Revija Tabor 2006/10

INTERVJU: Mateja Justin - Sova

TABOR NA OBISKU: pri Kokr{kem rodu iz Kranja

TEMA MESECA: Dom`al~ani poskrbeli za odli~no izvedbo ROT-a

Stric volk: od miru nazaj k naravi

Kolumna: Smo taborniki ali skavti?!

IGRA 4

9 Faca

10 GG delavnica

12 SOS

13 Ko bom velik, bom ...

Razpisi 14

Bazovica 15

Pravni nasveti 16

Intervju 17

Tabor na obisku 20

22 Kosobrinovi pripravki

22 Kemija v taborni{tvu

23 Astronomija

24 Stran ZTS

Imeti vod GG 25

26 Rowerway

28 Tema meseca (ROT)

32 Kolumni

33 Od rodov 34 Plavajmo za mir

34 TOTeM

MirV zadnjih tednih je v taborni{kih vrstah spet aktualen mir. Mislim na plavanje v Piranskem zalivu, za~enjajo pa se tudi aktivnosti v zvezi z leto{njo Lu~ko miru. S tovrstnimi akcijami se ne morem povsem identificirati, ~eprav sem, kar se ideje ti~e, popoln prista{ pacifizma. Ne pravim, da so »mirovne akcije« za taborni{tvo sporne ali neprimerne, vsaj do tistega trenutka ne, dokler nam kompas {e ka`e v pravo smer, dokler vemo, zakaj smo tu. Ne le da lahko »taborni{tvo zajadra v vode, kjer se pojavljajo pomembnej{i in bolj prodorni igralci, politika, vi{ji cilji in globalni interesi«, kot pravi stric volk, pri na~rtovanju in izvedbi takih akcij v~asih izgubimo kompas. Zato `elim organizatorjem leto{nje Lu~ke miru zvrhano mero premi{ljenosti, taktnosti in sledenje za~rtani smeri.

V kontekstu sporo~ila uvodnika ne morem spregledati dom`alskih tabornikov. So odli~ni organizatorji leto{njega ROT-a. Ostali so v duhu ve~desetletne tradicije ROT-a, odli~no so vklju~ili novosti, in kot podlaga vsemu temu – niso izgubili orientacije. ^vrsto so ostali v sedlu. ^e bi bila izvedba razli~nih mirovnih in humanitarnih akcij tako dobra in nedvoumna, kot je bil leto{nji ROT, potem bi imel neprimerno manj te`av z njihovo identifikacijo.

Mirovna vzgoja se za~ne pri posamezniku in njegovi `elji po ustvarjanju miru

Stric volk 35

Kri`anka 36

Dotik 36

Kolofon 36

Zadnja plat 37

Bine in Dane 38

To je bila klju~na misel tabornikov, izvid`a~ev in izvidnikov iz Slovenije, Hrva{ke, Srbije in Makedonije, ki so konec septembra v okviru projekta Darilo miru (Gifts for Peace) sodelovali na delavnici na temo Mirovna vzgoja. V skavtskem centru makedonske organizacije - Sojuz na Izvidnici na Makedonija - na Ohridu so udele`enci na delavnici spoznavali nekatere klju~ne vsebine, ki jih vklju~ujemo v mirovno vzgojo. Nenasilna komunikacija, soo~anje s stereotipi in predsodki, re{evanje konfliktov, aktivno poslu{anje, ~lovekove pravice in druge teme so mladim raz{irile obzorje in jih vzpodbudile k na~rtovanju in izvajanju aktivnosti v lastnem okolju, ki bodo prispevale k miru. Torej, bodite pozorni, izgradnja miru se za~ne “doma”.

Rok za novembrsko

{tevilko

Foto: Samo

Vodopivec

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor @ rutka.net ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje ~lankov za {tevilko 11 je 23. oktober. Novembrska {tevilka izide 10. novembra.

RoverNet.eu - evropsko sti~i{~e mladih

Foto: Pugy

Na Roverwayu v Firencah je Evropska skavtska regija predstavila RoverNet - nov medmre`ni prostor za dru`enje med roverji po Evropi. Namen spletnega sti~i{~a, ki je namenjeno mladim, starim od 16 do 22 let, je izmenjava informacij o prilo`nostih za sodelovanje mladih v evropskem prostoru. Glavne sestavine sti~i{~a so: RoverSteps, RoverOpportunities and RoverEurope. ^e si star med 16 in 22 let obi{~i www.rovernet.eu.

Pugy

Lu~ka miru iz Betlehema 2006

Letos bo 10 let odkar ZTS tvorno organizira in sodeluje pri akciji Lu~ miru iz Betlehema (LMB). Postani tudi TI del~ek drobnega plamen~ka, ki bo v decembrskem ~asu {iril MIR med ljudi dobre volje.

Pridru`i se odboru LMB pri ZTS in skupaj nam bo uspelo zanetiti velik plamen misli, ki nas bodo napolnjevale z radostjo in zadovoljstvom.

Vsi zainteresirani pi{ite na prozm @ rutka.net.

Polona

Pikasti taborniki!

Tudi taborniki vsako leto pademo v pikasto evforijo. V ~asu Pikinega festivala v Velenju taborniki Rodu jezerski zmaj iz Velenja organizirajo taborni{ki koti~ek, kjer predstavljajo na{ na~in `ivljenja in se zabavajo z otroci. Taborni{ki koti~ek je bil v ~asu festivala zelo dobro obiskan in taborniki smo se predstavili v zelo dobri lu~i.

Pikasti pozdrav!

Pika SiNi

Enajsti~ z enajsto na ZOT!

Enajst let se je `e obrnilo, ljudje, zadol`eni za pripravo tekmovanja, in ekipe so se zamenjali. Mi, Rod XI. SNOUB, smo {e vedno tu in tudi letos bomo: 26. in 27. januar 2007 , okolica Maribora. Za zdaj imejte v mislih le, da se vidimo in si nakopi~ite ~im ve~ znanja ter koristnih izku{enj do mrzlega januarja. Lahko tudi kak{no skupaj za`ingate, da boste na ve~ernih KARAOKAH la`je pometli s konkurenco. Do takrat pa le namig: letake, ki vabijo na ZOT in vam ob prilo`nosti padejo v roke, je modro obdr`ati in prinesti s seboj na tekmovanje … Nina Medved (Mjedved), Rod XI. SNOUB

HIMNA M^ Taborni{ka

Pesem z akordi prispeval: Klemen Kenda - Bubi

Pozdravljeni najmlaj{i! @e vsi poznate himno medvedkov in ~ebelic?

"Vesel Smarti"

Pripomo~ki: barvasti bomboni (Smarties, Gu-gu …) in pladenj.

Taborniki sedijo okoli pladnja, na katerem je 10 bombonov. Eden izmed igralcev zapusti prostor, ostali pa izberejo bombon, ki ga poimenujejo "vesel Smarti" (ali "vesel Gu-gu"). Ko se igralec vrne, za~ne po~asi jesti bombone, enega po enega. Ko se dotakne izbranega bombona, ostali taborniki zavpijejo: "Vesel Smarti!" in igralec mora kon~ati. Nato dodamo nove bombone in izberemo naslednjega igralca.

Veverica in le{nik

Pripomo~ki: kamen.

Taborniki so veverice, ki sedijo v krogu okoli le{nika (kamna). Vodnik vevericam dolo~i {tevilke 1, 2, 3, 1, 2, 3 in tako naprej (lahko tudi do 4 ali 5, odvisno od {tevila igralcev). Nato pokli~e {tevilko in igralci s to {tevilko morajo te~i v smeri urinega kazalca okoli kroga, vstopiti vanj skozi prostor, kjer so sedeli, in zgrabiti le{nik. Zmagovalec je tisti, ki se prvi dotakne le{nika.

Krompir

Taborniki se z zaprtimi o~mi po~asi sprehajajo po prostoru. Kadarkoli se dotaknejo drugega igralca, mu za{epetajo: "Oprosti," in nadaljujejo pot. Vodnik nato s trepljanjem po glavi dolo~i enega igralca. Ta igralec, kadarkoli se koga dotakne, namesto 'oprosti' za{epeta: "Krompir." Tisti, ki mu je bilo to re~eno, lahko odpre o~i in se usede na kraj sobe. Le kdo bo zadnji sre~al izbranega igralca?

Katarina Smolej

Simona Strgulc Kraj{ek Nasta in Meti

Jesenski plodovi

Juhu, jesen je tu! In z njo jesenski plodovi. Ste `e kdaj razmi{ljali, zakaj so tak{ni?

Medvedki in ~ebelice iz voda Rutke so z vodnico Tino na{li prostor za vodov koti~ek. Odlo~ili so se, da se bodo sre~evali na son~nem prostor~ku ob gozdnem robu, od koder je ~udovit razgled. Poleg razgleda so na izbiro vplivale {e odli~ne robidnice, ki jih je bilo vse polno na grmih v bli`ini. @e na prvem sre~anju so se jih do sitega najedli. Katja se je sicer prito`evala, ker je bilo v njih vse polno pe{k, ki po njeno sploh nimajo dobrega okusa. Vodnica Tina ji je povedala, da so to semena in da rastlina potrebuje okusne in so~ne plodove ravno zaradi semen. Tina je vzela zrelo robidnico, jo zme~kala med prsti in drobna semena oprala v vodi, da so si jih lahko ogledali. Dogovorili so se, da jih bodo naslednji~ posejali v zemljo v cvetli~nem lon~ku in opazovali, ~e bo kaj zraslo.

"Zakaj imajo rastline semena skrita v plodovih?" je zanimalo Zalo. Tina je pojasnila: "S pomo~jo plodov se semena raznesejo stran od rastline, na kateri so zrasle. Rastline se ne morejo premikati, lahko pa se raz{irjajo s pomo~jo plodov, ki nosijo semena. Poglejmo naokrog in poi{~imo ~im ve~ razli~nih plodov. Nato bomo ugotovili, kako pomagajo rastlini razna{ati semena."

Medvedki in ~ebelice so od{li raziskovat. Nazaj so

prinesli naslednje dele rastlin:

Trdoleska ima rde~e plodove. Ko se odprejo, iz njih pogledajo oran`na semena. Ta privabijo ptice.

[ipkovi plodovi so `ivorde~i in na grmu ostanejo tudi pozimi, ko ni ve~ listov. Takrat se z njimi rade posladkajo ptice.

@elod imajo {e posebej rade veverice. Zbirajo ga kot zalogo za zimo in zakopavajo v tla. @al pogosto pozabijo, kam so zakopale zaklad.

Repin~evi ko{ki so polni kaveljcev. Ti se zataknejo v dlako ali na obla~ilo tistih, ki se jih dotaknejo, in se tako sprehodijo stran od mesta, kjer so zrasli.

Plodovi kostanja se razvijejo v bode~ih je`icah. Na zrele kostanje ~akajo veverice, divje svinje, polhi … in tudi mi.

Javorovi plodovi imajo krila. Ko zapiha veter, se zavrtijo in odletijo proti tlem.

Pove`i rastlino s tistim, kar pomaga razna{ati njena semena!

Vod Bu~ke je od{el na prvi jesenski bivak. Joj, kar 15 stvari je narobe! Poi{~i jih!

Re{itve: ura, lu~, radio, kov~ek, narobe obrnjena {otorka, pentlja namesto napenjalnega vozla, narobe obrnjen klin, ~evlji z

visoko peto, mini krilo, smu~i, preproga, steklen vr~, smeti, zareze v lubju, opeka okoli ognja.

Faca

Katja Mahne Vilette ^ibej

ANA RAI^I^

Vedno nasmejana, vedno povsod prisotna. Tak{na je na{a najbolj aktivna in pridna GG-jka. Je ena od sedmih Rakovic (bodo~ega vodstva RJS). Svoje znanje, energijo in dobro voljo prena{a na vse ostale ~lanice, na vodnico in na vse v svoji bli`ini. Ob glasbeni {oli in odbojki si vedno najde ~as tudi za tabornike in upamo, da bo tako tudi ostalo. Ana, nepogre{ljiva si!

Ime mi je … Ana Ana Ana Ana Ana.

Pi{em se … Rai~i~ Rai~i~ Rai~i~.

V vodu me kli~ejo … Ana Banana Ana Banana Banana.

Stara sem … 12 let 12 let let.

Prihajam iz rodu … Jadranskih stra`arjev Izola Jadranskih Izola Jadranskih stra`arjev Izola Jadranskih Izola Izola.

Tabornica sem `e … od muren~kov, to je `e 6 let od to je `e 6 let od muren~kov, to je `e 6 let od to je `e 6 let to let.

Vpisala sem se … ker sem si tako `elela in me je vpisala mama ker sem tako `elela in me je mama ker sem si tako `elela in me je vpisala mama ker sem tako `elela in me je mama je mama.

