Revija Tabor 2006/5–6

AVANTURA: [kalska olimpiada

TABOR NA OBISKU pri organizatorjih NOT-a:

Rod mo~virski tulipani

TEMA MESECA: 10-letnica Mestne

zveze tabornikov

Ljubljana

INTERVJU z @ivo ^onka{

– prvo dekle na ~elu organizacijskega tima

Kazalo Uvodnik

Taborni{ke novice, Karikatura 3

Oglas (dr`avni mnogoboj) 4

5 IGRA

Zahvala

GG delavnica 10

Sudoku 11

SOS 12

Faca 13

Avantura - [kalska liga 14

Ko bom velik, bom ... 16

17 Intervju 20 Tabor na obisku

Mednarodna stran 22

Astronomija 23

Kosobrinovi pripravki 24

Kemija v taborni{tvu 24

Od rodov 25

26 Imeti vod GG

27 Stran Komisije za program

28 Adrenalin

Kolumni 29

Tema meseca 30

Raziskava 33

Razpisi, obvestila 34

35 Iz taborni{ke pesmarice

35 Stric volk

36 Kri`anka

36 Dotik 36 Kolofon

37 Zadnja plat

38 Bine in Dane

Praznovanja dneva tabornikov so se udele`ili tudi najmlaj{i.

Na fotografiji je "murnica" Zala na

Fe{tivalu v Ljubljani.

Foto: Bla` Verbi~.

[e kak{en mesec in minili bosta dve leti od novega za~etka. Na mednarodnem taborjenju Pow-wow smo postavljali temelje posodobljenega Tabora, ki je takrat skorajda `e dosegel dno. Zbrali smo novo ekipo, izbolj{ali vsebino oziroma koncept revije in za~eli na sicer {e starih temeljih. Dana{nji Tabor se od takratne julijsko-avgustovske in "nove" septembrske {tevilke vidno razlikuje. Vendar so se spremembe dogajale stalno, vse do danes, in se bodo tudi naprej. [e preden je pri~el Tabor z rednim mese~nim "obiskovanjem" tabornikov s poravnano ~lanarino, je do`ivel tudi najbolj opazno spremembo - oblikovno posodobitev, ki mu je dala nov pe~at. Zato bi rad izkoristil prilo`nost in se iskreno zahvalil vsem trem zaslu`nim za omenjeno oblikovno posodobitev. ^eprav verjetno povpre~ni bralec njihova imena v Taboru obi~ajno spregleda ali jih celo ne najde, so Miha Ma~ek, Bla` Verbi~ in Igor Bizjak opravili dragoceno delo.

Ponovno se vidimo v za~etku julija, ko izide naslednja {tevilka.

Ale{ Cipot

Zimovanje bodo~ih vodnikov [kalekov

Obrazi polni pri~akovanj in veselih nasmehov, lepo vreme … dan je bil kot ustvarjen za nove dogodiv{~ine in raziskovanja bodo~ih [kalskih vodnikov. Kon~no … pri{li smo na vrh - Mozirska ko~a. Dogodiv{~ine so se pri~ele. Najprej minsko polje in dolg pogovor ter razglabljanje o komunikaciji, retoriki in konfliktih. Naslednji dan nas je obiskal Rok Miklav`ina, ki se je samo za nas prebijal ~ez sneg in nam popestril zimovanje z lokostrelstvom … noro. Zve~er je pri{la tudi na{a na~elnica Petra Glin{ek, ki nam je s svojo spro{~enostjo in izku{njami na zelo enostaven na~in razlo`ila vrisovanje

KT-jev. ^akal nas je {e Bra~ko s profilom terena. In za konec {e en glasen "mmmmm" od vseh nas za Tino in ostale vodnike, ki so nam pripravili noro in nepozabno do`ivetje.

Kaja Glin{ek

Pomurski taborniki se predstavijo na sejmu

Taborniki ZTP (Zveza tabornikov Pomurja) smo bili vabljeni, da se predstavimo v sklopu 4. mednarodnega sejma lovstva, ribi{tva, turizma in aktivnosti v naravi, ki je potekal od 21. do 23. aprila v Gornji Radgoni. Taborniki rodov Veselega vetra, Vidre in Vedrih Prlekov smo zdru`ili povabilo z Dnevom Zemlje in Dnevom tabornikov in postavili skoraj pravi tabor. Poleg obveznega vhoda, smo postavili {e indijanski {otor tipi (v katerem smo predvajali film in pripravili manj{o razstavo slik dejavnosti tabornikov), sten~as, rokodelske delavnice, ognji{~e, na katerem smo kuhali gola`, poligon, {otore, bivak iz {otorskih kril ter izdelali tudi totem. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo, saj so se tri ekipe pomerile v poligonu, A-janju in "vodenju dveh slepcev skozi sejem".

Ventilatorrr...

Otro{ko, iskrivo, zanimivo ...

Prav tak{no je bilo M^ pomladovanje Rodu Pusti Grad [o{tanj. Skoraj 50 udele`encev (murn~kov, medvedkov in ~ebelic ter seveda njihovih vodnikov), se je zbralo v Belih Vodah nad [o{tanjem. U`ivali smo v gozdu in naravi, se igrali, se smejali ob gledanju lutkovne predstave in se zabavali ob ve~ernih zmenkarijah. Seveda ni {lo brez najbolj priljubljene taborni{ke igre rim{im{im. Vikend je `al minil kar prehitro.

Rok za julijsko-avgustovsko {tevilko

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor @ rutka.net ali Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rok oddaje ~lankov za {tevilko 7-8 je 4. junij. Julijsko-avgustovska {tevilka izide 9. julija.

Napovednik

13.-14. maj[e Ta Po~asnemu Mine (RJZ Velenje) Stpm.rutka.net

16.-18 junijDr`avni mnogoboj (Postojna) rkv.rutka.net/mnogoboj

Vodni{ki te~aji

17.-26. 7. 2006M^ in GG te~aj (RPG) sini @rutka.net

3.-14. 8. 2006M^ in GG te~aj (OO obljubljanska in JPN) cati @ rutka.net

13.-20. 8. 2006GG vodni{ki te~aj (MZT) urska.bergant@ gmail.com

21.-30. 8. 2006M^ in GG vodni{ki te~aj (ZTO Kranj)

msveg @ rutka.net

Foto: Ale{ Skali~

Foto: Petra Peunik

22. april - dan Zemlje

Kranjski taborniki smo EKO!

Vsako leto znova 22. aprila taborniki praznujemo dan Zemlje - dan tabornikov. Letos smo se v Kranju {e posebej potrudili zaznamovati ta dan, saj menimo, da je dvig osve{~enosti o odnosu do okolja in na{ega planeta klju~nega pomena za prihodnost vseh.

22. aprila smo tako od 9. ure dalje napolnili sredi{~e Kranja z razli~nimi dejavnostmi: delavnicami, zabavo, informacijami in prikazom taborni{kega programa. Mimoido~i so se nam lahko pridru`ili in izvedeli vse o ekologiji, taborni{kem kroju, {egah in navadah, na{ih zimovanjih ter taborjenjih, pa tudi o topografiji, mednarodni dejavnosti in gradnji pionirskih objektov se je na{lo veliko. Najbolj popularna je bila stojnica z limonado in pecivom, prav "za`igala" pa je na{a maskota TABI na rolerjih, ki je delila letake in manj{e pozornosti.

Za ve~ slikovnih utrinkov obi{~ite stran www.rso.rutka.net.

Z naravo k bolj{emu ~loveku!

Ba~a

Srake so znane po tem, da si rade prilastijo ble{~e~e predmete. Na{a pa si je prilastila "pravico", da v Gozdnih novicah objavlja ~iste neumnosti. Le ena zgodba je resni~na. Katera? Vzemi svin~nik in popravi drugi dve.

Nasta

Nasta, Meti

Do dr`avnega mnogoboja ni ve~ veliko ~asa. Ste `e pripravljeni?

Do dr`avnega mnogoboja ve~ veliko ~asa. Ste `e pripravljeni?

Do dr`avnega mnogoboja ni ve~ veliko ~asa. Ste `e pripravljeni?

Do dr`avnega mnogoboja ve~ veliko ~asa. Ste `e pripravljeni? ve~

Za igro potrebuje{ samo kocko, keglji~ke in vsaj enega prijatelja. Na kontrolnih to~kah (KT) ti vodnik ali soigralec zastavi taborni{ko vpra{anje. ^e odgovori{ pravilno, lahko {e enkrat me~e{ kocko. Kdo pride prvi do cilja?

VOZLAMO

Z vozili se boste sre~ali povsod - pri zavezovanju ~evljev, urejanju vodovega koti~ka, postavljanju {otora ali pa pletenju obro~kov za taborni{ko rutko. Tukaj najde{ nekaj pomembnih osnovnih vozlov, ki ti bodo pri{li prav.

Kavbojski vozel

Uporabljamo ga za pritrjevanje vrvi na koli~ek ali pa na drugo, debelej{o vrv.

Napenjalni vozel

Uporabimo ga za privezovanje in napenjanje {otorskih vrvic ali pri postavljanju bivaka, ko `elimo napeti vrv.

Ribi{ki vozel

Uporabljamo ga za podalj{evanje vrvi z drugo vrvjo.

Vrzni vozel

Z njim pritrdimo vrv na predmet, recimo na vejo drevesa ali palico.

Ambulantni vozel

Primeren je za zaklju~evanje vezi, ker dobro dr`i, a ga je hkrati lahko odvezati.

Kri`ni vozelprijateljski vozel

^e se nau~i{ zavezati kri`ni vozel, ga lahko zave`e{ prijatelju ali prijateljici na rutki in vozel bo predstavljal vez vajinega prijateljstva. Uporabi{ ga lahko tudi za razli~na ro~na dela iz vrvi.

Kdo je zavezal napenjalni vozel pri bivaku?

Napi{i na ~rte, kaj vidi{ na sliki. ^rke s {tevilkami prenesi na spodnje ~rte, da dobi{ geslo!

Ali ve{, da ...

...je na{ planet vse prej kot miren? Vulkanski izbruhi in potresi namre~ pogosto spreminjajo zunanjo podobo Zemlje.

...je na kopnem pribli`no 1300 delujo~ih vulkanov?

...v Sloveniji vulkanov ni? Le hrib Smrekovec je ostanek prastarega vulkana.

...se Zemlja zatrese kar 6-krat na minuto?

...je bil najmo~nej{i doslej znani potres leta 1960 v ^ilu? Ob potresu je nastal 1600 km dolg prelom in novo jezero.

...je v Sloveniji ve~ 100 {ibkih potresov na leto? Od teh jih ~utimo pribli`no 10.

...je bil najmo~nej{i slovenski potres zadnjega stoletja v Zgornjem Poso~ju, aprila 1998? Isto obmo~je se je ponovno streslo julija 2004.

...ob naravnih nesre~ah pomagamo tudi taborniki kot del Civilne za{~ite?

Ne`a Buh

Helena Lo~ni{kar

SOS Sestri odgovarjata sotrpinom

Lep pomladni pozdrav vsem skupaj. Tokrat sva prejeli naslednje

tegobe in probleme. Pa saj veste: Za vsako bolezen se "ro{ca" najde!

