Revija Tabor 2007/4

Intervju z ekipo Rutka.net: "Rutka je bila v preteklosti `e tar~a {tevilnih napadov."

Intervju z ekipo Rutka.net: "Rutka je bila v preteklosti `e tar~a {tevilnih napadov."

Intervju z ekipo Rutka.net: "Rutka je bila v preteklosti `e tar~a {tevilnih napadov."

30 let NOT-a

30 let NOT-a

30 let NOT-a

Tabor na obisku pri Rodu

Tabor na obisku pri Rodu

stra`nih ognjev iz Kranja

stra`nih ognjev iz Kranja

Kranja

Novice

Na Zlati @abi letos prvi~ tudi taborniki

Zlata @aba, skavtski filmski festival, ki ga organizira Steg Dom`ale 1, je tudi letos privabil veliko {tevilo gledalcev. Nabito polna dvorana kulturnega doma v Grobljah pri Dom`alah je skoraj pokala po {ivih. Med 350 skavti pa je bilo na festivalu mo~ opaziti tudi kar nekaj tabornikov, ki so pri{li navijati za prvi skavtsko-taborni{ki film, ki so ga skupaj posneli taborniki in skavti, zdru`eni v ekipo "Skavte pod avte". Film z naslovom "Z glavo navzdol" je presegel vsa pri~akovanja, saj je bil zelo dobro sprejet s strani gledalcev, glavni igralec pa je prejel Zlato @abo za najbolj{ega igralca. SiNi

2007 - leto stoletnice skavtstva

14. aprilSo{ka olimpiada - Nova Gorica (rsm @ rutka.net)

22. aprilDan tabornikov - Dan Zemlje (www.tabornik.si)

26. april - 1. majTehni~ni te~aj (taborni{ko znanje in prakti~ne spretnosti)

27.-30. aprilPohodni tabor Na drugi strani LuneKras (01/300 08 20 - Pisarna ZTS)

27. april - 1. majPre`iveli 2007 (www.preziveli.si)

5.-12. majEvropska skavtska konferenca - Porotoro` (www.scout.org/europe)

18.-20. majSpecialisti~ni te~aj prve pomo~iprvi del (01/300 08 20 - Pisarna ZTS

1.-3. junijSpecialisti~ni te~aj prve pomo~idrugi del

15.-17. junijDr`avni mnogoboj, sre~anje ob 100letnici skavtstva

"In{truktorska sovica" postaja najstnica

Pred desetimi leti se je rodila oznaka [ole za vodje

Mateja [u{ter{i~ Dimic, oblikovalka oznake in in{truktorka 2. stopnje:

"Ko je nastajala in{truktorska sovica, nisem razmi{ljala, kaj jo v `ivljenju ~aka. S svojimi odprtimi krili je odletela v svet in za`ivela ~isto svoje `ivljenje. Sovica na vsem jasen in prijazen na~in simbolizira modrost in znanje, odprtost in stik z naravo. Vesela sem, da se je v tem ~asu vgnezdila na rokavih vedno ve~je dru{~ine in{truktorjev."

V poletnem ~asu bodo potekali specialisti~ni in vodni{ki te~aji ter te~aji za vodje. Oglejte si razpise in ne zamudite prijavnih rokov.

Utrinek z delavnice na 25. skup{~ini ZTS

"Klju~na podro~ja, na katera bi se taborni{ka organizacija morala odzivati, jih promovirati in o njih informirati svoje ciljne skupine, so vzgoja, neformalno izobra`evanje, narava, aktivno pre`ivljanje prostega ~asa in prostovoljstvo. Za u~inkovito delovanje na teh podro~jih, jih moramo najprej natan~no opredeliti, jih prenesti v "`ivljenje" rodov in nato udejanjati v dru`bi - tako v lokalnem okolju kakor tudi na dr`avni ravni." Pugy

Foto: Sandi Glin{ek

Foto: Pugy

NOT ni za "softi~e"! In prav je tako.

»Pa je za nami!« so si po koncu jubilejnega 30. No~nega orientacijskega tekmovanja (NOT) verjetno oddahnili taborniki Rodu mo~virskih tulipanov. @e 30 let je NOT zvezda stalnica v koledarju taborni{kih tekmovanj. Je nekaj posebnega, edinstvenega, kjer nikoli ne ve{, kaj te ~aka. Vsekakor eno izmed najbolj zahtevnih taborni{kih tekmovanj nam je tudi letos ponudilo kar najve~. Vse skupaj je bilo tako dobro, da dobre konstruktivne kritike skoraj ni najti. Ob prebiranju foruma se lahko mirno nasmehne{, saj kritike letijo na trnje na progi, premo~en veter ob razglasitvi, izgubljen kompas, zalo`ene gojzerje, sendvi~e, zavite v papirnate serviete ... na stvari, ki so skoraj banalne. Za dobro opravljeno delo si organizatorji zaslu`ijo vse ~estitke. Tekmovalci pa ~imprej kompas v roke in za~nite trenirati, trenirati in {e enkrat trenirati. Za naslednji, `e 31. NOT, seveda.

4 Igra

10 SOS

11 Faca: Lenart Slabe

15 ^lovek ~loveku

20 Tabor na obisku: RSO Kranj

27 Kolumni

32 NOT

35 Stric volk

37 Dotik

38 Strip

39 Zadnja plat

Foto: Sini

SiNi, urednik sklopa Dogodiv{~ina

METULJ^EK BRANKO

POSIJALO JE TOPLO SPOMLADANSKO IN IZ BUBE SE JE RAZVIL

. LA^EN JE POLETEL ^EZ IN ISKAL KAJ ZA POD . SRE^AL

JE , KI JE JEDEL .. . "MI DA[ MALO?" JE VPRA[AL.

VENDAR NE JEDO ,, ,, , JE REKEL . NATO JE SRE^AL

. "KAJ PA TI JE[?" JE VPRA[AL. " , PA TUDI

IMAM RAD," JE REKEL . "JOJ, POTEM PA BR@ POT

POD ," SE JE USTRA[IL . ODLETEL JE V IN SRE^AL

, KI SO NA

PEKLI . "LAHKO POSKUSIM?" JE

VPRA[AL. " VENDAR NE JESTE , AMPAK PIJETE

CVETLI^NI NEKTAR," SO SE ZASMEJALI . SAJ RES, SE JE

RAZVESELIL IN POLETEL DO PRVE .

Pove`i {tevilke!

"Komaj ~akam, da nas Luka nau~i streljati z loki!" je bil `e nestrpen Rok. "Zadnji ~as," je rekla zaskrbljeno Tina, "do mnogoboja sta samo {e dva meseca, loka pa se {e dotaknili nismo!" A ko so prispeli do streli{~a in odprli {katlo z lokom, je navdu{enje splahnelo. Eden od krakov je bil po~en in tetiva scefrana.

"Kako ima lahko nekdo tak odnos do rodove opreme?" se je zgra`al Luka, grizel ustnico in se sku{al spomniti, kaj naj zdaj nau~i svoje medvedke in ~ebelice. A kot izku{en vodnik je hitro na{el re{itev in oznanil: "^e ne gre druga~e, si pa loke napravimo sami! Takole gre ..."

LOK

1. Najpomembnej{a je izbira prave palice. Uporabi{ sve` spomladanski les, najbolj{a sta jesen in leska. Palica mora biti brez gr~, dolga 1 meter in debela pribli`no 3 centimetre.

2. Palico razdeli{ na tri enake dele. Proti koncema palice previdno lupi{ tisto stran loka, ki bo gledala proti tebi, in jo stanj{a{ pribli`no do polovice debeline. Sredina loka ostane debelej{a.

3. Pribli`no 3 centimetre od konca palice naredi{ zarezi za tetivo. Zarezi sta v obliki navzdol obrnjenega polmeseca na zunanji strani loka (tista, ki bo gledala od tebe).

4. Za le`i{~e pu{~ice dolo~i{ sredino loka, od te to~ke navzdol pa naredi{ dr`alo tako, da lok povije{ z debelo vrvico. Naknadno jo lahko prelepi{ {e z mo~nim lepilnim trakom ali povojem.

5. Za tetivo je najprimernej{a neraztegljiva sinteti~na vrvica, debela 2 do 3 milimetre in 20 do 30 centimetrov kraj{a od palice za lok. Na obeh koncih naredi{ mrtvi vozel. Tetivo natakne{ v narejeno zarezo najprej na en konec. Potem upogne{ lok tako, da gleda olupljena stran proti tetivi, in natakne{ {e drugo zanko.

PU[^ICE

1.Poi{~i ravne, za mezinec debele leskove veje in jih olupi, da bodo gladke. [e bolj{e so pu{~ice iz trsti~ja ali rogoza, ki ju najde{ ob potokih ali mo~virjih.

2.Da bo pu{~ica lep{e letela, jo spredaj obte`i{ z `ebljem, ki ga zabije{ s konca.

3.Na drugem koncu pu{~ice naredi{ zarezo za tetivo.

Pipci so zapeli in palice so v spretnih rokah hitro dobile podobo loka. Za tetivo so uporabili kar vrv iz konoplje, saj drugega niso imeli s seboj. Naslednji~ jo bodo zamenjali s pravo, do takrat pa se bodo tudi loki `e malo posu{ili in bodo {e bolj trdni, skratka ~isto pravi.

Lok je nevaren, zato ga nikoli ne usmeri proti ~loveku.

Vreme

Prav gotovo lo~i{ med son~nim in obla~nim ali de`evnim dnem. Ve{ tudi, da pozimi sne`i, da je v~asih megleno, poleti pa se moramo kdaj pa kdaj skriti pred besne~o nevihto. Vse pojave dogajanja v ozra~ju nad na{im planetom, v ~asu nekaj ur ali dni, imenujemo vreme.

^e se ozrete v nebo, boste prav gotovo zagledali kak{en oblak. Kaj pa oblaki pravzaprav so? Kako nastanejo? Zakaj so nekateri beli in puhasti, drugi pa groze~e temni?

Oblaki niso ni~ drugega kot milijarde drobnih kapljic ali ledenih kristalov. Nekateri oblaki so lahko nizko nad zemljo ali pa tako visoko, da nad njimi letijo samo letala. ^e se oblaki podijo ~isto pri tleh, jim re~emo megla. Nekateri oblaki pa so lahko zelo veliki in visoki, opazimo jih predvsem poleti in jim pravimo nevihtni oblaki. Ponavadi izgledajo kot veliki stolpi, na spodnji strani so skoraj ravni in groze~e temni, zgoraj pa beli in puhasti.

Z vodom se na lep pomladni dan lahko ule`ete na travnik, opazujete oblake in ugotovite, na kaj vas njihove oblike spominjajo.

Kadar so oblaki temni, to pomeni, da so kapljice v njih vedno ve~je in kmalu padejo na zemljo kot de`. Kapljice so ponavadi velike nekaj milimetrov, najve~je pa so izmerili v Braziliji, merile so kar cel centimeter. ^e bi bila kapljica ve~ja, bi se `e v zraku razdelila na ve~ manj{ih.

Najve~ de`ja pade v ^erapund`iju, v Indiji, kjer bi lahko v enem mesecu z de`evnico napolnili skoraj devet metrov in pol globok bazen.

Zanimivo je, da bi verjetno vsi narisali de`no kapljico zna~ilne oblike, kot solzico. Tak{ne pa so le kapljice, ki doma kapnejo s slabo zaprte pipe, de`na kapljica pa je v resnici, ko pada skozi zrak, skoraj ~isto okrogle oblike.

Predvsem poleti se pogosto zgodi, da nas ujame nevihta. Groze~i ~rni oblaki, mo~an de`, grmenje in strele. ^e vas nevihta ujame v gozdu se nikar ne skrivajte pod visokim drevesom, temve~ si poi{~ite zavetje raje v nizki go{~avi, kovinske predmete pa pustite nekaj metrov stran. ^e vas nevihta slu~ajno preseneti na izletu v hribih, hitro zapustite vrh ali greben in poi{~ite dolinico ali meli{~e ter se usedite na nahrbtnik. Seveda pa takrat tudi vedno zapustite vodo ali ~oln in poi{~ite zavetje na kopnem.

Bo{tjan~i~

Kadar je ozra~je zelo mrzlo, ledeni kristali iz oblakov padejo na zemljo kot sne`inke. Sne`inke imajo lahko zelo razli~ne oblike. V~asih so drobne kroglice, v~asih pa z neba padajo veliki kosmi, odvisno od tega, kako mrzlo je. V~asih se zgodi, da lahko ujamete kak{no drobno sne`inko, ki je prav taka, kot bi jo nekdo narisal. Kadar so pogoji pravi, imajo sne`inke ~isto zares tak{no obliko, kot jo lahko vidite na sliki. Vendar pa pravijo, da niti dve sne`inki nista enaki.

Najve~ snega v eni sami zimi je zapadlo v ZDA, na meji s Kanado, in sicer kar 29 metrov.

Ve~ina vremenskih pojavov je odvisna od temperature, torej od mraza oziroma toplote. Najvi{jo temperaturo v Sloveniji so izmerili v Kr{kem, 40,7 °C, najvi{jo temperaturo na svetu pa v pu{~avi Libija, ko je bilo kar 57,7 °C . Najbolj mrzlo, kar34,5 °C, je bilo pri nas na Babnem polju, na Antarktiki pa so namerili kar -89,2 °C.

@ivali napovedujejo vreme:

Vesna

Ale{a

Postavi slikice v pravilni vrstni red in dobil bo{ dve gesli. Re{itev: [OTORKA, OGNJI.

Pomladanski metulj~ek

1 2 3 4

Potrebuje{: rafijo, `ico, {karje, umetno prejo.

Odre`i {tiri `i~ke za krila. Dve `i~ki naj bosta manj{i, drugi dve pa malo dalj{i. Vsako posebej ovij z rafijo.

Ko ima{ narejena krila, iz `ice oblikuj trup in glavo metulja, nato ju ovij z rafijo. Medtem ko oblikuje{ telo, dodaj {e krila. Ko je metulj~ek v celoti narejen, mu na trup prive`i {e zanko da ga lahko obesi{.

