INTERVJU z Du{anom Petrovi~em - Peplom: "V ZTS zanemarjamo specialisti~na znanja."
Volilna skup{~ina v
TABOR NA OBISKU v [martnem ob Paki:
Rod Hudi potok
Preizkusi se v testu, ali si ~isto pravi tabornik
TEMA MESECA: NOT {e vedno ostaja elitno orientacijsko tekmovanje
Zre~ah: izvoljeno novo vodstvo organizacije
Taborni{ke novice 3
Karikatura 4
Od rodov 5
Faca 11
SOS 12
6 IGRA
Ko bom velik, bom ... 13
Kviz 14
Minule tedne je mo~no obele`il video posnetek z ene izmed srednjih {ol, ki prikazuje nesprejemljivo obna{anje dijakov med poukom in nemo~nega profesorja. Potem se je zatresla gora. Je to verodostojen odsev razmer v srednjem in osnovnem {olstvu ter stanja duha v na{i dru`bi?!
15 Kolumni
16 Obvestila, razpisi
17 Intervju
19 Obvestila, razpisi
20 Tabor na obisku
Kosobrinovi pripravki 22
Kemija v taborni{tvu 22
Astronomija 23
Mednarodna stran 24
@VN 25
27 Obvestila, razpisi
Tema meseca 28
Volilna skup{~ina 32
DanKO 33
35 Iz taborni{ke pesmarice
35 Stric volk
36 Obvestila, razpisi
36 Dotik
36 Kolofon
37 Zadnja plat
38 Bine in Dane
V razmerah, ko postaja logika kapitala najpomembnej{a, prihaja do prevelikega upada vrednot pri mladih ljudeh. Stanje ni skrb zbujajo~e. Stanje je alarmantno. Nekateri mladostniki se sploh ne zavedajo, da imajo v svojem bistvu privzgojene izkrivljene, v~asih `e skoraj bolne vrednote. Nekateri star{i se tega pogosto zavedo, ko je po to~i zvoniti `e prepozno. ^e so neko~ pedagogi s strogim in agresivnim pristopom lahko vzdr`evali disciplino v u~ilnicah, so danes (razen redkih izjem) taki pristopi obi~ajno kontraproduktivni. Pri{li so ~asi, ko je povsem vsakdanja komunikacija v {oli ponekod popolnoma nesprejemljiva. Nekateri dijaki grozijo u~iteljem z »urgenco« in nekateri u~itelji jim v sovra`nem govoru ne ostajajo dol`ni.
Na sre~o se v taborni{ki organizaciji obi~ajno sre~ujemo z druga~nimi te`avami. Da bi jih zmanj{ali na minimum, bo potrebno ogromno dela, pozitivnih zgledov in motivacije, vlaganja volje, ~asa in energije v pogovore ter ohranjanja strpnosti v vseh oblikah. @al je tudi v taborni{kih aktivnostih ponekod mo~ najti nepedago{ke prijeme. Sre~a v nesre~i je, da zna tudi negativen zgled obroditi pozitivne sadove.
Po mnogih letih smo se v Rodu Tr{atega Tura odlo~ili narediti konec mrtvilu med taborni{kimi tekmovanji na vodi in spet obuditi kanuisti~no tekmovanje "Spust po Ljubljanici", ki ga je neko~ uspe{no organiziral Rod Bi~kova skala.
Za tiste, ki tega {e niste izkusili: gre za ekolo{ko naravnano vesla{ko tekmovanje, katerega glavni namen je o~istiti bregove reke Ljubljanice. Ker gre bolj za natan~nost kot hitrost, je tekmovanje namenjeno predvsem ljubiteljem ~iste narave in tistim, ki radi u`ivate na vodi. Seveda bomo poskrbeli tudi za adrenalinske odvisne`e. Na poti bodo poleg veslanja ekipe opravile tudi nekaj spretnostnih nalog na reki in na bregu. Tekmovanje bomo popoldne v taborni{kem duhu zaklju~ili s piknikom.
Ve~ informacij najdete v razpisu na strani 16 in na strani http:\\rtt.rutka.net
Vid Vidic
Delavnice se je udele`ilo preko 50 kartografov, ki so pohvalili odli~ne pogoje in mo`nosti, ki jih za tovrstno delavnico nudi Gozdna {ola.
Od 28. marca do 2. aprila se je v Gozdni {oli v Bohinju odvijala delavnica Komisije za gorsko kartografijo Mednarodne kartografske zveze (ICA). Organizator je bila Sekcija za kartografijo, ki deluje v okviru Zveze geodetov Slovenije. Delavnica je namenjena predstavitvi znanstvenih in strokovnih dose`kov ter izmenjavi informacij na vseh podro~jih, povezanih s problemi evidentiranja, hranjenja in prikazovanja prostorskih podatkov v gorskem svetu, kot tudi aplikacijam s podro~ja varovanja narave, za{~ite in re{evanja ter drugih pere~ih problemov ob~utljivega gorskega okolja. Ve~ o delavnici si lahko ogledate na spletnem naslovu www.geodis.si/mcws06/, v naslednjih mesecih pa bo natisnjen tudi zbornik vseh na delavnici predstavljenih prispevkov. Du{an Petrovi~
Na topel in son~ni vikend na Obali, 17. in 18. marca, je 9 tabornikov iz Rodu morskih viharnikov Portoro` slovesno sprejelo izziv. Pokazali so pripravljenost, da bodo sedaj, ko prestopajo med PP-je, sprejeli nase ve~ odgovornosti in bodo tudi sami pripomogli k bolj{emu delu v rodu. 'Izzivalci' so v kratkih in prakti~no usmerjenih predstavitvah pridobili najpomembnej{a znanja in preiskusili ve{~ine, kako voditi skupino otrok, kako pripraviti sestanek ali organizirati akcijo. Energija, ki so jo tako 'izzivalci' kot vodniki ustvarili v soboto, se je prelila {e v nedeljo. Polni zagona so izzivalci obljubili pripraviti dvodnevni tabor v za~etku junija, ki tradicionalno predstavlja pripravo na letno taborjenje, a je zadnji dve leti odpadel. Sedanje vodstvo je zadovoljno z interesom, ki so ga pokazali izzivalci, saj jih kmalu ~aka {e pravi vodni{ki te~aj, nove izku{nje in v prihodnosti vodenje rodu.
Miha Bejek, RMV Portoro`
Skupina specialistov orientacije in topografije je pripravila dve pomembni in koristni novosti: nov priro~nik Orientacija, s podnaslovom Priro~nik za orientiranje v naravi in orientacijska tekmovanja, ter topografski trikotnik. Oba sta bila prvi~ predstavljena na No~nem orientacijskem tekmovanju v Velikih La{~ah. Priro~nik je celo nastal na pobudo Rodu mo~virskih tulipanov in so ga s posebno naslovnico in posvetilom organizatorja prejeli vsi udele`enci NOT-a. Brezpla~no bo (je bil) poslan tudi vsem rodovom in vsem osnovnim {olam v Sloveniji. Predstavlja dopolnitev dosedanjemu priro~niku Orientacija in topografija, v njem pa je seveda vrsta novosti in prakti~nih napotkov. Topografski trikotnik pa je posebna izvedba geotrikotnika, prirejenega za potrebe vrisovanja in drugih nalog na kartah, meril 1 : 25 000 ali 1 : 50 000. Oba izdelka sta na voljo v zadrugi ZTS.
Klemen ^ade`
Tega se zavedamo tudi v Rodu Pusti grad [o{tanj. Zato smo se rodova uprava in del vodnikov odpravili na popotovanje v na{o prestolnico, da napolnimo akumulatorje in se imamo fino. [portni zagrizenci smo se poizkusili v bowlingu, tisti malo manj {portni pa so od{li v kino ali po nakupih. Za konec smo si fantje {li {e ogledat vse znamenitosti Ljubljane (beri: vse burekarnice okoli `elezni{ke postaje), v popoldanskih urah pa smo z avtobusom krenili nazaj domov. Baterije so sedaj polne in veselo na delo.
22. aprilDan Tabornikov, dan Zemlje (Po rodovih) Dan odprtih vrat pisarne ZTS (Parmova 33)
6. majBi~ikleta `ur (RJS Izola - Bici.rutka.net)
13.-14. maj[e Ta Po~asnemu Mine (RJZ VelenjeStpm.rutka.net)
16.-18. junijDr`avni mnogoboj (RKV Postojna)
POMEMBNO: Vse udele`ence dr`avnega mnogoboja pozivamo, da na~rtujejo predhodno udele`bo na obmo~nih mnogobojih. Ta je namre~ pogoj za udele`bo na dr`avnem mnogoboju. ^e va{e obmo~je mnogoboja ne bo organiziralo, se lahko udele`ite mnogoboja drugega obmo~ja.
Leto{nje, `e pete akcije "O~istimo Kranj", ki jo je organizirala Zveza tabornikov ob~ine Kranj, v sodelovanju s Poslovno skupino Sava in Mestno ob~ino Kranj, se je udele`ilo 500 udele`encev, od tega 150 tabornikov (~lani vseh kranjskih rodov). Udele`enci so na obmo~ju celotne kranjske ob~ine (kanjon Kokre, pobo~je pod Pungartom, Stra`i{~e, sistem rovov pod starim mestnim jedrom, Primskovo, Bobovek, obre`je Rupov{~ice in Stru`evo) nabrali 100 kubi~nih metrov odpadkov. Klemen Markelj
Priprave na poletne te~aje za vodje so se `e pri~ele. Vodstva te~ajev so `e zdru`ila mo~i na prvem sre~anju {ole v drugem mar~evskem vikendu. Delovno vzdu{je in dvig temperature najavljajo {e enega v vrsti super te~ajev. Letos bo in{trukta`a med 13. in 20. avgustom na najbolj priljubljeni lokaciji ob Bohinjskem jezeru. Vodstvo zagotavlja, da "nih~e ne bo od{el bolj neveden, kot je pri{el."
Na `etev ste vabljeni vsi!
Je treba v hribe, da {e ulovimo zadnji sneg, smo mislili na za~etku. Pa ni bilo ravno tako. Zime kar ni in ni hotelo biti konec. Tradicionalno mar~evsko zimovanje gr~ in starej{ih PP-jev smo pre`iveli v zimski idili prelepega Smrekovca (1577 metrov n. v.). V majhni ko~i, tik pod vrhom, smo v odli~ni dru`bi pre`iveli lep vikend. Malo smo smu~ali, se lopatkali, metali v dva metra visok sneg, igrali karte, ~vekali, in kot vedno na Smrekovcu, smo odli~no in zelo veliko jedli. Zahvala za ta lep vikend pa gre predvsem organizatorju zimovanja Petru Apatu. Hvala Pero!
Taborniki Rodu zelene sre~e smo od 24. do 26. februarja na Prtov~u organizirali zimovanje na temo zimskih olimpijskih iger (ZOI). Trening smo za~eli tako, da smo se pe{ odpravili na Prtov~.
Po dveh urah hoje smo prispeli v Lovski dom na Toli. Najprej smo se okrep~ali in namestili po sobah. Po ve~erji nam je Jurij Tarfila s pomo~jo slik razlo`il vse o `ivalih, ki `ivijo v gozdu, da so se olimpijci seznanili z okoljem, kjer bodo potekale ZOI. Po napornem dnevu smo se odpravili spat.
Naslednje jutro smo otvorili ZOI. Vsaka dr`ava je pripravila kratko predstavitev. Kontinent Afriko je zastopala Slonoko{~ena obala, Azijo Kitajska, Ameriko Havaji in Avstralijo Aborigini. Po predstavitvi je Lea pri`gala ogenj in igre so se za~ele.
