Revija Tabor 2006/9

INTERVJU: O in{truktorskem timu

s Tinetom Radinjo

TABOR NA OBISKU: na te~aju orientacije in topografije

TEMA MESECA: taborjenja rodov

Fotoreporta`a s te~aja bivanja v naravi in pionirstva

IIGRA 4-8

9 Faca

10 Ideja za izlet

11 ^rvek

12 SOS

13 Ko bom velik, bom ...

Razpisi 14

Od rodov 14-15

Pravni nasveti 14-15

Intervju (Ale{ Cipot) 17-19

Tabor na obisku (Jesa) 20-21

22 Kosobrinovi pripravki

22 Kemija v taborni{tvu

23 Astronomija

25 Mednarodna stran

Stran ZTS 24

Kolumni 27

Nove generacije mladostnikov

^e zavrtim ~asovni stroj v iztekajo~a se 80. in zgodnja 90. leta prej{njega stoletja, opazim velike razlike med takratnimi in dana{njimi mladostniki. Na na{i osnovni {oli smo ponovno postavljali na noge takratno ~eto, saj je bilo za njo pribli`no deset let kriznega obdobja. Denarja nismo imeli, bili pa smo pripravljeni na vse izzive in na udele`evanje kakr{nih koli `e akcij, samo da se dogaja. Nekdo med nami je dal idejo za nekajdnevni pohod in v pouka prostih dnevih okrog 1. maja smo jo mahnili z nahrbtniki in {otorkami na pot. Denarja smo imeli, ~e se izrazim malce po nogometno, dovolj ravno za burek, ve~ ga niti nismo potrebovali. Nekaj opreme smo premogli in to je bilo ve~ kot dovolj.

In danes? Denar ni problem, mladine pa od doma za nekaj dni ve~ ne spravi{ kar tako. ^e sem bolj natan~en, se mi zdi, da se jih {e da pridobiti, ~e se starej{i dodobra pretegnemo, ~e pa oble`i celotna organizacija na njih, se `e bojim za rezultat. Tretja kategorija pa je samoiniciativnost mladih. Te skorajda ve~ ne vidim. Blagor tistim rodovom, ki tovrstnih izku{enj nimate. Poet vojvodinskih ravnic bi temu rekel: "Neki novi klinci."

26 Imeti vod GG

Te~aj za vodje 28-29

Pionirski te~aj 30-31

Tema meseca 32-34

25 Stric volk

36 Kri`anka

36 Kolofon

37 Zadnja plat

38-39 Bine in Dane

Mladi bori ob So~i

Ale{ Cipot

Taborjenja, ki je od 13. do 22. julija potekalo pri vasi So~a, je bilo za ajdovske tabornike prava odlo~itev.

Lepote Triglavskega narodnega parka, mrzla So~a in poletno vreme so pripomogli k izvedbi odli~nega, {e bolj taborni{kega programa. Dnevno so se na tabornem prostoru tolminskih tabornikov vrstile zanimive delavnice, kratko~asnice, ognji, kopanje v So~i in {tevilne igre. Veliko novega so letos ponujale delavnice iz orientacije, pionirstva in pre`ivetja v naravi. GG-ji so se povzpeli do Krnskih jezer, M^-ji pa so obiskali Trentarski muzej. Tabore~e so presenetile izku{ene cirkusantke in nas popeljale v svet cirkusa, `ongliranja in malih atrakcij. Nepozabno je bilo tudi tridnevno bivakiranje. Z veseljem se bomo spominjali pastirskih iger, vodnih {tafet, turbo-folk `urke z Natalijo, tekmovanja za najbolj{o izvedbo taborni{ke himne, kmetovalca in nove kuharice. Za 65 tabornikov so dnevi minevali zelo hitro in taborjenja je bilo prekmalu konec, Mladi bori pa smo si dodobra napolnili baterije za novo taborni{ko leto.

Vodopivec

Foto: Samo

21.-23. septembra v Dobu pri Dom`alah

Prve prijave `e kapljajo! * Ne odla{ajte in izpolnite elektronsko prijavnico! * Ne pozabite na{tudirati novih pravil! * Spremljajte rot.rutka.net! * Pridno trenirajte! * Se vidimo v Dom`alah!

Rok za oktobrsko {tevilko

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor @ rutka.net ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok za oddajo ~lankov za 10. {tevilko je 20. september. Oktobrska {tevilka izide 13. oktobra. Uredni{tvo

Pripravi se tudi ti. ROT 2006

22.-24. september, v okolici Dom`al.

Jamboree za obiskovalce

Za odpravo obiskovalcev na jamboree je zbranih `e 40 prijav, tako da obisk jamboreeja, ogledi ju`no zahodne obale Anglije in potovanje po [kotski niso ve~ vpra{ljivi!

ZTS prijavljenim ne bo poslala polo`nic, vendar je za veljavnost prijave treba prvi obrok v vi{ini 30.000 SIT nakazati na TRR ZTS: 02010-0014142372. V sklicu navedite 00 10405-DDMMLL (datum rojstva prijavitelja, zapisan v {tevilkah), pri ~lanih ZTS pa {tevilko ~lanske izkaznice. Aljo{a

po~itnicah znova zbrali na vodovem sre~anju. Z vodnico

so se `e spomladi dogovorili, da bodo takoj po po~itnicah

in iz voda so se po poiskali nov vodov koti~ek, saj je star pretesen in preblizu

{olskega . je predlagala, da pogledajo navdu{enju takoj zapodili v . Ko jih je spomnila, da v

na gozdnem robu blizu majhne , ki so jo odkrili lani. Vsi so se strinjali in Tina jih je le s te`avo zadr`ala, da se niso ob

`ivijo , ki ne marajo hrupa, so se skupaj odpravili raziskovat. Taborniki so se `e pribli`evali , ko je , ki je tekel spredaj, zaklical: "Hej, ni ve~!" Vsi so se zbrali okrog velikega kupa , peska, , polomljenih

, s ~imer je nekdo zasul . Okrog so le`ale vre~e, stara in celo polomljen . Taborniki so razo~arano posedli na podrto . Spomladi so v tej mlaki opazovali

par rac mlakaric in , Zala pa je na{la kot veri`ico dolg mrest, ki je bi prepreden okrog trsti~ja. vpra{ala vodnico.

"Zakaj so vso to navlako vrgli ravno v ," je

"Ne vem," je rekla . "Izgleda, da ne vedo vsi, da je tudi

majhna za nekatere zelo pomembna."

Nari{i `ivali in rastline, ki `ivijo ob mlaki in okoli nje.

Razmisli, za katere `ivali in rastline je mlaka pomembna. Kaj pa za ljudi? Ali kdo v vodu ve za podoben primer iz okolice doma~ega kraja?

KAKO PREDELA[ PAPIR?

Potrebuje{: Potrebuje{: Potrebuje{: Potrebuje{: dva lista in pol ~asopisnega papirja; en cel ~asopis; me{alnik; pet kozarcev vode; veliko posodo pravokotne oblike, globoko najmanj 10cm; kos mre`e proti komarjem, ki se prilega posodi; tanko desko, veliko pribli`no kot ~asopisna stran.

1. Dva lista in pol ~asopisnega papirja raztrgaj na majhne ko{~ke.

2. Ko{~ke stresi v me{alnik in zlij nanje pet kozarcev vode.

3. Me{alnik pokrij in ga vklju~i za nekaj sekund, da se papir zme~ka v ka{o.

4. V veliko pravokotno posodo nalij vodo pribli`no 2 centimetra visoko.

5. Na dno posode polo`i mre`o proti komarjem.

7. Dvigni mre`o in malo po~akaj, da voda odte~e.

6. Na mre`o zlij pribli`no za kozarec papirne ka{e in jo s prsti razporedi po posodi.

8. Odpri ~asopis na sredini in na eno polovico polo`i mre`o s papirno ka{o.

9. Zapri ~asopis in ga previdno obrni, tako da bo mre`a zdaj nad papirno ka{o. To je zelo pomembno!

10.Na ~asopis polo`i desko in jo obte`i, da bo iztisnila ~im ve~ vode iz papirne ka{e.

11. Odpri ~asopis in vzemi ven mre`o.

12. Pusti ~asopis odprt dokler se ka{a ne posu{i.

13. Naslednji dan se prepri~aj, ~e se je ka{a res popolnoma posu{ila.

14. Previdno jo lo~i od ~asopisa, potem pa kar hitro na svoj novi list kaj napi{i.

Kuharski recept za jesenski bivak - "muffin"

V posodi zme{aj dva rumenjaka, margarino, sladkor in malo mleka ter me{aj, dokler masa ne postane gladka. Nato dodaj preostanek mleka, jogurt, moko in pecilni pra{ek ter dobro preme{aj. Beljak stepi z vilicami in ga rahlo vme{aj na koncu. Dodaj ~okolado in zdrobljene le{nike ali orehe.

Posodice

Kadar "muffine" pe~emo doma, uporabljamo poseben peka~ in papirnate posodice. Na bivaku pa jih seveda nima{ s seboj. Posodice oblikuj iz aluminijaste folije, ki jo ovije{ okoli skodelice.

Pe~

V naravi pe~ najla`je naredi{ tako, da izkoplje{ luknjo in jo oblo`i{ s kamni. V ognji{~u mo~no zakuri. Ko ostane le {e `erjavica, nanjo polo`i{ z maso napolnjene posodice in pokrije{, da bo ~im ve~ toplote ostalo v pe~i. Ker pravega pokrova nima{, se mora{ zopet znajti. Uporabi{ lahko deske, veje prekrite z zemljo ali velik plo{~at kamen.

Doma bi kola~ke pekli na 180°C pribli`no pol ure. V naravni pe~ici pa se lahko pe~ejo tudi eno uro. Kak{en kola~ek se ti bo obrnil na glavo v pepel, spet drugi bo morda malo ~rn, ker ga bo{ pekel predolgo. Vsi pa bodo neverjetno slastni, prav gotovo.

Labirint

1. Koliko razli~nih barv rutk imamo v Sloveniji?

a.) 5

b.) 7

c.) 3

2. Kaj nujno potrebujem na taborjenju?

a.) mobitel

b.) gameboy

c.) ro~no svetilko

3. 22. april je:

a.) Pre{ernov dan.

b.) dan tabornikov.

c.) dan medvedkov in ~ebelic.

4. Ko dobim `ulj:

a.) ga predrem.

b.) po~akam da se posu{i.

c.) ga gledam, dokler ne izgine.

5. Za postavitev ognja potrebujem:

a.) papir, srednjico, tanj{e palice, lubje

b.) dra~je, v`igalice, debelej{e palice, tanj{e palice

c.) tanj{e palice, dra~je, srednjico, debelej{e palice

Faca

[pela Tom{i~

Rok Pandel

Roki je na{a Sport Billy torbica. Vedno pri roki in vedno pripravljen pomagati. Poln energije, dobre volje in zanimivih idej. Nikoli ne po~iva, vedno dela stvari namesto drugih in skrbi za ostale. Te`ko bi bilo o njem povedali kaj grdega, zato tudi ne bomo.

Majhen vzorec njegovega zelo

zanimivega smisla za humor: "Brat od Roka ima sive lase, v bistvu jih nima, ima samo tri!!?!!"

Njegova najve~ja `elja na leto{njem taborjenju je bila osvojiti "[vic Pumpe" oziroma [pic Pingl - hrib v bli`ini tabora.

Na{ junak trdi, da je `e videl ribo s {estimi nogami - pa~ ima bujno domi{ljijo.

Moje ime je ... Rok

Pi{em se ... Pandel

Prijatelji me kli~ejo ... Roki

Star sem ... 14 let

Prihajam iz ... Rodu podkovanega krapa iz Ljubljane

Moji hobiji so ... taborniki, kolesarjenje, sekanje drv, me{anje dreka v vigradih ...

@elje v prihodnosti? [loser bi bil.

Drugi o meni pravijo, da sem ... deklica za vse.

Pri tabornikih sem, ker ... se veliko dogaja in ni nikoli dolg~as.

Najlep{a stvar, ki si jo do`ivel pri tabornikih, je bila ... ko sem re{eval samega sebe iz dero~e Kolpe.

Tvoja prva ljubezen? Bil je lep poletni dan, bila je ona izklesana kot iz sanj - Brina.

@ivljenjski moto? Adrenalina ni nikoli preve~.

Sporo~ilo bralcem! Pobi in dekleta, taborniki smo ta pravi.

SiNi

iDEJA

Ste `e sli{ali za planetarij?