@i~ke oblikuj v krila, nato ju prepleti z umetno prejo, tako da dobi{ strukturo metuljevih kril.

SOS Sestri odgovarjata sotrpinom

Ljubezen je vsepovsod, vsepovsod okoli nas ... in tu je eno pismo, ki pri~a prav o tem. Kaj naj re~eva? Veseli sva, da je tako - vendar vam v `elji, da ostanete zvesti sami sebi, `eliva mirno plovbo na potovanju po razburkanem morju ljubezni in `ivljenjskih viharjev, ki se jim nedvomno nih~e ne more izogniti. Pa sre~no ... sr~ki!

V: Pozdravljeni, Kuhla in Kahla!

Po{iljam vama moj problem in upam, da mi bosta pomagali, saj po~asi `e obupujem sama nad sabo.

Pomlad je pri{la v na{o de`elo, mene pa razganja.

Od ljubezni seveda. Imam problem, ki ga kljub svojim letom ne znam re{iti. @e nekaj ~asa prijateljujemo z dru`bo tabornikov iz enega od ljubljanskih rodov. Med

njimi je simpati~en kozorog s katerim se spogledujeva `e od srednje {ole. Problem~ek je v tem, da ima on resno punco, jaz pa fanta, s katerim se poredko vidiva, vendar ga imam zelo rada. Zadnje ~ase stvari uhajajo nadzoru.

O: Pozdravljena, Chiquita!!!

Morava priznati, da naju tvoje pismo vsebinsko ni prav ni~ presenetilo. @ivljenje je danes pa~ tako, da ponuja preve~ naenkrat, vse hkrati in podvojeno, v tvojem primeru "popeter~kano". Vsekakor pa radi izhajava iz tega, da je ljubezen nekaj najlep{ega, nekaj dragocenega, intimnega in predvsem nekaj, s ~imer se ne igramo. ^ustva so morda res pojem, nekaj, kar ne moremo prijeti, so pa tudi nekaj, kar najbolj ob~utimo, tako v pozitivnem kot negativnem smislu.

Imam slabo vest. A to {e zdale~ ni vse. Zelo sem zmede-

na, ker gojim ~ustva tudi do nekaj tabornikov iz [kofje

Loke. V mojem srcu je ujetih pet du{. Ali je to normalno?

Kako naj za~nem nadzirati svoja dejanja? Upam, da to pismo ne bo romalo v smeti. Za odgovor se zahvaljujem. Lep pozdrav, Chiquita

Pred ~asom naju je dobri prijatelj "spreobrnil" v prepri~anju, kaj ima ve~jo te`o: zaljubiti se v nekoga drugega ali svojega partnerja fizi~no prevarati - torej imeti spolne odnose z drugo osebo. Najino prepri~anje je najprej temeljilo na tem, da je huj{i greh zaljubiti se v nekoga drugega, medtem ko `e hodimo z nekom. To verjetno izhaja iz tega, da sva `enski, ki ljubezen povezujeva z navezanostjo, varnostjo, toplino itd. Skratka, kakor za koga; doti~na zadeva je seveda vedno subjektivna. Kolega pa nama je pametno razlo`il, da gre pri zaljubljenosti lahko le za ~ustva, ki so posledica tega, da veliko ~asa pre`ivimo z dolo~eno osebo in si pa~ ne moremo pomagati - postane nam v{e~, kar pa {e ne pomeni, da bomo kaj kmalu prestopili mejo in z njo tudi fizi~no ob~evali. Na drugi strani namre~ ta prestop na fizi~no plat presega ~ustva, ki se dogajajo samo v nas in nas lahko na~eloma tako hitro, kot so pri{la, tudi zapustijo. Spolni odnos ali drug fizi~ni stik, ki potencialno vodi v ljubljenje, pa se smatra za dejanje, ki ne temelji ve~ samo na ~ustvih znotraj nas, ampak odra`a na{o voljo, odlo~itev, da to naredimo in si kratkoro~no zadovoljimo neko potrebo. Dolgoro~no pa lahko s tem prizadenemo tako druge kot sebe. @ivljenje pa~ naredi, kar naredi, pa vendar smo mi akterji svojega `ivljenja in edini resni~ni vpliv na svoje odlo~itve. Pa nehajmo z moraliziranjem. ^lovek vsekakor lahko ima rad in ljubi ve~ oseb hkrati, verjetno sicer na razli~ne na~ine in v razli~nih razse`nostih. Da pa bi bili resni~no izpolnjeni in dosegli neko notranjo harmonijo, ljubezen ali stik z nekom, naj bi se ~lovek naenkrat povezoval samo z eno osebo. Bolj se razdajamo za druge in ve~ kot je teh drugih, manj nam ostane za tistega pravega. Saj ve{, kako poje Neisha: "Malo tu, malo tam, pa ostane{ sam ..."

Konec koncev ni ni~ narobe s tem, da ti je v{e~ pet fantov naenkrat. To v bistvu ka`e na tvojo {irino, sr~nost in energijo, vendar se je treba kdaj postaviti tudi na drugo stran, se v`iveti v so~loveka in se v tem primeru vpra{ati, kako bi se po~utila ti, ~e bi bila nekomu ena izmed petih v vrsti. Meniva, da lahko od drugih pri~akujemo samo to, za ~emer stojimo tudi sami, da smo torej zgled. [ele potem lahko to isto vedenje zahtevamo tudi od drugih, prej ne. Vsekakor pa gre vedno za razmerje pri~akovanj nas do drugih in drugih do nas, to je vsa filozofija medosebnih odnosov.

Sre~no Chiquita! Upava, da se bo{ odlo~ila modro zase - in izbrala enega pravega, za vedno ... Prisluhni svojemu srcu in na{el se bo pravilni odgovor, da bo tudi tebi nekdo eden in edini.

Lenart je star 15 let in se po~asi `e poslavlja od zelene rutke, saj je letos zadnje leto GG. ^lan

Ra{i{kega rodu je `e od drugega razreda osnovne {ole. Od takrat pa do danes je bil prisoten na vseh rodovih taborjenjih.

Lenart Slabe

V rodu ga poznamo, kot fanta, ki je nekaj posebnega. Vedno rad kak{no "u{pi~i" svojim vodnikom - prena{a vro~e kamne iz ognji{~a, skrene z idealne poti in se tako znajde doma `e pred drugimi taborniki ... Vsekakor pa je fant, ki ima velik smisel za humor in igralstvo ter vedno poskrbi za zabavo pri ve~ernih programih na taborjenjih. Letos se je odlo~il, da se bo preizkusil v vlogi pomo~nika vodnika.

Moj moto ... Smehljaj se, jutri bo slab{e. Poleg taborni{tva ... rad ri{em, delam na ra~unalniku, zbiram stripe, filme.

Pri tabornikih sem, ker ... je poleti bolj zanimivo nekaj zanimivega po~eti, kot pa le`ati doma. Pri tabornikih je dobra dru`ba in vedno delamo nekaj druga~nega - si izmislimo kaj svojega, imamo svoje igre, navade.

Pri tabornikih mi je najbolj v{e~ ... vo`nja s kanuji, ve~erni programi in dober kuhar. ^e bi se opisal z eno besedo, bi rekel, da sem uvideven.

Moja prva ljubezen ... ni bila vame in je to povedala na relativno human na~in. Zdaj sva prijatelja. Doma~a `ival ... `elva rde~evratka, imenovana

Robert rock ali, kraj{e, Bob.

Rad poslu{am ... The Doors, Animals, Kinks, Black sabbath, Led Zeppelin, Motorhead in filmsko glasbo.

Naj filmi ... Dober, grd, hudoben (1966), Bilo je neko~ na zahodu (1968), Boter (1972), Apokalipsa danes (1979), Stekli psi (1992), [und (1994).

Naj knjiga ... William Golding: Lord of the Flies.

Najraje jem ... sirov burek.

Najraje na svetu imam ... poletne po~itnice.

Ko bom velik, bom ... Sem `e velik. Grafi~ni oblikovalec bom. ^e bi ujel zlato ribico in bi mi dala le eno `eljo, bi si za`elel ... ve~no in brezpogojno dobro voljo ne glede na karkoli.

Najbolj me razveseli ... ko pridem iz {ole in ugotovim, da se ni ni~ za u~it.

Najbolj mi gre na `ivce... slabo vreme in zate`eni u~itelji (strogi so {e v redu, zate`eni pa res ne).

Ur{ka Bergant

Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon

TABORNA NAVADA: IME TABORA

Ta navada izhaja {e iz ~asov gozdovni{tva, saj so takrat vsak tabor krstili s posebnim imenom. Imena so lahko zelo razli~na. Lahko spominjajo na krajevno zna~ilnost, lahko je ime ~ete ali rodu, ki tam tabori. Ime pa je lahko tudi nekaj povsem drugega, ki tabore~e med seboj povezuje in zdru`uje. Ime tabora napi{emo na tablo, ki jo obesimo na vhod v tabor poleg vseh ostalih napisov, kot so znak rodu, ime kraja, od koder prihaja rod, in seveda znak ZTS.

VISOK MORA BITI VSAJ TOLIKO KOT EIFFLOV STOLP V PARIZU!

Vsak taborni prostor mora imeti vhod v tabor. Narejen je lahko zelo razli~no, vsekakor pa je vhod prva stvar na katero naletimo ob prihodu na taborni prostor in je zaradi prvega vtisa zelo pomemben. Zato se postavljanju vhoda tudi posve~a precej pozornosti. Zelo pomembno je, da je vhod narejen varno, da ga ne podere prva rahla sapica ali neroden obiskovalec. ^e je ob tem {e druga~e uporaben, je vhod res tisti pravi. Mnogi vhod kombinirajo s stra`arnico, stra`nim ali opazovalnim stolpom, mosti~em in {e marsi~im. Na vhodu, kot smo `e zapisali, morajo viseti oznake tabora, rodu in ZTS. To zna priti zelo prav, ~e mimo tabora pride naklju~ni izletnik, ki si z zanimanjem ogleduje, kaj ta vrve` v naravi sploh pomeni.

Se spomnite Pow wow-a? Tisti, ki ste se ga udele`ili, se ga vsekakor dobro spominjate. Tam si lahko videl celo kopico

vhodov (lep vhod na zletni prostor, vhodi na planete, vhod na walk in delavnice itd.). Od

vseh je bil najlep{i in najvi{ji vhod na planet Merkur, ki so ga v potokih znoja zgradili merkurjevski pionirci. @al pa je imel ta

vhod omejen rok trajanja. Tisti, ki ste ga videli, ste imeli gromozansko sre~o, saj so ga ~lani osebja kaj hitro poru{ili. Bojda zaradi nestabilne konstrukcije. [e sre~a, da obstajajo fotografije novinarjev ^rne luknje, ki so ta veli~asten objekt ohranile v spominu.

Foto: arhiv ^rna luknja

PIONIRSKI NAsvet: PIONIRSKI NAsvet:

Kako narediti vhod v tabor iz signalnih stolpov?

Kot eden bolj varnih pionirskih elementov se izka`e signalni stolp, oziroma trino`nik, oja~an s pre~nimi drogovi (kako ga naredimo, smo spoznali v prej{nji {tevilki Tabora).

Z dvema signalnima stolpoma lahko naredimo ve~ji vhod z mosti~kom.

Aljo{a Bizjak

Za gradnjo dveh signalnih stolpov potrebujemo 11 drogov, dolgih vsaj 5 metrov, in nekaj kraj{ih drogov ter dovolj materiala za lestev in hodnik mosta. .

Pri gradnji uporabljamo vzporedno (A) in kri`no vezavo (B). Kri`na vezava je namenjena vezavi pravokotno le`e~ih drogov. Kri`no vezavo pri~nemo z vrznim vozlom, ki ga namestimo na navpi~nem drogu pod vodoravnim drogom. Vrv nato nekajkrat ovijemo okoli vodoravnega droga (glej sliko B.1.), pred zaklju~kom pa vsaj dvakrat zategnemo vrv med oba droga, tako da postane vezava ~vrsta (glej skliko B.2.). Za~etek in konec vrvi spojimo z medicinskim vozlom.

Ko smo sestavili oba signalna stolpa, pribli`no dva metra od tal na obeh stolpih postavimo pre~ko, in nanje zlo`imo toliko drogov, da tvorijo mosti~ek. Za ve~jo stabilnost prive`emo stolpoma nekaj pre~nih drogov. Postavimo {e lestev in zavarujemo mosti~ z ograjo.

Vhod v tabor zgradite iz kakovostnih materialov, gradnjo pa naj nadzirajo izku{eni taborniki.

B.1.

B.2.

^lovek ~loveku

PRISLUHNE PRISLUHNE PRISLUHNE PRISLUHNE PRISLUHNE

Brina Kra{ovec

Ljudje slovimo po svoji razli~nosti in originalnosti mi{ljenja, kar nas lo~uje od drugih `ivih bitij, ki sicer po svoji raznolikosti ne zaostajajo prav dosti za ~love{ko vrsto.

Taborniki pri svojem delu uporabljamo skavtsko metodo, ki temelji na delu v manj{ih skupinah po pet ali {est ~lanov, ki sestavljajo en vod. ^lani voda so pribli`no enako stari, kar pa ne pomeni, da to izklju~uje raznolikost in heterogenost skupine. Za uspe{no delo v vodu je treba poleg obilice strokovnega taborni{kega znanja imeti {e kan~ek tistega ~love{kega ~uta za delo z ljudmi in empatije.

