in delavnic ptice, teden pozneje, od 20. julija do 1. avgusta , pa `u`elke in rastline.

Vsak dan se bo dogajalo ve~ aktivnosti, med katerimi bodo udele`enci lahko izbirali. Cena posameznega tabora je 108 EUR, mo`na pa je tudi nekajdnevna udele`ba (9 EUR/dan). Za udele`bo ali pa pomo~ pri organizaciji se obrnite na berber.dejong @ gmail.com.

Darko Jenko

Novice

In smo skakali v mestu in naravi ...

Utrinki s Taborni{kega fe{tivala 2007

Spet smo v soboto zjutraj, 21. aprila, prepodili nekaj ma~k, prestra{ili par ostarelih gospa, ki so bile namenjene na tr`nico in dobili nekaj vpra{ujo~e o~itajo~ih pogledov skupine italijanskih turstov, ki so bili na jutranjem ogledu Ljubljane. Seveda govorim o jutranjem zboru na Pre{ernovem trgu, ki je vsakoletna tradicija in uradni za~etek Fe{tivala. Tokrat se ni za~el z glasnim vzklikom "Zbor!", ampak s pesmijo. Po nekaj odpetih taborni{ki pesmi pod vodstvom zborovodje in zbor~ka iz RJZ Velenje smo se odpravili proti Tivoliju.

Tam se je pri~ela novost leto{njega Fe{tivala - ~istilna akcija, po ocenah organizatorjev najve~ja v Ljubljani. Ob 9. uri smo vsi `e veselo drveli naproti smetem v parku Tivoli in na Ro`niku. Stvar je bila dejansko dobro zasnovana in izpeljana. Vsak vod je dobil rokavice, vre~o in zemljevid Tivolija z obkro`enim obmo~jem, kjer je bilo treba pobrati smeti. Obmo~ja so pokrivala ve~ino Tivolija in Ro`nika.

Medtem pa so na prostoru, kjer so kasneje potekale delavnice, tekle {e zadnje priprave. Letos ga je krasil pogled na umetnine izpod rok pionircev, ki so se ve~ kot o~itno potrudili za precej bolj ugleden in taborni{ki pogled na dogajanje na zelenicah med Jakopi~evim sprehajali{~em in ribnikom. Ve~ kot 50 delavnic, od tega skoraj 40 taborni{kih in nekaj ve~ kot 10 zunanjih (Slovenska vojska, Policija, Fundacija z glavo na zabavo, Unicef Slovenija in

mnogi drugi), je bilo treba oskrbeti z vsemi potrebnimi sredstvi in tako je logistika na za~etku povzro~ala sive lase organizatorjem. A se je po kon~ani ~istilni akciji vse uredilo. Najve~ zanimanja so po`ele, kot vedno, delavnice lokostrelstva, kanujanja, penafajta in seveda proga pre`ivetja. Prav dobro je bila obiskana tudi delavnica JOB (Jamboree odprava obiskovalcev), ki je delila prostor z delavnico ZTS, kjer so se obiskovalci leto{njega Jamboree-ja prvi~ zbrali in se spoznali med seboj.

Udele`ba je bila kar precej{na, prijavljenih je bilo dobrih tiso~ tabornikov iz vse Slovenije, organizatorji pa ocenjujejo, da se je {e nekaj neprijavljenih tabornikov in okrog 500 naklju~nih mimodo~ih sprehajalo med delavnicami. Ve~ina delavnic je bila izvirnih in dobro zami{ljenih ter izvedenih ({e posebej sta me navdu{ila penafajt in minigolf), seveda niso izostale striktno taborni{ke delavnice (postavljanje bivaka, pravilno obla~enje kroja), ki pa so, `alostno, dele`ne manj{ega obiska kot ostale.Vsaki~ znova sem presene~en nad tem, kako organizatorjem uspe organizirati tako veliko {tevilo delavni~arjev (letos jih je bilo kar 200), da vse poteka brez vidnih zapletov.

Obkro`en s svojimi sodelavci se je na Fe{tivalu prikazal tudi ljubljanski `upan Zoran Jankoviæ. Oble~en v kavbojke in majico s kratkimi rokavi se je sprehodil okoli, pokramljal z delavni~arji in si vzel ~as za pogovor z najmlaj{imi udele`enci

Fe{tivala. Obljubil je, da naslednje leto spet pride.

Fe{tival se je zaklju~il nekaj ~ez dve z zaklju~nim zborom, kjer so se podelila priznanja in pohvale ljudem, ki so sodelovali pri organizaciji ne samo Fe{tivala, ampak tudi drugih projektov Mestne zveze tabornikov Ljubljana. Moja ob~utja na koncu so bila zelo pozitivna - ~eprav sem imel kroj moker od potu, bil la~en (pogre{al sem kak{no stojnico s hrano in pija~o) in blaten, sem se ves dan zelo zabaval, sre~al ljudi, ki jih nisem videl `e dolgo in sklenil nekaj novih poznanstev. In tako je {e prehitro minil tokrat `e 11. Taborni{ki fe{tival.