Moji hobiji so … zadnje ~ase predvsem odbojka, zadnje ~ase predvsem odbojka, zadnje ~ase predvsem odbojka, zadnje ~ase predvsem odbojka, flavto sem malo zanemarila. Vedno pa flavto malo zanemarila. Vedno pa flavto sem malo zanemarila. Vedno pa flavto malo zanemarila. Vedno pa zanemarila.

rada preberem Harryja Potterja rada preberem Harryja rada preberem Harryja Potterja rada preberem Harryja Potterja.

Drugi pravijo, da sem … prijazna, na- prijazna, na- prijazna, na- prijazna, naMoj moto je … Taborniki so zakon! Taborniki so zakon! Taborniki so zakon! Taborniki so zakon!

Najlep{a stvar, ki se mi je zgodila pri tabornikih, je … poroka, lani poroka, lani poroka, lani poroka, lani na taborjenju na taborjenju na taborjenju.

Ko se pono~i na taboru zbudim in sem la~na, pomislim na … Nutello!!! Njami tello!!! Njami.

Pri tabornikih sem, ker mi je … FUL DOBRO! FUL DOBRO!

Ko bom velika bom … upam, da prevajalka upam, da prevajalka upam, da prevajalka upam, da prevajalka prevajalka.

GG delavnica

Maja Strnad

SOS Sestri odgovarjata sotrpinom

Pozdravljeni sotrpini, prejeli sva va{o po{to! Pridno pi{ite in se beremo spet, pa ponovno in zopet …

V: Draga Kuhla in Kahla!

Najprej naj pohvalim vajino rubriko, ki je res ZAKON!!! V~asih je fino vedeti oz. prebrati, da imajo tudi drugi podobne probleme in ne samo jaz. [e nikoli pa v vajini rubriki nisem zasledila ni~esar podobnega mojim problemom. V dana{njih ~asih vsi dajo toliko na svoj izgled in imid`. Vsi ho~ejo izstopati in biti nekaj posebnega. Zato zapravljajo kupe denarja za nove obleke in porabijo ~isto preve~ ~asa pred ogledalom. No, jaz nimam nobenega posebnega stila obla~enja in v~asih se mi zdi, da se zdim ostalim dolgo~asna in staromodna. Ne vem, kaj naj naredim. Po eni strani se mi ne da ubadati s tak{nimi neumnostmi kot so: "Joj, kaj naj pa jutr oble~m?" Po drugi pa bi seveda rada bila taka kot ostali.

Ta Navadna

V: Hoj in help!

Star sem 13 let in imam veliko problemov, ampak vsi so nekako povezani z enim samim ogromnim. Zaljubljen sem v svojo u~iteljico angle{~ine. Ne morem si pomagati, ampak ko sem v njeni bli`ini, ne morem normalno funkcionirat. Med urami angle{~ine sem ~isto zmeden in celo uro buljim vanjo, tako da ni~ ne odnesem od ure. Zdi se mi, da so moji so{olci `e postali malo pozorni na to in raj{i si ne predstavljam, kaj bi bilo, ~e bi vsi izvedeli za to. Sploh pa, kaj, ~e za to izve ona?! Groza. Premi{ljeval sem `e, da bi se prepisal na drugo {olo, ker enostavno ne vem, kaj naj naredim. Help!!!

Novakov Janez

O: @iv, ta navadna, ta staromodna Ö

Kaj lep{ega, kaj bolj{ega in kaj redkej{ega danes kot - ti! Kapo dol!!! Prvi~, dobro opazuje{ svojo okolico in vrstnike, drugi~ - zelo pomembno in {e te`je izvedljivo - ne pusti{, da oni ali okolje vplivajo nate. Kar je naravnost super, verjemi. V `ivljenju pravzaprav izgled, obleke, frizura in avto niso najpomembnej{e stvari, le da se danes zgolj {e redki tega zavedajo. Sicer ni ni~ narobe s tem, da ima ~lovek svoj stil, gre pa~ za na~in izra`anja, komunikacije in oblikovanja samopodobe. Vseeno ti predlagava, da se s tem ne obremenjuje{ preve~, ~e ti pa~ ni za hoditi po Zarah, Sportinah in Bennettonih dana{njega vsakdana - toliko bolje zate in tvojo denarnico. Raje si ~estitaj, da se uspe{no upira{ medijskemu in potro{ni{kemu toku, ki to dru`bo pelje proti dnu in predvsem proti {e enemu povpre~ju. Danes ti svoboda izbire dopu{~a tudi to, da ni ni~ zapovedanega. Ostani zvesta svojim odlo~itvam in na~inu razmi{ljanja - kajti po tem se lo~ijo ljudje od lutk. Daj jim vetra!

O: Zdravo, Janez!

Pravzaprav si res v nezavidljivi situaciji in tale u~iteljica angle{~ine mora biti res nekaj posebnega. Vsekakor ena tistih zgodb, ki jih bo{ v jeseni svojega `ivljenja lahko pripovedoval svojim vnukom. Malo za {alo, malo zares, vseeno sva mnenja, da gre samo za prehodno obdobje, konec koncev si v puberteti in je popolnoma normalno, da te privla~ijo - `enske. Torej, z odlo~itvijo o menjavi {ole bi na tvojem mestu {e malo po~akali. Prihaja zima, za njo pa pomlad in mogo~e se bo `e do takrat tvoje srce oziroma oko ogrelo za kak{no so{olko, ali pa vsaj prijateljico starej{e sestre. Pri urah angle{~ine naj velja pravilo, da gleda{ v u~benik oziroma na tablo, njo pa ~im manj. Pa naj ti 45 minut vedno hitro mine. Dr`iva pesti zate.

Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ...

(predstavitev taborni{kih "poklicev")

J az sem orientacist! Kaj se to ne sli{i odli~no? Vedno sem si `elel, da bi lahko to rekel tudi zase. Da bi bil na tem podro~ju malce bolj podkovan, si najbolj za`elim na kak{nem taborni{kem tekmovanju. Recimo, na lanskem ZNOT-u sem sredi no~i nekje v go{~avi `e ~isto obupal. Kontrolne to~ke enostavno ni bilo tam, kjer sem jo iskal. Pa prite~e v polnem "{printu" mimo mene prijatelj Jure iz Ra{i{kega rodu (je orientacist in trenira orientacijski tek), se mi nasmehne in brez problema najde kontrolno to~ko, ki je bila le dobrih 30 metrov oddaljena od mene. Jure je pa~ car. Kdor zna, pa~ zna. Seveda jaz tega ne obvladam in verjetno nikoli ne bom. Pa~ ni vsak za vse. Kajne?

PLUSI in MINUSI! + (plus)- (minus)

Na ROT-u se pride{ na bivak spo~it in Lahko se vseeno izgubi{ lahko peca{ tabornice, namestoin so potem kritke. da bi {el spat.

Dobro zna{ prena{ati koncentrac ijo podVsi ~akajo nate, da bi jih vodil. stresom in sprejemati hitre odlo~itve. Nau~i{ se natan~nosti in mirne roke.Obvladati mora{ matematiko. Obvlada{ eno temeljnih taborni{kih ve{~in; Organizirati mora{ razne rodove orientacije. lahko pomaga{ na vodovih sestankih -Vedno te po{ljejo postavljat kontrole vodniki vedno rabijo specialiste.v gozd, kar pomeni, da mora{ prej vstajati. Po tekmovanjih mora{ kontrole {e pobrati, ko so vsi ostali `e lepo na toplem. Lahko pomaga{ organizirati kak{no^e slabo trasira{, se vsi, ki pridejo opolno~i pomembno taborni{ko tekmo in si tam,na bivak, zdirajo nate in tudi osebje ter recimo, traser. organizatorji niso preve~ zadovoljni. Lahko se za~ne{ ukvarjati z orientacijskim^e postane{ orientacist-{portnik, po~asi tekom ({port), kjer ima{ kot tabornik zelorabi{ kompas za na palec, svoj lastni dobre mo`nosti, da postane{ edenSI ~ip, kopa~ke z `eblji~ki in orientacijski najbolj{ih tekmovalcev (v mladinskih dres.

kategorijah so dr`avni prvaki ve~inoma orientacisti, ki so tudi taborniki).

Skoraj vedno "na`ge{" ekipo skavtovLahko postane{ odvisen od orientacije in narave- ne vidi{ je ve~ tak{ne, kot je, ampak se ti po hribih ri{ejo plastnice in kar vidi{, kako bi dolo~en del terena narisal v skico poti.

Znanje orientiranja v naravi, s karto ali brez nje, je eno izmed klasi~nih taborni{kih znanj. Poleg klasi~nega orientiranja s kompasom pa se na te~aju orientacije in topografije nau~ite tudi vseh ostalih spretnosti orientiranja in gibanja v naravi, risanja vseh mo`nih skic, poznavanja topografskih znakov, reliefa, izohips, azimuta in {e mnogo ostalih znanj. Seveda je tam {e dobra dru`ba, novi prijatelji in zabava.

Potrebuje{ izziv in si `eljan novega znanja?

^e je odgovor na zgornje vpra{anje pritrdilen, potem si izvrsten kandidat za udele`enca te~aja orientacije in topografije, ki ga vsako leto (pozoren bodi na razpis) organizirajo specialisti pod okriljem ZTS.

Razpisi

Razpis za zasedbo prostih terminov v Gozdni

Vodni{ki te~aj

Za vse, ki poleti niste imeli ~asa iti na vodni{ki te~aj, in za vse tiste, ki ste takrat zamudili, je sedaj prilo`nost - vodni{ki te~aj v ~asu jesenskih po~itnic, od 27. 10. do 5. 11., na Skomarju, ki ga organizira Celjsko Zasavsko obmo~je.

Cena: 30.000,00 SIT. V{teta je prehrana, namestitev, stro{ki organizacije te~aja in stro{ki predavateljev.

Prijave po{ljite najkasneje do petka, 20. 10. 2006, na naslov: Emil Mumel, Cesta na Roglo 11e, 3214 Zre~e; lahko kar na elektronski naslov: emil.mumel @ guest.arnes.si; po telefonu pa pozno zve~er na: 03/57-61-077 ali 041/551-857.

Pri~etek te~aja je v petek, 27. 10. 2006, ob 18. uri na Skomarju, zaklju~imo pa naslednjo nedeljo, 05.11. 2006, ob 14. uri, po podelitvi potrdil o opravljenem te~aju. Za tiste, ki imate obveznosti 1. novembra, bomo program priredili tako, da ne boste ni~ zamudili, ~e boste ta dan od{li domov. Te~aj bomo zaklju~ili v enem delu in vas kasneje ne bomo prikraj{ali za {e en vikend.

Te~ajniki naj imajo s seboj poleg osebne opreme za bivanje v {oli {e copate za v {oli, spalno vre~o, {karje, lepilo, pisalni pribor, geometrijsko orodje, kompas. Te~aj bo lo~en za M^ in GG vodnike, kvalitetno pripravljen, vodili ga bodo izku{eni mentorji in predavatelji.

Za vse, ki so `e vodniki M^ in bi radi postali tudi vodniki GG, bo usposabljanje za vodnike GG od 2. do 5. novembra.

Vsa nadaljnja navodila dobite prijavljeni naslednji teden po roku prijave.

Emil Mumel, na~elnik obmo~ja p.s. Pridite in spet se bomo imeli fino. Prijavite svoje te~ajnike in ne bo jim `al. Vam tudi ne, saj bomo vzgojili dobre vodnike.

1. Gozdna {ola

Pozivamo vse zainteresirane uporabnike za oddajo rezervacij za bivanje v Gozdni {oli ZTS v Bohinju v letu 2006-2007.

Zbiranje prijav traja do 10. novembra 2006 oziroma do zasedbe kapacitet. Pri prijavah do navedenega roka se bo upo{teval naslednji prioritetni vrstni red: 1. te~aji ZTS, 2. vodni{ki te~aji OO ZTS, 3. vodni{ki te~aji rodov in ZTO, 4. taborjenja rodov, 5. taborjenja drugih, pri kasnej{ih prijavah pa ~asovno zaporedje.

Kapaciteta tabornega prostora je 96 le`i{~ v {otorih in 51 v hi{i. Minimalno {tevilo udele`encev bivanja v Gozdni {oli je 20.

2. Taborna prostora v La{kem Rovtu

ZTS ima v La{kem rovtu v Bohinju dva taborna prostora, na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja. Na zgornjem prostoru lahko tabori okoli 60, na spodnjem pa 80 oseb. V opremi tabornih prostorov so vodovodna napeljava (voda iz javnega vodovoda), provizori~ni umivalnici in kemi~ni WC-ji. Zagotovljen je tudi odvoz smeti.

Rodovi, ki bodo taborili na teh dveh tabornih prostorih, bodo morali organizirati taborjenje v skladu s predpisi za bivanje v Triglavskem narodnem parku.

Rodovi in zainteresirane skupine naj po{ljejo na sede` ZTS prijavo, v kateri naj navedejo `eleni termin taborjenja in predvideno {tevilo udele`encev.