Pri delu v vodu je zelo pomembno, da smo pozorni na vse ~lane, kajti le s pravilno razporejeno pozornostjo bomo dosegli uspe{no in plodno delo. Nemalokrat se zgodi, da se kljub temeljiti in kvalitetni pripravi na vodovo sre~anje le to ponesre~i in izgubi svoj namen. Razlogov za to je lahko ve~. Tokrat bomo spoznali, kako se spoprijeti z agresivnim in osornim ~lanom, ki s svojimi dejanji ru{i normalen in na~rtovan potek vodovega sre~anja. Govorimo o otroku, ki so ga stra{i vzgajali na agresiven na~in in mu z zgledom pokazali vse, kar je slabega v odnosih med ljudmi. Obstaja velika verjetnost, da otrokovi star{i vsakodnevno medsebojno obra~unavajo, vsaj besedno, ~e `e ne s pestmi. Tak otrok se ni zavestno odlo~il za agresijo. Morda je tak{no vedenje edino, ki ga v `ivljenju pozna. Agresiven otrok se sprva najpogosteje ne odzove na toplino in pohvalo. Najprej moramo prebiti oklep, s katerim se je otrok obdal. To storimo z vztrajnostjo, predvsem pa brez poni`evalnih besed. ^e `elimo z agresivnim in nesramnim otrokom vzpostaviti produktiven odnos, ki ga bo cenil, se ne smemo prepustiti jezi in razdra`enosti. Na{ strog, vendar hudomu{en pogled mu bo dal vedeti, da smo dovolj mo~ni, da ga obvladamo. Ko vzpostavimo odnos, lahko za~nemo dodajati pozitivna sporo~ila v upanju, da se bo otrok s~asoma tudi bolj pozitivno obna{al.

Tak otrok je najbolj vesel, kadar mu nalo`imo kak{no posebno zadol`itev, kar mu prina{a odgovornost in posebne pravice. Za~uti, da je v neki sredini potreben in za`eljen. V okolici za~ne vzbujati zaupanje, s pozitivni dejanji in odzivi si dviguje zdravo samozavest, ki izkoreninja negativne in agresivne reakcije v njegovem vedenju. Res je delo s takim otrokom naporno, vendar vredno na{e energije in pozornosti.

Barbara Ba~nik - Ba~a

Izlet v neznano

April zna biti hecen mesec, predvsem de`even. Ker pa se taborniki ne pustimo niti de`ju, je lahko tudi ta muhasti mesec enkratna prilo`nost, da GG dru`ina v rodu izkoristi kak prosti vikend in skupaj s svojimi ~lani organizira nepozabno dru`insko akcijo. Pustite svoji domi{ljiji prosto pot in se podajte v novo razburljivo dogodiv{~ino.

Predlog se glasi: Najamemo avtobus in popeljemo GG-je v neznano. Povemo jim, kaj bodo potrebovali, ni~ pa ne izdamo o destinaciji ali programu. V primeru de`ja poskrbimo za streho pri izvajanju aktivnosti. Izberemo zanimivo slovensko vas ali kraj, ki ni preve~ oddaljen in {tartamo.

Naloge in igre: Na poti imamo postanek za WC in `e prvo nalogo, ki je napisana v morsejevi abecedi, zahteva pa, da od prodajalca na bencinski ~rpalki izvedo neko lokalno posebnost ali trenutno ceno bencina - karkoli. Naloge naj se lotijo po vodih ali druga~e dolo~enih skupinah (uporabimo lahko kako skupinsko igro: sestavljajo puzzle ali `rebajo bonbon~ke glede na barvo).

Raziskovalna `ilica: Ko prispemo v vas ali dolo~en kraj se vsak vod odpravi raziskovati, ~ez uro pa morajo nazaj prinesti nekaj, kar jih spominja na pravkar spoznano okolje: intervju z va{kim posebne`em, skico tamkaj{nje fontane, {opek lipovih listov, `ivljenjepis nekoga, ki `e celo `ivljenje `ivi tam, poro~ilo o spomenikih in rojstnih hi{ah znanih Slovencev ... Skratka, mo`nosti je ne{teto. Po kosilu, beri okrep~ilu pod staro lipo, jih presenetite z najavo prostega ~asa oziroma "skakanja po lu`ah". Ko se naveli~amo, se odpravimo proti domu in prijaznemu prodajalcu na bencinski ~rpalki podarimo umetni{ko skico fontane, medtem ko otroci `e kli~ejo star{e, da jih pri~akajo na dogovorjenem mestu.

Foto: SiNi

Vite{ke zgode in prigode

Drugo sre~anje odprave na jamboree

Drugo sre~anje udele`encev slovenske odprave na Jamboree 2007 in vodstva odprave je med 2. in 4. marcem potekalo v Se`ani. Sre~anje je udele`encem ponudilo veliko zabave in smeha, spremljevalnega programa, iger in veliko ostalih aktivnosti, namenjenih spoznavanju `ivljenja na Jamboreeju in utrjevanju vodovega duha.

Kraljevi

klicar je za

za~etek

prebral razglas

kralja Arturja in tako razkril tematiko drugega sre~anja - "kralj Artur in vitezi okrogle mize". Sledile so delavnice, kjer je vsak vod izdelal vodovo zastavico in grb ter spesnil vodovo himno. Ve~er je bil kraljevski. Z obiskom nas je po~astil sam kralj Artur s svojimi vitezi, ~arovnikom Merlinom, spleti~nami in dvornim nor~kom, ki si je s svojimi nor~ijami kar nekajkrat prislu`il kraj{i "izlet v neznano" z vitezi. [e sre~a, da ima nor~ek tako trdo ko`o. Vodi so s svojimi prihodi, predstavitvami grba, zastave in himne, navdu{ili zbrano kraljevo smetano. Za konec je kralj {e naznanil vite{ke igre za naslednji dan, razlo`il pravila iger in se umaknil v svoje sobane.

Sobota se je za~ela z jutranjo tlako (telovadbo), kraljevim zajtrkom in glancanjem (ugla{evanjem) v mestnem parku. Dopoldan so potekale tri delavnice, ki so udele`encem predstavile program jamboreeja, na~in `ivljenja v taboru in kako poskrbeti za svoje zdravje, da ne bi na jamboreeju ve~ ~asa pre`iveli v postelji kot na aktivnostih. V odmorih med delavnicami je kraljevi klicar naznanil za~etek vite{kih iger. V vite{kih igrah so se pomerili vsi trije

vodi (vod Backi iz Backestra, vod ^ve~ki iz ^ve~kshira in vod Dots iz Dotsfortha), saj so se potegovali za prosto mesto kraljevega viteza. V igri "bacanje kamena sa ramena" so dokazali svojo fizi~no mo~, v igri "alka" svoje spretnosti v je`i konj in natan~nosti, v igri "trovlek vrvi" pa so morali dokazati svoj timski duh. Popoldan je potekala delavnica, kjer je vsak vod sku{al "stuhtati" kar najbolj{o predstavitev na{e dr`ave. Vmes je bil opravljen tudi kratek skok na vite{ki turnir, kjer so se pomerili {e v lokostrelstvu. Sledil je pravi kraljevi ples in kasneje tudi, da si prste oblizne{, odli~na kraljeva pojedina. Zanimivo je, da so bili vsi trije vodi ob koncu vite{kega turnirja izena~eni v to~kah, tako da je o zmagovalcu odlo~ila najve~ja in najbolj{a strate{ka igra, imenovana "Velika igra", ki je nastala prav v ta namen. Po ve~urnem boju je zmago v veliki igri in tako skupno zmago na turnirju slavil vod Dotsi iz Dotsfortha. Med seboj so Dotsi izbrali tudi novega kraljevega viteza.

Zadnji dan so bile po jutranji tlaki, kraljevem zajtrkom in glancanjem na vrsti slovenske delavnice. U~ili smo se, kako ~im lep{e pobarvati in okrasiti "Lectovo srce", nekaj ~asa pa smo namenili tudi prigodam s prej{njih jamboreejev, ki so jih s ske~i prikazali ~lani vodstva odprave. Nikoli si ne bi mislil, da je sloves

lahko tako te`ek. Skupaj smo postali ena velika dru`ina in te`ko smo se poslovili drug od drugega. Vsi pa komaj ~akamo na naslednje sre~anje.

Vsem, ki {e kolebate in razmi{ljate o udele`bi, pa sporo~amo:

Imamo samo {e 3 prosta mesta za udele`ence. Pridru`ite se nam! ^aka vas najve~ja dogodiv{~ina va{ega `ivljenja! PRIJAVITE SE!

Kmalu tudi kak{en "pribolj{ek" za uporabnike

Pogovor z ekipo Rutka.net

"^eprav na vsako e-po{to ne odgovorimo v isti minuti in ne re{imo vsakega problema v istem dnevu, to {e ne pomeni, da na tem ne delamo. Na{e Srce (stre`nik) namre~ bije 24 ur na dan." S temi besedami so ~lani ekipe `eleli sporo~iti, da so prostovoljci in imajo tudi druge obveznosti. Da se trudijo po svojih najbolj{ih mo~eh, da se zraven u~ijo in veselijo svojih uspehov. Da je vlo`eno delo premalo opa`eno in da so stvari, ki terjajo njihov prispevek, samoumevne. Ker si taborni{ki uporabniki `ivljenja brez Rutke skoraj ne moremo predstavljati, je prav, da jih postavimo v ospredje. Predstavlja se torej Rutka.net.

Morda korak v preteklost, zakaj in kako je nastala Rutka?

Podoba ZTS v spletu je bila konec 90-ih let zastarela, tedanja podkomisija za internet pri Komisiji za odnose z javnostmi (KOJA) pa precej okorela. Rutka.net je tako nastal kot neodvisna alternativa tedanji uradni strani ZTS in je bil v za~etku podobno hladno sprejet s strani Izvr{nega odbora ZTS. Skupina, ki je takrat postavila prve korake, je v nakup domene, osnovne strojne opreme ipd. vlo`ila lastna sredstva, potem pa servis ponudila v uporabo tabornikom po vsej Sloveniji. Stran in storitve so se hitro prijele, kar je ekipo motiviralo za dodatno delo, z leti pa je Rutka dobila svoje mesto znotraj sistema ZTS. Kak{en je po va{em mnenju danes pomen Rutke za ~lane, za organizacijo?

Rutka je {e vedno taborni{ki informativni portal, tukaj lahko ~lani spremljajo novice in obvestila o akcijah, imajo registriran svoj e-mail naslov, koristijo storitve e-mail list, foruma itd. Njen osnovni namen je {e vedno izmenjava vsakovrstnih informacij. Je trenutno nepogre{ljiva, saj ne premoremo nobenega drugega tako a`urnega medija. Ostala obve{~evalna sredstva, ki prina{ajo aktualne informacije, kot sta recimo Tabor in POROD, so sicer kvalitetna, vendar izhajajo v dolo~enih presledkih.

Kak{ne so zahteve njenih uporabnikov? So prevelike, premajhne, lahko Rutka ponudi ve~?

Uporabniki predvsem `elijo zanesljivo delovanje rodovih strani, ki gostujejo na Rutki, ter po{tnih naslovov in po{tnih list. Imeti Rutkin elektronski naslov je bilo v~asih sicer bolj popularno kot danes, menimo pa, da je lahko vsakemu taborni-

ku v ponos za svojim imenom nositi naslov "rutka.net", saj je le-ta ena izmed ikon taborni{tva, na katero smo tudi ~lani ekipe zelo ponosni. Na~elno zahteve uporabnikov niso prevelike, vendar so na trenutke lahko nekatere zelo nadle`ne.

Rutka lahko ponudi marsikaj, omejeni smo le s svojo domi{ljijo oziroma z `eljami uporabnikov. Vendar vedno ostaja vpra{anje, ali bo neka nova storitev zares prispevala k uporabnosti portala, ~e bo dosegla nek {ir{i krog tabornikov in ne le nekaj posameznikov, ~e bo zagotavljala nemoteno varnost in stabilnost sistema.

Glede na to, da ima pomen za organizacijo, nastala pa je kot iniciativa mladih, kak{na je pri tem njena odvisnost/neodvisnost? Je neodvisnost prednost ali slabost?

[e vedno menimo, da je Rutka neodvisna. ^lani trenutne ekipe smo nabrani z vseh koncev in sami po sebi nismo podrejeni nikomur, seveda pa delujemo v dobro organizacije. Tukaj se na{e `elje in v~asih malce ekscentri~ne domislice torej sre~ajo z omejitvami (odvisnostjo) taborni{kega kodeksa, pravil in vrednot. Te vrste neodvisnost je po mojem kar prav{nja, saj nam omogo~a, da glede na na{e osebne izku{nje in `elje ostalih tabornikov prikrojimo kak{no stvar po svoje. Tako ali tako ~as hitro poka`e, ~e novotarija uspe ali ne. Je pa slaba lastnost neodvisnosti to, da nimamo nekega formalnega kritja, ~eprav z ZTS dobro sodelujemo.

Kak{en je "delovni dan" Rutke?

Vzdr`evanje, spremljanje, odpravljanje napak ... ?

@e zjutraj se zbudimo z mislijo na Rutko, na vse stvari, ki jih nismo uspeli postoriti prej{nji ve~er, saj imamo na urniku poleg tega tudi

{olo, faks, {port, hobije itd. Ob prvem stiku z internetnim brskalnikom se na naslovu poka`e Rutka. Preverjanje e-po{te, Helpdesk nabiralnika, nakar se za~ne zabava s prito`bami uporabnikov. Potapljanje v vrstice kode, sprehajanje med podatkovnimi bazami, in ko nam ostane na koncu {e deset minutk, poizku{amo narediti {e kaj novega. In kdo bi si mislil, da je ura `e pozna, ko zaspimo z mislijo na Rutko. Na{e Srce pa bije naprej ...

Imate v ekipi kak{ne te`ave ({tevilo ~lanov, znanje, pritok novih ~lanov ekipe)?

Zaenkrat smo novi ~lani ekipe ravno dobro za~eli z delom in trenutno {e ne ~utimo pomanjkanja "delovne sile". Seveda pa moramo vedno misliti na prihodnost in tako po~asi nova~iti nove ~lane. Problem pri tem ni toliko v znanju ali zagnanosti posameznikov, temve~ bolj v ustrezni predstavitvi na{ega dela, dolo~itve nalog in odgovornosti novim ~lanom. To morajo seveda biti zanesljive osebe, ki so vedno pripravljene `rtvovati tudi kak{no urico (ali tri) spanja, ko nastopijo problemi.

Kaj je trenutno najve~ji izziv ekipe in Rutke (u~inkovitost, varnost, novosti)?

