Revija Tabor 2007/3

Ne vleci dol zadrge ... v Temi meseca

Tabor na obisku pri Rodu podkovanega krapa

@iveti v skladu s taborni{kimi zakoni

Kon~no tudi uradno

prebujeni in med nami

Naslov se nana{a na tabornike iz [martnega ob Paki. V petek, 13. januarja 2007, se je kon~no zgodila uradna ustanovitvena skup{~ina rodu. V prostorih mladinskega centra v [martnem so se zbrali taborniki iz [martna, taborniki iz sosednjih taborni{kih rodov, predstavniki ob~ine in ostali gostje. Potrjen je bil pravilnik, izvoljeni so bili vsi potrebni organi dru{tva in urejene tudi vse ostale formalnosti. Kot prvi na~elnik je bil izvoljen Marko Dedi~ - Dedo, kot stare{ina rodu pa Bo{tjan Keti{ - Ke~o, ki opravlja tudi vlogo mentorja na O[ [martno ob Paki. Vsi pobudniki tega velikega projekta so se izkazali s svojim dosedanjim delom, za kar jim ~estitamo in `elimo veliko taborni{kih uspehov v prihodnosti.

Sre~anje vodnikov Obljubljanskega obmo~ja

Neko~ so bili atom~ki, razli~nih oblik in lastnosti, ki pa so se kaj kmalu, seveda ob ustreznih pogojih, zdru`ili v molekule.

In kaj bi molekule v soboto, 3. februarja, po~ele drugega, kot se udele`ile vodni{kih sre~anj Obljubljanskega obmo~ja ZTS, ki smo jih tokrat pripravili Dom`al~ani.

Za~elo se je s strate{ko igro, s katero smo preverili, kako dobro molekule poznajo azimute, taborni{ke zakone, plastnice, pesmice, ki se jih prepeva ob taborni{kem ognju, vozle, nekaj malega zgodovine taborni{tva in drugo. Po enournem naprezanju in urjenju mo`ganov so sledile karaoke, nad katerimi so nas navdu{ili na ZOT-u. Za~etni{ka trema je hitro minila, zato smo kmalu lahko dokazali, da se v vsakem od nas skriva nekaj pesni{kega talenta.

Vivija Kolar

Rok za aprilsko {tevilko

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor @ rutka.net ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje ~lankov za {tevilko 4 je 25. marec. Aprilska {tevilka izide 13. aprila.

Uredni{tvo

Dobra praksa v MZT

V Mestni zvezi tabornikov (MZT) Ljubljana so organizirali seminar z naslovom Avtoriteta in (ne)kaznovanje. @eljo po tak{nem seminarju so izrazili rodovi in na MZT so se potrudili, da so jo izpolnili. Ur{a Novak, na~elnica za vzgojo in izobra`evanje v MZT, je povedala: "Spla~a se vpra{ati na~elnike rodov, o ~em se `elijo pogovarjati na seminarjih in kaj to~no potrebujejo, da izvemo, kje jim zmanjka tal pod nogami. Le tako jim lahko z izobra`evanji pomagamo neposredno na podro~jih, kjer pomo~ potrebujejo. In na koncu smo vsi zadovoljni: udele`enci, ker so se nau~ili nekaj novega in uporabnega, in izobra`evalci, ker smo pripravili in uspe{no izvedli dober seminar."

Seminar so vodili trije strokovnjaki in {e vedno bolj ali manj aktivni taborniki: Barbara Kresal, Du{an Kulovec - Kuli in Sa{o Kronegger. Na treh delavnicah so se udele`enci poglobili v podro~je postavljanja pravil in (ne)kaznovanja, se seznanili s skrivnostmi vzpostavljanja dobrih medsebojnih odnosov in spoznali nekaj trikov komunikacije.

V MZT pa bodo z dobro prakso nadaljevali `e februarja s seminarjem Timsko delo in ravnanje s ~love{kimi viri.

SiNi

@ivimo v e-svetu. Na moj mobilni telefon me je pred nekaj dnevi klical urednik in mi zaupal `alostno vest - da se mu je sesul ra~unalnik in da je obstal „mrzel“ tik pred izidom {tevilke.

Pred nami je NOT. No~no tekmovanje, ki dr`i svoj visok polo`aj zaradi kontinuirano dobrih organizacij. Leto{nje tekmovanje pa zna biti {e prav posebej zanimivo, saj se bo na njem zbralo precej rodov in ekip, ki bi jih sicer precej visoka cena tega tekmovanja lahko zadr`ala doma. Mo~virci so izpeljali zelo zanimivo gesto in ob trideseti obletnici tekmovanja omogo~ili ekipam brezpla~no udele`bo.

Tako bo morda vsaj zadnji vikend v marcu, ko premikamo ure s son~nega na poletni ~as, v gozdovih nekoliko ve~ ljudi kot sicer. In morda se bo takrat nekoliko manj ljudi obremenjevalo s tem, ali njihov ra~unalnik dela in ali ni morda „ugasnil“ stre`nik, ko `e pol ure ni nobenega sporo~ila. Ko se le ne bi iz enega e-sveta prestavili v drugega, v svet elektronskih merilnikov sr~nega utripa, vi{inomerov, pedometrov in vseh mo`nih naprav satelitske navigacije. Stari dobri kompas namre~ deluje tudi brez elektrike. In z njim smo vedno na{li cilj.

Za pove~anje pretoka informacij v e-svetu pa je z januarsko {tevilko poskrbel tudi Tabor. Ljudje so se jezili, ljudje so se smejali, ljudje so se veselili in so nasprotovali. Nikoli prej nobenega mnenja, potem pa kar naenkrat cela skleda. Kako dobra stvar je ta forum, spovednica za vsako e-du{o.

Sam pa se ob vsem tem spomnim pesmi Adija Smolarja, ki smo jo pred leti veselo prepevali ob tabornem ognju, ki pravi, da lahko re~e „posilstvo, umor, streljanje, obe{anje, klanje, zakol“, ko pa pove, kako se ~love{ka rasa razmno`uje in brez ~esar nikogar od nas ne bi bilo, je pa „vik in krik“. Mar ne bi bilo prav, da bi bili tabuji ravno obratni?

Bla` Verbi~

4 Igra

11 Faca Ula

12 Taborniki smo zakon

17 Intervju s Simonom Slokanom

22 Kosobrinovi pripravki

27 Kolumni

29 Ne vleci dol zadrge

37 Dotik

38 Strip

[irok Majev nasmeh na sre~anju vodstva odprave na Jamboree 2007. Foto: Sini

No~ni izlet

besedilo: Keti

melodija: Bubi

C G

Sonce gre ~ez gore, a e budi zaspane tabornike:

F C G G7

ìJe treba zgodaj vstati, v ruízak vse zmetati.î

C G

^ez gore, ~ez dole, a e tja pod palme Afrike,

F C G G7 kjer rastejo banane in vse zveri so zbrane.

D A h D A

Tam te ~aka poglavar z levjim pregrinjalom

D A h E in lovec hitri kot vihar s pisanim {alom.

C G

Po Afriki se pode a e `irafe, zebre, opice,

F C G G7 sloni, levi, ka~e in velike klopota~e.

C G

Sonce zaide, a e pleme k ognju pride,

Na tem naslovu lahko najdete in poslu{ate pesem No~ni izlet: http://force.rutka.net/tabor/nocni_izlet.mp3

F C G G7 za svoje goste tabornike ple{ejo, da trese se.

D A

Tam te ~aka ...

C G

Sonce gre ~ez gore, a e

budi zaspane tabornike:

F C G G7

ìJe treba zgodaj vstati, sanje zdaj pregnati.î

Keti in Bubi

Ale{a

Pomlad se je `e prav dobro za~ela, na vodovo sre~anje Pisanih se je `e dobro na vodovo sre~anje Pisanih Pomlad se je `e prav dobro za~ela, na vodovo sre~anje Pisanih se je `e dobro na vodovo sre~anje Pisanih je vodovo ka~ pa so pri{li samo trije taborniki. Vodnik Luka jih je prese- ka~ pa so pri{li samo trije taborniki. Luka jih je prese- ka~ pa so pri{li samo trije taborniki. Vodnik Luka jih je prese- ka~ pa so pri{li samo trije taborniki. Luka jih je prese- ka~ pa samo je ne~eno povpra{al, kje so ostali ~lani voda. Matev` je povedal, da ne~eno povpra{al, so ostali ~lani voda. je povedal, da ne~eno povpra{al, kje so ostali ~lani voda. Matev` je povedal, da ne~eno povpra{al, so ostali ~lani voda. je povedal, da da skoraj polovica razreda ka{lja, kiha in smrka in da so ostali tabor- skoraj polovica razreda ka{lja, kiha in smrka in da so ostali tabor- skoraj in niki morali ostati doma. niki morali ostati doma. niki morali ostati doma. niki morali ostati doma.

Roku se je kar naenkrat razjasnil obraz in zaklical je: "Danes lahko naberemo vijolice in smrekove vr{i~ke ter jim na naslednjem sre~anju pripravimo ~aj iz vijolic in sirup iz smrekovih vr{i~kov!" Babica mu je ravno prej{nji vikend povedala, da je oboje zdravilo za prehlade in ka{elj.

Taborniki so najprej na obronku gozda nabrali vijolice, nato pa so se odpravili globlje v gozd, kjer je vsak nabral dve prgi{~i smrekovih vr{i~kov.

Smrekove vr{i~ke nabirajte tam, kjer je veliko mladih smrek, da ne po{kodujete enega samega drevesa in nikar ne nabirajte ob cestah, saj je tam zrak onesna`en.

Ko so se vra~ali proti taborni{ki sobici, so v trgovini kupili {e sladkor in nekaj celofana. V taborni{ki sobici so vijolice razprostrli na papir, da se bodo posu{ile, smrekove vr{i~ke in sladkor pa so nalo`ili v kozarec in ga pokrili s celofanom. Kozarec so nato postavili na okensko polico, na katero ves ~as sije sonce, in ga pustili tam tri do {tiri tedne.

Kozarec pokrij s celofanom ali folijo za `ivila in pritrdi z elastiko.

V kozarec nalaga{ zapored dva centimetra debelo plast vr{i~kov in nato enako debelo plast sladkorja. ^isto na vrhu naj bo plast sladkorja.

Na dno kozarca nalo`i plast vr{i~kov.

Ko so se vijolice posu{ile, so iz njih skuhali ~aj, sirup pa so precedili skozi gazo in ga dali v stekleni~ko. Vse Pisane ka~e, ki so {e poka{ljevale, so dobile eno `li~ko sirupa in lon~ek ~aja, da se bodo ~im prej pozdravili in pri~eli z dogodiv{~inami v vodovem koti~ku.

Pospravljanje

Medvedki in ~ebelice iz voda Rutke bodo dana{nje vodovo sre~anje namenili pospravljanju taborni{ke sobe. Vodnica Tina je na sre~anje prinesla veliko ~rno vre~o. "V to vre~o bomo dali vse, ~esar ne potrebujemo ve~," je rekla. Zala je na polici na{la velik kup porisanih listov. @e jih je hotela vre~i v ~rno vre~o, ko se je spomnila, da imajo doma lo~en ko{ za papir. Vpra{ala je Tino, zakaj je prinesla le eno vre~o za odpadke. Tina je pomislila. Seveda, pozabila je, da bi bilo veliko bolje, ~e bi odpadke lo~ili v ve~ vre~ in jih nato odnesli v ustrezne zabojnike. Hitro je poklicala vse

medvedke in ~ebelice in jim povedala, da se bodo tokrat druga~e lotili odpadkov.

Svoj vod je spomnila, da so pred trgovino postavljeni trije razli~ni zabojniki: prvi je namenjen zbiranju papirja, drugi steklu, tretji pa je za odpadno embala`o, plastenke in plo~evinke. "Zakaj pa potrebujemo toliko zabojnikov, saj je vendar enostavneje vse smeti vre~i v zabojnik, ki ga imamo pred hi{o?" je vpra{al Matev`. Pri njemu doma se lo~evanja odpadkov {e niso lotili. "Ja, seveda je enostavneje," je povedala vodnica. "Ampak pomisli, kam odpeljejo vse te smeti. ^e zme~emo vse smeti v en zaboj-

nik, prav vse kon~ajo na smeti{~u. V vsej tej zme{njavi kon~a tudi steklo, ki pa ga znamo predelati v novo steklo in tako prihranimo veliko energije. Enako velja za papir: star papir lahko uporabimo za izdelavo novega. Tako ni treba po-

V katere zabojnike bodo taborniki vrgli narisane odpadke? Pove`i odpadke z ustreznimi zabojniki!

sekati toliko novih dreves, iz katerih papir izdelujejo. ^e doma lo~imo vse tiste odpadke, ki jih lahko predelamo in ponovno uporabimo, se v navadnem zabojniku pred hi{o nabere veliko manj smeti."

Ko so taborniki sobo {e pometli in pobrisali prah s polic,

@e med izdelavo razli~nihi predmetov nastajajo odpadki. Pri izdelavi zobne {~etke nastane vsaj 1,5 kg odpadkov, pri izdelavi mobilnega telefona vsaj 75 kg odpadkov in pri izdelavi osebnega ra~unalnika vsaj 1500 kg odpadkov!

so bili zelo zadovoljni z opravljenim delom. Matev` se je odlo~il, da bo tudi doma predlagal, da za~nejo lo~evati odpadke. Tina pa se je odlo~ila, da bo na naslednje sre~anje prinesla dve {katli, za papir in za embala`o, ki jih bo postavila poleg ko{a za smeti, da bodo tudi taborniki iz drugih vodov za~eli bolj skrbeti za okolje.

Ta znak pomeni, da me lahko v tovarni predelajo v nov izdelek!

Kaj tabornik stori z izpraznjenimi baterijami iz baterijske svetilke?

a) Vr`e jih v ko{ za smeti.

b) Tabornik uporablja posebne baterije, ki jih lahko napolni in ponovno uporabi.

c) Spravi jih v predal.

d) Vr`e jih v gozd za {otorom.

e) Vr`e jih v poseben zabojnik za baterije.

Vodniki, veliko informacij, povezanih z odpadki, lahko najdete na spletni strani: http://www.umanotera.org

Igre

Med spodnjimi slikami poi{~i tiste, ki predstavljajo ~isto naravo. Izre`i jih in nalepi tja, kamor spadajo.

Igrajmo se s starim ~asopisom

Katarina

V ~asu vse ve~jega zavedanja ljubezni do narave in okoljskega onesna`evanja ste zagotovo pomislili tudi na zbiralno akcijo papirja. Preden pa papir vr`ete v zabojnik s kupom papirja, se lahko z njim {e malce poigrate. Dolga poteza Dolga poteza Dolga poteza Dolga poteza

Vsak igralec dobi v roke ~asopisni papir in na znak za~nejo igralci trgati papir na ~im dalj{e trakove. Poglejte, kdo bo odtrgal najdalj{ega, recimo v {tirih minutah. Sestavljanka Sestavljanka Sestavljanka Sestavljanka Sestavljanka

^lani se posedejo v pare in vsak ~lan dobi svoj velik ~asopisni papir ali stran v reviji. Natrgajo ga na razli~no velike ko{~ke in na dolo~eno {tevilo ko{~kov, ki ga dolo~i vodnik. Nato si izmenjajo ko{~ke in posku{ajo v ~im kraj{em ~asu sestaviti sestavljanko nazaj v prvotno sliko.