Zbiranje prijav traja prav tako do 10. novembra 2006 oziroma do zasedbe kapacitet.

3. Cene in pogoji

Cene in drugi pogoji so dolo~eni v ceniku, ki ga sprejme IO ZTS. ZTS si pridr`uje pravico do popravka cen med letom, in sicer glede na gibanje cen izdelkov in storitev na slovenskem trgu.

{oli ZTS in tabornih prostorov v La{kem Rovtu

BAZOVICA … Kraj, ki zdru`uje! SiNi Aktualno

Da bi la`je razumeli, zakaj je Bazovica tako pomembna, si preberite naslednje vrstice. Kraj{i skok v zgodovino, bi lahko rekli.

Spomenik na bazovi{ki gmajni stoji `e od leta 1945, a je za marsikoga {e vedno kamen spotike. Slovenci so ga postavili takoj po osamosvojitvi, da obele`ijo prostor, kjer so fa{isti 6. septembra 1930 kot izdajalce v hrbet ustrelili Ferda Bidovca, Frana Maru{i~a, Zvonimira Milo{a in Alojza Valen~i~a. Omenjeni fantje so se leta 1927, ko je Mussolini v Italiji uvedel odkrito diktaturo, povezali v tajno organizacijo TIGR, da se postavijo proti terorju re`ima in njihovemu na~rtu: izbrisati slovensko prisotnost v julijski krajini. Z razli~nimi akcijami in atentati v naslednjih letih so opozorili nase. Leta 1930 pa je tajna policija pri{la gibanju na sled. Vr{ile so se aretacije, zaporne kazni in tudi {tiri obsodbe na smrt. A kljub pretresu, ki so ga povzro~ili streli pri Bazovici, je gro`nja izzvenela v prazno. V naslednjem desetletju se je upor nadaljeval in v obdobju druge svetovne vojne razrasel v odporni{ko gibanje pod okriljem Osvobodilne fronte.

"In kaj imamo pri tem taborniki?" se spra{ujete. Taborniki rodu Modri val iz Trsta aktivno sodelujejo pri proslavi v spomin bazovi{kim junakom `e vrsto let. Proslava ima za mnoge velik pomen. Proslavo vsako leto obi{~e na stotine ljudi z obeh strani meje in pomembno vlogo odigramo taborniki. A poleg vsakoletnih ~astnih stra` ob spomeniku, so taborniki iz Trsta `eleli {e ve~. @eleli

@e ob vhodu v spominski park bazovi{kih junakov, te pri~akajo naslednje besede: "Dospel si! V znak spo{tovanja sprehodi se v ti{ini in zazri se v preteklost za bolj{o bodo~nost."

so dodati nekaj ~isto taborni{kega. In od leta 2000 dalje je ve~er pred glavno proslavo v gmajni taborni ogenj. Ta ogenj je res nekaj posebnega. Zbere se veliko {tevilo tabornikov iz vse Slovenije, stari taborniki, doma~ini, zamejski skavti in mnogi drugi. Zelo te`ko najdem primerne besede, kako bi opisal dogajanje ob ognju. Zato sem si sposodil naslednje besede @ivke PerischPodlasice, ~lanice rodu Modri val iz Trsta:

"Koncept ognja je bil vedno povsem jasen. S pesmijo in brano pisano besedo obuditi spomin na tiste dni, na partizansko gibanje, ki je nastalo iz upora, ter jih povezati s sedanjostjo. Na{ ogenj je taborni{ki ogenj, ob katerem je partizanska pesem del programa. Nikakor pa ne

sme postati program, ker taborni{ka organizacija je organizacija, ki prevzema ideale NOB-ja, ni pa mladinska sekcija borcev in partizanskih zborov. Taborni{ka organizacija je organizacija z jasnim pogledom na preteklost, a stopa po svoji poti v prihodnost."

Bazovica nas tako vse zdru`uje. Slovence z ene in druge strani meje. Po uradnem delu ve~ernega ognja se pri~ne dru`enje ob kitari in pesmi {e dolgo v no~. Tudi letos ni bilo prav ni~ druga~e. Zabava, kitara, smeh in odli~na dru`ba pri~arajo nepozabno no~, ki ti da razlog, da se drugo leto ponovno vrne{ v Bazovico. Taborniki rodu Modri val iz Trsta si za vsakoletno organizacijo te akcije zaslu`ijo vse pohvale in ~estitke.

Se vidimo drugo leto, prijatelji!

Uporabni pravni nasveti

Finan~no ra~unovodsko poslovanje dru{tev

V prej{nji {tevilki Tabora sem predstavil novosti, ki jih prina{a sedanji Zakon o dru{tvih. S tokratnim prispevkom pa `elim, v povezavi z Zakonom o dru{tvih, opozoriti na finan~no ra~unovodske pasti pri vodenju dru{tvene, to je rodove blagajne (v nadaljevanju bom uporabljal samo izraz dru{tvo).

Dru{tvo lahko vodi knjigovodske evidence na tri razli~ne na~ine in sicer:

(1)poenostavljeno enostavno knjigovodstvo,

(2)enostavno knjigovodstvo in

(3)dvostavno knjigovodstvo.

Poenostavljeno enostavno knjigovodstvo lahko dru{tvo uporablja v primeru, kadar so njegovi prihodki iz prej{njega obra~unskega obdobja zna{ali manj kot 2 miliona tolarjev. V tem primeru dru{tvo vodi le knjigo prejemkov ali izdatkov (blagajni{ki dnevnik).

Enostavno knjigovodstvo dru{tvo uporablja v primeru, kadar zadosti dvema od treh v zakonu predvidenih kriterijev:

(1)povpre~no {tevilo redno zaposlenih v preteklem poslovnem letu ne presega dveh (2),

(2)letni prihodki preteklega obra~unskega obdobja ne presegajo 5 milijonov tolarjev,

(3)povpre~na vrednost aktive na za~etku leta ne presega 10 milijonov tolarjev.

Pri enostavnem knjigovodstvu dru{tvo vodi knjigo prihodkov in odhodkov, knjigo terjatev in obveznosti ter knjigo osnovnih sredstev.

V primeru, ko mora dru{tvo voditi dvostavno knjigovodstvo pa mora imeti naslednje evidence in listine: temeljno poslovno knjigo, pomo`ne poslovne knjige (blagajni{ki dnevnik, analiti~ne evidence kupcev in dobaviteljev), register osnovnih sredstev, izpiske stanja na ban~nih ra~unih, kontni na~rt. Slovenski in{titut za revizijo je dne 11. 1.2006 sprejel kontni okvir za dru{tva in invalidske organizacije, ki te-

melji na slovenskem ra~unovodskem standardu 33.

Novost, ki jo prina{a Zakon o dru{tvih je tudi ta, da je sedaj treba letno poro~ilo o poslovanju (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) predlo`iti na AJPES do 31. marca za preteklo leto (doslej do konca februarja) in to ne glede na to, kak{no vrsto knjigovodstva vodi dru{tvo.

Zakon o dru{tvih opredeljuje mo`ne vire financiranja dru{tva, kot so npr. ~lanarina, darila in volila, prispevki donatorjev in sponzorjev, javna sredstva, materialne pravice in drugi viri. Za dru{tvo je verjetno zelo pomemben vir ~lanarina, ki jo njegovi ~lani pla~ajo obi~ajno enkrat letno. Dru{tvo lahko dolo~i tudi t.i. pristopnino, ki se pla~a samo ob vstopu v dru{tvo (npr. ve~ milijonov ob vstopu v kak{en elitni golf klub). ^lanarina daje ~lanom mo`nost enakopravnega odlo~anja in sodelovanja pri upravljanju dru{tva. ^lanarine so neobdav~en prihodek dru{tva. V primeru, da dru{tvo ~lanom (za pla~ano ~lanarino) nudi tudi dolo~ene storitve, pa z dav~nega vidika ne gre ve~ za ~lanarino, temve~ za pla~evanje storitev, kar je naro~eno delo, ki se opravlja proti pla~ilu. V primeru, da bi dav~na kontrola to ob pregledu poslovanja dru{tva opazila, lahko dru{tvu odredi pla~ilo davkov na celotni znesek vpla~anih ~lanarin (dav~ni organ lahko opravlja kontrolo poslovanja za pet let nazaj!).

Donacija je dajanje sredstev brez morebitnega povra~ila, za razliko od sponzoriranja, kjer sponzor pri~akuje proti storitev (obi~ajno je to reklamiranje - ogla{evanje sponzorjeve dejavnosti). Sponzor lahko prispeva sredstva v denarni obliki, teh-

ni~ni pomo~i ali materialu. Sponzor v bistvu pla~uje ogla{evalsko storitev, zato mora prejemnik pla~ati 20 % DDV na vrednost prejetih sponzorskih sredstev. Navadno se ob dogovoru o sponzorstvu sklene tudi ustrezna pogodba.

Vsako dru{tvo, ki je registrirano kot pravna oseba, mora na podlagi Zakona o pla~ilnem prometu poslovati preko poslovnega ra~una. Vse pravne osebe, torej tudi dru{tva, morajo pri gotovinskem poslovanju upo{tevati omejitve pla~evanja z gotovino oz. blagajni{ki maksimum. Vi{ino blagajni{kega maksimuma dolo~i organ dru{tva v razponu od 10.000 do 500.000 tolarjev. Gotovino v blagajni, tj. blagajni{ki maksimum, si zagotovimo s posebnim dvigom iz ra~una. Imetnik poslovnega ra~una lahko pla~uje z gotovino:

(1)blago in storitve drugim pravnim osebam, ~e posami~no pla~ilo ne presega 100.000 tolarjev,

(2)takse diplomatskim in konzularnim predstavni{tvom,

(3)odkupuje tuj denar, potovalne in ban~ne ~eke, kreditna pisma,

(4)fizi~nim osebam, kadar jim pla~ila (v skladu z dav~no odredbo) ni treba nakazovati na njihove ra~une (npr. pla~ilo kmetijskih pridelkov kmetom).

Specifi~no poglavje so potni nalogi in vodenje stro{kov potovanj in preno~evanj. Dav~ni in{pektorji zelo radi preverjajo upravi~enost izpla~il kilometrin in dnevnic bodisi za zaposlene bodisi prostovoljne ~lane dru{tva. O tej problematiki pa morda nekaj ve~ naslednji~.

Darko Jenko

arhiv Mateje Justin - Sove

Mateja Justin - SOVA

Mateja Justin - Sova predstavlja prvi stik rodov in posameznikov s pisarno Zveze tabornikov Slovenije: izpolnjuje va{e `elje, ureja poro~ila, ki jih po{ljejo rodovi, izdaja ~lanske izkaznice, daje informacije, posreduje podatke, pla~uje in izdaja ra~une. Poleg tega se ogla{a {e na telefone, odpisuje na elektronsko po{to, prodaja kroje in {e bi se kaj na{lo. Je mlada mamica dveh otrok in strastna tabornica - 24 ur na dan.

Koliko ~asa si tabornica in v katerem rodu si?

Tabornica sem od petega leta in sem iz Rodu Bi~kova skala v Ljubljani. Ko sem bila stara pet let, sem {la na prvo taborjenje in imela sem se "ful fajn". Ves ~as sem ostala v tem rodu. Bila sem vodnica, na~elnica. [la sem torej po vseh klasi~nih poteh. Nekaj ~asa sem bila zelo aktivna, potem pa sem se zaposlila in si ustvarila dru`ino, tako da je {lo to na druge ravni.

Si {e aktivna tabornica?

Nisem ve~ aktivna, taborni{tvo je zame sedaj dru`inska dejavnost. Z mojim rodom pa sem povezana le {e tako, da imamo dru`inski tabor na Kolpi za stare tabornike, za razne klubovce in tiste, ki ne grejo na redno izmeno. Med letom je to bolj stvar piknikov in raznih dru`inskih izletov. Se pa {e redno dobivamo z na{im klubom "Bouh" in z na{im vodnikom Marjanom. Upam pa, da bo pri{el ~as, ko bom {e kaj delala. Z rojstvom prvega otroka sem dala taborni{tvo na stran. Vmes sem {e delala na zletu v Tolminu, potem pa je pri{el drugi otrok in spet sem opustila delo za nekaj ~asa.

V pisarno sem pri{la precej slu~ajno, bila sem absolventka pred diplomo in sem imela malo {tudentske krize. Zveza je bila `e nekaj ~asa brez

Da{a Lamut

Kdaj in kako si pri{la v "pisarno"?

"Nikoli si nisem mislila, da bom ostala toliko ~asa v "pisarni"."

tajnice, zato je bil objavljen razpis. Prav takrat sem se hotela osamosvojiti, zato sem poskusila in se prijavila. Bilo nas je kar nekaj in na koncu so izbrali dve. Tista, ki je bila prva v igri, je sprejela slu`bo drugje in tako sem jo dobila jaz. Slu~ajno in nena~rtno. In zdaj sem v pisarni deset let. Nikoli si nisem mislila, da bom ostala toliko ~asa. Si kaj razmi{ljala o morebitni zamenjavi slu`be?

