Avantura:
Avantura: taborniki med PIRATI
INTERVJU Andra` Ravnikar: na leto{njem ROT-u tudi naloga z GPS-om
INTERVJU Andra` Ravnikar:
[TPM tudi v prihodnje ostaja predvsem tekmovanje in IZZIV
[TPM IZZIV
TEMA MESECA Dr`avni
TEMA MESECA
mnogoboj v Postojni
TABOR NA OBISKU v Selnici ob
TABOR NA OBISKU
Dravi: Kobanski rod
Izolska BI^IKLETA: z ritjo na sede`ih po izolskem zaledju
Izolska BI^IKLETA:
Taborni{ke novice, Karikatura 3
Faca 9
4 IGRA
Avantura: Piratski izziv 10
SOS 12
Ko bom velik, bom ... 13 14 [TPM
16 Od rodov
17 Intervju
20 Tabor na obisku
22 Spust po Ljubljanici
Mednarodna stran 24
Kosobrinovi pripravki 24
Astronomija 25
Razmi{ljam o taborni{tvu ... poletje je `e tu, pa se spomnim na mnogoboj. Leto{nji mnogoboj je bil po mnenju mnogih dober. ^eprav se ve~ina niti ne ukvarja s tem. Pridejo, tekmujejo, se vrnejo domov. Spomini pa ostanejo. Vsaj do naslednjega leta.
Dokler nisi del organizacije, si te`ko predstavlja{, kaj vse se skriva v ozadju enega vikenda. Letos sem bila zraven. Sicer manj, kot bi si marsikdo `elel, a vendar dovolj, da vem, koliko truda, ~asa in energije je vlo`ila majhna skupina zagrizenih tabornikov. [e sama nisem razmi{ljala o tem, dokler me ni nek mimoido~i vpra{al, kdo vse je to pripravil, potem pa ni verjel mojemu odgovoru.
In kak{en je recept za dober mnogoboj? Starej{i taborniki so priznali, da mora biti rod, ki si upa organizirati mnogoboj, zelo pogumen. Po mojem mnenju pa zelo iznajdljiv. Do nedelje, ko se vse kon~a, gre lahko narobe tiso~ stvari. In na organizatorjih je, da poskusijo vse ~imprej prikriti in odpraviti. Pomemben je seveda kader; organizacijski odbor ljudi, ki vedo, kaj delajo in to delajo dobro. Ter seveda komunikacija z nadrejenimi. Slednje pa trpi. Vendar nam ni treba skrbeti, saj se bo prav gotovo na{el kdo, ki bo pripravil seminar za bolj{o komunikacijo in tako re{il vse prihodnje taborni{ke akcije...
26 KOPR
27 Stric volk
Od rodov 28
Stran ZTS 28
Kolumni 29
Tema meseca 30
ROT 33
Na
Pa se spet spomnim na mnogoboj. In take misli me pripeljejo do ob~udovanja. Ob~udovanja ljudi, ki stojijo za vsemi tekmovanji, ki se jih vsako leto udele`imo, tabori in ostalimi akcijami. Ob~udovanja vodnikov, da so na voljo kadarkoli in kjerkoli. Ne glede na to, ali smo trenutno na vi{ku ali v rahli krizi, ti ljudje so tu. Pa ne zaradi vzgoje, izku{enj in osebne rasti, temve~ zato, ker v tem u`ivajo. Imejte lepo taborni{ko poletje!
Lep ~etrtkov dan nas je zjutraj prebudil, ko smo taborniki Rodu odporne `elve Anhovo na svojem tabornem prostoru gostili otroke iz vrtca iz Deskel in Kanala. Okoli 80 otrok z mentorji se je zbralo in dopoldan pre`ivelo pri tabornikih, ki smo jim popestrili in olep{ali vzdu{je v naravi. Otroci so pri{li od vrtca do tabornega prostora pe{. Tam smo jih pri~akali Ana, Tine, Ana, Nejc in Bo`o. S pozdravom in dvigom zastave ter petjem taborni{ke himne se je pri~el taborni dan za otroke. Pripravili smo jim {otore za domovanje, lokostrelstvo, metanje `oge v ko{ in nogomet. Otroci so bili zelo navdu{eni nad lokom in {otorom. Po opravljenih preizku{njah smo zakurili taborni ogenj, iz zraka pa smo pri~akali {e padalce.
Dan smo zaklju~ili z `eljami, da se bomo v bodo~e {e videli.
Maru{a Ba{a
Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor @ rutka.net ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje ~lankov za 9. {tevilko je 15. avgust. Septembrska {tevilka izide 8. septembra.
Uredni{tvo
Zahvala
Zahvaljujemo se na{i ob~asni sodelavki Manci Kra{evec, ki se je za ~lanek o Taborni{kem Fe{tivalu v prej{nji {tevilki odpovedala nakazilu povra~ila stro{kov v korist revije Tabor!
Uredni{tvo
Klub mariborskih vodnikov in na~elnikov, ki skrbi za dodatno zabavo in izobra`evanje obmo~ja, je tokrat svoje predavanje izvedel v obliki pionirskega vikenda, ki se je odvijal 6. in 7.maja ob akumulacijskem jezeru Po`eg v okolici Polskave. Mihi Edru, ki je pripravil vikend, je pomagal Andra` Dre{~ek, pionir z drugega konca Slovenije in vodja leto{njega pionirskega te~aja. Poleg {e dveh pionirk pa se je vikenda udele`ilo tudi ve~ tabornikov z obmo~ja.
Dva dni smo se tako u~ili osnovnih pionirskih ve{~in in tekom vikenda postavili nekaj objektov: dolg lesen most preko zaliva jezera, pravi piratski jambor in dvignjeno ognji{~e, kar so vse koristno uporabili na Piratskih izzivih, ki so sledili ~ez teden dni.
Nina Medved
22. - 24. septemberROT (gostitelj RST Dom`ale) rot.rutka.net
Te~aji za vodje in specialisti~ni te~aji
22. - 29. julijLokostrelski te~aji (G[)
frane.merela @ guest.arnes.si
13. - 20. avgustTe~aji za vodje enot (G[)
tanja @ rutka.net, matej.hauptman@ email.si
avgustTe~aj bivanja v naravi in pionirstva
21. - 28. avgustaTe~aj orientacije in topografije (G[) Amikky @excite.com
V ~asu od 6. do 14. avgusta 2006 bo v Italiji potekal Rowerway (roverway.rutka.net). Od 9. do 18. avgusta bo na otoku Obonjan pri [ibeniku (Otok mladosti) potekal 8. zlet hrva{kih tabornikov (8. smotra SIH).
Poglej, kako si bo{ lahko uredil okolico {otora. Obkro`i, kar `e zna{ postaviti.
Taborjenje je tako reko~ pred vrati. In nekateri `e sanjamo o vsem, kar nas ~aka - pa ~eprav {e v doma~i postelji.
Najbolj{i od vseh mi je indijanski dan!
Vsak pravi Indijanec je imel svojo medicino, ki jo je varoval in spo{toval. V medicini je nosil predmet, ki mu je veliko pomenil in je bil zna~ilen zanj. Ko se boste prelevili v prave Indijance, se porisali in si nataknili perjanice, si izdelajte {e svojo medicino. Vzemite okrogel kos usnja ter iz njega naredite mo{nji~ek. V mo{nji~ek spravite tisto stvar, ki vam je na taboru najbolj prirasla k srcu. Seveda si skupaj z medicino nadenite tudi svoje indijansko ime.
Kot ve{, so Indijanci `iveli v tesni povezanosti z naravo. Znali so zakuriti ogenj s kresilnim kamnom in si na njem pripraviti odli~no kosilo. Poskusite z va{im plemenom nabrati kobilice na travniku in jih spe~i v ponvi na ognju. Samo posolite jih {e in odli~ne so!
Seveda pa so Indijanci tudi dobro poznali u`itne in zdravilne rastline. Na travniku lahko naberete razli~ne rastline ter jih vme{ate v jajca in spe~ete omleto. Uporabite lahko mlade vr{i~ke koprive, cvetove ~rne detelje, rman, regrat, mlade liste marjetic, ~ema`, lahko pa uporabite tudi kak{no lisi~ko ali jur~ka.
Pri nabiranju rastlin in gob morate biti zelo pazljivi, s seboj raje vzemite nekoga, ki jih res dobro pozna.
Kmalu se bomo vsi taborniki za kak{en teden ali dva preselili v naravo in na{ drugi dom bodo postali {otori. Da bomo te dni pre`iveli kar se da prijetno, bomo morali pred odhodom dobro premisliti, kaj vse potrebujemo na taborjenju in vse to pametno zlo`iti v nahrbtnik.
Najbolj pomembno je, da si vso prtljago pripravi{ sam. Le tako bo{ na taborjenju in izletu vedno vedel, kje se skrivajo svetilka, majice ali ~evlji.
Kadar se odpravljamo od doma za dlje ~asa, nahrbtnik rad postane premajhen za vse, kar bi radi vzeli s seboj. Zato pusti doma elektronske igrice, mobitele in diskmane ter namesto njih raje vzemi kak{no ~okolado in rezervne nogavice.
Najprej dobro razmisli, kaj vse potrebuje{, in napi{i seznam. V~asih bo to namesto tebe naredil `e vodnik ali taborovodja. Vse stvari s seznama si nato razmesti na posteljo ali mizo ter jih sproti ozna~i.
Nato sledi zlaganje v nahrbtnik. Vse stvari najprej spravi v plasti~ne vre~ke, {ele nato pa v nahrbtnik.
Pri zlaganju v nahrbtnik moramo opremo pravilno razmestiti, da jo kasneje la`je nosimo. Dobro si oglej sliko.
na vrh nahrbtnika zlo`i tisto, kar bo{ potreboval kmalu, ko bo{ prispel (jedilni pribor, ~utara, hrana ...)
na dno nahrbtnika zlo`i tiste stvari, ki jih bo{ nazadnje potreboval (rezervni ~evlji, konzerve ...)
Ne privezuj veliko stvari na nahrbtnik, saj bodo med potjo odskakovale in ropotale. Pa
{e de` jih bo zmo~il, ~e te ujame.
Vedno vse stvari najprej zlo`i v plasti~ne vre~ke in {ele potem v nahrbtnik. Tako bodo stvari ostale suhe pa {e pome{ale se ne bodo.
v `epe nahrbtnika zlo`i tisto, kar potrebuje{ med potjo (pija~a, rob~ki, fotoaparat)
ob hrbet zlo`i stvari, ki so te`ke ali pa tiste, ki se nikakor ne smejo zmo~iti (obleka, spalne vre~a ...)
~e v nahrbtniku ni dovolj prostora, lahko nanj prive`e{ armafleks in {otorsko krilo
Tabornica Katka hiti na tabor. Pomagaj ji najti pot!
MOJE IME JE ... Rok Rok
PI[EM SE ... Repinc Repinc
PRIJATELJI ME KLI^EJO ... Garfi, Rokc Garfi, Rokc
STAR SEM ... 12 let let
PRIHAJAM IZ RODU ... Stra`nih ognjev iz Kranja ognjev iz Kranja ognjev
MOJI HOBIJI SO ... odbojka, taborniki, kolesarstvo, plavanje, rokomet odbojka, taborniki, kolesarstvo, plavanje, rokomet odbojka, taborniki, kolesarstvo, plavanje, rokomet odbojka, taborniki, kolesarstvo, plavanje, rokomet odbojka, kolesarstvo, rokomet
MOJE @ELJE ZA PRIHODNOST SO ... postati zobozdravnik postati zobozdravnik postati zobozdravnik postati zobozdravnik postati
LJUDJE O MENI PRAVIJO, DA SEM ... prijeten fant prijeten fant prijeten fant prijeten fant prijeten fant
MOJ @IVLJENJSKI MOTO JE ... `iveti zdravo, z naravo `iveti zdravo, z naravo `iveti zdravo, z naravo `iveti zdravo, z naravo
BRALCEM BI RAD SPORO^IL ... vod [korci je najbolj zakon vod je najbolj zakon vod zakon
Biti v vodu med samimi puncami, ki jih v teh prvih poletnih dneh kar razganja od `ivljenja, je v~asih kar naporno. Toda, tudi to se da pre`iveti in `iv dokaz je Rok, faca meseca. Medtem ko se punce hihitajo dekli{kim zadevam, Rok potrpe`ljivo poslu{a in se nasmeje. S svojimi pripombami nenehno spravlja v smeh celoten vod, s ~imer poskrbi, da v vodu vedno vlada prijetno ozra~je.
Piratski izziv je akcija, namenjena GG-jem, ki jo `e 4. leto zapored organizira Rod ^rno jezero iz Slovenske Bistrice in vedno poteka v okolici ob najrazli~nej{ih jezerih v okolici Slovenske Bistrice. Udele`enci leto{nje akcije so se tako lahko v 3-dnevni avanturi spopadli z najrazli~nej{imi nalogami in izzivi. Tako so izdelovali splave in se vozili z njimi, se vozili s kanuji, streljali s katapultom in se seveda spopadli z najbolj{o progo pre`ivetja. Vsi pa si bodo Piratski izziv zapomnili po mrtvih ribah na jezeru, dobri dru`bi in novih prijateljih ter zaljubljenih pogledih nekaterih udele`encev. En glasen arrrrr (piratski pozdrav) do naslednjega Piratskega izziva!
Nik, IX. SNOUB Maribor
Dobro je bilo, samo malo slab{a hrana je bila kot lansko leto. Organizacija je bila skoraj popolna - vsak {otor bi lahko dobil sredstvo proti tak{nim in druga~nim insektom.