Taborniki vedo o zvezdah ve~ Pugy

Zgornje vpra{anje je mi{ljeno ~isto resno. No, seveda si lahko predstavljate, da je planetarij nekako povezan s planeti. Naj razvozlam uganko. Planetarij je prostor, ki ima strop v obliki krogle in na katerega s posebno napravo projiciramo zvezde, ki jih vidimo na nebu.

Planetarij nam nudi pravo potovanje skozi oz vezdja, ki jih vidimo v razli~nih letnih ~asih. [e posebno prav pride poznavanje poletnega neba, ko lahko na opazovanje povabimo kak{no dekle ali fanta, ki nam je {e posebej pri srcu. Zanimiva ideja za vodovo sre~anje, boste rekli, in tudi jaz sem tega mnenja. @e leta nazaj sem namre~ kot tabornik (po zdaj{njem sistemu vej gozdovnik) skupaj z ostalimi ~lani voda Bobri obiskal planetarij, ki je takrat deloval v stavbi Univerze v Ljubljani. [e se `ivo spominjam, kako smo se po strmih stopnicah povzpeli na podstre{je v prostor s tak{nim okroglim stropom in ~udno napravo na sredini - tako, ki na strop planetarija projicira ve~ kot 5000 zvezd, planete na{ega Oson~ja, Mle~no cesto, simulira pa tudi navidezno gibanje zvezd (vsi vemo, da se giblje Zemlja, a ne?).

Danes ta planetarij v Ljubljani ne deluje ve~. [koda, boste rekli in `e skoraj nehali brati. Pa ne obupajte. Z malo dobre volje sem med prazniki odkril in obiskal bli`njega, {e delujo~ega, in sicer v Tehni~nem muzeju v Zagrebu. Na moje veselje sem bil prijetno presene~en tudi nad ostalo ponudbo, saj je v muzeju mo~ videti in celo otipati ve~ kot 2500 predmetov stalne zbirke s podro~ja gasilstva, prometa, energije (tudi laboratorij Nikole Tesle), geologije (obi{~e{ lahko tudi simulacijo rudnika) in astronavtike. Res prava pa{a za o~i, ki jo dopolnjuje vodena razlaga, delujo~i modeli in simulacije ter zvoki. In vse skupaj za manj kot 1000 tolarjev (brez skupinskega popusta).

Ve~ informacij (lokacija, kdaj je muzej odprt, opis podro~ij in fotografije) najdete na spletni strani http://www.mdc.hr/tehnicki/. Toplo priporo~am GG-jem in starej{im, izlet v Zagreb pa lahko popestrite {e z obiskom drugih zanimivih to~k in vo`njo s tramvajem.

SOS Sestri odgovarjata sotrpinom

Hello, hello sotrpini! Pa so spet tu jesen, {ola in obveznosti ... Ni~ zato, medve vam vsem `eliva uspe{en in zanimiv za~etek novega {olskega leta, predvsem pa super so{olce, {e bolj{e so{olke in znosne u~itelje. Pa ne mislite toliko na ocene, za to bo {e ogromno ~asa, u`ivajte v lepem septembru. Se beremo ...

V: Dragi Kuhla in Kahla!

Pi{em vama `e drugi~ in upam, da mi bosta tudi zdaj znali pomagati. Bli`a se prvi september in jaz se ga {e posebej bojim, saj grem v srednjo {olo - v popolnoma novo okolje, polno nepoznanih obrazov. Zase vem, da te`ko sklepam prijateljstva. Bojim se, da bom pred novimi so{olci `e prvi dan izpadla neumno, da se sploh ne bom znala obna{ati. Strah me je tudi, da se bodo novi so{olci med sabo `e vsi poznali od prej, jaz pa nikogar. Povejta mi, kako naj premagam strah, kako naj se obna{am???

Fazanka

V: @ivijo K&K!

Moj problem je, da ko se zaljubim, se zagledam v napa~nega. Ne poznam ravno veliko oseb nasprotnega spola, s katerimi bi se lahko brez zadr`kov spro{~eno pogovarjala. ^e ga pa `e najdem in se zaljubim, potem je zagotovo `e v resni zvezi (in to ponavadi izvem {ele, ko sem `e ~isto zaljubljena) ali pa je kak{en neumen tip. Vsi mi govorijo, da naj se ne sekiram, da sem {e tako mlada in da se srednje{olske ljubezni tako ali tako ne obnesejo. Zakaj potem vsak dan sre~ujem toliko sre~no zaljubljenih parov, ki se sprehajajo z roko v roki. Zakaj pa mene nikoli {e ni doletela taka sre~a?

Tan~y

O: Pozdravljena Fazanka!

Vse, kar si opisala, je pravzaprav tisto, kar dela prve {olske dni tako vznemirljive in nepozabne. Sku{aj vzeti to s pozitivne, nagajive plati. Nikoli ne ve{, kaj te ~aka za naslednjim vogalom, a prav toliko mo`nosti za slab izid ima{, kot za dobrega, ta najbolj{ega - super nove so{olke, postavni so{olci in sama zanimiva nova poznanstva. Vedi pa tudi to, da je vsaj malce strah tudi vse ostale, ne glede na to koliko ljudi poznajo tam. Pravzaprav ti povem iz lastne izku{nje, da je najbolje iti sam, brez potuhe v poznanstvih. Ne boj se spremembe - u`ivaj jo. Bo{ videla, zakon bo!!! Bodi to, kar si, pa bo vse v redu.

O: Ojla Tan~y!

Oh, ta ve~na tema - ljubezen. Verjemi, da te bo ta sre~a {e prekmalu doletela. Vse nas ... slej ko prej. Mogo~e se ne bi smela obremenjevati s tem. Veva, da je to la`je re~i, kot narediti, toda ~e si venomer na pre`i, potem je ~lovek preve~ napet in preve~ analiti~en, zahteven do okolice. In to se za~uti, se opazi, zato pozabi na to, da bi morala biti zaljubljena v ta pravega in samo njega, sprosti se in se zabavaj. Ljubezen pride sama od sebe, ne prehitevaj dogodkov. Pa, pa ... in pi{i {e ...

No, pa smo pri koncu za tokrat. [e en nasvet: CARPE

DIEM! (Izkoristi dan!)

Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... taborovodja taborovodja taborovodja taborovodja taborovodja

(predstavitev taborni{kih "poklicev")

"Na{ tabor je en klump, taborovodja lump."Tako gre poznana taborni{ka popevka. Ampak taborovodja mora biti ravno nasprotje od klumpa in lumpa. No, morda malce lumpa v krvi ne {koduje. Vedno je povsod, vse vidi in vse sli{i. Ve prav vse, kar se dogaja v taboru. Pravkar sku{am kuharju izmakniti jabolko in glej ga zlomka, je `e tukaj, pa {e malo prej je pri vhodu v tabor sprejemal star{e, ki so ravnokar pri{li na obisk. Taborovodja ne more biti prav vsak. To mora biti oseba, ki ima karizmo, avoriteto in ga drugi spo{tujejo.

Taborovodja je naporen poklic. Skrbeti mora za red in disciplino na taboru, za dobro vzdu{je med vodstvom in vodniki, za ~isto~o, za ohranjanje taborni{kih {eg in navad, za nove ideje, sprejema pomembne odlo~itve in za svoje odlo~itve nosi veliko odgovornost. In ve~ji je tabor, te`je je njegovo delo. Nagrada za vse delo je najbolj{a in najlep{a mo`na. Izjava tabore~ih ob koncu taborjenja: "Leto{nji tabor je bil najbolj{i."

Zakaj pa ti ne bi postal taborovodja?

^e si `eli{ postati taborovodja, mora{ imeti kar nekaj let izku{enj z delom v rodovi upravi in za seboj kar nekaj rodovih taborjenj. Vsako leto ZTS organizira seminar za taborna vodstva, na katerem izve{ veliko koristnega.

PLUSI in MINUSI! + (plus)- (minus)

Ima{ popolno oblast nadVelika odgovornost! taborom in tabore~imi.

Ob za~etku taborjenja si kot prviVe~ino ~asa mora{ biti prisoten lahko izbere{ {otor, v kateremv taboru.

bo{ spal.

Zjutraj lahko vsem kot prvi za`eli{V primeru sporov mora{ biti dobro jutro.s odnik.

V zboru so vsi poglediKdorkoli ima problem, se z njim usmerjeni vate.obrne nate.

Vedno se najde tudi trenutek?

~asa za po~itek in lenarjenje.

Ob prostih trenutkih lahko?

kuharju piha{ na du{o in postane{ z njim dober prijatelj.

Razpisi

Butalske

Mo~ne ukane 2006

Rod dveh rek Medvode vas vabi na sedmo tekmovanje za pokal MO^NIH UKAN. Tekmovanje se bo za~elo v soboto, 14.10., ob 14.30 in se kon~alo v nedeljo, 15.10., okrog 9.00.

Ekipe tekmujejo v kategorijah GG, PP in gr~e; lahko so me{ane in {tejejo 4 ali 5 ~lanov. Ekipi se lahko pridru`i vodnik ali starej{i tabornik (lahko je PP ali gr~a) z namenom, da pomaga neizku{enim pri no~ni orientaciji, da skupaj izbolj{ajo znanje in pridobijo izku{nje. Starej{i ~lan lahko sodeluje le pri orientaciji.

^as od 14.30 je namenjen {aljivim nalogam in {e ~emu - pustite se presenetiti! Ko se bo spustil mrak, vam bomo zavezali o~i in vas odpeljali na neznan kraj, kjer boste za~eli pot polno presene~enj in raznovrstnih nalog.

Prijave in pla~ila {tartnine sprejemamo do 9.10. na vito.klavora @ sentvid.org ali RDR, p.p. 16, 1215 Medvode. V prijavnico vklju~ite podatke o rodu, imena tekmovalcev, kategorijo in kontakt.

[tartnino 6.000 SIT/ekipo (25,04 EUR), ki vklju~uje na{itek, malico, preno~itev v {oli, karte in organizacijo, poravnate na poslovnem ra~unu 02013-0011903465 s pripisom "rodMU06". Rok pla~ila {tartnine je 9.10.2006. Kasneje le-ta zna{a 8.500 SIT/ekipo (35,47 EUR) in jo izjemoma lahko poravnate na tekmovanju samem.

Ve~ informacij in prijavnico dobite na vito.klavora @ sentvid.org ali 041/533-337(Vito).

^istilna akcija vrta~e pri Gornjem Gradu

V sredo, 12. julija 2006, smo se taborniki rodu Mo~virski tulipani odpravili na ~istilno akcijo v okolico Gornjega Gradu, kjer smo v sodelovanju z lokalno komunalno skupnostjo ~istili vrta~o, ki se nahaja na vodobzirnem obmo~ju Gornjega Gradu. Takoj po zajtrku smo se z gasilskimi kombiji in terenskimi avtomobili odpeljali do bli`nje vrta~e, v kateri so bile gore plo~evink piva, steklenic in podobne navlake. Vsak ~lan je dobil svoj par plasti~nih rokavic in takoj smo se lotili dela. Nabrali smo ogromno vre~ smeti, med katerimi smo na{li tudi okostje srne in krave ter lobanjo divjega pra{i~a (ta je {e vedno imela dlake). Med smetmi smo na{li tudi ve~je odpadke, kot so deli avtomobila, 3 pralne stroje in pa kuhinjsko pe~. [e dobro, da smo cepljeni proti razli~nim boleznim, ki bi jih lahko povzro~ili vsi ti odpadki (predvsem proti neprijetnemu vonju in zarjaveli barvi). Najve~ja najdba je bila plo~evinka Cockte iz leta 1994. Ko smo pospravili vse smeti, smo ugibali, koliko tehta nabrana koli~ina smeti. Oseba, ki je se je najbolj pribli`ala stehtani koli~ini, je dobila nagrado. No, in za konec naj povemo, da smo v dveh urah GG-ji iz RMT-ja nabrali 1355 kg smeti.

Matej, Liam, @iga, Nejc; vod Tajni agenti

Odprite okno srednjega veka

V soboto, 8.7.2006 smo se z avtobusom pripeljali v Gornji Grad in se nastanili v {otore. Ker je bila leto{nja rde~a nit tabora srednji vek, smo s seboj prinesli tudi srednjeve{ka obla~ila ali pa smo jih izdelali kar na taboru. V srednjeve{kih oblekah smo imeli {portne igre, vsak vod pa je dobil tudi svoje srednjeve{ko ime. Mi smo tako postali za en teden Mu{ketirji. Prvi ve~er so se vsi vodi predstavili, drugi ve~er pa so nekateri tabore~i dobili rutke.