Vsak razmi{lja, da bi po~el v `ivljenju {e kaj drugega. Da ne bi bil v `ivljenju samo v eni slu`bi, ker slu`ba postane rutina. Nimam pa ~asa tega resno premlevati, ker mi slu`ba in dru`ina pobereta ves ~as. Seveda upam, da se bo pojavila kak{na prilo`nost za drugo slu`bo. Saj ne, da mi je tukaj hudo, vendar je treba tudi naprej. Vsem tabornikom pa ob tem polagam na srce: najprej diplomirajte, {ele potem za~nite kje delati. Ko enkrat za~ne{ hoditi v slu`bo, se ti ne ljubi ve~ {tudirati. Meni je zelo `al za to.

S kom pa ima{ v pisarni najve~ stika?

Z na~elniki rodov in s tistimi iz rodov, ki so zadol`eni za to, da po-

kli~ejo v pisarno, pa tudi z obmo~nimi na~elniki in ~lani IO ter vodji raznih akcij. Poleti imam najve~ stikov z otroci in star{i, ki pridejo po kroje. Iz Ljubljane pridejo otroci kar sami po kroje, iz bolj oddaljenih krajev pa pridejo na~elniki in kupijo ve~je koli~ine. Kdaj ima{ najve~ dela?

Zame je najve~ja gne~a poleti, ker si med letom lahko razporedim delo druga~e. Junija in julija vsi kupujejo, poleg tega je treba kaj pripraviti {e za razne te~aje. Na dopust hodim zadnja dva tedna v avgustu, takrat je mir. Pa v juliju na na{ dru`inski tabor, ~eprav je takrat velika gne~a in me delo zmeraj po~aka. Vendar pa ne bi bila prava tabornica, ~e ne bi {la na tabor!

"Pravica vseh je, da so kdaj jezni zaradi dela v pisarni. Tudi mi kritiziramo delo za oken~kom v banki, ~e moramo ~akati pet minut in ne vemo, kaj se dejansko dogaja."

Jemlje{ kritike pisarne osebno?

Pisarne ne kritizirajo vsi. Tisti, ki so tukaj pomagali in dobro poznajo delo v njej, ponavadi ne kritizirajo. Tisti pa, ki kritizirajo, imajo verjetno pripombe, ker se jim v tistem trenutku ni uresni~ila `elja, mogo~e se jim je ve~krat zgodilo, da so morali na kak{no stvar po~akati. Njihova pravica je, da so jezni. Tudi mi kritiziramo delo za oken~kom v banki, ~e moramo ~akati pet minut in ne vemo, kaj se dejansko dogaja. Na za~etku, ko sem za~ela delati v pisarni, me je veliko stvari prizadelo. Sli{i{ marsikaj grdega, tudi krivi~nega. Sedaj pa mislim, da je v marsikateri slu`bi tako, da sli{i{ kritike od tistih ljudi, ki ne poznajo tvojega dela. Mislim, da se trudimo in dobro delamo. Res pa je, da razli~ni ljudje pri~akujejo razli~ne stvari. Se pa moramo temu nekako prilagajati. Enako je z rodovi - vidijo samo del~ek tega, kar se dogaja. Vedo samo za tisto, kar oni od nas potrebujejo, za vse ostalo, kar {e po~nemo, pa ne.

"^e me kdo nadere, se mi zdi osnovno, da sem vseeno prijazna z njim. Ne samo, ker sem tajnica, ampak ker sem konec koncev tudi tabornica!"

^lani so torej te~ni ...

Niso! No, nekateri tudi so, normalno. Drugi pa so zelo prijazni, potrpe`ljivi in razumevajo~i. ^e si ti z ljudmi prijazen, so tudi oni prijazni s tabo in jaz se tega zelo dr`im. ^e me

Sova s sinom Martinom in h~erko Ajdo lani na morju.

kdo nadere, se mi zdi osnovno, da sem vseeno prijazna z njim. Ne samo, ker sem tajnica, ampak ker sem konec koncev tudi tabornica. Ti telefon kdaj zazvoni tudi v izvenslu`benem ~asu?

Ne velikokrat. Na mobitel me proti ve~eru kli~ejo ljudje, ki jih bolje poznam in ne ~lani. Na za~etku, ko smo dobili mobitele, so veliko klicali, zdaj pa ne ve~. Zaenkrat me ne kli~ejo pogosto in me zato ne moti. Odkar so uradne ure in elektronska po{ta, se vse tudi hitreje uredi. Ob tej prilo`nosti bi povedala {e, da v primeru, da komu ne odgovorim takoj na elektronsko po{to, je to zgolj zato, ker jih dobim ogromno. V~asih odgovorim {ele ~ez kak{en teden, ker moram, preden odgovorim, {e kaj urediti. Opravi~ujem se, ~e v~asih traja cel teden, vendar ne gre hitreje.

V ~em je po tvojem mnenju

slenimi med seboj komuniciramo tako kot verjetno v redko kateri slu`bi, to je bolj direktno in prijateljsko. Kljub temu, da so moji sodelavci, jih poznam tudi z drugega vidika. Ob~asno se skupaj odpravimo tudi na "sindikalni izlet" in se imamo vedno zelo lepo. Bo{ svoja otroka vpisala k tabornikom?

Moj osemletni sin Martin je `e zadovoljni tabornik in to mi je zelo v{e~. Letos je bil tudi prvi~ sam na taborjenju, je pa pri Rodu mo~virski tulipani v Ljubljani. Ko bo Ajda dovolj stara, bom seveda vpisala {e njo.

Kaj {e po~ne{ v prostem ~asu?

Veliko sem z dru`ino. V prostem ~asu se dru`imo s prijatelji, gremo na izlete, ~imve~ v naravo, ~e se le da. Privo{~im si tudi jogo ali grem na kak{no predstavo ali koncert. Kaj najraje kuha{?

Zelenjavo. Kak{ne polivke za testenine in zelenjavne stvari. Pa sladice.

Se ti je kak{na taborni{ka dogodiv{~ina v teh letih {e posebej vtisnila v spomin?

[e zmeraj se rada spominjam pohodnih taborov. To je bilo v 6., 7. in 8. razredu, pa tudi kasneje v srednji {oli. Ko smo bili v 7. razredu, sta nas na{a vodnica in vodnik {e enega fantovskega voda peljala na pohod od Rakeka do tabora na Kolpi. [li smo mimo Cerkni{kega jezera ~ez Ko~evske gozdove in smo do`iveli marsikaj. Tudi `abe smo lovili. Skratka, nepozaben dogodek. Kasneje, v srednji {oli, smo {li ~ez Istro. To so bili pohodni tabori za ve~ dni. Pa od Plitvi~kih jezer do morja ~ez Velebit ... Vse to mi je ostalo v srcu. No, seveda je bilo tudi kasneje veliko lepih stvari, {e posebno in{truktorski te~aji in zleti.

~ar taborni{tva?

Vse `ivljenje sem tabornica, to je moj na~in `ivljenja, vedno je tudi bil. Vsi moji najbolj{i prijatelji so taborniki, tudi moj mo` je tabornik. Ve~ina ljudi v mojem `ivljenju me kli~e Sova. Taborni{tvo je zame najbolj{a dru`ba, najbolj{a {ola, najbolj{a vzgoja, najbolj{e dogodiv{~ine. Ogromno sem se nau~ila in mislim, da se je vsak, ki je s srcem tabornik, pripravljen kaj nau~iti in veliko odnesti. To, da sem dobila slu`bo v pisarni, mi je zelo v{e~, pa ~eprav s temi lepimi platmi taborni{tva ni zelo povezano. Lepo je, da sem na tak na~in ostala v tej organizaciji. V{e~ mi je, da z ostalimi zapo-

"Ve~ina ljudi v mojem `ivljenju me kli~e Sova."

Tabor na obisku

Orientacijski te~aj Kokr{ki rod Kranj

Zgodovina rodu se za~enja leta 1956, ko je bila ustanovljena ~eta

Zlato klasje, ki je delovala kot del rodu Stra`nih ognjev. Po desetih letih so se osamosvojili in ustanovili Kokr{ki rod, ki je ime prevzel po partizanskem odredu, ki je deloval v okolici Kranja. ^lani rodu prihajajo iz Kranja, Naklega, Dupelj, Kokrice in Preddvora.

Ker se z ve~jim {tevilom udele`encev da bolje izpeljati program, redno sodelujejo z ostalimi kranjskimi rodovi. Lanskoletno sezono so zaklju~ili z rodom Staneta @agarja mlaj{ega in rodom Zelenega Jo{ta v @agi ob Kolpi, letos pa so se s Stra`nimi ognji in rodom Zelenega Jo{ta odpravili kar na morje v Labin.

Posebnost rodu je, da izumljajo svoje {porte, v katerih se redno urijo na vsaki ve~ji akciji. Tako sta se uveljavila "sumo z gumo" in "vr{ujem". Pri prvem {portu gre predvsem za zaletavanje dveh tabornikov, ki imata okoli pasu napihnjene zra~nice. Zmaga tisti, ki je prvi izrinjen in za~rtanega ringa. Bistvo drugega {porta je podajanje dveh frizbijev naenkrat. V le-tem so izpeljali tudi pravi turnir.

Da okolje na taborjenju ni vedno isto, taborni prostor vsako leto zamenjajo. Taborni{ke sezone so uspe{no zaklju~ili s taborjenji v Tolminu, v Radencih ob Kolpi, [mihelu, Marindolu in Gribljah.

Pogovor z Mihom Rogljem, stare{ino rodu

V zadnjem ~asu se je {tevilo ~lanov PP kluba pove~alo. Kak{no bo delo s PP-ji? Kako jih boste motivirali za nadaljnje delo v rodu?

Novi PP-ji so v bistvu stari taborniki, ki so ponovno postali aktivni, saj prej zaradi razli~nih dejavnikov niso imeli ~asa. Vsi so zelo zagnani in motivirani za tabor-

Proga pre`ivetja

Stare{ina

40. obletnica rodu in 50. obletnica delovanja ~ete

ni{ka tekmovanja, zato bo delo temeljilo predvsem na u~enju in pripravi na tekmovanja.

Rod ima kar veliko obmo~je delovanja. Ali zaradi tega prihaja do kak{nih problemov pri vodenju?

V ve~ini imamo vodnike-doma~ine, ki prevzamejo vode v svoji okolici. Do problema pride, ~e je nekje preve~ otrok in premalo vodnikov. Zgodilo se je `e, da je imel en vodnik kar tri vode, saj druga~e ni {lo. ^e za nek kraj ni vodnika oziroma nekoga, ki bi se bil pripravljen tja voziti, tam ne delamo propagande. Kak{ni so na~rti za prihajajo~o taborni{ko sezono?

Za leto{nje leto imamo na~rt izobraziti PP-je in vodstvo, saj trenutno nimamo primerno izobra`enega kadra. Pridobitev novih ~lanov nam ni prioriteta, saj zaenkrat ni ljudi, ki bi lahko opravljali funkcijo vodnika. [tevilo na{ih ~lanov je zadovoljivo, zato ve~je propagande niti ne bomo delali. Tisti PP-ji, ki so pri{li nazaj, bodo usmerjeni v vodni{ke tirnice, tako da bodo lahko drugo leto prevzeli vodni{tvo novih vodov. Po dveh taborjenjih z drugimi kranjskimi rodovi bomo leto{njo sezono zaklju~ili sami.

skupinah:

Tudi

Zimovanje v sodelovanju s RS@-ml

[tevilo ~lanov po starostnih

Udele`ba na Zletu v Tolminu

taborjenje v blatu in de`ju so izpeljali

Stare{ina v vlogi animatorja

Naredimo si kosilo iz narave Trpot~eva juha

Potrebujemo: 3 `lice belega olja, 1 ~ebulo, 3 skodelice drobno narezanih mladih listov {irokolistnega trpotca, iz sredine ven~nih listov potrgamo mlade liste, 2 krompirja, sol, poper in strt ~esen.

Sesekljano ~ebulo prepra`imo na olju. Ko ~ebula porumeni, dodamo na kocke narezan krompir in na drobno narezan trpotec, vse skupaj prelijemo z vodo. Kuhamo tako dolgo, da je krompir mehek. Juho posolimo, dodamo poper po okusu in strt ~esen.

Omleta s sirom

Potrebujemo: 1/2 kg o~i{~enega topinamburja, 2 jajci, 4 `lice moke, 20 dag sira, olje.

Jajca, moko in nariban sir zme{amo. V to me{anico ribamo topinambur, ki ga sproti preme{amo. Z `lico nana{amo maso v ponev z vro~im oljem. Omleto ope~emo na obeh straneh. Omlete pe~emo v ponvi in jih {e tople postre`emo.