An`e Virant, RDV Ljubljana

Foto: SiNi

Priprave na novo in{trukta`o v polnem teku

Ekipa, ki pripravlja leto{nji te~aj za vodje, ima za sabo `e prvi vikend intenzivnih priprav na te~aj. Marca, takoj po skup{~ini, smo se zbrali v Zel{ah pri Cerknici in se lotili trdega dela. Ponovno smo kriti~no pregledali vse rezultate vrednotenj lanskega te~aja in za~eli na~rtovati novega.

Ko smo izdelali terminski plan in si nalo`ili nove naloge v sklopu priprav ter uskladili splo{ne zadeve glede organizacije in poteka programa, smo se lotili vsebine. Po te~ajih smo predebatirali vsako temo posebej in se vpra{ali, ali njena vsebina odgovarja potrebam na~elnikov, kaj je odve~ in kako jo izbolj{ati. Ko je bilo intenzivne debate preve~, smo jo prekinili s ~isto sve`imi "energizerji" (igre so {e vedno najbolj{i na~in za obnovo koncentracije in povrnitev delovne vneme), {ef Vindi, pa je skrbel, da nismo bili la~ni.

Ekipa je zagnana, polna energije in trdno odlo~ena, da bo dala vse od sebe, da bodo tistim, ki `elijo svoje znanje in izku{nje vodenja izpopolniti in deliti z drugimi, to tudi omogo~ila.. Avgusta letos v Gozdni {oli.

Tanja Cirkven~i~

Mnenja

Katarina Smolej, na~elnica RaR

Foto: Tanja Cirkven~i~

Z in{trukta`e sem v prvi vrsti prinesla energijo za nadaljnje delo, ki sem jo dobila ob dru`enju in spoznavanju ljudi, s katerimi sem pre`ivela dvakrat po sedem ~udovitih dni. Pridobila sem premnoge izku{nje, ki smo si jih delili skupaj z ostalimi bodo~imi in{truktorji, kar je bila bogata popotnica za nadaljnje delo v rodu. Ob nekaterih predavanjih sem sli{ala veliko (preve~) teorije, kar se je v praksi izkazalo za neuporabno, saj ko pride{ v konkretno situacijo, nastopi samo ob~utek za vodenje in vsa teorija izgubi pomen. Po drugi strani pa so bile tudi prenekatere take, da smo se veliko pogovarjali, izmenjavali mnenja in pri{li do mnogih uporabnih idej. Predvsem tiste o timskem delu, motivaciji in javnem nastopanju, kjer smo na konkretnih primerih prihajali do zaklju~kov. Moje mnenje je, da smo mogo~e {e vedno preve~ usmerjeni v teoretiziranje, medtem ko se v praksi poka`e ~isto druga~na slika. Ravno zato prihajajo te~ajniki z in{trukta`e le motivirani in polni morda iluzornih idej, brez temeljnega znanja in vedenja o vodenju in organizaciji.

Tanja Vidmar, na~elnica RSO Kranj

Moja udele`ba na in{trukta`i - temeljni te~aj - je bila nujna za vodenje rodu. O novo pridobljenem znanju na in{trukta`i `al ne morem govoriti, ker mi je bilo ve~ kot tri ~etrtine stvari jasnih in znanih. Dodala bi samo predlog: Mentorji naj dodobra preu~ijo temo, o kateri predavajo, tako se bo zvi{ala tudi kakovost njihovega predavanja.

T T Tema mese ema mese ema mese ema mese ema mese ca ca ca ca ca

Tanja Cirkven~i~ osebni arhiv anketirancev

Zakaj?

Mnogo sedanjih in bodo~ih na~elnic in na~elnikov se vpra{a, zakaj sploh iti na te~aj, in nekaj jih odgovor najde zgolj v tem, da tako dolo~a statut ZTS. Zato marsikdo meni, da bo {el na te~aj in ga opravil le v korist rodu (in ne sebe).

Kljub takim mnenjem pa se vsako poletje v Gozdni {oli zbere gru~ica ljudi, ki verjame, da z izobra`evanjem na~elnikov lahko dvigne raven taborni{tva. Verjame tudi v to, da obstajajo taborniki, ki si na te~aju za vodje `elijo sodelovati.