Le poiskati jo morate.

Draga Kuhla in draga Kahla!

Star sem 14 let in pi{em vama, ker imam kar nekaj problemov sam s sabo, s frendi, s star{i, s {olo ... Najbr` je razlog vsem mojim te`avam to, da me je za~ela dajati puberteta. Ampak kar je preve~, je pa~ preve~. Jaz ne zdr`im ve~!

Ker naenkrat imam v {oli same trojke in dvojke. Zato mi star{i neprestano pridigajo in mi sploh ne zaupajo ve~. Zadnje ~ase sem zelo spremenljive volje in ve~krat zamorjen, `e kar te~en. Zato me v bistvu niti ne presene~a, da me so{olci ne vabijo ve~ ven, v {oli pa imam ve~krat ob~utek, da sem ~isto sam in da si nih~e ne `eli moje dru`be.

Vse te te`ave se povezujejo druga z drugo. Vrtim se v krogu in vedno bolj sem zmeden in se po~utim skrajno bedno. Kaj naj naredim, kje naj se lotim svojih problemov?

Kr en pob

Hoj!!!

Na za~etku moram nujno pohvaliti vajino rubriko. Vsaj meni je velik la`je, ~e vidim, da imajo tudi drugi probleme, in ne samo jaz. Obo`ujem `ivali in nasploh me zelo zanima narava in najbr` je ravno to razlog, da sem postala tabornica. Doma imam veliko hi{nih ljubljen~kov, kot so mi{ke, pali~njaki, zlate ribice in papagaja. Toda moja najve~ja `elja je, da bi imela svojega psa. Star{i mi tega ne pustijo, pa ~eprav vejo, kako mo~no si ga `elim in da obo`ujem `ivali. @ivimo v hi{i na robu mesta in imamo ograjen vrt. Pes bi `ivel v idealnih pogojih in jaz vem, da bi dobro skrbela zanj. Najve~ji problem so moji star{i. Zmanjkuje mi idej, kako in s ~im naj jih prepri~am. Kaj bi naredili na mojem mestu?

Leja

ZDRAVO, POBA!

Morava priznati, da si kar dober samoanalitik. Dobro se opazuje{ in tudi ob~utka za realnost ti ne manjka. Kot si `e sam opazil - preprosto - v puberteti si in vedi, da nisi sam. Tudi tvoji vrstniki se sre~ujejo s podobnimi preglavicami, tako da ~e ima{ prilo`nost, ne bi {kodilo malo pokramljati s kom od so{olcev, prijateljic ali z bratom. Sicer pa ~as zaceli vse rane in tudi najhuj{e stvari minejo, tako da zna tudi tebe poletje odre{iti teh ovir. Bodi pozitiven, z nasmehom se usedi za knjige, tako dobi{ dobro oceno, pa se bodo tudi star{i unesli. Delaj stvari, ki te veselijo in spro{~ajo, pa bo{ bolj{e volje in se bo{ lahko vrnil tudi v dru`bo fantov. Vsekakor pa se ne zapiraj ve~ vase, med {tiri stene, oziroma se ne skrivaj za slabo voljo in ocenami. Ukrepaj, prisili se in pre{lo ti bo v navado! Samo enkrat si mlad in samo enkrat se `ivi, tako da ne zapravi teh dni, ki prihajajo, u`ivaj, zabavaj se in ne pozabi povsem na {olo.

Leja, `ivijo!

Kaj naj re~eva? Trd oreh bo. Res ~udno, da ti star{i tega ne dovolijo, saj si jim verjetno s svojo skrbjo za vsa ta ostala `iva bitja `e dokazala, kako odgovorna in zanesljiva oseba si. Ena pot je, da jih opozori{ na to dejstvo - torej, kako skrbno h~erko da imajo. Druga pa, da na svojo stran pridobi{ {e koga iz dru`ine. Recimo dedka ali babico, sestro oziroma brata, nekoga, ki si prav tako `eli tega {tirino`ca. Sicer pa upanje umre zadnje, z vztrajnostjo se dale~ pride, slej ko prej ti bo uspelo, verjemi nama. Sre~no, skoraj{nja ponosna pasja lasnica.

Faca

Barbara Kelher

MOJE IME … Anja Anja Anja Anja Anja.

PI[EM SE … Molnar Molnar Molnar Molnar Molnar.

PRIJATELJI ME KLI^EJO … Anja Anja Anja.

STARA SEM … 14 let 14 let 14 let 14 let let.

SiNi

Anja Molnar

Anja je 14-letno dekle, ki ima svoj delavnik poln raznih hobijev, od teakwondoja do plesa, in seveda tudi tabornikov, kjer je `e od svojega 1. razreda. Je zelo zgovorno in klepetavo dekle, pri katerem komajda pride{ do besede. In prav po tej lastnosti jo spozna vsak, tudi tisti, ki je prej nikoli ni poznal. Ob Anji se lahko vsak nasmeji do solz, saj je res tak{no dekle, ki zna ustvariti dobro, pozitivno ozra~je.

PRIHAJAM IZ RODU … Jezerski zmaj Velenje, ^eta Jezerski zmaj ^eta Jezerski zmaj Velenje, ^eta Jezerski zmaj ^eta La~ni kojoti La~ni kojoti kojoti.

MOJI HOBIJI SO … taborniki, taekwondo, taborniki, taekwondo, branje, rolanje, ples, slikanje … (stvari je za rolanje, ples, je za branje, rolanje, ples, slikanje … (stvari je za rolanje, ples, je za celo stran) celo stran) celo stran) celo stran) stran).

MOJE @ELJE ZA PRIHODNOST … `elim `elim `elim `elim uspe{no kon~ati osnovno {olo, se uspe{no kon~ati osnovno {olo, se uspe{no kon~ati osnovno {olo, se uspe{no kon~ati osnovno {olo, se vpisati na `eleno srednjo {olo in na `eleno srednjo {olo in vpisati na `eleno srednjo {olo in na `eleno srednjo {olo in `eleno postati dobra vodnica. dobra vodnica.

DRUGI PRAVIJO, DA SEM … odkrita, odkrita, odkrita, pozitivna, malce preve~ jezikava in malce preve~ jezikava in jezikava polna energije. polna energije. polna energije. polna energije.

PRI TABORNIKIH SEM, KER MI JE … svetovno in ker imam rada svetovno in ker imam rada svetovno in ker imam rada svetovno in ker imam rada naravo ter kobilice. naravo ter naravo ter kobilice. naravo ter

NAJLEP[A STVAR, KI SE MI JE

ZGODILA PRI TABORNIKIH JE … bil prvi krst, ker sem bila cela prvi krst, ker sem bila namazana z glino, ki ni {la dol. z glino, ni {la dol. {la MOJ @IVLJENJSKI MOTO … ^e ^e

ho~e{ biti sre~en, ne glej ho~e{ biti sre~en, ne glej ho~e{ biti sre~en, ne glej ho~e{ biti sre~en, ne glej sosedu ~ez plot. sosedu ~ez sosedu ~ez plot. sosedu ~ez sosedu ~ez plot.

BRALCEM BI RADA

SPORO^ILA … Imejte se radi! Imejte se radi! Imejte se radi! Imejte se radi! radi!

I feel very olympic today! [kalska olimpiada 2006

Olimpijskemu duhu dodamo {e taborni{kega. Kaj dobimo? Dobimo izjemno zanimivo taborni{ko tekmovanje, dogodiv{~ino, polno vre~o smeha in dobre volje ter kopico novih prijateljev. Na tem tekmovanju se kre{ejo iskrice, a ne v tekmovalnosti, kre{ejo se iskrice v o~eh in na obrazih tabornikov. Res nepozabna izku{nja. SiNi

lani ~ete Divji volk [kale iz Rodu jezerskega zmaja Ve lenje smo letos `e {esti~ zapored organizirali zabavno taborni{ko tekmovanje [kalska liga. Tekmovanje, ki je nastalo kot ideja Sandija Glin{ka, se je takoj dobro "prijelo" in skozi vsa leta dodobra usidralo v koledar taborni{kih tekmovanj.

Vsako leto se v [kalah pri Velenju zbere ve~ kot 300 zabave in dru`enja `eljnih tabornikov iz vse Slovenije. Zadnja leta ima tekmovanje tudi rde~o nit, leto{nja so bile olimpijske igre. V stilu prave olimpiade smo na za~etku pri`gali ogenj, ki je gorel do konca tekmovanja.

Tekmovalne naloge: kraj{i triurni orientiring po okolici [kal, preizku{nja v vo`nji samokolnice, {tafetni tek po hribu navzgor in spust po napenjalnem sistemu, suvanje krogle, kegljanje, vo`nja z dvociklom in streljanje z doma narejenim lokom. Sledile so zabavne igre na igri{~u {ole: bob vo`nja v nakupovalnem vozi~ku, skupinski biatlonski tek ter biatlon brez smu~i, kjer so tekmovalci morali ciljati tar~e s fra~o. Zadnja igra: uga{evanje ognja, kjer smo na na{em tekmovanju spretno skrili tradicionalno gasilsko disciplino in jo olimpijsko obarvali.

V okviru humanitarne note smo letos zbirali kovance, zbrano vsoto pa bomo namenili za tabornino otrokom, ki jim je star{i ne morejo zagotoviti.

Ve~ o [kalski ligi na e-naslovu: http://cdv.rutka.net.

Sponzorji: Gorenje, d. d., Gorenje Gostinstvo, Hervis Sport in moda, d. o. o., McDonald's Slovenija, PUP Velenje, d. d., Teleray, d. o. o., Mercator, d. d., T.E.R.R.A. Andrej Jelen s. p., Mlekarna CELEIA in kmetijska zadruga Velenje.

Rok Miklav`ina, vodja tekmovanja

Grega Kugoni~ - Kugi, 23 let, RPG [o{tanj

Bilo je zelo zanimivo. Zelo fascinantno je, da so organizatorji poskrbeli za res lepo vreme. Moj splo{en vtis je: Kar je dobro, ni slabo!

Bilo

za humor. Letos je bila odli~na trasa, super vreme in zabavne igre.

Luka Polc - mojster Mat, 17 let, RPEJ Zagorje ob Savi Bilo je zabavno in preprosto. @e kmalu po uvodnem zboru smo ugotovili, da imajo v Velenju druga~en smisel

Zala Jesenko, 12 let, RHV Ljubljana

je super. Navdu{ile so me igre, posebej bob. Medtem ko smu~anje ni ravno na{a disciplina. Vreme je bilo ravno prav toplo.

Benjamin Ga{i, 14 let, XI SNOUB Maribor Zelo zanimivo. Proga je bila odli~no pripravljena. Organizacija se mi je zdela bolj{a kot lansko leto. Igre so bile zelo dobre.

Rok Stropnik, 18 let, RLG Pesje

2. kontrolna to~ka ni bila postavljena tako, kot je treba, in zato smo izgubili kar precej ~asa. Igre so bile zelo izvirne, imajo dobre ideje. Lepo vreme je veliko pripomoglo k na{em dobrem po~utju.