Ponarejeni mo`gani

Potrebujemo: 8 zvrhanih `lic ovsenih kosmi~ev, 2 dag masla, 4 `lice olja, 1 ~ebulo, 5 jajc, 5 `lic mleka, sol, poper.

Ovsene kosmi~e prepra`imo na maslu. Prelijemo s 1/4 litra vode in pustimo pol ure stati. Medtem na masti prepra`imo ~ebulo, dodamo namo~ene kosmi~e in prepra`imo. Jed osolimo, popopramo in prelijemo z jajci, ki smo jih raz`vrkljali z mlekom, ter vse lepo zape~emo.

Napitek iz `ira

Potrebujmo: `ir, mleko in sladkor.

Zreli `ir damo v segreto pe~ico in pe~emo tako dolgo, da postane hrustljav. Zmeljemo in z mlekom skuhamo v napitek podoben beli kavi. Osladkamo po okusu. Pije se vro~ napitek.

^aj iz smrekovih iglic

Za ~aj pripravite smrekove iglice, sladkor ali med. Iglice smreke prelijte z vrelo vodo in naj stojijo 5 minut, da se iz njih otopi zunanji sloj voska. Odcedite in ponovno prelijte s hladno vodo. Pustite stati 2 uri. Ponovno precedite in osladite. ^aj ponudite hladen ali rahlo segret.

kemija v taborni{tvu

Faraonove ka~e

Potreb{~ine:

•25 g sladkorja v prahu,

•3 g jedilne sode - natrijev hidrogenkarbonat (dobite jo v trgovini ali v lekarni),

•mivka,

•etanol,

•terilnica (kerami~na posoda),

•podlaga, na kateri se izvaja poskus (kerami~na plo{~ica).

Izvedba:

Stehtamo sladkor in sodo. Zmes damo v terilnico, kjer jo dobro zme{amo. Na podlago damo dobro posu{eno mivko in jo namo~imo z etanolom. Na sredini kup~ka mivke napravimo luknjico, kamor vsujemo zmes sladkorja in sode. Nato pri`gemo etanol. POZOR! Bodite zelo previdni pri pri`iganju etanola. Alkohol in ogenj pov-

Lea Repi~

Jaka Bevk - [eki

zro~ita burno reakcijo. Najla`je vam bo, ~e boste pri`gano trsko pribli`ali mivki, namo~eni z etanolom.

Razlaga:

Pri gorenju sladkorja nastaja ogljik, ki se zaradi spro{~enega ogljikovega dioksida iz natrijevega hidrogenkarbonata napne.

Za{~itna sredstva:

• za{~itne rokavice,

• halja.

Odstranjevanje odpadkov:

• odtok,

• komunalni odpadki,

• posebne posode za odpadke.

OPOZORILO: EKSPERIMENT IZVAJATE

Plima in oseka

Primo` Kolman

V poletnih dneh, ko smo cel dan le`ali ob morski obali, lovili son~ne `arke in se namakali v morju, smo lahko opazovali pojav, ki se na Zemlji `e tiso~letja ponavlja vsak dan. Opazili smo lahko, da se vi{ina morske gladine stalno spreminja. ^e stojimo na istem mestu, nam lahko voda enkrat se`e do kolen, drugi~ pa niti do gle`njev. Kaj vpliva na vi{ino vodne gladine na morju? Kam odte~e morje, ko ga je manj, in od kod pride, ko ga je ve~? Zakaj se to ponavlja vsak dan? Katera sila je tako mo~na, da vpliva na tako veliko koli~ino vode?

Gravitacija na eni in centifugalna sila na drugi strani povzro~ata raztegovanje telesa pri kro`enju. Na Zemlji se ta pojav odra`a v plimovanju, saj se zaradi Zemljine rotacije oceani prelivajo. (skica: PK)

^e `elimo to razumeti, moramo Zemljo pogledati iz vesolja. Zemlja je krogla, okoli katere kro`i Luna, obe skupaj pa - tako kot ostali planeti - kro`ita okoli Sonca. Kro`enje je v Vesolju zelo obi~ajen pojav in je posledica privla~ne sile, ki deluje med posameznimi telesi. Tej sili pravimo gravitacija . Da pa Zemlja ne pade na Sonce in Luna ne na Zemljo, poskrbi centrifugalna sila , ki je posledica kro`enja. Zemlja se v vsakem trenutku nahaja na tak{ni razdalji od Sonca, kjer sta ti dve sili izena~eni. Isto velja tudi za Luno, ki je v vsakem trenutku tako dale~ od Zemlje, da centrifugalna sila izena~i silo gravitacije.

^e `elimo biti bolj natan~ni, moramo povedati, da gre pri kro`enju dveh teles pravzaprav za kro`enje okoli skupnega te`i{~a. To pomeni, da tudi Zemlja na nek na~in kro`i okoli Lune in tudi Sonce okoli Zemlje. Pravzaprav moramo biti {e bolj natan~ni. Gre namre~ za kro`enje te`i{~ teles okoli skupnega te`i{~a . Prav v tem grmu pa ti~i zajec!

Niti Luna, niti Zemlja, niti Sonce namre~ niso to~kasta telesa. Zato so vse to~ke Zemlje, Lune in Sonca izven njihovih te`i{~, torej izven ravnovesja med centrifugalno silo in gravitacijo. Na tiste to~ke telesa, ki so bli`je skupnemu te`i{~u kro`enja, ima ve~ji vpliv gravitacija, na tiste, ki

so dlje, pa bolj vpliva centrifugalna sila. Na telesu, ki kro`i, se to odra`a kot raztegovanje telesa v radialni smeri

Ker jo prekrivajo oceani, je povr{ina Zemlje v ve~ji meri teko~a. Neravnovesje sil se tako rahlo odra`a v obliki Zemlje, ki postane bolj "jaj~asta". Tako obliko dobi zaradi prelivanja oceanov , kar je posledica vsakodnevnega vrtenja

Zemlje okoli svoje osi - rotacije

Posledica vsega skupaj je plimovanje ali bibavica . Ko je gladina morja najvi{ja, pravimo, da nastopi plima , ko pa je najni`ja, je to oseka .

Stran ZTS

Izvr{ni odbor ZTS na obisku

^lani izvr{nega odbora Zveze tabornikov Slovenije smo v prvem obisku obmo~ij po Sloveniji od{li v Novo mesto. V ponedeljek, 18. septembra, smo obiskali `e nekaj ~asa neaktivno Dolenjsko-posavsko obmo~je in se sre~ali z rodovi na tem obmo~ju. Predstavniki rodov Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta, Zelene Krke iz Stra`e, Mirne reke iz Mirne, Sivih jel{ iz Trebnjega in Samotnega hrasta iz [entjerneja so v pogovoru predstavili stanje po rodovih.

V pogovoru smo sku{ali ugotoviti tudi razloge za neaktivnost obmo~ja. Skupni interes po dodatnem usposabljanju vodnikov je prisotne rodove spet zbli`al in ugotovili so, da lahko z nekaj truda skupaj naredijo ve~ in da je sodelovanje med njimi pozitivno. Tako so se dogovorili za sodelovanje pri organizaciji dodatnih usposabljanj za vodnike, saj so prepri~ani, da bi prek tak{nega sodelovanja lahko bolje povezali vodnike, da bi potem tudi rodovi in ~lani la`je in bolje sodelovali.

Rodovi so se tudi zavezali, da bodo naredili vse, da najdejo v svojih vrstah koordinatorja, ki bo te aktivnosti povezoval. To pa bi lahko bila tudi dobra podlaga za oblikovanje novega vodstva

obmo~ja. ^lani IO ZTS pa smo se zavezali, da jim bomo pri tem pomagali.

Prva delovna seja IO ZTS je torej minila v dobrem vzdu{ju in s konkretnimi re{itvami. Take seje smo se odlo~ili imeti po vseh obmo~jih, tako da bi v enem letu na ta na~in obiskali vsa obmo~ja. ^ez kak{en mesec nas lahko pri~akujete tudi v va{em obmo~ju, kjer bomo skupaj posku{ali najti re{itve za te`ave, ki nas tarejo.

Tokratno delovno sejo smo se odlo~ili posvetiti obmo~jem v ZTS, tako da smo se v prvem delu seje, ki je potekala {e brez udele`be rodov pogovarjali predvsem o tem, kako ponovno aktivirati obmo~ja in kako jim dati pomembnej{o vlogo v organizaciji, predvsem pri izvajanju taborni{kega programa ZTS. Sprejeli smo nekaj konkretnih ukrepov in aktivnosti, s katerimi bomo pomagali obmo~jem in vodstvom obmo~ij k bolj{emu delu, s tem pa tudi rodovom pri zagotavljanju bolj{ega taborni{tva za ~imve~ mladih.

Tak{ne delovne seje IO ZTS so ob tem, da smo se odlo~ili, da bo vsak ~lan IO kontaktna oseba za dolo~eno skupino rodov, prilo`nost za ~lane ZTS, da prispevajo predloge in re{itve, ki bodo pripomogle k rasti in bolj{emu delovanju organizacije.

Barbara Ba~nik - Ba~a

Imeti vod GG

Za~nimo s timskim delom

Vodnik GG-jev se praviloma ukvarja s skupino dolo~ene starosti, skupnih interesov in ciljev, zato sem se odlo~ila nekaj ve~ prostora nameniti oblikovanju oziroma vodenju tima. Tim je namre~ skupina, katere ~lani sodelujejo pri odlo~anju in si medsebojno pomagajo. Najbolje je, da takoj na za~etku taborni{kega leta s pomo~jo vodnika ~lani opredelijo skupne cilje, dejavnosti in aktivnosti, ki bi jih utegnile zanimati - kot skupina oziroma tim pa si bodo skupaj prizadevali za njihovo uresni~itev.

Oblikujte svoj tim

GG-jev M

ed ~lani tima obstajajo medsebojne vezi, ki jih pri skupinah ni. Skupina so lahko ~akajo~i na avtobusni postaji, ki imajo sicer isti ciljpeljati se na dolo~eno mesto, vendar tega ne bodo dosegli s skupnim delom. Vsaka skupina torej ni tim, vsak tim pa je nedvomno tudi skupina. Vsem GG vodnikom predlagam, da v oktobru ve~ pozornosti namenijo oblikovanju tima s svojim vodom. Vodjo previloma predstavlja vodnik, vendar pa se vodja (formalni ali neformalni) skoraj vedno formira tudi med ~lani samimi - kar je popolnoma normalno.

Za uvod si preberite, kateri so glavni plusi in kateri minusi timskega dela.

Prednosti in pomanjkljivosti timskega dela:

• Medsebojno dopolnjevanje in sodelovanje ~lanov tima prek znanja, sposobnosti, spretnosti ter zna~ajskih lastnosti.

• Pri timskem delu se zbere ve~ znanja, informacij in idej - ve~ glav ve~ ve.

• ^lani v timu lahko razvijejo {ir{o perspektivo in "preizkusijo" ve~ alternativ, ~lani si {irijo obzorja, znanje in pridobivajo izku{nje.

• ^lani voda, ki sodelujejo pri sprejemanju odlo~itev, so tem odlo~itvam bolj predani in so bolj prizadevni, ko gre za njihove uresni~itve.

• Delo v timu razvija komunikacijske sposobnosti in omogo~a stik med ~lani (gradnja vodovega duha).

• ^lani si med seboj pomagajo, sodelujejo in gradijo odnose, se povezujejo.

• Na~rtovanje je la`je, delo pa bolj zanimivo in dinami~no (la`je za vodnika).

• Posamezniki so dele`ni ve~je podpore in ~ustvene sprejetosti, la`je tudi oblikujejo svojo identiteto (~lani nezavedno gradijo svojo samopodobo).

• Skupno vrednotenje in kriti~na analiza omogo~ata re{evanje nastajajo~ih te`av, hkrati pa krepita samozavest ~lanov pri na~rtovanju novih nalog.

• Konstruktivna kritika spodbuja rast tima in rast posameznika znotraj njega (pot k rasti, izbolj{avam in napredku tako voda kot njegovih ~lanov).

• Delo v timu zahteva ve~ ~asa (ve~ komunikacije, spoznavanja drugih, prilagajanja itd.).

• Za skupno, soglasno odlo~itev tima so potrebni kompromisi, ki lahko kon~no odlo~itev odmaknejo od optimalne oziroma najbolj{e. Vendar pa je pomembno, da tim vedno in glede ~esar koli sprejme skupno odlo~itev.

• Timi so velikokrat "pod nadzorom" posameznika (beri vodnika) ali druge manj{e skupine ljudi, kar postavlja pod vpra{aj vse prednosti timskega dela.

• ^e se vodja preve~ zana{a na odlo~anje so~lanov v timu, lahko postane neu~inkovit v situacijah, ko je treba ravnati hitro in odlo~no (krizne situacije, v katerih se lahko znajde tudi vodnik).