Na bivak smo hodili 2 uri. Prespali smo na travniku blizu gozda. Zelo veliko smo peli in se kopali. Zelo smo u`ivali, ko smo se lahko vrgli v vodo. V ~etrtek smo se pomerili v nogometu z doma~ini, nismo pa vedeli, da oni trenirajo nogomet `e tri leta. Tilen je bil najbolj{i golman, Sta{ in Lea pa najbolj{a napadalca. Na `alost smo izgubili, vendar smo bili vseeno veseli in zadovoljni, ker je bila to prijateljska tekma.

Na taboru smo neradi hodili na strani{~e, ker ni bilo najbolje urejeno ("{trbunk"), vendar smo mogli. Zadnji ve~er smo imeli tudi krste in poroke v srednjeve{kem stilu.

Naslednji dan smo pakirali na{e torbe in nahrbtnike. ^as je tako hitro minil, da smo mislili, da sta minila {ele dva dneva in ne cel teden. Bilo je SUPER!!!!!!

vod Je`ki (na taboru Mu{ketirji), RDR Medvode

Darko Jenko

Uporabni pravni nasveti

Novi zakon o dru{tvih

Dr`avni zbor nas je v mesecu juniju tega leta zopet "osre~il" z novo razli~ico Zakona o dru{tvih (besedilo zakona je bilo dne 13.6.2006 objavljeno v Uradnem listu RS {t. 61/06), in to kljub nasprotovanju javnosti. Posebno oster kritik novega zakona je bil Olimpijski komite Slovenije z mo~no podporo vseh zvez dru{tev in posami~nih dru{tev, ki delujejo pod njegovim okriljem. Tudi ZTS je ~lanica Olimpijskega komiteja Slovenije.

No, sedaj je kar pa~ je. Zakon je bil sprejet in je dne 28.6.2006 stopil v veljavo.

V pri~ujo~em prispevku bi vas rad opozoril na nekatere novosti, ki jih novi zakon prina{a. Novi zakon je precej ob{irnej{i od prej{njega, saj ima kar 61 ~lenov prej{nji pa jih je imel samo 40.

V zakonu je mo~no poudarjena nepridobitnost dru{tva. Namen dru{tva ne more biti pridobivanje dobi~ka. Dru{tvo mora vse prese`ke prihodkov nad odhodki nameniti za delovanje dru{tva. Vsakr{na delitev premo`enja med ~lane je ni~na. Prav tako ni dovoljeno ustanoviti dru{tva, katerega izklju~na dejavnost bi bila pridobivanje dobi~ka. Finan~ni strokovnjaki vidijo re{itev v tem (novi Zakon o dru{tvih pa to tudi omogo~a), da dru{tva za izvajanje pridobitne dejavnosti ustanovijo lo~eno gospodarsko dru`bo. Morda bi bil ta model lahko uspe{en tudi na nivoju ZTS. Pridobitna dejavnost se lahko izvaja v dru{tvu, ~e jo ima dru{tvo opredeljeno v svojem aktu in kadar je povezana z namenom in cilji dru{tva. Tako taborniki lahko {e naprej nemoteno ne~lanom ponujamo zimovanja, letna taborjenja in druge dejavnosti, povezane s taborni{kim programom.

Ustanovitelji dru{tva so najmanj tri poslovno sposobne fizi~ne osebe (po prej{njem zakonu je bilo potrebnih 10 tak{nih oseb) ali pravna oseba, kar je absolutna novost. Iz tega sledi, da dru{tvo lahko ustanovijo tudi razli~ne gospodarske dru`be, javni zavodi, cerkvene ustanove ipd.

Ob~ni zbor sestavljajo vsi ~lani dru{tva. Ob~ni zbor se praviloma sestaja enkrat letno, na zahtevo 1/5 ~lanov (po prej{njem zakonu pa 1/3) pa kadarkoli. Vsako dru{tvo ima svojega pravnega zastopnika, ki je lahko le poslovno sposobna fizi~na oseba (pri tabornikih je to stare{ina rodu).

Ena najbolj spornih novosti, ki jih prina{a novi zakon, je tudi odgovornost za po-

slovanje dru{tva. Za zakonito poslovanje odgovarjata tako dru{tvo kot odgovorna oseba dru{tva. Dru{tvo za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premo`enjem. Za obveznosti dru{tva solidarno in z vsem svojim premo`enjem odgovarja tudi odgovorna oseba dru{tva. Vendar pa odgovorna oseba odgovarja samo, ~e je s svojim ravnanjem zmanj{ala premo`enje dru{tva ali nezakonito preusmerjala finan~ne tokove dru{tva z namenom o{kodovanja upnikov ali v drugih primerih, ki so na{teti v zakonu (3. odstavek 6. ~lena).

^lanstvo v dru{tvu je lahko le osebno (ne npr. po zastopniku ali pooblastilu). Za osebe, ki so mlaj{e od 7, let pristopno izjavo podpi{e zakoniti zastopnik (star{i, posvojitelji, rejniki), za osebe med 7. in 15. letom pa zakoniti zastopnik poda pisno soglasje za v~lanitev v dru{tvo. To podro~je je pri tabornikih {e izrazito neurejeno in prepu{~eno zgolj vodstvom rodov.

Novost je tudi, da ima vsak ~lan dru{tva mo`nost, da odlo~itev, sprejeto na organih dru{tva, izpodbija pred sodi{~em, vendar {ele potem, ko je izkoristil vse pravne mo`nosti znotraj dru{tva.

Ker doslej ni bilo potrebno posredovati osebnih podatkov o odgovorni osebi dru{tva, novi zakon predvideva, da morajo `e registrirana dru{tva manjkajo~e podatke o odgovorni osebi posredovati upravni enoti, pri kateri so vpisana, najkasneje do 28.12.2006.

Dru{tvo svoje poslovne dogodke praviloma vodi po sistemu dvostavnega knjigovodstva. V primerih, ki jih dolo~a zakon (letni prihodki ni`ji od 5 milijonov SIT in aktiva na za~etku leta ni`ja od 10 milijonov SIT), pa po sistemu enostavnega knjigovodstva. V vsakem primeru pa je dru{tvo zavezano izdelati letno poro~ilo (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida), ki ga sprejme oz. potrdi ob~ni zbor dru{tva. V primeru, da je imelo dru{tvo v poslovnem letu ve~ kot 200

milijonov SIT prihodkov, mora njegovo poslovanje revidirati revizijska dru`ba (mo~no si `elim, da bi bili vsi taborni{ki rodovi `e naslednje leto podvr`eni reviziji poslovanja).

Podelitev in odvzem statusa dru{tva v javnem interesu sedaj ureja Zakon o dru{tvih (v prehodnih dolo~bah zakona so razveljavljeni vsi pravilniki, ki so to podro~je urejali doslej). Zakon predvideva mo`nost, da se pri javnih razpisih za pridobitev prora~unskih sredstev, namenjenih dru{tvom, v merilih za izbiro upo{teva tudi status dru{tva v javnem interesu.

Poleg drugih na~inov prenehanja dru{tva (po volji ~lanov, po zakonu, na podlagi sodne odlo~be, s pripojitvijo drugemu dru{tvu) zakon sedaj omogo~a tudi prisilno poravnavo in ste~aj dru{tva. Uvedba ste~aja ali prisilne poravnave ima za edini namen popla~ilo upnikov.

Ob prenehanju dru{tva po volji ~lanov (sklep o prenehanju sprejme ob~ni zbor dru{tva) je pomembno, da se sprejme tudi sklep o prenosu premo`enja na sorodno dru{tvo. ^e dru{tvo tega ne stori, se premo`enje prenese na lokalno skupnost.

Globe so dolo~ene v kazenskih dolo~bah in so predpisane v razponu med 100.000,00 SIT do 4.000.000,00 SIT za dru{tvo in med 10.000,00 SIT do 250.000,00 SIT za odgovorno osebo. Najve~ bo potrebno pla~ati za:

• opravljanje dejavnosti, ki ni dolo~ena v aktu dru{tva;

• kadar se dobi~ek ne porabi za delovanje dru{tva in

• kadar dru{tvo ne vodi predpisanih poslovnih knjig.

Dru{tva, ki so bila ustanovljena po prej{njih predpisih, nadaljujejo delo po dolo~bah novega zakona. Novi zakon ne predpisuje roka za uskladitev aktov dru{tva z dolo~bami zakona.

Tine Radinja vodja in{truktorskega te~aja

Pred kratkim so se zaprla vrata in{truktorskega te~aja leto{nje sezone Gozdne {ole. O in{truktorskih te~ajih je vsako leto v Taboru prelitega veliko ~rnila, zadnja leta tudi precej ~rk na rutkinem forumu. ^lani in{truktorskega tima opravljajo pomembno, dragoceno delo za ZTS. Nekako si na{e organizacije brez njih ne predstavljam. Pravzaprav imam ob omembi in{truktorskega tima v~asih nekako zmedene misli. Dejstvo je, da so neprecenljivi in nujno potrebni (~e jih ne bi bilo, bi si jih morali preprosto izmisliti), uporabljajo sodobne metodolo{ke pristope, sledijo trendom, kolikor jih poznam individualno, gre za liberalne posameznike, po drugi strani pa so se mi kot skupina `e od nekdaj zdeli nekako konzervativni. Dejstvo je, da v taborni{ki javnosti kro`ijo govorice, da ne re~em stereotipi, in vedno me je zanimalo, v kolik{ni meri so resni~ni. Dajmo re~i bobu bob z vodjo leto{njega te~aja Tinetom Radinjo.

"In{trukta`a je predvsem prilo`nost za osebno rast in nove prijatelje"

Je znanje, ki ga ponujate v nadaljevalnem te~aju, dovolj za uspe{no vodenje rodu?

Znanje na te~aju za vodjena~elnike rodov in ~et - je nadgrajevanje in nadaljevanje znanja s temeljnega te~aja. Vse znanje skupaj, ki ga dobi{ v dveh tedenskih te~ajih, pa {e ni zagotovilo za to, da bo posameznik vodil rod kot se {ika. Znanje je zgolj orodje, za uspe{no vodenje rodu pa potrebujemo {e najmanj posameznika/posameznico, ki ima glavo na pravem mestu in dovolj v hla~ah, da si znanje podredi tako, da le-to dela zanj/zanjo. Ne smemo tudi pozabiti na okolje, ki lahko {e tako izobra`enega na~elnika demotivira za delo in mu odmakne zastavljene cilje. Vsekakor pa so teme in zbirka znanj, ki jih dobimo na nadaljevalcu, preizku{ene in ve~krat premi{ljene in pretresene prav s strani uporabnikov samih - na~elnikov rodov.

In{truktorski te~aji so se preoblikovali v te~aje za vodje, kar bolj ustreza njihovemu dejanskemu namenu. Temeljni te~aj je postal te~aj za vodje enotna~elnike dru`in in klubov, nadaljevalni pa te~aj za na~elnike rodov in ~et. Seveda pa znanja presegajo zgolj te okvire in so namenjena vsem, ki delujejo na podro~jih vodenja, organiziranja ve~jih akcij, planiranja in ostalih podro~ij v taborni{tvu, kjer za svoje delo potrebuje{ znanje.

Kako gleda{ na dejstvo, da so opravljeni in{truktorski te~aji obvezni za vodenje enot, medtem ko so v tem pogledu specialisti~ni te~aji, o pozitivnih u~inkih katerih smo se v prej{njih {tevilkah Tabora `e razpisali, zapostavljeni?

Zapostavljeni? Ah, daj no, nekaj su{nih let s prijavami ne sme pomeniti, da so zapostavljeni. Letos so {tevilke opogumljajo~e in treba se je spopasti s trendom, ki onemogo~a {e ve~jo rast. In tu je zame odgovor - trdo delo vseh vpletenih v specialisti~ne te~aje, planiranje in promocija, pa uspeh ne bo izostal. Tudi mi v timu te~ajev za vodje delamo veliko na promociji, predvsem na promociji znanj, ki jih ponujamo in tega, kje vse jih lahko koristno uporabimo. To, ali te~aj potrebujemo za registracijo rodu ali ne, ni nekaj, s ~imer bi se mi kot izvajalci izobra`evanja sploh ukvarjali. Upam in verjamem, da na{i te~ajniki pridejo po znanje in ne po registracijo in tako bi moralo veljati za vsakega izmed te~ajev.