Toma`

Da samo dobra ideja ne more prinesti dobrega rezultata, sem se nau~il prav na in{trukta`i. Tam sem namre~ ugotovil, da je za uresni~itev ideje, ki zraste na tvojem zelniku, potrebno vlo`iti kar precej ve~. Znanje planiranja, motiviranja, komuniciranja, timskega dela, vrednotenja in {e mnogo drugega znanja, ki sem si ga uspel pridobiti na in{trukta`i mi zelo veliko pomaga pri mojem delu v rodu, kot tudi v slu`bi. Zato bi si upal trditi, da je in{truktorski te~aj odli~na odsko~na deska za osebni razvoj mladega ~loveka.

Skupino mentorjev, ki pripravlja te~aj za vodje, sestavljamo sedanji ali biv{i na~elniki, ki imamo izku{nje z vodenjem taborni{kih enot in se vsako leto spra{ujemo, ~e program {ole za vodje ustreza potrebam po znanju bodo~ih na~elnikov. Pri tem si pomagamo z vrednotenjem te~ajnikov, vrednotenjem ekipe in pretresanjem vsebin te~aja, ki se jih lotevamo po koncu vsakega te~aja in ob pripravah na novega. Letos nam bodo v pomo~ tudi rezultati vpra{alnika, na katerega so odgovorili na~elniki, prisotni na leto{nji skup{~ini ZTS. ^eprav so priprave na te~aj v polnem teku, smo {e vedno pripravljeni na konstruktivne predloge glede programa in pripravljamo ustrezne spremebe, ki bodo znanja naredili {e bolj aktualna.

Helen

Znanja, ki sem jih pridobila na in{truktorskem te~aju, so mi pove~ala kompetence za delo z taborniki, kakor tudi za delo v {oli. Imela sem prilo`nost videti, na katerih podro~jih sem slaba in kaj moram {e postoriti, da bi bila bolj{a na~elnica v svojem odredu. Ne samo predavatelji in mentorji, ampak tudi drugi udele`enci so mi dali polno novih idej za nadaljnje delo, od projektov, delavnic, do predavanj in iger. Nekatere stvari, ki smo se jih nau~ili, so univerzalna znanja, ki pridejo zelo prav vsakemu ~loveku, ne samo pri tabornikih, ampak v katerikoli organizaciji, kakor tudi v katerikoli slu`bi.

Lahko pa vam zaupamo, kaj na~rtujemo za letos. Ker gre za te~aj za vodje , bodo na te~aju posredovana znanja, ki jih (taborni{ki) vodja mora posedovati - vodenje, poznavanje timskega dela, kako kadrovati, kako izpeljati projekte in najti sredstva zanje, delo z lokalnimi mediji, kako izbolj{ati svoj javni nastop itd. Seveda se bomo posvetili tudi taborni{kim temam, predvsem v zvezi s taborni{kim programom in njegovim planiranjem, poleg tega bodo udele`enci imeli mo`nost kaj povpra{ati in predebatirati s predstavniki komisij ZTS in drugih mladinskih organizacij. Ker verjamemo, da imajo tudi te~ajniki mnoga skrita znanja, bomo namenili tudi prostor in ~as izmenjavi izku{enj med udele`enci ter skrivnostim uspe{ne taborni{ke poti.

Oblikovalci poletnega te~aja za vodje verjamemo, da od te~aja odnese{ ravno toliko, kolikor si `eli{. ^e pride{ odprte glave, da bi vanjo nato~il nova spoznanja, nove izku{nje, pridobil spretnosti in prijatelje ter odkril sposobnosti, za katere do sedaj {e nisi vedel, potem bo{ neprecenjivo obogatil sebe in rod.

Nina Arnu{

Predloge za izbolj{anje te~aja za vodje zbiramo na tecajzavodje2007 @ gmail.com.

Osnovne infomarcije o leto{njem te~aju najde{ tudi na http://www2.arnes.si/~gvinde/sova/index.html.

Sinigajda - SiNi, RPG [o{tanj

Marie Kerovac, Savez izviða~a Hrvatske

ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE in KOMISIJA ZA VZGOJO, IZOBRA@EVANJE IN DELO Z ODRASLIMI razpisujeta naslednje te~aje:

TE^AJ POZNAVANJA RASTLIN ZA PREHRANO IN ZDRAVJE

V ~asu poletnih po~itnic bo ZTS v sodelovanju s KVIDO organizirala specialisti~ni te~aj, s programom "Poznavanje rastlin za prehrano in zdravje", ki bo trajal pet dni.

Te~aj je namenjen : popotnicam in popotnikom ter gr~am, vodnikom kot pomo~ pri delu v vodu in na~elnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu.

Udele`enci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih podro~ij : u`itne in strupene rastline , za{~itene rastline in varstvo okolja, uporaba rastlin za zdravje, nabiranje in priprava u`itnih divjih rastlin, rastline za prehrano . Po opravljenem te~aju bodo udele`enci pridobili naziv Specialist prehrane v naravi.