Mnenje

Kaja Glin{ek, bodo~a vodnica

Metka Cvetko, 12 let, R^J Slovenska Bistrica

Nam ni bilo v{e~, da so nekateri obra~ali pu{~ice. Najbolj v{e~ pa mi je bila mrtva KT kjer smo morali prevesti besedilo iz morsejeve abecede. Igre so bile zelo zanimive.

Nika Ko~evar, 17 let, RJZ Velenje

Zdelo se mi je "fajn". Zemljevidi bi lahko bili bolj{i. V{e~ nam je bil skriti gost. Igre so bile zanimive in zabavne. Na{a misel dneva je: Slab za~etek, dober konec.

V [kalah, majhni vasici na robu Velenja, se je na son~no sobotno jutro `e ob zgodnjih dopoldanskih urah zasli{al glasen taborni{ki pozdrav, ki je vrgel iz postelj {e najve~je zaspance. Vse je bilo pripravljeno za 6. {kalsko ligo. Izmed 42 prijavljenih ekip je bila prav vsaka na svoj edinstven na~in olimpijsko obarvana in temi primerno je bilo tudi vzdu{je skozi celo tekmovanje - noro in nepozabno. Po slavnostnem pri`iganju olimpijskega plamena se je za~elo zares. Vo`nja z bobom, streljanje s fra~o, "uga{anje" ognja in vo`nja slaloma so bile za~etne igre pred orientacijo, ki je bila letos zelo naporna. Na{a ekipa (Ku{trave paprike) se je podala na pot med zadnjimi in v tak{nem tempu tudi kon~ala tekmovanje. Kontrolne to~ke smo odkrivali eno za drugo, brez vsakr{nih problemov, dokler nas ni pot pripeljala skoraj do [o{tanja, kjer so se na{i na~rti za~eli po~asi ru{iti. Rili smo skozi blato, se vra~ali do zgre{enih KT-jev, pa spet jezno nadaljevali pot, jo vmes {e dvakrat zgre{ili in kon~no nam je uspelo priti ven iz temnega gozda z ne{teto potmi, ki vodijo kdove kam. Kon~no spet travnik in {e zadnja kontrolna to~ka, na kateri nas je ~akal slalom v samokolnici, z zaprtimi o~mi … Mo~ne roke, lahek tovor in dober usmerjevalec so nam priborili vse mo`ne to~ke. ^akal nas je {e en klanec, za katerega smo iztisnili {e zadnje atome mo~i, in kon~no smo bili vsi skupaj v cilju. Mo~no utrujeni, brez besed in veseli, da smo pri{li nazaj na "veselico". ^akalo nas je {e aktivno ~i{~enje okolice, razglasitev rezultatov in skriti gost, ki smo ga `e vsi nestrpno in z zanimanjem pri~akovali. Uganete kdo je bil to?

Bo{tjan Dolenc, 16 let, RDGO Celje

Na {kalski ligi mi je bilo zelo v{e~, saj je bila proga lahka. Pohvalil bi dober gola`, glasbo in dru`enje. Igre so bile odli~ne.

Edini, ki se je od {kalskih olimpijcev olimpijskih iger zares udele`il in jih podo`ivelsmu~arski skakalec Jernej Damjan. Organizatorji so se zelo potrudili in nam vsem zabave, dru`enja in iger `eljnim tabornikom polep{ali {e en sobotni dan.

GOSPODAR GOSPODAR GOSPODAR

Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... GOSPODAR GOSPODAR

(predstavitev taborni{kih "poklicev")

Skoraj vsak rod ima tudi svoje taborni{ko skladi{~e. Nekatera so majhna, druga malce ve~ja, ampak prav vsa skladi{~a imajo nekaj skupnega. Vendar nimam v mislih tega, da so prav vsa razmetana, temna in vla`na. V mislih sem imel osebo. Za vrati skladi{~a oz. nekje pred njimi je vedno oseba, ki nadzoruje, kaj se dogaja s taborni{ko opremo, ki jo imamo shranjeno v njem. Ta oseba je rodov gospodar.

^lovek skoraj ne more verjeti, kaj vse se najde v taborni{kem skladi{~u. V svojem dolgoletnem taborni{kem sta`u sem imel prilo`nost spoznati kar nekaj razli~nih rodovih skladi{~. Tako ob vsakoletnem ~i{~enju na{ega magacina (taborni{ko skladi{~e po {o{tanjsko) odkrijemo kaj novega oz. tako starega, da kar zijamo od za~udenja. Tako se po taborni{kih skladi{~ih nahaja razna krama in navlaka, {otori, materiali za delavnice, kanuji, kajaki, tar~e, {otorke, sekire, lopate, kotli~ki, stari arhivi in {e na tiso~e drobnarij, ki te spomnijo na ta ali drug dogodek iz taborni{ke preteklosti in sedanjosti. Na vratih na{ega magacina `e kar nekaj let visi napis: "Nahajate se na obmo~ju magacina. Pospravljaj za seboj. ^e kaj odnese{ iz magacina, obvezno pokli~i gospodarja in ga o tem obvesti. Uga{aj lu~i in vedno zaklepaj vrata!".

To je nedvomno funkcija, ki se je prav vsak tabornik otepa na vse pretege. Pa res ne vem zakaj. Ni dvoma, da funkcija ni ravno privla~na, a je nujno potrebna in dobri gospodarji so izjemno za`eljeni. Torej, kaj potrebuje{, da si lahko gospodar? Mora{ imeti dobro mero redoljubnosti in odgovornosti, dobre `ivce in veliko dobre volje.

Ne ustra{i se odgovornosti!

Postani rodov gospodar

tudi ti!

PLUSI in MINUSI!

+ (plus)- (minus)

Popoln nadzor nad dogajanjem vVedno mora{ pospravljati rodu, saj brez tebe ni nobene rodoveza ostalimi. akcije.

Sam dolo~a{ pravila v skladi{~u inKli~ejo te za vsako malenkost. lahko drugim te`i{ naj pospravljajo za seboj.

Zelo cenjena in iskana funkcija. Odgovornost.

Vedno si vabljen na rodove uprave./ Tvoje mnenje glede opreme, ki se nahaja v skladi{~u, je zelo pomembno./

@iva ^onka{ - prvo dekle na ~elu organizacijskega tima leto{njega [TPM-a

@iva je dekle, polno energije, veliko znanja in z zelo strupenim jezikom. Ob prvem sre~anju z njenim ostrim jezikom bi ji marsikdo zlahka zameril. Kar hitro ti zna namre~ povedati, kaj ji ni v{e~ in v ~em se ne strinja s teboj. Direktnost je njena vrlina. A kdor jo ima prilo`nost bolje spoznati, kmalu ugotovi, da je zelo zanimiva oseba, odli~en sogovornik in dober prijatelj. Je pa tudi prvo dekle na ~elu organizacijskega tima [TPM-a v ve~letni zgodovini tega tekmovanja.

Predstavi se na{im bralcem!

Sem @iva ^onka{, stara sem 19 let, pri tabornikih sem 13 let. Na taborjenja v Ribnem hodim tako `e 12 let, letos bo moje 13. taborjenje.

Kaj te je navdu{ilo za taborni{tvo?

Za tabornike so me navdu{ili bratranci in sestri~na, ki so bili vsi pri tabornikih. Zanimivo je, da smo trije prijatelji iz bloka, torej sosedi, vsi iste starosti, skupaj od{li k tabornikom in vztrajamo {e danes.

Kateri je tvoj prvi taborni{ki spomin?

Prvi spomin je taborjenje v Ribnem, v 1. razredu, ko je moja soseda iz {otora - prav tako @iva - pobruhala cel {otor.

In najlep{i taborni{ki spomini?

Segajo v vodni{ko {olo. Imeli smo normo, koliko taborni{kih tekmovanj se moramo udele`iti v tistem letu. Ampak za nas to ni bil problem, saj nam je to bil izziv. In kljub temu, da smo spali povpre~no 5 ur na no~, smo se imeli nepozabno. In iz tiste generacije jih {e vedno veliko vtraja in deluje pri tabornikih. To smo bili vod Lakotniki in smo bili skupaj 8 let.

Si zelo aktivna v rodu Jezerski zmaj iz Velenja. Kak{ne naloge si do sedaj opravljala v rodu?

Odkar sem kon~ala vodni{ko solo, sem vodnica (torej 6 let zapored). Potem sem bila M^ na~elnica v ~eti, sedaj pa sem na~elnica ~ete. Moj o~e je predlagal ime na{e ~ete, v kateri delujem (^eta vzhajajo~ega sonca).

Lansko leto si se udele`ila tudi te~aja za vodje enot v Bohinju. Ima{ torej tudi vi{je ambicije?

V na{em rodu je tradicija, da te mora za udele`bo na tem te~aju pred-

lagati rodova uprava. In `e to je zame velika ~ast. Sem pa mnenja, da mora{ za vodenje ~ete, kjer je ~lanstvo tako veliko kot manj{i rod (100 ~lanov), imeti dolo~eno znanje, ki ti ga da tak{en te~aj.

Torej ambicije so ali niso?

Meni je v{e~ pristen stik z otroki in za otroke, ampak nekih vi{jih ambicij zaenkrat nimam.

Vsi, ki te malce bolje poznajo, pravijo, da ima{ najbolj strupen jezik v rodu. To dr`i?

Vzgajali so me, da smo si pri tabornikih vsi enaki. Dolo~eno spo{tovanje do oseb mora biti, a ~e jim nih~e ne pove njihovih napak, se nikoli ne bo ni~ spremenilo. Sicer pa jaz ne znam biti nedirektna. Tak{na sem.

Prva `enska kot vodja [TPM-a v zgodovini tekmovanja

Kljub ne previsokim ambicijam, pa si letos postala vodja tekmovanja [TPM.

To tekmovanje je letos bilo vpra{ljivo, saj prej{nji vodja tekmovanja (Primo` Vrabi~) nima ve~ ~asa in so se vedno pojavljale dolo~ene te`ave. In ker ni bilo zainteresiranih za opravljanje te naloge, sem se na rodovi upravi sama javila za to nalogo. RU me je podprla in ob strani mi stoji organizatorski tim, ki je zelo dober.

Si prva `enska, dolo~ena za vodjo tega tekmovanja. Je to zate izziv?

Izziv je, ker je to sploh prvo tekmovanje, ki ga organiziram in sku{am narediti dober vtis na RU in na udele`ence. Je pa po svoje tudi velika ~ast, da sem prva `enska na ~elu tega tekmovanja.

[TPM ima zelo dolgo tradicijo.

Kako dolgo?

RJZ `e 20 let, morda celo ve~, organizira to tekmovanje. Na za~etku 90-ih let se je tekmovanje preimenovalo, kratica pa ostaja ista (Prej je pomenila

[ale{ki taborni{ki partizanski mnogoboj, ki je bil organiziran vsako leto okoli 25. maja, na dan mladosti, sedaj pa kratica pomeni [e ta po~asnemu mine). V istem ~asu pa je bilo tudi tekmovanje STPM (Slovenski taborni{ki partizanski mnogoboj, ki se je v kasneje preimenoval v ROT).