Ker sem le v zadnjih dveh stavkih dobil odgovor na bistvo vpra{anja, bi ga rad dopolnil. Na{ sogovornik v aprilski {tevilki Tabora pravi, "da se v okviru ZTS-a preve~ poudarja in{truktorske te~aje. Rodovi so zaradi pogojev potrjevanja prisiljeni po{iljati popotnike na in{truktorske te~aje. Tistih, ki so zainteresirani in ki imajo ambicijo za nadaljnje izobra`evanje, pa ni veliko in kandidatov za specialisti~ne te~aje zmanjka. ..."

Zanimiv je {e odgovor na vpra{anje, ali je poudarek na specialisti~nih znanjih mo`nost re{itve "krize orga-

nizacije": "Prepri~an sem, da je to nujno. Sedanja usmeritev ZTS je dala prednost podro~jem, ki v osnovi niso zgolj taborni{ka in s tem se izgublja prepoznavna identiteta taborni{tva. ..."

V rodovih moramo dobro in trdo delati, pa bomo vzgojili dovolj tabornic in tabornikov za vse te~aje, vse vloge in naloge v organizaciji. Vse ostalo je iskanje izgovorov. Specialisti so face. Njihova znanja so uporabna in prava taborni{ka. Zavedati pa se moramo, da nekdo mora voditi dru`ino in rod. Nekdo mora skrbeti za organizacijsko plat in dobrobit rodu, planirati, se prijavljati na razpise in zastopati rod. To jih nau~imo na te~aju za vodje. Drugje se nau~ijo drugih stvari in jaz nisem v tem nikoli videl problema in se s tem nisem nikoli ukvarjal. Vedno sem verjel, da je iskanje vzrokov v drugih ma{ilo za delo, ki ga mora{ narediti sam. Kako sestavite time mentorjev? Med taborniki namre~ obstaja mi{ljenje, da ste zaprta skupina ljudi, ki v svojo sredo ne spusti vsakogar.

Prazne marnje in babje ~en~e. V zadnjih dveh, treh letih smo popolnoma pomladili celotno ekipo in samo letos je bilo izmed skupaj 9tih mentorjev kar 5 novih, kar je kriti~no {tevilo, ~e `elimo zagotavljati visoko kvaliteto in prena{ati znanje, ki pride z izku{njami. Ekipa je mlada in sestavljena iz ljudi, ki so tudi ~ez leto aktivni vodje v svojih okoljih. Vsak vodja te~aja si izbere mentorje, ki mu v timu gradijo ravnovesje izku{enj in mladosti.

Kako bi torej opisal in{truktorski tim; kot zaprtega ali odprtega za nove delovne mo~i?

Skrbno spremljamo vse te~ajnike in med njimi i{~emo nove mo~i,

vedno ko opazimo kak{nega, ki ima kvalitete in vrline, ki mentorju pristojijo, ga predlagamo na~elniku VIO v nadaljnje izobra`evanje in ~e se doka`e, ga ne izpustimo. Letos ste na in{truktorski te~aj spet povabili zunanje sodelavce oz. predavatelje, ki so te~ajnikom ponudili svoje znanje. To dejanje se je po mnenju nekaterih te~ajnikov izkazalo za zelo dobro. Zakaj se je tako dolgo odla{alo s tem? Zakaj medse ne pritegnete ve~ zunanjih strokovnjakov?

Odkar pomnim, so na te~ajih za vodje predavali zunanji strokovnjaki. Navkljub temu, da imamo v svojih vrstah strokovnjake s podro~ij od izobra`evanja in vodenja, pa psihologije in prava, je prav, da se povezujemo in i{~emo dodatna znanja v strokovnjakih, ki jih povabimo na te~aj. Najve~ji problem nam predstavlja prav njihova prilagoditev na taborni{ko realnost in potrebe na{ih vodij. Izjemen strokovnjak in predavatelj na fakulteti je le redko sposoben prilagoditi znanja in na~in podajanja tako, da ima bodo~i na~elnik od tega koristi. Komentarji te~ajnikov na predavatelje s fakultet skozi leta so bili jasni - ta znanja so najmanj uporabna. Rad bi poudaril, kako pomembno in fino se mi zdi, da imamo vsi v timu izku{nje z vodenjem rodov, ~et, obmo~ij in drugih velikih zadev in imamo lastno izku{njo, kaj vodja pri svojem delu potrebuje.

Kako so potekale priprave na te~aj?

Odli~no, smo ekipa, ki ve kaj potrebuje in kaj nam je storiti. ^e bi {e v rodovih imeli kulturo prijavljanja na te~aje in bi se te~ajniki prijavljali na te~aj, ko je zato rok in ne v zadnjih dneh pred te~ajem, bi nam bilo pa {e lep{e.

Te~aji so znani po dolgih in veliko vrednotenjih. Zakaj toliko? Kaj naredite z njimi?

Na ve~ernem sestanku vodstva, ki se pri~ne okoli pol polno~i, vrednotimo minuli dan. Ni pa to vse. Predvsem se pripravimo na naslednji dan, preverimo ali imamo vse, kar potrebujemo, in se poizku{amo kar najbolj uskladiti med tremi te~aji. To je najpomembnej{i del. Vrednotenje na {oli poteka v treh nivojih; dan ovrednotijo te~ajniki v vodih, njihovi mentorji zdru`ijo njihova mnenja in povrednotijo v te~ajih, zve~er pa vsi skupaj zgolj opozorimo na tiste predloge te~ajnikov in/ali mentorjev, ki so najbolj pomembni in na katera lahko nemudoma vplivamo. Vrednotenja so na{a glavna vez s te~ajniki in v vseh pogledih se trudimo, da te~aje prilagodimo njihovim potrebam. Tako dale~ najpomembnej{e vrednotenje pride v mesecih po {oli, ko zdru`imo vse, kar so te~ajniki povedali in postavimo temelje za prihodnje leto.

Kaj je prednost mlade ekipe, ki vodi te~aje?

Da imamo strokovna znanja, lastne izku{nje z vodenjem, da smo povezani in se imamo radi. Samo mlada ekipa, ki {e vedno deluje v enotah in si vseskozi nabira novo znanje, je vredna in primerna, da ta znanja prena{a naprej, {e posebej ~e jih oplemeniti s strokovnimi znanji.

Kako ustvarite tako dobro vzdu{je, saj se te~ajniki obi~ajno vra~ajo s te~aja zelo motivirani in zadovoljni?

En velik stric je rekel, da ne more{ zanetiti iskre v drugih, ~e ne nosi{ ognja v sebi. Vzdu{je se vname samo od sebe, ko se zlo`ijo skupaj vse stvari, ki jih damo v te~aj mentorji in te~ajniki.

Kaj je najve~ja prednost in{trukta`e? Kaj je tisto naj-

ve~, kar te~ajniki odnesejo od te~aja za vodje?

Dobro odmerjeno znanje, pakirano skupaj z navodili za uporabo v vre~ke za ve~kratno uporabo. Moje osebno upanje je, da je in{trukta`a {e vse kaj ve~, predvsem prilo`nost za osebno rast in super prilo`nost, da najdem prijatelje, ki po~nejo podobne stvari. To pa nima cene, mar ne?

Kako potekajo predavanja v primerjavi s klasi~nim {olskim stilom?

Na{e vodilo so tri komponente: prvi~: kako bo predavanje koristilo te~ajniku - to je namen in to so posamezni cilji predavanja, drugi~: kako bomo ta znanja podali, da bo ostalo kar najve~ in da bodo znanja

kar se da uporabna in tretji~: kako bomo poskrbeli za to, da te~ajniki ne zaspijo. Vseskozi smo zvesti skavtski metodi, predvsem u~enje z delom je rde~a nit ve~ine predavanj. Tako nam uspeva loviti mero med metodami in vsebino in tudi najbolj teoreti~ne vsebine podajati na tak na~in, da imajo te~ajniki kar najve~ od tega.

Kak{na je vloga vodje {ole, v kateri si bil letos ti?

Zajebana. Ni stika s te~ajniki, mentorji in vodje se ti porazgubijo v obveznostih, ti pa s tiso~ zadol`itvami okrog hi{e, kuhinje in poteka celotnega procesa. U`ival sem vsako minuto in vsak trenutek.

V katero smer se bo razvijalo izobra`evanje na tem te~aju? Smo konkuren~ni podobnim izobra`evanjem v tujini in v ostalih organizacijah?

Te~aji za vodje morajo predvsem odgovarjati na potrebe vodij v enotah in {ir{e. Rad bi, da na te~aje pridejo vsi, ki imajo opravka s planiranjem, delom s prostovoljci, vodenjem v na{i organizaciji. Mi bomo naredili vse, da so znanja vedno aktualna in a`urna,

podana kakovostno in s pravim taborni{kim pristopom.

Sam imam sre~o, da delam izobra`evanja skozi vse leto. Sem ~lan Pool of Trainers EYF in v okviru Evropskega foruma mladih delamo izobra`evanja za vse velike mladinske organizacije v Evropi. Prav tako delam mladinske dogodke, seminarje in usposabljanja za Svet Evrope in Evropsko komisijo. To so stvari, ki me bogatijo v znanju in denarju, pa vendar nikoli ne dosegamo kvalitete kot jo na te~ajih za vodje v G[. Zakaj? Predvsem zato, ker tukaj posve~amo toliko dela in energije v prenos znanja iz prej{njih let, ker jemljemo vrednotenja smrtno resno in ker planiramo enotedenski te~aj `e 10 mesecev vnaprej. Predvsem pa ker imamo prilo`nost povezati ekipo in graditi na enotnosti - to nas dela nepremagljive.

Zakaj se lahko ALT-a (izobra`evanja na drugi stopnji) udele`i{ samo ob povabilu in{truktorskega tima?

Sli{ati je, da s tem zapirate vrata nekaterim, ki bi si `eleli delati in imajo nove

ideje in druga~no vizijo, pa jih tako ne morejo uresni~iti?

Tole pa ni ~isto res. Za ALT {e vedno velja, da je brezpla~en, nanj pa so povabljeni te~ajniki na povabilo na~elnika KVIO. In to je to. Naj poudarim nekaj, kar je nekaterim v~asih te`ko razumeti, ~eprav je povsem preprosto: ALT je namenjen izobra`evalcem - trenerjem, ki se usposobijo za na~rtovanje in izvajanje izobra`evanj na nacionalnem nivoju, pa naj bodo to specialisti~ni, vodni{ki ali te~aji za vodje.

Na drugi stopnji ne gre ve~ za nadaljnje izobra`evanje vodij ampak za trenerje, ki delajo za ZTS, zato njihovo kadriranje in usposabljanje poteka prek komisije za vzgojo in izobra`evanje.

Letos je bilo opaziti kar nekaj sprememb. Sli{al sem, da si tudi ti recimo pokazal veliko energije in ponosa pri vodenju te~aja. Kolik{en izziv ti pomeni vodenje tako pomembnega te~aja?

Dekleta pa tudi fantje, ki me poznajo, pravijo, da znam biti prav

fajn, prijazen fant lepih manir. No, ko pa pride do in{trukta`e, se to spremeni, moje iskanje perfekcionizma zna biti prav neprijetno. Tako je, ko verjame{ v projekt, verjame{ vase in v krasne ljudi, s katerimi dela{. Takrat ve`e{ veliko energije in od vseh vpletenih pri~akuje{ enako. ^e vlo`i{ veliko sebe v tako stvar, si seveda ponosen, ko vidi{ koliko pomeni tudi vsem ostalim in predvsem, da vse poteka kot mora. Moj osebni izziv ni bil vodenje {ole, ampak zadovoljiti standarde, ki si jih sam postavljam. Ti so ponavadi vi{ji, kot mi bi jih postavili drugi in {ele ko tu uspem, sem zadovoljen. Vesel sem vsega, kar smo dosegli, {irina znanja in strokovnost, ki je v gradivih {ole, na~in in nivo podajanja, fleksibilnost v pravem pomenu besede in zaupanje ter vzdu{je med nami in na celi {oli.

Danes 26-letni Tine je ~lan {kofjelo{kega Rodu svobodni Kamnitnik. V preteklem mandatnem obdobju je bil ~lan Izvr{nega odbora ZTS za aktivno participacijo mladih.