Petkraka zvezda Petkraka zvezda Petkraka zvezda Petkraka zvezda

Zopet ima vsak ~lan svoj ~asopisni papir in na znak morajo v treh minutah natrgati ~im lep{o in ~im ve~jo petkrako zvezdo.

Potrebuje{:barvnopenastogumoalitr{ikarton,{karje,ravnilo, akrilnebarve,barvnoprejo,luknja~zapapir.

Izpenastegumeizre`itrak,{irok4cmindolg15cm.Zluknja~emzapapir preluknjajspodnjideltraku.

Z barvami na trak nari{i poljuben motiv.

nitke, jih vtakni skozi luknjo v traku in nitke zavozlaj. Kazalo za knjige je nared!

SOS Sestri odgovarjata sotrpinom

En `ivijo sotrpinom! Ne moreva verjeti, ampak res je - marec je tu in z njim pomlad. Naj bo tak{na, kakr{no si `elite, polna sonca in smeha!

V: Hoj!

Tudi jaz imam te`ave, ki jih preprosto ne znam re{iti sama. Stara sem 13 let in zdi se mi, da se je moje `ivljenje v zadnjih nekaj mesecih spremenilo. Najbr` sem se predvsem sama spremenila. Vse se je za~elo s tem, ko sva se z mami preselili, kar pomeni, da sem zamenjala {olo in s tem tudi prijatelje. Ko sem pri{la v novo {olo, sem se na vsak na~in hotela pokazati pred novimi so{olci, hotela sem biti kul. Toda kmalu sem, samo da bi izpadla kul, za~ela lagati o stvareh, o meni, o tem, kdo sem. In sedaj ni ve~ poti nazaj. Bojim se, da nikoli ve~ ne bom tak{na kot v~asih, tak{na, kot sem v resnici. Kaj naj naredim?

O: Pozdravljena L.!

Jaka Bevk - {eki

La` res ni lepa stvar. Vidiva, da te je pripeljala `e tako dale~, da ne vidi{ poti iz svoje zlagane zgodbice. Pa vendar - odgovor je povsem preprost. Presekati bo{ morala ta gordijski vozel in to je edina re{itev. Povedati resnico, ~im prej in vsem, ki si jo zaslu`ijo. Iz tvojega pisma sicer ne izveva vsega ozadja in tvojih motivov, vendar se mora{ predvsem vpra{ati, zakaj si za~ela lagati, kaj te je v to prignalo in kaj si mislila, da bo{ s tem pridobila. Ko bo{ imela kak{en odgovor, pa upava, da bo{ zbrala tudi toliko poguma in z resnico v o~eh pogledala v o~i vsem, ki si jih prizadela, tudi sebi. To zna biti dale~ najbolj kul stvar, kar jo lahko naredi{, bo{ videla. Veliko sre~e!

V: Zdravo, zdravo, zdravo!

Kako sta kaj? Jaz se po~utim zares grozno! Pravkar sem pri{la z vodovega sestanka. Poleti sem bila na vodni{kem te~aju in sedaj sem postala vodnica. Juhej, to sem si vedno `elela. Toda {e zdale~ ni tako, kot sem si predstavljala. Imam obupen vod ali pa sem res tako slaba vodnica. ^e bi kdo opazoval na{e sestanke, bi mislil, da smo v `ivalskem vrtu. Vsak dela, kar ho~e (najpogosteje se pretepa, me~e po tleh, dere itd.), jaz pa se derem in dajem svojih 1100% od sebe, da bi jih vsaj malo umirila. Res je, da na za~etku nisem bila preve~ stroga in sem predvsem `elela prijateljski odnos s svojimi tamalimi, ampak izgleda, da tega niso zmo`ni. Kaj zdaj? Naj pustim vod? Naj prepovem nekaterim hoditi na sestanke? Ali naj {e naprej prena{am vse to?

LP, Ana

O: Draga Ana,

v~asih nam stvari zrastejo ~ez glavo in opisana situacija s taborni{kim vodom pravzaprav ni ni~ novega, ni~ pretresljivega. Preprosto mora{ sprejeti svoje ~lane za tak{ne, kakr{ni so, in zadevo ~im bolje obrniti sebi v prid. Recimo tole s pretepanjem: zaposli jih tako, da uporabljajo svojo mo~, naj gradijo vodov koti~ek, sne`aka, nabirajo drva, tekmujejo v tem, kdo dlje sko~i - ~e usmerja{ njihovo energijo, jim je ostane manj za neumnosti. Vsekakor pa lahko v rodu ali dru`ini zaprosi{ za pomo~, pove`i se z drugim vodom in zdru`ita mo~i s {e enim vodnikom - po mo`nosti mo{kega spola, da bo imel ve~ avtoritete. V primeru "neizbolj{av" pa se pogovori tudi s star{i problemati~nih ~lanov, povabi na sestanek starej{ega tabornika ali tabornico, predvsem pa jim pripravi program dela, ki jih bo zaposlil in jim napolnil glave z zanimanjem za taborni{tvo. Dr`iva pesti zate!

Petra Mo~nik

Maja Omahna

Faca Ula

Ula je faca. Stara je 12 let in je bila prav vsako leto od malih nog na taborjenju. Torej dvanajstkrat! Obenem ne manjka prav na nobeni akciji, pa naj bo to izlet, tekmovanje ali GG dogodiv{~ina.

Ula Dremel je tabornica tako reko~ od rojstva. Svojo taborni{ko pot je za~ela v RPG, sedaj pa je `e nekaj let aktivna ~lanica voda Kravice iz Rodu skalnih taborov Dom`ale. Je odgovorna GG-jka in lep vzor drugim, a sama prizna, da {e vedno kdaj pa kdaj ponagaja svoji mlaj{i sestrici in sotabornikom.

Poleg taborni{tva Poleg taborni{tva Poleg taborni{tva Poleg taborni{tva ... `e {tiri leta treniram hip-hop, po novem tudi ko{arko. @e ~etrto leto igram tudi violino.

Pri tabornikih so mi najljub{a ...

Pri so mi najljub{a ...

Pri tabornikih so mi najljub{a ...

Pri so mi najljub{a ... tekmovanja! Ker lahko tako preizkusi{ svoje znanje in ima{ nekako ob~utek, da se nisi u~il in trudil zaman.

Ob~utki ob prvi zmagi na ZNOT-u ...

Ob~utki ob prvi zmagi ZNOT-u ...

Ob~utki ob prvi zmagi na ZNOT-u ...

Ob~utki ob prvi zmagi ZNOT-u ... prvi ... so bili ful dobri . V . V . V . V . Vsekakor nisem pri~akovala tega. Smo pa `e bili enkrat drugi in tretji. Zdaj pa kar prvi!

Doma~a `ival ... Doma~a `ival ... Doma~a `ival ... Doma~a `ival ... mongolski skaka~.

Na taboru sem se poro~ila Na sem se poro~ila ... samo enkrat. Prvi~ sem bila zaljubljena sem bila zaljubljena Prvi~ sem bila zaljubljena sem bila zaljubljena bila ... v vrtcu.

Svoj taborni{ki kroj in kompas imam Svoj taborni{ki kroj in kompas imam Svoj taborni{ki kroj in kompas imam Svoj taborni{ki kroj in kompas imam kroj in ... `e kar nekaj let.

Najbolj me razveseli Najbolj me razveseli razveseli ... ko me obi{~e prijateljica Katja.

Mislim, da sem Mislim, da sem Mislim, da sem Mislim, da sem Mislim, da sem ... vesela in prijazna oseba.

Ko bom velika Ko bom velika Ko bom velika Ko bom velika Ko ... bi bila rada znanstvenica.

Rada poslu{am Rada poslu{am Rada poslu{am Rada poslu{am ... hip-hop, rap.

Vodnici sta me najbolj razveselili, ko

Vodnici sta me najbolj ko

Vodnici sta me najbolj razveselili, ko

Vodnici sta me najbolj ko sta ... sta nam podarili klin~ek za na rutko s kravico.

Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon Taborniki smo zakon

Taborne {ege in navade

Taborjenje za tabornike pomeni vrhunec celoletnega dela. Na taborjenju imamo prilo`nost v praksi preizkusiti pridobljeno znanje in svoje sposobnosti bivanja v naravi. Zaradi tega je najve~ taborni{kih {eg in navad povezanih prav s taborjenji. K tabornim navadam spadajo taborni objekti, taborni program, de`urstva, taborni ogenj, taborni gostje in {e mnoge druge navade. Po teh navadah in {egah, seveda tudi po tistih izven taborjenja, se taborniki lo~ujemo od ostalih in smo nekaj posebnega.

Samo, da ti ne ugasne!

Ve~ni ogenj je prav poseben ogenj, ki ga pri`gemo ob slavnosti otvoritvi taborjenja in ga na prav tako slavnosten na~in tudi ugasnemo, ko se taborjenje kon~a. Prostor za tak{no ognji{~e je vedno na vidnem mestu v taboru, izven tabornega ognji{~a. Tako kot ostali taborni objekti je tudi ta narejen kar najbolj izvirno. Seveda pa je najbolj pomemben njegov pomen. Ve~ni ogenj naj bi predstavljal `ivljenje na taboru, zato se skrb zanj zaupa najbolj zaupanja vrednem taborniku ali celemu vodu. Najpomembneje je, da ogenj nikoli ne ugasne. Ta naloga velja za veliko ~ast. Stara {ega na primer govori, da je treba v primeru, ~e ogenj ugasne, pospraviti tabor in zapustiti taborni prostor. Ve~ni ogenj ima tako za tabornike ve~stranski vzgojni pomen, njegovo varovanje pa nas nau~i odgovornosti.

Neko~ sem imel prilo`nost na taborjenju ra{i{kega rodu opazovati vod GG-jev, kako se trudijo obvarovati ve~ni ogenj pred de`jem. Zares so imeli te`ko nalogo. @e tako je celo taborjenje padal de`. Suho in kvalitetno kurjavo je bilo res te`ko najti. Obdr`ati ve~ni ogenj je bila zares te`ka naloga. Ob prvem malo huj{em nalivu so sredi no~i na hitro zgradili nadstre{ek iz {otorskih kril, ogenj so pred mo~nim vetrom in s strani padajo~im de`jem varovali tudi s telesi. Njihov trud je bil ob~udovanja vreden. Ampak zdr`ali so in dokazali, da se s skupnimi mo~mi lahko dose`e tudi nemogo~e.

Foto: Bla` Verbi~

PIONIREC svetuje: PIONIREC svetuje: svetuje:

Uporaba: Uporaba:

Kako narediti triangelsko vez?

- za kuhanje, za nosilni "steber" bivaka; signalni stolp.

Triangelsko vez moramo za~eti kot vse vezi, z vrznim vozlom na nosilni (najmo~nej{i su{ici). Vez nadaljujemo z vzporednim ovijanjem vsake su{ice. Ko so vse tri su{ice enakomerno in lepo zavite (brez pre~enj med vrvmi) za~nemo ovijati pravokotno na prej{nje ovijanje.

Med ovijanjem moramo mo~no zategovati, paziti moramo na kri`anja, saj velja na~elo: LEPA VEZ je DOBRA VEZ . Ko kon~amo z ovijanjem, naredimo ambulantni vozel. Pazimo, da ne naredimo babjega, ker se bo ob neenakomerni obremenitvi razvezal. Ko triangel dvig-

nemo in ga raz{irimo ter prepletemo su{ice, se vez {e bolj zategne. ^e smo naredili dobro vez, lahko zdr`i ve~je obremenitve in lep ~as dr`i triangel skupaj.

Kako narediti inovativno in pred de`jem varno ve~no ognji{~e?

Na taborjenjih v praksi najve~krat postavljamo ognji{~a na tla, pri tem pa po{kodujemo ru{o in pustimo po{kodovan travnik, ki se pozdravi {ele v v nekaj sezonah. Slabosti odpravlja dvignjeno kuri{~e.

Pripravimo trino`nik iz 3 drogov dol`ine cca 1,5 m, ki jih zve`emo z vzporedno vezavo na 2/3 dol`ine.

Streho lahko oblikujemo iz ene {otorke, ki jo na primer razpremo med jamborom in drogom sredi tabora.

Kon~ni izdelek: Kuri{~e, primerno za ve~ni ogenj, je tako varno pred poplavo, streha pa {~iti pred de`jem. Kuri{~e je zaradi vi{ine uporabno tudi za kuhanje ali razsvetljavo, hkrati pa je bolj prijazno od kuri{~ na tleh. Tak{no kuri{~e naj pomaga pripraviti izku{en tabornik. Pri kurjenju ognja vedno pazimo na nevarnost po`ara in opeklin.

Trino`nik postavimo pod streho in v rogovili z zlo`enimi skalami oblikujemo kuri{~e. Namesto kamenja lahko v rogovilo zagozdimo ustrezno toplotno izolirano in negorljivo plo{~o.

Aljo{a Bizjak

Barbara Ba~nik - Ba~a

Valentin nima klju~a samo od korenin ...

Imeti GG vod fantov ali GG vod punc je popolnoma razli~na stvar. Res pa je, da v ~asu prihajajo~e pomladi oboje po{teno me~e in razganja. To so lepi in brezskrbni ~asi, ko se po mladih glavah ne sprehaja ni~ drugega kot le misel na "tistega" ali "tisto" in to, kaj "u{pi~iti", da te bo opazil-a ...

Vinteresu vseh, {e posebej pa vodnika, je, da ne izgub lja energije z neu~inkovitim umirjanjem ~lanov voda, ampak da nekaj v tej smeri tudi naredi. Torej, ~as je za sestanek o spolni vzgoji. Beri dalje, ~e si vodnik starej{ih GG-jev.

Spolna vzgoja v {oli

Ta je eno od najob~utljivej{ih, najbolj ranljivih in tudi najbolj zanemarjenih vzgojnih podro~ij. K spolni vzgoji sodi oblikovanje odnosa do lastnega telesa, spola in spolne vloge. Kaj je spolnost v fiziolo{kem in psihi~nem pomenu, kaj pomenijo simpatije, zaljubljenost in ljubezen, pa tudi nagoni in vrednotenje odgovornosti. Zorenje za osre~ujo~o spolnost bi moral biti cilj celostne vzgoje.