Zadnja leta {tevil~no slab{a udele`ba ekip na [TPM-u

@al pa se tekmovanja dr`i smola, saj je vedno prijavljenih malo ekip. Zakaj?

V zlatih letih (ve~ kot 8 let nazaj) je bilo ekip vedno okoli 30. Vendar takrat v tem ~asu ni bilo toliko tekmovanj. Sedaj pride do prekrivanja tekmovanj in tudi ostalih pomebnih stvari, kot so eksterna preverjanja znanj na osnovnih {olah, mature, izpiti ...

Posku{ali ste `e skoraj vse, da bi spremenili to slabo tradicijo. Poku{ali ste s spremembo datuma, s skraj{anjem tekmovanja s 3 na samo 2 dni ... @al pa {e vedno ni velike razlike. To je zelo zahtevno tekmovanje (ROT v malem). Misli{, da se taborniki bojijo izziva?

Menim, da vodniki vedno slab{e pripravljajo svoje GG-je v orientacijskih znanjih in se jih tako bojijo po{iljati na tak{na tekmovanja. Morda bi bilo dobro, da se GG-ji in PP-ji ~im ve~ udele`ujejo tak{nih tekmovanj, da svoje znanje preizkusijo v praksi. Risanje skic na primer ne pride v po{tev samo ob de`evnih dnevih, nekje v zaprti u~ilnici, ampak se ve~ nau~i{ na tekmovanju samem. Tudi ~e se kdo izgubi, je to zanje le ena izku{nja ve~. Tudi vodnikom se enostavno ne da ve~ tekmovati, vsi bi raje bili na kontrolnih to~kah. Nekako se mi je vedno zdelo, da je [TPM zelo lokalno usmerjeno tekmovanje. Nekdaj so se tega tekmovanja kot pogoja za uspe{no opravljeno vodni{ko {olo morali ude-

le`iti vsi udele`enci te~aja. Zakaj tak{en pogoj in zakaj tako lokalna usmeritev tekmovanja?

Res je, da je tekmovanje vedno v okolici Velenja, saj je na{a okolica zelo lepa in nudi {irok spekter terena. Usmeritev pa nikoli ni bila lokalna. Vedno je v preteklih letih tekmovanje obiskalo kar nekaj ekip iz drugih koncev Slovenije. Tekmovanje pa je bilo v preteklih letih pogoj za opravljen vodni{ki te~aj zato, ker so v vodstvu rodu menili, da je teoreti~no preizku{anje znanj zelo pomebno in da brez teh znanj ne more{ biti dober vodnik. A odkar se je na{a vodni{ka {ola odprla za tuje rodove, tega pogoja ne moremo ve~ postavljati. [e vedno pa vsem na{im te~ajnikom priporo~amo udele`bo na vsaj enem te`jem orientacijskem tekmovanju.

Letos ste pripravili nekaj sprememb v pravilih tekmovanja in to~kovanja, novo lokacijo, nove naloge.

Pravzaprav v pravilih nismo dosti spremenili. Naredili smo samo nekaj lepotnih popravkov. Dodali smo pregled obvezne opreme in to~ko presne~enja (preizkus iznajdljivosti - kaj ve~ boste spoznali na tekmovanju samem), spremenili smo postavljanje {otora iz {otorskih kril (s 5 na 3 {otorska krila). Veliko je bilo pripomb tudi zaradi slabe dostopnosti Velenja z medkrajevnimi prevozi. Zato smo organizirali preno~i{~e s petka na soboto in prevoz do Celja v nedeljo. Lokacija se spreminja glede na zmo`nosti in glede na organizatorja. Bo pa letos prvi~ na tej lokaciji, a ve~ zaradi tekmovanja ne smem izdati. Moram tudi omeniti, da je `e 15 let traser tega tekmovanja Marko Ranzinger - Razi.

Torej tekmovanje ostaja v okolici Velenja ali se seli kam drugam?

@e 20 let [TPM je in tudi v prihodnje bo v okolici Velenja.

Letos sem tudi opazil veliko bolj{o

promocijo tekmovanja!

To dr`i. Organizacijski tim se je odlo~il, da bo spremenil na~in promoviranja. Prej je bilo zelo usmerjeno na lokalno raven, sedaj ogla{ujemo na rutki, na forumu, delimo letake na tekmovanjih.

Torej bo letos udele`ba bolj{a?

Upamo, da bo bolj{a kot v preteklih letih. Enoletna promocija je `al premalo in [TPM se bo moral promovirati skozi samega sebe {e v prihodnjih letih in se uveljaviti kot elitno tekmovanje, kar je neko~ `e bil.

Kako bi ti prepri~ala tabornike, da se udele`ijo [TPM-a?

Povabila bi vse tabornike, ki `elijo preizkusiti svoje znanje, sprostiti adrenalin, spoznati nove prijatelje, se

imeti super in morda tudi malce potrenirati za naslednji ROT, da se udele`ijo leto{njega tekmovanja. Prijave potekajo do 6. maja, a se nobene ekipe ne bomo branili tudi kak{en dan po tem datumu.

Pred teboj je {e trdo delo pri organizaciji tega zanimivega tekmovanja, poleg tega pa tudi {tudira{ na Fakulteti za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko v Mariboru. Kako ti uspeva vse to zdru`evati?

Celo `ivljenje `e imam natrpan urnik in enostavno, kadar nimam kaj po~eti, se ne znajdem dobro. Vsa stvar je v organizaciji dela in delo te mora veseliti.

Tabor na obisku Rod mo~virski

Rod Mo~virski tulipani deluje `e od leta 1968. ^lani rodu prihajajo ve~inoma iz Vi~a, Vrhovcev, Dolgega Mosta in okolice. Na za~etku je bil center dogajanja sestankov v prostorih Osnovne [ole Bi~evje. Pred osmimi leti pa so starej{i ~lani rodu zgradili lastno rodovo hi{ko (gradili so jo pribli`no dve leti ), ki le`i ob igri{~u Osnovne {ole Vi~. RMT Hi{ka je v Ljubljani zelo mamljiva za razne MTZ, pa tudi ZTS, sestanke in sre~anja.

Naslednje leto jubilejni 30. NOT, ~ez dve leti pa okrogla 40. obletnica rodu. Res je, obetata se nam dve zanimivi leti. Rod mo~virski tulipani prihaja iz vi{kega dela Ljubljane. [teje okoli 100 ~lanov. Vodstvo rodu se je v zadnjih letih pomladilo, vendar {e vedno deluje kot ekipa. Kako pa izgleda na{ rod na sploh?

Delovanje v RMT je ve~inoma spro{~eno, a v~asih vendar le "priromajo" tudi kak{ni napeti trenutki, {e posebno pred najodmevnej{o organizacijo "Mo~vircev" - NOT (No~no orientacijsko tekmovanje), ki ga vestno organiziramo `e od leta 1978 dalje, ko je bilo prvo. NOT je poleg ROT-a eno najbolj obiskanih tekmovanj, na kar smo v rodu zelo ponosni (letos se je udele`ilo kar 79 ekip). Kot je `e znano bo naslednje leto jubilejni 30. NOT, na katerega ra~unamo, da bo pri{lo {e ve~ ekip kot letos, saj Mo~virci "~astimo" tekmovanje vsakemu rodu, po eno ekipo v vsaki od kategorij.

Poleg NOT-a pa obstajajo {e razli~ne rodove akcije. Vsako leto organiziramo vsaj dva rodova izleta, tradicionalni piknik in orientacija skupaj s star{i slavnostni ogenj (podelitev rutk in priznanj), ki se dogaja po fe{tivalu ter {e nekaj akcij. Seveda brez zimovanja, kaj {ele taborjenja, pa~ ne gre. Udele`ujemo se tudi akcij izven na{ega rodu, ki jih pripravijo MZT oz. ZTS, ali pa drugi rodovi. Med najbolj pri~akovanimi sta ROT in taborni{ki fe{tival, katerega se vsi zelo radi udele`imo.

Scoutball je navdu{il tudi najmlaj{e.

Ladja z gusarjem na krovu nas je obiskala zadnji ve~

Kopanje v "hladni vodi" nas je osve`ilo.

Dvodnevnega izleta smo se vsi veselili.

S proge pre`ivetja naravnost v blato.

Ro~ne delavnice za de`evni dan.

tulipani Ljubljana

^ez 2 leti se nam obeta prava "fe{ta", saj bomo praznovali 40 let obstoja. Zaenkrat se {e o temu ne govori toliko, pa vendar je vredno omeniti.

V rodu je aktivnih 10 vodnikov, kar pomeni da imamo deset vodov. Od tega 5 M^, 4 GG in PP-Klub. Vsak vod se sre~uje enkrat tedensko, prav tako rodova uprava - vodstvo.

Rodova Uprava

Stare{ina rodu - @iga Bab{ek

Na~elnica rodu - Katja Gu{tin

Pomo~nica na~elnice - Lea Kavali~

Na~elnica M^ dru`ine - Ur{ka Habjan

Na~elnik GG dru`ine - Alja` Gabr{ek

Na~elnica PP dru`ine - Tanja Poto~nik

Kot vsak tabornik, tudi na{i nadebudne`i komaj ~akajo na glavno taborni{ko akcijo - Pre`ivetje v naravi, Taborjenje. Vsako leto si zberemo drugo lokacijo. Na vsakem taboru se odpravimo na bivak, in pa na 2-3 dnevni pohod (GG in PP), ostale dni pa krasijo {e druge atraktivnosti in zanimiv program. Vsak tabor pa se zaklju~i s krsti, kjer tisti, ki so prvi~ na taboru dobijo svoje taborni{ko ime ter s porokami. Letos bomo taborili v Lenartu pri Gornjem Gradu.

Gospodar - Ale{ Petkov{ek

Tajnica rodu - Helena Fakin

Sestava rodu

(s pla~ano ~lanarino)

M^- 33

GG - 33

PP - 14

Gr~e - 15

Skupaj - 95

~er na{ega dru`enja.

Gremo se slikat (v resnici po~ivat).

Pripravljeni na dolg, utrujajo~ pohod.

Primo` Kolman

Kako dale~ so zvezde? (1)

V astronomiji se sre~amo z zelo velikimi razdaljami. ^e bi astronomske razdalje izra`ali v kilometrih, bi pri{li do prevelikih {tevilk. Astronomi velike razdalje raje izra`ajo s svetlobnimi leti. Svetlobno leto predstavlja razdaljo, ki jo svetloba opravi v enem letu. Toda - ali si znamo predstavljati, koliko je to? Svetloba v eni sekundi prepotuje 300.000 kilometrov. V enem letu to znese skoraj 9.500 milijard kilometrov (300.000 krat 60 krat 60 krat 24 krat 365,25) . Toda {e vedno si te`ko, ~e sploh, predstavljamo, koliko je to. Nam najbli`ja znana zvezda je namre~ kar 4,7 svetlobnih let oddaljena od nas. Kje so potem {ele vse ostale …

Da si bomo razdalje v vesolju la`e predstavljali, moramo merilo krepko zmanj{ati. Predstavljajmo si Zemljo, ki naj bo velika le kot drobec peska, velikosti enega milimetra. Luna, ki je proti Zemlji {e neznatnej{a, bi se v takem merilu nahajala dobre 3 centimetre stran. Sonce bi bilo v tem merilu veliko le 6 cm, bilo pa bi kar 15m stran. Na razdalji 6 in 11 metrov od Sonca bi bila {e dva neznatna drobca peska - Merkur in Venera. Vse ostalo je prazen prostor. V premeru 30-ih metrov najdemo torej le 6centimetrsko Sonce in tri drobce peska. Priznajte, da si niste predstavljali tako praznega oson~ja!