Pogoji: starost najmanj 15 let, osnovna znanja, zahtevana z ve{~ino zdrava prehrana in higienik. Kraj: izobra`evalni center ZTS v Bohinju - Gozdna {ola. Termin te~aja: 20.-24. 8. 2007. Cena: 80 evrov (naka`ite na TR ZTS: 02010-0014142372, sklic: 10507 + {ifra ali dav~na {t. rodu). Rok prijav: 2. 7. 2007. Vodja te~aja : Borut Cerkveni~, specialist prehrane v naravi.

Prijavnice dobite pri strokovni sodelavki v pisarni ZTS ali na spletni strani znanje.rutka.net. Izpolnjene, podpisane in o`igosane prijavnice po{ljite strokovni sodelavki v pisarno ZTS, na naslov: Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom Specialisti~nI te~aj poznavanja rastlin; ali prek elektronske po{te na: brina.krasovec @ gmail.com.

NACIONALNI VODNI[KI TE^AJ ZA DELO Z GG

V ~asu poletnih po~itnic bo ZTS v sodelovanju s KVIDO organizirala vodni{ki te~aj s programom "Vodnik GG", ki bo trajal sedem dni. Te~aj je namenjen vodnikom GG, ki bodo na te~aju pridobili nova znanja s podro~ja vodenja in programa za delo z GG.

Udele`enci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih podro~ij: program GG, psihologija starostnih skupin in avtoriteta, taborni{ka organizacija, metode in oblike dela z GG, GG vodnik in delo z GG vodom. Po opravljenem te~aju bodo udele`enci pridobili naziv Vodnik GG.

Pogoji: starost najmanj 16 let, osnovno znanje II. vozla . Kraj: Izobra`evalni center ZTS v Bohinju - Gozdna {ola. Termin te~aja: 20.-26. 8. 2007. Rok prijav: 2. 7. 2007.

Prijavnice dobite pri strokovni sodelavki v pisarni ZTS ali na spletni strani znanje.rutka.net. Izpolnjene, podpisane in o`igosane prijavnice po{ljite strokovni sodelavki v pisarno ZTS, na naslov: Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom Vodni{ki te~aj za delo z GG; ali prek elektronske po{te na: brina.krasovec @ gmail.com.

TE^AJ ZA VODJE ENOTNA^ELNIKE RODOV IN ^ET

Te~aj je namenjen tabornikom in tabornicam, ki bodo ali pa `e opravljajo funkcijo na~elnika rodu oziroma ~ete ali bodo izvajali projekte na ravni rodu in vi{ji ravni.

Udele`enci bodo osvojili ali nadgradili osnovno znanje in spretnosti iz naslednjih podro~ij: vodenje in vloga vodje, re{evanje konfliktov, planiranje, vrednotenje, kadrovanje, retorika, pravna od-

govornost, delovanje ZTS, taborni{tvo in dru`ba, mednarodno skavtstvo. Po opravljenem te~aju in opravljenem ter predstavljenem projektu bodo udele`enci pridobili naziv Vodja enote - na~elnik/ ca rodu/~ete. Na podlagi opravljanja funkcije na~elnika/ce rodu/ ~ete bodo udele`enci pridobili tudi mednarodno potrdilo in oznakeogrlico (wood badge).

Pogoji: starost najmanj 18 let, opravljen te~aj za vodje enotna~elnike dru`in in klubov, opravljen in predstavljen projekt. Vodja te~aja: Tanja Cirkven~i~. Termin te~aja: 11.-18. 8. 2007 . Cena: 142 evrov. Rok prijav: 15. 6. 2007.

Prijavnice lahko dobite pri strokovni sodelavki v pisarni ZTS ali na http://www2.arnes.si/~gvinde/sova/index.html. Izpolnjene, podpisane in o`igosane prijavnice po{ljite strokovni sodelavki v pisarno ZTS, na naslov: Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom Te~aj za vodje.

Pozor! Po 15. 6. 2007 sprejemamo prijave samo {e do zapolnitve mest.

TE^AJ ZA VODJE ENOTNA^ELNIKE DRU@IN IN KLUBOV

Te~aj je namenjen tabornikom in tabornicam, ki bodo ali pa `e opravljajo funkcijo na~elnika dru`ine oziroma kluba ali bodo izvajali projekte na ravni dru`ine.

Udele`enci bodo osvojili osnovno znanje in spretnosti iz naslednjih podro~ij: planiranje, vodenje in lik vodje, komuniciranje, motivacija in ustvarjalnost, temeljna na~ela in vzgojna vloga ZTS, program in oblike dela, skavtska metoda. Po opravljenem te~aju in opravljenem ter predstavljenem projektu bodo udele`enci pridobili naziv Vodja enote - na~elnik/ca dru`ine/kluba. Na podlagi opravljanja funkcije na~elnika/ce dru`ine/kluba v rodu bodo udele`enci pridobili tudi mednarodno oznako - rutico in obro~ek.