Ur{ka, KoR Selnica ob Dravi Najbolj{a je bila proga pre`ivetja, zato ker imam rada nove izku{nje. Spoznala sem tudi nekaj novih tabornikov iz Maribora.
Anja in
Najbolj{a je bila proga pre`ivetja in veslanje s kanuji. Sobotni ve~erni program pa smo zaznamovali kot najbolj pripravljen vod/rod in s tem osvojili naziva miss in mister Piratskega izziva 2006.
Ne`a, RJZ Velenje
Ful fajn je bilo. Po~utili smo se spro{~eno. Zelo v{e~ mi je bilo, ko smo delali splav, peli ob ognju in ko smo se u~ili vezi. Najbolj{a pa je bila proga pre`ivetja.
Jure - Bolha, RDP [entjur pri Celju
Higiena - na nuli. Hrana - malo premale porcije. Lokacija - mravlji{~e. Vodniki - {pica. Voda - nepitna. Stra`anajbolj{a (dretje na{ih sosedov). Hanza nas je vla~il po dreku na progi pre`ivetja, kjer smo morali delati sklece in po~epe. Jedli smo mrtve ribe, pobrane z jezera.
Jure Pipenbaher - Pipi, R^J Slovenska Bistrica (organizator)
Torej, Piratski izziv je akcija namenjena GG-jem {irom Slovenije. Leto{nja akcija je bila `e ~etrta po vrsti, vendar se za celo Slovenijo nekako organizira drugo leto. Za~etnik in pobudnik te akcije je bil biv{i na~elnik Rodu ^rno jezero, Teodor Horvat. Njegovo idejo in pa tradicijo peljem in izvajam sedaj jaz z novo ekipo, ki `eli akcijo narediti bolj{o in kvalitetnej{o.
Z leto{njo akcijo sem zadovoljen. Program je bil namenjen bolj starej{im GG-jem, saj je bilo ve~ pionirskih dejavnosti, ki pa so povezane z dobrim predznanjem. Najbolj zadovoljen sem z udele`bo, ki je bila najve~ja do sedaj (okoli 60 GG-jev iz 6 rodov). Najve~ji problem pa se mi zdi, da je bilo vreme muhasto in vetrovno ter pa premalo kadra za izvajanje vseh aktivnosti, od proge pre`ivetja do vo`nje s kanuji. In prav tukaj vidim razlog, zakaj se zelo malo rodov odlo~a organizirati tak{ne akcije.
Za naslednje leto `e razmi{ljamo, da bi akcija postala mednarodna in da Piratskega izziva ne bi organiziral samo Rod ^rno jezero.
Pozdravljeni sotrpini! Najlep{i ~as v letu je - poletje! Veseli sva va{ih pisem, ~eprav pove~ini vsebujejo negativne informacije. @eliva pa, da vam najini odgovori ~im bolj koristijo. U`ivajte poletje na polno in zopet se sre~amo jeseni!
V: Draga Kuhla in Kahla!
Star sem 15 let in noro zaljubljen! Razmi{ljam samo {e o njej in priznam, da to po~asi postaja `e prenaporno! Ona tega ne ve in morm ji povedat, samo ~akam na pravo prilo`nost! Ne morm pa ji povedat prek telefona ali po internetu, nujno jo morm vidt, samo strah me je, kako se bo odzvala. Ve~krat imam ob~utek, da mi pozornost in vse tiste lepe poglede vra~a in da u`iva v moji dru`bi. Nisem pa prepri~an, da je tudi ona zaljubljena vame. Prosim svetujta mi, kaj naj naredim, ko se sre~ava, in kako naj se zamotim, da ne bom ve~ neprestano mislil le nanjo! V~asih se spra{ujem, ~e je to sploh ljubezen ali je `e bolezen?
zmeden in zaljubljen
V: Dragi Kuhla in Kahla!
Najbr` vesta, da so problemi vsakega najstnika star{i, eni so bolj zate`eni, drugi manj, eni pa so zate`eni res upravi~eno. No, pri mojih tastarih je za znoret! Najbolj na `ivce mi gre, ker mi ne pustijo, da mam svoj stil obla~enja in mi vsiljujejo stvari, ki mi niti slu~ajno niso v{e~. Zakaj ne morem sama odlo~at o svoji zunanjosti? Problem nastopi tudi, ko gre moji mami tok v nos, da mam fanta. Ona bi najraj{ vidla, da ga do 18. leta ne bi mela, kar je {e 3 leta. Potem so pa tuki {e ocene, ki za moje pojme niti niso slabe, ampak od mene zahtevajo, da sem popolna, kar pa na `alost nisem in tud nikol ne bom. Tko da - kaj nej {e re~m drucga kot: SOS!!!
Zvezdica
O: @ivijo, zmeden~ek! Oh ja, ne ve{, kako veseli sva tovrstnih pisem, polnih ljubezni, hrepenenja in na~rtov. In te hkrati ~isto razumeva. Te`ko je tvegati in se izpostaviti s tem, ko ljubljeni osebi priznamo, kaj in kako ~utimo, ko se popolnoma odkrijemo ... ampak to so trenutki, vredni pomnjenja, vredni tveganja. Zato samo pogumno naprej. Predlagava, da {e malo preveri{ signale, dobi{ {e kak{no potrditev vzajemne situacije, potem pa kar karte na mizo. Bolj bo{ odkrit, bolj bo za`galo. Samo ne je na hitro presenetiti, tudi ti ji lahko po~asi namiguje{, da ti je v{e~. Bolje po~asi napredovati, da ti ne bo potem `al. Medtem pa se lahko zamoti{ s planiranjem tega dogodka, s poslu{anjem glasbe, {portom, pisanjem ... nekako nimava recepta, kako si jo izbiti iz glave, si pa~ zaljubljen in ni ga lep{ega ob~utka. Dokler je vse v mejah normale pa tudi za bolezen ne gre, ~as bo pokazal svoje in vse se bo odvilo samo od sebe. Poveva iz izku{enj!
O: Pozdravljena! Ni kaj re~i kot samo: "Ti kar sveti v vsem svojem sijaju, zvezdica mala." Zdaj medve ne veva, za kak{en drasti~en stil obla~enja gre, pa vendar, ~e je vse znotraj znosnega, le da te tvoja mami ne vidi v taki lu~i, potem bo{ to tudi {e prerasla. Gre le za fazo, ki jo mora{ kot najstnica dat skoz. Potrudi se, da bi tvoji star{i razumeli, da gre za tvoj na~in izra`anja in da ti tudi glede fanta lahko zaupajo. Vse je v zaupanju: torej ni~ pono~evanja, laganja in skrivanja, vse naj bo "out on the open", ~e ve{ kaj misliva. Glede ocen je pa zadeva `e zaskrbljujo~a. Prav ima{, ko pravi{, da nih~e ni popoln, daj star{em vedeti, da se trudi{ po svojih najbolj{ih mo~eh in da se u~i{ zase, ne zanju. Midve pa upava, da res se, ker je izobrazba tisto, kar ti bo v `ivljenju prav pri{lo. No, toliko od naju, pa sre~no in ne pozabi na svoj sijaj, zvezdica.
Biti vodnik je velika ~ast. Biti vodnik pomeni, da ti v vodstvu rodu zaupajo in te cenijo. Biti vodnik pomeni nadgrajevanje svoje lastne osebnosti. Biti vodnik pomeni neprecenljivo zalogo znanja in izku{enj. Moj prvi vodnik mi bo za vedno ostal v spominu. Nau~il me je ogromno, me navdu{il za tabornike in mi v glavo vcepil idejo, da bom tudi sam enkrat postal vodnik. Sedaj kot vodnik z ve~letnim sta`em, mentor, predavatelj in vodja vodni{kega te~aja ... lahko re~em le, da sem dosegel vse, kar sem vedno `elel postati pri tabornikih. Otroci so moja energija in delo z njimi mi je v najve~je veselje.
PLUSI in MINUSI!
+ (plus)- (minus)
Ve{ za vse, kar se dogaja v rodu.Dobra priprava vodovega sestanka je osnova za dober sestanek.
Delo z otroci ti da veliko energijeOtroci ti znajo v~asih res piti kri. in veselja.
Vodniki smo CARJI.^e si rojen zape~kar, potem ti bo vodni{tvo vzelo kar preve~ ~asa.
Udele`ba na motivacijskih akcijah? za vodnike.
Mo`nost udele`be na tekmovanjih?
z ostalimi vodniki.
Spoznavanje drugih tabornikov iz?
cele Slovenije.
Pomo~ od ostalih vodnikov je?
vedno na voljo.
Dogodiv{~ina in nepozabno?
do`ivetje na vodni{kem te~aju. ^ut pomembnosti. Jaz sem? pa vodnik!
Veselje v otro{kih o~eh ob tvojem?
dobrem delu.
Udele`ba na rodovih sejah.?
Vse tiste vodnice oz. vodniki, ki si?
jih prej skrivaj ogledoval, so sedaj
dostopne (dostopni).
Nagrade s strani rodove uprave?
za dobro delo.
Ob besedi vodnik marsika teri GG zasu~e z o~mi in si misli: "Si nor. Le kdo bo poslu{al te mulce!" Saj imajo po svoje prav. Biti vodnik ni vedno lahko. Vendar sem trdno prepri~an, da je dobrih stvari mnogo ve~ kot slabih. Pa poglejmo, kak{ni so plusi in minusi vodnika!
ne postal vodnik? postal vodnik?
da ne
da ne
ne bi
da ne bi
^e si `eli{ postati vodnik, mora{ najprej uspe{no opraviti vodni{ki te~aj. Teh je na izbiro kar nekaj. Povpra{aj svojega vodnika, na~elnika ali stare{ino rodu naj te prijavijo na te~aj.
Velenjski grad, 13. maj 2006. Ura: 7.15: Ekipe se `e zbirajo na prizori{~u e{-te-pe-em-a dva tiso~ {est, enega izmed najbolj zahtevnih orientacijskih preizku{enj poleg ROT-a, sicer v zadnjem ~asu s (pre)slabo udele`bo predvsem ekip iz drugih rodov.
Zvelenjskega gradu, ki je bil s svojo srednjeve{ko ku liso resni~no primeren prostor za tak{no "kraljev sko preizku{njo", smo se odpravili na dvodnevno pot. Najprej do Pa{ke vasi, drugi dan pa nazaj proti Velenju. @e prvi KT je bil presene~enje. Veliko presene~enje. Test iznajdljivosti: latinski izraz za jajce, 3 simbolni pomeni jajc... ?! Nato pa, kot da `e sam test ne bi bil dovolj, je dobil vsak v roko ... uganite, kaj. Ja kaj, ne sendvi~a!!! Vsak je dobil JAJCE. Surovo jajce. "Za ve~erjo," so rekli. "Prines'te celga na cilj!" Pa smo {li. Z jajci v rokah. Ko`elj je bil prva vi{inska ovira, kateri so sledile {e mnoge druge, najbolj pa smo se spotili pri pre~kanju Ple{ivnika, vrha zraven gore Oljka. Kakorkoli, v 7 urah, kolikor je zna{ala ~asovnica za prvi dan, je bilo potrebno prehoditi okoli 15 km in premagati 200 m vi{inske razlike. Seveda so nas na poti ~akale tudi zanimive, raznovrstne in razburljive naloge: re{evali smo (te`ak) topotest, izkazovali sintezo svoje likovne nadarjenosti in znanja tehni~nega risanja pri risanju skice terena, ugotavljali, da taborni{ki semafor ni ~isto enak tistemu prometnemu, se mu~ili s prihodom pod kotom, pazili da ne stopimo na mino pri prehodu minskega polja in si izmi{ljali nove pridevnike, da bi ~im bolje prikazali lepoto, zanimivost, nenavadnost in razgibanost poti, ki jo je bilo potrebno pohvaliti pri opisu poti, ~eprav je {lo za navadno gozdno pot z nekaj oguljenimi listavci med dolgo~asno ~redo smrek (hvalabogu, da sem blefer). ^eprav smo skoraj s prividi komaj na{li cilj prvega dne, tabor na Taboru (zaselku ob Pa{ki vasi, da ne bo pomote) in so se taborni ognji zdeli kot fatamorgana, preizku{enj {e zdale~ ni bilo konec. Treba je bilo {e postaviti {otor, postaviti ognji{~e in skuhati, takrat se je zdelo, da pregre{no dobro zelenjavno enolon~nico z nekaj ko{~ki mesa za vzorec. Pred spanjem, ki smo ga `e zares mo~no pogre{ali, pa je bil {e ~as za no~no oddajanje morseja s svetilko. Da pa zares nismo mogli zatisniti o~esa pred polno~jo, so poskrbeli pevci, torej tisti najbolj vztrajni, ki so s kitaro v rokah prepevali prave taborni{ke pesmi (pa tudi kak{na netaborni{ka
Del organizatorskega tima na cilju pri~akuje ekipe.
se je zna{la vmes) in skrbeli za dobro vzdu{je. Nekatere (beri: fantovski del na{e ekipe) pa je pred gotovim spancem "obvarovala" tudi panika ne`nej{ega spola, ki so jo dekleta iz na{e ekipe zagnale zaradi pajka v {otoru, ki se je v njihovih mislih spremenil najmanj v dinozavra z 8 kosmatimi nogami.