^e ostanemo pri enakem merilu, najdemo na razdalji 23 metrov od Sonca {e en drobec peska - Mars, okoli 80 metrov od Sonca pa 1,5 centimetrski Jupiter. Saturn - drugi najve~ji planet, bi bil velik dober centimeter, na{li pa bi ga {ele 150 metrov stran od na{ega 6-centimetrskega Sonca. Na razdalji 300 in 450 metrov bi bila {e pol centimetra velika Uran in Neptun. Pluton pa, ki je od znanih planetov od Sonca najbolj oddaljen, bi na{li kot drobec peska, na razdalji nekaj ve~ kot pol kilometra od Sonca.

V tem merilu bi torej na{e oson~je merilo v premeru dober kilometer. Ve~inoma bi bil to prazen prostor s 6-

centimetrskim kamnom - Soncem v sredini in nekaj drobci peska, ki kro`ijo okoli njega. Kaj pa zvezde? Zvezde so {e mnogo, mnogo dlje. ^e ostanemo pri enakem merilu na{e milimetrske Zemlje in 6-centimetrskega Sonca, ki le`ita 15 metrov vsaksebi, bi najbli`jo

zvezdo na{li {ele pribli`no 5 tiso~ kilometrov stran, torej "izven Evrope". [e nekaj bli`njih zvezd (kamen~kov) bi lahko postavili v Ameriko, Azijo, Afriko in Avstralijo - za vse ostale, ki so bolj oddaljene, pa bi morali uvesti `e novo, {e manj{e merilo.

Jupiter in Saturn, najve~ja planeta, bi bila v merilu na{ega kilometer velikega oson~ja velika le dober centimeter. Foto: NASA 95/98

Lojzetove priprave na ROT

Tokratne recepte si lahko pripravimo na enodnevnem izletu. Seveda potrebujemo tudi ponev in lonec. Dober tek vam `eli va{ Kosobrin.

Bezgovo cvrtje

Potrebujemo: 3 bezgova socvetja in eno jajce.

Priprava: Bezgova socvetja o~istimo, posmukamo in zme{amo z `vrkljanim jajcem. Me{anico spe~emo na vro~i masti ali olju in po okusu solimo.

Juha iz listov alpske kislice

Potrebujemo: 3 velike `lice olja, majhno ~ebulo, tri srednje debele krompirje, 15 grobo sesekljanih prevretih listov kislice, sol, poper.

Priprava: Sesekljano ~ebulo in na kocke narezan krompir prepra`imo na olju, dolijemo vodo in du{imo do mehkega. Dodamo sesekljane liste kislice ter zalijemo z vodo. Solimo in popramo po okusu. Ko prevre, odstavimo.

Ocvrta jabolka

Potrebujemo: za testo: 2 dcl mleka, 1 rumenjak, 5 g sladkorja, 10-12 dkg moke, 5 g olja, sneg iz 1 beljaka; 60 g ma{~obe za cvrtje, 10 g sladkorja v prahu., 3/4 kg jabolk.

Priprava: Iz mleka, rumenjaka, sladkorja, moke, olja in snega napravimo omletno testo. Jabolka olupimo, zre`emo na kole{~ke, odstranimo pe{~i{~a, jih pomo~imo v pripravljeno testo in ocvremo na vro~i ma{~obi. [e vro~e potresemo s sladkorjem v prahu.

KEMIJA V TABORNI{TVU

Pomen kemije v prehrani

Pomembna je vloga kemije pri izbolj{anju in oplemenitenju `ivil. ^eprav je hrana v glavnem naravnega izvora, so v zadnjem ~asu uspeli pridobiti hrano, zlasti beljakovine, iz ogljikovodikov s pomo~jo bakterij. V razvitih de`elah je prehrana ve~inoma bogata po kalori~ni vrednosti, ljudje dobijo ve~ ma{~ob, sladkorja in soli, kot potrebujejo. Posledica tega so tako imenovane bolezni civilizacije: sladkorna bolezen, visok krvni pritisk, sr~ni infarkt in dolo~ene vrste raka.

Prehrana se je z razvojem ~loveka zelo spremenila. Ocenjujejo, da je bila prehrana na{ih prednikov v kameni dobi sestavljena iz pribli`no 35% mesa in 65% rastlinske hrane, kar naj bi ustrezalo sestavi: 34% beljakovin, 21% ma{~ob in 45% {kroba. Danes je v razvitih dr`avah to razmerje popolnoma druga~no, in sicer: pribli`no 12% beljakovin, 42% ma{~ob in 45% ogljikovih hidratov, pri ~emer odpade v zadnjem primeru pribli`no polovica na sladkor

in polovica na {krob. V~asih so za sladkanje uporabljali le med, danes pa pridobivamo ogromne koli~ine sladkorja iz sladkorne pese, v manj{i meri tudi iz sladkornega trsa.

Konzervirana hrana je danes vsakdanjost, s tem pa je omogo~eno dolgotrajno hranjenje pokvarljivih `ivil. Kon-

zerviranje `ivil je mo`no po fizikalnih in kemijskih postopkih. Fizikalni postopki: termi~na obdelava `ivil( segrevanje, pasteriziranje, hlajenje ali zmrzovanje, odstranjevanje vode in obsevanje). Kemijski postopki: dodajanje sladkorja ali soli, prekajevanje, dodajanje konzervansov.

Kosobrin

Lea [eki

Spomladovanje v Vrtov~evem domu

7. april - Vrtov~ev dom - taborniki RPK in SR; petek popoldne. Pomladni dan, kot ga `e dolgo ni bilo, ravno prav za pustolov{~ino, ki je pred nami. Pripelje avtobus in odpeljemo se proti Poljanski dolini. Prva preizku{nja: Bomo pri{le same do Vrtov~evega doma? Uspelo nam je. ^ez dan smo spoznali, da ni lep{ega, kot biti s taborniki v naravi in se igrati ob reki Poljan{~ici. Postavljale smo bivak, ogenj, nabirale smo regrat in ga pripravile za solato. Pono~i smo ugotavljali, kako lepo je zvezdnato nebo izven strnjenih naselij. V nedeljo smo lahko po~eli, kar smo si sami `eleli. In igre zaupanja. Za konec pa {e idili~na pot s nahrbtniki.

Krapovka [pela Tom{i~, RPK Ljubljana

Odporne `elve na zimovanju v Breginju

Novi taborniki so kot obi~ajno morali prestati taborni{ki krst. Stra`o smo izvedli GG-ji, ki smo ob glasbi ostali budni kar celo no~. Stra`ili smo tabor pred prihodom medveda, ~eprav ga na tem koncu Slovenije ni. Zadnji dan je bil `ivahen, saj smo se zbudili ob rahlem sne`enju. Na{e zimovanje smo zaklju~ili popoldne s spustom zastave. Upamo, da bo drugo leto {e bolj pestro.

Tabornike rodu Odporne `elve Anhovo de`evni petek v prvi polovici marca ni prestra{il. Pot nas je vodila v najbolj oddaljen kraj v zahodni Sloveniji, v bli`ino Breginja. Namestili smo se v biv{i karavli, 560 metrov nad morjem.

Po ve~erji smo se odpravili na no~ni pohod do vasi Breginj. Po 8 kilometrih in treh urah hoje smo se vrnili v tabor. Lepa no~ se je spremenila v megleno jutro. Najprej smo se odpravili na lov na lisico, nato pa {e do dr`avne meje. Po poti nam je na~elnik postavljal vpra{anja o gozdu. Popoldne smo postavili nekaj bivakov. Jasna no~ nam je omogo~ila opazovanje neba in spoznavanje zvezd.

Kaja Re{~i~ - Bjonda

Foto: Martina Tom{i~

Foto: Bo`o Lovi{~ek

Barbara Ba~nik - Ba~a

Vsi GG-ji na taborjenje!

^e sem iskrena, se mi trenutno na taborni{kem podro~ju preve~ dogaja. Poleg vseh sestankov z vodom in dru`ino ter na rodovi ravni, so bili tu {e NOT, sre~anje na obmo~ni ravni in skup{~ina. In sedaj je pred mano natrpan plan, kako motivirati in pripraviti svoje GG punce, da bodo {le na tabor. In to ne na kakr{en koli tabor - na morje. "Ni~ la`jega", bi rekel nepoznavalec trenutne situacije, mi vsi pa vemo, da ni tako.

Zato smo si zadali celovit in predvsem privla~en na~rt, kako "ujeti GG-je na limanice" in si zagotoviti njihovo udele`bo na taboru. Za~enjamo torej {tiri mesece prej (kapo dol), in sicer preko slede~ih aktivnosti:

-Najprej pomo~ na ~istilni akciji (v smislu: ni treba pretirano pobirati smeti, a poskrbi, da jih bodo drugi).

-V petek zve~er - KINO. (Seveda nam obisk Koloseja ne uide, tako je to danes.)

-Sledila bo akcija barvanja pirhov. (^eprav, ~e pomislim na pirhe in GG-je ... zadeva ne bo samo pisana, ampak tudi netradicionalno navija{ka.)

-Potem pa je tu `e dan tabornikov. (Najve~jo vlogo pri motivaciji, ki bo izhajala iz tega dneva, seveda igra koncert v organizaciji MZT-ja, ker ga ni ~ez Vlada Kreslina in ker punce naravnost obo`ujejo Big Foot Mamo, da ne omenjamo Slona in Sade`a. Skratka, tukaj ne bi mogli zadeti bolje - hvala vam!)

-V za~etku maja bomo preurejali rodove prostore , kjer bo GG-jem omogo~eno prosto sodelovanje in izra`anje njihove kreativnosti. (Damo jim ~opi~, barve in proste roke,

naro~imo pico in privijemo muziko do daske. Povezanost in navdu{enje za dru`enje nam tako ne uideta - kdo pa ne bi hotel pre`ivljati ~asa v prostorih, ki jih je pomagal oblikovati?)

-V mesecu maju jim pustimo, da {e malo zadihajo in popravljajo ocene ter se tako izognemo tipi~nemu scenariju, ~e{ da mulc ne sme na tabor, ker v preteklem letu ni dosegel dovolj visokih ocen, glede na `elje svojih star{ev. -Taborni{ko sezono pa nameravamo zaklju~iti s tradicionalnim piknikom za star{e in vse na{e tabornike ter tam seveda domiselno vklju~iti GG-je (le ne vemo {e, kako).