Tabor na obisku

Orientacijski te~aj

Na koordinatah 126,900m in 411,750m z nadmorsko vi{ino 535m, se pravi v Gozdni {oli, smo nekega poletnega ponedeljka zbrali taborniki, `eljni spoznati, zakaj topo te~aj slovi kot najnapornej{i te~aj v okviru ZTS. Odgovor na to vpra{anje smo dobili {e isto popoldne, ko smo pri~eli z lovljenjem KT-jev v klancih pod Voglom, s ~imer smo odprli lov za to~kami, ki naj bi nam omogo~ile, da bomo te~aj uspe{no opravili.

@e prvi ve~er smo se vsi te~ajniki morali strinjati, da tisti, komur je po~itek zelo pri srcu, pa~ ni iz pravega testa za orientacista. Predavanje za predavanjem, razgibavanje za razgibavanjem, skica na skico, to je dnevni red na topote~aju. Da bo mera polna, sta nam `ivce parala {e duhamorni profil terena in vaja v risanju izohips.

No, pa da se ne bo kak{en bodo~i orientacist preve~ prestra{il - za vsak trud obstaja tudi nagrada in tako je tudi na Te~aju orientacije in topografije. Zve~er se je s tabornega prostora sli{ala kitara in bolj ali manj ugla{eno prepevanje, kadar ni preve~ de`evalo, pa je celo zagorel ogenj. Je bilo tako vsak ve~er? Seveda ne. Ker je bila vremenska napoved ugodna (se pravi, da so bile napovedane nevihte z vetrom), smo se za en ve~er odpovedali nalaganju drv na ogenj in se odpravili tudi na no~no orientacijo. Ker je tako de`evalo, se je vodstvo te~aja letos odpovedalo stra{enju te~ajnikov na pokopali{~u. Mogo~e boste prihodnje leto imeli to sre~o vi.

Odhod na celodneveno orientacijo smo si prislu`ili {ele, ko sta Mikky in Kovax, na{a mentorja, pri~ela upati, da znamo toliko, da se ne bomo izgubili za ve~ kot 10km. Poleg tega, da smo morali priti na cilj, je bilo potrebno prikazati tudi vse prakti~no znanje, ki smo se ga nau~ili, in tega ni bilo malo. Tako smo po napornem {printu na vrh smu~i{~a s treso~imi rokami risali skico na daljavo, na travniku, kjer je o~itno ravno takrat sestankovala svetovna organizacija komarjev pa smo risali skico poti. Kje smo risali skico KT, ne smem povedati, ker bi s tem izdala ve~ let skrbno varovano orientacijsko skrivnost, skice terena pa se ne spomnim, ker je bila v ~asu mojega risanja `e tema.

Tako so tekli dnevi - od jutranje telovadbe do popoldanske odbojke in ve~ernih ognjev - ko smo se nenadoma zavedli, se na, koordinatah, navedenih na za~etku, nahajamo `e teden dni. To sta opazila tudi Mikky in Kovax ter nas po~astila s ... no, o tem pa raj{i kdaj drugi~. Skratka, pomembno je, da smo te~aj vsi opravili, da noben od nas ne mara bananasto rumene barve in da se ne moremo ve~ izgubiti (lahko pa zaidemo z idealne poti). Se vidimo na prihodnjih orientacijskih tekmah!

Bla` Kova~i~ - Kovax

Katarina Jesenko

Naredimo si kosilo iz narave

Juha

Potrebujemo: 2 pesti listov rega~ice, pest listov ple{ca in kopriv, drobno ~ebulo, dva koren~ka, dva krompirja, peter{ilj, 1 dcl kisle smetane, 2 `lici olja, sol, poper.

Sesekljano ~ebulo in drobno narezana koren~ka prepra`imo na olju, nato dodamo sesekljane liste rega~ice, ple{ca in koprive ter na ko{~ke narezan krompir. Zalijemo z enim litrom vode in pustimo kuhati, dokler krompir ni mehak. Na koncu dodamo drobno narezan peter{ilj, kislo smetano, sol in poper po okusu.

Na maslu

Potrebujemo: 80 dag o~i{~enega topinamburja, 15 dag masla, sol.

Narezan topinambur prekuhamo v slanem kropu. Odcejenega stresemo v ponev, v kateri smo razpustili maslo. Ko je ope~en, prilijemo vodo in ga kuhamo do mehkega. Nato ga postre`emo k razli~nim jedem.

Omleta iz rega~ice

Potrebujemo: 2 jajci, 1 `lico olja, {~epec soli, `lico mleka, skodelico narezanih listov rega~ice.

Jajci ubijemo, dodamo `lico mleka, stepemo in zlijemo v ogreto ma{~obo. Liste rega~ice prekuhamo, posolimo po okusu in odcedimo. V jaj~no omleto nadevamo prekuhano in odcejeno rega~ico, zavijemo in omleta je pripravljena za postre`bo.

Solata

Potrebujemo potro{nikove (cikorijeve) liste. Te dobro o~istimo, dodamo kuhan krompir v ko{~ih, sol, ~esen in kis po okusu, zabelimo z belim ali olivnim oljem ter dobro preme{amo.

Kola~ki

Potrebujemo: ½ kg o~i{~enega topinamburja, 2 jajci, 20 dag sira, 8 `lic moke, olje, dobro misel ali materino du{ico.

O~i{~en in na ko{~ke narezan topinambur skuhamo, pretla~imo in ohladimo. Prime{amo jajci, moko, nariban sir in dobro misel ali materino du{ico. Zmes dobro pregnetemo, na mizi oblikujemo {truco in jo nare`emo na rezine, debele pribli`no 2 cm. Rezine povaljamo v moki in jih na vro~em olju zape~emo.

Enake kola~ke lahko naredimo tudi iz krompirjevega pireja.

kemija v taborni{tvu

Lea Repi~

Indeks telesne mase - ali sem predebel?

Indeks telesne mase (ITM) je merilo, ki ga uporabljamo za ugotavljanje ogro`enosti posameznikovega zdravja zaradi prekomerne telesne mase. Bolj poznane so tabele, ki prikazujejo odnos med telesno maso in telesno vi{ino in jih opazimo v zdravstvenih ustanovah.

Poznamo ve~ razli~ic teh tabel, vendar niso ~isto ustrezne, saj pri izra~unu idealne telesne mase ne upo{tevajo telesne konstrukcije posameznika. ^eprav tudi izra~un ITM ni najbolj{i na~in, daje splo{ne smernice za presojo ustreznosti telesne mase in primerne koli~ine telesnih ma{~ob. Za prikaz koli~ine uskladi{~ene ma{~obe uporabljamo pri izra~unu ITM matemati~no formulo, ki upo{teva telesno maso in telesno vi{ino posameznika.

ITM posameznika dobimo tako, da telesno maso posameznika v kg delimo s kvadratom njegove vi{ine v metrih.

ITM = masa v kg/( vi{ina v m ) 2

Posamezniki, stari 34 let ali manj, lahko uporabljajo slede~a navodila za dolo~itev koli~ine telesne ma{~obe:

• ^e je tvoj ITM med 20 in 25, to pomeni sorazmerno vitko telo in zdravo koli~ino telesnih ma{~ob.

• ^e je tvoj ITM med 25 in 30, tvoje telo velja za "mo~no" morda celo prete`ko in priporo~ljivo bi bilo, da po posvetu z zdravnikom zmanj{a{ tveganje za zdravje z dieto in/ali telesno vadbo.

• ^e je tvoj ITM ve~ kot 30, je to znak zmerne ali prekomerne debelosti in potrebno se je posvetovati z zdravnikom.

Astronomski pojavi zaradi gibanja nebesnih teles

Spoznali smo `e, da zvezde navidezno skorajda mirujejo. Razlog temu je predvsem njihova izredna oddaljenost. Njihovo navidezno gibanje pravzaprav povzro~a le Zemlja s svojo rotacijo (dnevnim vrtenjem). Veliko bolj opazno se gibljejo predstavniki na{ega Oson~ja. To so planeti, asteroidi, kometi in predvsem na{a Luna.

Njihovo gibanje opazimo, ko spreminjajo polo`aj pred navidezno nespremenljivim ozadjem zvezd. S svojim gibanjem prispevajo k nastanku pojavov, ki so posledica njihovega medsebojnega polo`aja. Konjunkcija je na primer pojav, ko se dve nebesni telesi navidezno zelo pribli`ata. ^e eno nebesno telo (najve~krat Luna) prekrije drugega, temu pravimo okultacija . V primeru, ko Luna prekrije Sonce, pravimo pojavu Son~ni mrk . ^e pa Luna zaide v Zemljino senco, ki je posledica osvetljenosti od Sonca, pravimo pojavu Lunin mrk

Ta mesec si bomo lahko ogledali najmanj dva zanimiva pojava od zgoraj na{tetih. Oba pojava se bosta zgodila prav zaradi gibanja Lune, pojava pa bomo lahko opazovali v ve~ernih urah. Prvi bo delni Lunin mrk 7.septembra. Luna bo tega dne vz{la delno zasen~ena ob 19.30, najbolj pa bo zatemnjena (njen zgornji del) ob 21.00. Ob 21.30 bo Luna zasen~ena le {e z Zemljino polsenco. Okoli 23.00 bo pojav kon~an. Zanimivo je morda omeniti, da bo prav v trenutku najve~jega zasen~enja za opazovalce iz Slovenije morda pri{lo tudi do dotikalne okultacije neke zvezde v Vodnarju. "Morda" zato, ker je tak pojav zelo, zelo redek in ga je izredno te`ko napovedati, saj zahteva zelo natan~ne meritve. ^e bo

pri{lo do pojava, pomeni, da bo zvezda drsela prav po robu najbolj zasen~enega dela Lune. Ne smemo pozabiti, da je tudi Luna gorata. Zvezda se bo tako pojavljala in izginjala na robu temnega dela Lune. Pojav bo seveda mo`no videti le skozi daljnogled in bo trajal le nekaj sekund.

12. septembra se bo zgodil drugi pojav v mesecu septembru, okultacija najbolj znane zvezdne kopice Plejad ali Gostosevcev v ozvezdju Bika. Plejade nosijo tudi katalo{ko oznako M-45. Njene najsvetlej{e zvezde se imenujejo po sedmih sestrah iz gr{ke mitologije. Plejade so preko cele zime na nebu lepo vidne kot maj~ken vozi~ek, vendar ga nikakor ne smete zamenjati z Malim vozom in Severnico! Ni~ ne de, ~e ne znate na nebu najti Bika ali Plejad. Luno, ki jih bo tisti ve~er prekrivala,

boste zagotovo na{li nekje na vzhodu, seveda ~e le ne bo obla~no. Luna na ta dan vzide {ele ob 21.44, torej je ne i{~ite pred tem. Vzhajajo~a Luna bo `e prekrivala Plejade, preko katerih bo po~asi drsela proti levi (vzhodu). Za opazovanje boste potrebovali manj{i daljnogled. Najbolj zanimivo je opazovanje trenutka, ko se izza temnega dela Lune pojavljajo zvezde. Od svetlej{ih zvezd se bo prva - Merope - pojavila `e ob 22.12. Druga, Alcyone, bo pokukala izza temnega dela Lune ob 22.38. Celotnega pojava bo konec `e v dobri uri in pol, ko bosta ob 23.16 oziroma 23.20 izza temnega dela Lune pokukali {e zadnji dve izmed svetlih Plejad - Atlas in Pleione.

Primo` Kolman

Delni Lunin mrk, kot ga bo iz Slovenije mogo~e videti 7. septembra v ~asu najve~je zasen~enosti, torej okoli 21h (skica: Primo` Kolman (PK))

Okultacija zvezdne kopice Plejad ali Gostosevcev, ki bo iz Slovenije vidna 12.septembra takoj po Luninem vzhodu (skica: PK)

Stran ZTS

Stoletnica skavtskega gibanja

Skavtizem, ki ga je pred skoraj 100 leti po dobri izku{nji s prvega tabora na Brownsea Islandu ustanovil Robert Baden-Powell, je danes raz{irjen po celem svetu. Vanj je vklju~enih ve~ kot 28 milijonov mladih. V letu 2007, ko praznujemo stoletnico, bomo skavti po celem svetu izvajali tiso~e aktivnosti, s katerimi bomo sku{ali spremeniti svet na bolje, in tako ozna~ili to okroglo obletnico.

Svetovna organizacija skavt skega gibanja je vse te ak tivnosti zdru`ila v programe ob stoti obletnici skavtstva. Ti programi so:

• Gifts for Peace (darila miru), katerega cilj je vzpodbuditi skavte po vsem svetu k temu, da bi se v kar najve~ji meri anga`irali in dali svoj prispevek svetovnemu miru ter da bi poudarili mir in vzgojo za mir kot eno klju~nih to~k skavtskega programa.