Osnovno vpra{anje je: Kdaj sploh za~eti? Tema ne sme biti od zunaj vsiljena, saj bi lahko bolj {kodovala kot koristila. Odpremo jo takrat, ko mladi dozorijo zanjo in izrazijo potrebo po njej. Takrat se pogovarjajmo o ljubezni, zaupanju, razli~nih stali{~ih, ~ustvih, o tem kdaj za~eti s spolnimi odnosi itd.

Telo se spreminja

Otroci, pri katerih se je za~ela puberteta, opazijo, da so se spremenili. Druga~ni so postali na po-

gled, druga~e so se za~eli obna{ati, druga~e razmi{ljajo. Postali so odra{~ajo~i mladostniki. Seveda jih bo zanimalo, kaj se dogaja z njimi. Za njihov nadaljnji razvoj pa je izredno pomembno, da `e takoj na za~etku dobijo prave informacije. Te lahko vodnik najde tudi s pomo~jo knjig, na primer Brigitte Minne - Spolna vzgoja v vpra{anjih in odgovorih.

V omenjeni knjigi boste na{li jasne in natan~ne odgovore na vpra{anja, ki jih odra{~ajo~i otroci obi~ajno postavljajo o puberteti, ovulaciji, oploditvi, nose~nosti in porodu. Razlo`eni so tudi nekateri drugi pojmi, ki prav tako zanimajo mladostnike, na primer AIDS, kontracepcija in spolni odnosi. Knjiga je zanimiva tudi za otroke, pri katerih se je puberteta komaj za~ela, torej za otroke med enajstim in trinaj-

Pomlad je, ko prepevajo vse ptice, ko so odprti vsi cvetovi in z njimi ple{ejo metulji. Pomlad je ljubezen leta, ljubezen je pomlad ~loveka. (Rudi Ker{evan)

stim letom, saj je v njej veliko nazornih ilustracij. Kratke in prisr~ne pripovedi iz mladih ust pa vsakdanje te`ave na prijeten na~in pribli`ajo bralcu.

Prave informacije v pravem okolju

Cilji FORMALNEGA vrstni{kega izobra`evanja je posredovanje najnovej{ih informacij skupinam mladih, kjer se pravilne informacije z NEFORMALNIMI na~ini {irijo dalje. Neformalne oblike {irjenja informacij so na podro~ju spolnosti zelo pomemben na~in kro`enja informacij med mladimi. Ankete namre~ ka`ejo, da so glavni vir informacij poleg medijev prav vrstniki. In ravno pri tabornikih lahko poskrbimo za podajanje in kro`enje pravilnih informacij glede spolnosti - enega od najpomembnej{ih delov `ivljenja.

^lovek ~loveku

PREDSTAVLJA PREDSTAVLJA PREDSTAVLJA PREDSTAVLJA

PRIJAZNO OKOLJE PRIJAZNO OKOLJE OKOLJE

Brina Kra{ovec

Dru`ba, v kateri `ivimo, se hitro spreminja. Zna~ilen je hiter razvoj komunikacijskih sredstev in novih tehnologij, ki spreminjajo na~in in zna~aj dela. Globalizacija prina{a nove `ivljenjske stile, druga~ne `elje in potrebe, ki jih pogosto ni mogo~e zadovoljiti. Spreminjanje tehnologije zahteva nova znanja, prilagajanje okolju in mobilnost. Da se bodo mladi sposobni soo~ati s problemi, morajo razviti svojo osebnost, preizkusiti svoje sposobnosti in odkriti svet okoli sebe. Pridobiti si morajo aktivno in odgovorno vlogo v dru`benem `ivljenju in s tem status ter dele` v dru`bi. Njihove potrebe so razli~ne, odvisne od posameznika in okoli{~in, v katerih `ivi.

Mladim moramo omogo~iti tako okolje, da bodo lahko postali: avtonomni , sposobni odlo~ati se in upravljati svoje osebno in dru`beno `ivljenje, solidarni , sposobni pokazati skrb za druge, delovati z njimi in zanje ter jim prisluhniti, odgovorni , sposobni prevzeti posledice svojih odlo~itev, dr`ati obveze in dokon~ati za~eto, anga`irani , sposobni zavezati se k spo{tovanju vrednot, na~el, idealov in delovati v skladu z njimi.

To bodo lahko dosegli le, ~e jim bo dru`ba ponudila primerne vzgojno-izobra`evalne mo`nosti, ki optimalno zadovoljujejo njihove potrebe. Taborni{tvo - skavtstvo jim lahko pomaga, da se zavedo svojih potreb, sposobnosti in odgovornosti do sebe in do dru`be. V tem vidimo smisel in temeljni cilj vzgojnega delovanja v Zvezi tabornikov Slovenije.

VIR: IZJAVA O VZGOJI v Zvezi tabornikov Slovenije

Taborni{ko nogometno tekmovanje

Razpisi

Zgodilo se bo 5. maja 2007 pred osnovno {olo Franceta Pre{erna v Kranju. Pri~ne se ob 10. uri, kon~a pa se predvidoma ob 18.30.

Tekmuje se v dveh kategorijah: M^ in GG, PP in gr~e.

-M^ in GG igrajo na travnatem igri{~u, ekipa je sestavljena iz 4 igralcev, vratarja in najve~ 2 menjav. [tartnina zna{a 7 evrov na ekipo.

-PP in gr~e igrajo na asfaltnem rokometnem igri{~u. Ekipa je prav tako sestavljena iz 4 igralcev, vratarja in najve~ 2 menjav. [tartnina za ekipo zna{a 20 evrov, ~e jo poravnate do 6. 4. 2007. Po tem datumu {tartnina zna{a 30 evrov na ekipo.

-Zadnji rok za prijave je 20. 4. 2007. Prijave po{ljite na rodov mail ali pa po navadni po{ti na Kokr{ki rod, Planina 27, 4000 Kranj. Prijavi prilo`ite potrdilo o pla~ani {tartnini.

-[tartnino naka`ite na transakcijski ra~un 24401-9004613764, odprt pri Raiffeisen Krekovi banki, namen nakazila je pla~ilo TNT.

-Ve~ informacij dobite pri organizatorjih na telefonskih {tevilkah 040/307144 (Andrej Drempeti~) ali 041/974-764 (Miha Rogelj), na mailu kokrski.rod @ gmail.com ali na internetni strani kr.rutka.net, kjer poi{~ete gumb TNT.

[kalska liga, ka te briga ... 2007

Tema leto{njega tekmovanja ima pridih bli`ajo~e se velike obletnice, in sicer "Gradimo 100 let skavtstva" . Tekmovalci, sedaj je ~isto va{a stvar, kako se opremite za tekmovanje in s tem dobite {e nekaj dodatnih to~k (ideje: gradnja, skavtizem, zgodovina taborni{tva ipd.).

Zbor ekip bo v soboto, 31.marca 2007, ob 8.30 pred O[ [kale. Ekipe prosimo, da pridejo na sam kraj tekmovanja najmanj pol ure pred zborom in se ~imprej prijavijo.

[e nekaj pomembnih informacij:

-[artnina zna{a 30 EUR na ekipo (vanjo je v{teta hrana, pija~a in na{itek za vsakega ~lana v ekipi)

-[tartnino je mo`no poravnati le preko TRR_SKB: 03176-1000008467, s pripisom "za [kalsko ligo 2007", najkasneje do dneva tekmovanja.

-Rok prijav je petek, 23. 3. 2007, do 23:59.

-Prijave na http://skalska.rutka.net ali 041/519-744.

-Tekmovalci, mlaj{i od 18 let, morajo obvezno izpolniti obrazce (dobite jih na internetni strani ).

-Oddaljene ekipe lahko prespijo v O[ [kale. Prosimo vas, da to navedete pri prijavi.

Tudi letos ima tekmovanje humanitarno noto, in sicer zbiramo denar, ki ga bomo namenili za dobrodelne namene (pla~ilo tabornine otrokom, ki jim je star{i ne morejo pla~ati). Torej imate idealno prilo`nost, da se znebite {e zadnjih starih tolarjev in otrokom polep{ate po~itnice. Seveda se tudi evrov ne bomo branili, kdor pa~ nima tolarjev.

Ve~ informacij dobite na http://cdv.rutka.net/

Torej se vidimo na [kalski ligi 2007, ki vas mora brigati!

Novice

O~istimo Kranj - Kraní ni ve~ usran

Zveza tabornikov ob~ine Kranj bo skupaj s Poslovno skupino Sava in Mestno ob~ino Kranj, tako kot `e vsako leto, organizirala ~istilno akcijo O~istimo Kranj 2007 - Kran' ni ve~ usran. Akcija bo potekala v soboto, 31. marca, s pri~etkom ob 9. uri na Glavnem trgu in zaklju~kom ob 13. uri, prav tako na Glavnem trgu.

Udele`enci bodo o~istili mestna naselja ob~ine Kranj in kanjon reke Kokre. To je okolje, v katerem in s katerim `ivijo vsak dan. Mlaj{i (nepolnoletni) taborniki bodo ~istili mestna naselja Kranja, pri~akujejo pa tudi kak{no skupino gr~, ki bo ~istila kanjon Kokre.

V ~asu akcije bo na Glavnem trgu potekala likovna delavnica na temo globalnega segrevanja ozra~ja, taborniki bodo pekli pala~inke, predstavili se bodo udele`enci akcije, Komunala Kranj in Poslovna skupina Sava. Za za{~itna sredstva, vre~ke za smeti in malico bomo poskrbeli taborniki in Poslovna skupina Sava.

Ve~ informacij na e-naslovu: klemenmarkelj @ yahoo.com.

Na seji ima{ morilca

Ale{

Cipot

Na seji ima{ morilca. Kaj naredi{? Pokli~e{ policijo? Seveda ne! Zate~e{ se k asertivnosti, seveda. ^e pa to ne uspe, zami`i, ga primi za roke, pa bo{ takoj ugotovil, na koga misli. Res pa je, da lahko tudi to zataji. Potem ti ne preostane drugega, kot da prime{ skalo in jo vr`e{ ob tla - odlo~ila se bo po svoje, idealno, nevtralno in zagotovo po liniji najmanj{ega odpora, ker skala ve. Mogo~e bo imelo gobezdalo kaj za pripomniti, ampak ga lahko po{lje{ na specializacijo, ~e mu kaj ni v{e~. Borec za pravice se bo morda prito`eval, ampak lahko mu da{ jasno neverbalno vedeti, kaj si misli{. Konec koncev je za konflikt potrebna samo komunikacija, tudi neverbalna. In ko seja dose`e vrh, si lahko vzame{ ~as za spro{~anje in gre{ na pija~o, ker je to tisto pravo. In tam ob slastnem kosu pice razlo`i{ svojemu prijatelju, da ima v glavi vgrajen napa~en driver. Ja, zamudil si seminar o timskem delu in ravnanju s ~love{kimi viri, ki ga je organiziral MZT. Ne skrbi, piflarka ima vse zapiske, lahko skopira{ ... Bla` Zupan~i~

Kdo je podrl najve~ kegljev?

Na otvoritvi taborni{ke foto razstave "Ujeti trenutki narave in mladosti!", 7. februarja na Velenjskem gradu, se je zbralo kar veliko tabornikov iz dveh verjetno najmo~nej{ih taborni{kih obmo~ij v dr`avi. Otvoritev je popestril nastop taborni{kega pevskega zbora, nekaj besed pa sta povedala tudi dva fotografa, ki sta prispevala svoje fotografije. Da vsega le ne bi bilo tako hitro konec, smo se taborniki Koro{ko-{ale{ko-zgornjesavinjskega obmo~ja in taborniki Mestne zveze tabornikov Ljubljana udele`ili {e skupnega kegljanja na {o{tanjskem keglji{~u. Skupno dru`enje je trajalo pozno v no~, zmaga v kegljanju pa je ostala doma. Skupaj zmoremo narediti {e veliko ve~ za promocijo taborni{tva in na{e sodelovanje se je {ele za~elo.

Foto: Rav~

Pogovor s Simonom Slokanom, na~elnikom Zveze tabornikov Pomurja.

„Izvr{ni odbor ZTS bi moral povezati rodove in obmo~ja“

Simon je po izobrazbi magister znanosti in je zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve. Ukvarja se z raziskovanjem neprimernih ravnanj javnih uslu`bencev. Je avtor ~lankov s tega podo~ja in mentor {tudentom.

S taborniki se je seznanil v za~etku 90-ih let prej{njega stoletja. Ravno takrat, ko se je v Ljutomeru dejansko za~el ustanavljati Rod vedri Prleki. Na za~etku ga je pritegnila dru`ba prijateljev, ko so dale~ od o~i javnosti in star{ev po~eli marsikaj zanimivega, adrenalinskega, zabavnegataborni{kega. Nato pa se je v njem prebudila zavest in prepri~anje, da je `ivljenje v okviru taborni{tva tisto, kar ga osebnostno nadgrajuje.

Kar nekaj razburljivih let se je posve~al delu na~elnika RVP in pomo~nika na~elnika OO ZTS za Pomurje, za podro~je GG. Bil je tudi vodja mednarodnega projekta in ~lan mednarodnega projektnega tima za sodelovanje mladinskih in taborni{kih enot na obmo~ju Slovenije, Avstrije in Mad`arske.

Situacija v pomurskem taborni{tvu ni ro`nata

Trenutno si na~elnik Zveze tabornikov Pomurja. Zakaj si se odlo~il prevzeti to funkcijo?

Prevzem omenjene funkcije je nekako prinesla sila razmer. Osebno sem zmeraj zagovarjal stali{~e, da je pomembno, da sta na~elnik in stare{ina obmo~nih organizacij starej{a, izku{enej{a ~loveka, ki s svojo preudarnostjo, modrostjo in znanjem lahko pomembno vplivata na politiko taborni{tva na regionalni in dr`avni ravni. V nadaljevanju omenjene teze pa je pomembno, da sta na obmo~ju, kjer delujeta, prisotna tudi fizi~no. No, sam sebe ne najden v nobenem izmed teh razmi{ljanj (smeh). V taborni{kem okolju ne veljam za starej{ega, prav tako pa nisem fizi~no prisoten na obmo~ju. @ivim in delam namre~ v Ljubljani in tako je Pomurje kar nekaj ovinkov oddaljeno od mene oziroma jaz od njega.

Vendar je situacija podobna tudi na gospodarskem, turisti~nem in politi~nem podro~ju, zaradi ~esar je stanje na vseh podro~jih v na{i regiji slabo. ^love{kih virov ni, gospodarstvo je slabo, dru`ine z otroci pa se selijo v urbana sredi{~a. Kar naenkrat se je tudi v ZTP primerilo, da enostavno ve~ ni bilo kandidata, ki bi ustrezal vsem formalnim in neformalnim pogojem za na~elnika obmo~ja, hkrati pa bi tudi delal in `ivel v tem okolju. Kljub nekaterim pomislekom, ki sem jih imel, sem nato omenjeno funkcijo prevzel.