Trenutno se ukvarjamo z odpravljanjem starega sistema in grajenjem nove Rutke, za za~etek z najbolj osnovnimi storitvami. Na{ cilj je zagotoviti predvsem u~inkovitost, stabilnost in varnost. Novosti pridejo na vrsto malce kasneje. Je pa ~isto vsako delo na Rutki za nas izziv samo po sebi, saj pri delu vedno {irimo svoje znanje. Poleg tega je delo zanimivo, dinami~no in na trenutke precej adrenalinsko.

V preteklosti je `e nekajkrat pri{lo do poru{enja oziroma nezanesljivega delovanja Rut-

ke. To je posledi~no vplivalo tudi na rabo storitve po{tarja (ob zadnjem dalj{em izpadu storitve jih je veliko zamenjalo e-naslov). Kaj bi bilo treba narediti, da bi uporabnikom povrnili zaupanje? Si jih `elite ve~?

Najprej je treba izbolj{ati sistem, njegovo stabilnost. V preteklosti se je na Rutki dogajalo `e marsikaj, bila je tudi tar~a {tevilnih napadov. Med drugim se je Rutka zelo razrasla in postala nepregledna oziroma sestavljena iz preve~ razli~nih ko{~kov. To posku{amo zdaj poenotiti in pravzaprav postaviti na novo. Vendar pa morajo to uporabniki tudi opaziti, pokazati jim je treba, da se trudimo in da izbolj{ujemo stvari, da se stanje spreminja. Upam, da nam bo to uspelo. Ne moremo re~i, da si `elimo ve~ uporabnikov. Kolikor jih je, jih pa~ je. Predvsem si `elimo bolj ozave{~ene uporabnike, zlasti tiste, ki postavljajo svoje spletne strani in spletne strani rodov, ter ostale, ki s svojim po~etjem lahko vplivajo na varnost in delovanje Rutke.

Lahko Rutka ponudi taborni{ki blog, YouTube ali kak{no drugo novotarijo?

Kot smo `e prej omenili, tehni~no gledano teh omejitev ni. Vpra{anje je le v smiselnosti tak{nih novotarij in seveda vplivu na delovanje sistema. Treba je razumeti, da danes ni ve~ tako kot v~asih, ko si bil prete`no varen, ~etudi si cel dan visel na internetu. Toliko nesnage, kot se zdaj pretaka po omre`jih, je te`ko zajeziti in prepre~iti {kodljivo delovanje na Rutkine stre`nike. Ta nesnaga namre~ lahko izkoristi marsikatero storitev, ki jo spletni portal ponuja, {e posebej, ~e ni dovolj za{~itena in s pametjo napisana, ali pa je `e po naravi ranljiva.

S prenovo bo uporabnikom po~asi na voljo tudi kak{en "pribolj{ek", s ~imer bomo uporabnike {e bolj pritegnili k obisku Rutke. ^e bi obstajala zlata ribica in bi lahko izpolnila tri `elje ekipe, kak{ne bi bile?

Prva prav gotovo novo, dodatno stre`ni{ko mesto. Druga morda nov, zmogljivej{i stre`nik. Najprej torej tehni~ne zadeve. Poleg tega pa bi

prijal tudi kak{en "Hvala", kak{en lep pogled zadovoljne tabornice, ki smo ji poslali novo geslo za dostop do e-po{te. Zadovoljni pa bi bili tudi s kak{no brihtno, brhko, lu{tno, zabavno in razgledano punco v vrstah ekipe.

@elim vam uspe{no delovanje in uresni~evanje `elja in ciljev!

Odmevi

Spo{tovani!

Ogla{am se v zvezi s ~lankom Skavtstvo ali skavtizem, ki ste ga objavili v zadnji {tevilki revije Tabor.

Kot stara skavtinja (obljuba 1964) iz Trsta in kot slavistka se spra{ujem, zakaj je treba zdaj odlo~ati ali-ali in zakaj naj ne ostaneta {e naprej v rabi obe besedi, kakor kdo `eli. Va{e utemeljitve, da spominja -izem na ideologije, ne dr`ijo: npr. ekspresionizem ni nobena ideologija. Slovenski pravopis na{teje ve~ pomenov -izma, med temi so 'stanje, lastnost, gibanje, smer' itd., kar se vse sklada s skavtskim gibanjem. Zakaj pravopis registrira besedo 'skavtizem' kot drugorazredno? Najbr` zato, ker se je rodila v Trstu leta 1951 in ker se je uporabljala in se {e uporablja v Trstu in Gorici, medtem ko je bilo skavtstvo v Sloveniji prepovedano. Torej {e en dokaz, kako matica malo upo{teva jezikovni razvoj jezika izven dr`avnih meja. Upam, da bo prihodnji SSKJ registriral tudi skavtizem kot polnopravno slovensko besedo.

Dokler bom `iva, bom uporabljala besedo 'skavtizem' predvsem zaradi njene zvo~ne podobe: naglas na vokalu i ustvari svetlej{o sliko kakor pa pet nezvo~nih konsonantov na kupu, za njimi pa temni vokal o.

Jezik je `iv organizem in besede se rodijo in umrejo. ^e sta se rodila dva dvoj~ka, zakaj ne bi smela oba `iveti? S spo{tovanjem,

Vera Tuta, skavtsko ime Kresnica

Tabor na obisku

Barbara Ba~nik - Ba~a

Ula, Smukc in Brko

Za~etki RSO-ja

Jeseni leta 1951 so se sestali nekateri gozdovniki, skavti in drugi prijatelji `ivljenja v naravi, z namenom, da naredijo taborni{ko organizacijo v Kranju. Sestavili so pripravljalni odbor in prek komiteja Ljudske mladine izvedli propagando s fotografijami iz organiziranega `ivljenja v naravi.

Na ustanovnem ob~nem zboru, 6. aprila 1952, so sprejeli ime Rod stra`nih ognjev. Ime simbolizira budnost, ki je vedno potrebna, zlasti, ~e je ogro`ena domovina.

Rod stra`nih

Rod stra`nih ognjev (RSO) je eden od {tirih rodov v Kranju. Znan je po svoji {tevil~nosti, saj je bil v preteklosti vedno med najve~jimi v Sloveniji. Ognjeno ime pa so si mnogi zapomnili tudi po kakovostnem programu, rado`ivih ~lanih in lepih dose`kih na taborni{kih tekmovanjih. RSO deluje na Planini, v Predosljah, v [en~urju, Cerkljah in na Golniku.

Danes - `e 55 let obstoja

Letos mineva `e 55 let odkar je RSO nastal. Ob tej prilo`nosti bo vodstvo rodu organiziralo tradicionalni taborni{ki festival sredi Kranja (sobota, 21. aprila), kjer radi poka`ejo in predstavijo, kaj znajo, kaj po~nejo in pri ~em se jim lahko pridru`i prakti~no vsak.

Zanimive zanimivosti

@e od leta 1957 izdajajo ~lani RSO-ja glasilo Plameni, ki je polno pou~nih sestavkov o posebnostih v naravi in taborni{kem na~inu `ivljenja. Poro~a o preteklih akcijah, zabavnih do`ivetjih, predvsem pa so strani namenjene zabavi. Glasilo dvakrat letno izhaja {e danes.

V rodu ohranjajo tudi tradicijo taborni{kih imen. Na ve~jih akcijah, obi~ajno na taborjenjih in zimovanjih, pripravijo krst in tiste, ki na novo stopajo v taborni{ke vrste, se preizkusi, ali so dovolj trdni in pogumni, da bodo lahko korakali z njimi. Vsak kr{~enec dobi svoje novo taborni{ko ime, ki si ga lahko izbere sam, najve~krat pa mu ga dodeli skupina "izvedencev za taborni{ka imena", saj je treba za originalno ime poznati posebnosti in zna~aj posameznika. Skratka, gre za zahtevno opravilo, ki je pomembna {ega Stra`nih ognjev. Odlikuje pa jih predvsem to, da taborni{ka imena vedno vestno in povsod tudi uporabljajo.

Taborjenja so zakon

Bela krajina s taborni{kim centrom Marindol predstavlja pravo zato~i{~e. Pa vendar RSO-jevci niso taborili samo v okolici Kolpe. Kar nekaj poletij so pre`iveli v Bohinju. [e najraje pa se utaborijo v bli`ini kake reke ali jezera, recimo v [mihelu ob Krki, Planini pri Rakeku, Harijah ob jezeru Mola, ob @ovne{kem jezeru pri Braslov~ah, pa zopet ob Krki v Bor{tu pri Bre`icah. Lani so se podali celo na Hrva{ko, to~neje v Labin, torej na morje.

RSO-jevci radi in dobro pojejo.

Razigrane PP-jevke.

M^ na zimovanju.

ognjev Kranj

Foto: Pugy

Toma` Strajnar, ~lan RSO-ja in na~elnik ZTS, ob 55letnici:

"Zahtevna naloga je biti objektiven pri oceni dela rodu, katerega ~lan si trideset let. Vsekakor je `e to dokaz, da je bilo delo v rodu vedno usmerjeno v kakovost in pristne odnose med ~lani. Vedno se je dogajalo kaj novega, tako da ni bilo nikoli dolg~as, hkrati pa smo ohranjali tradicijo, {ege in navade in marsikatera pesem, ki so jo ustvarili na{i ~lani v preteklih letih, se prepeva {e danes ob tabornem ognju. Petinpetedeset let bo minilo od ustanovitve rodu in marsikateri ~lan je postal ugleden ~lan slovenske in mednarodne skupnosti ter aktivno sodeloval pri delu Zveze tabornikov Slovenije. Franjo Kloj~nik, Du{an Petra~, Andrej [ifrer, Uro{ Herlec so le nekateri, ki so bili na{i ~lani, in tudi zaradi njih ~utimo odgovornost in nam dajejo motivacijo, da se tradicija taborni{tva v Kranju nadaljuje. Pravo vzdu{je stra`nih ognjev pa je zapisano v verzu Mihe Logarja - Malusa: "V meni je Rod stra`nih ognjev, ko smo skupaj, vedno za`ari!"

Pri gradnji vodovega

koti~ka na taborih ne manjka pridnih rok.

Na~elnica Tanja

Katere so najodmevnej{e akcije rodu RSO?

Najbolj odmevna akcija zadnjih let v RSO je prav gotovo Dan tabornikov v sredi{~u Kranja, ki smo ga s pomo~jo ostalih kranjskih rodov speljali tako, kot je treba, sledijo pa {e mnoge druge akcije, taborjenje na Hrva{kem, pred leti organiziranje obmo~nega mnogoboja itd.

Sedaj si na~elnica `e drugo leto. Kako gleda{ na prehojeno pot in kateri so tvoji cilji za prihodnost?

V dru`bi tabornikov se zmeraj po~utim dobro. [tejem si v ~ast, da sem postala del tega rodu, ki ima za seboj lepo zgodovino in pred seboj, upam, tudi lepo prihodnost, in bila celo postavljena za vodjo. Zmeraj sem se trudila in se bom po svojih najbolj{ih mo~eh {e naprej, upo{tevala sem `elje drugih, ampak brez mojih pomo~nikov in ~lanov ne bi zmogla. Mislim, da smo dober tim in tako naj ostane!

Kateri del na~elni{tva ti je najbolj pri srcu?

Ufff ... To, da imam lahko svoj {otor in stol na taborjenju.

Vodstvo rodu

Stare{ina rodu: Matej Torkar - Iki

Na~elnica rodu: Tanja Vidmar -

Kum~i

Tajnica: Alenka Lanz - Melona

M^ dru`ina: Nu{a Skumavc -

Smukc, Tja{a Muravec - Muri

GG dru`ina: Monika Gosti~ -

Kala, Matja` Peklaj - Prekla

PP Klub: Ga{per Razdrh - Gapi

Klub gr~: Danilo Kodri~ - F~

Propagandist: Luka Belingar -

Brko

Gospodar: Dejan Krivec - Kuba

Struktura rodu: (pribli`no 120 ~lanov)

M^ vodi: 7

GG vodi: 3

PP vodi: 2

Klub raziskovalcev: 1

Klub Gr~: 1

RSO maskota - TABI.

Namaz

Surovemu maslu prime{amo enake dele sesekljanih listov ~esnovke in rmana ter solimo po okusu.

Juha

Potrebujemo: 6 `lic olja, srednje debelo ~ebulo, 2 srednje debela krompirja, pest grobo sesekljanih in prevretih listov koprive, ozkolistnega trpotca, trobentice in ~esnovke, 2 pesti ri`a, sol in poper po okusu.

Sesekljano ~ebulo in na ko{~ke narezan krompir prepra`imo na olju, dolijemo vodo in du{imo do mehkega. Dodamo sesekljane liste rastlin in zalijemo z vodo. Solimo in popramo po okusu. Ko prevre, odstavimo in {e toplo postre`emo.

Me{ana pomladanska solata

Zme{amo enake dele regratovih listov, listov navadnega jagodnjaka, listov otav~i~a, mladih brezovih listov, po okusu osolimo in okisamo, dodamo ~esen in olje - in solata je gotova.

Sirup iz regratovih cvetov

200 regratovih cvetov prekuhamo v enem litru vode. Teko~ino s cvetovi pustimo stati 120 minut, nato precedimo, dodamo 1 kg sladkorja in po~asi kuhamo. Ne sme zavreti, dokler se sladkor ne raztopi. Sirup damo v kozarce ali stekleni~ke in dobro zapremo. Lahko ga uporabljamo za izka{ljevanje, ~e pa ga razred~imo z vodo, ga lahko pijemo za `ejo.

kemija v taborni{tvu

Velikono~no barvanje

Nekaj nasvetov, ~e se boste odlo~ili ponoviti velikono~ni obi~aj na kak{nem izmed vodovih sre~anj, da bodo jajca lepa in u`itna, brez strahu pred umetnimi barvili neznanega izvora.

·^ebulni olupki – oran`na barva.

·Rde~e zelje – modra barva.

·Zdrobljena kumina – svetlo rumeno barva.

·Zelenje koren~ka – svetlo zelena barva.

·Surova rde~a pesa – roza, vijoli~na barva.

·Kava – rjava barva.