Drugi dan. 14. 5. 2006, 5:20. "Ej, vstante! [tart bo ~ez pol ure," je bil najbolj osovra`en stavek tistega jutra. @ivo in Lipeta, "taglavno" in traserja, pa bi verjetno marsikdo tisti trenutek najraje kam poslal. Kam, pa naj bo predmet va{e domi{ljije (ne smem uporabljati kletvic, prmejdun, saprabolt nazaj!). Kakorkoli, v pol ure je bilo potrebno, ~e smo se seveda `eleli pravo~asno odpraviti na pot, pospraviti {otor in ognji{~e, pozajtrkovati, pa {e kaj bi se na{lo. Tako smo ob {estih `e za~eli biti boj s petimi urami poti nazaj proti izhodi{~u - Velenju.
Po prvi pomo~i, kjer smo se prepri~ali, da {e znamo narediti kompresijsko prevezo, se je za~ela muka. Pot se je strmo dvignila in se {e lep ~as ni in ni hotel zravnati ali spustiti. Vmes smo z zra~no pu{ko ustrelili jelena in pregledali, ~e imamo vse obvezne dele opreme. Na Jakcu, vzpetini nad Velenjem, smo postavili bivak iz 3 {otork, nato pa se zapodili po vzpetini navzdol, saj je ~as neusmiljeno {printal (ne le tekel). Hitrostna etapa se je zaklju~ila v Velenju, toda do cilja je bilo {e nekaj kilometrov, saj se je nahajal na popolnoma drugi strani mesta. In tako se je zaklju~il tisti naporni del [TPM-a. Nepozabno avanturo smo zaklju~ili z dru`enjem, kosilom ter seveda s podelitvijo priznanj in nagrad najbolj{im.
Vsem, ki se niste udele`ili leto{njega [TPM-a in se vam ob branju tega sestavka cedijo sline, pa {e to: lahko vam je `al, da niste {li na [TPM, imeli smo se namre~ noro super dober fajn in kljub naporom u`ivali do konca. Bilo je nepozabno. Naslednje leto pa je udele`ba zate in za tvoje prijatelje preprosto obvezna!
Bla` Lipi~nik - Lipe
"Proga je bila zasnovana tako, da je trajala prakti~no ~ez cel dan, zahtevnost proge pa smo prilagajali vremenu. Za prvi dan je bilo napovedano lepo vreme, zato smo se odlo~ili, da bomo tekmovalce malo izmu~ili, saj je bil za naslednji dan napovedan de`. Lahko bi rekel, da je bila proga dolga, toda nikakor ne orientacijsko preve~ zahtevna."
Mnenje @ive ^onka{, organizatorke:
[TPM 2006 je za nami. Kako bi ga na splo{no ocenila?
[TPM je uspel! Splo{na ocena je, da so se vse ekipe imele super, da so se nau~ile veliko, `al mi je edino, da le-teh ni bilo ve~. Kljub temu, da je bilo samo 7 ekip, smo se organizatorji potrudili po najbolj{ih mo~eh.
Pripomb s strani tekmovalcev (GG-ji) skoraj ni bilo, omenili pa so, da se jim je zdela proga prete`ka, predvsem predolga. Znano je, da je bil [TPM v preteklosti znan kot zahtevnej{e tekmovanje. Bo tak{no tudi ostalo ali boste progo skraj{ali?
Jaka Dobnik, 13 let
Na [TPM-u sem se imel fajn, ~eprav je bila proga dolga. Prvi dan smo hodili pribli`no 9 ur, drugi dan pa dobre 4 ure, kar je bilo precej utrujajo~e. Z ostalimi ~lani ekipe smo se dobro ujeli, ~eprav smo se po nekaj zgre{enih poteh za~eli prepirati. Zdi se mi, da se je leto{njega [TPM-a udele`ilo premalo ekip.
Ne, [TPM je bilo vedno tekmovanje, ki je bilo izziv in tak{no bo tudi ostalo. Imamo {aljiva tekmovanja, kjer so proge kratke, [TPM pa ni eno izmed njih. Vsi GG-ji so uspeli priti do konca, torej proga le ni bila predolga. In na koncu lahko vsi re~ejo, koliko so morali prehoditi in so uspeli. @e prej sem omenil, da tekmovalci skorajda niso imeli pripomb na organizacijo. Kaj pa ti? Kaj bi si `elela prihodnje leto popraviti, spremeniti?
Mateja Vodi{ek, 15 let
Bilo je zelo v redu, toda bilo je veliko hoje. ^lani ekipe smo si med seboj pomagali in se imeli fajn. Dobro se mi je zdelo kuhanje enolon~nice, ki smo jo utrujeni z veseljem pojedli. Verjetno se bom [TPM-a udele`ila tudi naslednje leto, vendar si `elim kraj{e poti.
Celotna ekipa je prvi~ organizirala katerokoli tekmovanje, torej je gotovo, da se pojavljajo dolo~ene te`ave in iz njih smo se dosti nau~ili ter jih bomo v prihodnosti posku{ali popraviti. Sicer pa moram zelo pohvaliti vse, ki so pomagali. Kaj bi rada sporo~ila bralcem za konec?
Imejte se poleti na taborjenjih kar se da super in pridite pogledat naslednje leto na [TPM. Ob tej prilo`nosti bi se najnajnajlep{e zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji, {e posebej pa Katarini Cvikl, Bla`u Lipi~niku - Lipetu, Luku Cernjaku in Marku Ranzigerju - Raziju.
Hvala Vam!
Nejc Skarlovnik, 16 let
Bilo je ful, ful, ... ful svetovno kot na vseh tekmovanjih. Z ekipo smo fajn sodelovali in se med potjo ves ~as zabavali. Na poti smo sre~ali tudi veliko prijaznih ljudi, ki so nam vseskozi pomagali in nam priskrbeli tudi pija~o. @elim si, da bi se na prihodnjem [TPM-u imeli vsaj tako fajn kot letos, vendar si obenem `elim tudi {tevil~nej{e udele`be na tekmovanju.
Zahvala gre tudi sponzorjem:
Kavarna Nova, AV Studio, McDonald's, Mlekarna Celeia, Pekarna Tratnik, Hmezad kmetijska zadruga Petrov~e d.o.o, Ciklo Sport, Bike Store, Velenjska knji`na fundacija, Hervis, Felefon, Mel-baum, Sla{~i~arna Center, Mladost, Kmetijska zadruga [ale{ka dolina z.o.o, APS, Slovenska vojska, Okrep~evalnica Mladost, Klub za vzrejo in vzgojo konj "U".
RKJ-jevci iz Spodnje Idrije smo obiskali Vodno mesto Atlantis in si ogledali filmsko predstavo v Koloseju. Za rodov potep se je navdu{ilo kar 40 tabornikov vseh starosti, kar prav gotovo ni majhna {tevilka.
Polni pri~akovanj smo se posedli na avtobus in krenili veselim dogodiv{~inam naproti. Naredili smo {e kraj{i postanek v Godovi~u, kjer se nam je pridru`ila {e ena na{a tabornica, potem pa je pot do Ljubljane hitro minila.
Vod Ve{e smo od 26. do 28. maja pohajkovali na Mikulovici nad Mojstrano. Zbrali smo se ob 17. uri na Belci, kjer smo se z avtomobilom pripeljali na pol poti do ko~e, naprej pa smo {li pe{. Ko smo prispeli na cilj, smo se namestili in si ogledali okolico. Med drugim smo tudi popravili lestev in dimnik. Zve~er nam je vodnik pripovedoval `ivljenjske zgodbe, ki smo jih ob ve~erji pozorno poslu{ali. Naslednji dan smo si po dolgem spancu pripravili zajtrk, po njem pa smo se odpravili na orientacijo. Ko smo na cilju kuhali juho, nas je presenetil de`. Popoldne smo osvajali ve{~ine, se {li pantomimo in druge igre, zve~er pa ob ognju pekli hrenovke, klobase in jabolka z Nutello. Zadnji dan smo nekateri pospravljali ko~o in njeno okolico, drugi pa so samo pole`avali. Ob 12.00 se je na{a avantura zaklju~ila in odpeketali smo domov. Mravlja in Pi{kotek, Poklju{ki rod Gorje
V soboto, 27. maja, je bil v Velenju, 5. najve~jem slovenskem mestu, prav poseben dan. Pred avtokampom ob Velenjskem jezeru se je namre~ zbralo 54 prijavljenih ekip norih pustolovcev in avanturistov, ki so ~akali na {tart prav posebnega enodnevnega avanturisti~nega tekmovanja, na {tart Velenjske mestne avanture, ki jo pripravljajo ~lani ekipe AdventureRace Slovenija in ki skupaj s podobnim mariborskim tekmovanjem velja za eno izmed tekmovanj v sklopu Mestnih avantur. Dvo~lanske ekipe so se na 40 km ali 80 km dolgo orientacijo (odvisno od tekmovalne kategorije - Pozoj ali Mastodont) odpravile okoli 10. ure, prvi pa so na cilj pri{li `e slabe 4 ure kasneje. Tekmovalci so razdalje premagovali razli~no, proga je bila namre~ sestavljena iz ve~ etap, med njimi naj omenim gorsko kolesarjenje, veslanje, spu{~anje po vrvi, rolanje in celo plavanje v ne ravno toplem jezeru.
Svojo nalogo sta najbolje opravila ~lana ekipe AdventureTeam.si 2 (kategorija Mastodont), Peter Posinek in Rajko
Najprej so nas prijazno sprejeli v Atlantisu, kjer smo se kar {tiri ure kopali, spu{~ali po toboganu, potili v savni, prepu{~ali valovom, se namakali v jacuzziju in igrali. Prijetno utrujeni smo se morali hitro urediti, saj so nas `e ~akali v Koloseju. Naslednjo uro nas je zabaval in dodobra nasmejal Mali Pi{~ek.
Polni lepih vtisov smo se pozno popoldne spet zna{li na avtobusu in se odpeljali proti domu. Ob~utki po koncu akcije so spet super: izpla~a se biti tabornik!
Katarina in Tina, PP klub Gozdni sade`i
Kra~un, ki sta z 80 km opravila v 5 urah in 41 minutah, v kategoriji Pozoj pa sta prvo mesto zasedla Denis [varc in Maks Kvas, ki sta sestavljala Voluhar Team. Na cilj sta pri{la po 3 urah in 57 minutah boja s progo.
Tekmovalci so VMA 2006 zaklju~ili z zabavo. Najprej so se udele`ili slavnostne podelitve nagrad v veliki dvorani Hotela Paka, nato pa so se zabavali ob zvokih glasbe na Velenjskem gradu.
Organizatorje avanturisti~nih tekmovanj, ekipo AdventureRace Slovenija, pa letos ~aka organizacija {e dveh zahtevnih projektov. [tart Mariborske mestne avanture bo tako 7. oktobra,
{e prej pa organizatorje ~aka organizacija 265 km dolgega Slovenskega pustolovskega tekmovanja, ki se bo za~elo v petek, 23. junija 2006, trajalo pa bo vse do nedelje, 25. junija 2006. Ve~ informacij najdete na: http://www.adventurerace.si/.
Andra`a Ravnikarja - Mikija taborniki najpogosteje sre~ujemo na taborni{kih tekmovanjih. V~asih je osvajal pokale z ekipo Ciniki, `e nekaj ~asa pa se pojavlja tudi v vlogi (so)organizatorja raznih orientacijskih dogodkov. Je eden izmed krivcev za vzpon ZNOT-a, ki je v zadnjih letih tudi z njegovo pomo~jo postalo res kvalitetno taborni{ko orientacijsko tekmovanje, ki slovi po dobri organizaciji in bogatih nagradah. Letos gre novim izzivom naproti. Je ~lan o`jega organizacijskega odbora ROT-a 2006, kjer je odgovoren za trasiranje
proge. Sodeloval je tudi pri prenovi pravil ROTa, ki bodo `e letos stopila v veljavo, {e pred septembrom pa bo v Gozdni {oli vodil Te~aj orientacije in topografije. V pogovoru je razkril svoj pogled na vlogo specialista orientacije v rodu in {ir{e, nekaj drobcev o organizaciji ROT-a 2006 ter o Te~aju orientacije in topografije.
Miki, prihaja{ iz Rodu skalnih taborov iz Dom`al. Kaj trenutno po~ne{ v rodu?
V rodu sem `e deseto leto vodnik, vmes sem bil eno leto na~elnik ~ete. Zadnja leta sem tudi stare{ina taborjenj za M^, sicer pa sku{am biti ~imbolj aktiven pri vseh rodovih akcijah. Najve~ja izku{nja zadnjih let je bil zame ZNOT, ki smo ga z vodom Ciniki prvi~ organizirali kot zvezno akcijo, ko smo imeli osemnajst let. Od takrat sem bil zraven vseh osemkrat.
Kako pa se v delo rodu vklju~uje{ kot specialist orientacije?
Tako, da sku{am svoje znanje orientacije raz{irjati na vse mogo~e na~ine. Osnovno znanje orientacije, pa tudi ostala klasi~na taborni{ka znanja, bi po mojem mnenju moral imeti vsak vodnik za kvalitetno delo z vodom. Zato si prizadevam, da bi tega znanja ~lani na{ega rodu imeli ~im ve~. Na taborjenjih za PP-je in raznih vodni{kih motivacijsko-izobra`evalnih vikendih vodim delavnice na temo orientacije, pomagam vodnikom pri izvedbi sre~anj z vodom, vodjem akcij pri pripravi orientacijskih tekmovanj za ~lane, rodovi ligi v panogah mnogoboja... Nekaj osnovnih {ol, na katerih deluje RST, ima izrisano {olsko orientacijsko karto, na katerih lahko vodniki vadijo s ~lani, enkrat na leto pa pripravim tudi orientacijski tek za GG-je iz rodu.