Kako potem ocenjuje{ stanje v pomurskem taborni{tvu? Ali druga~e, kako bi predstavil klju~ne prednosti pomurskega taborni{tva in kako slabosti? Kaj potrebuje ZTP od ZTS za to, da pre`ivi in se razvija?

Nekateri bodo omenjeno razmi{ljanje videli kot zelo pesimisti~no, vendar je tak{no pa~ moje mnenje. Situacija v pomurskem taborni{tvu namre~ ni prav ni~

ro`nata. Dejstva, ki sem jih navedel `e prej (gospodarska, turisti~na, politi~na situacija in socialna politika), so namre~ v Pomurju privedla do tega, da je enostavno iz leta v leto manj otrok, mladih dru`in, s tem pa tudi entuziastov, ki pri taborni{tvu najdejo del sebe. Najpomembnej{a baza (GG, PP), odhaja na {olanje v Maribor, Celje in Ljubljano, tam pa ostanejo tudi na {tudiju. Ko se (zelo majhna pe{~ica) ~ez pribli`no deset let vrnejo v pomursko okolje, se zaradi kapitalizma enostavno ne uspejo ukvarjati s taborni{tvom.

Kljub temu pa imamo tudi prednosti. Geografska lega nam omogo~a dobro sodelovanje s sosednjimi dr`avami, tudi v okviru evropskih projektov. Neokrnjena narava, cenovno ugodne nepremi~nine, geografska raznolikost in lahka dostopnost pa nam omogo~ata veliko {tevilo razli~nih taborni{kih aktivnosti. Majhnost in neprepoznavnost obmo~ja nam dajeta mo`nost promocije in ekonomske politike sodelovanja z drugimi rodovi po Sloveniji. Ravno v tem okviru pa vidim tudi najve~jo mo`no vlogo ZTS in Skavtske fundacije za pomo~ na{emu obmo~ju. Razmisleki o drugem skavtskem centru v Sloveniji so nujno potrebni in menim, da je na{e obmo~je primerno ravno zaradi zgoraj na{tetih prednosti, ki pa jih je treba v zelo kratkem ~asu izkoristiti. Lepote, ugodnost in dostopnost so namre~ v zadnjem ~asu pri~eli odkrivati tujci, ki mno`i~no kupujejo nepremi~nine. @e sam ZTP razmi{lja o tej zadevi, vendar se velikokrat spra{ujem, za koga potrebujemo vse to, ~e pa sami trenutno nismo dovolj mo~ni za tak{en projekt.

Kako potem vidi{ prihodnost taborni{kih rodov v Pomurju ?

Dejstvo je, da bodo tako taborniki v Pomurju kot tudi nasploh v Sloveniji lahko "pre`iveli" globalizacijo izklju~no s povezovanjem in pomo~jo drug drugemu. Rodovi, ki bodo kakorkoli menili, da so sami sebi dovolj, bodo enostavno ~ez ne-

kaj let postali skupina ljudi za popoldansko varstvo otrok, zraven pa bodo izvajali aktivnosti za izkori{~anje skupnega ~asa. Pri tem bodo njihove aktivnosti imele zelo malo skupnega s taborni{kih programom.

Enakega mnenja sem tudi glede taborni{tva v Pomurju. Trenutno se je v vseh treh rodovih na{la skupina mladih in prizadevnih ljudi, ki ima voljo delati, se izobra`evati in nekaj narediti v dobro taborni{tva v Sloveniji. Vendar je treba opozoriti, da bomo dobro delo, pove~anje ~lanstva itd. dosegli le s skupnimi mo~mi.

Kako pa potem po drugi strani ocenjuje{ to, da ima nekaj pomurskih tabornikov (ali nekdanjih tabornikov) pomembno vlogo v slovenskem taborni{tvu in v slovenski dru`bi nasploh? Kje je razlog za to nasprotje med individualno kakovostjo posameznikov in relativno slabim stanjem organizacije?

Res je, da iz pomurskih taborni{kih vrst izhaja kar nekaj znanih, aktivnih in "upokojenih" slovenskih tabornikov, ki so igrali oziroma {e igrajo pomembno vlogo pri politiki delovanja ZTS. Ob tem pa je stanje v pomurskih rodovih te`ko,

klavrno in slabo. Zadeva je zelo kompleksna, te`avo pa dejansko vidim v centralizaciji Slovenije, bolj{em `ivljenju v Ljubljani in zaradi tega odmaknjenosti od svoje mati~ne regije - Pomurja. Nekateri posamezniki so enostavno uvideli, da so svojo energijo, znanje in izku{nje v veliki meri `e podali v na{em okolju, in so se odlo~ili, da le-to prika`ejo tudi na dr`avnem nivoju. Zadeva se mi ne zdi preve~ problemati~na, ~e ti posamezniki vsaj ob~asno pridejo nazaj v `rodne vrste’ in tam s svojimi konstruktivnimi debatami pripomorejo k bolj{i in uspe{nej{i obmo~ni aktivnosti.

Taborni{tvo ima prihodnost

Pomurski taborniki so zaradi svoje majhnosti odvisni od dogajanja v slovenskem taborni{tvu. Kako bi ocenil ZTS kot organizacijo in ZTS kot skavtsko gibanje?

V zadnjem obdobju je tudi ZTS pri~el delovati bolj fleksibilno in se je pri~el hitro odzivati na spremembe, ki nas obdajajo v okolju. Kljub temu pa bi v nekaterih segmentih ZTS kot organizacija morala delovati druga~e. Res, da organizaciji dolo~a okvire Zakon o dru{tvih, kljub temu pa se v nekaterih delih mo~no pribli`ujemo podjetni{tvu. Zaradi tega bi bilo treba organizacijsko razmi{ljati o ustanovitvi d.o.o. in v svoji specifi~nosti najti tr`no prilo`nost.

O skavtskem gibanju so v na{ih vrstah tako mo~no deljena mnenja, da v~asih na kak{ni skup{~ini vidim kar lep kup knjig o gozdovni{tvu, taborni{tvu, skavtstvu, skavtskem gibanju, ob tem pa sli{im kar lepo zgodovino ne~esa, kar bi z ideolo{kega vidika za vse nas morala biti preteklost. Menim, da je taborni{ko gibanje dejansko skavtsko gibanje, ki ima opredeljene pozitivne vrednote, postavljen izobra`evalni in vrednostni sistem, opredeljen program in v svojih temeljih dolo~ene cilje omenjenega gibanja. Kje smo mi in kam bi radi pluli v

omenjenih okvirih, se mora vpra{ati vsak posameznik. Kak{na je potem prihodnost taborni{tva? Bomo morali kaj spremeniti tudi v na{em razmi{ljanju?

Osebno menim, da ima taborni{tvo prihodnost. Kljub temu pa se je treba zavedati, da je iluzorno pri~akovati, da bomo ~ez nekaj let v svojih vrstah imeli 30.000 ~lanov. Menim namre~, da se bo po prenovitvi programa in ve{~in, v pribli`no 10 letih, pokazala osrednja baza ~lanstva ZTS, ki ne bo ve~ja od 8.000 ~lanov in ki bo peljala taborni{tvo naprej. Do tega pa je treba prehoditi {e kar nekaj poti. Zavedati se bo treba, da je samo enak sistem vodenja rodov, izvajanja enakih smernic programa in izvajanje skupne politike ZTS na vseh ravneh organizacije tisti pozitiven u~inek, ki bo naredil taborni{tvo prepoznavno in specifi~no. Kako bi torej ti postavil klju~ne prioritete ZTS v tem mandatu? S ~im bi se moral IO ZTS najve~ ukvarjati?

Menim, da trenutno IO dela dobro, da si je postavil pravilne smernice. [e zmeraj pa me skrbi dejstvo, da se rodovi in obmo~ne organizacije no~ejo identificirati z ZTS. In ravno tu vidim segment, s katerim bi se trenutni IO moral najve~ ukvarjati, vsaj v za~etni fazi. Treba je namre~ povezati rodove in obmo~ja, jim dati prilo`nosti identificiranja v skupni to~ki - taborni{tvu, nato pa z izmenjavo mnenj in izku{enj postaviti mo~ne programske temelje organizacije.

Kako gleda{ na programske temelje organizacije? Se ti zdi prioriteta dela z GG ustrezna?

Sam taborni{ki program ni slab, potreben pa je kozmeti~nih popravkov. Dolo~ene aktivnosti so zastarele, neuporabne, nekatere pa tudi sme{ne. Sem zagovornik dana{njih metod dela, ker pa sem mnenja, da se posamezne aktivnosti v~asih prav tepejo z njimi, je la`je dodelati program.

Dejstvo je, da so GG baza za dobro delo v rodovih oziroma v organizaciji.

Podpiram anga`iranost IO ZTS na podro~ju dela z GG. Kljub temu pa bi ob tem opozoril, da je moje mnenje tak{no, da je v organizaciji na tak{en na~in, kot se sedaj pripravlja za GG, treba delati `e s starej{imi M^. Upad opa`am `e pri starej{ih M^. Dejstvo namre~ je, da si otroci, stari okrog 10 let, `e `elijo kaj drugega kot zgolj igranja, pravljic itd. Pri~ne jih zanimati tudi `e kak{na dogodiv{~ina, raziskovanje, zgodba za pove~an adrenalin. In ker jim tega ne znamo ponuditi, nam `e v teh strukturah uhajajo. Treba bo namre~ razmi{ljati, da programski del prilagodimo tudi `e omenjeni starostni skupini. Kako bi se odlo~il pri dilemi vzgojnega vodje in zakaj? Ali je vzgojni vodja v organizaciji vodnik ali na~elnik?

Vzgojni vodja mora biti na~elnik. Na~elniki naj bi bili starej{i taborniki, z `e izoblikovanimi osebnostnimi lastnostmi, izku{njami, spretnostmi in naj bi se zavedali pomena pravilne vzgoje posameznika. Vsega tega pa od vodnika ne smemo in ne moremo pri~akovati. Kljub temu, da se ravno to preve~krat dogaja. Re{itev dileme vzgojnega vodje vpliva na izobra`evalni sistem v ZTS. Kje vidi{ trenutne luknje v tem sistemu? Kje se ga da izbolj{ati, kje je potrebna sprememba?

Hm ... Sam se nisem nikoli preve~ ukvarjal z izobra`evalnim sistemom. Menim pa, da je treba poenotiti vodni{ke te~aje na dr`avni ravni. Ob tem pa je treba razmi{ljati o dvigu starostne meje za udele`bo na in{truktorskem te~aju za na~elnike rodov, kar posledi~no pomeni starej{e in bolj izku{ene na~elnike. Pri te~aju za na~elnike dru`in pa je pri temah treba dodati metode mentorstva, ki ga potem te~ajniki uspe{no uporabljajo v rodovih.

Tabor na obisku Rod podkovani

Majhni po {tevilu, veliki po srcu!

Taborniki Rodu podkovanega krapa delujejo na Osnovni {oli Oskarja Kova~i~a in na podru`nici te {ole na Rudniku. Vodovi sestanki potekajo ves teden v taborni{ki sobici. Kljub svoji malo{tevilnosti vsako leto organizirajo rodova zimovanja in letna taborjenja. Veljajo za prave "taborni{ke nomade", saj imajo letno taborjenje vsako leto na drugi lokaciji. Tako so v svoji zgodovini taborili na Gorenjskem, ob reki Kolpi, v Gornjem Gradu, ob reki So~i, ob Nadi`i in {e na veliko drugih lokacijah po Sloveniji.

Taborni{tvo se je na obmo~ju Rak 1973, 14. julija leta 1974 pa je bil vani krap. Vsak za~etek je te`ek in prvem ve~dnevnem izletu, leta 19 sam {otor, pa {e tisti je bil brez d zagnanim delom pridobili potreb ga {e sedaj vestno prena{ajo na m

Za ~lane rodu vsako leto pripravijo pester program, ki zajema rodovo ~ajanko, rodov izlet, rodovo kopanje, vsakoletno ~istilno akcijo okoli{a in {e obilico drugih manj{ih akcij. PP-ji in gr~e se redno udele`ujejo ve~jih tekmovanj in bele`ijo dobre rezultate (dekleta so v kategoriji PP na lanskem NOT-u osvojila 1. mesto). Svojo malo{tevilnost znajo res dobro obrniti sebi v prid, saj je velika prednost, da za njih ~lani niso le {tevilke, ampak osebe. Lahko jih res dobro spoznajo in se jim posvetijo. Vodstvo rodu tako lahko veliko pozornosti posveti bolj kvalitetnemu programu in delu z vodi. Tak na~in dela zahteva zelo veliko energije, zato si vodstvo kljub vsemu `eli kak{nega ~lana ve~. Pa tudi kak{nega novega ~lana vodstva z veliko motivacije in novimi idejami se ne bi branili.

Opazni `e na dale~!

V rodu dajo veliko na prepoznavnost svojih ~lanov. Tako jih na tekmovanjih ne morete zgre{iti. @ivo rumeni klobu~ki in modre jopice, oboji opremljeni z sloganom "Krapi napadamo!", so vidni `e na dale~. Naslednji~, ko jih zagledate, jim stopite nasproti in jih spoznajte tudi v `ivo. In pazite se lu{tnih "krapic"!

Foto: Primo` Kani~

Foto: Arhiv RPK

Foto: Primo` Kani~

Foto: SiNi

Foto: Arhiv RPK

krap Ljubljana

ovnika v Ljubljani prvi~ pojavilo leta l uradno ustanovljen Odred podkon tudi tukaj ni bilo ni~ druga~e. Na 977 v I{kem Vintgarju, so imeli en dna in palic. V prihodnjih letih so z no opremo, izku{nje in znanje, ki mlaj{e generacije.

Pogovor s [pelo Tom{i~, na~elnico rodu.

Znano mi je, da ste rod, ki zelo dobro deluje. A vseeno imate zelo malo ~lanov.

^emu?

V sodobnem ~asu je otrokom na razpolago enostavno preve~ drugih aktivnosti (nogomet, rokomet, verouk, karate, te~aji tujih jezikov ...). Tabornike je enostavno malo povozil ~as, saj star{i v taborni{tvu ne vidijo neke nalo`be za prihodnost.

Kak{ni so torej obeti za prihodnost?

^lanstvu v rodu zelo niha. Enkrat imamo 20 ~lanov, letos na primer ~ez 30. Vse skupaj je torej zavito v meglo. Nikakor pa ne bomo vrgli pu{ke v koruzo in z novih vodstvom, ki prihaja, bomo sku{ali nadaljevati tradicijo taborni{tva v na{em kraju.

Vodstvo rodu:

Stare{ina rodu: Tina Petek

Na~elnica rodu: [pela Tom{i~

Tajnik rodu: @iva Novljan

Gospodar: Primo` Kani~

Vodniki: Martina Tom{i~, Eva Mazi, Anja Novljan, Rok Pandelj, [pela

Tom{i~ in Primo` Kani~

Struktura rodu:

MURNI: 4

M^:10

GG:12

PP:5

GR^E:5

SKUPAJ:36

Od kod ime podkovani krap?