Medvedki in ~ebelice iz Poklju{kega rodu Gorje smo del po~itnic, od 24. do 28. februarja, pre`iveli na zimovanju v Radovni. Vseh udele`encev nas je bilo 42. Imeli smo se zelo lepo. Prvi ve~er smo imeli spoznavni ve~er, ker je bilo veliko novih ~lanov in smo se morali spoznati. Igrali smo se veliko zabavnih iger. Veliko smo se sankali, bili smo ma{kare, hodili smo na sprehode in imeli delavnice. Na delavnicah smo se u~ili prve pomo~i, orientacije in izdelovanja pi{kotov. Nau~ili smo se tudi izdelovati zapestnice. [li smo na no~ni sprehod in tam s(m)o novi ~lani dobili rutke. Rutke smo dobili v gozdu, kjer so na{i vodniki naredili pravo areno iz snega in pot okrasili z baklami in gore~imi sve~kami. Nekateri smo postali GG-ji. Po podelitvi smo imeli {e predavanje o Maldivih in njihovih skavtih. Zadnji dan smo imeli tudi lov za zakladom, ampak ga nismo dobili, ker nam je lovec prepre~il prehod ceste. Na{el je mrtvo srno in se je bal, da mu bomo zame{ali sledi.
Ni nam bilo `al, da smo pri{li. Trol~ki, Poklju{ki rod Gorje
Zasne`ena bela pokrajina, breze, katerih veje so bile upognjene pod te`o snega, in lena reka Kolpa. V pravlji~no zimsko idilo Bele krajine se je na leto{njo pustno soboto pripeljal avtobus, poln orutkanih otrok, ki so ~akali na novo zimsko dogodiv{~ino. Taborniki Rodu Stane @agar-ml. in Kokr{kega rodu smo na leto{njem zimovanju v taborni{kem centru Marindol pre`iveli kar nekaj aktivnih dni.
@e takoj na za~etku izziv, ki pa je prinesel le veliko smeha in nekaj umazanih hla~. V naslednjih dneh so se zvrstile raz-
Tekmovali smo v naslednjih kategorijah: spust po sne`nem kanalu, veleslalom in vle~enje vrvi. Zmagali so Afri~ani. Po kosilu je sledilo postavljanje {otorov in kurjenje ognja.
Za sprostitev olimpijcev smo organizirali pustno zabavo, ki smo jo popestrili z dru`abnimi igrami.
V nedeljo je sledila podelitev diplom in zaklju~ek olimpijskih iger. Na Toli smo v taborni{ko organizacijo sprejeli tudi nekaj novih ~lanov. Uspe{no in zanimivo zimovanje smo zaklju~ili s kosilom in se pe{ odpravili v dolino.
Taborniki RZS @elezniki se zahvaljujemo Bojanu Lebnu, ki je z gostoljubjem in odli~no hrano skrbel za nas. RZS @elezniki
ne delavnice, kjer si lahko pokazal svojo ustvarjalnost, se sprostil in se dodobra znorel. Vendar je vsega lepega enkrat konec in tako se je s svetlobno hitrostjo pribli`al zadnji ve~er, ko so zaljubljeni pari pokleknili pred mati~arjem in si obljubili zvestobo do naslednje akcije. Po neprespani no~i smo morali {e uradno zaklju~iti to zimsko rajanje in s te`kim, a lepih spominov polnim srcem smo se poslovili od {e enega zimovanja, ki ga bomo te`ko pozabili.
Maja Strnad^E POBARVANKO POBARVA[ TAKO, DA POLJA OZNA^ENA Z ZNAKOM POBARVA[ MODRO, RDE^E, RUMENO IN x ^RNO, DOBI[ ZNAK ZVEZE TABORNIKOV SLOVENIJE.
Vsakdo med nami se je neko~ moral nau~iti abecedo, da zdaj lahko prebere knjigo. Ravno tako je z zemljevidom. ^e ga znamo prebrati, nam bo lahko pri{el prav na vodovem izletu, bivaku in {e marsikje. Najprej pa se moramo nau~iti "abecede". To so znaki, ki jih najdemo na zemljevidu in predstavljajo stvari v naravi.
Pove`i topografske znake, ki so v okviru, z ustreznimi slikami, ki jih lahko vidi{ v naravi.
Ste opazili, da so dnevi `e topli in da se zbujajo gozdovi in travniki? Kaj pa va{ vodov koti~ek? Zdaj je pravi ~as, da ga o~istite in uredite ter se iz {olskih u~ilnic zopet odpravite tja na vodova sre~anja.
• Mateja je najprej nabrala veliko odpadlih, ~im bolj razvejanih vejic in eno veliko palico. Vejice je z vrvjo privezala na palico in tako dobila odli~no metlo.
• Dejan je iz vej in vrvi naredil obe{alnike, da bi lahko nanje obesili obleke.
• Simona je iz palic naredila ko{ za smeti, ki jih bodo po sre~anju odnesli v smetnjak.
• Andrej in Janez sta postavila ognji{~e iz kamnov, nato pa sta naredila {e ogenj piramido.
• Miha je na de{~ico s taborni{ko pisavo napisal ime voda in jo obesil na vhod v vodov koti~ek. Nato je prinesel {e vodovo zastavico in jo obesil na posu{eno smreko.
• Vodnica Maru{a pa je medtem pripravila banane s ~okolado, da jih bodo spekli v preurejenem vodovem koti~ku.
V osmerosmerki poi{~i spodaj na{tete besede. Skrivajo se v vseh smereh. Ko bo{ na{el vse in jih pre~rtal, ti bo ostalo le {e nekaj ~rk. Preberi jih v z vrha, od leve proti desni (vklju~i tudi "A" ob strani). Kaj smo kon~no do~akali?
Re{itev: POMLAD
Jaz pa vem, da ...
...je 22. aprila tudi dan Zemlje,
...vsak dan porabi{ ve~ kot sto litrov vode,
...je le {e malo vode na Zemlji pitne,
...povpre~en Ameri~an porabi sedem dreves na leto,
...vsako minuto uni~imo za 50 nogometnih igri{~ povr{ine pragozdov,
...de`evniki vse, kar pojejo, spremenijo v rodovitno prst,
...so baloni in druga plastika zelo nevarni za morske `ivali. ^e jih pojejo, se jim lahko zama{i prebavna cev in umrejo od lakote.
...in da taborniki Zemlji pomagamo po najbolj{ih mo~eh.
Le kdo od GG-jev v na{em rodu izstopa? Pa ne po neumnostih, videzu itd., temve~ po pridnosti. Petra je prvo ime, ki se mi porodi v glavi. Res, da je med GG-je pri{la komaj septembra in da ima trenutno {e vedno rde~o rutko, vendar po svojem znanju preka{a marsikaterega starej{ega vrstnika.
Prostega ~asa nima veliko, saj poleg tabornikov obiskuje {e 13 kro`kov ({e sama more dobro pomisliti, koliko jih je). Najuspe{nej{a je pa zagotovo v igranju violine, saj je prejela `e ve~ dr`avnih in tudi mednarodnih nagrad. Violina pa ni edini in{trument, ki ga igra - na taborjenjih svoj vod ob ognju spremlja na kitari, doma igra klavir, saksofon. Skratka, punca je zelo aktivna in izkoristi vsako minutko ~asa, da poskusi kaj novega in zanimivega.
Ime mi je ... Petra Petra Petra.
Pi{em se ... Kukanja Kukanja Kukanja Kukanja Kukanja.
Drugi me kli~ejo ... Kokica Kokica Kokica Kokica Kokica.
Stara sem ... 11 let let let.
Prihajam iz rodu ... Kra{kih J'rt Se`ana. J'rt Kra{kih J'rt Se`ana. J'rt J'rt
Moji hobiji so ... igranje violine, ta- igranje violine, igranje violine, ta- igranje violine, borniki, rokomet … ^e bi na{tela borniki, rokomet ^e bi na{tela bi vse, bi bilo mojih hobijev za eno bilo mojih hobijev za eno hobijev stran. stran. stran. stran.
Ko bom velika, bom ... violinistka violinistka ali pa nekaj v zdravstvu - morda pa v zdravstvu - morda ali pa nekaj v zdravstvu - morda pa v zdravstvu - morda kirurginja. kirurginja. kirurginja. kirurginja.
Drugi pravijo, da sem ... sme{na, sme{na, sme{na, sme{na, prijazna, (piflarka). (piflarka). prijazna, (piflarka). (piflarka).
Moj moto je ... Nikoli ne reci ni- ne reci ni- Nikoli ne reci ni- ne reci ninikoli. koli. koli. koli.
Bralcem bi rada sporo~ila ... TaTaTaborniki so zakon! borniki so borniki so zakon! borniki so Najlep{a stvar, ki se mi je zgodila pri tabornikih, je ... taborjenje taborjenje taborjenje taborjenje taborjenje.
Pri tabornikih sem, ker mi je ... ful ful ful ful ful
fajn, ker se zabavamo in ker imam
fajn, ker se zabavamo in ker imam
fajn, ker se zabavamo in ker imam rada dobro dru`bo. rada dobro dru`bo. rada dobro dru`bo. rada dobro dru`bo.
fajn, ker se zabavamo in ker imam
Tudi tokrat sva prejeli precej po{te, izbrali pa dva tipi~na problema, da zadostiva nekak{nemu povpre~ju. Pa vendar, ni za obupati. Pomlad je tu, in ko sije son~ek, je vse lep{e. U`ivajte na polno!
Pi{em, ker imam veliko problemov s svojo te`o. Poizku{ala sem `e ne{tetokrat shuj{ati, a mi {e ni uspelo. Bila sem na mnogih dietah, a sem se zelo slabo po~utila in moje razpolo`enje je bilo obupno. Brez hrane namre~ ne zdr`im prav dolgo. Velikokrat sem sklenila, da tako ne gre ve~ naprej, in spet za~ela huj{ati, a vedno neuspe{no. Prosim svetujta mi, kajti sama resni~no ne vem, ali naj nadaljujem in se trudim, da bi se spremenila, ali je bolje, da ostanem to, ker sem, pa ~eprav zelo nezadovoljna in nesre~na.
Buba
Iz tvojega pisma ni razvidno, ali so tvoja huj{anja vklju~evala tudi telovadbo. Same diete po navadi ne obrodijo posebnih sadov, v kombinaciji z rednim gibanjem pa zna zadeva delovati. Predlagava, da obi{~e{ fitnes center, skupinske vadbe, ki te prisilijo, da miga{, da dela{ ponovitve in vztraja{ (~e ne zaradi sebe, pa zaradi vaditelja, ogledal ali ostalih prisotnih), mogo~e se usede{ na kolo ali odlo~i{ za hojo v hribe. Skratka, ~e se giblje{ na prostem, v naravi, in ob tem pazi{ tudi na prehrano, sva prepri~ani, da bodo rezultati pri{li sami od sebe. Seveda se to ne zgodi ~ez no~tako da je vse v potrpe`ljivosti in vztrajnosti. Obrni se na star{e ali prijateljice, in ~e ocenite, da je situacija resna, mogo~e ne bi bilo slabo poiskati strokovne pomo~i, s predpisano dieto in telesno aktivnostjo. Sre~no!
Pi{em vama prvi~ in upam, da moje pismo ne bo romalo v ko{, kajti resni~no rabim vajino pomo~! Stara sem 15 let in moje `ivljenje se spreminja v no~no moro. Z dru`ino smo se preselili na ~isto drug konec Slovenije in v novem kraju nikogar ne poznam, stari prijatelji pa so predale~, da bi se z njimi pogosto dobivala. Tako med po~itnicami prodajam dolg~as in se smilim sama sebi. Ker pa sta vidve tudi tabornice, naj povem {e, da jaz to verjetno nikoli ve~ ne bom, saj je moj rod tam, kjer sem prej `ivela. Tukaj pa taborniki niso preve~ aktivni. Pomagajta!!!
Tvoji problemi se ti samo trenutno zdijo nere{ljivi, kmalu bo ~isto druga~e, bo{ videla. Kar pogumno naprej v nove dneve in izzive. Poleti bo{ sre~ala nove sovrstnike in spoznala nove prijatelje, mogo~e bo kdo med njimi celo tabornik tamkaj{njih rodov, tako da midve ne bi {e metali pu{ke v koruzo. Razumeva, da se z novim okoljem marsikaj spremeni, in ti svetujeva, da si da{ malo ~asa, pa bo{ videla, da le ni vse tako ~rno in negativno. Spremembe morajo biti, samo sprejeti jih moramo. Vsake toliko se pa le organiziraj in obi{~i prijatelje oziroma tabornike iz prej{njega kraja. Tudi odnosi na daljavo so lahko zabavni - sploh pa je tu internet. Tako se bo{ la`je navadila na novo okolje, seveda ne pozabi navezovati novih stikov. Kmalu poro~aj!