Pa so tvoja prizadevanja `e obrodila kaj sadov?
Menim, da je zanimanje za orientacijo v rodu ve~je. Na orientacijskih tekmovanjih je na{ih ekip veliko ve~ kot v preteklosti, pa tudi njihovi rezultati so vedno bolj{i. Vidim, da otroci v orientaciji u`ivajo. Pozna se, da so tudi mlaj{i ~lani na orientacijah vedno bolj uspe{ni. Ker je vodnikom orientacija postala zabavna, si bolj prizadevajo, da bi jo pribli`ali svojim ~lanom.
RST septembra organizira Republi{ko orientacijsko tekmovanje. Od kod motiv za tak izziv?
O organizaciji ROT-a v Dom`alah smo za~eli razmi{ljati biv{i glavni organizatorji ZNOT-a, Erika, Sa{o in jaz, ko smo predali svoje delo mlaj{im. Zdel se nam je primeren izziv, preden se poslovimo od zelo aktivnega taborni{tva. Pa ~as je `e bil za ROT v Dom`alah. Nazadnje ga je RST organiziral leta 1967. Od ROT-a pa po moje lahko veliko pridobi cel rod. Gotovo predstavlja velik izziv vsem ~lanom rodu in jim daje prilo`nost, da se preizkusijo v
razli~nih vlogah. Nedvomno nas bo to tudi povezalo med seboj. Kak{na bo tvoja vloga na ROT-u?
Z Du{anom (Du{an Petrovi~ - Pepl, op. a.) sva se dogovorila, da bo on glavni sodnik, jaz traser, skupaj pa bova pripravila vse skice. Jaz sem dobil precej izku{enj s trasiranjem ZNOT-ov, sodelovanjem pri te~aju orientacije in topografije in drugod. Teren bom poskusil izkoristiti, tako da bo proga ~imbolj zanimiva.
Kaj to pomeni, da bo proga zanimiva?
Da bo primerno te`avna in ne preve~ fizi~no zahtevna.
Diplomatski odgovor torej. Lahko pove{ {e kaj s priprav na organizacijo ROT-a?
O`ja ekipa se `e nekaj ~asa dobiva pribli`no dvakrat mese~no. Na promociji delamo `e kar dolgo, imamo `e logo, zdaj zdaj bo ugledala lu~ sveta tudi spletna stran. Trenutno se ukvarjamo s tem, da bomo zagotovili dovolj osebja, i{~emo sponzorje, jaz se sprehajam po progi, ki je v grobem `e postavljena. ^ez poletje bo potrebno narisati ideale risarskih izdelkov in pripraviti karto za tisk.
organizator pripravi eno nalogo po svoji izbiri ...
Pri prenovi pravil smo ugotovili, da tematski test pogosto ni bil najbolj zanimiv za tekmovalce, ko so se morali u~iti razna besedila. Zato smo ta del malce raz{irili in dali organizatorjem mo`nost, da sami malce razmi{ljajo o tem, kak{na naloga bi bila primerna za tak{no tekmovanje.
Lahko pove{, kak{no nalogo ste si zamislili za letos?
Letos bo to naloga z GPS-om. Naprave na tekmovanju bo zagotovil organizator, naloga pa ne bo prete`ka. Se ti zdi, da sodobni tehni~ni pripomo~ki sodijo na taborni{ka tekmovanja?
Mislim, da jih nima smisla prepovedovati, saj to ne bi imelo u~inka. Poleg tega se vse te novosti uporabljajo v na{em vsakdanjem `ivljenju, zato jih je treba pametno vklju~evati tudi v taborni{tvo.
Pa ~e kdo vseeno
orientacijo in topografijo. [e kak{na beseda o tem?
Letos je prijav `e dovolj, da bomo te~aj zagotovo izvedli. ^e bo te~ajnikov ve~je {tevilo in ~e se bodo zelo razlikovali glede na znanje, jih bomo na za~etku razdelili v dve skupini. Obe bosta delali pribli`no enake stvari, le razli~no zahtevne. Te~aj je zadnji 2 leti odpadel zaradi prenizke udele`be. Meni{, da zanimanje tabornikov za orientacijo in topografijo upada ali vzroki ti~ijo kje drugje?
Kolikor smo uspeli dobiti povratnih informacij, je {lo predvsem za neugoden termin. Letos bo te~aj konec avgusta, pa je prijav `e ve~. Mogo~e smo v zadnjem ~asu za~eli tudi ve~ razmi{ljati o promociji te~aja. Ve~ se je govorilo o orientaciji v Taboru, na Rutki ... Tudi orientacijska tekmovanja so na splo{no bolje obiskana, tako da mislim, da zanimanje za orientacijo pravzaprav po~asi spet nara{~a. Vendar so velika nesorazmerja v znanju. Specialisti~ne te~aje je potrebno narediti {e privla~nej{e, se za~eti bolj ukvarjati s klasi~nimi taborni{kimi vsebinami in dati ve~ji poudarek temu, da tudi specialist nekaj pomeni in da ima v organizaciji neko vlogo.
Vodje so carji, pripravnik za specialista pa pride s te~aja v rod, kjer ponavadi njegovega znanja ne znajo ceniti dovolj in ga ne znajo izkoristiti. ^e bi dali v taborni{kem programu ve~ji poudarek samim specialisti~nim vsebinam, ne bi bilo problemov s tem, kaj naj po~nejo v rodu. Jaz sem se moral znajti sam, pa sem imel kar precej podpore v rodu.
Specialisti naj bi po mojem mnenju dopolnjevali znanje vodnikov in pomagali pri zadevah, ki so zahtevnej{e. Moramo si razjasniti, kaj se taborniki v Sloveniji gremo - ali bomo taborniki ali pa bomo prodajali pi{kotke in se ukvarjali z duhovnostjo in temami, ki jih spoznavajo drugod. Te stvari tudi otrokom niso zanimive. Otroci so najbolj zadovoljni, ~e po~nejo stvari, ki jih v {oli in doma ne morejo. Ne smemo pozabit na postavljanje {otorov, ognja in podobno.
Omenil si, da svojo taborni{ko pot zaklju~uje{. Kaj bo{ po~el v prihodnje?
No, zaklju~ujem z aktivno taborni{ko potjo. Tabornik si za vedno. Kmalu ne bom mogel biti tako aktiven, kot sem bil do sedaj, rad pa bi ostal v kontaktu z rodom {e naprej. Tudi pri ZNOT-u bi bil rad {e zraven, ravno toliko, da bi opazoval svoje naslednike pri delu. Kar se ti~e specialisti~nih te~ajev pa si `elim, da bi raz{irili svoj krog. Zato pa moramo dobro definirati vlogo in naloge tabornikov specialistov ter urediti, da bodo dobili ustrezne nazive. Pri tem ra~unamo tudi na novo vodstvo.
Bi {e kaj dodal za konec?
Konec septembra se kaj oglasite v Dom`alah! In seveda potem v za~etku decembra na ZNOT-u!
ZTS in Rod skalnih taborov iz Dom`al vabita, da se konec septembra udele`ite Republi{kega orientacijskega tekmovanja.
Kdaj? Od 22. do 24. septembra 2006.
Kje? V okolici Dom`al.
Kdo? Tekmovanje bo potekalo v {tirih tekmovalnih kategorijah:
-popotnice
-popotniki
-raziskovalke in gr~ice
-raziskovalci in gr~e
ter v netekmovalni kategoriji korenin, v katero se lahko prijavijo ekipe tabornikov, pri katerih povpre~na starost ~lanov ekipe presega 25 let in se prijavijo ne glede na spol.
Na tekmovanju poleg ekip tabornikov lahko tekmujejo tudi ekipe netabornikov v ekipah s 5 ~lani.
[tartnina: Za ekipe, ki se bodo prijavile do vklju~no 7. septembra, {tartnina zna{a 16.000 SIT (66,77 EURO). Za prijave do vklju~no 18. septembra {tartnina zna{a 21.000 SIT (87,63 EURO).
Pla~ilo {tartnine : na TRR Zveze tabornikov Slovenije: 02010-0014142372, sklic 0301 + {ifra rodu ali dav~na {tevilka rodu.
Prijave : Sprejemamo jih preko elektronske prijavnice do 18. septembra 2006 ob 12.00! Prijavnico najdete na http:// rot.rutka.net.
Prijava ekipe velja le ob predlo`itvi potrdila o pla~ani {tartnini, ki naj ga ekipe po{ljejo na naslov RST, p.p. 49, 1230 Dom`ale oziroma na e-naslov rot2006info@gmail.com ali po faksu na {tevilko 01/7219-715.
V primeru odjave do vklju~no 14. septembra vrne organizator celotno {tartnino. V primeru odjave do 18. septembra je ekipa upravi~ena do vra~ila polovice {tartnine. Po tem datumu {tartnine ne vra~amo.
Zbor ekip: Petek, 22. septembra, ob 17.00 pri Osnovni {oli Dob v Dobu pri Dom`alah. Prijave ekip bodo potekale od 16.00 do 16.45.
Pravila: Pravila tekmovanja so letos nekoliko spremenjena in bodo v celoti objavljena na spletnih straneh http:// rot.rutka.net. Vse morebitne nejasnosti boste lahko pravo~asno razjasnili preko spletnega foruma.
Posebna naloga po izbiri organizatorja bo naloga z uporabo GPS sprejemnikov, ki jih zagotovi organizator. So~asno z ROTom bo potekalo tudi tekmovanje Slovenski orientacijski maraton, namenjeno parom orientacistov, ki na kontrolnih to~kah ne opravljajo nalog.
Vse dodatne informacije dobite na http://rot.rutka.net ali na rot2006info @ gmail.com.
@e leta 1969 smo selni{ki taborniki aktivno sodelovali v odredu Rudolf Maister v Limbu{u, leta 1976 pa smo ustanovili svoj odred, ki se je sprva imenoval "D`uro D`akovi~". Zanimanje je bilo veliko, saj je na prvem ob~nem zboru prisostvovalo 115 ~lanov.
Taborni{ko dru{tvo Kobanski rod iz Selnice ob Dravi letos slavi 30-letnico delovanja.
@e leto kasneje, leta 1977, smo razvili svoj prapor, na katerem je bilo 38 zlatih in 56 srebrnih `ebljev ter 23 trakov. V letu 1978 je bilo v organizaciji kar 171 ~lanov. To leto smo se pobratili s taborniki iz Slavonskega Broda, s katerimi smo se ve~krat sre~ali, v letu 1979 pa smo se pobratili {e s taborniki iz Kavadarcev v Makedoniji.
V vseh letih delovanja smo vzgojili veliko vodnikov, ki so svoje znanje prena{ali na druge ~lane, tako da so na republi{kih tekmovanjih na{e ekipe uspe{no tekmovale. Prelomno leto selni{kih tabornikov je bilo leto 1992, ko smo se preimenovali v KOBANSKI ROD. Taborniki vseh starosti so sodelovali na mnogobojih, mno`i~no so se udele`evali zletov in pohodov. Poleti smo taborili v Ka{tel Kambelovcu, na Pagu, v Se~i pri Portoro`u, Punti`eli pri Pulju, Fiesi, v Bohinju in {e kje. Pozimi organiziramo zimovanja za otroke na Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Gradi{~u, na Slemenu in v Skomarju.
Delujemo v skupinah in vodih. Sre~anja imamo enkrat tedensko na vodovih sestankih, kjer se u~imo in preizku{amo razli~ne spretnosti: orientacijo, vozle, taborni{ko abecedo in {e marsikaj. Sestanke imamo v vrtcu in {oli, poleti pa v~asih tudi na prostem.
Ime "Pobesneli pol`i" smo si nadeli ~lani kluba gr~ ob na{em prvem tekmovanju na ZOT-u pri Lovrencu na Pohorju in kmalu je to ime postalo znano po vsej Sloveniji. Trenutno nas "besni" 21 gr~, ki imamo v rodu kar veliko zadol`itev. Pomagamo pri vseh aktivnostih ter se tudi udele`ujemo mnogobojev.
Leto{nje zimovanje smo uspe{no izvedli v Skomarju, na{ tradicionalniletos `e deseti - prvomajski pohod pa po Slovenskih goricah. Niti slaba vremenska napoved nas ni odvrnila od na{ih na~rtov, tako da smo ga - ~eprav dodobra premo~eni - tudi letos uspe{no izpeljali.
Prevzeli smo gospodarsko delo, ki ga v na{em rodu nikoli ne zmanjka. Gr~e smo tudi radioamaterji in imamo svoj taborni{ki radioklub, imenovan S59TTT. V okviru tega imamo precej aktivnosti, med drugim sodelujemo na radioamaterskih tekmovanjih ter posve~amo velik pomen vsakoletni akciji JOTA, ki jo izvedemo v svojih prostorih stare {ole na Slemenu.
Nikakor ne gre pozabiti na{ih prvomajskih pohodov, ki jih organiziramo gr~e in so postali tradicionalni: Slovenijo tako raziskujemo `e deset let. Pohodi so tudi prilo`nost za urjenje v orientaciji, pridobivanje kondicije, ker pa je v tem ~asu prebujanje narave v najve~jem razmahu, u`ivamo tudi v ob~udovanju in opazovanju narave. Udele`enci tridnevnega pohoda so vse skupine tabornikov, od murnov, ~ebelic pa do gr~.