Ime izhaja iz bajke o podkovanem krapu. Nekje na barju je ribi~ lovil ribe. In glej ga

zlomka, nekega dne ribi~ iz vode izvle~e krapa, ujetega v podkev. Prav zato je v znaku rodu krap obdan s podkvijo!

Foto: Arhiv RPK

Foto: Primo` Kani~

Foto: Arhiv RPK

Foto: SiNi

Juha

Potrebujemo: 1/4 litra vode, 4 `lice narezanih listov jegli~a, `lico masla, `lico moke, `lico narezanih listov ~ema`a ali divje ~ebule, {~epec suhe dobre misli, sol in poper po okusu.

Priprava: Na vro~em maslu naredimo pre`ganje, ki ga zalijemo z vodo, dodamo narezane liste jegli~a, zavremo in pustimo 10 minut kuhati. Juho za~inimo s ~ema`em in baziliko, soljo in poprom po okusu ter ponudimo.

Prikuha

Potrebujemo: 50 dkg jegli~evih listov, 20 g olja, 1/2 majhne ~ebule, 2 dkg moke, malo mleka, sol.

Priprava: Liste dobro operemo in odcedimo. V malo vode jih do mehkeha du{imo. Potem jih drobno nare`emo in nasekljamo. ^ebulo drobno nare`emo in na olju prepra`imo, da lepo zarumeni. Dodamo nasekljane jegli~eve liste, potresemo z moko, zalijemo z vodo, v kateri smo liste pred tem skuhali, in za~inimo. ^e `elimo, da je prikuha milej{a in bolj{a, dodamo {e malo mleka ali kisle smetane.

Napovednik marec

2007 - leto stoletnice skavtstva

Me{ana solata

Potrebujemo: 3 pesti o~i{~enih regratovih listov, 2 pesti mladih listov jegli~a, 2 pesti mladih listov trpotca, 2 pesti ple{~evih listov, 2 pesti in cvetov male marjetice, 1 pest mladih rmanovih listov, sol, 1 pest br{ljanaste grenkuljice, olivno olje in jabol~ni kis.

Priprava: Liste omenjenih rastlin o~istimo in operemo ter nare`emo in zme{amo. Dodamo sol, olje in kis po okusu ter dobro preme{amo.

Kola~ki

Potrebujemo: 1/2 kg o~i{~enega topinamburja, 2 jajci, 20 dag sira, 8 `lic moke, olje, dobro misel.

Priprava: O~i{~en in na ko{~ke narezan topinambur skuhamo, pretla~imo in ohladimo. Prime{amo jajci, moko, nariban sir in dobro misel. Zmes dobro pregnetemo, na mizi oblikujemo {truco in jo nare`emo na rezine, debele pribli`no 2 cm. Rezine povaljamo v moki in jih na vro~em olju zape~emo.

Enake kola~ke lahko naredimo tudi iz krompirjevega pireja.

Pugy

17. marecDanKo - dan komisije za program (pugy @ rutka.net)

17. marec^istilna akcija [marne gore (rar.rutka.net)

22. marecDrugi modul seminarja za organizatorje in izvajalce taborjenj - organizacija (prijave na znanje.rutka.net)

24.-25. marecNo~no orientacijsko tekmovanje (not.rutka.net)

31. marec[kalska liga, ka te briga - [kale (cdv.rutka.net)

5. aprilTretji modul seminarja za organizatorje in izvajalce taborjenj - varnost in zakonodaja (prijave na znanje.rutka.net)

14. aprilSo{ka olimpiada - Nova Gorica (rsm@ rutka.net)

22. aprilDan tabornikov in Dan Zemlje (www.tabornik.si)

27.-30. aprilPohodni tabor Na drugi strani LuneKras; (01/300 08 20 - pisarna ZTS)

27. april - 1. majPre`iveli 2007 (www.preziveli.si)

5.-12. maj Evropska skavtska konferencaPorotoro` (www.scout.org/europe)

Odmevi

Kroj je eden na{ih simbolov

Rada bi govorila fotografiji jezerskih zmaj~ic. Ne o koledarju samem in o primernosti ali neprimernosti takega po~etja. Mislim, da je to tema vodstva RJZ. Razjezilo me je, da se urednik Tabora ni vpra{al, ali je taka fotografija primerna za taborni{ko revijo. Moj argument je slede~: ^e se je vodstvo ZTS odlo~ilo, da bo Tabor po{iljalo vsem svojim ~lanom in da bo odslej to {e bolj taborni{ka revija kot prej (ker jo bodo res brali vsi taborniki), mar ne to pomeni, da je revija Tabor glasnik na{ega nazora, na{ih na~el, na{e vzgoje? Moja kritika ne leti na zmaj~ice, leti na uredni{tvo Tabora in ZTS, ki se pod Tabor podpi{e.

Na lanskem rodovem taborjenju sem kot stare{ina tabora iz zbora ne~astno odstranila dva PP-ja zaradi neprimernega odnosa do kroja. S tem je vodstvo tabora svojim ~lanom - M^-jem, GG-jem, PP-jem in gr~am - jasno predalo sporo~ilo: Kroj je eden na{ih simbolov, uniforma, ki jo spo{tujemo, ker s tem ka‘emo na{ odnos do na{ih bratov in sester v rodu, v Sloveniji in po svetu.

Vpra{ajmo se, kaj je na{im ~lanom sporo~ila revija Tabor? Mar ne obstaja pravilnik o no{nji kroja? Ali je tudi ta morada podvr‘en osebni interpretaciji?

Star{i na{ih ~lanov se zgra‘ajo. Na{i ~lani se zgra‘ajo. Na zadnji rodovi upravi je predstavnica star{ev spro‘ila skoraj polurno debato na to temo.

Kaj pa ZTS? Jrtovci pretiravamo?

Kot razumem iz debat na rutkinem forumu, je va{ glavni argument to, da je mladina dan danes tako ali tako izpostavljena goloti in nasilju prek televizije, jambo plakatov in ostalih medijev. Po tem takem lahko sedaj v Taboru pri~akujemo reklame za spodnje perilo? Do kje smo znotraj taborni{tva lahko liberalni?

[pela Ro`man, na~elnica Rodu kra{kih jrt iz Se`ane

Objava fotografije v januarski Zadnji plati je naletela tako na odobravanje kot tudi na neodobravanje bralcev, in slednjega nam je v uredni{tvu `al. Pristojni uredniki smo se pred objavo fotografije strinjali, da je objava fotografije primerna in to odlo~itev {e vedno podpiramo. Navsezadnje smo jo objavili v satiri~no-{aljivi rubriki Zadnja plat. Vsebina v reviji Tabor je odsev dogajanja v taborni{tvu in na taborni{kih akcijah {irom Slovenije. Kako strogi so v katerem rodu pri no{nji kroja, je precej subjektivna stvar, vsakdanja praksa pa zelo razli~na. Pravilnik o kroju pa nima ni~ s tem, ali je nam dovoljeno/ dopu{~eno objaviti fotografijo, kjer kroj ni uporabljen le v zboru. Do kak{ne mere naj bomo liberalni? Upam, da vsaj malo ~ez to mejo, ki nam jo v razmi{ljanju postavlja{. Kar se ti~e pripombe o Taboru kot glasniku na{ega nazora, na{ih na~el, na{e vzgoje, pa se podpi{em pod mnenje v tokratnem Uvodniku na 3. strani.

Lep pozdrav, Ale{ Cipot, urednik

Primo` Kolman

Popoln lunin mrk v no~i s 3. na 4. marec

Spet smo lahko iz na{ih krajev opazovali popoln lunin mrk. Mrk se je pri~el 3. marca ob 21.20, ko je Luna za~ela vstopati v Zemljino polsenco. V Zemljino senco je vstopila ob 22.25. Ob 23.47 je bila Luna `e popolnoma zatemnjena. Sredina mrka in hkrati najve~ja zatemnitev je nastopila 4. marca ob 00.22. Ob 00.56 je Luna `e pri~ela zapu{~ati Zemljino senco in jo je zapustila ob 02.12. Mrk se je kon~al ob 03.22. Luna tudi ob popolnem mrku ni ~isto zatemnjena. Zaradi odseva Zemljine atmosfere takrat sveti v rde~e-rjavi barvi.

Vidnost planetov v marcu

Vsi planeti podobno kot Zemlja kro`ijo okoli Sonca. Prav zato stalno spreminjajo lego glede na zvezdno ozadje. Bli`ji planeti kro`ijo hitreje, bolj oddaljeni pa po~asneje. Od svetlih planetov bomo najla`je na{li Venero, ki trenutno sveti kot Ve~ernica. Takoj po tem, ko bo Sonce za{lo, jo bomo na{li na zahodu, saj je poleg Lune najsvetlej{i objekt. Prav takrat, torej zve~er, na vzhodni strani vzhaja Saturn. Planet z obro~i se nahaja v ozvezdju Raka, tik ob Levu, in je viden celo no~. Jupiter vzhaja malce kasneje. Na jugovzhodu ga bomo na{li okoli druge ure zjutraj, potem pa bo na nebu do jutra. Ker takrat Venere ni ve~, je zjutraj na nebu najsvetlej{i objekt Jupiter.

Polo`aj Saturna

poleg ozvezdja

Leva (slika: P.K.)

Shematski prikaz Luninega mrka (slika: P.K.)

@iveti v skladu s taborni{kimi zakoni

Kako jih razumeti in kako jih `iveti

"Skavti na vsej zemlji imajo nepisane zakone, ki se jih morajo prav tako dr`ati, kakor ~e bi bili ~rno na belem. Veljavni so za vse skavte in vsi prise`ete, da se jih boste dr`ali, kadar napravite skavtsko zaobljubo; zato je dobro, da ste o njih natan~no pou~eni" (Baden-Powell v knjigi Skavt, 1932).

Od temeljnih na~el do taborni{kih zakonov

Temelj moralnega delovanja skavtstva so skupne vrednote. Te so izra`ene v temeljnih na~elih (ki so univerzalne za vse skavte na svetu) in predstavljajo dol`nost do Boga (duhovni razvoj), dol`nost do drugih (dru`beni razvoj) in dol`nost do sebe (lastni razvoj). Ta temeljna na~ela so izra`ena v taborni{ki prisegi in zakonih. So vzpodbuda in ideali, h katerim te`ijo mladi. Zakoni so vodila, s pomo~jo katerih mladi prek vsakodnevnih izku{nj ponotranijo vrednote, za katere se skavtstvo zavzema. Pri tem proces ni omejen zgolj na izku{nje v okviru skavtskih dejavnosti (na sre~anjih, izletih, taborjenju), pa~ pa poteka kot trajen proces (doma, v {oli, na ulici). Ker so vsakodnevne izku{nje posameznikov personificirane (lastne tistim, ki jih do`ivijo), so tak{ne tudi interpretacije izpolnjevanja zakonov oziroma doseganja ideala. Tako lahko pride do razli~nih interpretacij zakonov, razli~nih pojmovanj, ki posledi~no vodijo do oblikovanja razli~nih vrednotnih okvirov.

Lastne interpretacije in konformnost

Do tu vse prav. Te`ava nastopi, ko `elimo zakone interpretirati na ravni organizacije. To je nujno predvsem zaradi enotnega poslanstva "... prispevati k vzgoji mladih s pomo~jo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih."

Organizacija ima tako v statutu opredeljene tudi interpretacije zakonov. Te po eni strani zmedejo mladega ~loveka, ki si udejanjanje zakona zaradi lastnega do`ivljanja razlaga na svoj na~in (ki ni napa~en), po drugi strani pa vodijo v konformnost (sprejemanje in upo{tevanje dru`benih, organizacijskih ali skupinskih norm), saj moramo interpretacijo zakona

sprejeti tak{no, kot je zapisana v statutu. Poglejmo nekaj primerov:

Tabornik je zvest: Vztraja v razmerju do koga, ki zanesljivo in skrbno opravlja naloge, dol`nosti, ki kaj vztrajno dela, je zvest svojim na~elom (po SSKJ). Zvest je svojim tovari{em, vodniku, star{em in domovini (statut ZTS).

Tabornik je discipliniran: Se podreja pravilom, predpisom, ki so obvezni za vse ~lane kake skupnosti (SSKJ). Poslu{a svoje star{e, vodnika in je zavestno discipliniran (statut ZTS).

Tabornik je plemenit: Nekdo, ki ima pozitivne lastnosti v moralnem, duhovnem pogledu (SSKJ). Je plemenit do vseh, zlasti do otrok, starih in bolnih ter pomo~i potrebnih ljudi (statut ZTS).

Tabornik je var~en: Si prizadeva porabiti ~im manj denarja (SSKJ). Var~uje, skrbi za svojo in skupno opremo in ne uni~uje tuje lastnine (statut ZTS).

Iz predstavljenega so razvidne o~itne razlike v interpretaciji, te pa so {e ve~je, ko govorimo o posamezniku in njegovem pojmovanju udejanjanja posameznih zakonov.

Z vidika organizacije, njenega vzgojnega procesa in na~ina dela (vodov sistem) je seveda konformnost za`elena, vsekakor pa ne smemo pristati na to, da je to edina pot. [e toliko bolj, ker `ivimo v vedno bolj individualiziranem svetu, svetu lastnega do`ivljanja in izgradnje lastne osebnosti. Pri tem je konformnost lahko prikrita gro`nja, ki mlade odvrne od ponujene mo`nosti za lastni razvoj znotraj taborni{kega gibanja, ali pa predstavlja celo obratno, pot ugodja, na kateri drugi sprejemajo odgovornost (in tudi posledice) za njihov razvoj.

Od besed k dejanjem

Kot re{itev se mi zdi pomembno predvsem dvoje. Prvi~, pomembno je, da vodje

(vodniki) razumejo pomen zakonov pri oblikovanju vrednostnega sistema mladega ~loveka. Pri preverjanju udejanjanja prisege (@iveti v skladu s taborni{kimi zakoni.) vodniki ne smejo pristati zgolj na s strani organizacije ponujeno interpretacijo zakonov, ampak morajo pri ~lanih razvijati lastno zavest in kriti~no samovrednotenje ravnanj. Le tako bodo ~lani lahko postopoma prevzemali tudi odgovornost za razvoj vrednostnega sistema.

In drugi~, ~e se spet vrnem na besede BiPi-ja o pomenu razumevanja, pomembno je, da zavezanost zahtevamo takrat, ko jo mlad ~lovek lahko tudi udejanji. Po BiPi-ju naj bi bilo to pri 16 letih (ob zaklju~ku procesa formacije), ko naj bi mladostnik `e bil na ustrezni ravni moralnega razvoja, s tega stali{~a pa naj bi tudi `e razumel ve~ino pojmov, kot so zvestoba, pogum, plemenitost, var~nost, pa tudi zvestoba domovini in Duhovna resni~nost.