Kitarist je vsekakor najbolj za`eljen in najbolj cenjen taborni{ki poklic. Nekako stopa z roko v roki z animatorjem, saj se ta dva poklica lepo povezujeta in dopolnjujeta. Tabornega ve~era ob ognju si ne moremo predstavljati brez zvoka kitare in dobrega kitarista.
Eden izmed mojih prvih taborni{kih spominov sega
dale~ nazaj na moje prvo taborjenje, na prvi ve~erni
ogenj, ko sem ves zbegan in v dvomih sedel ob ognju in ~akal, kaj se bo zgodilo. Vse dvome o tabornikih in taborjenjih mi je iz glave izbil nepozaben ve~erni program. Posebej sem si zapomnil kitarista, ki je s svojim igranjem in petjem napolnil moje srce in du{o. Takrat sem se zaljubil v tabornike in si zadal prvi taborni{ki cilj. Kitarist bom! A zaradi pomanjkanja volje in ~asa je `al ta `elja {e vedno neizpolnjena. Morda neko~.
Kitara je torej glasbilo, ki ima pri tabornikih posebno mo~. Kjer se igra kitara, tam so ljudje. Pa naj bo to taborjenje, tekmovanje, zimovanje - kitarist je vedno zelo dobrodo{el in pravi magnet za ljudi in zabavo. Kitarista bi lahko brez te`av primerjali s superherojem, saj s svojim igranjem v o~eh drugih tabornikov dosega neprecenljive vi{ave.
Da bi postal kitarist, je potrebno veliko volje, `elje, imeti mora{ vsaj malce talenta in posluha. Predvsem pa veliko veliko vaje! Glasbena {ola je lahko dobra za~etna pot, vendar ni pogoj, saj se je veliko dobrih kitaristov nau~ilo igrati kitaro na zasebnih in{trukcijah ali pa so se je nau~ili kar sami!
PLUSI in MINUSI! + (plus)- (minus)
S kitaro se da zelo lahkoHripavo grlo in bole~i prsti vsako osvojiti marsikatero srce! jutro.
Kitaristi so vedno priljubljeni!Dodatno breme pri izletih. Zavest, da si ti tisti,/ ki spravlja ljudi v dobro voljo!
^e se ne bi predsedstvo 24. skup{~ine ZTS proti koncu odlo~ilo, da je potrebno za sprejetje kak{nega sklepa tudi tistim, ki se strinjajo, dvigniti roko, bi celoten proces odlo~anja stekel mimo mene (in najbr` {e kak{nega prisotnega), ne da bi bilo za to treba samo migniti s prstom. Ob tem pa se sicer zavestno zahvaljujem tisti bistri glavi, ki je materialno-finan~ne debate od dogajanja izolirala za zgolj kopico izbrane taborni{ke "elite".
Zakaj tudi v na{i zvezi velja, da so finance edina debate in kriti~nega pogleda vredna tema? Zakaj so razprave najbolj `go~e pri takih in druga~nih interpretacijah pravilnikov (npr. Pravilnika o priznanjih in odlikovanjih) in pri podobnih formalisti~nih stvareh? Zakaj pri npr. odnosih z javnostmi ni bila odprta nobena zares pere~a tema?
Verjamem, da en izmed razlogov ti~i v `go~em dejstvu, da se za kandidaturo za posamezno funkcijo v na{i zvezi (in nikakor pri tem nismo izjema!) odlo~i komaj kak{en posameznik. In ne samo, da se posamezniki za delo na odgovornih funkacijah ne odlo~ajo, tudi ostala "delovna telesa" imajo v zadnjem ~asu ogromne te`ave s ~lanstvom. S tak{nega polo`aja je te`ko biti kriti~en, celo konstruktivno kriti~en. Dostikrat bi bile ostre besede namenjene enemu od redkih posameznikov, ki je svoj ~as pripravljen nameniti vsem skupaj in ne le svoji lokalni enoti. "Politika" tu pade na celi ~rti. Premajhni smo, da bi se jo igrali ... Problem je le v tem, da se nekateri tega no~ejo zavedati.
Na tem mestu izra`am vse ob~udovanje vsem kandidatom za IO ZTS. Sam - priznam - sem le ste`ka do~akal 11. uro, 50 minut in 49 sekund, ko je skup{~ina soglasno razre{ila stare organe ZTS. ^e sem pred tremi leti mislil, da je mo~ z dobrimi idejami pridobiti sodelavce in spreminjati stvari, sem zdaj na realnej{ih tleh in z ve~jim spo{tovanjem gledam na to, kar je bilo narejeno v preteklosti. Upam, da bo novi izvr{ni odbor in predvsem novi-stari na~elnik ZTS tokrat od za~etka znal udariti z roko po mizi in posameznikom jasneje za~rtati njihovo pravo mesto in upam, da bodo ~lani IO znali stati za njim - z besedo in dejanji.
Povedanemu navkljub mislim, da bodo porodne organizacijske in vsebinske te`ave nove skup{~ine ZTS v naslednji ponovitvi premagane, da bodo cilji jasnej{i in ~as dosti bolj racionalno izrabljen in da bo motiv za obisk tega pomembnega dogodka posameznikom {e kje drugje, kot le v spoznavanju novih obrazov in o`ivljanju starih spominov (pa tudi to je veliko vredno!). [e vedno z optimizmom gledam na prenovljeni sistem odlo~anja v zvezi in prepri~an sem, da bo bolje od starega slu`il premagovanju glavne te`ave pri delu na{e organizacije - iskanju skupnega jezika in pripravljenosti za sodelovanje na zvezni ravni.
Boris Mrak
Vsi prav dobro vemo, da organizacija lahko deluje kakovostno samo na osnovi dobrih kadrov. Teh pa seveda ne pobere{ kar tako, na cesti, tudi sre~a{ jih ne kar tako vsak dan, ampak se mora{ zanje potruditi, jih vzgojiti in iz{olati. In ravno v tem grmu ti~i zajec.
Prebiram materiale za 24. skup{~ino in naletim na slede~e poro~ilo: "Pri Strokovnem svetu za {port smo leta 2004 vlo`ili zahtevo za verifikacijo na{ih izobra`evalnih programov, kar nam bi lahko izbolj{alo mo`nosti za pridobitev novih finan~nih virov. Svetu kljub na{im stalnim prizadevanjem v dveh letih ni uspelo re{iti zadeve ...".
Bil sem kar malo za~uden nad tem besedilom in seveda mi ni dalo miru, dokler nisem preveril zadev, kajti nekateri v na{i organizaciji se seveda ne zavedajo okolja v katerem `ivimo. To pa pomeni, da v kolikor `elimo verifikacijo na{ih programov, moramo za to tudi poskrbeti, in to ne samo z organiziranjem te~ajev, ampak tudi s kakovostjo izobra`evanja. Pred ve~ kot dvajsetimi leti (ja, prav ste sli{ali, to je bilo v drugi polovici osemdesetih let prej{njega stoletja) smo za~eli sodelovati s tedanjo Fakulteto za {port, in to pri {olanju prvih takratnih in{truktorjev ZTS. Rezultat tega so bile diplome, podpisane tako s strani ZTS kot tudi Fakultete za {port.
Po osamosvojitvi Slovenije, leta 1991, in pribli`evanju ZTS WOSM-u smo postavili [olo za in{truktorje, v katero smo povabili kar nekaj univerzitetnih profesorjev, ki so bili neko~ ali pa takrat {e vedno ~lani organizacije, vsekakor pa so bili pripravljeni po svojih strokovnih mo~eh pomagati pri izobra`evanju. In morda smo slepo zaupali temu, da se bo zadeva razvijala dalje, v smeri, ki smo si jo za~rtali. Pa o~itno ni bilo tako. Kako velika zmota! V lanskem letu na na{ih te~ajih ni pou~eval noben "na{" univerzitetni profesor, nobeden od strokovnjakov, ki so nam pomagali v preteklosti. Kako je mogo~e, da enostavno ne `elimo sodelovati s priznanimi strokovnjaki, simpatizerji in prijatelji organizacije ter taborni{tva, in to ravno na podro~ju, ki je {e kako pomembno za ZTS. Kot da so bila pretekla prizadevanja in delo povsem odve~. Res pa je, da tak pristop zahteva mnogo ve~jo anga`iranost organizatorjev, stalno sodelovanje, usklajevanje, dopolnjevanje in spreminjanje programov, sledenje sodobnim tokovom in potrebam organizacije.
Dobri programi in dobri, preverjeni predavatelji bi seveda {e kako pomagali h kakovosti izobra`evanja (kar je najpomembnej{e), seveda pa posledi~no tudi k uveljavitvi izobra`evanja in la`ji verifikaciji na{ih programov izobra`evanja v okviru Strokovnega sveta za {port. Sarajevo, na prvi pomladni dan, 21. marca 2006 - upam, da bo pomlad zavela tudi v na{i organizaciji!
Dobimo se v soboto, 6. maja , najkasneje do 7. ure na taborni{kem prostoru nad Jagodjem (Izola). Mo`no bo prespati s petka na soboto in tudi s sobote na nedeljo. Ne pozabite na {otore.
Ekipe so tri~lanske in so lahko po spolu me{ane. Popolnoma `enske ekipe imajo olaj{ave pri “fizi~nih” preizku{njah. Tekmovanja se lahko udele`ijo tudi ne~lani taborni{ke organizacije, t. i. rekreativci. Kategorije: 1. taborniki od 15 do 17 let, 2. taborniki od 18 do 99 let, 3. rekreativci od 99 do 15 let.
[tartnina: 12.000 SIT na ekipo, za prijave do 30. aprila, oz. 18.000 SIT na ekipo, za zamudnike in prijave na {tartu. [tartnino naka`ite do sobote, 29. aprila, na TRR RJS Izola 101000029096891 (Banka Koper), s pripisom "za Bi~ikleta `ur". [tartnina vklju~uje: majico, barvno karto, dva topla obroka (kosilo in ve~erja med sobotnim ve~ernim programom) ter popotnico za vsakega udele`enca.
Obvezna oprema: Ekipna - prva pomo~, o sebna - gorsko kolo, ~elada, jedilni pribor in mena`ka , rutica (za tabornike), pribor za krpanje zra~nic (lepilo in “flike”), zra~na tla~ilka, rezervna zra~nica.
Prijave sprejemamo le na naslov Katja Mahne, Kettejeva 12, 6310 IZOLA. Vsebovati mora fotokopijo polo`nice pla~ane {tartnine, ime ekipe in rodu, kategorijo tekmovanja, naslov in telefonsko {tevilko vodje ekipe. Prijava, ki ne bo vsebovala vsega zgoraj na{tetega, ne bo veljavna! Za vse informacije pokli~ite 031/573-080 (Katja) ali 031/377-588 (Vilette) ali poglejte na spletno stran http://bici.rutka.net.
Rod Tr{atega Tura za vas pripravlja Spust po Ljubljanici, ki bo v soboto, 13. maja. Zbor vseh udele`encev bo ob 9:00 na {portnem letali{~u v Podpe~i. Po zaklju~ku bo organiziran prevoz vseh voznikov nazaj v Podpe~.
Tekmovanje je namenjeno starostnim kategorijam PP, RR in gr~e. Posadke so 2- ali 3-~lanske, tekmovalna kategorija je enotna. Vsi udele`enci tekmujejo na lastno odgovornost in morajo biti na dan tekmovanja stari vsaj 16 let . Mladoletni tekmovalci morajo imeti pooblastilo star{ev, da lahko tekmujejo. Vsi udele`enci morajo obvezno nositi re{ilne jopi~e.
Na tekmovanje se obvezno prijavite do 8. 5. 2006 na telefonsko {tevilko 031/605-527 (Vid) ali po elektronski po{ti vid.vidic @ gmail.com . Na tem naslovu dobite tudi vse nadaljnje informacije.