Pogoji: starost najmanj 17 let, osnovno znanje II. vozla (za tabornike) oz. druga primerljiva znanja. Vodji te~aja: Tine Radinja, Martina Mo~nik . Termin te~aja: 11.-18. 8. 2007. Cena: 142 evrov. Rok prijav: 15. 6. 2007.

Prijavnice lahko dobite pri strokovni sodelavki v pisarni ZTS ali na http://www2.arnes.si/~gvinde/sova/index.html. Izpolnjene, podpisane in o`igosane prijavnice po{ljite strokovni sodelavki v pisarno ZTS, na naslov: Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom Te~aj za vodje.

Pozor! Po 15. 6. 2007 sprejemamo prijave samo {e do zapolnitve mest.

TE^AJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE

V ~asu poletnih po~itnic bo ZTS v sodelovanju s KVIDO organizirala Te~aj orientacije in topografije, ki bo trajal 8 dni. Te~aj je namenjen ~lanom ZTS, ki bi radi pridobili nova znanja s podro~ja topografije in orientacije.

Program bo pester in zanimiv, po svoje pa tudi zahteven. Poleg teoreti~nega znanja te~aj obsega vsakodnevno prakti~no izdelavo risarskih izdelkov in orientacijo na terenu.

Udele`enci bodo osvajali znanja in spretnosti iz naslednjih podro~ij: risarski izdelki, osnove topografije, vrisovanje, organizacija taborni{kih tekmovanj, trasiranje, orientacija na terenu, uporaba tehni~nih pripomo~kov. Po opravljenem te~aju bodo ude-

le`enci pridobili naziv Pripravnik za specialista orientacije in topografije .

Pogoji: starost najmanj 15 let, poznavanje osnov orientacije in topografije. Kraj: Izobra`evalni center ZTS v Bohinju – Gozdna {ola. Termin te~aja: 20.-28. 8. 2007. Rok prijav: 2. 7. 2007.

Prijavnice dobite pri strokovni sodelavki v pisarni ZTS ali na spletni strani http://znanje.rutka.net. Izpolnjene, podpisane in o`igosane prijavnice po{ljite strokovni sodelavki v pisarno ZTS, na naslov: Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom "Te~aj orientacije in topografije"; ali prek elektronske po{te na: brina.krasovec @ gmail.com. Za vse dodatne informacije se obrnite na vodjo te~aja, Andra`a Ravnikarja, prek elektornske po{te na: andraz.ravnikar @ gmail.com.

KVIDO in ZTS

Skavt fest Velenje 2007

Ob 100. obletnici skavtstva vabimo na veliko skavtsko-taborni{ko sre~anje in dr`avni mnogoboj Zveze tabornikov Slovenije za leto 2007.

Kaj? - To bo nova prilo`nost za dru`enje, spoznavanje in krepitev prijateljstev. Pripravili bomo veliko zanimivih aktivnosti in delavnic, kar bo odvisno tudi od {tevila udele`encev. Vo`nja s ~olni, mo`na izposoja koles, {portne igre, koncert skupine ^uki. Skratka veliko zabave.

Mo`nosti za dru`enja bo veliko in {e tekmovalci bodo pri{li na svoj ra~un. Na Skavt festu bo tudi dr`avni mnogoboj ZTS za leto 2007, katerega tekmovalni del je razpisan v okvir~ku posebej.

Kdo? - Rod jezerski zmaj Velenje in Zveza tabornikov Slovenije.

Kdaj? - Od petka, 15. junija. 2007, do nedelje, 17. junija 2007.

Kje? - Velenje in Velenjsko jezero z okolico

Kako? - Vlaki v Velenje ob vikendih ne vozijo, redne linije so samo do Celja. Priporo~amo vam organiziran prevoz.

Bivanje in hrana

Spali bomo v {otorih pod zvezdnatim nebom v kampu Velenje. [otore si udele`enci prinesejo s seboj Tudi za la~ne bo poskrbljeno. V petek bo ve~erja, v soboto vas ~akajo zajtrk, kosilo in ve~erja, v nedeljo pa {e zajtrk.

Koliko?

Za udele`ence, ki bodo pri{li v petek in bodo ostali do nedelje zjutraj, bo prispevek za pokritje stro{kov zna{al 16 evrov (3.834,24 SIT) na osebo. Udele`enci, ki bodo pri{li samo za v soboto, bodo prispevali po 3,50 evrov (838,74 SIT) za kosilo in na{itek akcije. ^e bodo `eleli, bodo lahko ob dopla~ilu prespali v avtokampu.