Tabornik je najbolj plemenit

In za konec {e rezultati anketnega vpra{anja povezanega s to tematiko. 217 obiskovalcev spletnega portala Rutka.net je na vpra{anje, povezano z izpolnjevanjem taborni{kih zakonov ("Osebno si najbolj prizadevam izpolnjevati naslednji taborni{ki zakon"), odgovorilo takole: Kar tri ~etrtine anketiranih je za svoj "najpomembnej{i zakon" izbralo enega izmed predlaganih {tirih: plemenitost (39 %), zvestoba (22 %), disciplina (8 %), var~nost (6 %). Slabih 15 odstotkov anketiranih "vlaga" svoje napore v uresni~evanje katerega izmed preostalih osem zakonov (zanesljivost, prijaznost, pripravljenost pomagati, vedrost, pogum, spo{tljivost, vedo`eljnost, zdravo `ivljenje). Nekaj manj kot 10 odstotkov anketiranih pa "prisega" na druge vrline.

Skavtstvo ali skavtizem?

Prevod angle{ke besede "Scouting"

55 let RSO-ja

Novice

Pugy

Kljub stalni rabi prevoda skavtstvo sem ve~krat naletel tudi na tabornike, ki so kot prevod uporabljali besedo skavtizem. Ker me je dvojna raba precej motila, sem `elel poiskati argumente, ki bi me prepri~ali, katera je bolj primerna oblika prevoda. Zato sem se podal v devetdeseta leta, v ~ase vklju~evanja v svetovno organizacijo skavtskega gibanja in za mnenje o rabi povpra{al takratne akterje.

Milko Okorn, v tistem obdobju na~elnik ZTS, zagovarja rabo prevoda skavtstvo. To utemeljuje z dejstvom, da so skavtstvo kot prevod besede "scouting" na slovenskih tleh uporabljali `e v ~asu pred drugo svetovno vojno (glej prevod knjige "Scouting"Skavt, 1932). Poleg tega je pri rabi besede skavtizem prisoten prizvok ideologije - tudi drugi "izmi" so namre~ ideolo{ko obarvani (npr. fa{izem, nacizem, komunizem itd.). Skavtstvo ni ideologija, pa~ pa gibanje mladih. V obdobju pridru`evanja WOSM-u se je vodstvo ZTS o tem pogovarjalo tudi s predstavniki Zdru`enja slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov (ZSKSS) in sogla{ali so, da je "skavtstvo" primeren prevod.

Tudi v ZSKSS uporabljajo izraz skavtstvo. Tone Lesnik, nekdanji na~elnik zdru`enja se spominja zasedanja Generalnega sveta ZSKSS leta 1993, na katerem so razpravljali o rabi skavtizma in skavtstva. Beseda skavtizem je bila nesprejemljiva zaradi kon~nice "izem", ki spominja na ideologije, te pa so prinesle ali {e prina{ajo ~love{tvu mnogo gorja in so zaradi tega na slabem glasu.

Na koncu pa {e beseda stroke. Profesorica sloven{~ine in lektorica Rado Le~i~ pravi, da je po slovenskem pravopisu pravilna oblika skavtsvo. V pravopisu se sicer nahaja tudi beseda skavtizem, vendar kot preusmeritev na pravilno rabo, torej na besedo skavtstvo.

Da se bomo tako in druga~e izra`ali pravilno, bomo torej letos praznovali stoletnico skavtstva.

21. aprila 2007 bomo kranjski taborniki soboto posvetili Dnevu Zemlje oziroma Dnevu tabornikov. Izkoristili pa bomo to prilo`nost tudi za praznovanje 55-letnice obstoja najve~jega kranjskega rodu - RSO (Rod stra`nih ognjev).

Stari mestni del Kranja bomo zaznamovali s pionirskimi izdelki, ajanjem, vhodom in {e marsi~em. Dogajanje bodo popestrile {tevilne stojnice, panoji znanih Kranj~anov oziroma Slovencev - biv{ih ali {e aktivnih tabornikov. Mimoido~i se bodo lahko pou~ili tudi o na{ih simbolih in znakih. Izdali bomo jubilejno glasilo Plameni, ki bodo posve~eni zgodovini RSO-ja. Za na{e ~lane pripravljamo fotoorientacijo, risanje na tla, izdelovnanje obro~kov in {e kaj se bo na{lo. Obljubljamo pa tudi presene~enje v obliki animacije za mimoido~e Kranj~ane in obiskovalce Kranja.

Pridru`ite se nam tudi vi.

Z naravo k bolj{emu ~loveku.

Proslava v spomin

`rtvam vojne

13. februar je v krajevni skupnosti Anhovo-Deskle praznik. Pred 62 leti sta bila v vasi Anhovo ubita dva domobranska oficirja. Iz ma{~evanja so okupatorji aretirali doma~ine, ki so bili osumljeni, da sodelujejo s partizani. Aretirance so zbrali v takratni tovarni 15. september Anhovo (dana{nji Salonit), iz mno`ice izlo~ili devet `rtev in jih odpeljal na streljanje. Kruto dejanje so izvr{ili pri vise~em mostu, ki je vodil ~ez reko So~o v vas Deskle.

V spomin na ta dan se krajani vsako leto zberemo pri spomeniku, ki so ga `rtvam postavili po vojni. Taborniki Rodu odporne `elve Anhovo skupaj s ~lani Obmo~ne organizacije zveze borcev prinesemo cvetje in sve~e ter kot ~astna stra`a stojimo ob spomeniku. Medtem ~lan zveze borcev, ki je kot otrok do`ivljal krutosti vojne in zla, opi{e prisotnim `alostni dogodek. Isti dan taborniki in borci nesemo cvetje in sve~e {e na kraj, kjer so okupatorji ubili mamo in h~eri.

Spomin na tiste ~ase, na ~ase krivic in trpljenja, ki so se dogajali tudi v tem delu na{e lepe so{ke doline, ne bo nikoli pozabljen.

Od rodov

Zimovanje PP

Letos smo imeli PP-ji iz Izole (RJS) zimovanje na P{enku pri Idriji. Pet punc in dva fanta ter vodnica in vodnik. Majhna skupina, a nepozaben vikend. Sne`na avantura se je pri~ela v petek, 2. februarja, ko smo popoldne od{li iz Izole. Gostovali smo v taborni{ki ko~i Rodu srebrnih krtov. Zve~er smo si utrujeni pripravili ve~erjo, {e malce poklepetali, se nakepali, zapeli taborni{ko himno in od{li spati.

Poznemu zajtrku je sledil pohod do Hlevi{ke planine, fanta pa sta medtem pripravljala kosilo. Po kosilu je napo~ila {tudijska ura. Skoraj vsi smo sedli za zvezke. Seveda pa nam v hi{ki ni bilo mrzlo. Pe~ka nas je segrela do 26 stopinj celzija, tako da smo imeli celo imitacijo poletja. Agregat nas je malce hecal, zato smo nekaj ~asa prebili tudi ob sve~ah in radiju na baterije.

Zimovanje na Peci

V nedeljo zjutraj smo pojedli, spakirali in pospravili za seboj ter hoteli odditi. Toda kombi ni hotel v`gati. Pa smo ga porivali, dokler ni v`gal. Tabornik je vztrajen in delo se nam je popla~alo. Toda nismo se {e odpravili domov, ~akala nas je {e rudni{ka avantura. Ustavili smo se {e v idrijskem Antonjevem rovu, kjer smo se spustili nekaj 100 metrov pod zemljo in ob~udovali delo nekdanjih idrijskih rudarjev. Potem pa res proti na{i Izoli.

Drugo leto spet!

Petra Meki{

Taborniki rodu Lilijski gri~ iz Pesja smo med 26. in 28. januarjem ponovno do`iveli svojo zimsko pravljico v domu Peca nad Me`ico. @e sam prihod je bil dovolj veli~asten, saj se je zima tudi tokrat izkazala v vsej svoji lepoti in pravlji~nosti lesketajo~ega se snega.

Na petkovem no~nem pohodu svetilk skoraj nismo rabili, saj nam je pot kazala luna, ki se nam je iskrivo nasmihala med s snegom oble~enimi vejami in drevesi. Na{ prvi ve~er smo sklenili z ogledom filma Vesele nogice.

V soboto so M^-ji osvajali ve{~ine, GG-je pa je ~akalo tekmovanje na strelskem poligonu, nato pa ustvarjanje ~asopisa na temo zimovanja. Za vse je sledilo u~enje vozlov, izdelovanje spominkov in orientacijski pohodi. Poleg vsega smo si privo{~ili {e obilo kepanja in sankanja, na{i najmlaj{i pa so iz snega ustvarili pravega kralja Matja`a in Len~ico.

Dan se je kaj hitro prevesil v ve~er. Nastopil je trenutek te`ko pri~akovanega taborni{kega krsta. Taborniki 4. razreda iz Pesja pa so nam pripravili {e zanimivo igrico, s katero so si prislu`ili ve{~ino igralca.

V nedeljo je sledilo preverjanje taborni{kega znanja, ki so si ga mladi taborniki nabirali v soboto, izdelava izdelkov v ustvarjalni delavnici, nato pa {e nekaj igranja na snegu. Kar naenkrat je dan postal prekratek. Ob~utek, da smo komaj pri{li, pa `e zopet pakiramo, nikakor ni hotel iz glave. @al je tudi tokrat prevladal star slovenski pregovor: Vsega lu{tnega je enkrat konec. Na avtobusu smo obudili vtise in se z nepozabnimi spomini poslovili.

Pre`iveli smo res nepozaben zimski vikend. Pravo taborni{ko zimsko pravljico.

Foto: Vilette ^ibej

Foto: Polona Krenker

Odra{~anje po taborni{ko

Taborni{tvo je `e po svojem poslanstvu namenjeno mladim, da vodijo mlade. Gre za velik za~aran krog, ki se vrti okoli mladih po telesu ter po duhu. Ne morem mimo misli, ali se taborni{ko odra{~anje kaj razlikuje od tistega "navadnega", ki ga slejkoprej do`ivi skoraj vsak ~lovek.

Prvi velik korak je prav gotovo sprejetje v PP klub in osvojitev modro-rumene rutice, ko prestopimo iz osnovne v srednjo {olo. Kar se ti~e taborni{tva, takrat namre~ nismo ve~ mladi GG-ji, pripravljeni na dogodiv{~ine, {e vedno z eno nogo v otro{tvu, ampak postanemo del majhne ~etice ljudi, ki vodijo rodove in skrbijo, da taborni{tvo v rodu {e `ivi in deluje kot mora. Tako tudi nevede prestopimo iz navadnega sestankovanja in brezpogojnega (pa kaj {e) poslu{anja vodnika v ~as, ko smo sami odgovorni za svoj program in je na{a glavna naloga slu`iti drugim. Pri~akuje se, da vsak PP ali vsaj velika ve~ina prevzame kak{no vlogo znotraj rodu, bodisi kot vodnik, na~elnik, gospodar, propagandist, nekdo, ki je v rodu potreben in zato pomemben. In po~asi, v letu, dveh, se pri~ne rod naslanjati na {e pred kratkim zelene mladi~e in kmalu se zave{, da so PP-ji naj{tevil~nej{a delovna sila, nemalokrat tudi najmo~nej{a. Mene pa skrbi predvsem, koliko se PP-ji potem {e udejstvujejo sami zase in skrbijo za svoj program, tako tisti, ki imajo svoje skupine, kot tisti, ki so bolj "pasivni".

Ni redkost, da PP-ji sami zase ne poka`ejo eksplicitne `elje po tak{ni ali druga~ni akciji in {e vedno ~akajo, da jim nekdo sporo~i, kaj se bo dogajalo za njih, kam naj pridejo in koliko bo stalo. Po drugi strani tudi ne pridejo vedno vsi, spet nekaj drugih pa je vodnikov in se ne morejo popolnoma posvetiti izklju~no PP dru`bi. Zato me zanima, kaj lahko vzpodbudi in motivira srednje{olce k spoznanju, da so zdaj `e taborni{ko odrasli in je ~as, da postanejo tisti, ki vodijo, in niso ve~ tisti, ki so vodeni.

A `al ne morem re~i, da je ve~ina mladih, starih tam nekje med 15. in 21. letom, pripravljena posvetiti toliko ~asa prostovoljstvu in odgovornemu delu, kot ga zahteva taborni{tvo. In zdi se, da je bilo taborni{tvo glede tega vedno svetla izjema, saj je `e od malih nog kalilo zavedne mlade ljudi, ki so bili pripravljeni prevzeti nase kak{no dodatno obremenitev, ki pa jim je povrnila ve~, kot bi si lahko mislili. Ti mladi, ki nekje na poti odra{~anja nevede prestopijo zami{ljeno mejo med otro{tvom in odraslostjo, so `e pripravljeni na spopad z zunanjim svetom.

Leto izgubljeno ne vrne se nobeno!

Pred nami je redna letna skup{~ina ZTS in ~lovek bi pri~akoval, da bomo to na{e skupno sre~anje vseh predstavnikov rodov enkrat letno tudi koristno in pametno izrabili ter ~as, prebit skupaj, izkoristili za potrditev na{ih vizij in na~rtov za prihodnost.

Ampak kot ka`e, vsaj tako je razvidno iz pripravljenih dokumentov, ni tako. Sedanje vodstvo je bilo izvoljeno pred letom dni, {e vedno pa niso izoblikovani cilji in strategije za doseganje teh ciljev (politika organizacije). In tako bomo, kot ka`e, ponovno izgubili leto, potem bo pa po~asi `e konec njihovega mandata. Res {koda, da se ne znamo obrniti malo hitreje. ^lovek ima ob~utek, da se vsi skupaj premalo zavedamo, da se je temeljito spremenilo tako notranje kot zunanje okolje in s tem povezani pogoji za delo na{e organizacije. Da se ne bomo razumeli napa~no, pogoji so se spremenili za vse organizacije, katerih delo temelji na prostovoljstvu. ^as se vrti danes bistveno hitreje, kot pa se je pred desetimi ali ve~ leti, in ~e se ne bomo znali dovolj prilagajati hitrim spremembam, potem na{a taborni{ka organizacija verjetno ne bo imela prilo`nosti za pre`ivetje.

Jasen in vsem razumljiv strate{ki na~rt (dolgoro~ni, srednjero~ni in teko~i) vsake organizacije, {e posebej nepridobitne organizacije kot je na{a, je pomemben dokument in smerokaz, kam `eli organizacija v naslednjem obdobju in kaj `eli dejansko dose~i na dolgi rok. Seveda se moramo pri tem zavedati tudi tega, da za uspe{no delo organizacije ne bo dovolj samo na~rtovanje (priprava strate{kega na~rta), ampak seveda tudi izvajanje sprejetih strate{kih na~rtov. In kateri so razlogi za tak{en na~in dela (strate{ki management)? Teh je veliko in so v svetu `e dolgo poznani, in sicer so to: potreba po stabilnej{em financiranju (mislim, da nas to najbolj `uli), spremembe v vodstvu (mandati so v taborni{ki organizaciji relativno kratki) - kontinuiteta dela in uresni~evanja ciljev, rast organizacije in dejavnosti, potreba po uspe{nem povezovanju enotrodov, usklajeno delovanje celotne organizacije, zakonske zahteve, prisotnost vedno ve~je konkurence (pove~uje se {tevilo prostovoljskih organizacij - NVO in prav vse se borijo za "prostor pod soncem"), pomanjkanje kadra za izvajanje skupnih nalog in aktivnosti, kakovostno izobra`evanje lastnih kadrov itd. Razlogov je seveda {e veliko ve~.