• Join-in-Centenary (pridru`i se stoletnici), katerega cilj je preko programskih idej prispevati k temu, da bi vsak skavt na tak ali druga~en na~in bil vklju~en v praznovanje stoletnice skavtstva.

• Scouting's Sunrise (zora skavtstva), v okviru katerega je zami{ljeno, da bi 1. avgusta 2007 (1. avgusta 1907 je ustanovitelj

skavtskega gibanja Robert

Baden-Powell ob osmih zjutraj odprl prvi tabor s tem, da je pihnil v svoj kudu rog) vsi skavti po celem svetu ponovno dali svojo skavtsko prisego ob prisotnosti podpornikov in simpatizerjev gibanja. Hkrati pa bi s tem simbolnim dejanjem stopili v novo stoletje skavtstva.

Ti programi so okvirji za aktivnosti skavtov po celem svetu. Tako posameznikov, vodov, dru`in, rodov, kot nacionalnih organizacij. Bo pa v letu 2007 organiziranih tudi nekaj skupnih dogodkov - t.i. World Centenary Events (svetovni dogodki ob stoletnici), ki so predvsem 21. svetovni skavtski Jamboree v Angliji, Brownsea Island Sunrise Camp (tabori na otoku Brownsea) ter mednarodni kongres v @enevi.

Slovenski taborniki, zdru`eni v Zvezi tabornikov Slovenije, nacionalni skavtski organizaciji, smo v okviru programa Darila miru pripravili skupni program s Hrva{kimi skavti (Savez Izviðaæa Hrvatske). V okviru tega programa je ena klju~nih aktivnosti akcija Plavajmo za mir, v okviru katere je predvideno skupno plavanje tabornikov in izviðaæev preko Piranskega zaliva in s tem opozarjanje na mir in strpnost med sosedama.

Ve~ informacij o stoletnici skavtstva, programih, aktivnostih, programskih idejah in dogodkih je na

SiNi

Mednarodna stran

Stric volk

Nina Ku{ar

Darila miru

Svetovna organizacija skavtskega

gibanja je za leto 2006 pripravila program Gifts for Peace - Darila miru. Osnovna zamisel programa je spodbuditi vsakega skavta, da bo prispeval k miru in tako obele`il 100-letnico skavtstva.

Vsaka nacionalna skavtska organizacija naj bi v ~asu od septembra 2005 pripravila svoj projekt, v katerega se lahko vklju~ijo skavti vseh starosti.Ta projekt naj bi bil zasnovan tako, da bi zadovoljil dejanske potrebe mladih v skupnosti in tako neposredno vplival na mlade in njihove te`ave. Projekt naj bi slu`il kot most med skavtsko organizacijo in skupnostjo, v kateri deluje.

Ker je pojem miru precej {irok, so bila dolo~ena mladim pomembna podro~ja, na katerih naj bi program temeljil:

• re{evanje konfliktov brez nasilja

• razblinjanje predsodkov

• spodbujanje solidarnosti

Zveza tabornikov Slovenije - nacionalna skavtska organizacija - v sodelovanju s Savezom izvi|a~a Hrvatske jutri, 9. septembra, organizira akcijo Plavajmo za mir 2006, kjer bomo taborniki v dru`bi hrva{kih izvi|a~ev preplavali Piranski zaliv. Na koncu polotoka Se~a se bomo zbrali vsi, ki si `elimo so`itja med dr`avljani obeh dr`av. Na prizori{~u se bodo odvijale taborni{ke aktivnosti s poudarkom na pomorskem vzgojnem programu.

Do konca leta se nam v sklopu programa Darila miru obeta {e ena zanimiva akcija. ZTS skupaj z Zvezo katoli{kih skavtinj in skavtov Slovenije pripravlja projekt, v katerem bomo slovenski taborniki in skavti vsem predsednikom sveta poslali novoletne vo{~ilnice.

Jaz na sre~o za svoje vol~je `ivljenje ne potrebujem kaj dosti denarja, jasno pa mi je, da ga lahko pri obse`nej{ih projektih taborniki potro{ite kar dosti. Pri tem, kako priti do denarja, pa se znajo v taborni{ki srenji mnenja krepko razlikovati. Eni so bolj previdni in ne `elijo pozabiti na tradicijo, na nepridobitno noto na{e organizacije, na cilje in namen taborni{tva, drugi so bolj odprti in imajo manj predsodkov do najrazli~nej{ih na~inov pridobivanja denarnih sredstev. Tudi ~e bi taborniki za lastno enoto ali organ/projekt na{e Zveze sami nabirali denar in za to prejemali provizijo. Pred ~asom je {epet vetra do gozda prinesel celo idejo, da bi imeli v strokovni slu`bi tr`nika, ki bi skrbel za dotok denarja. Ne re~em, da je ideja slaba, vsekakor pa bi jo bilo potrebno pretresti kot vre~o, da bo jasna in ~ista. Vpra{ljivih je ve~ stvari in, mimogrede, namen tr`enja ni primarno iskati denar.

Lep pozdrav iz (`e) jesenskih gozdov!

Stric volk

Imeti vod GG

"Vodnikovi triki"

Barbara Ba~nik - Ba~a

Nekateri bi rekli, da je metoda dela neke vrste zbirka trikov, s katerimi pridobimo osvojimo oziroma pritegnemo otroka ali mladega ~loveka k dolo~eni stvari. Pa vendar ti "vodnikovi triki" niso ni~ drugega kot metode vzgojnega dela.

Vodnik je lahko specialist v vezanju vozlov, lahko pri`i ga kresove v de`ju in celo brez v`igalic, zasleduje `ivali kot Buffalo Bill, se maskira kot Sherlock Holmes, te~e kot gazela in je mojster v signalizaciji, a je vseeno slab vodnik, ~e nima vedno pred o~mi in v srcu svojih ~lanov, ki jih mora vzgajati, oblikovati njihove zna~aje in vzbuditi v njih duh taborni{tva. Vse znanje vodnika namre~ ne pomaga dosti, ~e tega znanja ne zna na primeren na~in podati naprej.

Prijetno s koristnim

Pri tabornikih `elimo z delovno vzgojo dose~i nekaj koristnega. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da kon~ni cilj ali u~inek ni samo opravljeno dolo~eno prakti~no delo, ampak so ti cilji vzgojno {ir{e zastavljeni. Bistvo je v delitvi dela, vodnik ne sme nikoli vsega narediti sam. Pogosto pa naletimo na te`avo, kako vedeti, ~igavo naj bo neko delo, torej komu kaj le`i in kako zastavljeno dejansko izvesti. Te odgovore prinese zgolj "taborni{ka kilometrina" oziroma praksa. Vodnik se mora potruditi in z zanimanjem spoznavati svoje ~lane, predvsem pa se pogumno podajati v skupne nove vodove dogodiv{~ine.

Soigra metod

Pomembno je samostojno razmi{ljati in razvijati nove ideje, kom-

binirati in se prilagajati. Vse po lastnem preudarku in razmisleku v stilu "bodi izviren". Metode dela v vodu so seveda razli~ne, odvisne pa so od narave snovi, ki jo obravnavamo, od starosti ~lanov voda, od prostora sre~anja, materialnih pogojev itd. Zlato pravilo se glasi: ~im ve~ prakti~nega dela, kjer naj bodo aktivni vsi ~lani. Z metodami ustvarjamo okoli{~ine in pogoje za doseganje vzgojnih ciljev. Pomembna je soigra metod, se pravi uporaba in prepletanje razli~nih metod hkrati.

[e nasvet za konec

GG vodniki - bodite izvirni in navdu{eno opravljajte svoje delo `e na za~etku novega {olskega leta. Dobro si zastavite plan dela, vanj vklju~ite kar se da veliko `elja in potreb

va{ih ~lanov, skupaj si izmislite {e kaj novega in popolnoma od{tekanega, pa bo konec z va{imi skrbmi ~ez leto. Ostala bo samo {e realizacija in veselje ob opravljanju funkcije GG vodnika. Sre~no!

Taborni{ka ali skavtska metoda

Je opredeljena kot sistem stopnjujo~ega samoizobra`evanja in samovzgoje, ki ju dolo~ajo naslednji elementi:

• taborni{ka prisega in zakoni,

• u~enje z delom,

• vodov sistem dela,

• simbolni okvir,

• narava,

• osebno napredovanje in

• podpora odraslih.

Arhiv RDR

Kolumni

Boris Mrak Amerikanec

Naj novo ne bo rutina

^lovek se ne more spustiti dvakrat po isti reki. (Odlomek, 91, Heraklit, 6. in 5. stol. pr.n.{t.)

S septembrom se za~ne vsakoletno ponovno iskanje ~ude`ne kombinacije aktivnosti in pasivnosti, ki predstavlja taborni{ki program. Program voda, program dru`ine, program rodu.

V to kombinacijo posku{amo vklju~iti vse: vodje, ~lane, aktivnosti, finan~ne vire, potrebno opremo, tisti, ki razmi{ljajo malo bolj na {iroko, pa tudi vrednote, na~ela, zaveze. Vsakokrat sproti je ta kombinacija rahlo druga~na, vklju~uje novo in gradi na starem.

Ve~ mladih vklju~imo v ta proces iskanja najbolj{ega, bolj{i so lahko rezultati. Posebej, ~e se ti mladi zavedajo, kaj je klju~ uspeha taborni{tva - skavtizma, ki `e skoraj sto let ohranja zanimivost za mlade.

Klju~ do uspeha je prav{nja kombinacija vrednot, ki so ve~ ali manj trajne, in aktivnosti, ki morajo biti nove, sve`e. Pri prvem so pomembni odrasli vodje v organizaciji, pri drugem pa mladi. Odrasli vodje, ker se zavedajo vzgojnega pomena organizacije, katerega klju~ so ravno vrednote, in mladi, ki vedo, kaj jih zanima, kaj je privla~no, kaj `elijo po~eti (medklic: oziroma vsaj vedo, ~esa ne `elijo po~eti).

Rodovi, ki jim uspe narediti pravilno zmes tega, rodovi, ki so in `elijo biti druga~ni in sve`i, kjer je inovativnost in kreativnost ena tistih trajnih vrednot, so potem tudi uspe{ni. Uspe{ni v svojem poslanstvu, lahko tudi uspe{ni v {tevilu ~lanstva. Oboje ni nujno povezano. Koncert priljubljene glasbene skupine bo verjetno pritegnil ve~ mladih kot prostovoljna dejavnost, namenjena drugim. Pa to {e ni merilo kakovosti do`ivetja ali vzgojnega pomena ene ali druge aktivnosti.

Vsako ocenjevanje v merilih uspe{nosti ali neuspe{nosti vedno znova postavlja vpra{anje kriterijev, meril za merjenje uspe{nosti. In vpra{anje ocenjevalca. Nekomu je merilo {tevilo, drugemu ob~utek, tretjemu ~ustvo.

Verjamem, da vam bo uspelo najti pravi recept za va{ program. Posebej, ker bi `elel, da v taborni{kem letu, ko bomo praznovali stoletnico ustanovitve skavtskega gibanja, postanemo uspe{ni tudi skupaj, kot slovenski taborniki, zdru`eni v Zvezi tabornikov Slovenije.

Zato tudi ~isto potiho upam, da ste v svoje programe vklju~ili tudi ve~ aktivnosti, ki bodo prispevale k skupnemu uspehu slovenskega taborni{tva. Da ste vsaj malo odprli vrata svojih vrti~kov. Da ste si upali pogledati v daljne {irjave.

Sanje niso dovolj, vendar je `ivljenje brez njih veliko bolj pusto.

Promocija ZTS

Poletje je za nami, za nami so poletni tabori, za nami so vsa tista lepa do`ivetja izpod platnenih streh, ki smo jih do`iveli med poletnimi po~itnicami in ki so na nek na~in vrh na{ega celoletnega taborni{kega dela in pravzaprav nagrada za na{e celoletno delo.