V prispevkih te rubrike bodo v tem letu sledile {e obravnave stopenj razvoja tima, u~inkovitosti tima, vloge vodje-vodnika in {e kaj se bo na{lo. Sedaj pa kar veselo na delo! Zanimiv in druga~en taborni{ki oktober vam `elim.

Mojca, Petra, Bla`, Ma{a O.

Tanja Cirkven~i~

Samo Vodopivec, Ale{ Skali~, SiNi in RST

Republi{ko orientacijsko tekmovanje

Naporno, zahtevno, nasmejano in zabavno

Tudi letos je ~etrti vikend v septembru minil v znamenju Republi{kega orientacijskega tekmovanja (ROT). Tokrat je na{e najzahtevnej{e orientacijsko tekmovanje gostil Rod skalnih taborov iz Dom`al. Dom`al~ani so se nanj dobro pripravili, kar so potrdili tudi nasmejani in zadovoljni obrazi vseh udele`encev ob zaklju~ku tekmovanja.

VDobu pri Dom`alah se je v petek popoldne, 22. septembra, zbralo 40 ekip z vseh koncev Slovenije. Po re{evanju topotestov, vrisovanju in signaliziranju sporo~ila z morsejevo abecedo se je v letnem gledali{~u Mo~ilnik v Dobu posebej za tabornike predstavila impro skupina KUD France Pre{eren iz Ljubljane. Prvi ve~er je tako minil v znamenju kulture in zabave. Tisti, ki so naslednji dan `eleli spo~iti odriniti na pot, so se po predstavi odpravili spat v {olsko telovadnico, ve~ina pa je prepevala, se dru`ila in pogovarjala ob taborni{kem ognju za {olo.

V soboto so prve ekipe odrinile na pot `e ob pol sedmih, prej pa so morale {e pospraviti, spakirati vse potrebno ter pe{ priti do {tarta na Gorju{i. Proga fizi~no ni bila prenaporna, zato pa so bile toliko bolj zahtevne naloge na kontrolnih to~kah. Tekmovalci so morali na primer reambulirati del karte, ki je bila sicer izdelana posebej za ROT 2006, a je tisti del nala{~ ostal nepopravljen. Novost sta bili tudi naloga z lokacijsko storitvijo ter iskanje kontrolne to~ke z GPS sprejemnikom, ki pa ekipam nista delali nobenih te`av. Vzporedno z ROT-om je v soboto potekal tudi Slovenski orientacijski maraton, tako da so se ekipe obeh tekmovanj sre~evale in vza-

jemno spodbujale na progi in nekaterih kontrolnih to~kah.

Vse ekipe so sre~no prispele na sobotni cilj, ~udovito jaso sredi gozda, kjer so za~eli nastajati bivaki in ognji{~a. Ve~erni pogled na jaso s {tiridesetimi ognji{~i je bil res veli~asten in dolga pot se je v tistem trenutku res zdela vredna truda. Ko je bil enkrat skuhan, je gola`a hitro zmanjkalo, za pospravljanje ostankov pa je poskrbel {e okoli{ki ku`a, ki je eni izmed ekip sledil od sobote pa vse do cilja v nedeljo. Tudi tokrat ni zmanjkalo energije za dru`enjesprva pri vsakem ognji{~u, nato pa {e skupaj, ob veliki pagodi in zvokih kitare.

V mrzlo nedeljsko jutro ni bilo prijetno vstajati, a vendar so prve ekipe spet ob petih zjutraj pri~ele s pripravo na zadnji dan orientacije. Skrbno so pospravile svoja preno~i{~a, si na karto vrisale nove kontrolne to~ke, ter se odpravile na pot. Nedeljski del orientacijskega pohoda je hitro minil in vse ekipe so nestrpno ~akale na razglasitev zmagovalcev. Tudi letos je bilo nekaj negodovanja nad rezultati, a so vse prito`be kmalu razre{ili.

^eprav ROT med taborniki velja za najbolj elitno tekmovanje, kjer gre zares, so se tekmovalci ves ~as dr`ali {portnega "fair playa". ^eprav je bila dobra uvrstitev `elja vseh, je

bilo vsem vseskozi najpomembneje, da se dru`ijo in zabavajo.

Da smo taborniki pripravljeni pomagati, je dokazala tudi zvrhano polna {katla pripomo~kov za osebno higieno, ki jih bo Rde~i kri` Dom`ale razdelil pomo~i potrebnim. Hvala vsem, ki ste od doma prinesli mila, zobne {~etke in ostalo.

Ve~ o ROT-u pa na rot.rutka.net. Najbolj{i so bili zadovoljni z nagradami, ki so jih velikodu{no prispevali: Ob~ina Dom`ale, Abanka, AlCu, AS Dom`ale, B2, Banka Dom`ale, E {tudentski servis, Induplati, Map, Stigma, Tosama, EL plin, Geoservis, Garmin, Geodetski zavod Slovenije, Intersport, Kod&Kam, Mladinski svet Dom`ale, Panna, Parks, Partynet, Peterka servis, PGD Dom`ale - Mesto, Sidarta, Slovenska vojska, Tiskarna Ravnikar, UMco, Vodni park Bohinj, Vrplet, Wrigley, Xerox.

T T T Tema mese ema mese ema mese ema mese ema mese ca ca ca ca ca

Mnenja udele`encev

Pero, RAJ, o progi:

"Kljub temu, da sem bil na lanskem med staffovci, sem letos prvi~ tekmoval na ROT-u. Proga zame ni bila te`avna, razgled super, semafor khm khm. Kljub par `uljem na koncu proge, moram re~i, da sem se imel super in da se naslednjega vsekakor udele`im! Pohvale organizatorjem!"

Vida, RSR, o bivaku:

Jure, RSK, o obve{~anju:

"Glede na to da smo "iz cukra", smo se na ROT prijavili {ele, ko nam je Jaro obljubil lepo vreme. Smo pa `e vsaj od ZNOT-a spremljali propagando in dogajanje okoli novih pravil. Morda bi lahko prej objavili uradno ROT stran, sicer pa smo imeli na voljo vse informacije."

"Kot je bilo obljubljeno `e pred tekmovanjem, je bil plac res super. Tako kot vedno mi je na bivakih v{e~, ko ekipe posedajo pred svojimi ognji{~i, se pogovarjajo in u`ivajo v najbolj{ih gola`ih, ki jih jejo v tistem letu. Pogled na ve~erni "tabor" pa je bil sploh hud moment - lepi bivaki, 40 ognjev, 200 veselih obrazov. Rada bi pohvalila organizatorje, ki so se letos zelo potrudili s spodbujanjem dru`enja, ki na ROT-ih po mojem ve~krat manjka. Postavili so ~udovit ogenj in nam s tem to tudi omogo~ili. Hvala! Jaz sem se imela res fajn!"

Lea, RMT, o dobrih in slabih straneh ROT-a 06: "Organizacija je bila res na nivoju - vse je laufalo, kontrolorji so poznali svoje zadol`itve in so jih jemali resno, pa vsi so bili zelo prijazni, orientacija ful v redu zastavljena, prvi dan ni bilo skoraj ni~ asfalta, ne preve~ dolga in dovolj tehni~no zahtevna. Manjkal je {tartni list na bivaku, hrana je bila ful dobra, ~asovnica oba dneva ravno prav{nja, oba ognja tud ful zakon. Tisti ki so hoteli, so se lahko pogovarjali, drugi so pa v miru spali. [tart je bil pa res dale~ stran od {ole. Na{itki so bili lepo narejeni, pa pionirski objekt pred {olo je bil ful zakon."

Vindi,

Hugo,

"Gola` smo pojedli, na~rte za nedeljski "napad" smo prav tako `e polo`ili na mizo (ali morda na travo?), potem pa je bilo dovolj ~asa tudi za dru`enje. Kitara je kar nekajkrat zamenjala svojega lastnika, sicer mrzel ve~er pa je ponudil kar nekaj zanimivih tem. Najbolj vztrajni so k po~itku legli precej po drugi uri zjutraj ... In {e enkrat smo dokazali, da ROT ni le tekma, pa~ pa lepa prilo`nost za kak{en nasmeh, pogovor s tistimi, ki jih ne vidimo vsak dan in za dobro staro taborni{ko pesem. Za dru`enje ob ognju en velik MMMMMMMMMMMM."

"Naloge so bile zanimive. V{e~ mi je bilo, da ni bilo standardnih meril, zmaga pa je bila skica poti z milijonom reambulacije. Sicer sem na licu mesta preklinjal, ker sem moral toliko risat, mi je bilo pa kul. Osebje je bilo prijazno. Vsak, ki si ga kaj zagnjavil, ti je bil pripravljen pomagati, ~e pa ni vedel ali znal, je vedel, koga mora{ gnjavit. Tudi oba ognja sta bila super, prostor za bivak pa je bil sploh zmaga. Dobili pa smo premalo materiala za gola`, ku`a je dobil samo {e juhico. Pogre{ali smo vmesne rezultate in plakat s ~asi {tartov, ostala informiranost je bila pa super. Vse si vedel v naprej, {e to, kaj dobi{ za gola` na bivaku."

Meta, RSK, o ROT-u na splo{no: "Zame sicer prvi 'tapravi tekmovalni' ROT, spominov pa neskon~no: dovolj velika parcela na{e ekipe v telovadnici, impro zabaven ve~er, prijazno nadvse zgodnje bujenje, prvi {vic na dobro ozna~eni (a slabo izmerjeni) poti do {tarta, res prijetno razgibana proga, dovolj zahtevna, da se je na{a {efica Jerca morala kar izkazati, zelo '`ive' pike (beri: kup glasnih RST-jevcev v rde~ih brezrokavnikih), naloga na prvi pomo~i: zlom medenice (?!?), enkraten pogled na bivak prostor v ve~ernem mraku, detajlov polna skica terena, divje tekanje ~ez praproti na hitrostni, atraktiven aeRSKobi~arski prihod na cilj, res sijajne nagrade (zmagale so kiklce) ... Hvala ti, RST! Najbol{e smo se imeli!

RJZ, o dru`enju:

XI. SNOUB, o dobrih in slabih straneh ROT-a 06:

Sodni{ki pogled na ROT

Velik problem zadnjih nekaj ROT-ov je bilo veliko {tevilo prito`b ekip po prihodu na cilj glede izvedbe in ocenjevanja nalog. Zato mi je bil ves ~as priprav na ROT glavni cilj in izziv zmanj{ati {tevilo prito`b na minimum. Ugotavljam, da je to v veliki meri uspelo in je zagotovo ena od stvari, ki je prispevala k ugodni kon~ni oceni tekmovanja. Prvi ukrep je bil delna prenova pravil, ki so najbolj sporne naloge bolj podrobneje opisala, {e dodatna razlaga pravil je bila predstavljena na spletnih straneh pred ROT-om, mnoga pojasnila pa {e na sestanku vodij ekip. Drugi ukrep je bila temeljita predhodna priprava kontrolorjev in sodnikov, od katerih smo zahtevali popolno poznavanje naloge. To smo lahko dosegli, ker so bili prav vsi kontrolorji in sodniki iz doma~ega rodu in smo jih lahko vnaprej razporedili glede na znanje in zanesljivost. [e posebej pomembna pa je bila u~inkovita delitev dela med organizatorji, saj se pristojni za naloge nismo ukvarjali z organizacijo in logistiko in se je tako vsak lahko popolnoma posvetil svoji vlogi. Ob tem dejstvo, da razen naju s traserjem skoraj nih~e ni imel izku{nje tekmovalca na dosedanjih ROT-ih, ni povzro~ilo ve~jega problema, le nekaj pripravljalnih sestankov ve~.

A poglejmo druga~e. ROT naj bi bil najzahtevnej{e in s tem tudi najpomembnej{e taborni{ko tekmovanje, ki od ekip zahteva zbir vseh najpomembnej{ih taborni{kih znanj. Formalno pristojnost nad izvedbo ima ZTS, tako vsaj pi{e v uvodu pravil. V resnici se vloga ZTS iz leta v leto manj{a. Neko~ je celotno izvedbo ROT-a (takrat je bil {e STPM) zagotovila ZTS ob zgolj logisti~ni podpori lokalnega organizatorja.