[tartnina zna{a 4.000 SIT (16,69 •) na posadko. [tartnino je treba pla~ati do 11. 5. 2006. Naka`ite jo na: Dru{tvo tabornikov Rod Tr{ati Tur, Zarnikova 3, 1000 Ljubljana. [t. TRR: 020170012006283. Namen nakazila: SPUST - "IME RODU".
Ve~ informacij o akciji {e sledi, sproti pa jih boste lahko spremljali na internetni strani http:\\rtt.rutka.net , kjer bo na voljo tudi prijavnica.
Zveza tabornikov Slovenije in gostitelj Rod kra{kih viharnikov iz Postojne organizirata DR@AVNI MNOGOBOJ
Tekmovanje bo potekalo od petka, 16. 6., do nedelje, 18. 6. 2006, v [portnem parku v Postojni.
Na dr`avnem mnogoboju, v konkurenci M^ in GG, lahko tekmujejo ekipe, ki so na obmo~nih mnogobojih dosegle ve~ kot 65 % to~k. V kategorijah murni, PP, RR in Gr ni omejitev.
Starostne skupine bodo oblikovane na podlagi novih starostnih vej, in sicer: omurni (M) - mlaj{i od 6 let, omedvedki in ~ebelice (M^) - od 6. do vklju~no 10. leta, ogozdovniki in gozdovnice (GG) - od 11. do vklju~no 15. leta, opopotniki in popotnice (PP) - od 16. do vklju~no 20. leta, oraziskovalci in raziskovalke (RR) - od 21. do vklju~no 27. leta
ogr~e (Gr) - starej{i od 27 let.
Pri dolo~anju starostnih skupin se starost ra~una po koledarskem letu (starost ve~ine ~lanov voda). Tekmovalci morajo imeti taborni{ko izkaznico, veljavno za leto 2006.
Veljavna pravila, ~as prihoda in odhoda, seznam obvezne opreme, na~in prehrane, vi{ina {tartnine, prijava in na~in pla~ila ter ostale podrobnosti bodo pravo~asno objavljene na spletni strani mnogoboja rkv.rutka.net/mnogoboj.
Vabimo tudi vse sodnike (in druge zainteresirane), da se nam pri izvedbi mnogoboja pridru`ijo. Udele`ba na mnogoboju je za prostovoljce brezpla~na. Svojo prijavo po{ljite na zts @ rutka.net.
Taborniki Rodu ^rno jezero vabimo vse gozdovnike in gozdovnice ter njihove vodnike, da se udele`ijo leto{njega Piratskega izziva. Spremenili smo lokacijo - leto{nji Piratski izziv bo potekal ob jezeru Po`ek (2 km od `elezni{ke postaje Ra~e) med 12. in 14. majem 2006, izveden bo v vsakem vremenu.
Udele`ijo se ga lahko GG-ji z vodnikom (eden na 5 GG-jev). Pripravljamo pester program pionirstva, orientacije, veslanja, balonarstva, iger, ribolova, mega taborni ogenj, nagradno igro, dru`enje ...
Cena na udele`enca zna{a 4.000 SIT (na{itek, 6 obrokov, program), vodniki pla~ate 2.500 SIT.
Ve~ informacij na telefonski {tevilki 031 345 995 (Pipi) in na spletni strani (www.rcj.rutka.net).
Du{an Petrovi~, tabornikom bolj poznan kot Pepl, `e 20 deluje kot eden najizku{enej{ih specialistov za orientacijo in topografijo v ZTS. Z orientacijo se je prvi~ sre~al kot medvedek v Rodu severni kurir Slovenj Gradec, te~aja orientacije pa se je udele`il v G[ v Bohinju `e leta 1987. Taborni{ka orientacija in orientacijski tek sta v veliki meri vplivali tudi na izbiro njegove poklicne kariere. Na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo v Ljubljani dela kot predavatelj za kartografijo, je tudi predstojnik katedre in prodekan za {tudentske zadeve in "krivec" za ve~ino dr`avnih topografskih kart, predvsem za DTK 50. V zadnjih letih se je navdu{il tudi nad pustolovskimi tekmami. Pravi, da je "dale~ najve~je veselje in zado{~enje" `e to, da tekmo kon~a{. Letos mu gotovo ne bo dolg~as, saj bo pomagal trasirati Slovensko pustolovsko tekmovanje (Adventure race Slovenija) in ROT, ~e omenimo le najve~je projekte.
Si zagovornik sprememb propozicij Republi{kega orientacijskega tekmovanja (ROT). Zakaj spremembe?
ROT mora biti najzahtevnej{e taborni{ko orientacijsko tekmovanje, ki pa gre s ~asom. Ne sme ostati zastarelo tekmovanje, ki se ne ozira na tehnolo{ke spremembe in jih ne sprejema. Ena mo`nost je omogo~ati naloge, ki vklju~ujejo moderno tehniko, ne da bi terjali velike nalo`be od rodov. Druga mo`nost je dati ve~ poudarka tehniki in znanju proti kondicijski pripravljenosti. Torej, nekoliko zmanj{ati dol`ino proge, a ne
preve~. Trdim, da mora ROT ostati avantura, kot je vedno bil. Med pustolovci se taborniki pogosto pohvalimo, da je bil ROT `e vsa leta zametek tega, kar so sedaj pustolovske tekme. Mno`ica panog v trajanju ve~ dni, ves ~as si v pogonu in mora{ {e takti~no prera~unavati, kaj se ti spla~a. Katere spremembe uvesti na ROTu?
Ena stvar, ki je bila `e preizku{ena, je individualna ~asovnica, ki naj bi izena~ila pogoje za vse ekipe in jih na nek na~in prisilila, da ne tavajo predolgo po terenu. Druga stvar je prevetritev raznih panog oziroma nalog, ki so na progi. Razmi{ljali smo tudi o spremembah ocenjevanja bivakov, obrokov in nalog, kjer so pogoste pripombe in prito`be. Ali res zahtevati od vseh enako opremo ali dopu{~ati razli~no?
Kaj torej storiti z obvezno opremo?
Treba je predpisati opremo, ki je nujna zaradi varnosti, kot je prva pomo~.
pa ti~e drugih stvari v obvezni opremi, pa se mi jih ne zdi smiselno predpisovati. Opremo mora imeti itak vsak s sabo, ~e ho~e uspe{no opraviti nalogo in priti do to~k.
Kaj pa novej{i tehni~ni pripomo~ki, koliko jih dovoliti?
GPS (globalni sistem pozicioniranja) je dejstvo, ki je `e tu. Vemo, da ga na tekmovanjih nekatere ekipe `e imajo s seboj. Ne moremo ga {e predpisati, a ko bo cena dovolj padla, bo smiselno dati neko nalogo, ki bo zahtevala uporabo GPS-a. Glede same orientacije pa velja, da ima GPS svoje omejitve, zato ima dober orientacist {e vedno prednost pred tistim, ki samo dobro bere GPS. Mobitele, na primer, se lahko uporabi za fotografiranje mrtvih kontrol ali prenos sporo~ila. Dajmo tehniko, ki jo vsi imamo, uporabiti! To je tisti pravi pristop. Ne se je bati, ne se upirati, ampak jo uporabiti.
V zadnjih {tirih letih je te~aj orientacije in topografije dvakrat odpadel zaradi premajhnega {tevila udele`encev. Kaj je vzrok?
Glavni razlog vidim v tem, da se v okviru ZTS-a preve~ poudarja in{truktorske te~aje. Rodovi so zaradi pogojev potrjevanja prisiljeni po{iljati popotnike na in{truktorske te~aje. Tistih, ki so zainteresirani in ki imajo ambicijo za nadaljnje izobra`evanje, pa ni veliko in kandidatov za specialisti~ne te~aje zmanjka. Pred letom 1990 so bili poleg specialisti~nih te~ajev le {e te~aji za vodje dru`in in na~elnike ~etteh so se udele`ili le tisti, ki so bili res predvideni za te funkcije, ostali smo {li na specialisti~ne te~aje.
Tudi junijski ter-
min te~aja orientacije in topografije je postal precej neugoden. Letos bo te~aj konec avgusta in upamo, da bo zato udele`ba ve~ja.
Koliko pa vas je specialistov orientacije in topografije? Vas je dovolj?
[tevilo je precej majhno in v~asih te`ko najdemo nekoga, ki ima ~as in je pri volji za opravljanje dolo~ene naloge. Tudi mi bi morali imeti zadostno kriti~no maso, da bi uspeli za vsako potrebo zagotoviti enega izmed nas. Trudimo se, da je vsaj na ROT-u in dr`avnem mnogoboju vedno prisoten specialist. @al pa tudi sistem specializacije ni bil formalno nikoli izpeljan do konca. Kdor kon~a te~aj v Gozdni {oli je pripravnik za specialista, druga raven je specialist in tretja, najvi{ja, specialist mentor. Sicer pa formalizacija ni smiselna, ~e naziv nima ustrezne veljave znotraj ZTS. Na primer, da bi lahko na orientacijskem tekmovanju progo trasiral le specialist orientacije. Prav bi bilo, da bi vsak rod imel po enega specialista na vseh podro~ij, ki obsegajo osnovno dejavnost taborni{tva, torej tudi orientacijo in topografijo. Kak{no je sicer stanje znanja orientacije in topografije v organizaciji?
^e gledamo orientacijska tekmovanja, se po upadu v 90-ih letih zadnja leta udele`ba pove~uje. Vendar so velika nesorazmerja v znanju. Obstaja mno`ica ekip, ki z veseljem hodi na tekmovanja, izka`e pa se, da najdejo le nekaj enostavnej{ih kontrolnih to~k. Po drugi strani obstaja sorazmerno ozek krog ekip, ki hodimo po tekmovanjih `e desetletje in ve~, in ~e ni proga res zahtevno postavljena, nam je preenostavna.
Zakaj pa je nastal tak{en razkorak?
V zadnjih 10-15 letih se je usmeritev ZTS precej spremenila. ^e je bil prej poudarek na specialisti~nem znanju, pre`ivetju v naravi, {otoru, ognju
in kompasu, je danes poudarek ~isto drugje - vzgoja, sobivanje, duhovnost. Prioritete so druge. Zdi se mi, da je problem vodstev ZTS v zadnjih letih, da so zanemarili pomen osnovnega specialisti~nega znanja. Navsezadnje so elementi pre`ivetja v naravi za ve~ino otrok tisto, kar jih pri tabornikih pritegne, ker je nekaj druga~nega, kar jim nih~e drug ne more nuditi. O socialnih problemih sli{ijo vsakodnevno `e v {oli in drugod. Zaradi tega ne gredo k tabornikom. K tabornikom gredo, da lahko spijo zunaj, da lahko kurijo ogenj, stra`ijo pono~i, da so blatni, mokri, da morajo malo potrpeti, se potruditi in da se kdaj tudi izgubijo. V~asih smo bolj `iveli z naravo, zdaj pa je za otroke stik s pravo naravo {e ve~je do`ivetje. Se ti zdi poudarek na specialisti~nih znanjih mo`nost re{itve "krize organizacije"?
Prepri~an sem, da je to nujno. Sedanja usmeritev ZTS je dala prednost podro~jem, ki v osnovi niso zgolj taborni{ka in s tem se izgublja prepoznavna identiteta taborni{tva. Zaradi manj{anja pomena specialisti~nih znanj se je v desetih letih raven znanja `e zelo zni`ala. Vsaka naslednja generacija vodnikov ima znanja manj in ga {e manj prena{a na ~lane v vodih. Menim, da bi bilo treba ponovno poudariti pomen specialisti~nih znanj na vodni{kih in in{truktorskih te~ajih. Pri tem bi bila klju~na vloga specialistov vseh specialnosti znotraj ZTS.
Nov priro~nik Orientacije, ki ste ga pripravili orientacisti, je najbr` tudi na~in, kako spodbuditi interes za specialisti~na znanja. Od kod pa konkretna pobuda?