Ampak tako kot za vsako pomladjo pride poletje, za vsakim poletjem pride jesen in za~etek novega {olskega leta in pred nami so nova pri~akovanja in novi na~rti za naslednje {olsko leto. Polni smo poletnih do`ivetij, pa ne samo z morja in taborov. [e vedno sanjamo o prijetnem dru`enju in pole`avanju na toplem soncu. Toda pred nami je novo {olsko leto, pred nami so novi izzivi, nove naloge, nove preizku{nje. In ena od teh je prav gotovo 9. septembra v akciji, ki jo slovenski taborniki organiziramo skupaj s hrva{kimi, in to plavanje preko Piranskega zaliva. Da je zamisel in akcija dobra, nam seveda potrjuje tudi to, da jo je podprla WOSM in oba predsednika dr`av Hrva{ke in Slovenije, g. Stipe Mesi} in g. Janez Drnov{ek. Vsekakor se nam obeta enkraten dogodek, ki bo vsaj za en dan povezal dve sosednji dr`avi, in, vsaj tako upam, pripomogel k umirjanju napetosti in zadev v Piranskem zalivu. Vse lepo in prav in vse pohvale in ~estitke tistim, ki so si to prireditev zamislili in jo bodo, v to sem povsem prepri~an, tudi uspe{no izpeljali, in to z obeh strani dr`avne meje. Ampak ob tem se ~loveku takoj postavi vpra{anje promocije dela na{e organizacije. Toliko aktivnosti, toliko prostovoljnega dela, vlo`enega v razli~ne aktivnosti v taborni{ki organizaciji, pa vendar tega ne znamo predstaviti sredini, v kateri `ivimo, in potem se ~udimo in modrujemo, da nas okolje ne razume, da nas ne podpira, da ne moremo do najosnovnej{ih sredstev za na{e teko~e delo. Ob tem pa seveda pozabljamo, da si nekako ne znamo ali pa no~emo izboriti ustreznega mesta v medijih in sredino, v kateri delamo, seznanjati z na{im delom in na{imi napori. Seveda je te`ko pri~akovati, da bo vsak rod v na{i organizaciji imel sposobnega "propagandista" oziroma "promotorja" na{ega dela, vsekakor pa bi to delo na profesionalen na~in morali opraviti na nivoju na{e krovne organizacije, ZTS. Ampak ali smo to sploh sposobni? Ustreznih kadrov nam verjetno ne primanjkuje, nimamo pa volje ali pa interesa, da bi to tudi uresni~ili. In Piranska prireditev je seveda enkratna prilo`nost, da kot prepoznavna organizacija z dolgoletno tradicijo in obilo aktivnosti v medijih zavzamemo mesto, ki nam gre. ^e mediji obilo prostora posve~ajo vsem tistim, ki profesionalno nastopajo v najrazli~nej{ih dejavnostih in so za to seveda tudi obilno nagrajeni, posebno {e v {portu, bi seveda bilo po{teno, da pi{ejo z enako vnemo tudi o vseh tistih malih dr`avljanih, ki brez pla~ila na{i dru`bi dajejo sebe in svoj prosti ~as, da bi kar se da uspe{no zaposlili mlade in koristno izpolnili njihov prosti ~as.

In prireditev, ki bo 9. septembra v Piranskem zalivu, je res enkratna prilo`nost, da ZTS ponovno stopi iz anonimnosti in dru`bo opozori na njeno koristno delovanje. To pa vsekakor pomeni veliko anga`iranja taborni{kih prostovoljcev in vzpostavitev komunikacije z okolico, v kateri `ivimo. Z okoljem moramo vzpostaviti komunikacijo, kot se temu re~e strokovno in to v smislu informiranja, spominjanja in nagovarjanja. Kako se je na{a organizacija pripravila na to, bomo {ele videli. Pustimo se pozitivno presenetiti in upajmo na najbolj{e (`al dosedanje izku{nje iz preteklosti niso ravno vzpodbudne). Dr`im pesti in upam na najbolj{e. Sicer pa, 9. september je pred nami in bomo videli!

Vsem tabornikom `elim, da bi se sre~anja v Piranskem zalivu udele`ili v ~im ve~jem {tevilu in s tem demonstrirali svojo pripadnost pozitivnim razmi{ljanjem in sodelovanju z drugimi.

Sarajevo, 29. avgust 2006

Tanja Cirkven~i~ SiNi

Te~aj za vodje 2006

Naj naj in{truktorski te~aj ... tokrat na Divjem zahodu

Gozdna {ola v Bohinju je letos v tretjem tednu avgusta za`ivela kot mesto znanja Ukancville. Na Divjem zahodu so se naselili vedo`eljni kavbojci iz vseh koncev in krajev, ki so po enem tednu nazaj domov odnesli polno malho novih izku{enj, zanimivih vtisov, uporabnih znanj ter novih ali pa osve`enih prijateljskih vezi.

Kavbojska rde~a nit je in {truktorsko {olo spremlja la cel teden, ~eprav smo se ji popolnoma prepustili le ob zabavnih ve~erih ter prihodih in odhodih. Vmes so bile stvari bolj resne. Na obeh te~ajih za vodje enot - na~elnike dru`in in klubov - smo se v`iveli v na~elnike in razmi{ljali, s ~im vse se ti sre~ujejo pri vodenju dru`in in klubov. Beseda je tekla o planiranju, vodenju, timskem delu, komunikaciji, motivaciji, zgodovini, strukturi in temeljnih na~elih na{e organizacije, psihologiji in oblikah dela s posameznimi starostnimi vejami ter {e marsi~em. Na te~aju za vodje enotna~elnike rodov, ~et - pa smo `e pridobljena znanja nadgrajevali z vsebinami, ki pridejo prav vsakemu na~elniku ~ete ali rodu. Mednje sodijo projektno financiranje, rodov PR, vrednotenje, taborni{tvo v dru`bi, nastopanje, re{evanje konfliktov, identiteta skavtstva, planiranje, lik vodje, timsko delo in drugo.

Teme so podajali ve~inoma taborniki - tako ~lani mentorskih timov kot tisti izven in{truktorske {ole, ki imajo na dolo~enem podro~ju bolj{e znanje in veliko izku{enjmedse pa smo povabili tudi nekaj zunanjih sodelavcev, ki so vsebino svojih predavanj primerno prilagodili taborni{kemu okolju. Vsi so vsebino predstavili skozi privla~ne metode, te~ajniki pa so bili vedno veliko

ve~ kot zgolj pridni poslu{alci, saj so pri vsaki temi aktivno sodelovali. Ker je cilj te~aja vsebine ~imbolj pribli`ati udele`encem, je bilo teorije vsaki~ le za trden temelj, ve~ji poudarek pa je bil na u~enju preko prakse, realnem planiranju in izmenjavi izku{enj.

Metode, skozi katere je bilo znanje posredovano te~ajnikom, so bile zabavne in zanimive, hkrati pa je bila vsaka dobro premi{ljena in najbolj primerna za dolo~eno temo, da ne bi prevladala nad vsebino. Temeljna na~ela smo na primer spoznavali v taborni{ki galeriji, timsko delo smo preizkusili v praksi, o psiholo{kih zna~ilnostih starostnih vej smo pripravili dokumentarne filme. Ker smo hoteli ~imbolj izkoristiti prilo`nost, ko je skoraj {estdeset taborni{kih vodij zbranih na enem prostoru, smo eno popoldne namenili usmerjeni debati, izmenjavi mnenj in spoznavanju na{e in sorodnih organizacij. Te~ajnikom bo v najlep{em spominu zagotovo ostal bivak, ko so vodi v de`ju zapustili Gozdno {olo, naslednji dan pa so se vrnili nasmejanih obrazov, spo~iti od napornih predavanj, z obilico novih do`ivetij, s seboj pa so prinesli tudi sonce.

Vezi, ki se na in{trukta`i spletejo med posamezniki, so nekaj posebnega in tisto najlep{e, kar vsak posameznik ponese nazaj v svoj rod.

V enem tednu se nabere ogromno vtisov in znanja, ki pa se bo v pravi lu~i pokazalo {ele ~ez ~as, ko se bodo vedo`eljni kavbojci prelevili v taborni{ke vodje, se zagnali v projekte in vodenje svoje enote.

Jerca, RSK [kofja Loka, Te~aj za vodjena~elnike dru`in, klubov - Japki

V{e~ mi je bilo delo. V{e~ mi je bilo, ker se nismo u~ili samo preko predavanj. Ves ~as smo bili postavljeni v povsem realne situacije, ki smo jih morali re{evati sami med sabo. In to se mi zdi tisto pravo. Teorija ti kaj hitro izgine iz glave in se je ponavadi v realnih situacijah te`ko dr`i{. Tu pa so nam pokazal tisti pravi na~in, u~enje z delom. Prav tako me je navdu{il tisti pravi ob~utek doma~nosti. Prvi dan smo si bili vsi malo tuji, potem pa smo po~asi za~eli delovati kot ena velika dru`ina. Vsaki dru`ini je hudo, ko se razide in prav tako je bilo z nami.

Mnenja

Petra, RST Dom`ale, Te~aj za vodjena~elnike rodov, ~et - Fastwood banda

Te~aj za vodje - gotovo najbolj{a motivacija za nadaljnje taborni{ko delovanje. Kup novih idej, prijateljev in spominov ...

Da Divji zahod vseeno ni bil tako divji, je skrbel vodja {ole - `upan Tine, tolpe divjega zahoda pa so bile pod budnim o~esom treh {erifov in njihovih namestnikov. 19 Vpra{aj~kov (te~aj za vodje enot - na~elnike dru`in, klubov) je vodila Anja s pomo~jo Vesne, Ikija in Tince, 20 Japkov (te~aj za vodje enot - na~elnike dru`in, klubov) je vodila Tanja, z njo pa Lea, Irena in Hugo, 13 ~lanov Fastwood bande (te~aj za vodje enot - na~elnike rodov, ~et) pa je vodil Haupi skupaj z @u`o, Nino in Vindijem. Za ~isto~o, taborne ognje, vso podporo in odli~no vzdu{je so poskrbeli kanar~ki Meta, Gujo in Medo. Kavbojce, ki so pri{li ~ez lu`o, da bi se

Na te~aju za vodje si ob prvem zboru zamenjamo rutice. Te~ajniki dobijo rjave, mentorji modre, kanar~ki pa rumene. S tem se {e na simbolni ravni odpremo za vse, kar nam te~aj prina{a novega. Na zaklju~nem zboru jih zamenjamo nazaj in s tem poka`emo na{o pripravljenost, da vse pridobljeno znanje ponesemo v svoje rodove po celi Sloveniji in {e dlje.

Japki prihajajo v zbor. Posebne in{truktorske {ege kot so domiselni prihodi v zbor in njegovo razdiranje, lepe jutranje misli, vabila na obroke, bujenje in zabavni ve~eri ob tabornem ognju so prispevale k posebnemu vzdu{ju, ki smo ga ustvarili skupaj.

naselili v Ukancvillu, je sprva ~akala zabavna preizku{nja. Poleg rodea, metanja lase, `igosanja krav in drugih nalog so iskali tudi zlata zrna v Bohinjskem jezeru. Naloge so bile odli~no opravljene, zato smo vse toplo sprejeli v na{e mesto znanja.

Pika in Tomi - sostanovalca, a vsak iz svoje tolpe ter iz razli~nih organizacij. Poleg tabornikov in skavta Tomija (ZSKSS) se je te~aja udele`ilo tudi pet nasmejanih punc iz hrva{ke taborni{ke organizacije (SIH).

^eprav nismo najmlaj{i, se {e vedno radi igramo. Vsak odmor je bil zabaven in spro{~ujo~ in ~e se je le dalo, smo ga pre`iveli skupaj vsi trije te~aji.

O prostovoljstvu sredi gozda.

Te~aj pionirstva ter bivanja v naravi '06 Te~aji

Pred vami je reporta`a z leto{njega te~aja pionirstva ter bivanja v naravi, ki je potekal od 18. do 23. avgusta na P{enku ob taborni{ki ko~i Rodu srebrnih krtov iz Idrije. Ker je sam te~aj v primerjavi z ostalimi nekaj posebnega, je tudi reporta`a nekoliko druga~na - namesto suhoparnega besedila je pripravljena fotoreporta`a, kjer lahko izveste nekaj malega o te~aju ter dobite kak{no novo idejo za prihajajo~o taborni{ko leto.

Vinteresu te~aja je, da o ne katerih dogodkih, ki so se zgodili, mol~im. O dogodkih, ki bi ve~ini pognali kri po `ilah. O dogodkih, zaradi katerih bi nas nekateri obsojali. O dogodkih, ki so naredili na{ te~aj edinstven in neponovljiv. Da pa vam vsaj malo pote{im radovednost, vam lahko zaupam, da se bodo nekateri izmed njih ponovili. In pe{~ica izbrancev bo naslednje leto postavljena pred izziv ~uvanja skrivnosti, tako kot to po~no generacije pred njo ...