Obarvanost jajc pri naravnih barvilih je odvisna od koli~ine vode, trajanja namakanja in osnovne barve jajc, zato je vsako jajce, ki ga obarvamo na ta na~in, unikatno.

Primer: Barvanje jajc z rde~im zeljen

- modra barva

Jajca operite s hladno vodo. Nare`ite zelje na majhne ko{~ke in ga kuhajte skupaj z jajci. Ko voda zavre, pustite vse skupaj na majhnem ognju {e kak{nih 20 minut. Nato pustite jajca v vodi z zeljem, da se ohladijo. Dlje ~asa bodo jajca v vodi, bolj bo intenzivna barva.

Zanimivost:

Kjer se bodo ko{~ki zelja dotikali jajc, jajca ne bodo obarvana.

Opozorilo:

Pri kuhanju in barvanju jajc naj vam pomaga odrasla oseba.

Lea Repi~ Jaka Bevk - [eki

Kosobrin

Matev` Brata{evec - Bljrka

Orodje

Orodje je v taborni{tvu in nasploh v `ivljenju nepogre{ljiv del opreme. Orodje nam tako reko~ olaj{a vsako delo, vendar se orodje ne uporablja samo od sebe. Orodja moramo znati uporabljati, ker so ob nepravilni uporabi nevarna.

Za pravilno uporabo mora biti tudi samo orodje pravilno pripravljeno za delo. ^e je orodje po{kodovano, ga raje ne uporabljamo, ker je lahko zelo, zelo nevarno. Na primer: razsajena sekirarezilo lahko odleti iz ro~aja (topori{~) in naredi veliko {kode nam ali komu drugemu. Pazljivi moramo biti tudi na namen uporabe orodja; nekatera orodja nam lahko dajejo ob~utek, da so uporabna za opravilo, ki jih lahko po{koduje. Tako povpre~nega no`a (razen no`a namenjenega sekanju) ne smemo uporabljati za sekanje, saj s tem uni~imo vpetje no`u in no` postane neuporaben.

Vsa orodja moramo skrbno shranjevati in jih vzdr`evati. Nepravilno shranjevanje lahko uni~i del orodja in tako celo orodje postane (do njegove popravitve/ zamenjave) neuporabno. Orodja ponavadi shranjujemo za{~itena pred vremenskimi vplivi, saj so ti njihov najve~ji sovra`nik. Najve~jo pozornost moramo posvetiti orodjem, ki imajo lesene dele, ker je les zelo pro`en material in se pod vplivom vlage kr~i in razteza.

Poznamo ve~ vrst orodij, ki jih lahko enostavno in lai~no razdelimo po skupinah:

Ostra orodja:

oSekira: Kranjska, Bavarska, Balkanska, ^uk, Tesarska

oNo`: [vicarski, Voja{ki, Bowie, Lovski, Voja{ki

o@aga: Lokarica, Lisi~ji rep

Orodja za kopanje

oLopata

oKramp

Ostala orodja

oLesni sveder

oDleto

oKladivo

oTe`ko kladivo(macola)

oRo~ni vrtalnik

oObli~

oZemeljska igla

o[kripci

Primo` Kolman

Ve~erno nebo v aprilu

Ve~erno nebo v aprilu. (slika: P. K.)

Venera {e vedno sveti kot Ve~ernica. Navidezno se vse bolj oddaljuje od Sonca, hkrati pa se tudi navidezno ve~a, saj se nam pribli`uje. Venero najdemo zve~er kot najsvetlej{i objekt na zahodni strani neba. Malo nad Venero najdemo Plejade. To je kopica zvezd, ki so jih `e stari Grki poimenovali po lepih sestrah iz Gr{ke mitologije. Prav gotovo najbolj znano ozvezdje neba - Orion lahko najdemo na jugozahodu. V njem se skriva najbolj svetla meglica na nebu, imenovana M-42 ali Orionova meglica. Vidna je `e v najpreprostej{ih daljnogledih. ^e imamo fotoaparat, ki nam omogo~a vsaj nekaj sekundno osvetlitev, jo lahko tudi slikamo. Levo od Oriona naletimo na zvezdo Sirij, najpomembnej{o zvezdo starih Egip~anov. Zvezda je le za spoznanje ve~ja od na{ega Sonca, sicer pa mu je precej podobna. Gre za navidezno najsvetlej{o zvezdo neba, to pa zato, ker nam je relativno zelo blizu. Malce vi{je na nebu v isti smeri bomo na{li Dvoj~ka, eno od zodiakalnih znamenj, z zvezdama Kastor in Poluks. Malo bolj levo (v smeri juga) bomo na{li {e en planet - Saturn. Saturn je lepo viden s prostimi o~mi, vendar bomo za opazovanje njegovih obro~ev potrebovali teleskop z najmanj 50-kratno pove~avo. Tretji planet, ki ga lahko s prostimi o~mi opazujemo v mesecu aprilu je Jupiter. Najdemo ga {ele po polno~i na vzhodni strani neba.

Orionova meglica, slikana iz Ljubljane. (slika: P. K.)

Novice RSO obstaja `e 55 let

Zimske po~itnice v taborni{ki dru`bi

Zimovanja rodov so pomembna oblika izvajanja taborni{kega programa. Tega se, kljub druga~nim trendom v dru`bi in zimi brez snega, rodovi zavedajo in ve~inoma zimovanja za svoje ~lane tudi organizirajo.

V prid tej trditvi govorijo tudi rezultati ankete, ki je bila izvedena po po~itnicah na spleti{~u Rutka.net. Na anketno vpra{anje, kje so pre`iveli po~itnice, je 150 u~encev in dijakov odgovorilo, da jih je najve~ (57 %) pre`ivelo po~itnice "na zimovanju s taborniki". Po {tevilu je bil na drugem mestu (17 %) odgovor "doma" (za ra~unalnikom, televizijo, pri doma~ih hobijih), na tretjem mestu pa odgovor "na dopustu s star{i oz. sorodniki" (8 %). Rezultat je kljub pri~akovanju, da ve~ mladih pre`ivlja po~itnice s star{i oziroma da jih pre`ivlja doma, za taborni{tvo zelo vzpodbuden. To je hkrati tudi potrditev usmeritvam in vlo`enemu trudu rodov, ki zimovanja kot pomembno obliko pre`ivljanja prostega ~asa tudi izpeljejo.

Pugy

Sre~anje "lu~karjev" v gozdni {oli

Del ~lanov obeh odborov, ZTS in ZSKSS, za pripravo akcije LMB se je 24. februarja zbral v gozdni {oli. V prijetni dru`bi smo ovrednotili skupno delo v odboru in potek leto{nje akcije. Ob pomo~i zbranih anket, poslanih rodovom in stegom po Sloveniji, smo ugotovili, da je akcija uspela ve~ kot odli~no. Lu~ miru iz Betlehema je zopet uspe{no pri{la do najvplivnej{ih ljudi, kot tudi do ve~ine domov po Sloveniji. Prav tako pa sta se obe organizaciji v medijih prikazali v dobri lu~i.

Dnevu Zemlje oziroma dnevu tabornikov bomo kranjski taborniki posvetili soboto, 21. aprila. To prilo`nost pa bomo izkoristili tudi za praznovanje na{e 55-letnice obstoja.

Stari mestni del Kranja bomo popestrili s pionirskimi izdelki, mini taborom, vhodom in {e marsi~im. Mimoido~e bodo nedvomno pritegnile pisane stojnice, panoji znanih Kranj~anov oziroma Slovencev - biv{ih ali {e aktivnih tabornikov. Vse zaintersirane bomo pou~ili tudi o na{ih simbolih in znakih. Izdali bomo jubilejno glasilo Plameni, ki bo posve~eno zgodovini RSO-ja. Za na{e ~lane pripravljamo fotoorientacijo, risanje na tla in izdelovnanje obro~kov, Kranj pa bomo zaznamovali tudi z odtisi na{ih rok. Obljubljamo {e presene~enje v obliki animacije za mimoido~e Kranj~ane in druge obiskovalce Kranja.

Pridru`ite se nam tudi vi, v soboto, 21. aprila.

V meni je RSO ... `e 55 let!

Milijarda novih dreves na Zemlji

Obele`evanje 22. aprila, dneva tabornikov in dneva Zemlje

Ob stoletnici skavtstva je WOSM lansiral kampanjo "Scouts Help with Planting 1 Billion Trees!" (Skavti pomagajo pri sajenju milijarde dreves!). S tem `eli prispevati k prizadevanjem Organizacije zdru`enih

narodov za okoljske programe (UNEP), da bi na ta na~in opozorili na ru{enje naravnega ravnote`ja, ki ga povzro~a ~lovek. Ve~ o kampanji na www.unep.org/ billiontreecampaign.

Ideja je, da vsak {esti "Zemljan" posadi eno drevo. Glede na to, da je eno izmed pomembnih podro~ij delovanja skavtstva tudi razvijanje skrbi za naravo, naj bi vsak skavt po svojih mo~eh prispeval k uresni~itvi te ideje.

Naredi skavtsko dobro delo za Zemljo, druge in zase tudi ti. Ve~ informacij pri na~elniku rodu.

Pugy

Zimovanje tolminskih tabornikov v vasi So~a pri

Bovcu

Foto: Matic ^ufer

Ko~a tolminskih tabornikov le`i v objemu bov{kih gora, za razgibano dolino pa je {e posebej zaslu`na reka So~a, ki te~e v bli`ini ko~e.

Vodstvo zimovanja (Aljo{a Rejc - Zeko, stare{ina, in Lenka Trpin - Lena, zimovodja) nam je letos s pomo~jo desetih vodnikov pripravilo zelo zanimiv program. Zimovanja se je udele`ilo 18 otrok, najmlaj{a med njimi 5-letni @an in 6-letna Mojca. Leto{nje zimovanje je bilo postavljen v pustni teden in po dolgem nizu zimovanj nas je letos presenetilo vreme, saj smo si vsi `eleli snega, ki pa ga ni bilo. Kljub temu smo ohranili temo: Pre`ivetje na severnem te~aju. Vsak dan so potekale dopoldanske in popoldanske aktivnosti, na katerih smo sodelovali v skupinah ali posamezno. Na teh delavnicah smo se veliko nau~ili o pre`ivetju v naravi in taborni{tvu. GG-jem je bilo najbolj v{e~ postavljanje bivaka. Na voljo so imeli materiale, ki so jih na{li v gozdu, v pomo~ pa jim je bilo orodje. M^-jem je bila najbolj v{e~ delavnica, kjer so izdelovali posebne rutke zimovanja, za konec pa smo se podali {e na pohod do Bovca.

Vesoljski zama{ki

V MZT imamo pa nekaj novega ...

V za~etku marca je v [martnu pod [marno goro potekala prva MZT akcija z imenom "GG race". Iz prvega dela imena se razbere, da je namenjena GG-jem, iz drugega pa, da gre za neke vrste dirko in da se lahko akcije udele`ijo tudi okoli{ke race, ki tistega dne nimajo pomembnej{ih opravkov.

Na jasi se je zbralo skoraj sto mladih tabornikov in ~etrt stotnije njihovih vodnikov iz 12-ih ljubljanskih rodov. Udele`enci so tekmovali v treh kategorijah: tekmovalna GG mlaj{i, tekmovalna GG starej{i in u~na kategorija.

V bistvu so GG race nadgradnja @aborija, ki je bil nazadnje izveden pred enim letom. Pri slednjem je {lo za u~no orientacijsko tekmovanje z nekaterimi klasi~nimi taborni{kimi disciplinami, "GG race" pa naj bi imel vsebinsko {e nekoliko bolj pester program. Letos so nam organizatorji ponudili topotest, lokostrelstvo, prehod ovir z A-janjem, spu{~anje po vrvi, skico terena, prehod minskega polja, test prve pomo~i in test @VN.

Na cilj so vsi pri{li `ivi in zdravi, kar pomeni, da sama orientacija ni bila predolga ali prezahtevna. Proti koncu se je seveda pojavil klasi~en problem, ker so ekipe po prihodu s proge ve~inoma odhajale domov. Ja, mogo~e se bo treba {e malo truditi pri spremljevalnem programu. Naslednje leto bo ekipa organizatorjev `e malo ute~ena in brez dvoma bo akcija uspela {e bolj{e. Morda bo celo dvodnevna .

Rok Kumar prejel priznanje civilne za{~ite

Rok Kumar, dolgoletni ~lan Rodu Mo~virski tulipani in organizator ter izvajalec {tevilnih izobra`evalnih dejavnosti s podro~ja civilne za{~ite v Mestni zvezi tabornikov (MZT) Ljubljana, je ob Svetovnem dnevu civilne za{~ite in re{evanja, 9. marca, prejel priznanje Civilne za{~ite Mestne ob~ine Ljubljana (CZ MOL) za svoje zasluge pri udejstvovanju na podro~ju varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Ve~ let je pomagal pri izvedbi mednarodnih vaj za vodnike re{evalnih psov v sodelovanju z MZT Ljubljana. Kot vodja enote tabornikov za postavljanje za~asnih nastanitev CZ MOL ima ve~ zaslug za organiziranost te enote v sistem za{~ite in re{evanja. Nadja D. Cirar, MZT Ljubljana

Janezu, RBS

Ali bo zaradi GPS-a res konec "taborni{ke"

orientacije? (1. del)

Po skoraj vsakem taborni{kem orientacijskem tekmovanju spremljamo po forumih ali v medsebojnih razgovorih burne debate o uporabi GPS-a (globalnega sistema pozicioniranja) in druge sodobne opreme na tekmovanjih. Mnenja so razli~na, velik del publike pa se nad sodobnimi tehni~nimi pripomo~ki (predvsem GPS) zgra`a, ~e{ da "uni~ujejo" orientacijo.