Glavna ideja in pobuda je bila s strani Rodu mo~virskih tulipanov, ki so `eleli v sklopu leto{njega NOT-a vsem udele`encem podeliti priro~nik in s tem dvigniti raven znanja topografije in orientacije,
kar je odli~na poteza. Priro~nik je namenjen tako orientaciji v naravi kot pripravi na orientacijska tekmovanja. V ~em je nov priro~nik bolj{i od starega? Kaj so bistvene novosti?
Glede na obstoje~i priro~nik Orientacija in topografija je nov priro~nik bolj prakti~no usmerjen. Ve~ino vsebine smo spisali na novo in ohranili le tisto, kar je nujno za opis orientacije kot celote. Trudili smo se, da je teoreti~nih znanj ~im manj in da so bolj poljudno napisana. Dodali smo novosti in pa vsebine, ki so jih bralci prej pogre{ali, kot so opisi novih tehni~nih
pripomo~kov, novih razpolo`ljivih kart, obse`nej{e poglavje o vrisovanju kontrolnih to~k. Prav vrisovanje je naloga, ki zahteva sintezno znanje celotne orientacije in topografije. V zadnjem delu so klju~i topografskih znakov za dr`avne topografske karte meril 1:25000 in 1:50000 ter za karte za orientacijski tek. Format je nekoliko manj{i, da je bolj priro~en na terenu, nove so tudi skoraj vse slike.
Pepl je eden najbolj zvestih tekmovalcev NOT-a, saj se ga je udele`il `e 18-krat in dosegel kar 8 zmag!
Izvr{ni odbor Zveze tabornikov Slovenije vabi k sodelovanju tabornice oziroma tabornike, ki jih zanima delo na podro~ju vzgoje in izobra`evanja ter delo z odraslimi v ZTS. Z ob~asnimi oz. za~asnimi deli na sede`u ZTS in/ali lokaciji te~aja `elimo zagotoviti tehni~no in strokovno podporo Komisiji za vzgojo in izobra`evanje kadrov in delo z odraslimi (KVIO). Delo vsebuje zlasti:
·sodelovanje pri pripravah in izvedbi te~ajev, posvetov, seminarjev, akcij in sre~anj, sej komisij;
·sodelovanje in komuniciranje s sodelavci v ZTS ter drugih organizacijah in z udele`enci razli~nih aktivnosti izobra`evanja, sre~anj in drugih akcij s podro~ja vzgoje in izobra`evanja;
·druge organizacijsko-tehni~ne naloge. Od kandidatov pri~akujemo izku{nje pri komuniciranju in vodenju projektov, aktivno znanje angle{kega jezika, poznavanje programskih orodij za pisarni{ko poslovanje in uporabo interneta, vozni{ki izpit B kategorije. Prednost bodo imeli kandidati/ke z opravljenim izobra`evanjem za in{truktorja 2. stopnje in veljavnim statusom {tudenta.
Prijave s kratkimi `ivljenjepisi po{ljite na zts@rutka.net ali Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana, do 4. maja 2006. S kandidati bomo opravili predhodni razgovor. Izbrani kandidat se bo {e pred za~etkom dela podrobneje seznanil z na~rti in programom delovanja KVIO.
V mar~evski {tevilki Tabora sem prebral ~lanek Tabor na obisku, kjer je Frane Merela na kratko predstavil Zadrugo in njeno delo. Kot rodov gospodar spremljam ponudbo Zadruge in drugih ponudnikov taborni{ke opreme na slovenskem trgu, zato me je presenetil njegov odgovor, da tovarna Induplati opu{~a proizvodnjo {otorov. Vsem bralcem Tabora sporo~am, da ni tako, saj dom`alski taborniki s tovarno odli~no sodelujemo. Leto{njo zimo smo skupaj z njihovim razvojnim oddelkom izbolj{ali (predvsem kakovostno, pa tudi vizualno) vsem tabornikom dobro poznano Savico. Naj moj komentar ne izzveni kot reklama za omenjeno podjetje. Rad bi poudaril le to, da so vodilni v podjetju rade volje prisluhnili na{im idejam, kak{en {otor si taborniki `elimo in prepri~an sem, da bo Savica 2006 na{la prostor tudi na tabornih prostorih drugih slovenskih rodov. ^e koga zanima kaj smo (so) pri Savici izbolj{ali, me lahko kontaktira na e-naslov jaro@siol.net ali GSM 041 210 737.
Andrej Jarc - Jaro, gospodar RST Dom`ale
Rod Hudi potok iz [martnega ob Paki je rod z zelo boga zgodovino. Z njim je povezanih ogromno zgodovinskih d dogodkov. Z na~inom taborni{kega `ivljenja se je tukaj nekaj sedaj zelo dobro poznanih tabornikov. Vse skupa sama oseba. Alfa in omega taborni{tva v [martnem je b Drago [abac. @e predvojni skavt (~lan skavtskega stega leta 1950 povabljen v pripravljalni odbor za ustanovitev je ustanovil Kajuhov rod v [martnem ob Paki. Ta rod je {estih rodov, ustanovljenih v letu 1951, ~etrti po vrsti. T izmed najstarej{ih rodov v Sloveniji.
V kasnej{ih letih so taborili na ve~ih lokacijah. Kraj{e tabore so imeli v bli`ini [martna, na "For{tu" in na Dobrovljah. Taborili so tudi na [ob~evem barju (zanimivost: na tem mestu sedaj stoji avtokamp [obec), par let kasneje pa so za~eli taboriti v Ribnem pri Bledu in v Savudriji. Udele`evali so se vseh slovenskih zletov, prav tako jugoslovanskih (npr. Sutjeska, leta 1983), bili pa so tudi redni gostje vseh taborni{kih tekmovanj.
Prvi tabor v Bohinju.
Tedanji Kajuhov rod je deloval z dvema ~etama. ^eta Sivi orli je delovala v [martnem, ~eta Pusti grad pa v [o{tanju. Svoje prvo taborjenje so priredili `e leta 1952 na jasi ob Bohinjskem jezeru (zanimivost: omenjena jasa je prav ta, na kateri sedaj stoji gozdna {ola ZTS). Prvo taborjenje je bilo odli~no in nepozabno, prava pustolov{~ina. Prav to taborjenje je na dolo~ene posameznike toliko vplivalo, da so postali nosilci nadaljnjega razvoja taborni{tva: Franc Ka~i~nik v [martnem, Anton de Costa v [o{tanju in kasneje v Velenju, bratje Kugoni~ v Topol{ici.
Rod (pod imenom Hudi potok) je tako brezhibno deloval do zgodnjih osemdesetih let, ko so se pojavile te`ave. Starej{i taborniki ([abac, Ka~i~nik) so se po~asi umikali in delo bi morali prevzeti mlaj{i s sve`imi idejami. Pri{lo je torej do problema, ki je prisoten tudi v sedanjosti, in sicer do menjave generacij. Vendar mlaj{e generacije niso zmogle nadaljevati bogate tradicije in s~asoma je taborni{tvo v [martnem potonilo v pozabo.
ato in zanimivo dejstev in seznanilo kar j je za~ela ena bil dolga leta a v Celju) je bil ZTS. Leta 1951 bil eden izmed Torej je to eden
Po 25 letih mrtvila so morali za~eti ~isto na novo. Prve pobude so bile podane `e leta 2003, a so se propagandne akcije `al klavrno kon~ale. Stvari so se obrnile na bolje {ele lansko leto. Tako so lani septembra imeli prvi propagandni dan na O[ v [martnem, povezali so se z ravnateljem {ole, ki je z veseljem prisko~il na pomo~, in prvi rezultati so bili kmalu vidni. Ob veliki vztrajnosti mentorja na {oli, na~elnika rodu in dobrega vodni{kega tima je stvar stekla kot namazana.
Vodstvo rodu
Stare{ina: /
Na~elnik: Marko Dedi~ - Dedo
Mentor: Bo{tjan Keti{ - Ke~o
Vodniki: Steblovnik Klemen, Steblovnik Tja{a, Preglav Jernej in ^epelnik Petra
Struktura rodu
M^: 7 GG: 18 PP: / RR: 5
Od kod ideja oziroma pobuda za nov za~etek delovanja rodu?
Pobuda je bila dana s strani na~elnika koro{ko {ale{kega obmo~ja (Andrej Bra~i~) `e lani. [ele letos pa smo za~eli z delom. Najprej smo imeli dva delovna sestanka in potem smo za~eli zares.
Bogata zgodovina in sedanjost. ^utite kak{en pritisk zgodovine in dose`kov v preteklosti, ki so kar veliki?
Vodovi sestanki potekajo redno, vsako soboto ob 9. uri zjutraj, izvedli so tudi rodovo ~ajanko, jesenski piknik, udele`ili so se zimovanja GG z Rodom jezerskih zmajev iz Velenja in nazadnje so pred kratkim imeli uraden sprejem med tabornike ter podelitev novih rutic. Najbolj pomembno je, da so otroci nad taborni{tvom zelo navdu{eni in komaj ~akajo na naslednjo taborni{ko akcijo. Stvari so zastavljene zelo dobro, vodstvo je mlado in ambiciozno in morda bo prihodnost tabornikov v [martnem prav tako bogata, kot je bogata njihova preteklost.
Ravno zaradi te na{e zelo bogate zgodovine smo obdr`ali ime in simbol rodu. Zgodovina je vsekakor zelo pomembna. V na~rtu imamo tudi, da vzpostavimo stik s starej{imi taborniki, ki so nekdaj delovali v rodu, a to {ele, ko bomo normalno funkcionirali. Kak{ni so va{i cilji za prihodnost?
Cilji so in vedno morajo biti realni. @elimo si zadr`ati {tevilo otrok, se registrirati kot rod `e naslednje leto, privabiti {e dodatne ~lane, predvsem pa veliko veselja, smeha in nore zabave. Vsekakor se moram zahvaliti vsem vodnikom za pomo~ in delo pri obujanju novega - starega rodu. Posebej velika zahvala pa gre mentorju Ke~otu. Hvala vam vsem!
Sve`e liste ~ema`a nare`emo, zabelimo z oljem, okisamo s kisom ali limono, dodamo sol po okusu in zme{amo. Solata ne sme predolgo stati.
Potrebujemo: 2 sirna namaza Tamar, 2 `lici olj~nega olja in 6 `lic na drobno narezanih listov ali ~ebulic ~ema`a.
Priprava: Sirni namaz Tamar, olj~no olje in drobno narezane liste ali drobno narezane ~ebulice ume{amo in namaz je gotov.
2 jajci zme{amo z 2 `licama mleka in 2 `licama p{eni~ne moke, dodamo 4 `lice drobno narezanih listov ~ema`a, {~epec majarona in sol po okusu. Pala~inko pe~emo na olju in jo nama`emo s kislo smetano.
4 `lice drobno narezanih listov ~ema`a zme{amo z dvema `vrkljanima jajcema, posolimo po okusu in pe~emo v ponvi, dokler se ne spe~e na eni strani, nato obrnemo in spe~emo {e na drugi strani.
Grmenje je {um, ki ga ustvari na 30.000 °C segret zrak, ko skozenj pride blisk. Strela je elektri~na razelektritev, do katere pride zaradi stati~ne elektrike med zemljo in oblaki ali med dvema oblakoma. V oblakih se ustvarja elektri~no polje, in ko v notranjosti oblaka dose`e napetost nekaj 10.000.000 voltov, pride do mo~nih razelektrenj, ki povzro~ijo mo~no svetlobo, trajajo~o okrog ene sekunde.
Razelektrenja ori{ejo dolo~eno pot, navadno na ve~ mestih prekinjeno, ki jo imenujemo strela. Ni nujno, da se strela ustvari le znotraj oblaka. Ustvari se lahko tudi med oblakom in zemljo, do ~esar pride takrat, ko se negativni naboji oblaka usmerijo proti Zemlji s hitrostjo 100.000 km/s.
Razelektrenje se odbije od neke vi{je, osamljene to~ke (visoko drevo, cerkven zvonik, vrh gore), in ko pride v stik z zemljo, zabliska in zagrmi.
Strela ima lahko uni~ujo~e posledice, predvsem kadar udari v kak{en vla`en predmet (npr. drevo), saj se voda v njem segreje, s ~imer se pove~a prostornina predmeta, to pa povzro~i eksplozijo.