Stare{ina rodu - Edvard ^epe
Na~elnik rodu - Dubravko Martinjak - Dubi
Ob 30-letnici rodu smo izdali jubilejni bilten in v sredi{~u Selnice ob Dravi pripravili tridnevni tabor s prikazom razli~nih tipi~nih taborni{kih ve{~in. Na{ namen je bil ~im bolj pribli`ati taborni{ko `ivljenje {ir{emu krogu ljudi, zlasti mladim. Proslave ob kulturnem programu se je udele`ilo pribli`no 150 povabljenih gostov, ki so lahko poskusili slasten gola` taborni{kih kuharjev.
Vodniki - Vida Fras, Erika Gril, Dubravko Martinjak, Iztok Pa`on
Gospodarja - Darko Flak, Alojz Marka~
Tajnik - Vida Fras
Blagajni~arka - Vanda Martinjak
Nadzorni odbor - Danica Pu{elc, Milan Fras, Davor Martinjak
Rodova uprava - Davor Martinjak, Zdravko Marin
Disciplinska komisija - Vida Fras, Ivan Ko~unik in Benjamin Grahor
Predsednik taborni{kega radiokluba in propagandist - Karel Seifried
Podpredsednik taborni{kega radiokluba - Benjamin Grahor
MURNI - 26
M^- 7
GG - 6
Gr~e - 21
Skupaj - 60
Kako se je vse skupaj za~elo?
V Rodu Tr{atega Tura je bilo veslanje s kanujem vedno zelo priljubljen del taborni{kega programa, na{i ~lani pa so se v preteklosti redno udele`evali taborni{kih kanuisti~nih tekmovanj. To navdu{enje je zajelo tudi nas mlaj{e ~lane in odlo~ili smo se, da se tudi mi za~nemo udele`evati tak{nih tekmovanj. Toda glej ga zlomka, navdu{enje nad kanuizmom je v taborni{kih krogih kar naenkrat splahnelo, vsa tak{na tekmovanja so bila ukinjena, mi pa smo ostali brez udele`be na njih.
Novih kanuisti~nih tekmovanj pa ni bilo na vidiku. In tako smo si rekli, da bi lahko mi pripravili nekaj takega. Padla je odlo~itev o pripravi kanuisti~nega tekmovanja in lotili smo se projekta z delovnim imenom @aboplov. Stopili smo v kontakt s taborniki RBS iz Ljubljane, ki so neko~ `e organizirali vesla{ko tekmovanje Spust po Ljubljanici, in pri{li do zaklju~ka, da bi bilo najbolj smotrno prevzeti ime njihove akcije in nadaljevati prekinjeno tradicijo.
Zasnova je bila pripravljena in sledila je priprava akcije. ^as je hitro tekel in `e smo se na lep son~en dan, v soboto, 13. maja 2006, zna{li v Podpe~i.
Presko~imo uvodne formalnosti in `e se najdemo na {tartu tekmovanja. Devet ekip s spremljevalnim ~olnom v vodi ~aka na strel {tartne pi{tole. Za kak{no minutko {tart prestavi mo~an veter, ki odpihne nekaj papirjev, ki jih nato ekipe pobirajo po celi Ljubljanici (kljub vsemu je to ekolo{ka akcija). Nato se le za~ne. Ekipe, okra{ene z maskotami, se zapodijo po Ljubljanici, vmes pa {e pridno gledajo naokoli, da bi ~im bolj temeljito po~istile reko nesnage. Na progi re{ujejo {e test o Ljubljanici, se pomerijo v vzvratni vo`nji, prena{ajo kanu po kopnem ~ez ovire in ka`ejo svojo (ne)spretnost s cikcakanjem v slalomu. Na Livadi oddajo mno`ico nabranih smeti, nato pa se zapeljejo proti centru mesta. Tam se preveri {e njihov spomin, ko se naberejo vse ekipe, pa se lahko za~ne hitrostna etapa.
Ekipe so se po zaklju~ku vrnile na Livado, ocenili smo {e njihove maskote, nato pa so si lahko privo{~ili zaslu`en po~itek in se okrep~ali na pikniku. Vmes smo obdelali rezultate in kmalu je pri{la na vrsto tudi razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad. Akcija je bila uspe{no izpeljana in na{ trud popla~an. @eleli bi si {e kak{no ekipo ve~, vendar pa verjamemo, da bo z leti {tevilo ekip naraslo. Sedaj pa preostane le {e povabilo na Spust po Ljubljanici 2007, ki ga bomo, to sedaj `e lahko re~em, spet pripravili.
Potrebujemo: 2 pesti listov rega~ice, pest listov ple{ca in kopriv, drobno ~ebulo, dva koren~ka, dva krompirja, peter{ilj, 1 dcl kisle smetane, 2 `lici olja, sol in poper.
Priprava: Sesekljano ~ebulo in drobno narezana koren~ka prepra`imo na olju, nato dodamo sesekljane liste rega~ice, ple{ca in koprive ter na ko{~ke narezan krompir. Zalijemo z enim litrom vode in pustimo kuhati, dokler krompir ni mehak. Na koncu dodamo drobno narezan peter{ilj, kislo smetano, sol in poper po okusu.
Peka~ nama`emo z margarino, nalo`imo v plasteh v slani vodi kuhan ri` in drobno narezane liste pokalice. Zgornja plast naj bo ri`, ki ga polijemo z me{anico kisle smetane in raztopljenega masla in jo potresemo z ribanim parmezanom. Peka~ denemo v pe~ico, kjer pe~emo pri 180 °C pol ure.
Potrebujemo: Mlade liste metlike, nekaj `lic skute, maso za pala~inke, `lico kisle smetane, sol in poper po okusu.
Priprava: O~i{~ene mlade liste metlike prevremo v slani vodi in jih grobo sesekljamo. Dodamo nekaj `lic sve`e skute in `lico kisle smetane ter sol in poper po okusu. Iz mase spe~emo pala~inko. S pripravljenim nadevom nama`emo pala~inke.
Malinov mle~ni napitek
Potrebujemo: 1/4 litra malinovega soka, eno jajce, 1/4 litra mleka, pol limone, 2 `lici sladkorja.
Priprava: Mleko, jajce, sladkor, sok in naribano lupino polovice limone dobro zme{amo. Prilijemo malinov sok in {e enkrat zme{amo. Damo v kozarce in takoj postre`emo.
Jure Habjani~ - Je`Pozdravljeni na sve`ih mednarodnih straneh, kjer boste lahko izvedeli, kaj se na tem podro~ju v ZTS dogaja, sli{ali za kak{no zanimivo mednarodno akcijo in {e marsikaj drugega. V pripravi je tudi spletna stran, ki bo bolj a`urna in uporabna.
Pretekli mesec je bil sila pester na mednarodnem podro~ju in zgodilo se je marsikaj zanimivega. Izpostavimo zgolj tri najpomembnej{e dogodke: podpis pogodbe o sodelovanju s hrva{kimi izvid`a~i, projekt Gifts for peace in neformalno sre~anje delegacije ZTS s predstavniki WOSM, Evropske skavtske organizacije in novega vodstva SIH
Predstavniki ZTS smo konec meseca maja obiskali Savez izviða~a Hrvatske (SIH) in se v prijetnem sre~anju v prostorih njihove "Zveze" sestali z vrhom njihove organizacije. Prijetno sre~anje stare{in, na~elnikov, sekretarjev in na~elnikov za mednarodno dejavnost obeh organizacij se je kon~alo s podpisom pogodbe o sodelovanju. Podpis omenjene pogodbe je resna zaveza k {e bolj{emu prihodnjemu sodelovanju na vseh ravneh.
Ne veste, kako pripraviti predstavitev Jamboreeja? Potrebujete pomo~? Sestanek s star{i? Kar tako poklepetati s ~lani Odbora za Jamboree 2007? Na jamboree-2007 @ liste.rutka.net ~imprej rezervirajte svoj termin! ^lani Odbora za Jamboree 2007 se bomo potrudili, vas obiskali in pomagali po najbolj{ih mo~eh.
V okviru dvodnevnega delovnega posveta IO ZTS smo se udele`ili tudi neformalnega sre~anja s predstavniki WOSM-a, Evropskega komiteja in z novoizvoljenim hrva{kim vodstvom. ^lani IO ZTS smo spoznali kolege v Evropski skavtski organizaciji, s katerimi bomo sodelovali na svojih podro~jih. Seznanili smo jih z dogajanjem v Sloveniji, predvsem pa jih je zanimalo, kako te~ejo priprave na konferenco leta 2007, ki bo potekala pri nas.
Gifts for Peace je projekt v sklopu svetovnega praznovanja 100-letnice skavtstva. Projekt ZTS z imenom "Plavajmo za mir" je bil v sklopu Gifts for Peace izbran in nagrajen kot najbolj{i evropski projekt. Skupaj s ~lani Saveza izvid`a~a Hrvatske pripravljamo veliko plavanje preko Piranskega zaliva, ob ~emer bomo predstavili obe organizaciji, na{e delo in vrednote. Predvsem pa `elimo s simboli~nim dejanjem pokazati, da nas meje ne lo~ujejo in da je mir neprecenljiva vrednota, ki jo z moramo z medsebojnim sodelovanjem tudi negovati.
KDAJ : 9. september 2006, KJE: Piranski zaliv, KDO: ^lani ZTS in SIH, predsedniki dr`av, Martin Strel in drugi povabljeni, INFO : Kmalu na www.rutka.net
Videli smo, da je na{e Oson~je pravzaprav zelo prazno. [e bolj pa je prazen medzvezdni prostor. V merilu, kjer bi Zemlja merila le milimeter, Sonce pa 6 centimetrov, bi, ~e bi list raztegnili po celotni povr{ini Zemlje, lahko narisali le par najbli`jih zvezd. Zvezd pa je ogromno. In dru`ijo se v galaksije. Povsem druga~no sliko bomo dobili, ~e primerjamo velikost galaksij z njihovo medsebojno oddaljenostjo.
Zdaj si zamislimo merilo, v katerem bi bile vse zvezde, ki jih pono~i lahko vidimo s prostimi o~mi, v krogu s premerom en meter. Malce vas moram razo~arati ampak, ko se pono~i ozrete v nebo, so vse zvezde, ki jih vidite, zvezde iz istega kraka Galaksije kot na{e Sonce. Velikost Galaksije bi bila tako v novem merilu kake tri metre. Vendar pa bi na razdalji kakih 5 metrov `e na{li drugo galaksijo, po 30-ih metrih pa bi `e stopili na rob lokalne jate , ki jo sestavlja kakih 30 galaksij. Vidimo torej, da so razdalje med galaksijami relativno majhne glede na njihovo velikost, zato med galaksijami neredko prihaja tudi do "trkov". Ker pa so zvezde v galaksijah tako redko razporejene, pravzaprav sploh ne pride do pravih trkov ampak gresta galaksiji v takem primeru najve~krat kar ena skozi drugo.
Vesolje sestavljajo posamezne jate galaksij, ki pa se, kot je videti, medsebojno oddaljujejo. Prav zato je slutiti, da naj bi Vesolje nastalo z "Velikim pokom" ali "Prapokom". Pred kakimi 15 milijardami let naj bi bilo vse Vesolje stisnjeno v eno samo gosto gmoto snovi, ki naj bi jo razneslo. In Vesolje se tako {iri {e danes.
Tu pa lahko nastane "kratek stik v na{ih mo`ganih". Vemo namre~, da ko opazujemo galaksije, ki so milijone svetlobnih let oddaljene od nas, to dejansko pomeni, da jih gledamo tak{ne,
kot so bile pred milijoni let. In bolj, ko gledamo dale~, bolj dale~ gledamo tudi v zgodovino.
Z dana{njimi napravami za opazovanje neba bi teoreti~no lahko videli tudi 15 milijard svetlobnih let in dlje. Toda kaj bi to pomenilo? Ker hkrati gledamo tudi v zgodovino, bi morali potem
videti, kaj je bilo pred za~etkom Vesolja. Izka`e se, da ne moremo videti dlje, kot je staro Vesolje, pa~ pa z vseh strani neba lahko zaznamo "odmev" Prapoka. Da je mo`ganski problem {e huj{i, se vpra{ajmo: "Kje? Na katerem mestu se je potem Prapok sploh zgodil, ~e ga zaznavamo z vseh strani?" ...
Galaksija, kot je na{a - Na{e Sonce je le drobcena pikica v enem izmed krakovZemlja pa ... ni vredno omenjati ... Foto: NASA 99
Sto milijonov svetlobnih let oddaljena kopica galaksij - vsako izmed njih sestavlja milijarda zvezd - podobno kot na{o Galaksijo. Foto: NASA 96
Na tla nari{ete tri ve~ja polja. Eno bo predstavljalo mnenje ZA, drugo PROTI in tretje NEVTRALNO. S kupa listkov potegnite eno od vpra{anj (uporabite spodnja ali pa dodajte tudi svoja) in ga glasno preberite. ^lani/-ce voda naj se postavijo v tisto polje, ki predstavlja njihov odgovor. Potem, ko preberemo ve~ vpra{anj in se ~lani/-ce voda razporedijo, povabimo vse v krog. Vodnik/-ca naj vodi pogovor o izku{nji. V pomo~ so naslednja vpra{anja:
·Pri katerem vpra{anju ste se najte`je opredelili? Zakaj?
·Ali se je cel vod enako razporedil pri posameznem vpra{anju?
·Koliko ste uporabljali nevtralno pozicijo?