Stra`ni stolp iz naravnih materialovnamesto vrvi so uporabljene smrekove korenine.

Te~aj je bil za nekatere zelo naporen.

Doma narejen kanu - konstrukcijo iz lesk oble~emo v {otorke ter plastificirano ponjavo, spoje zatesnimo z lepilnim trakom.

Andra` Dre{~ek - vodja leto{njega te~aja.

Z dobrim na~rtom je marsikaj la`je.

Naklju~ne obiskovalce P{enka je gradnja pionirskega objekta

prav tako so izkoristili mo`nost strokovnega vodstva pri ogledu gradbi{~a.

Vrtanje lukenj za zati~e, s katerimi nadomestimo vezave.

Prenosno le`i{~e iz naravnih materialov - smrekove veje ter praprot (za manj bode~e vzglavje) povezane skupaj.

fascinirala,

Izziv - pri`gati ogenj s polovico v`igalice.

Plajba - sodoben gradbeni pripomo~ek.

Skupinska gradnja na vi{ini.

Zakaj `agati utore za spoje, ~e lahko uporabimo dleto?Hrano si te~ajniki ves ~as kuhajo sami.

Olupljene su{ice polep{ajo estetski videz objekta ter onemogo~ajo zareditev {kodljivcev pod lubjem.

Ribno - kjer popolnost sre~a dvojnika

Reporta`a s taborjenja tabornikov Rodu jezerski zmaj Velenje

"Ribno - kjer popolnost sre~a dvojnika". Ja, prav to je zapisal stari ma~ek taborni{tva, Marko Sir{e. In verjemite mi, ~e on tako pravi, zagotovo velja kot pribito. Dodatno verodostojnost pa bi z veseljem v to izjavo zabili prav vsi zmaj~ki in zmaj~ice, ki so kadarkoli okusili ~arobno me{anico prijateljstva, zabave, dogodiv{~ine in vedo`eljnega nabiranja novih znanj v zavetju neokrnjenih gozdov v okolici Ribnega pri Bledu.

Rod jezerski zmaj Velenje slovi kot naj{tevil~nej{i slovenski rod, kar zna biti svojevrstna te`ava za pripravljavce letnega taborjenja. Dve ali tri izmene, to je sedaj vpra{anje. Letos smo velenjski taborniki taborili v dveh izredno zasedenih in {tevil~nih izmenah. Ve~ nas je - bolj{e je, pravijo, in mi lahko ta rek zagotovo potrdimo. V desetih dneh (oziroma v petih za tiste najmlaj{e tabornike in tabornicemuren~ke), toliko traja ena izmena, smo do`iveli marsikajod `e pravzaprav "stalnih rubrik", kot so urejanje vodovega koti~ka, neusmiljenega boja za pre`ivetje na progi pre`ivetja, zanimivega in predvsem zabavnega ve~ernega programa ob tabornem ognju, ki je zajemal vse od popularnega gangsta rapa do poskusov snemanja filma, do tistih dejavnosti, ki presegajo meje obi~ajnega: bivakiranje oziroma tako imenovana "ranger varianta" na Pokljuki, tematski dan na temo Asterixa in Obelixa, ki je bil predvsem mlaj{im v veliko veselje, taborni{ki krst ( o katerem bolje, da ne govorimklju~na beseda: glina) pa {e kaj bi se na{lo.

V sklopu samega taborjenja se je izvajala RJZ-jeva vodni{ka {ola, ki vsako leto vzgoji kar lepo {tevilo dobrih vodnikov ter jih uspe{no pripravi na delo z vodom. Letos so se doma~im tabornikom v vodni{ki {oli pridru`ili tudi taborniki iz drugih slovenskih rodov, z nami pa se je "mu~ila" tudi zamejska Slovenka iz Avstrije.

Leto{nje taborjenje je bilo nekaj posebnega zaradi 40. obletnice prvega taborjenja v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu.

Ob koncu bi se rad zahvalil Master Cardu za ogla{evanje na na{em taborjenju: Kravji rog: 20 EUR, Naustnik: 5 EUR, Usnjen trak: 8 EUR.

Gledati taborovodjo Sineta, kako uveljavlja svojo avtoriteto s pihanjem v rog: neprecenljivo. Nekaterih stvari se ne da kupiti. Za vse ostalo je tukaj Master Card.

Aja, ~e {e niste ugotovili - imeli smo se z eno besedo neponovljivo fajn. No, v bistvu sta to dve besedi. Ups.

Besedilo in foto: Matej Ram{ak

Prvovrstna zabava in smeh v o~eh!

Leto{nje taborjenje v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu je bilo za rod Pusti grad [o{tanj prav posebno. Ne samo zaradi visokega jubileja na{ega tabornega prostora (letos praznujemo 40. obletnico prvega taborjenja v Ribnem), ampak tudi zaradi izjemno dobrega in spro{~enega vzdu{ja na taboru. 130 tabore~ih je pre`ivelo 10 dni kot v najlep{ih taborni{kih sanjah. Super ve~eri ob tabornem ognju, nepozabni pripetljaji na bivaku, taborna olimpiada, ~udovito vreme, zabaven krst, v katerem smo se vrnili v ~as pionir~kov, in {e mnogo, mnogo ve~. Omeniti je potrebno tudi uspe{no izveden vodni{ki te~aj

M^, ki je ustvaril 20 novih vodnikov, ki bodo {irili taborni{ko znanje in na{ na~in `ivljenja med najmlaj{e.

Besedilo in foto: SiNi

Nepozabno Kolpasti~no taborjenje!

Muhasto vreme, ~udovita reka Kolpa, prijazni doma~ini, zelena narava, odli~no taborni{ko vzdu{je ... vse to so besede, s katerimi bi lahko opisal taborjenje tabornikov iz Rodu podkovanega krapa iz Ljubljane. Vsakoletna nova lokacija tabora je resda velik zalogaj za vodstvo rodu, ampak zanje to pomeni le nov velik izziv. Letos so taborili v neposredni bli`ini vasice Ku`elj ob Kolpi. [tevil~no morda res ne ravno velik tabor je prevevala mo~na energija, ki te je kar posrkala vase. Otro{ki smeh je pronical skozi de`ne kaplje in v na{ih srcih je vedno sijalo sonce. Bolj taborni{kega taborjenja {e nisem do`ivel in takrat sem si za`elel, da bi se ~as ustavil. Hvala vam Krapovcem za izjemno gostoljubje.

Besedilo in foto: SiNi

Mavri~no taborjenje

Svobodnih kamnitnikov

Spet smo pri~akali poletje in s tem tudi MAVRI^NO

TABORJENJE 2006 v Bregu ob Kolpi. Najmlaj{i ~lani in njihovi vodniki smo bili na Kolpi pet zanimivih dni. Tja smo se polni pri~akovanj odpravili v ponedeljek, 3. julija, zjutraj in do tabora pri{li ravno v ~asu kosila. Tisti dan smo si z igro razdelili pisane rutice mavri~nega taborjenja - vsak vod je imel svojo barvo rutk. Prav tako pa so bili pobarvani dnevi in s tem je bilo povezano de`urstvo, pribli`na barva hrane in program. Udele`enci taborjenja murni in M^-ji, so imeli sicer lo~en program, vendar so se vseeno odli~no ujeli med seboj.

V ve~ernem programu smo se zdru`ili z M^-ji. Ob ve~ernem ognju smo peli pesmi v spremljavi kitare, imeli TV ve~er in "no~no orientacijo" z mavri~nimi lampijon~ki. Zadnji ve~er je vsak mlaj{i ~lan na{ega rodu, ki se je udele`ili taborjenja, dobil svojo `uro in prav vsi so bili ponosni nanjo. To je bil resni~no lep zaklju~ek na{ega prijetnega dru`enja.

Sama kot vodnica sem z minulim taborjenjem resni~no zadovoljna, saj me je presenetilo izredno zanimanje vseh muren~kov za program. Tako smo brez problemov izpeljali taborjenje do konca. Sedaj se vsi spet veselimo novih dogodiv{~in, ki `e ~akajo na nas.

Polona Perko, Foto: Samo Vodopivec

Tam ob ognju na{em ...

Taborniki RST iz Dom`al smo si ob tabornem ognju v roke segali cel mesec julij.

V za~etku meseca smo na desetdnevnem taborjenju za GG-je postavljali kuhinje z ognji{~i in si v njih kuhali ve~erje, dvakrat od{li na bivak, se kopali v reki Krki, zidali pe~ico, imeli no~no in dnevno orientacijo, se za cel dan prelevili v viteze in princeske ter nabirali u`itne rastline.

Sledila je osemdnevna izmena za medvedke in ~ebelice. Tudi tukaj nismo pozabili na najrazli~nej{e taborni{ke aktivnosti, kot so postavljanje in kurjenje ognja, panoge mnogoboja, kanuarjenje in vozlanje. Od{li smo tudi na dvodnevni bivak, za en dan pa smo postali ~isto pravi gusarji. Manjkali niso seveda niti taborni{ki krsti in poroke.

Tretji vikend v juliju je bil namenjen taboru gr~. Nekdaj aktivni taborniki so obujali spomine na stare ~ase in se spet pomerili v nekaterih taborni{kih ve{~inah.

Za piko na i smo zaklju~ili s PP taborom. Bodo~i vodniki, na~elniki in aktivni PP-ji smo imeli teden dni ~asa, da se {e bolj pove`emo, da osvojimo nova znanja, da se preizkusimo v najrazli~nej{ih avanturah in da postanemo {e bolj motivirani. Lahko re~em, da nam je uspelo.

Platnena streha {otorov, razigrani obrazi, nova prijateljstva, zvok kitare in prasketanje ognja - kaj naj {e re~emo - res nor mesec je za nami!

Tina Mo~nik

Pe~enje pi{~ancev in twistov na bivaku.

M^-kov je bilo res velikooooooo!

Iz taborni{ke pesmarice SUNRISE - Norah Jones

c B Eb B

c B Eb B

c B Eb Ab Ab B c Sunrise, sunrise, B Eb looks like morning in your eyes,

c Eb Ab Eb but the clocks held nine fifteen for hours.

g7 c Sunrise, sunrise, B Eb couldn't tempt us if it tried,

c Eb Ab Eb 'cause the afternoon's already come and gone. And I said ...

c B Eb Ab

Oooooooooooooooo ...

c B Eb Ab

Oooooooooooooooo ...

c B Eb Ab

Oooooooooooooooo ...

f7

To you ... B c

Surprise, surprise, B Eb couldn't find it in your eyes,

c Eb Ab Eb but I'm sure its written all over my face.

g7 c

Surprise, surprise, B Eb never something I could hide,

c Eb Ab Eb when I see we made it through another day.

Then I say...

c B Eb Ab

Oooooooooooooooo ...

c B Eb Ab

Oooooooooooooooo ...

c B Eb Ab

Oooooooooooooooo ...

f7

To you ...

F/A Ab

And now the night Ab F/A will throw its cover down on me again F/A and if I'm right, Ab it's the only way to bring me back.

c B Eb Ab

Oooooooooooooooo ...

f7

To you ...

Klemen Kenda

Aleksander Jenko

Kri`anka

Kolofon

Uredni{tvo : Ale{ Cipot (ales.cipot @ rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@ rutka.net) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ (blaz.verbic@ rutka.net) - urednik fotografije, Meti Buh (meti @ rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@ siol.net) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda (sini @ rutka.net) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta : Igor Bizjak (bizi@ rutka.net). Novinarji in sodelavci : Barbara Ba~nik (barbara.bacnik @ rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@ tele-cable.net), Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic @ guest.arnes.si), Tanja Cirkven~i~ (tanja @ rutka.net), Darko Jenko (darko.jenko @ siol.net), Klemen Kenda (bubi @ rutka.net), Primo` Kolman (primoz.kolman @ yahoo.com), Frane Merela (frane.merela @ guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak@ epn.ba), Tadej Pugelj (pugy @ rutka.net), Matej Ram{ak (ramsak @ tok-tok.com), Lea Repi~ (lea.repic @ siol.net), Ale{ Skali~ (amerikanec @ rutka.net), Samo Vodopivec (samo @ rutka.net). Lektoriranje: Katarina Jesenko (katarina.jesenko @ rutka.net). Ustanovitelj , izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@ rutka.net, info @ zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 500 SIT, letna naro~nina je 5000 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 64 00 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127