Razli~ne oblike strel
Na Zemlji smo od nekdaj merili ~as po Soncu. Zemlja se vrti okoli Sonca in za nas, opazovalce z Zemlje, se zdi, kot da Sonce kro`i okoli nje. [e v srednjem veku so verjeli, da je Zemlja sredi{~e vesolja in da se Sonce ter vse ostalo vrti okoli nje.
^as so merili po Soncu. En solarni dan ali en dan je pomenil (in {e pomeni) ~as, ki prete~e od tre nutka, ko je Sonce najvi{je na nebu (opoldne), pa do trenutka, ko je naslednji dan spet najvi{je na nebu. To je torej ~as med dvema poldnevoma. Ta ~as so razdelili na 24 delov in tako so dobili uro . Uro so razdelili {e na 60 delov in dobili so minuto, minuto pa spet na 60 delov in pri{li so do sekunde. Tak na~in merjenja ~asa se je prijel in ga uporabljamo {e danes.
Astronomija pa je medtem napredovala. ^love{tvo je spoznalo, da Zemlja ni ve~ sredi{~e vesolja in da so dnevi posledica lastnega vrtenja Zemlje okoli svoje osi ( rotacija). Zemlja se, tako kot vsi ostali planeti, vrti tudi okoli Sonca ( revolucija). Zaradi vrtenja Zemlje okoli Sonca ( revolucije) se nam zdi, kot da se Sonce stalno seli po nebu. Sonce potuje iz enega zodiakalnega ozvezdja v drugo. Z dneva v dan navidezno potuje med zvezdami in tako v enem letu naredi cel krog. Za astronome tako Sonce ni bilo ve~ dovolj stabilna to~ka na nebu za merjenje rotacije Zemlje in so si kot to~ke za merjenje vrtenja Zemlje okoli svoje osi raje izbrali zvezde, ki so se zdele veliko bolj "pri miru". Astronomi so na ta na~in uvedli zvezdni ali siderski ~as (sidereal time).
Zemlja obkro`i Sonce v 365 solarnih dneh oziroma v 365,25 dneh, ~e smo bolj natan~ni. Ugotovimo lahko, da se Zemlja v tem ~asu dejansko zavrti okoli svoje osi enkrat ve~, kot je dni v letu, saj kro`i hkrati tudi okoli Sonca. Siderski (zvezdni) dan je tako od solarnega dneva kraj{i za eno 365-ino dneva (malo manj kot 4 minute), kar znese pribli`no 23 ur in 56 minut. To pa zato, ker nam Sonce, ki dejansko sploh ni "pri miru", {e vedno slu`i kot orodje za {tetje dnevov
Danes so vsi teleskopi nastavljeni na siderski ~as , saj vsaka zvezda dejansko obkro`i Severnico v 23 urah in 56 minutah in ne v 24 urah, kot bi morda povr{no lahko mislili. [tiri minute danes, pa {tiri minute jutri … in se v enem letu nabere za cel dan!
Za kot 'Delta Fi' ve~ kot en krog se mora vsak dan zaradi kro`enja okoli Sonca Zemlja zavrteti okoli svoje osi, da spet gleda proti Soncu. Avtor: Primo` Kolman
Poleg navadne dvokapne oblike {otorov iz {otork lahko iz treh {otork naredimo ti-pi {otor v obliki sto`ca. Tak {otor dr`i pokonci drog, lahko pa drog zamenjamo z vrvjo, ki jo na primer prive`emo na vejo nad {otorom. Postavljanje takega {otora je bolj zapleteno, primerno pa je za bolj hladne ali vetrovne razmere.
Potrebujemo torej 3 {otorke, a preden za~nemo s postavlja njem, si pripravimo {e dovolj vrvi, kline, kladiva za zabijanje in podporne palice.
[otorke se{ijemo v obliki ~rke L (glej skico), pozorni moramo biti na polo`aj rokavov.
[otor pri~nemo postavljati tako, da pritrdimo zadnjo stran {otora na tla, podpremo platno (z drogom ali vrvjo, privezano na drevo; pri tem bomo morali napetost vrvi prilagajati) in pri~nemo pripenjati platno na tla od zadnje strani proti vhodu. Vhod lahko pri tem za{ijemo, saj je treba kline ob postavljanju strehe {e nekajkrat prestaviti, dokler platno strehe ni zadovoljivo napeto.
Platno pripnemo na tla s klini skozi obro~ke na robu platna. Da bo {otor simetri~en, zapi~imo kline v tla skozi vsak tretji obro~ek na robovih se{itih {otork (glej skico). Platno na vogalih zavihamo in potegnemo pod streho.
v Zadrugi ZTS ob 55-letnici Dneva tabornikov do 55 % popusta, darilo (za vsakega obiskovalca), odgovore na vpra{anja o aktivnostih ...
Z novim krojem na koncert!
znanja in spretnosti, s katerimi bomo pri ~lanih, vodnikih in na~elnikih skrbeli za kvalitetno delovanje na podro~ju taborni{kih specialnosti, ki so za taborni{tvo {e posebej pomembne.
Te~aj orientacije in topografije, G[ Bohinj, 21.-28. 8. 2006
Te~aj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki `elijo obogatiti lastno znanje na tem podro~ju, vodnikom kot pomo~ pri delu v vodu in na~elnikom za zagotavljanje podpore pri izvajanju teh vsebin v rodu.
Udele`enci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih podro~ij:
·geografska orientacija;
·splo{no o kartah, vrste in lastnosti kart, geografska vsebina;
·branje kart in kartometrija;
·merjenje in ocenjevanje v naravi;
·kompas in drugi tehni~ni pripomo~ki za
orientacijo;
·gibanje po terenu s pomo~jo kompasa in karte;
·skica terena, izdelava skice;
·orientacija na terenu.
Pogoja:
·starost najmanj 15 let ;
·osnovno znanje drugega lista.
Vodja te~aja: Andra` Ravnikar, specialist orientacije in topografije (amikky @ excite.com).
Te~aj bivanja v naravi in pionirstva
Te~aj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki `elijo obogatiti lastno znanje na tem podro~ju, vodnikom kot pomo~ pri delu v vodu in na~elnikom za zagotavljanje podpore pri izvajanju teh vsebin v rodu.
Udele`enci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih podro~ij:
·poznavanje vrvi in vozlov;
·osnove bivanja v naravi;
·ognji, ognji{~a, na~in pri`iganja ognja;
·odnos pre`ivetnika do narave in oprema pre`ivetnika;
·izdelava pionirskih objektov;
·priprava hrane v naravi.
Pogoja:
·starost najmanj 15 let ;
·osnovna znanja, zahtevana z ve{~inami: Orodjar, Taborni izumitelj, Vrvar in Nastanjevalec.
Vodja te~aja:
Lokostrelski te~aji, G[ Bohinj, 22.29. 7. 2006
Te~aj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki `elijo obogatiti lastno znanje na tem podro~ju, vodnikom kot pomo~ pri delu v vodu in na~elnikom za zagotavljanje podpore pri izvajanju teh vsebin v rodu. Te~aj organiziramo skupaj z Lokostrelsko zvezo Slovenije.
Udele`enci bodo lahko sodelovali na naslednjih stopnjah usposabljanja:
te~aj za vaditelje lokostrelstva;
·te~aj za u~itelje lokostrelstva I.; ·te~aj za u~itelje lokostrelstva II.; te~aj za nacionalne sodnike in direktorje na lokostrelskih tekmovanjih.
Pogoji:
·kandidati za te~aj za vaditelje lokostrelstva morajo biti stari najmanj 16 let;
·kandidati za te~aj za u~itelje lokostrelstva I. morajo biti polnoletni, s kon~ano srednjo {olo in z nazivom vaditelj lokostrelstva;
·kandidati za te~aj za u~itelje lokostrelstva II. morajo biti polnoletni, s kon~ano srednjo {olo in z nazivom u~itelj
lokostrelstva I.. Poleg tega morajo imeti vsaj {tiri leta tekmovalnih izku{enj in eno leto {portno-pedago{kih izku{enj.
Vodja te~aja: Frane Merela (frane.merela @guest.arnes.si).
Te~aj za vodje enot - na~elnike dru`in, klubov
G[ Bohinj, 13.-20. 8. 2006
Te~aj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki `e opravljajo ali bodo opravljali funkcijo na~elnika dru`ine oz. kluba.
Udele`enci bodo osvojili osnovno znanje in spretnosti iz naslednjih podro~ij:
·poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije;
·razumevanje poslanstva, temeljnih na~el in vzgojne vloge organizacije;
·orodja za delovanje, planiranje in izvajanje;
·poznavanje programa ZTS;
·odnos mladi – dru`ba.
Pogoja:
·starost najmanj 17 let;
·osnovno znanje drugega vozla (za tabornike) ali druga primerljiva znanja.
Vodji te~aja: Tanja Cirkven~i~ (tanja@ rutka.net), Anja Ravnikar (anja.ravnika@ siol.net).
Te~aj za vodje enot - na~elnike ~et, rodov
G[ Bohinj, 13.-20. 8. 2006
Te~aj je namenjen tabornicam in tabornikom, ki `e opravljajo ali bodo opravljali funkcijo na~elnika ~ete oziroma rodu.
Udele`enci bodo nadgradili in raz{irili znanje in spretnosti iz naslednjih podro~ij:
·poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije;
·razumevanje poslanstva, temeljnih na~el in vzgojne vloge organizacije;
·orodja za delovanje, planiranje in izvajanje;
·poznavanje programa ZTS;
·odnos mladi – dru`ba.
Pogoja:
·starost najmanj 18 let;
·opravljen temeljni te~aj za vodje enot, opravljen in predstavljen projekt.
Vodja te~aja: Matej Hauptman (matej.hauptman @ email.si).
Naziv: Po opravljenem te~aju in projektu bodo udele`enci pridobili naziv Vodja – na~elnik ~ete, rodu.
Na podlagi opravljanja funkcije vodje v rodu bodo udele`enci pridobili tudi mednarodno potrdilo in oznake (»woodbadge«).
Rok prijav za udele`ence je 30. maj 2006 na zts@scout.si.
Cene te~ajev bomo objavili naknadno.
Te~aj bivanja v naravi in pionirstva
Kraj in datum bosta sporo~ena naknadno.
Pre`iveli smo {e en NOT. Leto{nji je bil poln presene~enj in novosti. Tekmovalo je kar 79 ekip tabornikov, skavtov in orientacistov; 26 v kategoriji popotnikov, 14 v kategoriji popotnic, 23 v kategoriji gr~, 9 ekip gr~ic in 7 ekip korenin. Nekaj ve~ kot 350 ljudi, za katere so Mo~virci zopet lepo poskrbeli.
Proga je bila nadvse zanimiva, vrta~asta in na nekaterih obmo~jih te`ko prehodna. Ugrezali smo se v slab meter globoko odhajajo~o zimo in se podili po spomladanskih pobo~jih. Nekatere ekipe so v srednjem delu proge pogre{ale kak{no `ivo kontrolno to~ko ve~, vendar je bil zaradi pomanjkanja „`ivih du{“ konec proge {e bolj mamljiv. Topotesti so bili z nekaj znanja hitro re{ljivi, vrisovanje to~k pa, kot ponavadi, za marsikatero ekipo no~na mora. Naloge so bile ~udovite, z nekaj spretnosti in dobro usklajeno ekipo je bilo mo`no vrisati ve~ino to~k. Po mojem mnenju bi dobrim ekipam manjkalo le nekaj minut za re{itev vseh nalog. Seveda pa se najdejo tudi tisti, ki so pravilno vrisali vse. Torej se da. In to je ostalim ekipam lahko motivacija za prihodnje leto.