^eprav predstavljeni dokumenti za 25. konferenco ZTS ne obetajo bistvenega napredka v opisani smeri, pa sr~no upam, da bo kon~no prevladalo spoznanje, da tako, kot smo delali v preteklosti, ne moremo ve~ naprej! Pa sre~no! Ljubljana

Uporabni pravni nasveti

Mo`ni viri financiranja dru{tev

Kam naprej?

Ko smo ugotovili, da se sredstva sponzorjev vztrajno manj{ajo, da mora dr`ava dajati vedno ve~jemu {tevilu dru{tev (najve~ tako ali tako dobijo nekateri olimpijski {porti), se nujno postavi vpra{anje, kako naprej? Dejavnost, ki jo izvajamo v ZTS, za sponzorje praviloma ni zanimiva, ravno tako nimamo sistemskega vira financiranja iz prora~una RS, zato vidimo predvsem dve poti za pridobivanje finan~nih sredstev.

Prvi~

Prilo`nost dru{tev vseh vrst se ka`e na trgu gospodinjstev predvsem iz razloga, ker mo~no nara{~a {tevilo oseb, ki `elijo aktivno pre`iveti svoj prosti ~as, bodisi kot {portno aktivni, bodisi kot kulturno ali kako druga~e anga`irani. Dru{tva morajo tukaj poiskati neke nove storitve in jih ponuditi z novimi oblikami tr`enja. To {e posebej mo~no velja za ZTS in rodove, saj tistega, kar znamo in zmoremo, ne tr`imo ravno najbolje.

Drugi~

Ustanovitev dru`be (podjetja) v 100-odstotni lasti dru{tva ali ve~ dru{tev. Na lokalni ravni bi bila smiselna povezava ve~ razli~nih dru{tev, ki lahko zdru`ijo kadrovske in denarne potenciale ter v podjetje prispevajo svoje znanje in izku{nje. V najve~ primerih bi {lo za klasi~no dru`bo z omejeno odgovornostjo - d.o.o. Tak{na dru`ba bi morala biti ozko osredoto~ena na odjemalce njenih storitev in/ali izdelkov s prepoznavno blagovno znamko, kadar bi {lo za proizvodnjo nekih izdelkov. Olimpijski komite je tak{no podjetje `e ustanovil, v ZTS pa so se pri~ela prva razmi{ljanja v to smer. Pravna podlaga za ustanovitev dru`be v lasti dru{tva sta novi Zakon o dru{tvih in Zakon o gospodarskih dru`bah.

V primeru, da bi pri{lo do ustanavljanja tak{nih dru`b, bomo pripravili ustrezna strokovna navodila.

V naslednjem ~lanku se bomo pozabavali s predpisi, ki urejajo podro~je gibanja in bivanja v naravi, saj se ~as letnih taborjenj neizprosno bli`a. O tej temi pa bo govora tudi na modularnem seminarju za taborna vodstva, ki jih v marcu in aprilu organizira ZTS.

Darko Jenko

Rold 07 Jamborette

V leto{njem letu danska skavtska organizacija (Danish Scout Association) poleg stoletnice skavtstva praznuje tudi svojo {estdesetletnico. Ob tej prilo`nosti pri~akujejo ve~ kot 1.000 udele`encev, starej{ih od 12 let, na sre~anju Rold 07 Jamborette. Rold bo potekal v bli`ini mesta Aalborg, ~etrtega najve~jega mesta na Danskem, med 24. julijem in 2. avgustom 2007. Glavna tema je PRETEKLOST - SEDANJOST - PRIHODNOST, organizatorji pa `elijo mladim dati predvsem prilo`nost, da v lepoti danskih gozdov vzpostavijo prijateljstva, ki bodo segala preko meja. Ve~ informacij na spletni strani www.rold07.dk.

Jiingijamborii - Swedish National Jamboree 2007

Ob stoletnici skavtstva tudi {vedski taborniki pripravljajo velik mednarodni dogodek. Devetdnevnega dogodka (12.-22. 7. 2007) na jugu [vedske naj bi se udele`ilo 23.000 mladih med 14. in 17. letom starosti. Organizator (Girl Guides of Sweden) obljublja obilico delavnic, odrskih dogodkov, tabornih ognjev in drugih dejavnosti, ki bodo zagotovo ponudile veliko novih idej in prilo`nosti za nova prijateljstva. [vedski nacionalni jamboree bo potekal na tabornem prostoru Rinkaby, blizu mesteca Kristianstad, v pokrajini Skane. V vrste mednarodnega osebja so vabljeni tudi starej{i taborniki.

Ve~ inforamcija na www.jiingijamborii.se.

KanderJam

Tudi v mednarodnem skavtskem centru Kandersteg v [vici bodo vse leto praznovali. Poleti pa organizirajo poseben tabor "KanderJam", ki bo potekal isto~asno kot svetovni skavtski jamboree, torej od 27. 7. do 8. 8. 2007. Primeren je za starostno skupino od 12 do 18 let, udele`enci pa bodo u`ivali v razli~nih dogodiv{~inah. To je idealna prilo`nost za skupno mednarodno akcijo celega voda.

Ve~ informacija na www.kanderjam.kisc.ch/en.

Nina Ku{ar

Darko Jenko

Reporta`a s sre~anja in{truktorjev Ne vleci dol zadrge

Brina Kra{ovec Pugy

Prvi februarski vikend je v Gozni {oli v Bohinju potekalo drugo, dvodnevno sre~anje in{truktorjev, poimenovano Ne vleci dol zadrge. Kljub za~etni bojazni povabljenih, da bo sre~anje bolj delavne narave, smo te neprijetne ob~utke hitro odpravili, kajti sre~anje je bilo prijetno in nepozabno.

Zbrali smo se v soboto po poldne, po obilni ve~erji pa smo si na uvodni predstavitvi povedali od kod prihajamo in kdaj smo se udele`ili in{truktorskega te~aja ter na kak{en na~in smo danes aktivni v organizaciji. Na sre~anje so pri{li tudi taki, ki jim zaradi obilice dela v slu`bi ali doma zmanjkuje ~asa za aktivno delo v organizaciji, so pa pripravljeni ob~asno sodelovati na razli~nih akcijah, ki jih v tem letu pripravljamo v ZTS.

Nato smo skupinsko izdelali kola`, na katerem smo predstavili na{e videnje organizacije danes. Ljudje z razli~nih vetrov, eni bolj aktivni, drugi manj, smo natrosili kopico idej in razli~nih pogledov, kar je predstavljalo material za kasnej{o razpravo in izmenjavo mnenj, kar se je zavleklo pozno v no~.

Ob spremljavi kitar smo, po plodni debati, prepevali do jutra in se pogovarjali ter smejali razli~nim prigodam iz preteklih in{truktorskih te~ajev. Bilo je zelo prijetno videti znane obraze in se po dolgem ~asu ponovno sre~ati ter obujati prijetne spomine na skupne dni, pre`ivete v G[ Bohinj.

V nedeljo zjutraj smo spoznali program aktivnosti ZTS v letu 2007, s katerimi bomo obele`evali stoletni-

co skavtstva. Po kratki predstavitvi razli~nih programskih podro~ij smo se odpravili na kratek sprehod v Ukanc, kjer smo si privo{~ili topel ~aj. Bohinj je bil v ~asu na{ega sre~anja {e zimsko idili~en. Zimski

sprehod in gazenje po sne`ni odeji nas je utrudilo ravno prav, da je kosilo, ki ga je za nas pripravila kuharica Ana, {e bolj teknilo.

Po kosilu smo se po~asi raz{li z obvezo, da se kmalu spet sre~amo,

~e ne na kak{ni dr`avni akciji, pa na naslednjem sre~anju in{truktorjev, ki bo postalo tradicionalno.

Bilo je prijetno in prijazno. V dana{njem ~asu prav pogre{amo dru`abna sre~anja, zato so dogodki take narave, kot je sre~anje in{truktorjev, ve~ kot dobrodo{li in potrebni.

Ne vleci dol zadrge

V vsakodnevni poplavi elektronske po{te se vsaki~ znova razveselim dobre stare papirnate kuverte, {e posebej, ~e ne prina{a polo`nice. Ena taka mi je pred kratkim prinesla vabilo na dru`abno sre~anje in{truktorjev, poimenovano po priljubljeni in{truktorski himni. Vabilo je obljubljalo ravno toliko, da me je za~enjalo zanimati, kaj se bo na sre~anju dogajalo in ~emu je namenjeno. Na podobnih sre~anjih dru`enje ponavadi pride zraven ali vmes, namen pa se skriva {e kje drugje. Pretehtala je seveda ravno obljuba, da se bomo dru`ili s starimi znanci, ~emur se taborniki ponavadi te`ko odre~emo.

Kljub temu, da sem del sre~anja zamudila, sem bila vesela, da je {lo res predvsem za dru`enje in izmenjavo informacij. Leto 2007 je za tabornike posebno leto in menim, da je zelo pomembno, da obve{~anje te~e po vseh mo`nih kanalih. Udele`enci sre~anja smo iz prve roke izvedeli ve~ o dogodkih v okviru stoletnice, o pripravah na Evropsko skavtsko konferenco, pa o mnogoboju, ki bo letos res velik dogodek, ter o zanimivih novih projektih, o katerih se `e pi{e v Taboru. Kot ponavadi se je najve~ konkretnega dogovorilo v prostem ~asu. Vsi smo ga izkoristili za razvijanje predstavljenih idej in dogovore o njihovi realizaciji.

Presenetila me je struktura udele`encev. Veselila sem se prijateljev z in{trukta`e in in{truktorjev, ki so aktivni po rodovih, pa jih ni bilo veliko. Verjetno je bilo sre~anje namenjeno tudi temu, da ponovno aktiviramo stare izku{ene ma~ke, ki bodo pomagali pri velikih projektih, ki se jih taborniki letos lotevamo na zvezni ravni.

@elim si, da bi vse informacije, ideje in entuziazem s sre~anja in{truktorjev dosegli tudi in{truktorje, ki so {e aktivni v rodovih, in da bomo odrasli znali nuditi vso potrebno podporo mladim, ki se bodo akcij udele`evali in jih izvajali. Nekatere podporne aktivnosti `e te~ejo s polno paro, zato mislim, da vlaka z informacijami in orodji za mlade tokrat ne bomo zamudili. Le pripeljati ga moramo dovolj dale~ in v pravem trenutku izstopiti.

Tanja Cirkven~i~

Kaj pri~akuje{ od leto{njega 30. jubilejnega NOT-a?

Petra Mo~nik, 21 let, RST Dom`ale

Ekstremno veliko nasmejanih tabornikov, dobro voljo vsepovsod, jasno no~, vsaj en zvezdni utrinek, nekaj vrta~, malo snega, veliko blata, predvsem pa zopet eno nepozabno tekmovanje. Komaj ~akam!

Ker bo leto{nji NOT moj prvi, pri~akujem predvsem veliko novih izku{enj, zabave in novih prijateljev.

Glede na to, da sem bil udele`enec na zadnjih petih NOT-ih in je bila organizacija vedno na zelo visokem nivoju, so me s tem malo razvadili. To pomeni, da imam tudi letos visoka pri~akovanja. Kar se ti~e same organizacije, seveda. V bistvu niti ne dvomim v to, da bo organizacija zelo uspe{na.

Monika Tomin{ek, 17 let, RAR Ljubljana

Ve~ kot dobro se zavedamo, da bo letos {e posebno huda proga, dobra taborni{ka dru`ba in verjetno najve~ja konkurenca do sedaj. Me se imamo namen imeti ful fajn in upamo seveda na ~im bolj{o uvrstitev. Dale bomo vse od sebe.

Glede tekme pa nimam ravno visokih pri~akovanj, ker smo v konkurenci gr~ {e bolj "zeleni", vsekakor pa se bomo potrudili po svojih najbolj{ih mo~eh. Kakorkoli `e, z ekipo se gremo na NOT kot vedno predvsem zabavat, ker nam je to vsem najbolj pomembno!

Od leto{njega jubilejnega NOT-a pri~akujem, da bomo na progi kar se da u`ivale, ~im manjkrat zgre{ile rde~e-belo zastavico, ne bomo imele bli`njega sre~anja z gozdnimi po{astmi, tone snega in ~im ve~ zara{~enih vrta~ ter spet eno mega neprespano no~ v dru`bi tabornikov in tabornic.

Ana Mihali~, 17 let, RAJ Cerkno

Letos se odpravljam na NOT predvsem zaradi dru`enja, zabave in prijetne taborni{ke dru`be. Uvrstitev mi kot vsako leto ni pomembna.

Bla`

V na{em rodu se vsako leto zbere ena ekipa ne ve~ aktivnih tabornikov, ki sodeluje v konkurenci korenin. NOT nam predstavlja vez z taborni{tvom, obujanje znanja in sre~anje s starimi taborni{kimi prijatelji.

Aljo{a Ger`elj, 20 let, RKV Postojna

Ma{a Er`en, 18 let, RSK Idrija

Verbi~, 29 let, RPK Ljubljana

Dominik Va~un, 17 let, RPG [o{tanj

@iva Novljan, 15 let, RPK Ljubljana

Lani smo v kategoriji PP osvojili

1. mesto. Letos bomo tekmovale v kategoriji gr~ic, zato ne ciljamo na zmago. Letos gremo bolj na "{prancir", da spoznamo kategorijo gr~ic. Glavno pri tem pa je, da se zabavamo.

Martin Snoj, 17 let, RAR Ljubljana

Moja pri~akovanja glede NOT-a so tak{na kot vsako leto. Uvrstitev na enega izmed prvih treh mest v konkurenci PP-jev. Dobrega rezultata si posebej `elim, ker je letos 30. obletnica NOT-a. Vsekakor pa pri~akujem odli~no pripravljene naloge, noro dobro orientacijo, dobro zabavo in dru`enje ter vse tisto, kar taborniki radi po~nemo.

Lea Kavali~, 22 let, RMT Ljubljana

Organizatorji glede na prej{nja leta pri~akujemo nekaj ekip ve~, ki bodo z nami praznovale 30. NOT, kot ponavadi zakon taborni{ko vzdu{jetako na progi kot v telovadnici, za nas Mo~virce pa malo ve~ salame, sira in `emelj. Se vidimo!