·V ~em se razlikujejo tri skupine (ZA, PROTI, NEVTRALNO)?
·Ali ste bili presene~eni, kako se je skupina porazdelila? Zakaj?
·Kako ste razumeli stali{~e drugih (ki so se opredelili za druga~en odgovor)?
Igro zaklju~ite z razmi{ljanjem ob naslednjih vpra{anjih:
·Ali `eli{ imeti svoje mnenje?
·Ali `eli{, da imajo drugi svoje mnenje?
·@eli{, da bi drugi prisluhnili tvojemu razmi{ljanju o neki temi?
·@eli{, da imajo tudi drugi tako mnenje, kot ga ima{ ti?
·@eli{ druge prisiliti, da bi imeli isto mi{ljenje kot ti?
Predlogi tem za pogovor:
1.Ali morajo stra{i otroke kaznovati z udarci, kadar se neprimerno obna{ajo?
2.Ali moramo begunce in pregnance za vsako ceno vrniti na njihove domove?
3.Bi uvedli smrtno kazen za vojne zlo~ine?
4.Ali bi spremenili ime {ole, ki jo obiskujete?
5.Ali bi morali pozabiti na vojne, ki so se dogajale na slovenskih tleh?
6.Vse do polnoletnosti morajo otroci brezpogojno poslu{ati svoje star{e.
7.^e se star{a ne razumeta, je bolje, da se lo~ita, kot da se prepirata pred otroci.
Glede na starost ~lanov/-ic voda in njihove interese dodaj poljubna vpra{anja.
V maju se je v okviru programske komisije sestala delovna skupina za spremembe pravil mnogoboja. Pripravili smo predlog prenovljenih panog taborni{kega mnogoboja.
Prakti~no smo nekatere novosti preizku{ali na Dr`avnem mnogoboju v Postojni, druge pa bomo preizku{ali {e tekom poletja na taborjenjih razli~nih rodov, ki se s svojimi ekipami redno udele`ujejo dr`avnega mnogoboja.
MURNI:
•Iskanje zaklada
•Postavljanje {otora iz {otorskega krila
•Ciljanje
•Premagovanje ovir
MEDVEDKI IN ^EBELICE (I. starostna skupina):
•Iskanje zaklada
•Postavljanje {otora iz {otorskega krila
•Kurjenje ognja - piramida
•Ciljanje
•Premagovanje ovir
MEDVEDKI IN ^EBELICE (II. starostna skupina):
•Lov na lisico
•Postavljanje {otora iz dveh nezvezanih {otorskih kril
•Kurjenje ognja - piramida
•Premagovanje ovir
•Med dvema ognjema
MEDVEDKI IN ^EBELICE (III. starostna skupina):
•Lov na lisico
•Postavljanje {otora iz dveh zvezanih {otorskih kril
•Kurjenje ognja - piramida in triangel
•Premagovanje ovir in izdelava nosil
•Med dvema ognjema
MEDVEDKI IN ^EBELICE (IV. starostna skupina):
•Lov na lisico
•Postavljanje {otora iz {tirih {otorskih kril
•Kurjenje ognja - piramida ter triangel in ognji{~e
•Premagovanje ovir ter izdelava nosil in prva pomo~
•Med dvema ognjema
GOZDOVNIKI IN GOZDOVNICE (V. starostna skupina):
•Orientacijski pohod
•Postavljanje {otora iz treh {otorskih kril
•Postavljanje malega signalnega stolpa
•Lokostrelstvo
• Signalizacija
GOZDOVNIKI IN GOZDOVNICE (VI. starostna skupina):
•Orientacijski pohod
•Postavljanje {otora z dnom
•Postavljanje velikega signalnega stolpa
•Lokostrelstvo
•Signalizacija
POPOTNIKI IN POPOTNICE (VII. starostna skupina):
•Orientacijski pohod
•Postavljanje {otora iz petih {otorskih kril
•A-janje
•Lokostrelstvo
•Signalizacija
RAZISKOVALCI IN RAZISKOVALKE (VIII. starostna skupina):
•Orientacijski pohod
•Postavljanje {tabnega {otora (raziskovalci)
•Postavljanje {otora iz osmih {otorskih kril (raziskovalke)
•Postavljanje vhoda (raziskovalci)
•Postavljanje dvignjenega ognji{~a (raziskovalke)
•Lokostrelstvo
•Signalizacija
GR^E IN GR^ICE (IX. starostna skupina):
•Orientacijski pohod
•Postavljanje {tabnega {otora (gr~e)
•Postavljanje {otora iz osmih {otorskih kril (gr~ice)
•Postavljanje jedilnega kota (gr~e)
•Postavljanje dvignjenega ognji{~a (gr~ice)
•Lokostrelstvo
•Signalizacija
Uf, po{teno je `e postalo vro~e. Treba bo poiskati bolj primerno mesto za umik pred vro~ino in mo~nimi son~nimi `arki. No, dih gozda in {um voda bosta vsekakor poskrbela za hlad in prijetno po~utje. Pa {e dobro dru`bo si lahko obetam, saj bo tam tudi veliko tabornic in tabornikov. Znova in znova me navdu{ujejo, kako na mlade rodove prena{ajo gozdne modrosti.
[e preden si oprtam nahrbtnik, pa moram oglodati {e zadnjo kost. To sem si pripravil za posladek; v razmislek za novo taborni{ko leto, saj bo to tik-tak zopet pred vrati. Dobil sem namre~ pismo, v katerem moj dolgoletni prijatelj ugotavlja, da taborniki niso ve~ aktualni, saj so ~lani njegovega rodu od{li v druge dejavnosti. In zakaj, sem se v mislih vpra{al? Ker je premalo aktivnosti, novosti, ker taborni{tvo ne sledi trendom otrok in mladine in ker jih pri tabornikih u~imo tisto, kar `e zdavnaj vedo. Tabornikov zaradi tega ne podpira niti lokalna skupnost, {e manj pa tisti, ki so v~asih za bolj{o izvedbo programa radodarno primaknili kak{en tolar ali dva. Taborni{tvo je torej zastarelo in neuporabno. Sledila je velika sprememba. Spremenili so ime (ni~ ve~ dru{tvo tabornikov oz. rod ta in ta), dodali kulturne, {portne in turisti~ne dejavnosti, ohranili pa tudi taborni{ke (taborjenje, zimovanje ipd.). In delovalo je kot ~arovnija. [tevilo ~lanov je mo~no naraslo, dejavnosti so zanimive, s tem je zopet pri~el pritekati tudi denar. "Happy end" bi rekel moj ameri{ki kolega "Uncle wolf". Sam ne vem, kaj naj si mislim, zato sodbo prepu{~am vam; v razmislek in ravnanje.
@elim si le, da bi prijateljstvo in ljubezen spremljalo
ubrano petje ob tabornem ognju in da plamen ne bi nikoli ugasnil. Varujte in negujte ga tudi vi.
Na mednarodnem seminarju na Maldivih je skupinsko delo temeljilo na osnutkih iz knjige Gudelines for the Rover Section. Najbolj me je presenetilo, da sem bila najmlaj{a PP vodnica. Ostali udele`enci so bili stari od 26 do 70 let. To se mi je zdelo zelo ~udno, saj so pri nas `e 16-letniki vodniki M^.
Ugotovila sem, da bi morali PP-ji pri nas u`ivati v mladostni{kih letih, potovati, najti svojo identiteto ... Pri 16 letih {e nismo osebnostno razviti in tudi nimamo dosti izku{enj, ki bi jih lahko dali na{im mal~kom. [ele ko bi pre{li v vi{jo starostno skupino (RR), naj bi postali vodniki murnov in bi jih spremljali vse do PP-jev. Vem, da bo odgovor, da imamo preve~ otrok in premalo kadrov, ~esar posledica je, da na vodni{ke te~aje po{iljamo mlade tabornike, vendar pa tudi zaradi tega izgubljamo vse ve~ in ve~ mladih, ki jim mogo~e ne odgovarja biti vodnik, ampak bi bili raje vodeni. Zanimivo je, da v nekaterih dr`avah taborni{ka organizacija v sodelovanju z dr`avo lahko tabornikom priskrbi slu`bo, nekateri pa celo dobijo vi{jo pla~o, ~e so opravili {e dodatno usposabljanje. Zelo me je presenetilo, koliko pomeni ljudem ustanovitelj taborni{tva Robert Baden-Powellu. Maldivski taborniki imajo npr. njegovo sliko kar v zvezku. Govora je bilo tudi o starostni meji za PP-je. Na splo{no naj bi bila meja med 18 in 22 leti, vendar pa je to ~isto odvisno od posamezne organizacije (pri nas 16 - 21 let, v Avstraliji 18 - 26 let).
Vem, da se nekatere stvari sli{ijo nemogo~e oziroma te`ko spremenljive, pa vendar naj nam ostanejo nekje v podzavesti kot neki dolgoro~ni cilji, h katerim bomo stremeli pri na{em nadaljnjem delu.
Jana [krjanec( RLA)
Od 2. do 4. junija je bil celotni IO ZTS na prvem posvetu. Na posvetu smo si zadali cilje, ki bi jih `eleli dose~i v tem mandatu. V soboto je sledilo {e delovno sre~anje v Zagrebu s predstavniki vodstev Saveza Izvid`a~a Hrvatske in Evropske skavtske regije.
Tako naj bi letos predvsem naredili popoln vpogled v organizacijo (bazen ljudi, opredelitev klju~nih podro~ij delovanja organizacije, analiza stanja) in pribli`ali organizacijo in delo IO rodovom. Slednje predvsem preko rednih stikov ~lanov IO s posameznimi rodovi ter preko sej IO na posameznih obmo~jih.
V letu 2007, ki je za organizacijo pomembno zaradi praznovanja 100-letnice skavtstva, bomo ve~ naporov posvetili aktivnostim za postopno izbolj{evanje stanja v organizaciji, predvsem preko uvajanja modela kadrovanja v rodovih, analize te~ajev, usklajevanja z obmo~nimi organizacijami in dela na obmo~ni ravni, opozarjanja na pomen in vsebino Izjave o vzgoji, vzpostavili bomo sistem sprotnega zbiranja podatkov za vpogled v stanje organizacije. Na podro~ju financiranja organizacije bo najve~ pozornosti v tem ~asu posve~ene u~inkoviti rabi virov za klju~na podro~ja delovanja in iskanju alternativnih virov financiranja.
Dolgoro~nej{i cilji, od katerih nekateri presegajo mandat tega IO ZTS, so implementacija modela Odrasli v skavtstvu (Adults in Scouting), vpeljava modela u~e~e se organizacije, razvijanje lastne tr`ne dejavnosti ZTS, skrb za finan~no neodvisnost, pove~anje informiranosti ~lanov ter zaklju~ek prenove programa ZTS po modelu RAP (Renewed Approach to Program).
Seveda ima vsak cilj in s tem povezane dejavnosti tudi svojega nosilca v okviru IO ZTS. Ker verjamemo, da je veliko tabornikov pripravljenih sodelovati pri uresni~evanju teh ciljev, in ker bi `eleli sli{ati tudi va{e mnenje o tem, ali so ti cilji in podro~ja pravi, vas vabimo, da se nam oglasite. Najla`je tako, da po{ljete e-sporo~ilo na e-naslov na~elnika ZTS: iozts@ rutka.net.
"... ja, znano je tudi, da taborniki na svojih izhodih in taborih pijejo in kadijo ..." (na forumu slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov)
Kak{na je podoba tabornikov in taborni{tva v Sloveniji, je te`ko re~i. Veliko je odvisno od tega, kdo gleda in kaj gleda. In veliko je odvisno tudi od tega, kje vpra{a{.
Podobo tabornikov ustvarjamo v prete`ni meri sami. S svojimi dejanji. Vsak, ki nosi rutko ali kroj, je tabornik. In vsakdo potem gradi podobo in ugled tabornikov v dru`bi, v svojem okolju. Tega se v~asih vse premalo zavedamo. Te skupne usode, odvisnosti eden od drugega.
Zgornja izjava je resda iztrgana iz konteksta. Verjamem pa, da je nastala na podlagi izku{nje. Izku{nje avtorja ali nekoga, ki je svojo izku{njo prenesel na avtorja - to sploh ni va`no, saj samo dokazuje, kaj lahko en primer naredi za podobo celotnega taborni{tva. In vsaka taka ali podobna izku{nja da svoj kamen~ek v mozaik podobe taborni{tva v Sloveniji.
Seveda se slabe (ali vsaj ne dobre) stvari dogajajo v vsaki mladinski organizaciji. ZTS kot velika mladinska organizacija vklju~uje tako {tevilo mladih, da je nemogo~e, da se med temi mladimi ne bi na{li tudi "te`avni" primeri. Taki, ki zahtevajo ve~ pozornosti in ve~ vlo`enega truda, ki predstavljajo ve~ji izziv za vodjo v organizaciji.
Pomembno pa je, da vseeno poskrbimo, da takih dogodkov, ki na organizacijo me~ejo slabo lu~, ne bo preve~. In da se ob takih dogodkih obna{amo dovolj zrelo in odgovorno, da ustrezno reagiramo. In da se zavedamo, da nismo sami, da smo del celotnega slovenskega taborni{tva in preko tega tudi svetovnega skavtstva.