Poglejmo, kako so izgledala tekmovanja v orien taciji zadnjih desetletij v Sloveniji (za leta pred 1980 na osnovi ustnega izro~ila in poznavanja stanja kart):

·Okrog 1960 (prvi ROT 1959): uporaba TK 50 "po Parizu" - izdelana na osnovi AO karte iz za~etka 20. stoletja, slabo pregledna, proge po izrazitih objektih, kompasi slabi;

·70. leta: uporaba nove TK 50, mnogo bolj{a, a {e vedno 1 : 50 000, KT na izrazitih objektih, ve~inoma velike vi{inske razlike;

·80. leta:

a)uporaba karte 1 : 25 000, a dostop je omejen in ekipe nimajo dodatnih kart, busole so prete`no M 53 ({e pomnite, koliko ~asa se umirja igla in kako se zatika), proge postanejo zahtevnej{e, a {e vedno precej reliefno razgibane, predvsem KT-ji na manj izrazitih objektih;

b)zametki orientacijskega teka, uporaba TTN 5 oziroma pogosteje TTN 10, kljub ve~jemu merilu je vsebina zelo slaba, sploh v gozdu, in organizatorji za~no karte dopolnjevati sami, M 53 nadome{~ajo prvi kompasi na plo{~ici (Sport 4 iz DDR);

·90. leta:

a)DTK 25 postane prosto dostopna in nekatere ekipe imajo dodatne karte, bolj{i kompasi in busole, zaradi vse ve~ orientacistov med taborniki postajajo proge vse te`je, poudarek na izbirah etap, tereni zahtevnej{i, proge z manj vi{inskimi razlikami, ve~ mikroorientacije;

b)v orientacijskem teku se uporabljajo posebne karte za orientacijski tek, kompasi na plo{~ici ali na prstu;

·po 2000:

a)DTK 25 vse bolj zastarela, zato bolj{i organizatorji sami dopolnjujejo, ker jih nekateri printajo so slab{e pregledne kot tiskane, porast uporabe GPS-a, proge kot v 90-ih;

b)orientacijski tek ve~inoma nespremenjen, le na~in potrjevanja prisotnosti na KT postane elektronski.

·2010-?: Dr`avne karte nadomestijo digitalne baze topografskih podatkov ter ortofotokarte - letalski oziroma satelitski posnetki. Medij ni ve~ papir - postane izklju~no digitalni, za terensko uporabo digitalni papir ali {e verjetneje integrirana komunikacijska naprava (sestavljena iz mini PC-ja - UMPC, komunikatorja - telefona, sprejemnika GALILEO ...). Podatke o progi bodo ekipe lahko prejemale sproti, med progo, za vsako to~ko posebej. Obstaja bojazen omejitve dostopa gibanja po zasebnih zemlji{~ih!

Ali ni tak razvoj normalen in nekako tudi neobhoden? Kot v 80-ih niso prepovedali karte 1 : 25 000 in v devetdesetih novih in zelo izpopolnjenih kompasov in busol, tudi v tretjem tiso~letju nima smisla prepovedati satelitske navigacije. Tehnologija ni nova, GPS deluje od 1993, prvi~ testiran v G[ ZTS in opisan v Taboru 1994. O~itno je sedaj, 14 let kasneje, cena in raz{irjenost dosegla stopnjo, ko je oprema dostopna in jo ima `e velik dele` ekip. Morda bo to spet terjalo spremembo koncepta postavljanja prog - zaenkrat {e i{~emo, v katero smer. Nadaljevanje v naslednji {tevilki.

Foto: Klemen Martinis

Nov vir financiranja dru{tev - dohodnina Reklama je lahko dvorezen me~

Marsikdaj se med taborni{kimi prijatelji spomnimo, da tabornikov v medijih ni prav dosti. Seveda imamo svojo revijo, ki pa je prav specifi~no gradivo, saj jo bere le ena subkultura - taborniki. V ob~em medijskem prostoru pa se znajdemo le poredko.

Tistega lepega popoldneva: Nekaj PP-jev je na bivaku, jaz pa z daljincem "pre{altavam" programe na televiziji, nakar naletim na Sloveniji 1 na dobro poznana Slona in Sade`a, ki stresata svoje bistroumne jezike. Ni kaj, vedno vredno ogleda. Nakar pritegne mojo pozornost Lado, voditelj TLP-ja, ko ju pri~ne spra{evati o tabornikih, skavtih in kako se zdaj tile lo~ijo. Razlo`ita, da so skavti pa~ leni (pri ~emer jih Slon ponazori tako, da kar zakinka v naslonja~u) in poka`ejo {e kratek film~ek, ki so ga skupaj z Ladom posneli v neznanem gozdu. Na ekranu se pred menoj pojavijo trije, na prvi pogled, zgledni taborniki. Ker gre pa~ za ske~, se fantje naredijo norca iz RTV-ja tudi tako, da prika`ejo taborni{tvo v prav zanimivi lu~i, ki jo lahko vsak obrne po svoje. In mislila sem si, hura za tabornike! Ni pomembno, da so imeli rutice vsak svoje barve (tudi M^-jevsko in GG-jevsko), da so kadili in kurili sredi suhega listja, pokazali so tudi, da je na{a organizacija zabavna in da ljudje, ki smo vklju~eni vanjo, nismo same ekstremno asocialne osebe, ki si drugje pa~ ne najdemo dru`be. Napredek.

Zadnje ~ase pa opa`am tudi, da je taborni{tvo postalo pravi "Bum!" med tako imenovanimi medijskimi zvezdami na{e de`ele. Vedno pogosteje se rade pohvalijo s tem, da so bili in bile v~asih med taborniki, pa ~etudi so nas pri{li le povohati na en sestanek. V medijskem prostoru smo si torej nekako rezervirali prispodobo trdnih moralnih vrednot, delavnosti, vztrajnosti in uspe{nosti.

Po drugi strani pa se marsikdo najprej spomni na slabe dogodke in nesre~e v povezavi z na{o organizacijo. Ena sama nesre~a je bila tako odmevna, da je ~lanstvo na njen ra~un verjetno upadlo za kar kak{en odstotek. Kot pravijo Zmelkoow: "In naj {e kdo re~e, da je pri tabornikih varno, varen si samo, ~e po~iva{ doma!" Taborniki pa ne zdr`imo doma prav dolgo. Se zgodi. [koda je le, da je ~love{ka narava sprogramirana tako, da si ve~ina bolje zapomni nesre~ne dogodke kakor dobre strani in mislim, da bo tako tudi ostalo.

Reklama je torej vedno lahko dvorezen me~, s katerim se moramo nau~iti manipulirati, kakor lahko tudi ona manipulira z nami. Do takrat pa, ljubi taborniki, pred kamerami cedite mleko in med o na{i dejavnosti ter la`ite, la`ite in povejte le lepe re~i.

No, pa smo do~akali dan, ko davkopla~evalci lahko vsaj v majhnem delu svojih dav~nih obveznosti sami odlo~imo, kam naj gre del na{ih davkov - dohodnine. V skladu s 142. ~lenom Zakona o dohodnini je Vlada Republike Slovenije, dne 22. marca 2007, sprejela Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije, katere sestavni del je tudi seznam upravi~encev do donacije. To pomeni, da dohodninskim zavezancem omogo~a, da prora~unska sredstva (del dohodnine v vi{ini 0,5 %) neposredno namenijo za delovanje organizacij, ki opravljajo dejavnosti, ki so v javnem interesu. Ta mo`nost neposrednega vplivanja na porabo dela dohodnine se bo prvi~ uporabila za leto 2007. Na tem seznamu sta tudi ZTS (dav~na {tevilka: 65720792) in Skavtska fundacija (dav~na {tevilka: 59794038).

Da bi imeli pravilno predstavo o kolik{nih sredstvih se pogovarjamo, si je treba ogledati dokument Spremembe prora~una Republike Slovenije za leto 2007, ki je bil v Dr`avnem zboru sprejet 22. novembra 2006 - s tem dokumentom je predviden prihodek prora~una iz naslova dohodnine za leto 2007 v vi{ini dobrih 890 milijonov evrov. Znesek, o katerem se pogovarjamo, pa zna{a 0,5 % predvidene dohodnine in znese pribli`no 4,5 milijona evrov. Tako, da si bomo na jasnem, kak{en je ta kola~. Ta znesek se bo torej razdelil razli~nim organizacijam. Seznam organizacij, ki bodo upravi~ene do teh sredstev, se bo postopno dopolnjeval do 30. septembra 2007. Vedeti pa moramo, da je `e sedaj teh organizacij zelo veliko, do oblikovanja dokon~nega seznama pa jih bo {e ve~. Torej, konkurenca bo zelo velika.

In sedaj bomo videli, ali zares `ivimo za na{o organizacijo in koliko smo sposobni prepri~ati dru`inske ~lane in prijatelje, da nam s svojim glasom namenijo nekaj sredstev za na{e delo. Seveda je to pomembno `e sedaj, kajti v dohodninski napovedi za leto 2006, ki jo moramo oddati do konca meseca aprila, lahko navedemo, kateri organizaciji bomo namenili svojih 0,5 % dohodnine. Torej, dragi taborniki, na vas je, da se `e sedaj odlo~ite in da prepri~ate tudi va{e prijatelje in dru`inske ~lane, da taborni{ki organizaciji namenijo svoj del dohodnine.

Osebno me prav zanima, koliko bomo taborniki sposobni zbrati in kako konkuren~na je na{a organizacija napram {tevilnim drugim organizacijam v Sloveniji. Za sedaj imamo na voljo dve mo`nosti: da sredstva namenimo ZTS za redno delo ali pa Skavtski fundaciji za dolgoro~ne nalo`be. Osebno ocenjujem, da nam bo na obeh naslovih uspelo zbrati zgolj kakih 5.000 evrov. Kaj menite pa vi? Ali si upate napovedati znesek?

Torej, lotimo se lobiranja in posku{ajmo zbrati del sredstev za na{e delo tudi na ta na~in. Pa veliko uspeha in sre~no!!!!

Uporabni pravni nasveti

Pravna odgovornost na taboru

Meseci, ko se taborniki mno`i~no odpravimo na letna taborjenja, so vedno bli`je. Zato bi bilo dobro pravo~asno in ~im bolj kvalitetno zaklju~iti vse priprave na taborjenje, saj imamo tako `e skoraj polovico dela opravljenega. Danes ni moj namen razglabljati o tehni~nih in/ali programskih pripravah na taborjenje, temve~ opozoriti na nekatere vidike pravne odgovornosti izvajalcev taborjenja.

Saj veste, da nesre~a nikoli ne po~iva in da mora taborno vodstvo storiti vse, da do nje nikoli ne bi pri{lo. ^e pa `e pride do nesre~nega dogodka, se pri~nejo vrstiti vpra{anja star{ev, v najhuj{ih primerih pa tudi organov pregona, o tem, kdo je bil odgovoren za varnost? Kdo je odobril akcijo, na kateri je pri{lo do nesre~e? Kdo je bil zadol`en za nadzor? @al vse preve~krat ne bi na{li odgovora na tak{na vpra{anja.

Organizator taborjenja je odgovoren za pravilno in zakonito izvedbo taborjenja. Organizator taborjenja je vedno le rod, tudi v primeru, ko gre za ~etno taborjenje ali taborjenje kluba PP. Zakon o dru{tvih je odgovornost za zakonitost delovanja dru{tva nalo`il predsedniku dru{tva, pri tabornikih torej stare{ini rodu.

Ker pa stare{ina ne more vedno in v vseh primerih odgovarjati za delovanje rodu, saj ve~krat z izvedbo akcije niti ni seznanjen, niti ne more biti na akciji navzo~, lahko del svojih pristojnosti prenese (deligira) na ~lane rodu, ki bodo vodili posamezne taborne izmene. Po drugi strani pa mora stare{ina rodu delo organov rodu organizirati tako, da ima kot odgovorna oseba ~im ve~ informacij o posameznih aktivnostih, ki jih delovne (vod, klub) in organizacijske enote (dru`ina, ~eta) na~rtujejo oziroma izvajajo. Stare{ina ima namre~ statutarno mo`nost, da prekine vsako aktivnost - tudi taborjenje, ~e oceni, da bi nadaljevanje aktivnosti lahko ogrozilo `ivljenje ali zdravje udele`encev in/ali premo`enje rodu.

Zato bi bila najbolj{a re{itev, da rodova uprava v fazi priprav na taborjenje imenuje kompetentno taborno vodstvo in mu dolo~i pristojnosti in odgovornosti (npr. taborovodja je odgovoren za izvedbo programa, varnost udele`encev, koordinacijo dela vodnikov itd.). Pri tem je izjemno pomembno, da rodova uprava za stare{ino tabora in taborovodjo imenuje osebnostno zrele, odgovorne in strokovno dovolj usposobljene ljudi. Stare{ina tabora in taborovodja svojo usposobljenost za organizacijo in izvedbo taborni{kega taborjenja lahko pridobita izklju~no na seminarjih za taborna vodstva, ki jih organizira ZTS. Vzpostavljena je domneva, da posamezniki brez opravljenega seminarja za taborna vodstva niso usposobljeni za vodenje taborni{kih taborjenj. Posledi~no tak{ni posamezniki tudi niso vklju~eni v sistem zavarovanja odgovornosti, ki ga ima sklenjenega ZTS.

Da ne bi obstajala niti senca dvoma ali je taborno vodstvo ustrezno usposobljeno in taborjenje pripravljeno v skladu s Pravilnikom o taborjenjih enot ZTS, je treba 45 dni pred taborjenjem le-to na predpisanem obrazcu prijaviti na ZTS. ZTS pa na podlagi prijave nato izjavi, ali je taborjenje organizirano v skladu s predhodno citiranim pravilnikom.

Prihodnji~ bo tema prispevka, katere predpise in zakaj je treba upo{tevati pri organizaciji in izvedbi taborjenja.

Vas zanima, kaj na taborjenju po~nejo tuji taborniki - skavti?

Zakaj pa ne bi vsega, kar po~nejo oni, po~eli tudi vi? Veliko tujih skavtskih skupin `eli poleti gostovati v Sloveniji. Ponuja se kopica prilo`nosti za izmenjave, nova poznanstva in mednarodne povezave. ^e bi `eleli, da obi{~ejo tudi va{ tabor, ali bi jih `eleli gostiti dalj{i ~as, pi{ite na zts @ rutka.net in pomagali vam bomo poiskati primerne skupine in navezati stike.