Novice

Zakaj je konferenca pomembna zame?

Leto 2007 je `e v svojem tretjem mesecu. V vseh nas po~asi raste pri~akovanje, pribli`uje se ~as pomladi in praznovanja. Skavti vsega sveta bomo letos praznovali stoletnico skavtstva. Veliki za~etek praznovanja s pogledom in na~rti za prihodnost bo tudi Evropska skavtska konferenca, ki bo med 5. in 11. majem letos potekala v Portoro`u (Hoteli Bernardin).

Konferenco skupaj gostita skavtska in taborni{ka organizacija kot enakopravni partnerici. Pri~akujemo, da se bo konference udele`ilo ve~ kot 500 delegatov iz ve~ kot 46 dr`av. Geslo konference je: Praznuj, motiviraj, deluj!

Pripravo konference, ki je `e v polnem teku, vodi odbor ob pomo~i evropskih pisarn ter prostovoljcev iz skavtskih in taborni{kih vrst.

Moramo se zavedati, da je gostiteljstvo tako pomembnega dogodka, kot je konferenca, velika prilo`nost za nas, da udele`encem, skavtinjam in skavtom, ki bodo k nam pri{li kot ambasadorji svojih nacionalnih organizacij in dr`av, poka`emo skavtsko in taborni{ko gibanje pri nas v vsej svoji raznolikosti, izzivalnosti, mladosti ter pogumni skavtski in taborni{ki dr`i, odlo~eni ustvariti bolj{i svet za vse.

Konferenca bo vklju~evala delavnice, seje, zasedanja, pogovori in diskusije. Vendar pa skavti in taborniki v sebi nosimo veselo iskro, zato bo ~as namenjen tudi igri, praznovanju, norosti, dru`enju, smehu, plesu in dobrodelnosti.

Ve~er tretjega dne, 7. maja, bo tako namenjen mednarodni tr`nici

Kaj je mednarodna tr`nica?

To je ve~er poln zabave in ustvarjalnosti, v katerem organizacije ~lanice ponujajo (prodajajo) prine{ena darilca, v~asih tudi storitve, izkupi~ek od prodaje pa gre v dobrodelne namene. Ob tem `elimo pribli`ati konferenco vsem ~lanom in tako vsakemu posamezniku ponuditi mo`nost sodelovati v tej dobrodelni akciji s prodajo svojega darilca. Zato vabimo vse rodove, naj izdelajo, oblikujejo, nari{ejo ali si kakorkoli druga~e zamislijo "darilce", ki ga bomo lahko prodali na stojnici. Domi{ljiji pustite prosto pot - saj veste, da nima meja.

Izdelke ali storitve (slednje v pisni obliki) po{ljite ali dostavite najkasneje do 10. aprila 2007 na sede` ZTS (Parmova 33, Ljubljana), s pripisom ESK - mednarodna tr`nica.

Skupaj praznujmo in izkoristimo leto 2007 kot ble{~e~e skavtsko in taborni{ko leto velikih dose`kov, prijateljstev in na~rtov za prihodnost. www.europeanconference.si

Korana Kova~evi~korana.kovacevic @ skavt.net ESK - odnosi z javnostmi

Razpisi

So{ka olimpiada

So{ka olimpijada se nam prav zares bli`a z vratolomno hitrostjo in prevzema internacionalno, interkulturno, transeti~no podobo! Res je, kar ste mnoge sli{ali {u{ljati. Leto{nja So{ka olimpijada se malce oddalji od klasi~ne novogori{ke proge in svoj pogled obrne onkraj meje, na sosednjo Gorico. Kot pri vseh ve~jih spremembah, tudi ta povzro~i nekaj manj{ih stranskih u~inkov.

Zadnji rok za oddajo prijav je 26. marec 2007.

To je dobre tri tedne prej, kot je bilo do sedaj sporo~eno. Vodje ekip, pozor! Rok je bil premaknjen zaradi birokratskih zadev, pa~. Prehod ~ez mejo in vse to. Tako elektronski kot dejanski naslov za oddajo prijav ostajata enaka: rsm@rutka.net in Dru{tvo Rod so{kih meja{ev, Kidri~eva 28c, 5000 Nova Gorica (mobitel: 041 372 627, Vojko Vi~i~).

Cena na ekipo ostaja ista, in sicer 25 •, ki jih lahko poravnate na TRR 004750-0000280620.

Spremeni se pa zborno mesto. Nekateri se mogo~e spomnite tistega velikega travnika. No, letos ni~ ve~, kajti vsi skupaj se bomo dobili pred `elezni{ko postajo, na meji z Italijo, ali ~emur ljudje ponavadi re~ejo "Transalpina". Ker gre pa~ ~ez alpe. Ne postaja, ampak vlak.

Discipline bodo {tiri: 1. orientacija, ampak ~ez mejo, 2. jabkohod, 3. kravodvig in 4. presene~enje!

Ostalo naj ostane skrito. Rod so{kih meja{ev

NOT 2007 - Dodatne informacije

NOT 2007 bo v no~i s 24. na 25. marec 2007. V soboto, 24. marca, se je treba prijaviti do 16. ure, po prijavah bo sledil zbor. Za vas smo pred, med in po prijavah pripravili tudi zabaven spremljevalni program. V nedeljo, 25. marca, se tekmovanje zaklju~i predvidoma ob 9. uri z uradno razglasitvijo rezultatov in zborom.

Kje : Dobimo se na Osnovni {oli Pivka, Pre~na 3, Pivka.

PREVOZ NA TEKMOVANJE:

Na tekmovanje se lahko pripeljete z vlakom. Vozne rede najdete na spletni strani Slovenskih `eleznic (http://www.slozeleznice.si/). Od `elezni{ke postaje Pivka do {ole je pribli`no 15 minut hoje. Zemljevid poti najdete na http://not.rutka.net.

Vse v zvezi s prijavami, {tartnino in druge dodatne informacije lahko najdete na http://not.rutka.net ali pa se obrnete na vodjo tekmovanja, Leo Kavali~, lea.kavalic @ guest.arnes.si.

OPOZORILO: V {oli ni dovoljena obutev, zato imejte s seboj copate!

V naravi, po travi, pono~i in v go{~avi - NOT 2007 Mo~virci

Tehni~ni te~aj

Te~aj je namenjen vodnikom in ~lanom starostnih vej GG in PP, ki bi radi nadgradili znanje 2. lista, s poudarkom na tehni~nih ve{~inah bodo~ih specialistov, ki se bodo v prihodnosti udele`ili specialisti~nih te~ajev ZTS, in vodjem enot (na~elnikom), ki `elijo izpopolniti svoje znanje in spretnosti v taborni{kih tehni~nih ve{~inah.

Na te~aju se bodo te~ajniki seznanili z vsebinami s podro~ja orientacije in topografije, lokostrelstva, poznavanja u`itnih rastlin, pionirstva, `ivljenja v naravi in astronomije.

Te~aj se bo pri~el v ~etrtek, 26. 4. 2007, ob 18. uri v Majcnih pri Se`ani (zbor pri Tenis centru Majcni), zaklju~il pa v torek, 1. 5. 2007, ob 15. uri, po kosilu.

Spanje bo v {otorih, zato naj imajo te~ajniki s seboj poleg osebne opreme {e taborni{ko opremo za bivanje v naravi (spalna vre~a, armafleks, naglavna svetilka, pohodni ~evlji, kompas).

Cena: 60 EUR. V{teta je prehrana, namestitev udele`encev in stro{ki organizacije te~aja.

Prijave po{ljite najkasneje do torka, 10. 4. 2007, na naslov: Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom: TEHNI^NI TE^AJ, ali na elektronski naslov: brina.krasovec @ gmail.com, kjer dobite odgovore na dodatna vpra{anja.

[tevilo mest te~ajnikov je omejeno, zato pohitite s prijavami.

KVIDO - Komisija za vzgojo in izobra`evanje ter delo z odraslimi v ZTS

Vabilo na taborni{ki fe{tival

April in 11. Taborni{ki fe{tival se po~asi pribli`ujeta. Vabimo vas, da se nam 21. aprila med 10. in 14. uro pridru`ite v parku Tivoli v Ljubljani, kjer boste lahko obiskali ve~ kot 40 razli~nih delavnic s poudarkom na taborni{tvu, povezanim z naravovarstveno, {portno, izobra`evalno in kulturno vsebino. Pri izvedbi prireditve se nam bo tudi letos pridru`ilo ve~je {tevilo zunanjih organizacij.

Vsi, ki bi `eleli sodelovati pri pripravi delavnic, ste vabljeni na prvi sestanek delavni~arjev, ki bo 15. marca ob 18. uri (lokacija bo sporo~ena naknadno). V kolikor se boste Taborni{kega fe{tivala udele`ili v skupini, ki bo {tela ve~ kot 10 ljudi, bi potrebovali va{o pomo~ tudi pri pripravi kak{ne preprostej{e delavnice.

Ve~ informacij o akciji lahko dobite na www.mzt.org.

Te~aj za vodje

Letos avgusta, na obali Bohinjskega jezera: vodenje * timsko delo * kadrovanje * projektno delo * delo z lokalnimi mediji * projektno financiranje * planiranje taborni{kega programa * hribi in doline - od blizu in dale~ * Anini flancati * gruljenje na Naklovi glavi * planirajte danes za velik jutri * od 12. do 19. avgusta * vsak dan, vsako uro *

TE^AJ ZA VODJE 2007 - Nova prilo`nost, da zraste{ ti in rod.

Iz taborni{ke pesmarice

Kam in kod (Zmelkoow)

Klemen Kenda

Jaka Bevk - [eki

Stric volk

H F# g# d#

Spet rde~a lu~, ki spra{uje me, kam, E H

kamorkoli moj pogled se ozre,

C# F# gora novih le ukazov za me,

H F# g# d# {e sonce govori, naj mu sledim, E H tudi ono zapusti me

F# H i n sama v temi se zgubim.

c# g# H F# V levo svetla cesta gre, c# E H F# desno tema mami me ...

H F# g# d# Kod naj uberem jo, sploh ve~ ne vem, E H

morda {e nocoj odidem tja, F# H kamor vem, da sploh ne smem.

H F# g# d# Morje besed, polo`enih v dlan, E H v slani vodi tiho se raztope,

C# F# preden ~rko le ujamem, zblede.

H F# g# d# In med vrstice rojevajo se, E H prosim zanje, premi{ljujem in `dim, F# H s skritim mlinom se borim.

c# g# H F# Pridi sem, ne pojdi tja, c# E H F# glas neznani {epeta.

H F# g# d# V glavi {umi mi od tiso~ `elja, E H ~e vsaj ena sploh je prava, ne vem, F# H saj ta glas miru ne da.

Pa ra ...

c# g# H F# V levo svetla cesta gre ...

H F# g# d# Morje besed, polo`enih ...

Hvala Bogu, po~itnic je konec! Vrnili smo se v {olske klopi in v volj~je brloge, k svojim preizku{enim prijateljem. Zima je v preteklih dneh, upajmo, {e zadnji~ zamahnila s svojim repom in ~as je, da se lotimo pomladnega ~i{~enja. Na{i "ta glavni" v zeleni bratov{~ini prav sedaj, ko to prebirate, to po~enjajo v Novi Gorici. Kako bodo po~istili za zadnjim letom in predvsem koliko bodo uspe{ni s ~i{~enjem, pa izveste zanesljivo prvi petek aprila, ko se zanesljivo ponovno sre~amo.

V preteklem mesecu je bilo veliko govora o stoletnici skavtstva. Ena najve~jih akcij, ki se nam bo letos dogodila doma, bo tista, na~rtovana v Velenju. Zbralo naj bi se nas kar tri, morda celo {tiri tiso~ bratov in sester vse zelene bratov{~ine. Napovedi obetajo veliko zanimivega in predvsem velik dele` nas iz volj~jega brloga. Ne boste verjeli, da si je na{ "glavni" ob sebe pred mesecem postavil - najbr` z namenom, da bo vse teklo, kot je treba - preizku{enega in {e vedno dovolj zobatega Emila iz Pohorskih gozdov, ki se je doslej vedno dokazal, da je mo` beseda. Po letu dni je "ta glavni" o~itno spoznal, da mle~nozobcem iz na{e volj~je dru{~ine, ki so bili izbrani na zadnji skup{~ini, ni zaupati tako pomembne akcije, ali pa je le sprevidel, da so do sedaj imeli dovolj ~asa za dokazovanje, {opirjenje in da je bilo do sedaj tudi `e dovolj ~asa, da prestavijo v drugo in po`enejo voz na{e bratov{~ine. Morda pa jim le ni pravo~asno razlo`il, da so oni tisti, ki so vpre`eni v `rd na{ega voza in da naj se ~im prej spravijo z voza, kjer je prostor le za nas in morda {e za ko~ija`a z bi~em, ki bi priganjal k drncu. Ve~ kot o~itno je tudi, da so si nekateri ob izvolitvi napa~no predstavljali, kje je njihovo mesto.

Pa nasvidenje do prihodnji~,

Kri`anka

Kolofon

Uredni{tvo : Ale{ Cipot (ales.cipot @ rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek @ rutka.net) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ (blaz.verbic @ rutka.net) - urednik fotografije, Meti Buh (meti @ rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@ siol.net) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda (sini @ rutka.net) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta : Igor Bizjak (bizi @ rutka.net). Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik (barbara.bacnik @ rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@ tele-cable.net), Aljo{a Bizjak (aljosa.bizjak@ rutka.net), Borut Cerkveni~ (borut.cerkveni~ @ guest.arnes.si), Tanja Cirkven~i~ (tanja @ rutka.net), Andreja Gomboc (andreja.gomboc @ pharmaswiss.si), Simon Hudolin (simon.hudolin.salchi @ gmail.com), Darko Jenko (darko.jenko@ siol.net), Klemen Kenda (bubi @ rutka.net), Primo` Kolman (primoz.kolman @ yahoo.com), Manca Kra{evec (manca.krasevec@ guest.arnes.si), Brina Kra{ovec (brina.krasovec @ gmail.com), Nina Ku{ar (nina_rla@ hotmail.com), Miha Ma~ek (muc @ rutka.net), Nina Medved (nina.medved @ guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela @ guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak@ rovas.si), Tadej Pugelj (pugy@ rutka.net), Ale{ Skali~ (ales.skalic @ gmail.com), Maja Strnad (m.strn4d @ gmail.com). Ustanovitelj , izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. Naslov uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor @ rutka.net, info @ zts.org. WWW: http:// www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 (500 SIT), letna naro~nina je 20,86 (5000 SIT), za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevil-ka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.

Svetloba sije skozi Zemljine razpoke.

^akam poslednji atom, ki je poslan v globine.

O`ivljam ~ustvene otoke, v telesu krhkem po`elenje mine.

Brez bole~ine, vra~a spomine, po~asi izgine.

Brina Kra{ovec

Andreja Gomboc