NOT 2006 je na vsakem koraku postregel s kak{nim presene~enjem, najve~je pa je bilo prav gotovo darilo RMT-jevcev vsem tekmovalcem, priro~nik za priprave na orientacijska tekmovanja. ^udovita knjiga, ki bo obogatila marsikatero rodovo in osebno taborni{ko zbirko. Seveda ne smemo pozabiti tudi na nov prehodni pokal, pravo kitaro, ki je {la letos v roke Rodu svobodnega kamnitnika. In vabilo na naslednji, jubilejni NOT, ki bo rodovom omogo~il brezpla~no udele`bo ene ekipe v vsaki konkurenci, je zares prijetna novica.
^e pomislim, na NOT-ove spodrsljaje, jih te`ko najdem. V uradnih rezultatih, razen kak{ne napake pri (ne)upo{tevanju panog pri ekipah, ki so na cilj pri{le med zadnjimi, ni bilo nobenih nepravilosti. Seveda so organizatorji vse prito`be nemudoma re{ili in zopet zagotovili pravi~en razplet tekmovanja. Mogo~e je bila po mnenju mnogih ~asovnica zopet neprilagojena te`avnosti proge, vendar smo na to `e navajeni. Tudi v tem je ~ar tekmovanja.
NOT 2006 Velike La{~e je torej za nami. In vsi se lahko veselimo naslednjega. Tridesetega po vrsti.
...da so imeli organizatorji pri postavljanju proge kot del obvezne opreme s seboj motorko, da so s terenskim vozilom sploh lahko nadaljevali pot po gozdni cesti?
...da sta bili letos prvi~ na~rtovani (in izpeljani) dve hitrostni etapi (ena v vsako smer)?
...da tekmovalci v povpre~ju {e vedno ne znajo vrisovati? (Organizatorji se zahvaljujejo Mikiju RDR za delavnico vrisovanja pred NOT-om. Nekaterim naj bi pridobljeno znanje zelo pomagalo.)
...da je za ribstoli za~uda kon~ala le ena vre~ka s sendvi~i?
...da je kljub prito`bam, da je je zmanjkalo, ostala polovica lonca juhe?
...da sta se Prelc in Sini tradicionalno pomerila v ko{arki in je (kot `e ve~krat poprej) zmagal Sini, z rezultatom kar 1:11?
Barbara Seni~ar, 21 let, ZSKSS
Meni je bilo tekmovanje zelo v redu, motivacija je bila zelo visoka. Zelo v redu se mi zdi povezovanje na najni`jih ravneh med ZTS in ZSKSS. Na Glasu Jelovice sta tako bila v ekipi dva tabornika in dva katoli{ka skavta, na NOT-u pa dva tabornika in trije katoli{ki skavti. Morda nas bo naslednje leto `e za eno ekipo. Proga se mi ni zdela preve~ te`ka, saj sem pri~akovala, da bo {e te`je. Velike La{~e so kul.
Maj Luzar, 19 let, Ra{i{ki rod Ljubljana
NOT je bil zakon. Dobro je, da so na traso navozili nekaj snega. Bilo pa je absolutno premalo blata, in ~e bi padal {e de`, bi bilo res mega. Mogo~e je bila ~asovnica za pol ure predolga.
[pela Tom{i~,
Mogo~e malce prezahtevno, vendar ravno prav, da smo si dokazale, kaj zmoremo. Na progi smo prehajali iz zelo sne`nih razmer do pravcatih pomladnih travnikov, pora{~enih s telohi. Bilo je super.
Mitja Pugelj - Mitko, 20 let, Rod sne`ni{kih ru{evcev Ilirska
Bistrica
Zelo je v redu, da se ohranja nivo z vidika organizacije tekmovanja in zahtevnosti orientacije. Dru`enje je super. Pohvaliti je treba tudi res lepe priro~nike, ki vsaj letos opravi~ujejo visoko ceno tekmovanja.
Proga je bila letos kar dovolj te`avna. V{e~ mi je bilo, kako so se lepo pokrile kombinacije kontrolnih to~k s te`avnostjo posameznih kategorij. Vendar so bile proge za Popotnice in Gr~ice {e vedno prete`ke. Tako da bo v prihodnjih letih treba narediti tudi nekaj v tej smeri.
Kljub temu, da sem ~asovnice podalj{al, je ve~ina ekip padla ven. Izra~un ~asovnic se mi zdi loterija in nikoli ne vem, koliko bom zadel. Sneg je kar precej ote`il prehod proge. Mnogi tekmovalci opozoril niso vzeli dovolj resno in so bili presene~eni, ~e se jim je kje udrlo do pasu. Te`avnost prog je vedno precej odvisna od terena in mo`nosti, ki ti jih le-ta ponuja.
Janez Kum{e, 22 let, Rod Bi~kova skala Ljubljana
NOT je sigurno eno izmed tekmovanj, katerega se enostavno morate udele`iti. Res se spla~a priti. V bistvu mi je najbolj v{e~, da tukaj sre~am veliko znanih obrazov. Najbolj od vsega pa so mi v{e~ tabornice. Pohvalil bi rad priro~nike, ki smo jih letos prejeli, in dejstvo, da si organizatorji vsako leto izmislijo nekaj novega. Tudi izbira lokacij vsako leto je res dobra. Se pa spra{ujem, ali je morda njihov traser zaljubljen v vrta~e.
Lee Kavali~
Organizator - vse lepo in prav, vendar to ni samo tisti, ki se trudi na vso mo~ govoriti glasno, da bi ga v zboru vsi sli{ali, ampak za njim stoji (dobesedno) {e kopica ljudi, izmed katerih vsak postavlja svoj ko{~ek v sestavljanko
Vojko Vi~i~ - Vi~o, 35 let, Rod so{kih meja{ev Nova Gorica
Organizacija je res super. Trasa mi je bila zelo v{e~. Bil pa je to moj drugi NOT in prvi v konkurenci korenin. Zelo sem vesel, da smo se gr~e RSM po dolgem ~asu kon~no zbrale v ekipo. Malce me motijo ti mladi taborniki, ki zase`ejo le`alne blazine brez vpra{anja. Potrebna bi bila majhna prevzgoja. Vsekakor pa bi bil zelo vesel tudi jutranje kavice, ki je `al ni bilo. Sre~al pa sem ogromno starih znancev in tega sem zelo vesel.
NOT-a. Najbolj pestro je zadnji teden, ko je treba zrihtati {e zadnje stvari. Vsak dan bolj poln mailbox, vedno ve~ klicev in sms-ov, da telefon kar pregoreva, polno listi~ev, naredi to in ono, spomni tega in tega, pojdi iskat tja pa tja. In naenkrat je dan prekratek, no~ pa {e kraj{a. V glavi pa ob~utek, ki najeda in najeda. Kaj sem pozabila? Bo sestavljanka cela? Bo manjkal kak{en del? In seveda, ~e bo de`, bo "mal sranje". Potem pa, kon~no, tekmovanje. Ekipe zbrane, lahko za~nemo … In ko se zdaj ozrem nazaj, vem, da je {lo lepo, tako po Mo~virsko!
V petek in soboto, 31. 3. in 1. 4., je bilo na volilni skup{~ini ZTS, v prostorih osnovne {ole v Zre~ah, izvoljeno novo vodstvo na{e organizacije. Pred skup{~ino sta nas zanimali predvsem dve vpra{anji: ali bo skup{~ina sklep~na, in kateri izmed dveh kandidatov bo izvoljen na funkcijo na~elnika za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS. Vse ostalo je bilo bolj ali manj znano oziroma predvidljivo.
Podrobnej{e podatke o vseh kandidatih in njihovih programih lahko preberete v mar~evskem Taboru, na straneh 28-33.
Stare{ina ZTS: Mitja Lamut.
Na~elnik ZTS: Toma` Strajnar - Blondi.
Zakladnik ZTS: Darko Jenko.
Na~elnik za odnose ZTS z javnostmi: Ale{ Skali~.
Na~elnica za program za mlade v ZTS: Andreja Gomboc.
Na~elnik za mednarodno dejavnost ZTS: Jure Habjani~.
Nadzorni odbor ZTS: Sandi Glin{ek, Andrej Tav~ar in Miroslav Vi~i~.
Na~elnik za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS: Matja` Jesen{ek - Jess.
^astno razsodi{~e ZTS: Borut Cerkveni~ - Crga, Anton DeCosta, Gabrijela La~en - Dora, Dani Oblak in Matja` Vrtovec.
Roverway je mednarodni tabor, ki bo potekal od 6. 8. do 14. 8. 2006 v Toskani (Italija). Udele`ilo se nas ga bo 15 tabornikov iz Slovenije in na prvem delu poti, ki bo trajal pet dni, se bomo podali raziskovati Italijo. Preostali del Roverwaya bomo pre`iveli na tabornem prostoru v Loppianu. Tam bomo imeli prilo`nost, da se udele`imo raznih delavnic, iger in {e mnogo drugih stvari.
Vse informacije najdete na spletni strani http://roverway.rutka.net.
Ga{per Cerar
Bi~ikleta `ur je kolesarsko-dru`abno tekmovanje, kjer je vse drugo pomembnej{e kot zmaga. Je tekmovanje, kjer boste za en dan ustavili ~as in se prepustili kreativnemu pedaliranju po izolskih skritih stezicah, se za trenutek zvrnili v dehte~e majske cvetlice, tulili z va{kimi psi, re{evali teste za nose~nice, odkrivali nove de`ele in okuse, veselo me`ikali va{kim kelnarcam in zgro`eno ugotavljali globino lu`. Mogo~e pa si boste samo za`eleli sre~ati stare prijatelje in z njimi ugotoviti, da se niste videli `e od na{ega trinajstega otroka.
Ne pozabite in povejte naprej! Bi~ikleta `ur dose`e svoj vrhunec v soboto zve~er, ko se bomo ob dobri hrani, {e bolj{i dru`bi in seveda najbolj{i glasbi prepustili mladosti majske no~i, toploti ve~ernega ognja, okusom mediteranske kuhinje, objemu starih prijateljev ter ve~no sve`im melodijam. Najlep{i majski dan bo tako najlep{e zaklju~en.
Bila je lepa son~na sobota. Zbrali smo se z veliko `eljo po prijetno in koristno pre`ivetem dnevu v dru`bi taborni{kih znancev in prijateljev. In pri~akovanja so se nam v celoti uresni~ila. DanKo 2006 je potekal v duhu dru`enja, zabave, spoznavanja sebe, drugih in okolice.
Lani smo se potepali z vlakom, letos pa je Danko potekal na ladji. Laho, kot se ladja imenuje (ime izhaja iz angle{~ine: Last hope, kar pomeni zadnje upanje), je v prijazni mar~ni soboti na krov sprejel 73 tabornic in tabornikov iz 15 rodov in 8 obmo~ij (manjkali so Dolenjci in Maribor~ani), vse od vodnikov, na~elnikov dru`in, klubov in rodov do stare{in in drugih programskih du{ (nekdo je pod svojo "taborni{ko zaposlitev" napisal "deklica za vse").
Dobili smo se v Portoro`u. Vkrcali smo se nemoteno in tudi zamudnikom nam ni bilo treba mahati (to~nost odhoda ladje je pa~ nujna). Sledilo je spoznavanje potnikov in kmalu zatem `e prva postaja - Piran. Raziskovalci so se pognali na spoznavanje ko{~ka slovenske obale (beri fotoorientacija, ki so jo pripravili taborniki iz Pirana), hkrati pa so raziskovali, kak{no je mnenje in predstava o tabornikih (rezultati
sledijo v kak{ni izmed naslednjih {tevilk revije Tabor). V drugem delu plovbe proti Izoli smo na~eli mir. Pa ne dobesedno, saj smo bili z ladjo globoko v slovenskih teritorialnih vodah, pa~ pa smo se ukvarjali z vpra{anji, kaj nam pomeni beseda mir, kako jo do`ivljamo in kako izra`amo `elje in prizadevanja za mir. Na{a razmi{ljanja so v Izoli s svojimi pogledi na mir dopolnili naklju~no vpra{ani mimoido~i in nam tako pomagali razumeti vso {irino pojmovanja miru. Poleg tega so doma~i taborniki kot napoved svoje "Bi~iklete" pripravili kratko spretnostno tekmovanje in tako popestrili postanek na obali. Zadnji del poti in postanek v Kopru je bil namenjen raziskovanju okolja, v katerem delujemo (ali pa tudi ne, saj v Kopru rod ne deluje), kjer smo imeli zadnji postanek. Zanimali so nas mladi, njihovi star{i in okolje, v katerem `ivijo. V skupinah smo tako na ulicah o svojih dejavnostih povpra{ali mlade, pri star{ih nas je zanimala njihova vzgoja oziroma usmerjanje v razli~ne interese, poleg tega pa smo sku{ali zajeti informacije o ponudbi mladinskih dejavnosti v Kopru. Informacije, ki smo jih pridobili so bile vsekakor zanimive in pou~ne. ^as potovanja do Portoro`a smo zapolnili {e s predstavitvijo programskih orodij za razli~ne starostne
skupine, na koncu pa sre~anje sklenili z `eljo, da se spet sre~amo na razli~nih drugih akcijah.