Nobena promocija v medijih, noben pla~an oglas ne bo za promocijo taborni{tva naredil toliko, kot lahko naredijo na{a ravnanja. Spomnimo se samo akcije ljubljanskih tabornikov ob prvem novembru. Samo govorjenje o tem, da smo pripravljeni pomagati, ne daje prav veliko u~inka. Ko pa nekaj tudi naredimo, je odziv velik. Prav vsak (tabornik, vod, rod) lahko naredi kaj podobnega. Kaj takega, da bodo ljudje lahko rekli: "Glej, ni jih samo lepa beseda."
Seveda pa je {e bolj kot posamezne akcije in aktivnosti pomembno to, kaj smo in kako se obna{amo kot posamezniki. Takrat, ko smo v kroju, in tudi takrat, ko nismo.
No, pa smo zaklju~ili {e eno {olsko leto. Za ene se je izteklo dobro, za druge malo manj, `ivljenje pa gre dalje. Tudi v na{i taborni{ki organizaciji. Pred nami je te`ko pri~akovano poletje in z njimi po~itnice in, za tabornike, vi{ek celoletne dejavnosti, tabori! @ivljenje izven mestnih ulic, asfalta in betona, svoboda in zaslu`eno u`ivanje v naravi, pa naj bo to ob morju, v gorah, gozdovih ali pa ob jezerih in rekah. Samo da malo odmislimo na{ vsakdan.
Toda ali smo si tabor zaslu`ili, smo dovolj delali ~ez celo leto, smo se dobro pripravili na leto{nje bivanje pod {otori? Kaj pa program? Bo tak kot lani, kot prej{nja leta, kot vedno? Smo si izmislili kaj novega? Zanimivega? Nekaj, kar bo pritegnilo na{e ~lane in seveda tudi vse tiste, ki bodo vodili tabore? Smo o tem sploh razmi{ljali v zadnjih mesecih? Ali pa to snujemo {ele v zadnjem trenutku? Saj vem, na koncu poletja boste rekli, bilo je fino, drugo leto gremo spet na tabor. Ampak, ali ste kdaj `e naredili analizo tabora ali taborov na koncu poletja? Takrat, ko se navdu{enje ali pa slaba volja malo pole`ejo in smo bolj objektivni! Smo se na prihodnji tabor kdaj za~eli pripravljati `e septembra? Verjetno ne, vsaj jaz ne poznam takih rodov in tabornikov. @al {e vedno prisegamo na sposobnost velike improvizacije in tola`be, da smo se do sedaj vedno zna{li in ni vrag, da se ne bi {e sedaj! Toda svet se spreminja, spreminja se okolje v katerem `ivimo, spreminjajo se pogoji, pod katerimi lahko izvajamo na{o dejavnost. Ampak, o tem bi seveda moralo razmi{ljati vrlo vodstvo organizacije (na vseh nivojih).
^as poletnih po~itnic pa seveda ni samo ~as taborjenj in letovanj. To je tudi ~as te~ajev za razli~ne starosti na{ega ~lanstva in za razli~na podro~ja dela. Kako pa kaj s tem? Smo v leto{njem letu naredili kak pomemben korak k dvigu kakovosti? Posodobili program? Pripeljali na te~aje {e kakovostnej{e predavatelje in in{truktorje? Ali pa ostajamo pri tem, da zadeve izvedemo na najla`ji na~in in z najmanj vlo`enega truda in dela? Smo naredili vse za to, da bodo te~aji polno zasedeni in da bo organizacija od tega tudi nekaj imela? Pa kaj bi, lahko bi navedel {e vrsto vpra{anj, s katerimi bi se morala ukvarjati vodstva te~ajev in to `e vsaj nekaj mesecev. Pa bom tukaj kon~al. Saj vem, kaj boste rekli: "Pa ne nam spet te`it. Sedaj so po~itnice in po~itnice so zato, da pozabimo na {olo, da po~ivamo, se zabavamo!"
Vsem tabornikom `elim prijetno poletno bivanje pod platnenimi strehami, pa naj bo to kjerkoli `e, doma ali pa v tujini!
Sarajevo, 17. junija 2006
... tam je letos potekal Dr`avni mnogoboj ZTS. Ob 55. obletnici svojega delovanja ga je organiziral Rod kra{kih viharnikov iz Postojne. Vikend je bil polep{an z lepim vremenom in dobrim tekmovanjem, ki so ga Postojn~ani kljub manj{im spodrsljajem po mnenju mnogih izvedli profesionalno. Udele`enci pa so vidno u`ivali. Kot vedno. Taborniki smo pa~ nezahtevno, hvale`no ob~instvo.
Letos je Dr`avni mnogoboj spremljal pester program, ki se je za~el `e v petek z ogledom gledali{ke predstave „Do konca sveta“ kulturno-{portnega dru{tva Harlekin. Zve~er so si lahko M^-ji ogledali risanke, odvijala pa se je tudi {portna delavnica odbojke.
V soboto je zbor sklicala postojnska godba na pihala, zjutraj se je pri~ela tudi likovna delavnica. Ves dan sta se po taboru sprehajali maskoti mnogoboja, Viharnik in ^love{ka ribica, v kantini pa je potekal tudi sre~elov z bogatimi nagradami. Po napornem celodnevnem tekmovanju je M^-je zabaval ~arovnik, igrala pa je tudi glasbena skupina Ana Pupedan. Seveda ni manjkal niti ve~erni ogenj z Binetom in Danetom.
Zadnji dan tekmovanja so si lahko vsi udele`enci ogledali razstavo ob 55. rojstnem dnevu Rodu kra{kih viharnikov, zaplesali smo lahko na plesni delavnici in si po zelo zni`ani ceni ogledali Postojnsko jamo.
Sam tekmovalni del se je, kot je v praksi zadnja leta, kon~al `e v soboto, tako da so imeli tekmovalci dovolj ~asa za pospravljanje, organizatorji pa za pripravo rezultatov. Zmage so {le v roke najbolj{im ali pa najbolj iznajdljivim, skupno prvo mesto pa so osvojile ekipe iz Rodu jadranskih stra`arjev Izola.
Za ve~ino je bil leto{nji mnogoboj le {e ena taborni{ka akcija. Za organizatorje je bil brez dvoma veliko ve~. Ne glede na to, kje bo, kak{ne bodo prenovljene propozicije in kaj vse nas {e ~aka pred tem, sem prepri~ana, da se vsi veselimo naslednjega Dr`avnega mnogoboja. Do takrat pa taborni{ki pozdrav!
[e eden izmed mnogobojev je za nami. Upali in `eleli smo, da bi bil leto{nji druga~en in bolj{i, da bi bil tak, na katerem se bomo vsi imeli fajn, in mislimo, da nam je uspelo. Leto{njega mnogoboja se je udele`ilo 65 ekip ter 52 dodatnih ~lanov in vodnikov. Ob tej prilo`nosti bi se radi zahvalili vsem, ki so pomagali pri izvedbi mnogoboja, {e posebej pa naslednjim podjetjem oz. ustanovam, brez katerih mnogoboja ne bi bilo: [portna zveza Postojna, Ob~ina Postojna, Liv d.d., Adriatic Slovenica d.d., Postojnska jama Turizem d.d., Slovenska vojska, Kapelj Nadja s.p., IUV Industrija usnja Vrhnika, Pivka Perutninarstvo d.d., Pekarna Jure - Vopex d.o.o., Ljubljanske mlekarne, Grafi~ni studio CUBUS, Papirnica Vev~e, Mins d.o.o., Mercator d.d., Avio Pub, Gostilna na Mostu, Banka Koper, NLB d.d., Spar Slovenja d.o.o., Induplati d.d., Obmo~no zdru`enje Rde~ega kri`a Postojna, Izpostava za za{~ito in re{evanje Postojna, Osnovna {ola Miroslava Vilharja, Mladinski center Postojna. Miha Uhelj, Rod kra{kih viharnikov Postojna
Po glasnem PROSTO in ZDRAVO bi si najbr` vsak vodja tekmovanja rekel:"Kon~no je mimo". Tudi jaz sem si. No, za tekmovalce je bilo morda res, za organizatorje pa {e zdale~ ne. ^akalo nas je {e pospravljanje tabora in vseh smerokazov ter "pobiranje" orientacije, ~i{~enje in vra~anje sposojene opreme, pla~ilo vseh ra~unov, ~aka nas {e pisanje poro~ila in vrednotenje na vseh organizacijskih nivojih ... ni nam dolg~as.
Organizacija tako velikega tekmovanja, kot je Dr`avni mnogoboj ZTS, se pri~ne `e septembra leto dni pred mnogobojem, ko se za~ne "bodo~i" organizator spra{evati, ~e ima izpolnjene vsaj najnujnej{e pogoje za tak{no tekmovanje, kot so primeren prostor ter dovolj sposobnih ljudi in pa opreme za tak{en podvig. Poi{~e se vodjo tekmovanja ter vodje posameznih podro~ij (program, tekmovanje, varnost, tehnika, prehrana...). Zatem se za~nejo sestanki in delovna sre~anja, ki so vsaki~ dalj{a in trajajo tudi do 2. ure zjutraj, idej je vedno ve~, ~asa pa vse manj. Ko napo~i dan D, rastejo sivi lasje in izpadajo {e tisti redki, ki so {e ostali. Telefon se polni vsak dan in ~lovek skoraj pozabi na hrano. Vendar za~ne ~lovek po `e prej omenjenem "zdravo" in prvi pohvali razmi{ljati, ~e bi se dalo to ponoviti in izbolj{ati ter tako unov~iti pridobljene izku{nje. Sedaj pa pustimo ~asu ~as in na branje do prihodnji~.
Na mnogoboju sem naklju~ne mimoido~e - dva M^-ja, izku{ene gr~e in ~lana RKV - povpra{ala o tem, kaj jim je bilo na mnogoboju {e posebej v{e~ in kaj jih je letos v Postojni motilo.
V imenu Komisije za program se zahvaljujem soorganizatorju leto{njega mnogoboja, Rodu kra{kih viharnikov iz Postojne, za gostitev tekmovanja. Mnogoboj je bil tehni~no odli~no pripravljen, poskrbljeno je bilo tudi za spremljevalni program, ki je aktivno premostil prosti ~as, ki so ga imeli tekmovalci. V tekmovalnem delu smo se sicer sre~ali z nekaterimi te`avami, ki smo jih uspe{no premostili in izpeljali tekmovanje v enem dnevu. Za izpeljavo tekmovanja gre posebna pohvala sodnikom in kontrolorjem, ki so se trudili po svojih najbolj{ih mo~eh. Z `eljo, da bi motivirali ~im ve~ rodov, da se bodo mnogoboja udele`evali, da bi zagotovili ~im ve~ sodni{kega osebja, ki ga je bilo do sedaj na vseh mnogobojih premalo, in da bi vzpodbudili ~im ve~ rodov, da bodo sprejeli izziv gostiti dr`avni mnogoboj v lokalnem okolju, je taborni{ki mnogoboj v obdobju prenove. Verjamem, da je mnogoboj osrednja taborni{ka aktivnost, ki okrona celoletno delo tabornikov vseh starosti v rodovih po celi Sloveniji. Moramo jo vzpodbujati in razvijati, da bo odraz dela rodov in taborni{tva v Sloveniji. In vsem vam, ki ste bili del leto{njega mnogoboja, {e enkrat hvala!
Andreja Gomboc, na~elnica za program za mlade v ZTS
@iga in Meho, Rod kra{kih viharnikov
Mogo~e bi lahko bolj uredili strani{~a. Bila sva na KT in ni nama bilo v{e~, da so nekateri tekmovalci hodili po {otorkah in vrvicah. Druga~e pa: dobra hrana, son~no vreme, dobri prijatelji.
Beno, ^arli, Edi, Zdravko, Kobanski Rod Nekateri sodniki na KT-jih niso to~no vedeli, kaj morajo po~eti. Zdelo se nam je, da je bilo preve~ mrtvih kontrolnih to~k. Morali bi imeti ve~jo kontrolo nad dogajanjem, predvsem bi morali bolj skrbeti za red v umivalnici.
Druga~e je tu v Postojni izredno lep ambient, smo prijetno presene~eni. Pred in med tekmovanjem smo bili o vsem zelo dobro obve{~eni. V{e~ nam je bilo, da smo sodelovali s konkurenco, Starimi ma~ki, in testirali nove discipline za mnogoboj.
Mia in Urban, vod Netopirji, XI. SNOUB
Na mnogoboju je bilo v redu. Na tekmovanju nam je bilo najbolj v{e~ med dvema ognjema in ovire. Sonce nam ni bilo v{e~, to~a bi bila bolj{a. Na mnogoboju nam je bilo najbolj v{e~ tekmovanje. Hrana je bila dobra.