[e je ~as ...

Po~asi pa se `e izteka. Na svetovni skavtski jamboree nas potuje `e 70, s sabo pa bomo vzeli {e dva najbolj drzna, najlep{a, najbolj{a ... in najhitrej{a . Ne odla{aj, ~as za udele`bo na najve~jem dogodku v zgodovini, se izteka. Informacije in prijave na jurejez @ rutka.net.

Za zgodovinske navdu{ence

Nem{ki skavti poleti organizirajo nepozabno dogodiv{~ino, kjer se bodo udele`enci lahko v`iveli v ~as vitezov. Na srednjeve{kem tednu, med 13. in 19. avgustom , bodo udele`enci ( 15 let in starej{i ) sklepali nova prijateljstva, ustvarjali v kreativnih delavnicah, se preizkusili v gledali{ki umetnosti in svoje glasilke ogreli med petjem. Uradni jezik bo nem{~ina, organizatorji pa obljubljajo tudi prevajalce v angle{~ino.

Kje? Grad Rieneck

Cena: 150

Informacije: www.mittelalterwoche.de

Nina Ku{ar

Darko Jenko

Taborni{ko

nogometno tekmovanje

Taborni{ko nogometno tekmovanje (TNT) se bo zgodilo 5. maja 2007 pred O[ Franceta Pre{erna v Kranju. Pri~etek bo ob 10. uri, predviden konec pa ob 18.30. Tekmovalo se bo v dveh kategorijah: M^ in GG ter PP in gr~e. M^ in GG igrajo na travnatem igri{~u, ekipa je sestavljena iz {tirih igralcev, vratarja in najve~ dveh menjav. [tartnina zna{a 7 evrov na ekipo. PP in gr~e igrajo na asfaltnem rokometnem igri{~u. Ekipa je prav tako sestavljena iz {tirih igralcev, vratarja in najve~ dveh menjav. [tartnina za ekipo zna{a 20 evrov.

Zadnji rok za prijave je 20. april 2007. Prijave po{ljite na rodov e-naslov ali pa po navadni po{ti na Kokr{ki rod, Planina 27, 4000 Kranj. Prijavi prilo`ite potrdilo o pla~ani {tartnini. [tartnino naka`ete na transakcijski ra~un 24401-9004613764, odprt pri Raiffeisen Krekovi banki, namen nakazila: pla~ilo TNT. Organiziramo tudi dodatni zabavni program z nastopajo~imi in nagradnimi igrami. Ve~ informacij: 040/307-144 (Andrej Drempeti~) ali 041/ 974-764 (Miha Rogelj), na e-naslovu kokrski.rod @ gmail.com ali kr.rutka.net poi{~ete ikono TNT.

Z naravo k bolj{emu nogometa{u!

Skavt fest Velenje 2007

Kdaj: 15.-17. junij 2007 ob Velenjskem jezeru, kjer se je odvijal `e Zlet leta 1997.

Kje: Velenje.

Organizator: Rod Jezerski zmaj in Zveza tabornikov Slovenije.

Udele`ba: okoli 1500 tabornikov in tabornic iz vse Slovenije.

Kaj se bo dogajalo?

§Klasi~en mnogoboj, §vseslovensko sre~anje tabornikov, kjer se bodo udele`enci lahko udele`ili delavnic, §koncert skupine ^uki, §obele`itev stoletnice skavstva.

Opis: Najve~je sre~anje tabornikov iz vse Slovenije, kjer se bomo pomerili v taborni{kih spretnostih (mnogoboj), kjer se bomo noro zabavali (delavnice in koncert) in kjer bomo obele`ili stoletnico skavstva s skavtsko prisego ter slavnostim zborom (zaklju~kom).

Taborni{ki fe{tival ali "V mestu in naravi ska~emo po travi"

V soboto, 21. aprila 2007 , bo Mestna zveza tabornikov Ljubljana ob dnevu tabornikov in dnevu Zemlje organizirala tradicionalni, letos `e enajsti Taborni{ki fe{tival . Center dogajanja bo v parku Tivoli , med Jakopi~evim sprehajali{~em in Tivolskim ribnikom. [tevilne delavnice bodo potekale med 10. in 14. uro. Taborniki iz cele Slovenije ste lepo vabljeni, da se nam pridru`ite in sodelujete. Ve~ informacij o akciji dobite pri glavnih organizatorjih Taborni{kega fe{tivala, Ani Britov{ek (ana.britovsek @ gmail.com) in Klemnu Martinisu (spokesman @ siol.net).

Mestna zveza tabornikov Ljubljana

Gorenjski obmo~ni mnogoboj

Kje : [kofja Loka, RSK Kdaj : 12. maj 2007

Kdo : M^, GG, PP, Gr~e Info : mjereb@kss.si

Dobrovoljci organiziramo Ivkov memorial 2007

^e ste `e pozabili na {aljivo taborni{ko-{portno obarvano tekmovanje, imate letos prilo`nost, da ga znova ali morda prvi~ obi{~ete v soboto, 14. aprila, med 10. in 16.uro na O[ Hinka Smrekarja , kamor vas pripeljejo avtobusi {t. 1, 3, 5, 8, 15, 16 in 22 iz smeri centra. Vabimo vse od M^-kov do gr~, da se nam pridru`ite na pravi kme~ki "fe{ti"!

Ve~ informacij dobite pri vodji tekmovanja An`etu Virantu na telefon 040-795-440 ali na e-mail mali.bacek @ gmail.com. Lahko pa nas o vsem povpra{ate in kontaktirate tudi na rdv @ rutka.net.

[tartnina zna{a 10 evrov na ekipo in jo lahko naka`ete na na{ TRR: DT Rod Dobre volje, 02010001851947 , odprt pri NLB, d.d.. [tartnina vklju~uje tudi malico in na{itek.

Se vidimo!

Aktualno

Raz{irimo si obzorja

Z namenom {irjenja novega znanja med taborniki, zlasti med bodo~imi vodniki GG-jev, je MZT Ljubljana organizirala trodnevni seminar taborni{kih znanj, ki je med 16. in 18. marcem potekal v Pliskovici v okolici Se`ane.

Seminarja se je udele`ilo okoli 30 tabornikov iz ljubljanskih rodov, predavatelji pa so pri{li iz razli~nih koncev Slovenije. @e prvi ve~er smo se udele`enci spoznali s signalizacijo. Son~ni sobotni dan smo pre`iveli na delavnicah topografije, pionirstva, predavanju o u`itnih rastlinah, pri postavljanju {otora iz treh {otork ter pri risanju krokija in skice terena. Po napornem dnevu pa je zve~er sledilo {e vrisovanje. Nedeljsko jutro se je pri~elo s predavanjem orientacije.

Le teorija? Organizatorji so poskrbeli tudi, da je bilo znanje orientacije preizku{eno v praksi, ki je terjala nekaj prask. Tekmovali smo v kategorijah Mucek, Muc in Lev. Hehe, le od kod ideja organizatorjem? Po kosilu ni bilo videti obraza, ki se ne bi ~esa nau~il ali pa vsaj ponovil. Vsak se je nasmejan in poln idej vrnil domov.

Je kaj lep{ega, kot prijetno in koristno pre`iveti ~as?

Vito Ivanc, RBB Ljubljana

Foto: Klemen Martinis

Najnovej{e v ponudbi slovenskih `eleznic: "Taborni{ki vlak"

Upam, da niste naslova vzeli preve~ resno. 23. februarja ob 9. uri zjutraj je bilo mo~ na `ele`ni{ki postaji [o{tanj opaziti neobi~ajno veliko gne~o. ^e si pri{el malo bli`je si lahko kaj hitro opazil rutice in ugotovil, da so to taborniki. Na radovedna vpra{anja mimoido~ih " Kaj se vendar dogaja?" so najpogumnej{i murni odgovorili: "Gremo z vlakom v Ljubljano."

In res je bilo tako. Nekaj ~ez 60 tabornikov, najmlaj{ih murnov, medvedkov in ~ebelic, njihovih vodnikov in polnoletnih spremljevalcev, se je odpravilo na rodov izlet v na{e glavno mesto. Za otroke je bila vo`nja z vlakom imenitno do`ivetje, za nekatere pa celo prva vo`nja z vlakom. Zelo dobro smo zapolnili vlak in med ostalimi pot-

O~istimo Kranj

V soboto, 31. marca, je v Kranju potekala `e 6. ~istilna akcija O~istimo Kranj, ki je letos dobila tudi svoj logo in slogan "Kranj ni ve~ usran". Zbor vseh sodelujo~ih, ki so ga sestavljali taborniki vseh {tirih kranjskih rodov, skavti, civilna za{~ita, jamarji, re{evalci s psi in ostali ~lani prostovoljnih dru{tev ter prebivalci Kranja, je bil na Glavnem trgu, kjer je potekal spremljevalni program.

Mlaj{i taborniki so ~istili mestna naselja Kranja, tisti malo starej{i pa so se spustili v kanjon Kokre, prostovoljci ostalih dru{tev pa so o~istili podzemne rove pod Kranjem. Po vrnitvi na Glavni trg so se vsi lahko posladkali s pala~inkam in malce pogreli s toplim ~ajem.

Najmlaj{i so se lahko udele`ili likovne delavnice na temo globalnega segrevanja ozra~ja ali pa so nekaj ve~ izvedeli o lo~evanju odpadkov, na koncu pa so bile tri najbolj{e risbe nagrajene. Kot vsako leto je tudi letos potekal "nate~aj" za Naj smet, katerega bistvo je, da iz raznovrstnih kosov najdenih smeti sestavi{ najbolj domiselno skulpturo.

Da pa ~akanje na razglasitev rezultatov za izbor Naj smeti in najbolj{ih risb ne bi bilo preve~ dolgo~asno, je na oder zakorakala taborni{ko-glasbena skupina Rutke v`n, ki je zaigrala nekaj najbolj znanih taborni{kih pesmi, tako da je tista urica ~akanja do razglasitve kaj hitro minila.

Poleg novega slogana se leto{nja ~istilna akcija odlikuje tudi po tem, da je na njej sodelovalo kar 600 udele`encev, med njimi je bilo 150 tabornikov, kar je najve~ doslej. S skupnimi mo~mi smo pobrali ve~ kot 200 kubi~nih metrov smeti - {tevilka se je v primerjavi z lanskim letom dvignila za {e enkrat ve~ - in tako Kranj vsaj za nekaj ~asa o~istili nesnage.

niki vzbudili veliko zanimanja. Vo`nja je za nekatere najzagrizenej{e minila kar prehitro. V Ljubljani smo si ogledali nekaj znamenitosti in se zabavali na imenitnem otro{kem igri{~u v Tivoliju.

Ob mraku smo krenili nazaj na `ele`ni{ko postajo in nato z vlakom nazaj proti domu. Ob povratku je bil vlak kar precej napolnjen `e brez nas, mi pa smo ga napolnili do zadnjega koti~ka, tako da si lahko kak{nega tabornika opazil na kak{nem sede`u v skoraj vseh vagonih. Nekaj ~ez 20. uro smo prispeli na doma~o postajo, kjer je na svoje otroke `e ~akala velika gru~a star{ev. Otroci so zadovoljni in polni novih zgodbic o svojih dogodiv{~inah v Ljubljani odhiteli star{em v naro~je.

Maja Strnad

SiNi

Vsekakor "NOT just a walk in the park"

Leto{nje No~no orientacijsko tekmovanje (NOT) je bilo, kot je tudi obetalo, res nekaj posebnega. Za za~etek je bil NOT za skoraj vse ekipe brezpla~en, za kar Mo~virci zbrano taborni{ko in netaborni{ko ob~estvo prosimo, naj ne preide v navado.

Tako veliko tekmovanje prinese kar nekaj neizogibnih zapletov, med katerimi velja omeniti nekaj cvetk: zaradi Ve~era narodno-zabavne glasbe so nas skoraj prestavili iz {ole - in v drug kraj. Malo je manjkalo in bili bi v Postojni, z na{itki za Pivko. A z obojestranskim razumevanjem in pogajanji smo nekako uspeli.

Bila je res super zima – sploh ni bilo treba dati "ta hudih bund" iz omar. To je seveda veljalo samo do NOT-a, saj je ravno s ponedeljka na torek zapadlo 20 centimetrov snega in organizatorji smo se bali, da bo spet treba iti `agat podrta drevesa na progo. No, to sicer ni bilo potrebno, je bilo pa kar precej hladno, k ~emur je, poleg nekaj snega na progi, prispevala tudi burja.

Ostalo je potekalo ve~inoma teko~e, ~e od{tejemo stampedo konj, ki je ekipo tekmovalcev bojda presenetil med hojo, in napad brundanja medveda , ki je iz zasede prestra{il drugo ekipo.

Sicer pa, ~e ste bili tam, zagotovo niste mogli zgre{iti velikanskega napisa »NOT – 30 let« iz su{ic in enkratnega jambora, ki sta oba nastala kot plod dela in domi{ljije ekipe pionircev – Tamara Nemet (Rod vidra), Miha Eder (Maistrov rod), Luka Polc (Rod Polde Eberl-jamski), Iztok Hvala – Jule (Rod srebrnih krtov), Peter Lahajnar in Andra` Dre{~ek (Rod aragonitnih je`kov), Matev` Brata{evec (Rod mladi

Foto: Matej Goj~i~ Foto: PivkaFoto: Pivka

bori), Miha Pikon in Grega Er`en (Poklju{ki rod) in Matja` [ajn (Rod so{kih meja{ev). Res so dobro opravili svoje delo in vsekakor jim gre en velik M!

Zaradi posebne narave dogodka smo imeli pripravljen tudi kraj{i spremljevalni program, »Seks {tabec«, kjer so udele`ence ~akale delavnice: ''Podri bejbo/tipa'', ''Risanje golega akta'', ''Prava stvar'', "Vede`evalka" in "Stojnica s poljubi". Utrinek, v obliki {aljivega film~ka na to temo, poimenovanega »Prava stvar«, si lahko ogledate na NOT-ovi doma~i strani (http:// not.rutka.net).