Du{an Petrovi~ - Pepl

Pomnim, kako sta nas na cilju pri~akala Ivo in Frane, na uvodnem in zaklju~nem zboru pa pozdravil predsednik ZTS (kar bi bil danes stare{ina). S spremembo statuta v 90-ih je ROT prevzela Komisija za program, v okviru nje so se urejala in spreminjala pravila, dolo~ali traserji in sodniki. Lokalni organizator je s~asoma poskrbel za vso organizacijo in kontrolorje, le progo in naloge je usklajevala Komisija za program. Ob vse ve~jem nezadovoljstvu nad tak{no kombinacijo so se ROT-a za~eli lotevati posamezni rodovi, ki so se sami dogovarjali s posamezniki, ki so pomagali kot sodniki, traserji. Tako smo pri{li do stanja zadnjih let, ko pravila usklajuje formalno nedore~ena skupina specialistov orientacije in topografije, celoten ROT pa izvede lokalni organizator v skladu s svojimi kadrovskimi zmo`nostmi in morebitnimi pomo~mi kot posledico osebnih zvez. Vloga ZTS pri ROT-u 2006 je bila tako omejena na: izbiro organizatorja, zbiranje denarja {tartnin in formalno potrditev spremenjenih pravil s strani na~elnice za program. ZTS ni zagotovila niti s pravilnikom opredeljenega pokala za najbolj{i rod, uradno pa je kot zastopnik ZTS tekmovalce pozdravil ~lan IO, ki je bil slu~ajno ~lan tekmovalne ekipe. Torej se mora vsako leto drug rod v celoti u~iti celotne izvedbe in le ob res mo~ni in {tevil~ni kadrovski zasedbi, ki povrh vklju~uje vsaj nekaj izku{enih tekmovalcev in specialistov orientacije in topografije, lahko izpelje korekten ROT brez ve~jih spodrsljajev. Koliko pa sploh je takih rodov? In ko se neko~ tak{en rod ne bo ve~ javil, ROT-a ne bo.

Kdo pa bo s tem prikraj{an? [tevilo ekip je z nihanji nekaj let usta-

ljeno na {tevilu okoli 40. Vse ve~ je ekip gr~ in gr~ic, vedno manj je popotnikov in popotnic. Ve~ina udele`enih ekip je dobro pripravljenih, slabih ekip izpred let, ki so na{le to~ko ali dve in brez risarskih izdelkov pritavale na bivak v temi, skoraj ni. V kategoriji gr~ in gr~ic se sre~ujejo ekipe, katerih ~lani pogosto nimajo stika z mati~nimi rodovi, tekmujejo za svojo zabavo in za ohranjanje znanstev. @elijo si vedno novega izziva, zahtevnih prog in nalog. Tako nastaja nek dokaj zaprt krog tekmovalcev in tudi organizatorjev, ki se v popre~ju iz leta v leto stara in prihaja iz ve~inoma omejenega nabora rodov. Bojim se, da je v tem krogu zbrana ve~ina tistega strokovnega tehni~nega znanja celotne ZTS, ki je in ki bi moralo odlikovati tabornike: znanje gibanja in bivanja v naravi . Kot je zelo slikovito napisal Gujo v svojem odzivu na ROT, kako smo taborniki med najbolj usposobljeni "ma{inami" za orientacijo po terenu. A o~itno je tak{nih tudi med v mati~nih rodovih aktivnimi taborniki vse manj. In ~e se ne bodo odgovorni za program in celotno vodstvo ZTS tega pravo~asno zavedli, bo ta zaprt krog nekega dne s svojim znanjem in izku{njami na{el nek drug okvir za ukvarjanje s tem, kar nam je v{e~ in kar nas bogati.

Najbolj idili~en bivak do sedaj!

Ob prihodu na bivak sem skoraj ostal brez besed. Prostor za bivak se je razprostiral ob robu zelo lepe gozdne jase, dale~ stran od prve hi{e, popolnoma na samem. Bivake, ognji{~a in tabornike so osvetljevali zadnji `arki zahajajo~ega sonca. Prostor je bil poln `ivljenja kot samo mravlji{~e. Ekipe so mrzli~no pripravljale ognji{~a, kuhale gola` in postavljale bivake. Res izjemno lep pogled.

Organizatorji so v ve~ernih urah poskrbeli za skupni taborni{ki ogenj, ki je bil prav imeniten na pogled, saj so v ta namen postavili zelo lepo pagodo. Vsekakor je letos bila prisotnost tekmovalcev ob ognju res presenetljivo velika. S pesmijo (v u{esih mi {e vedno odzvanja Hugotova "mati spekla je koko{"), dobro dru`bo in pogovori se je tako nadaljevalo pozno v no~, ko so {e tisti najbolj vztrajni ugotovili, da jih naslednji dan ~akajo nove te`ke preizku{nje.

Te`ko bi napisal kaj slabega o dogajanju na bivaku. Naj omenim, da sem kot obiskovalec in ne tekmovalec lahko videl res vse plati dogajanja na bivaku. Organizatorji so mislili prav na vse. Poskrbeli so celo za ~i{~enje kotli~kov (to je opravljal za to delo posebej specializiran {tirino`ec). Rahle pripombe so letele le na koli~ino hrane, ki je za najve~je po`re{ne`e enostavno ni bilo dovolj, in seveda na `e ustaljeno ve~erno rekreacijo na ROT-u v obliki iskanja sodnika, da ti oceni gola`.

Ob bujenju zalih organizatork in lepem son~nem vzhodu je marsikdo s te`kim srcem zapustil bivak prostor in se odpravil novim dogodiv{~inam naproti.

SiNi

Komentar traserja

Dol`ine leto{njih prog so se prvi dan gibale od devet do dobrih trinajst kilometrov. Za etapo do prve kontrolne to~ke (ki je bila za vse kategorije druga~na) si je ekipa lahko pomagala s karto za orientacijski tek, ki jo je dobila ob prijavi. Ekipe je ~akal rahlo strm teren, mestoma vrta~ast, v drugem delu poti je sledil spust, hoja po relativno naseljenem obmo~ju in prihod do prostora za bivak.

Drugi dan so bile proge za vse kategorije pribli`no enako dolge, okoli devet kilometrov, in razmeroma ravninske. Risalo se je skico poti in skico terena, za zaklju~ek pa je sledila hitrostna etapa s pregledom opreme.

Rezultati popotniki

1. mestoThe Chosen Ones, PR Gorje

2. mestoMajkemi, RaR Ljubljana

3. mestoKPD Zenica 1, ZR in RDV Ljubljana

popotnice

1. mestoaeRSKobi~arke, RSK [kofja Loka

2. mestoHobotnice, RJS Izola

3. mestoOd smeha zadete nune s smejo~imi hrenovkami v rokah, RaR Ljubljana

raziskovalci in gr~e

1. mestoAti Roman, RMT Ljubljana

2. mesto[tirje ~rni ra~ki in en labod, RGT Novo mesto

3. mestoSnoubouci, XI. SNOUB Maribor

raziskovalke in gr~ice

1. mestoKarfijole ljubezni, RaR, Ljubljana

2. mestoPanirane bu~ke, RMT Ljubljana

3. mestoDewje babe, RAJ Cerkno

V skupni razvrstitvi med rodovi je bil najbolj{i Rod mo~virski tulipani iz Ljubljane.

Kljub

liko ekip prekora~ilo; verjetno zaradi dolgotrajnej{ega risanja (dokaj zahtevnih) izdelkov na kontrolnih to~kah obeh dni. Sicer pa mislim, da je bila proga kar zanimiva, ne preve~ fizi~no zahtevna, in da se je dalo ujeti kak zelo lep

temu, da je bila ~asovnica glede na dol`ino proge in zahtevnost po mojem mnenju dovolj dolga, jo je ve-

pogled na pokrajino. Andra` Ravnikar

Amerikanec

Taborniki ali skavti

Na poti se bomo izgubili, le ~e pozabimo njen cilj. (Francois Fenelon)

V svojem taborni{kem delovanju velikokrat naletim na vpra{anje, ali sem tabornik ali skavt. Podvrsta tega vpra{anja, ki pogosto to vpra{anje nadgradi, je, kak{na pa je pravzaprav razlika med taborniki in skavti.

Nejevera, ki se zrcali na obrazu vpra{ujo~ega, ko mu odgovorim, da razlike ni, da sta besedi sopomenki, je pomenljiva. Predvsem zato, ker veliko pove o namenih in o ozadjih. Predvsem o kulturno-dru`benih ozadjih.

'Predal~kanje' obeh skavtskih organizacij in njunih ~lanov je v Sloveniji skorajda nuja. Ker se vse predal~ka. Ker je pomembno, '~igav si'. Ker si ni mogo~e predstavljati, da je lahko kdo celo toliko predrzen, da ni nikogar{nji. Da je sam svoj.

Velikokrat tudi sami zapademo v to 'predal~kanje'. Prestopimo v tekmovalnost in princip 'kdo bo koga'. In te`ko razumemo, da to ni skavtsko - taborni{ko. V sloven{~ini - tako kot v mnogih drugih jezikih po svetu - je pa~ besedo scout mogo~e prevesti v lepo slovensko besedo tabornik, ali pa jo nasilno sloveniti s kalkom skavt. Oboje je mo`no, oboje pravilno.

Klju~na razlika med obema skavtskima organizacijama v Sloveniji tako ni to, da eni so skavti, drugi pa taborniki, ker je v tujini oboje scout. Razlika je le v izbiri na~ina pomo~i pri duhovnem razvoju madega ~loveka. Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) je izbrala odprt model, ki je odprt vsem veroizpovedim in duhovnostim, Zdu`enje slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov (ZSKSS) pa model katoli{ke duhovnosti.

Vse ostale 'razlike' so samo stvar tradicije in potreb po razvijanju lastne identitete. Tako tudi to, da je ZTS ~lanica WOSM - svetovne organizacije skavtskega gibanja, ZSKSS pa WAGGGS - svetovnega zdru`enja deklet vodnic in skavtinj.

^eprav si `elim, da bi se obe organizaciji zdru`ili, do tega najverjetneje ne bo pri{lo tako kmalu. Ne toliko zaradi razlik, ki jih pravzaprav ni toliko, ampak predvsem zaradi na za~etku omenjenih kulturno-dru`benih ozadij in mentalitete slovenskega ~loveka. Ki raje i{~e razlike, kot podobnosti. Ki raje premaguje, kot sodeluje.

In Slovencev je v obeh organizacijah skupaj ve~ kot 15.000. Skavtov pa prav toliko.

Boris Mrak

Pravila lepega in po{tenega obna{anja

Mesec september je za nami. Za nami so prve {olske te`ave in na {olski zvonec smo (ste) se `e navadili. Za nami so tudi `e prvi taborni{ki sestanki in prve jesenske akcije. Tako, za~elo se je novo {olsko in taborni{ko leto, ki, vsaj upam tako in seveda tudi `elim, bo prineslo ne samo nove dogodiv{~ine in do`ivetja, ampak tudi nove dose`ke pri uresni~evanju na{ih skupnih ciljev ter dvigu kakovosti in uspe{nosti dela na{a organizacije. No, pa smo tu! Na za~etku leta si obljubimo vse mogo~e, a kaj ko se je potem treba potruditi med letom, da uresni~imo zastavljene cilje. Saj veste sami: letos pa ne bom "{prical pouka", ne bom imel negativnih ocen, ne bom imel popravnega izpita itd.

Tudi v organizaciji smo si zastavili cilje in si v ta namen izdelali orodja. Ja, prav ste sli{ali, orodja. Saj se {e spomnite lanskega novembra (~e se {e prav spomnim), ko smo sprejeli nov Statut ZTS. Veliko je bilo govora o tem, veliko se je razpravljalo, bilo je veliko prepri~evanja. Ampak sedaj, po skoraj letu dni, bi seveda bilo `e prav, da naredimo prvo analizo oziroma se vpra{amo, ali smo s sprejetimi popravki in dopolnitvami Statuta dosegli to, kar smo `eleli, ali pa je bilo vse skupaj bolj podobno kozmeti~nim popravkom. Sam se {e predobro spomnim, da se je v preteklosti Statut spreminjal velikokrat. A ve~ina novih predlogov je bila bolj zaradi tega, ker nekaterim vplivnim ~lanom na{e organizacije posamezne re{itve v dokumentu niso ustrezale, kot pa zaradi postavljanja u~inkovitega orodja. Priznajmo si, da je tudi to velikokrat vplivalo na taborni{ko organizacijo, da pravzaprav stopicamo na mestu. In to je dejstvo! Ampak, ali si to `eli ve~ina ~lanstva? ^e je odgovor pozitiven, se s stanjem lahko nekako sprijaznimo, ~e pa si ve~ina `eli napredka, novosti, uspe{nosti, kakovosti pri delu, potem je nekaj hudo narobe. Toda odgovor na to lahko da samo podrobna analiza. Takih in podobnih zadev pa se na{a organizacija ponavadi sploh ne loteva, ~etudi imamo v svojih vrstah kar nekaj strokovnjakov s podro~ja analize organizacij. [koda, da jih ne znamo uporabiti! Ali pa se morda bojimo na{e diagnoze? Imam ob~utek, da se organizacija zapira sama vase in sprejema ljudi s strani - pa ~eprav so to stari taborniki z dolgoletnimi izku{njami - nekako z nelagodjem in odporom. Da ne bo pomote ali napa~nega razumevanja, primer tega je prav gotovo na{a {ola za in{truktorje. Ne `elim se ponavljati, je pa dober primer.