Prijave

Prosimo rodove, da udele`bo in {tevilo udele`encev najavijo do 31. maja 2007. Ob prijavi navedite tudi va{o morebitno pripravljenost za izvedbo delavnice (kaj in kontaktni podatki osebe, ki bo delavnico vodila).

V okviru Skavt festa Velenje 2007

Razpisujemo dr`avni mnogoboj

Zveze tabornikov Slovenije

Program

Petek: prihod in prijava ekip ter namestitev od 17. do 19. ure.

Sobota: zbor ekip in pri~etek tekmovanja ob 7.30. Nedelja: zaklju~na prireditev in razglasitev rezultatov ob 11.30.

Za koga?

Na dr`avnem mnogoboju lahko v konkurenci tekmujejo vse ekipe M^, ki so na obmo~nih mnogobojih dosegle ve~ kot 75 odstotkov vseh to~k (ostale ekipe M^ lahko tekmujejo v posameznih panogah). Na dr`avni mnogoboj vabimo tudi vse ekipe GG, PP, RR in GR^E. Tekmovanje je odprto za vse.

TEKMOVALNE STAROSTNE SKUPINE

Murni (rojeni leta 2001 in mlaj{i)

M^ - I. tekmovalna skupina (rojeni leta 2000)

M^ - II. tekmovalna skupina (rojeni leta 1999)

M^ - III. tekmovalna skupina (rojeni leta 1998)

M^ - IV. tekmovalna skupina (rojeni leta 1997)

GG - V. tekmovalna skupina (rojeni leta 1995 in 1996)

GG - VI. tekmovalna skupina (rojeni leta 1992, 1993 in 1994)

PP - VII. tekmovalna skupina (rojeni od leta 1987 do 1991)

RR - VIII. tekmovalna skupina (rojeni od leta 1980 do 1986)

GR^E - IX. tekmovalna skupina (rojeni leta 1979 in starej{i)

Vabimo tudi vse sodnike, da se nam pridru`ijo na mnogoboju. Po{ljite nam izpolnjen obrazec za prijavo sodnikov. Prijavo najdete na spletni strani http://mnogoboj.rutka.net.

Koliko?

Velja enako kot za celotno sre~anje Skavt fest Velenje 2007. To~en znesek bo objavljen najkasneje v majski {tevilki revije Tabor.

Do kdaj?

Prijave pobiramo do 8. junija 2007 do 24. ure . Prijavnico najdete na spletnem naslovu http://mnogoboj.rutka.net. Ob prijavi morate predlo`iti tudi fotokopijo potrdila o pla~ilu prispevka za udele`bo. Le tako bo prijava veljavna. Prijav brez prilo`enega potrdila ne bomo upo{tevali.

Prijave po{ljite na naslov: Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana.

Pravila

Veljavna pravila mnogoboja so na spletni strani http://mnogoboj.rutka.net.

Tekmovalci morajo imeti veljavno taborni{ko izkaznico in potrjeno zdravstveno izkaznico.

Udele`enci mnogoboja sodelujejo na lastno odgovornost, zato naj vodstvo rodov poskrbi za varnost ~lanov.

Zakaj?

Se sploh {e spra{ujete? Verjamemo, da nih~e ne `eli zamuditi leto{njega dr`avnega mnogoboja. Letos praznujemo tudi 100. obletnico skavtstva, zato vam poleg tekmovanja ponujamo {e zanimive ustvarjalne delavnice, veliko dodatnih aktivnosti, ve~erni koncert in zaklju~no prireditev. Velenje vabi in tega najve~jega taborni{kega dogodka preprosto ne smete izpustiti!

Se vidimo v Velenju, mestu prilo`nosti, ki `e nestrpno ~aka na pravi taborni{ki spektakel.

Opravi~ilo

Opravi~ujemo se tabornikom Rodu jadranski stra`arji in organizatorjem Spusta po ljubljanici zaradi neobjave razpisov v aprilski {tevilki Tabora.

Ale{ Cipot, urednik

Boris Mrak Nina MedvedMjedved

[ola za `ivljenje

Ena izmed srednje{olskih obveznosti v Sloveniji so t. i. obvezne izbirne vsebine (OIV), za katere mora vsak srednje{olec konec leta izpolniti obrazec in ga zapolniti z zadostnim {tevilom ur na vsaj dveh od treh podro~ij: medsebojni odnosi, ustvarjalnost in {port.

Prva OIV skupina skrbi za to, da prejme mladina tudi nekaj izku{enj s socialnim delom in humanostjo do drugih ljudi. Druga skrbi za to, da razgibajo svoje mo`gane in po~nejo re~i, ki jih morda niso vajeni. In tretja skupina ima nalogo, da tudi tiste najve~je "couch potatos" napodi na sve` zrak brez tv-daljinca v roki. Naj prosim dvignejo roko vsi tisti taborniki, ki so vsaj dvakrat pomislili, preden so vedeli, kam vpisati tabornike!