Verjetno se spra{ujete, zakaj vse to na{tevanje in pojasnjevanje v oklepajih. Zato da se `e mesece prej ukvarjamo s tem, kako preko drugih akcij in dru`enj dovolj mo~no in ravno prav intenzivno povezati GG-je med sebojtako znotraj voda kot v dru`ini in na ravni rodu. Da le pred vpisom na tabor ne bi bilo dilem, pomislekov in drugih izgovorov. @al je lansko taborjenje predale~, da bi zgolj spomin nanj nudil dovolj samomotivacije oziroma navdu{enja dana{njemu posamezniku, da bi se ta takoj odlo~il za udele`bo na taboru. @alostno, kaj!

Za`elite nam sre~o! Jaz se je mo~no oklepam in dr`im pesti tudi za vas!

Foto: Bizi

Andreja Gomboc, na~elnica za program za mlade ZTS

Novi~ke s podro~ja delovanja programske komisije

Dr`avni mnogoboj Postojna 2006

Organizacija, ki so jo prevzeli postojnski taborniki, obeta mnogoboj, ki se bo zapisal v zgodovino taborni{tva kot odli~no organiziran. Osrednji direktni prispevek programske komisije bo tridnevna delavnica "mnogoboj v~eraj, danes, jutri", ki bo bistveno prispevala k `e dolgo pri~akovani prevetritvi pravil mnogoboja. Na leto{njem mnogoboju bo torej vsak tabornik lahko kvalitetno prispeval - kot organizator, tekmovalec, osebje ali pa kot izku{en mnogobojist, ki lahko kak{no pametno prispeva k ideji, da bi mnogoboji postali {e atraktivnej{i.

Na obisku pri obljubljancih

Klepetali smo o akcijah in aktivnostih, ki jih izvajajo. Iskali smo prilo`nosti za raz{iritev njihove dobre prakse {e na druga obmo~ja in mo`nostih h kvalitetnemu prispevanju pri izvajanju programa. Aktivno delujejo na podro~ju organizacije akcij za vse starostne skupine od M^ do gr~. Dogovo-

rili smo se, da s kak{no njihovo akcijo prodremo tudi v {ir{i taborni{ki prostor in damo {e drugim tabornikom idejo, kako neko stvar narediti res dobro. Bravo obljubljanci!!!

Sodni{ki seminarji

Da se izvajajo kvalitetni sodni{ki seminarji, so dokazali na [ale{kokoro{kem-zgornjesavinjskem

obmo~ju, kjer je na velikono~no soboto potekal enodnevni seminar. Poleg teoreti~nega znanja, ki so ga posredovali izku{eni sodniki z mnogobojev, smo vsako panogo preizkusili {e prakti~no. Na koncu smo staknili {e glave in zbrali ideje, kako narediti tekmovanje {e aktivnej{e - kako izpeljati panogo, da je zanimiva {e tako modernemu taborniku. Posebne pohvale rodu Lilijski gri~ Pesje, da so organizirali akcijo obmo~nega obsega.

Foto: Bizi

Adrenalin

Potapljanje

Na kratko se predstavi.

Sem Daniel Hebar, potaplja{ki in{truktor. Star sem 29 let in `ivim v Ljubljani.

Kako si se za~el potapljati?

Potapljanje me spremlja `e od malih nog - s potapljanjem se je ukvarjal `e moj o~e, ki me je s tem zastrupil.

Potaplja{ki te~aj sem opravil v tretjem letniku srednje {ole, ukvarjal pa sem se tudi s hitrostnim plavanjem s plavutmi.

Kako postane{ potaplja~ in potem in{truktor?

Najprej opravi{ za~etni potaplja{ki te~aj pri eni izmed priznanih potaplja{kih {ol. Za~etni te~aj traja praviloma en teden in je sestavljen iz teoreti~nega dela, prakti~nih vaj v bazenu in potopov v morju.

Da postane{ in{truktor potapljanja mora{ opraviti nadaljevalni te~aj, opraviti te~aja Potaplja~ re{evalec in Voditelj potapljanja in imeti dovolj veliko {tevilo potopov. Potem se prijavi{ na te~aj za in{truktorja potapljanja in na koncu opravi{ izpit za naziv In{truktor potapljanja.

Kak{na mora biti kondicijska in psihi~na pripravljenost in kdo je dober potaplja~?

Za rekreativno potapljanje zadostuje srednja telesna pripravljenost. Dober potaplja~ je predvsem odgovoren potaplja~, ki skrbi za svojo in sopotaplja~evo varnost. Poleg tega pazi na okolje, kar pomeni, da med potapljanjem za seboj pusti ~im manj posledic - ne odna{a ni~esar iz morja, ne po{koduje vodnih organizmov, ne odlaga smeti in podobno.

Kako je potapljanje nastalo? Koliko ljudi se potaplja?

Temelj potapljanja so postavili voja{ki potaplja~i, ki so po drugi svetovni vojni voja{ke standarde prilagodili civilistom. Potapljanje je bilo na vi{ku v drugi polovici osemdesetih in devetdesetih letih.

Ker natan~nih podatkov o {tevilu potaplja~ev na svetu ni, predvidevamo, da je na svetu nekaj milijonov potaplja~ev. Najve~ potaplja~ev je opravilo potaplja{ki te~aj po {olah PADI in SSI. Kak{na je potaplja{ka oprema?

Potaplja{ko opremo sestavlja jeklenka, regulator, rezervni regulator, manometer, kompenzator plovnosti, neoprenska obleka, pas z ute`mi, maska, plavuti, dihalka, potaplja{ki no`, potaplja{ki ra~unalnik ter po potrebi oprema kot sta podvodna svetilka in kompas.

Koliko mora{ biti star, da se lahko potaplja{?

Prvi potop v bazenu je mo`en pri osmih letih. Za~etni potaplja{ki te~aj za mladino je mogo~e opraviti pri 12 letih, pravi potaplja{ki te~aj pa pri 15 letih.

Je potapljanje nevarno? Zakaj prihaja do potaplja{kih nesre~? Kaj pa vodne `ivali?

Potapljanje je statisti~no eden izmed bolj varnih {portov. Do nesre~ prihaja zaradi neupo{tevanja pravil varnega potapljanja, na primer potapljanje v prevelike globine z neprimerno me{anico zraka. Najbolj nevarni so potopi v jamah, pod ledom, v mo~nih tokovih in ob mo~nem valovanju. Vodne `ivali? V Jadranu sicer je nekaj strupenih `ivali ({karpena, morski zmaj), vendar nas ne napadejo. V Jadranu je

{e najve~ po{kodb potaplja~ev, ki stopijo na morskega je`ka.

Kje vse si se potapljal?

Poleg Jadrana sem se potapljal {e v slovenskih rekah, v Blejskem in Bohinjskem jezeru ter v jezeru Nuefeldersee v Avstriji. Potapljal sem se tudi v Rde~em morju, ki je eno izmed z `ivljenjem najbolj bogatih morij. Navdu{ujejo pa me potopi v Ju`ni Dalmaciji, posebno Vis, ki je enkraten zaradi velikega {tevila potopljenih ladij.

Torej ima{ izku{nje z razbitinami.

Obstajajo kak{ne zanimive razbitine v Sloveniji?

Razbitin je skoraj v vseh svetovnih morjih obilo. Slovenija sicer ima nekaj razbitin, a je {tevilo in ohranjenost potopljenih ladij `e v Istri precej ve~je. V okolici Pule se nahaja ve~ kot dvajset za potapljanje primernih potopljenih ladij.

Je potapljanje samo zabava ali je tudi kaj ve~?

Obstajajo poklicni potaplja~i, in to med policisti, vojaki, u~itelji potapljanja in tudi med poklicnimi potaplja~i, ki se ukvarjajo s podvodnimi deli (gradnja mostov, hidroelektrarn, dela na naftnih plo{~adih). Potaplja~i lahko veliko naredimo za naravo in za ljudi, na primer z re{evanjem in s ~istilnimi akcijami.

Katarina Jesenko

Foto: Matija Miklavc

Kolumni

res neumni?

Komu slu`ijo prostovoljci v ZTS

Kaj je potomstvo storilo za nas?

(Iz govora v irskem parlamentu, Roche, Boyle, 1743-1807)

Moj sodelavec se je enkrat peljal z mano in {e dvema ~lanoma vodstva mojega obmo~ja v Ljubljano. Ker je vo`nja iz na{ih koncev v Ljubljano kar dolga, drugega ~asa za pogovore pa vedno premalo, smo vo`njo izkoristili za pogovor o izvedbi nekega na{ega projekta. Med drugim smo govorili tudi o honorarjih oz. o tem, kako honorarjev za izvajalce projekta pravzaprav ni.

Sodelavec (mimogrede, oba delava kot projektni vodji v organizacijah, ki se ukvarjajo s projektnim vodenjem, razvojnim planiranjem in podobnimi takimi visokolete~imi besednimi zvezami) me je naslednji dan malo 'pisano' gledal. Kaj ti res ne bo{ imel nobenega honorarja, s katerim bi kaj zaslu`il na projektu, me je vpra{al. Ni mu {lo v ra~un, da se bom kot vodja projekta podpisal pod 10 milijonov tolarjev vreden projekt, od katerega ne bom zaslu`il niti tolarja.

Seveda je situacijo hitro `elel izkoristiti za druge namene in mi ponudil 'isto pla~o' pri nekem drugem projektu. Na realna tla sem ga spravil z mojo obi~ajno 'tarifo' za take zadeve.

Verjetno {e danes ne razume, zakaj taka razlika. Pa sem mu hotel pojasniti. In on meni. Da je tudi on delal pri vodenju projektov v neprofitni organizaciji. Pa je vendarle dobil povrnjene stro{ke in honorar. Sicer skromen glede na zdaj{nje pla~ilo za tako delo, pa vendarle kar visok.

Pozneje sem (tudi skozi sre~anja z drugimi podobnimi primeri) ugotovil, da sta pravzaprav dve vrsti prostovoljcev. Taki, ki nekaj po~nejo iz prepri~anja, da delajo nekaj dobrega. Nekaj, kar jim pomaga pri tem, da se po~utijo 'celi', in kar jim pomaga pri osebni rasti. In drugi, ki so prostovoljci 'po poklicu'. Slednim ne zadostuje, da imajo pokrite stro{ke, ki nastanejo s prostovoljstvom, ampak pri~akujejo tudi 'pla~ilo' za svoje ure prostovoljnega dela. Resnici na ljubo je to pla~ilo precej ni`je od njihovih obi~ajnih tarif. Pa vendar so oboji prostovoljci. Vsaj sami sebe imenujejo tako.

V taborni{tvu je na sre~o ogromno prostovoljcev. Takih iz prepri~anja. Njihovo delo je za organizacijo izredno pomembno, saj brez njih ne bi mogla obstati. Je pa pri tem vedno tudi te`ava, ko se ve~ina teh prostovoljcev iz prepri~anja prelevi v prostovoljce 'po poklicu', ko njihovo delo preraste rod in za~nejo delati 'na zvezi'. ^eprav {e vedno delajo za tabornike, pa je o~itno 'sprememba naro~nika' dovolj{en razlog, da zahevajo tudi honorarje, procente, nadomestila ...

@al je tudi ta 'trend' iz okolja pri{el v na{o organizacijo. Kako se obna{ati do njega, pa {e vedno nismo ugotovili.