Na NOT-u, ~e govorimo o {tevilkah, je tekmovalo skoraj 100 ekip: 28 ekip popotnikov, 14 ekip popotnic, 37 ekip gr~ (in raziskovalcev), 13 ekip gr~ic in 6 ekip korenin. Prvi vtisi s proge so bili dobri in pozitivni, kjub temu da so vsi bili ve~inoma malce popraskani in zmrznjeni. Prehodni pokal za skupno zmago – NOT kitara – je tokrat romal iz rok Rodu svobodnega Kamnitnika v roke Ra{i{kega rodu (ve~ o rezultatih na NOT-ovi strani). Dobili so tudi drugo kitaro – pr{ut in iglu {otor. Pohvale vsem, ki so bili letos zadol`eni za pridobivanje nagrad in pokroviteljskih sredstev, saj smo samo tako pokrili celotno zadevo. Glavni sponzor je bil tudi letos Iglu {port (hvala Matej), iz`rebali in podarili pa smo tudi kar nekaj nagrad, med drugim novo savico iz Induplatov, ki je romala v Celje.

Na splo{no Mo~virski tulipani ocenjujemo leto{nji NOT s petico (osnovno{olsko) in upamo, da ste se imeli odli~no tudi vi. Vabimo vas, da se nam pridru`ite tudi naslednje leto – presenetljivo – nekje v okolici Ljubljane, ko bo na vrsti 31. NOT.

Taborni{ki zdravo in veliko pirhov,

Na podelitvi nagrad je bril veter, a kdor ploska, do~aka! Foto: SiNi

Foto: Pivka

Foto: Pivka

Foto: SiNi

Mnenje

Po NOT-u: Konec analogne romantike oziroma uporaba GPS na "Trnfestu"

Pa se je zgodilo. GPS je namre~ pre{el iz akademske in voja{ke uporabe v na{ vsakdanjik in kakopak tudi na taborni{ka tekmovanja. Glede na to, da jih vrli Kitajci vgrajujejo `e v vsak toaster, jih je nemogo~e prepovedati, pa tudi sicer se spra{ujemo, zakaj bi jih sploh prepovedali, ko pa so namenjeni prav laj{anju `ivljenja tistih, ki se gredo orientacijo. Zakaj bi tekali bosi, ~e imamo pa teka{ke copate.

Podobno, kot marsikatera ekipa, smo se tudi mi letos odlo~ili iti v korak s ~asom, in preizkusiti to ~udo. Prva osebna ugotovitev, ki jo lahko povzamem dan po tekmovanju, je `al rahla oto`nost. Za vsak NOT, ROT, STPM in kar je bilo podobnega od za~etka 90-ih lahko ob pogledu na karte, ki mi le`ijo v predalu, takoj ugotovim, kje sem hodil in zakaj sem se odlo~il, da bo tista pot prav{nja zame. Za zadnji NOT pa ugotavljam, da ve~ino poti sploh nisem vedel, kod hodim. Kot slepi potnik sem zaupal pu{~icam na mali napravici in obema "navigatorjema", ki sta s kartami v rokah skrbela, da nas pu{~ice niso pripeljale v pregosto trnje. Kakor da bi tekmoval v neki drugi disciplini kot prej{nja leta. Te`ko sicer re~em, da je tekmovanje izgubilo ~ar, se je pa precej dela preselilo pred samo tekmo, ko je bilo treba premisliti, kako elektronsko novotarijo sploh optimalno uporabljati in predvidevati kak{ne trike bo organizator uporabil, da izena~i mo`nosti vseh. Leto{nji trik s karto brez koordinatnega sistema je `al bolj {kodil tistim, ki so sku{ali brez ~rt nastaviti na kompasu azimut, kot pa "digitaliziranim", ki so pred tekmo naredili doma~o nalogo. Lahko re~emo, da se po malem poslavlja zlata doba analogne orientacije in se za~enja zlato obdobje uvajanja novih tehnik. [e vedno bo zmagal tisti, ki bo imel najve~ znanja in izku{enj, hkrati pa bo fizi~no in tehni~no najbolje podkovan.

Ni dale~ dan, ko bomo imeli na obrazu prozorna o~ala, ki nas bodo varovala pred trnjem (juhu!) in bodo taborniku pred o~i projicirala najoptimalnej{o pot, ki jo bo izra~unal stotine kilometrov oddaljeni ra~unalnik (ob upo{tevanju reliefa, lokacije ostalih ekip in seveda gostote trnja). Si predstavljate ... "TABORNIK 3000".

Ampak do takrat bo preteklo {e precej vode in vsako leto bo tekma malo druga~na, malo novej{a. Gujo, XI. SNOUB

V Novi Gorici je na son~no soboto, 10. marca, potekala prva redna skup{~ina po novem statutu Zveze tabornikov Slovenije, nacionalne skavtske organizacije. Redna skup{~ina je namenjena temu, da rodovi, ~lani ZTS, povedo svoje mnenje in ocenijo delo organizacije v preteklem letu ter dajo napotke in usmeritve Izvr{nemu odboru (IO) ZTS za nadaljnje delo.

Klju~na zadeva skup{~ine je bila obravnava poro~ila o delu ZTS v preteklem letu in programa za naprej, vklju~no s finan~nim na~rtom. Poro~ilo ka`e, da je IO prej{nje leto veliko dela namenil pripravi usmeritev za prihodnje obdobje (do leta 2014), saj je treba organizaciji dati nov zagon in kakovostne temelje za odgovor na izzive dru`be.

Predstavniki rodov in obmo~ij so v osmih delavnicah –dolo~itev klju~nih podro~ij pojavljanja v dru`bi; program za mlade; sodelovanje z ZSKSS; stoletnica skavtstva; razvoj in kakovost dela v organizaciji; Velenje 4000; delo z odraslimispe~i kapital; shema informiranja v ZTS – skupaj snovali prihodnje usmeritve za delo ZTS na teh podro~jih.

Razprava je bila kakovostna in pokazalo se je, da je tak{en na~in dela skup{~ine pravi in mu je treba posvetiti ve~ ~asa. Izku{nje tokratne prve skup{~ine bodo koristne tako za organizacijo kot za rodove.

[koda je, da je na skup{~ini manjkalo kar precej rodov, ki tako niso izkoristili svoje mo`nosti vplivanja na delo organizacije, ki ji pripadajo. Skup{~ina je bila tudi prilo`nost seznaniti se s tem, kar se bo dogajalo in kar se na~rtuje na srednji in dolgi rok. Posebej so lahko taki izostanki rodov problemati~ni na volilnih skup{~inah, ko je potrebna ve~ja prisotnost, da se volitve lahko opravijo.

Prva volilna skup{~ina nas namre~ ~aka `e v kratkem, saj se je skup{~ina seznanila z nedavnm odstopom na~elnice programa ZTS za mlade, Andreje Gomboc. To delo trenutno opravlja Emil Mumel kot svetovalec na~elnika, IO pa je dobil nalogo, da izpelje postopek za volitve novega na~elnika programa ZTS za mlade.

Za prihodje bi si `eleli bolj konstruktivne debate na plenarnem delu. Skup{~ina naj postane forum za izmenjavo mnenj, stali{~ in idej za bolj{o prihodnost na{e organizacije, ne pa {e en nekonstruktiven organ, ki se ukvarja sam s sabo. Rodovi, ki nenazadnje {e najbolj poznajo svoje delo in izzive, lahko s sodelovanjem ter izmenjavo stali{~, izku{enj in predlogov najbolje povedo, kak{no organizacijo potrebujejo in kaj naj organi te organizacije (vodstvo) po~nejo za skupno dobro.

Skup{~ina ZTS je prilo`nost za rodove, da sooblikujejo dogajanje v ZTS

Rodovi so v Novi Gorici snovali usmeritve za naprej

Iz taborni{ke pesmarice

Barve (Judita)

G h

Moj svet. Tvoj svet.

C D

Dva razli~na planeta sta.

G h

Moj svet. Tvoj svet.

C D

Velika je razdalja.

G h

Moj svet. Tvoj svet.

C D

Malo imava skupnega.

G h

Moj svet. Tvoj svet.

C D

Le isto sonce se nama smehlja.

G e

Jaz sem `alost, ti veselje.

h D

Modra, rumena.

G e

Jaz veselje, ti si `alost.

h D

Rde~a, zelena.

G e

Govori{, poslu{am te.

h D

Oran`na, siva.

G e

Tebe zanima, meni je dolg~as.

h D

Barva ni enaka.

G h

Moj svet. Tvoj svet …

G e

Mene trga, tebe ve`e.

h D

Rde~a, zelena.

G e

Ti bi zemljo, jaz nebo.

h D

Rjava, modra.

G e

Ti bi plesal, jaz s teboj ne.

Klemen Kenda

h D Oran`na, siva.

G e

Tebi zabavo, meni ti{ino. h D Barva ni enaka.

G h

Moj svet. Tvoj svet …

G e Jaz bi pogovor, ti klepeta{. h D

Modra, rumena.

G e Jaz se {alim, ti si resen. h D Rde~a, zelena.

G e

Ti bi se ljubil, jaz bi le objem. h D ^rna, bela.

G e

Jaz vem odgovor, ti ne spra{uje{. h D Barva ni enaka.

G h

Moj svet. Tvoj svet …

C D

… le istega imava Boga …

Morda postane …

G h C D

… moj svet tvoj svet, G h C D

tvoj svet moj svet, G h C D moj svet tvoj svet, G h

tvoj svet moj svet …

C D

Nad nama vzhaja mavrica.

MP3 na e-naslovu

http://www.judita.info.

Stric volk

Pred nekaj dnevi sem sre~al svojega bratranca medveda. Bil sem prav presene~en, kako slabo je izgledal, saj je ponavadi po dolgem zimskem spancu prav `arel. [e preden sem ga sploh uspel pozdraviti, mi je v eni sapi izdavil: "Ve{, da se je zelena bratov{~ina spravila na nas. Pod pretvezo, da nas je za Slovence sto in {e nekaj preve~ in da ogro`amo njihovo gibanje po naravi, so se spravili na nas z vsemi kanoni. Saj si sploh ne upam ve~ iz brloga, ker me zunaj ~aka gotova smrt."

"Po~akaj, po~akaj!" sem ga sku{al v naslednji sapi pomiriti. "Saj vse ni tako ~rno. Imam zveze pri mojih pe{~enosraj~nikih. Ti so namre~ ljubitelji in za{~itniki narave in ne bodo dovolili, da se kaj takega zgodi. Takoj se obrnem na njih in jih prosim za pomo~!" V naslednjem hipu se je `e skril za naslednji grm, jaz pa sem se odpravil v svoj brlog, da takoj uporabim svoje zveze.

Zlezem pred ra~unalnik in glej presene~enje. Tudi moji bratje in sestre se pogovarjajo o tem. Spra{ujejo se, kaj naj storijo. Naj se oglasijo ali mol~ijo, naj razmi{ljajo sami pri sebi ali povzdignejo glas v dru`bi? Je to prav ali narobe? Se jih to sploh ti~e? No, po mnenjih in odgovorih sode~, se jih ve~inoma ne. To je na nek na~in logi~no, saj so v gozdu vedno tako glasni, da pre`enejo vse medvede in {e koga drugega povrhu. Tako niso ogro`eni ne eni ne drugi.

Pa vendar, svet se vrti dalje. Medvede bodo ubijali, ker jih je preve~ in ogro`ajo ~loveka. [e sre~a, da ni za taborni{ke vrste enako - morda bi se lahko na{el kdo, ki bi ga ogro`ala in bi hotel poskrbeti, da se tudi ta vrsta ne bi preve~ namno`ila.

Kri`anka

Kolofon

Uredni{tvo : Ale{ Cipot (ales.cipot @ rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@ rutka.net) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ (blaz.verbic@ rutka.net) - urednik fotografije, Meti Buh (meti @ rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@ siol.net) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda (sini @ rutka.net) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta : Igor Bizjak (bizi@ rutka.net). Novinarji in sodelavci : Barbara Ba~nik (barbara.bacnik @ rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk @ tele-cable.net), Aljo{a Bizjak (aljosa.bizjak@ rutka.net), Matev` Brata{evec (matevzbratasevec @ gmail.com), Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic@ guest.arnes.si), Andreja Gomboc (andreja.gomboc @ pharmaswiss.si), Simon Hudolin (simon.hudolin.salchi @ gmail.com), Darko Jenko (darko.jenko @ siol.net), Klemen Kenda (bubi@ rutka.net), Primo` Kolman (primoz.kolman @ yahoo.com), Brina Kra{ovec (brina.krasovec @ gmail.com), Nina Ku{ar (nina_rla@ hotmail.com), Nina Medved (nina.medved @ guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@ guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak @ epn.ba), Du{an Petrovi~ (pepl @ rutka.net), Tadej Pugelj (pugy @ rutka.net), Lea Repi~ (lea.repic @ siol.net), Maja Strnad (m.strn4d @ gmail.com). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek@ rutka.net). Ustanovitelj , izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. Naslov uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor @ rutka.net, info @ zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 (500 SIT), letna naro~nina je 20,86 (5000 SIT), za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevil-ka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.

De`na kaplja

Bila bi de`na kaplja, ki jo ujame topla dlan.

Stopila bi se od topline, se posu{ila v objemu milem. Vsaj enkrat bi za~utila ne`en objem in topel dotik.

Brina Kra{ovec

Andreja Gomboc

Del `e odmerjene dohodnine tudi

Vlada Republike Slovenije je 22. marca 2007 sprejela Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije. Med upravi~enci za donacije sta na seznamu tudi

Zveza tabornikov Slovenije (d.{.: 65720792) in Skavtska fundacija, ustanova ZTS (d.{.: 59794038).

Dav~ni zavezanci lahko zahtevo za namenitev donacije navedete `e na obrazcu "Napoved za odmero dohodnine za leto 2006".

Ne pozabite izpolniti spodnje rubrike z gornjima dav~nima {tevilkama.

Za donacijo pridobite {e svoje prijatelje in znance. Na ta na~in bomo lahko pridobili sredstva za razvoj taborni{tva - skavtstva v Sloveniji.