Najprej si majhen medvedek ali ~ebelica in naredi{ vse, kar ti re~ejo. Potem si malo ve~ji in nosi{ zeleno rutico ter naredi{ pribli`no 80 odstotkov tega, kar ti naro~ijo. Za ostalih 20 odstotkov se zmrduje{, a na koncu vseeno stori{. Z vseh smeri taborni{tva torej po`anje{ vsaj malo znanja in spretnosti, ~e seveda z vodnikom ne ri{e{ ves ~as lepih risbic na tiso~ in eno tehniko. Ko pa si PP ... Seveda, program je tako zastavljen, da mora{ {e vedno z vseh mogo~ih podro~jih opraviti ~im ve~, da prejme{ ~udoviti vozel. Hkrati pa se lahko usmeri{, kakor ti je volja. Prevzame{ funkcijo v rodu, se vr`e{ v kak{no dolo~eno podro~je ali si preprosto aktiven ves ~as. Nekdo, ki je vodnik ali na~elnik lahko vpi{e tabornike pod medsebojne odnose, saj je njegovo delo povezano predvsem z delom z ljudmi. Spet drugi, ki svoj taborni{ki ~as zapolnjuje z gibanjem, pohodi in bolj ali manj fizi~nim delom, lahko vpi{e tabornike pod {port, ~etudi se bodo so{olci morda obregnili ob misli na taborni{tvo kot {port. In tudi v ustvarjalnost se nas da stisniti, ~e je treba, saj potrebujemo pri vsem, kar po~nemo, malo zdrave pameti in ustvarjalnih misli.

Pred kratkim me je prijatelj prepri~eval, da sta kemija in fizika tako zelo aplikativni vedi, da bi me zmogli re{iti, ~e bi - teoreti~no - do`ivela brodolom in pristala na samotnem otoku. In mi je rekel: "S pisanjem in branjem se ne bi re{ila, Nina!" Namrgodil se je, ko sem ga opomnila, da sem tabornica. ^e bi - teoreti~no - zmogla pre`iveti na samotnem otoku, bom pa tudi v modernem svetu, sem si mislila in se {e enkrat znova spomnila, na koliko razli~nih podro~jih me je taborni{tvo `e izurilo in na kolikih me {e bo. Ni kaj, {ola za `ivljenje. In kam boste letos vpisali tabornike, dragi srednje{olci?

Iz tujih logov

Zadnje dni meseca aprila so delo slovenskih skavtov - tabornikov in katoli{kih skavtov - zaznamovale intenzivne priprave na skupno Evropsko skavtsko konferenco WOSM in WAGGGS. Konferenco tokrat gostimo v Sloveniji in v jubilejnem letu (100 let skavtskega gibanja) sta jo skupaj pripravili obe slovenski skavtski organizaciji: ZTS (Zveza tabornikov Slovenije - nacionalna skavtska organizacija, ~lanica WOSM) in ZSKSS (Zdru`enje slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov, ~lanica WAGGGS). Vsekakor je organizacija takega sre~anja v jubilejnem letu izjemna ~ast in veliko priznanje slovenskim skavtom za njihovo dosedanje delo.

Ob tem bi ~lovek seveda pri~akoval, da so slovenskim skavtom povsem jasne osnovne zna~ilnosti obeh svetovnih skavtskih organizacij, ampak glej ga zlomka, ob prebiranju spletnih strani ZSKSS naletim na "zanimivo" trditev: "Kljub temu da organizaciji svoj program {e vedno prilagajata mo{kemu (WOSM) oz. `enskemu (WAGGGS) spolu, pa danes v svoje vrste obe sprejemata tako skavte kot skavtinje." Tako razlago bi {e nekako oprostili kakemu "vol~i~u", ki si skavtsko znanje {ele nabira, avtor besedila ter glavni in odgovorni urednik uradnih strani ZSKSS pa si takega spodrsljaja res ne bi smela privo{~iti. Upam, da bo stran kmalu popravljena, kajti take napake in poenostavitve res niso nikomur v ponos.

Ob nadaljevanju prebiranja teh istih spletnih strani lahko naletite na {e eno zanimivo pojasnilo: "L. 1994 je s sprejetjem v Svetovno skavtsko organizacijo postal skavtska organizacija tudi ZTS." Zakaj zanimivo? Ker do tega trenutka nisem vedel, da nekateri postanejo skavti `e s tem, da svojo organizacijo poimenujejo "skavtska", drugi pa {ele tedaj, ko jih v svoje ~lanstvo sprejme svetovna organizacija oziroma zveza. Do sedaj sem bil prepri~an in sem {e vedno (navedena trditev seveda ni spremenila mojega mnenja), da se posamezne organizacije razvr{~ajo v skladu s svojo opredelitvijo in dejavnostjo, ne pa s tem, kako se deklarirajo v svojem naslovu oziroma uradnem nazivu. Vsa svetovna zdu`enja, zveze, ali kakor koli se `e imenujejo, sprejemajo v svoje vrste tiste organizacije (navadno nacionalne zveze), ki po vseh kriterijih izpolnjujejo njihove zahteve. Sprejem v njihovo ~lanstvo je potrditev in priznanje, da taka organizacija oziroma nacionalna zveza resni~no spada v njihov krog.