Boris Mrak

Drage ~lanice in ~lani. Zadnji~ sem malo {aril po statisti~nih podatkih o prebivalstvu Slovenije in kljub zavedanju, da nataliteta v na{i dr`avi vztrajno pada, sem bil nad konkretnimi {tevilkami kar malo presene~en. In ~e bi se na{e "vrlo vodstvo" malo pozabavalo z vsem dostopnimi {tevilkami, bi seveda moralo `e davno pri~eti razmi{ljati na malo bolj inovativen na~in in pri~eti biti plat zvona.

No, da bodo zadeve bralcem povsem jasne, na kaj sem mislil, naj navedem samo dva podatka: v starostni kategoriji, ki ji na{a organizacija posve~a najve~jo pozornost, in teh ~lanov je v na{i organizaciji tudi najve~, to je od 5 do 19 let starosti, je bilo leta 1992 v Sloveniji 429.183 prebivalcev. Deset let kasneje, leta 2002, pa je bilo prebivalcev v tej starostni skupini samo {e 344.290. S takim tempom zmanj{evanja prebivalstva v navedeni starostni skupini, se organizacija kmalu ne bo ve~ imela s kom ukvarjati. ^e vemo, da je bilo konec leta 2005 v Sloveniji registriranih 19.737 dru{tev (konec leta 2000 je bilo v Sloveniji registriranih 15.864 dru{tev), od tega {portnih in rekreativnih 6.932, potem bi nam moralo biti jasno, da je konkurenca med dru{tvi in njihovo ponudbo zelo velika. [tevilo dru{tev in najrazli~nej{a ponudba v zadnjih letih neverjetno nara{~a, s tem pa seveda tudi borba za pritegnitev ~lanov v njihove vrste. @e sedaj smo pri~a temu, da so nekateri bolj aktivni mladi prebivalci Slovenije vklju~eni v ve~ dru{tev, toda na koncu se odlo~ijo za tisto dejavnost, ki jim nudi najve~ osebnega zadovoljstva, v~asih jih pa pritegne trenutna modna dejavnost.

Pridobivanje ~lanstva in delo z njim pa seveda ne more obroditi sadov, ~e organizacija vztraja na pre`ivelih programih in razmi{ljanju, da je dobro vse, kar pa~ uspemo ponuditi ~lanstvu, ne obstajajo standardi, ni inovativnosti (po tem smo Slovenci sploh poznani - smo pri koncu seznama dr`av glede registriranih patentov na dolo~eno {tevilo prebivalstva), ve~no se zatekamo k starim "preizku{enim re{itvam - receptom" in smo neverjetni "vrti~karji". Zadnji ~as je (sicer nas bo povozil ta isti ~as), da naredimo korenit zasuk k izbolj{anju programov, ki jih ponujamo in h kakovosti njihovih izvedb. To pa nam po mojem mnenju lahko uspe le s trdim delom, neprestanim {olanjem kadrov in inovativnostjo.

Pred nami je {e kak mesec {ole in tu so poletni tabori. @e ti bi lahko pomenili dolo~en kakovosten preobrat v zasnovi, pripravi in izvedbi taborni{kega programa in napoved novih trendov v organizaciji. Predvsem pa bodimo pri na{ih razmi{ljanjih bolj {iroki in se ne zapirajmo zgolj v lastne vrti~ke.

Lep pozdrav iz pomladnega Sarajeva na Dan tabornikov, 22. april 2006.

Mi in na{a organizacija S(m)o prostovoljci

T T T T Tema mese ema mese ema mese ema mese ema meseca ca ca ca ca

Vse najbolj{e, MZT!

Manca Kra{evec

Grega Mil~inski, Bla` Verbi~, Samo Vodopivec

Okoli 80 ljubljanskih tabornic in tabornikov je v preteklih mesecih sodelovalo pri pripravi najve~jega in najbolj odmevnega taborni{kega dogodka v zadnjem ~asu - praznovanja 10-letnice Mestne zveze tabornikov Ljubljana. Porabili smo ogromno ~asa in {e ve~ energije, a zdaj, ko je vse za nami, lahko z zadovoljstvom re~emo le to, da se je spla~alo. Prav zares.

Uresni~ili smo namre~ svoje sanje. V po~astitev 10. ob letnice delovanja MZT smo leto{nji dan tabornikov in dan Zemlje, 22. april, za~inili s prireditvami, ki bodo marsikomu za vedno ostale v spominu.

@e deseti~ smo zavrteli veliko kolesje Taborni{kega fe{tivala . Letos je Tivoli obiskalo ve~ kot 1000 tabornikov iz ve~ kot polovice vseh slovenskih rodov in skupina izviða~ic s Hrva{ke, da o pribli`no 500 radovednih mimoido~ih sploh ne govorimo.

Zgodaj zve~er se je dogajanje preselilo v ljubljanske Kri`anke. Za~elo se je s slavnostno akademijo , ki je potekala v sve~anem, a hkrati spro{~enem taborni{kem vzdu{ju. Sledila je otvoritev fotografske razstave z naslovom Ujeti trenutki narave in mladosti , na kateri so s svojimi fotografijami sodelovali taborniki, ki se s fotografiranjem nekoliko bolj resno ukvarjajo, in priznani slovenski fotografi, ki jim tematika narave ni tuja.

Nato pa smo do~akali vrhunec ve~era, koncert Nori od mladosti , na katerem so nastopili Slon in Sade`, Big Foot Mama in Vlado Kreslin.

Veselje je bilo gledati razposajene tabornice in tabornike, kako u`ivajo na prireditvah. Od nikogar nismo sli{ali, da mu je `al, ker je pri{el. @al je lahko le tistim, ki jih ni bilo ...

Dan je bil kot ustvarjen za veselo praznovanje in son~no vreme je risalo nasmehe na obraze vseh, ki so se 22. aprila z namenom ali po naklju~ju zna{li v Tivoliju.

Ana Britov{ek (RHV), koordinatorka delavni~arjev : M^-ji in GG-ji so se lahko udele`ili skoraj 50 najrazli~nej{ih delavnic, tako taborni{kih kot netaborni{kih. Najbolj obiskane so bile vo`nja s kanuji po ribniku, fotografska delavnica, Ajanje, izdelovanje obro~kov za rutke, gasilska in policijska delavnica.

Stare{ina ZTS, Mitja Lamut, je ob podelitvi priznanja za kvalitetno 10-letno delo MZT dejal, da je ljubljansko obmo~je najbolje delujo~e v ZTS. Pohvalam se je pridru`ila tudi ljubljanska `upanja Danica Sim{i~, ki je poudarila, da je MZT ena vidnej{ih organizacij za mlade v Ljubljani in tabornikom izro~ila priznanje mesta Ljubljane.

Vendar na slavnostni akademiji ni bila samo MZT dele`na priznanj in pohval. Najbolj zaslu`ni posamezniki, ki so s svojim delom bistveno prispevali k delovanju taborni{tva v Ljubljani, so za ves vlo`eni trud prejeli plakete MZT.

Napetost so pred za~etkom koncerta dodobra stopnjevali bobnarji, trebu{na plesalka in `onglerji. Preddverje Kri`ank se je po~asi polnilo, bilo je mo~ sre~ati tabornike od vsepovsod, tudi iz najbolj oddaljenih koncev Slovenije, in poklepetati s prijatelji, ki jih `e dolgo nisi videl.

Toma` Sinigajda - Sini (RPG), obiskovalec in vodja fotografske delavnice na fe{tivalu : Fotografska razstava ob 10-letnici MZT je name pustila globok vtis. Izvrsten ambient, izvrstne fotografije znanih slovenskih in taborni{kih fotografov ter navsezadnje veliko taborni{kih prijateljev, s katerimi sem fotografije lahko pokomentiral. Fotografije so bile res odli~ne. Vsaka je na svoj na~in iz`arevala svojo energijo in pristen stik ~loveka z naravo. Razli~ni pogledi na naravo, mladost in tabornike pa so mi ponudili snov za razmi{ljanje in v meni vzbudili `eljo in sanje, da bo morda neko~ na kak{ni podobni fotografski razstavi na ogled kak{na moja fotografija.

Skoraj 3000 ljudi, mladih in malo manj mladih, vendar prete`no tabornikov, se je v Kri`ankah zabavalo ob dobro znanih refrenih Slona in Sade`a, ki sta nekoliko prepesnila himno Dviga plamen in z njo seveda "za`gala", Big Foot Mame, ki so rokersko `agali v no~, in Vlada Kreslina, s katerim smo malo pred polno~jo skupaj zapeli Dan je {el.

na vrsto verjetno {e bolj pri~akovan MZT koncert. Po dolgem ~asu smo se sre~ali s prijatelji in komaj smo ~akali, da se koncert za~ne. Slon in Sade` ter Big Foot Mama so nas dobro ogreli, najbolj{i del koncerta pa je bil po mojem mnenju nastop Vlada Kreslina, ki nas je spomnil na prijetne taborni{ke ve~ere, ki smo jih pre`iveli ob ognju.

da taborniki nismo le "gozd in {otor", ampak zmoremo izpeljati tudi projekte, ki jih do sedaj ni izvedla {e nobena prostovoljna organizacija v Sloveniji.

Helena Lo~ni{kar (RaR), obiskovalka koncerta: Za nas, PP-je in gr~e, je po fe{tivalu pri{el

Miha Ma~ek (RSV), glavni organizator praznovanja 10-letnice MZT : Dokazali smo,

Po zaklju~ku koncerta pa je sledilo {e zadnje presene~enje - nastopili so {e bruhalci ognja. S svojim vro~im nastopom so popolnemu dnevu dodali piko na i.

Foto: Ur{ka Bergant

Taborni{tvo je gibanje za ~isto naravo in trajno rabo virov

Raziskava med ~lani organizacije o vlogi taborni{tva v dru`bi

Pugy

V dneh okoli 22. aprila, dneva tabornikov, je bila med taborniki in tabornicami opravljena raziskava, s katero smo `eleli ugotoviti, kak{na naj bi bila vloga taborni{kega gibanja v dru`bi. Po mnenju anketirancev, ki smo jih vklju~ili v elektronsko anketo, je na prvem mestu skrb za ~isto naravo in trajno rabo virov. Kot bolj pomembno je to izpostavilo kar 71 % anketirancev. Sledi pre`ivljanje prostega ~asa v dru`bi prijateljev (62 %), na tretjem mestu pa je solidarnost med ljudmi in razvoj skupnosti (54 %).

Namen ankete je bil vzpodbuditi ~lane k razmi{ljanju o razli~nih mo`nostih delovanja taborni{tva v dru`bi, hkrati pa tudi ugoto viti, katera so tista podro~ja delovanja, na katerih lahko s skupnim delovanjem (in sodelovanjem) dose`emo bolj prepoznavno vlogo in pomen taborni{tva v Sloveniji. Iz rezultatov bi lahko tudi povr{no sklepali, da so klju~ne vrednote, ki zdru`ujejo in povezujejo ~lane taborni{ke organizacije, odnos do narave in trajnostni razvoj, prijateljski odnosi, solidarnost ter vloga pri razvoju skupnosti.