O spremembi pravil smo govorili `e nekaj let, saj je bila zadnja sprememba narejena pred desetimi leti. Z razvojem tehnike, vloge tabornikov in opreme so nekatere naloge in to~kovanja postala neustrezna, predvsem pa so zadnji ROT-i pokazali, da pravila niso dovolj dosledna, da omogo~ajo nejasnosti in s tem pogoste prito`be in nejevoljo ekip. V prenovljenih pravilih smo sku{ali predvsem odpraviti odkrite nedoslednosti in narediti ROT nekoliko bolj sodoben. Zavestno se nismo lotili velikih sprememb samih nalog, saj {e vedno predstavljajo zbir najpomembnej{ih taborni{kih znanj s podro~ij gibanja in bivanja v naravi. Razlike med starimi in novimi pravili so naslednje:
-Ime "propozicije" je nadomestilo ime "pravila", ki je ustreznej{i izraz
-Sama struktura pravil je urejena po ~lenih, kot je to obi~aj pri pravilih in pravilnikih, brez obilice dodatnih komentarjev
-Glede na novo starostno vejo v ZTS so spremenjena imena kategorij, tekmovalne kategorije ostajajo {tiri, organizator pa lahko razpi{e dodatno netekmovalno kategorijo. ROT-a se lahko udele`ijo tudi ekipe netabornikov (ki pa ne to~kujejo za tekmovanje rodov)
-Nekaj sprememb je pri dokumentih. ^lanska izkaznica je potrebna za ~lane taborni{kih ekip, v nasprotnem primeru dobi ekipa negativne to~ke. Ekipe netabornikov negativnih to~k za ~lanske izkaznice ne prejmejo. Zdravstvena izkaznica je obvezna za vse tekmovalce, prav tako osebni dokument s sliko za potrditev starosti. Dodana je izjava o odgovornosti, ki jo podpi{e vsak tekmovalec, za mladoletne tekmovalce pa tudi star{i oziroma skrbniki
-Kroj je za`elen na uvodnem zboru in razglasitvi rezultatov, med samim tekmovanjem pa zado{~a taborni{ka rutica. Taborni{ki pas in srajca ne {tejeta ve~ med opremo, za katero se dobi negativne to~ke
-Spremembe so pri opremi ekipe, ki se lahko {e vedno pregleda na poljubni KT. Ob nepopolni opremi dobi ekipa negativne to~ke. Nekaj dosedanje osebne opreme je le {e oprema ekipe, nekaj opreme je dodane. Brez kompleta prve pomo~i pa ekipa sploh ne more {tartati
-Dosedanja navedba, da ekipa dobi topografske karte `e ob prijavi, se praviloma ni izvajala, zato je bilo dolo~ilo spremenjeno. Dodana je mo`nost, da del tekmovanja poteka na kartah ali zra~nih posnetkih v ve~jem meri-
lu. S tem se u~imo uporabe razli~nih meril in drugih danes razpolo`ljivih na~inov prikaza zemlji{~a.
-Dol`ina proge je dolo~ena in omejena s teoreti~no ~asovnico in ne z razdaljo. Za potrjevanje prisotnosti na KT je predpisan elektronski na~in
-Famozno "zape~ateno kuverto za primer, ~e se ekipa izgubi" dokon~no zamenjuje obvezen mobilni telefon in posebna {tevilka organizatorja za nujne primere.
-Glede umika kontrolnih to~ke je sedaj tudi v pravilih dolo~ena t.i. individualna ~asovnica, ki se je `e uveljavila na zadnjih ROT-ih
-V primeru, da ekipa KT na terenu ne najde, ker je uni~ena ali odstranjena, kot dokazilo namesto skice velja tudi digitalna fotografija
-Vrisovanje kontrolnih to~k in ocenjevanje je podrobneje dolo~eno, saj je ravno pri tem prihajalo do mnogih nejasnosti in te`av
-Cilj hitrostne etape ekipe izvedo {ele na {tartu hitrostne etape, kot je bilo izvedeno letos na NOT-u. S tem se onemogo~i vnaprej{nji ogled etape
-Vse dosedanje naloge ostajajo, med njimi tudi profil terena in opis poti, ki sta bila najve~krat tar~a kritike. Profil ostaja nespremenjen, saj je odli~na vaja prepoznavanja in branja reliefa na karti. Opis poti ostaja zaradi razvijanja slovenskega jezika, se pa to~kuje z manj to~kami kot doslej
-Izmed novih nalog je dodana naloga z lokacijsko storitvijo operaterjev mobilne telefonije. Prav je, da taborniki vedo, da lahko svojo lego z omejeno natan~nostjo na terenu dolo~imo tudi z mobilno telefonijo in da GPS in ostali navigacijski sistemi niso edina mo`nost. Novost je tudi na terenu neozna~ena KT, vendar to poznamo z drugih tekmovanj (ZOT). Dokazilo je skica, opis ali digitalna fotografija
-Naloga po izbiri organizatorja je bila do sedaj obvezen tematski test, sedaj pa lahko organizator izbere tudi druga~no nalogo, ki pa mora biti povezana s taborni{kimi vsebinami
Nekoliko druga~e so opredeljeni na~ini to~kovanja in ocenjevanja posameznih nalog, nekaj je sprememb v organih tekmovanja. Vsekakor vsem ekipam svetujem, da si nova pravila podrobno preberejo, na forumu pa lahko postavite vpra{anja glede vseh nejasnosti. Do ROT-a je {e dovolj ~asa, da jih razre{imo.
Z nezadr`no hitrostjo se izteka leto{nje taborni{ko leto. Najbr` je bilo za vsakega izmed vas pestro in po svoje zanimivo. In {e preden se bomo dobro zavedli, da prihaja jesen, `e bo tu najbolj naporno, presti`no in dogajanja polno taborni{ko tekmovanje - ROT! @e od za~etka leto{njega leta vas je k udele`bi na tekmovanju nagovarjal neuradni propagandist leto{njega tekmovanja, "vednopripravljeni Lojze" . Le poglejmo, kaj vse vam je `e in vam {e pripravlja tokrat.
Za vse tiste, ki vam je ta podatek u{el, naj povem, da se bo ROT 2006 odvijal v okolici Dom`al od 22. do 24. septembra. Najprej se je Lojze odlo~il, da {tartnina tekmovanja ostane enaka kot lansko leto. Meni, da je razmerje med ceno in tistim, kar boste tekmovalci dele`ni izredno ugodno. Po tridnevnem trudu, naporih in vseh na novo pridobljenih `uljih bodo najbolj{e ekipe dele`ne kupa kakovostnih in uporabnih nagrad. Vsako ekipo bo pred {tartom na progo pri~akalo presene~enje, ki vam bo dalo zagona za premagovanje vseh strmih klancev. No, nikar se ne ustra{ite preve~, Lojze zagotavlja ugoden teren. Tako se bo na{lo nekaj tako za hribolazce kot tiste, ki bolj prisegate na ravnino, do koder se`e oko. Del proge bo potekal tudi na karti, ki ne bo DTK 25. Prostor za bivakiranje vas `e ~aka v zavetju okoli{kega gozda. Tudi na bivaku bodo nekatere novosti, katere boste pravo~asno zasledili. Toliko vam sporo~a Lojze
Sedaj pa {e ostali, ni~ manj pomembni elementi tekmovanja. Ekipe opozarjamo na spremembo pravil tekmovanja. Tako vas napro{amo, da si jih dobro in pravo~asno preberete in se seznanite z vsemi spremembami, ki se bodo letos v praksi zgodile na ROT-u. Spremenjena pravila si lahko ogledate na spletni strani tekmovanja http://rot.rutka.net, kjer boste na{li tudi preostale pomembne informacije. Kaj bi dolgovezil, se vidimo na ROT-u!
Izolski taborniki smo letos uspe{no spravili v `ivljenje {tirinajsti Bi~ikleta `ur, ki je, kot `e samo ime pove, precej ~udna zvrst tekmovanja. Dogodek, namenjen dru`enju vseh, ki radi kolesarijo in u`ivajo v naravi, dobri dru`bi ter pravi primorski hrani, se je zgodil v soboto, 6. maja, takoj po tem, ko smo od "unega" tam gor dobili zeleno lu~ za lepo vreme, ki je klju~ni element za dobro vzdu{je. Po dogovoru nam je pustil samo nekaj blata, da so se tisti `eljni do`ivetij iz otro{kih let lahko povaljali v blatu ter tako pri{parali na dragih blatnih kopelih.
Bi~ikleta `ur je letos spet po nudil ve~ kot samo brezcilj no pedaliranje. Tekmovalci, ki niso tekmovali na ~as, so po progi re{evali {e razne inteligen~no-kulinari~no-spretnostno-{aljive naloge. Proga, ki je tekmovalce vodila po izolskem zaledju, je bila tako polna kontrolnih to~k, na katerih so se tekmovalci pomerili v hitrostnem krpanju zra~nic, poligonu, re{evanju testa o poznavanju obale in lokalnih znamenitosti, gurmanstvu, balinanju, postavljanju {otora iz {otorke, spominski igri, izdelavi makete kolesa iz naravnih materialov in {e nekaj drugih panogah.
Ker je smisel tekmovanja v u`ivanju dneva in zabavanju na progi, za marsikaterega neprimorca pa tudi v spoznavanju novih krajev, je bilo tekmovanje brez stroge ~asovnice idealno za oglede lokalnih znamenitosti ali pa samo brez~asno u`ivanje po istrskih vasicah in poteh. Kot bi se reklo, idealen dan za skok na divjo stran.
Ve~ina od skoraj 150 tekmovalcev iz cele Slovenije je s progo opravila brez ve~jih te`av, naloge so nekaterim povzro~ale ve~, nekaterim manj te`av, ve~ina pa se je med opravljanjem nalog zabavala. Za tiste z najbolj pregretimi glavami smo hitrostno etapo speljali v navzgor obrnjen klanec. Tako smo prepre~ili, da bi kdo kolo zamenjal za raketo in obrnil smisel tekmovanja na glavo.
^e je bil ~ez dan smisel pedaliranja in `ivljenja v poti in ne v cilju, je cilj vseeno bil opravi~en zve~er, ko se je dru`enje nadaljevalo s podelitvijo nagrad najbolj uspe{nim ekipam. V kategoriji tabornikov je zmagala `enska ekipa ^okolatna Teljeta, v kategoriji rekreativcev pa mo{ka ekipa Ekippa. Glavno nagrado med 45 sodelujo~imi ekipami - gorsko kolo - je odnesla ekipa s ~udnim imenom Ekippa. Kljub pomanjkanju domi{ljije pri izbiri imena so o~itno premogli dovolj le-te pri re{evanju nalog in premagovanju proge.
Tekmovanje se je zaklju~ilo z dru`abnim ve~erom, oblo`enim z dobro primorsko hrano, "unemu" zgoraj smo namre~ za dobro vreme prihodnje leto v `elodce `rtvovali pe~ene sardele, ribone, {pare in pedo~e v buzari, ter nekaj domorodske pija~e, katere na tem mestu ne smem preve~ poudarjati. Da bi bil ve~er {e bolj bo`anski, je poskrbel na{ domorodski pevec in glasbenik Rudi Bu~ar. Ve~er se je tako zaklju~il v melodijah in okusih Istre, klepetu s starimi prijatelji in obujanju spominov.
Organizatorji se zahvaljujejo Softnetu iz Trzina, Oljkarstvu in vinarstvu Slavec, B-pointu, HTP Simonov zaliv, Skatu, ARC-ju iz Kranja, Mlinotestu Koper, Delamarisu, Aladino baru, Drogi, Moby Dicku, Intereuropi, Aiossu, Micomu, Avditoriju Portoro`, Casinoju Portoro`, Diskontu Bajt, Prosubu, Mitji Petri~u s.p., Ribi{kemu dru{tvu Menola, Komunali Izola, Trixinu, Luma {portu, Mandra~u, Radiu Capris in Koper (in Iris za najbolj{e pala~inke ter Maji za najbolj{e pe~ene hrenovke).
Izolski taborniki upamo, da bo za vse udele`ence Bi~i `ura tudi na ta dan ostal en lep spomin in da bo udele`ba na petnajstem Bi~ikleta `uru dogodek, pri~akovan iz srca.
Bi~ikleta je postala med taborni{ko in amatersko kolesarsko javnostjo priznana in cenjena blagovna znamka. Nekateri jo {e vedno izkoristijo za odprtje poletne sezone, ~eprav se morski navdu{enci na Jadran odpravimo tudi `e mesec ali dva prej, {e vedno pa vsaj simboli~no ozna~uje priljubljeno prelomnico. Izolani so Bi~ikleto izpilili skorajda do popolnosti, samo {e na vreme nimajo vpliva (ki pa je bilo letos idealno). Ve~erni zabavni program se je vrnil v osnovno taborni{ko in najbolj{o razli~ico. Bbil je odli~no izveden – s kitaro ob tabornem ognju. Da ne bi bil predolg z na{tevanjem vseh »super« obrazov Bi~iklete, dodajmo temu le {e gurmanski in romanti~ni vlo`ek –{koljke, sardele in ~aroben pogled na severni Jadran. ^e temeljito premislim, sem letos pogre{al le kontrolno to~ko neposredno ob morju. Bi~ikleta je postala taborni{ka akcija »z dodano vrednostjo«, ki bi jo lahko s ponosom ponudili tudi preko meja na{e dr`ave.
Uredni{tvo: Ale{ Cipot (ales.cipot@rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ (blaz.verbic@rutka.net) - urednik fotografije, Meti Buh (meti@rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@siol.net) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda (sini @rutka.net) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (bizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik (barbara.bacnik@rutka.net), Maru{a Ba{a (marusa.basa@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk @cmok.si), Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic @guest.arnes.si), Tanja Cirkven~i~ (tanja @rutka.net), Andreja Gomboc (andreja.gomboc@pharmaswiss.si), Jure Habjani~ (jurejez@rutka.net), Barbara Kelher (kvkel2@mail.amis.net), Primo` Kolman (primoz.kolman@yahoo.com), Miha Ma~ek (muc@rutka.net), Nina Medved (nina.medved@guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak @epn.ba), Du{an Petrovi~ (pepl@rutka.net), Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Matej Ram{ak (ramsak@tok-tok.com), Ale{ Skali~ (amerikanec@rutka.net), Maja Strnad (m.strn4d@gmail.com). Lektoriranje: Katarina Jesenko (katarina.jesenko @rutka.net) Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 500 SIT, letna naro~nina je 5000 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127