Naj bo za danes dovolj. Upam samo, da bo takih in podobnih spodrsljajev v prihodnje ~im manj. Da se napake pojavljajo, je povsem razumljivo, kajti vsi, ki delamo, delamo tudi napake. Tisti, ki pa ne delajo, jih seveda ne morejo narediti.

In naj tokratni prispevek zaklju~im z desetim skavtskim zakonom, kot ga je oblikoval ustanovitelj skavtskega gibanja lord Baden Powell: Skavt je ~ist v misli, besedi in dejanju.

Stric volk

Klemen Kenda

KO PO (Zmelkoow)

e G C

Ko pogledam to nebo, D

bi te najraj{i ugriznu v koleno. e G C

In ko voham to travo

D

dol na vrtu lih kar poko{eno,

C e

mi je `al, da nisem bol nor.

G D Bi se vlegel na njo in se drl, ko `ival.

C e

Mi je `al, da nisem bol utrgan.

G D

Bi do konca `ivljenja dol na hrbtu le`al.

e G C

Ko zagledam te o~i, D

me valovi potunkajo v sanje. e G C In pod vodo se mi zdi, D da je cel svet tu samo zame.

C e Bi ga ujel in gledal v luno G D in tulu v njo kot najbolj zme{ani psi.

C e

In potem bi hladno zaspal, G D tako trdno, kot lahko le truplo zaspi.

Jaka Bevk - [eki Medtem ko spremljam kot zunanji opazovalec iz zelenega gozda dogajanje v obeh sorodnih organizacijah, sem vedno znova presene~en, kako se uspeva ljudem, ki so obremenjeni s preteklostjo, znova in znova prebiti na ~elo, povzro~ati nesoglasja in kaliti prijateljstvo med organizacijama in med ~lani - pripadniki obeh organizacij. Da povem druga~e: vse mi je popolnoma razumljivo, kar pa {e ne pomeni, da je to tudi sprejemljivo. Dokler boste eni in drugi iskali nove in nove vire nesoglasij, zdravili lastne frustracije na ple~ih tiso~ ni~esar krivih drugih, iskali krivce namesto re{itev, zdravili pretekle krivice in s tem kalili svetlo bodo~nost, tako dolgo bosta obe sredini oku`eni in bolni. Vsak bolj{i psihiater bi priporo~il temeljiti rez - odsloviti bolne ume. Vendarali sta to organizaciji sposobni storiti?!

Son~en pozdrav

Svetloba

Tam nekje, tam je tisto, kar nas dela ljudi. Tisto, kar `ivi, tudi, ko nas ve~ ni.

Kadar je svetloba v ljudeh, takrat jaz oslepim od son~nih `arkov, ki ponujajo roko in vabijo v objem. Tudi tebe vzamejo, ko prepozna{ jih v temi.

Brina Kra{ovec

Andreja Gomboc

Taborni{ka fotografska razstava

Dan pred praznovanjem dneva Zemlje, dneva tabornikov in 55-letnice taborni{tva v Kranju smo kranjski rodovi v okviru Zveze tabornikov ob~ine Kranj odprli fotografsko razstavo " Taborniki smo foto" , ki je bila do 6.maja na ogled v Stebri{~ni dvorani Mestne hi{e Gorenjskega muzeja v Kranju.

O RAZSTAVI SO POVEDALI:

"Pri~akovala sem ve~jo udele`bo mlaj{ih tabornikov. Najve~ je fotoportretov. Te je tudi najla`je narediti in dobro izpadejo. Fotografije so uravnote`ene po rodovih, od vsakega torej nekaj." Maja Strnad, organizatorka razstave

"Vsak dan je lep spomin krasan ... In to je videti tudi na teh fotografijah. @ivljenje tabornika je izpolnjeno z ne{teto utrinki in nekaj jih je prikazanih prav tu. Lahko smo veseli, da imamo dogodiv{~in in avantur polne aktivnosti, kar omogo~a mladim druga~en na~in pre`ivljanja prostega ~as. Razstava je lepo darilo kranjskih tabornikov ob 100-letnici skavtstva." Toma` Strajnar - Blondi, na~elnik ZTS in ~lan RSO

Ba~a, Foto: Ga{per Razdrh - Gapi