In kaj ima opraviti naslov z vsebino mojega prispevka? ^e je izvoljeno vrlo vodstvo na{e organizacije optimisti~no obljubljalo gradove v oblakih, bi bilo prav, da na primeren in po{ten na~in predstavi ~lanstvu izpolnitev danih obljub. Pa pri tem ne mislim samo na na{tevanje akcij, ampak temeljito analizo stanja organizacije. Pa naj bo ta dobra ali slaba. Nalijmo si vendar `e enkrat ~iste vode (~istega vina). Pravila lepega in po{tenega obna{anja to seveda zahtevajo. Pa sre~no!

Sarajevo, 1. 10. 2006

Od rodov

Pred 30 leti, ko nas {e ni bilo

Tudi letos smo se taborniki Rodu bela jadra Prade zbrali na vsakoletnem taborjenju, ki je potekalo od 31. 7. do 12. 8. v bli`ini vasi Podbela pri Kobaridu. Tako kot vsake tri leta, smo se utaborili v bli`ini reke Nadi`e. Leto{nji tabor je potekal v znamenju bli`ajo~e se tridesetletnice, ki jo bomo praznovali naslednje leto, to~neje na Dan mladosti. Tako se je vodstvo, ki mu gredo iskrene pohvale za organizacijo, odlo~ilo za program, pri katerem je bil poudarek na pozabljenih igrah in vrlinah, ki se v tem svetu prepogosto pozabijo. Organizirano je bilo no~no spu{~anje splavov, gradnja mlin~kov na vodo, mnogoboj in ostale taborni{ke igre. ^eprav nam je letos posku{alo vreme ponovno pokvariti vzdu{je, smo izpeljali celoten program in dokazali da velja na~elo: "Tabornik je iznajdljiv."

Krapi na potepu

Novope~eni klub PP, z imenom Pomankljivi defekti, se je prvi vikend septembra odpravil na prvi dvodnevni potep v novej{i dobi Rodu Podkovani krap. Zato so zaslu`ne tri super vodnice.

[tartali smo v soboto. Pot si bomo zapomnili po prekrasnem vremenu, ~udnih izjavah ({amponi so razli~nih barv, ampak pena je pa vedno bela, mi smo mel enkrat tako {olo v {oli) in {pehu pa ~ebuli na pol ure. Po nekaj urni hoji smo se zna{li na prelepi jasici blizu vasi Smejene. Tam so se nam pridru`ili {e trije malo bolj zaposleni taborniki. Skupaj smo si ustvarili bivak, pri~arali gola` in s petjem opozorili va{~ane na na{o prisotnost.

Naslednjega jutra smo se iskusili v timskih igrah in se po sladoledu odpravili proti Ljubljani.

Odbojkarsko igri{~e je bilo {e teden dni pred tekmovanjem v neuporabnem stanju. Pohvala za korenito spremembo gre popotnikom in popotnicam RSR, ki so ga v tednu dni temeljito prekopali, opleli, pokosili okolico, po~istili smeti in popravili ograjo.

Spet se je zgodil TOTeM (Taborni{ko odbojkarsko tekmovanje na mivki). Spet v Ilirski Bistrici. In tudi tokrat super pripravljen. Sre~ati je bilo mo~ mnogo znanih obrazov, na splo{no pa je bil TOTeM letos vidno pomlajen. Stare generacije so se, razen nekaj vztrajnih izjem, umaknile. Ali pa mogo~e preusmerile. Je staro dobro odbojko na mivki zamenjalo plavanje?

Vsi udele`enci in (ne)na klju~ni obiskovalci smo lahko u`ivali v krasnem vremenu in dobri po{teni igri. Ru{evci so spet poskrbeli za vse. [e za zabavo. Tradicija TOTeM-a je bila vedno, ~e smo po{teni, zabava dolgo v no~. Letos so jo kot del programa pripravili sami, v lokalnem {tudentskem klubu.

Prva {tiri mesta so zasedli:

1. Dajmo v peto, RSK [kofja Loka

2. JBR, RBJ Prade

3. Zmaj~ki II, RJZ Velenje

4. Zmaj~ki I, RJZ Velenje

Fotografije, rezultati in ostale iskrice bodo objavljene konec oktobra na www.rusevci.si.

Mnenje organizatorja (Mitja Pugelj)

Glede nato, da je odlo~itev o organizaciji padla res pozno, smo z izvedbo TOTeM-a ve~ kot zadovoljni. ^eprav je bilo malo ekip (kar smo pri~akovali), je na TOTeM-u kot vedno prevladovalo odli~no taborni{ko vzdu{je. Vesel sem odli~ne igre, ki so jo pokazale vse ekipe.

In {e vabilo:

Vabimo vas na 10. TOTeM, za katerega se bomo organizatorji {e posebej potrudili. Ve~ informacij pa ~ez nekaj ~asa.

Maru{a Ba{a arhiv RSR

Amerikanec

Plavajmo za mir - 2006

Ve~ kot 40 plavalcev, ki so se pogumno spopadli z ve~ kot dvema kilometroma slovensko-hrva{kega, tokrat rahlo vzvalovanega morja, in preko 200 udele`encev prve skupne akcije plavanja za mir, je zadovoljno zapu{~alo Se~o.

Sonce, topla poznopoletna sobota in dru`ba ta bornikov je naredila dan skoraj popoln. Udele`enci, ki niso plavali, so si lahko na raznih delavnicah, vseh posve~enih miru in strpnosti, kraj{ali ~as do prihoda prvih plavalcev ~ez zaliv. Prvi je, po pri~akovanjih, priplaval Martin Strel, zadnja pa je falango plavalcev zaklju~ila 77-letna Milica Jan, doma~inka, ki smo ji s to akcijo izpolnili veliko `eljo.

Z akcijo smo slovenski taborniki in hrva{ki izvidniki vzbudili tudi ustrezno pozornost medijev in drugih, ki so toplo pozdravili idejo in tudi samo akcijo. V{e~ jim je bilo, da smo stopili skupaj z obeh strani meje in jo za kratek ~as ukinili - vsaj za teh 40 plavalcev in njihovih spremljevalcev.

Podpora obeh predsednikov ni bila samo na~elna, saj se nam je ob zaklju~ku pridru`il odposlanec slovenskega predsednika Iztok Simoniti, poleg njega pa so nas bodrili tudi predsednik dru{tva slovensko-hrva{kega prijateljstva dr. Bo`o Dimnik, pod`upan ter drugi.

Deveti september 2006 je mimo, taborni{ka prizadevanja za mir pa ostajajo - ne samo v aktivnostih v okviru projektov programa Darila miru, ampak v vseh na{ih aktivnostih in te`njah.

^e ste tokratno plavanje za mir zamudili, vam je lahko `al. Morda pa boste dobili prilo`nost naslednje leto. Takrat nas bo ve~ ...

Razstava MZT-ja

V okviru leto{njega praznovanja 10-letnice Mestne zveze tabornikov Ljubljana smo v ~etrtek, 14. septembra 2006, na ljubljanskem gradu otvorili taborni{ko fotografsko razstavo Ujeti trenutki narave in mladosti. Fotografije so prispevali razli~ni znani in taborni{ki fotografi. @e sama postavitev je tipi~no taborni{ka, saj slike visijo med postavljenimi signalnimi stolpi, ~esar na ljubljanskem gradu ne vidi{ vsak dan.

Otvoritve razstave se je udele`ilo okoli 100 tabornikov in prijateljev tabornikov. Slavnostni del se je pri~el ob 17. uri s podelitvijo zahval in priznanj ljudem, ki so zaslu`ni, da je MZT danes to, kar je. Zakusko in ogled razstave so pospremili mehki zvoki kitar. Mojstri kitaristi so s spretnimi prsti poskrbeli za taborni{ko spro{~eno vzdu{je sredi Ljubljane. Lepo je bilo videti toliko znanih obrazov, z njimi pokramljati, zapeti znano besedilo in se od srca nasmejati.

Razstava je na ogled do konca oktobra 2006. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni!

Iz taborni{ke pesmarice

Klemen Kenda

Jaka Bevk - [eki

BIT - Zmelkoow

Zadeli smo filozofijo v ~elo,

Eb B E A na{li smo bit okroglo in debelo.

Se je skrivala na otoku sredi oceana, Eb B E A s sladoledom v roki, vsa nasmejana.

O, bit ti nesre~na, zakaj si se skrila?

Eb B E A

Ko te ni bilo, je svet zmeda prekrila.

Ljudje levo, desno brezglavo hitijo,

Eb B E A smisla in bistva si sr~no `elijo.

O, bit, usmili se nas

Eb B E A

in povej enkrat za vselej na glas,

kaj je smisel in namen, kako je treba `ivet, Eb B E A da bomo sre~ni in zdravi od glave do pet.

Stric volk

h E

Smisel `ivljenja je le`anje na pla`i, A D z mo`gani na off in ~ivavo na stra`i. h E

Visenje v mre`i med dvemi drevesi, A D slalom v ravnini z zarjavelimi kolesi. h E

Smisel `ivljenja je jahanje oblakov, A D

pihanje v sonce in lomljenje korakov. h E

Sanjanje parnika na modrem ogledalu, A D

piknik z mravljico in luknja v sandalu.

Kasneje je priznala, da je `e nekaj spila

Eb B E A

in da sta z aristipom enega prej pokadila. D

Vseeno se ni zmedla in je {e enkrat ponovila

Eb B E A modri recept in plava navodila. h E

Smisel `ivljenja je le`anje na pla`i ...

Smisel `ivljenja je le`anje na pla`i Ö

Mir, mir, mir. Mir na svetu, v vodi, v sliki in besedi, mirovna vzgoja. Vsepovsod polno miru. Le kaj se dogaja v taborni{kih vrstah, da se tako zavzemajo za mir. Gre za pozabljeno vrednoto, ki ji je treba vrniti sijaj in jo postaviti v vitrino na vidno mesto, ali je to blagovna znamka, hit poletja, ki se ga da dobro tr`iti?

Odgovor je verjetno v obeh primerih pritrdilen, {e posebej ~e razmi{ljam o dejstvu, da si svetovna organizacija skavtskega gibanja preko "daril miru" sku{a utreti pot do aleje slavnih "dinamitovcev". Ja, za vsak mir je trebna vlo`iti nekaj truda in prav je, da k temu prispevajo tudi moji pe{~enosraj~ni bratje in sestre.

Sem pa ob tem nekoliko v skrbeh, da bo taborni{tvo izgubilo primarno vez z Naravo in zajadralo v vode, kjer se pojavljajo pomembnej{i in bolj prodorni igralci, politika, vi{ji cilji in globalni interesi. V tem okolju pa se taborni{ki natur{~aki vsekakor ne bi po~utili dobro. Pre`ivimo torej stoletnico, potem pa nazaj k naravi in preprostim stvarem.

Kri`anka

Dotik Sergeja

Richard Exley je rekel:

Pravi prijatelj je tisti, ki poslu{a in razume va{a najgloblja ~usta.

Ko vam je te`ko, vam je v podporo, kadar se motite, vas popravi ne`no in z ljubeznijo,

Kolofon

in kadar se mu izneverite, vam odpusti.

Pravi prijatelj vas hrabri k osebni rasti in stimulira, da razvijete svoj celotni potencial. In najbolj neverjetno od vsega – pravi prijatelj slavi va{e uspehe, kot bi bili njegovi.

Uredni{tvo : Ale{ Cipot (ales.cipot @ rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@ rutka.net) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ (blaz.verbic@ rutka.net) - urednik fotografije, Meti Buh (meti @ rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@ siol.net) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda (sini @ rutka.net) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta : Igor Bizjak (bizi@ rutka.net). Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik (barbara.bacnik @ rutka.net), Maru{a Ba{a (marusa.basa @ rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk @ tele-cable.net), Sergeja Bogovi~ (sergy @ rutka.net), Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic@ guest.arnes.si), Tanja Cirkven~i~ (tanja @ rutka.net), Darko Jenko (darko.jenko @ siol.net), Klemen Kenda (bubi@ rutka.net), Primo` Kolman (primoz.kolman @ yahoo.com), Da{a Lamut (dasica @ gmail.com), Nina Medved (nina.medved@ guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela @ guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak @ epn.ba), Du{an Petrovi~ (pepl@ rutka.net), Tadej Pugelj (pugy @ rutka.net), Andra` Ravnikar (amikky@ excite.com), Lea Repi~ (lea.repic@ siol.net), Nasta Roblek (kricakraca @ yahoo.com), Ale{ Skali~ (amerikanec @ rutka.net), Maja Strnad (m.strn4d @ gmail.com), Samo Vodopivec (samo @ rutka.net). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek @ rutka.net). Ustanovitelj , izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. NASLOV

UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor @ rutka.net, info @ zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 500 SIT, letna naro~nina je 5000 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na jesenske po~itnice, ali kje bi priredili rodov posvet?

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na jesenske po~itnice, ali kje bi priredili rodov posvet?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, pravi odgovor na vpra{anje. Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, pravi odgovor na vpra{anje. Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

041/490 888 in si zagotovite prostor.

041/490 888 in si zagotovite prostor.