Dobljene podatke bomo v prihodnjih mesecih {e natan~neje analizirali, hkrati pa jih primerjali tudi z raziskavo med netaborniki in na ta na~in pri{li {e do zunanje predstave o vlogi taborni{tva v Sloveniji.

Razpis vodni{kih te~ajev Mestne zveze tabornikov Ljubljana

MZT Ljubljana razpisuje vodni{ki te~aj za delo z M^ in vodni{ki te~aj za delo z GG. Oba sta odprta tudi ostalim obmo~jem.

Te~aj za vodnike M^ bo potekal med 20. in 31. avgustom 2006 v Gornjem Gradu, za vodnike GG pa od 13. do 20. avgusta 2006 v Gornjem Gradu

Pogoji za pristop na te~aj za vodnike M^: starost vsaj 14 let (vsaj letnik 1992) in znanje 2. lista; pogoji za te~aj za vodnike GG: 16 let, znanje 3. lista.

Rodovi naj prijavijo kandidate za oba te~aja do 14. maja 2005 na e-mail mhojker @ volja.net (vodniki M^) oz. urska.bergant@ gmail.com (vodniki GG). Prijava naj vsebuje ime in priimek kandidata, rod, naslov, rojstni datum in kontaktno {tevilko oz. e-mail in te~aj, na katerega se prijavlja. Po tem datumu ne moremo ve~ zagotoviti prostih mest.

Cena te~aja za vodnike M^: 34.000,00 SIT (141,88 •), za vodnike GG: 28.000,00 SIT (116,84 •) . Denar naka`ite na TRR MZT Ljubljana, Parmova 33, 1000 Ljubljana, {tevilka 02044-0051380073 (kot sklic navedite {ifro rodu), najkasneje do 1. 8. 2006.

Kandidatom bomo poslali osebno prijavnico in vse ostale podatke neposredno na doma~i naslov do konca maja 2006, vse ostale informacije dobite na 031-373-767 (Mi{a) ali mhojker@ volja.net.

Vodni{ki te~aj M^ bo dopolnjen s seminarjem za sodnike na @aboboju (mnogoboj ljubljanskih tabornikov). Sodni{ki seminar bo potekal predvidoma v nedeljo, 27. 8. 2006, in je odprt tudi za vse ostale tabornike, ki bi si `eleli pridobiti znanje zgolj na tem podro~ju. Tiste, ki bi se radi udele`ili samo sodni{kega seminarja, prosimo, da se prijavijo do 1. 8. 2006.

Vodni{ka {ola Rodu jezerski zmaj

Vodni{ka {ola Rodu Jezerskega zmaja ima `e pravo pravcato tradicijo - prvi vodni{ki te~aj je bil izveden daljnega leta 1990, natan~neje 20. julija v Ribnem pri Bledu. V pravlji~nem taboru {e danes poteka pridobivanje in osvajanje vsega potrebnega znanja, ki naredi tabornika res dobrega vodnika. Tudi letos na{o vodni{ko {olo odpiramo na ste`aj ostalim rodovom, ki bi si to `eleli.

Pri nas poteka tako te~aj za vodnike M^ kot vodnike GG. Termini, kdaj se lahko udele`ite V[ RJZ 2006, so slede~i:

I.izmena 29.06.- 8.07. 2006

II.izmena 8.07.- 17.07. 2006

RAZPIS ZA UDELE@BO V VODNI[KI [OLI ZA VODNIKE M^ RODU PUSTI GRAD [O[TANJ

III. IZMENA (17.26.7.2006)

RPG iz [o{tanja `e dolga leta sam

izobra`uje in usposablja vodnike v rodu. V ~asu letnega taborjenja v Kajuhovem taboru v Ribnem izvajamo VODNI[KO [OLO S PROGRAMOM ''VODNIK

M^'', ki traja 10 dni, vodniki pa pridobijo znanja iz podro~ja vodenja in programa za delo z M^. Vzpostavljen imamo izredno u~inkovit sistem izobra`evanja in zelo usposobljen tim predavateljev.

Organizator: rod Pusti grad [o{tanj (vodja {ole Toma` Sinigajda-SiNi)

Termin in kraj: 17. do 26. julij 2006, Kajuhov tabor Ribno pri Bledu

[t. prostih mest: 6

Vodni{ka {ola bo potekala v sklopu letnega taborjenja rodu, tako, da bodo te~ajniki svoje pridobljeno teoreti~no znanje lahko takoj prakti~no preizkusili s sodelovanjem pri izvajanju programa M^ na taborjenju in v skladu z obveznimi vsebinami za vejo M^, ki jo dolo~a KOPR ZTS.

Vsebine iz podro~ij program M^, vodenje M^, taborni{ka organizacija.

Vsebine bodo podajali izku{eni taborniki (in{truktorji, specialisti, pedagogi …) iz vseh nivojev (rodov, obmo~ni, zvezni …).

Cena seminarja: 31.500,00 tolarjev (vklju~uje 10 - dnevno bivanje in prehrano).

Prijave: rok prijav do 25. junij 2006 na naslov: Toma` Sinigajda - SiNi, Cankarjeva 16, 3325 [o{tanj. INFO in PRIJAVE: 041/449-173 ali sini @rutka.net.

Cena 10-dnevnega te~aja zna{a 31. 500,00 SIT Ceno te~aja je treba poravnati do 26.6.2006 na transakcijski ra~un [ZT: 03176-1000008079, s pripisom za V[ RJZ 2006.

Pla~ate lahko tudi ob prihodu v Ribno, vendar je potrebna predhodna prijava do 23. junija 2006.

Prijave zbiramo na naslovu: JANEZ RO[ER, [ercerjeva cesta 15, 3320 Velenje. Ve~ informacij: GSM: 031353-695; e-mail: janez.roser @email.si.

Na~elnik za vzgojo kadrov v RJZ: Janez Ro{er

Iz taborni{ke pesmarice

Objavljamo {e eno skladbico, ki je po krivici izpadla iz taborni{kih pesmaric. Gre za priredbo skladbe "The Circle Game", avtorice Joni Mitchell iz leta 1970, besedilo pa je priredil Du{an Velkavrh. Melodijo lahko sli{ite na http://force.rutka.net/tabor/ zivljenja_krog.mp3.

@IVLJENJA KROG

C F C

V~eraj je otrok pri{el na plano, F G s ka~jim se pastirjem poigrat ... C F e

Strah ga je pred ujmo podivjano, F G C presunjen je, ko zre v utrinek zlat.

C F

Letni ~asi se menjujejo, C F

konji pisani potujejo.

F C

Usojen nam je ~asa vrtiljak.

F

Ozremo se, ni poti nazaj, e d 7 odra{~amo od malih nog, e F G C kar vrti se vekomaj, je `ivljenja krog.

C F C

Desetkrat so zasukali se ~asi, F G predrsal je ledenih prek deset. C F e Tola`ijo ga, rasel bo{ po~asi, F G C poln upanja, kako bo lep ta svet.

C F

Letni ~asi se menjujejo ...

Neca Falk / Marko Vezovi{ek

C F C [estnajst se pomladi je zvrstilo, F G od ristanca ostal je cestni prah C F e in prehitro se `ivljenje bo zgodilo, F G C zato bi rad zavrl ga na en mah.

C F Letni ~asi se menjujejo ...

C F C Pri dvajsetih premeri let daljavo, F G del bli{~a lepih sanj se izgubi, C F e kdo ve, ~e le obrne svet na glavo, F G C {e preden zadnje leto se zvrti.

C F Letni ~asi se menjujejo ...

Uh, kako sem utrujen. Prehodil sem namre~ celo Slovenijo in opazoval {tevilne akcije, na katerih so se taborniki ob svojem prazniku, torej dnevu tabornikov, sku{ali drugim pokazali v najlep{i lu~i. Z zlikanimi kroji in skrbno zvitimi ruticami so predstavljali, kar se skriva pod besedo taborni{tvo: prijateljstvo, brezskrbno zabavo, u~enje skozi do`ivetja, skrb za naravo, sodelovanje - in {e bi lahko na{teval. Predstavljali so razli~ne ve{~ine in spretnosti, ki so se jih nau~ili ter jih pokazali tudi svojim netaborni{kim vrstnikom, saj je pomembno znati zakuriti ogenj ali postaviti {otor. Organizirali so celo koncert in na njem spro{~eno u`ivali le v dobri dru`bi in glasbi, ne pa tudi alkoholu. Res je bilo lepo videti ustvarjalno energijo mladih na delu - kot v pravljici.

No, ja, vsaka pravljica se enkrat kon~a in tudi ta se je. In to precej hitro, ve~inoma {e isti dan. Naslednji dan je bilo namre~ vse kot pred praznikom. Kroji v omarah, taborni{ko znanje v dana{njem svetu neprakti~no, zdravo `ivljenje pa v drugem planu. In ob letu osorej spet za en dan. Kaj pa ostalih 360 in {e nekaj dni? Se vam ne zdi, dragi moji taborniki, da bi morali sijati celo leto, s svojim sijem pa osvetliti pot tudi drugim? Verjemite, vredno je poizkusiti.

Pripravi

Klemen Kenda

V MISLIH je mo~

Dotik

Sergeja Bogovi~

Kolofon

^e nam je v{e~ ali ne, so na{e misli tiste, ki za~rtujejo pot, imenovano `ivljenje. ^e je v na{ih mislih potrtost in neuspeh, bomo dosegli le to.

^e mislimo, da smo nerodni in nev{e~ni, se bomo tako tudi vedli.

^e bomo rekli otroku, da je neumen, pa ne bo dolgo, ko bo to tudi postal. Ker torej misel vpliva na to, kako bomo `iveli, razmi{ljaj - `ivljenje je lepo.

Uredni{tvo: Ale{ Cipot (ales.cipot@rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomo~nik urednika in lektor, Bla` Verbi~ (blaz.verbic@rutka.net) - urednik fotografije, Meti Buh (meti@rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@siol.net) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda (sini@rutka.net) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (bizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik (barbara.bacnik@rutka.net),Maru{a Ba{a (marusa.basa @rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk @cmok.si), Sergeja Bogovi~ (sergy @rutka.net), Ne`a Buh (kosarca@rutka.net), Ga{per Cerar (gapi_nevem@email.si), Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic@guest.arnes.si), Andreja Gomboc (andreja.gomboc@pharmaswiss.si), Katarina Jesenko (katarina.jesenko@rutka.net), Barbara Kelher (kvkel2@mail.amis.net), Klemen Kenda (bubi@rutka.net), Primo` Kolman (primoz.kolman@yahoo.com), Manca Kra{evec (manca.krasevec@guest.arnes.si), Helena Lo~ni{kar (helena.locniskar@email.si), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Rok Miklav`ina (rok.miklavzina@email.si), Boris Mrak (boris.mrak@epn.ba), Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Matej Ram{ak (ramsak@tok-tok.com), Lea Repi~ (lea.repic@siol.net), Nasta Roblek (kricakraca@yahoo.com), Ale{ Skali~ (amerikanec@rutka.net), Maja Strnad (m.strn4d@gmail.com). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 500 SIT, letna naro~nina je 5000 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127