Matja` Jesen{ek, Komisija za program za mlade: "Namen Komisije za program, ki je "programski dan" uvrstila na koledar akcij, je bil predvsem sprostitev in zabava za tiste, ki med letom na podro~ju programa pridno delajo. Ker pa se taborniki ve~inoma zabavamo skozi dejavnosti, ni manjkalo spoznavanja, izmenjave mnenj in raziskovanja okolja na razli~nih tematskih podro~jih."
"Seveda komisija v okviru namena `eli v akcijo vklju~iti tudi star{e, {ole, sofinancerje in podpornike, ki prispevajo h razvoju in kvalitetnemu izvajanju taborni{kega programa, vendar nam v drugo to {e ni v celoti uspelo. Ker si zahvalo za sodelovanje vsekakor zaslu`ijo, bomo prihodnje leto poskrbeli tudi za to. V tretje gre rado."
Po rezultatih ankete, v kateri je sodelovala dobra polovica udele`encev, smo lahko zadovoljni. Udele`enci so se po~utili dobro, akcija se jim je zdela atraktivna in zabavna, ve~inoma ocenjujejo, da so ob~utili pomembnost svoje vloge v taborni{ki organizaciji in da se jim je komisija z organizacijo akcije na nek na~in zahvalila za njihov trud pri izvajanju programa. Velika ve~ina je izvedela kaj koristnega, dobila nove ideje in zagon za delo, spoznala kak{nega novega tabornika, tabornico. Vsi so bili zavzeti in anga`irani pri opravljanju nalog.
Tematiki, ki smo ju na akciji obravnavali (mir in pa mladi, star{i in okolje, v katerem delujemo) sta bili sprejeti razli~no. Razli~na mnenja so bila predvsem glede razmi{ljanj in aktivnosti,
povezanih z mirom. Enim je bilo v{e~, drugim odve~. Eden od udele`encev je demonstriral svoje razumevanje miru z izjavo, da naj mu damo mir z mirom. Se je pa iz raziskave in diskusije na to temo razvila sklepna misel, da mir najbolj ~utimo in si zanj prizadevamo tam, kjer je za nas osebno najbolj ogro`enpa naj bo to lastni notranji mir, razumevanje v dru`ini, nenasilje med vrstniki, preseganje nestrpnosti do druga~nih, sodelovanje pri oblikovanju pogojev za bolj{e `ivljenje, odsotnost voja{kega spopada ali so`itje z naravo. Po drugi strani pa je veliko zanimanje vzbudilo raziskovanje mladih, vplivov star{ev in okolja na njihove `elje,
ambicije in razvoj. Na podlagi rezultatov smo pri{li do zaklju~ka, da premalo poznamo oziroma premalo pozornosti posve~amo okolju, ki nas obdaja, in da ne poznamo dejavnikov, ki vplivajo na mlade, ki so na{a ciljna populacija.
Naslednje leto Danko zagotovo bo in z veliko gotovostjo podobno kot v preteklih letih - kot potovanje. Bo to letalo, podmornica, helikopter ali balon? Morda noge ali kolo? Tega v komisiji {e ne vemo - `elimo pa si va{ih idej in tudi sodelovanja pri pripravi, zato ste vabljeni, da se nam pridru`ite. Danko bo 17. marca 2007.
Ur{ula Kordi{
Jararaja je skupina, ki vas bo o~arala tako z jazzom kot z izvedbo hrva{kih popevk. Njihov za{~itni znak pa je poustvarjanje slovenske ljudske glasbe. Z zapra{enih polic so potegnili spodnjo skladbico in za svoj prvi CD pripravili krasen posnetek (http://force.rutka.net/tabor/ jararaja.mp3).
[e to - spodnje akorde lahko {e dodatno poenostavite (npr. izpustite d 7/5- in namesto f igrate kar C).
Ve~ o skupini najdete na http://www.jararaja.org.
DEKLE JE ZAJEMALO (Ljudska - Jararaja)
C d Dekle je zajemalo z vedrom vodo,
G G 7 C ob bistrem studencu vodico hladno.
A A 7 d d7/5- Na vejici droben je pti~ek sedel, G G 7 f C takole je deklici pel …
C d ^e voda v studencu skali se k’daj, G G 7 C gotovo izbira si drugo tedaj.
A A 7 d d7/5- Studen~ek, studen~ek, zakaj se kali{?
G G 7 f C Oj fanti~, zakaj ti gre{i{?
C d Ptica ti grda, kaj la`e{ mi ti?
G G 7 C Peruti, ~e mogla, pristrigla bi ti.
A A 7 d d7/5Jaz dobro vem to, da me ljubi tako,
G G 7 f C da me nikdar pozabil ne bo.
C d Minilo, minilo je leto in dan,
G G 7 C dekle je hodilo po vodo vsak dan.
A A 7 d d 7/5- Zakaj se je danes studen~ek skalil,
G G 7 f C gotovo je fanti~ gre{il …
A A 7 d d 7/5- Zakaj se je danes studen~ek skalil,
G G 7 f C gotovo je fanti~ gre{il …
Zadnji~ sem po dolgem ~asu v roke vzel ~asopis in na veselje mojih bli`njih in daljnih sorodnikov ter gozdnih sosedov prebral ugotovitve raziskav, da otroci s svojimi star{i veliko raje kot naravo obi{~ejo {portne in nakupovalne centre, ki ponujajo u`itke zabave in potro{ni{tva. Mladostniki pa si namesto sprostitve v naravi raje privo{~ijo "izobra`evanje" preko TV ekranov in se udele`ijo dru`enja preko svetovnega spleta.
Ob tem sem za trenutek odvrnil pogled od ~asopisa in se iznad o~al zazrl v obledelo sliko na steni. Sliko BIPIja, o~eta skavtstva, katerega ideja skavtstva je bila druga~na, povezana z `ivljenjem v naravi - in to ob vsaki prilo`nosti. Danes pa se je modrost, skrita globoko v gozdu, preselila v zatohle u~ilnice, kjer se otroci enkrat na teden po eno uro zamotijo z "u~enjem o Naravi". Preselila se je v virtualni svet mladih, kjer je vse mogo~e. Kjer vladata nova tehnologija in moda, prepletena z individualnimi u`itki. In odrasli so prepri~ani, da jih Narava ne more nau~iti ni~ ve~ novega, da jim ne more ponuditi novih izzivov, da jih ne more ve~ presenetiti. ^lovek je postal ve~ji od Narave.
Na travnike, v go{~avo in gozdove se vra~ata mir in spokojnost. Nobena otro{ka radovednost ne bo za{la v `ivalske domove in nobena mladostni{ka ljubezen ne bo iskala skrivali{~a v zavetju visokih trav. In ~e bo tako, se bom tudi jaz, Stric volk, lahko v miru upokojil.
… tabornice in tabornike, ki jih zanima ob~asno delo v Bohinju. Zagotoviti `elimo tehni~no in strokovno podporo pri obratovanju G[ ter pri taborjenjih na tabornih prostorih v La{kem Rovtu. Vsebina dela je zlasti:
·vodenje prijavno-odjavne evidence;
·zagotavljanje izvajanja hi{nega reda G[ ZTS (priprava opreme in materialnih sredstev, potrebnih za izvedbo programa posameznih izmen, urejenost hi{e in okolice ipd.);
·v dogovorjenih terminih oz. po dnevnem razporedu opravlja prodajo blaga in storitev v prostorih G[;
·druge naloge, potrebne za nemoteno delovanje G[ in tabornih prostorov.
Dela bodo potekala v ~asu od 1. 6. 2006 do 30. 9. 2006 in bodo primerno nagrajena. Od kandidatov pri~akujemo izku{nje pri komuniciranju in vodenju, znanje angle{kega jezika, poznavanje dela z ra~unalnikom in uporabe interneta, vozni{ki izpit B kategorije. Z izbranimi kandidati bodo sklenjene ustrezne pogodbe za opravljanje za~asnega dela.
Prijave s kratkimi `ivljenjepisi po{ljite na zts @ rutka.net ali Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana, do 3. maja 2006. S kandidati bomo opravili predhodni razgovor na katerem se bomo dogovorili o na~inu in terminih mo`nega sodelovanja.
Sergeja Bogovi~
Zveza tabornikov Slovenije organizira odpravo na najve~ji skavtski dogodek v zgodovini - Jamboree 2007. Svetovno skavtsko sre~anje ob 100-letnici skavtstva bo poleti leta 2007 v Veliki Britaniji zdru`ilo ve~ kot 40.000 skavtov celega sveta. V imenu odbora za pripravo slovenske odprave na Jamboree 2007 vas seznanjamo z osnovnimi informacijami za to mednarodno akcijo.
KRAJ
Hylands park, Chelmsford, Essex in the UK.
ORGANIZATOR
WOSM in Angle{ka skavtska organizacija.
^AS TRAJANJA JAMBOREEJA
Od 27. 7. 2007 do 8. 8. 2007.
^AS TRAJANJA ODPRAVE (predviden)
Od 20. 7. 2007 do 9. 8. 2007 (21 dni).
Celoten razpis odprave, razpis za uradni znak odprave in {e marsikaj ve~ dobite na uradni spletni strani slovenske odprave http://jamboree.rutka.net ali pri vodji slovenske odprave, Juretu Habjani~u - Je`u (GSM: 031 206 952, e-mail: jurejez @ rutka.net).
Roki za prijavo `e te~ejo. Prijave do 15. 7. 2006 zagotavljajo ni`jo ceno.
Najve~jega dogodka v zgodovini skavtstva preprosto ne smete zamuditi.
Sanje so zato, da jih objamemo in pestujemo kot otroke. Da jih ob~udujemo in bo`amo kot mavrico. Da se zavijemo vanje kot v mehko odejo na babi~ini postelji.
Da nas potola`ijo kot kozarec toplega mleka na no~ni omarici.
Da jih lahko oblikujemo kot glino ali kot gradove peska na obali. Da jih zlijemo na list papirja, ki ga zvitega v steklenici vr`emo v valove. Sanje so zato, da jim upamo re~i DA in na glavo sko~imo vanje.
Uredni{tvo: Ale{ Cipot (ales.cipot@rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomo~nik urednika in lektor, Bla` Verbi~ (blaz.verbic@rutka.net) - urednik fotografije, Meti Buh (meti@rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@siol.net) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda (sini@rutka.net) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (bizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci: Nina Arnu{ (arnusnina@gmail.com), Barbara Ba~nik (barbara.bacnik@rutka.net), Maru{a Ba{a (marusa.basa@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk @cmok.si), Aljo{a Bizjak (aljosa.bizjak@rutka.net), Sergeja Bogovi~ (sergy@rutka.net), Ga{per Cerar (gapi_nevem@email.si), Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic @guest.arnes.si), Klemen ^ade` (stfk@kss-loka.si), Petra Grmek (5ra.grmek@gmail.com), Klemen Kenda (bubi @rutka.net), Primo` Kolman (primoz.kolman @yahoo.com), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak@epn.ba), Du{an Petrovi~ (pepl@rutka.net), Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Lea Repi~ (lea.repic@siol.net), Nasta Roblek (kricakraca@yahoo.com), Maja Strnad (m.strn4d@gmail.com). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 500 SIT, letna naro~nina je 5000 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za
zaporedno {tevilko 792.
