Revija Tabor 2005/12

4-7Temameseca 5Karikatura

8-10Pogovorzna~elnikom

11Kolumni

12-15Kazalo2005

16Aktualno-stricGodec

19-22Taborni{kenovice 25-32StatutZTS

December 2005

10. decemberLu~ miru iz Betlehema

Leto 2006

7. januarGlas Jelovice glasjelovice.rutka.net (Rod svobodnega Kamnitnika) glasjelovice@ gmail.com

22. februarDan ustanovitelja (Founders's day) in Thinking day (WAGGGS)

20. - 26. februarzimske po~itnice (LJ in MB)

27. februar - 5. zimske po~itnice (ostali)

Foto: Aljo{a Bizjak.

Glavni in odgovorni urednik: Ale{ Cipot.

Pomo~nik urednika: Miha Bejek.

Urednik fotografije: Bla` Verbi~.

Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak.

Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a, Jaka Bevk, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~, Tina Br`an, Meti Buh, Jo{t Bukovec, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Toma`

Hudomalj, Irena Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla` Kova~i~, Jernej Kova~i~, Da{a Lamut, [pela Les, Nina Medved, Frane Merela, Boris Mrak, Du{an Petrovi~, Tadej Pugelj, Lea Repi~, Tone Simon~i~, Ale{ Skali~, Iris Skrt, Matic Stergar, Toma` Sinigajda, Katju{a [avc, Goran Tom{i~ in Jasna Vuradin Popovi~.

Lektoriranje: [pela Les, spela@ovcka.net.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 560 SIT, letna naro~nina je 4900 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 1800 izvodov.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi

Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.

ISSN 0492-1127

Naslovnica: Miha Ma~ek.

UVODNIK

^as sprememb in slovesa

Za nekatere so vo{~ila in najlep{e `elje v prihajajo~ih prazni~nih decembrskih dneh, ki ga je komercialno naravnana dru`ba raztegnila na ves mesec, `e oguljena fraza brez vsebine. Zame na sre~o {e ne. U`ijte ta december in se ga nau`ijte!

Vesela in razigrana sre~anja medvedkov in ~ebelic v Ljubljani.

V tej {tevilki se ne moremo izogniti slovesom. @e v prej{nji {tevilki se je poslovila dosedanja lektorica [pela Gorup ([pela, hvala za vse!), od te {tevilke naprej je z nami njena soimenjakinja [pela Les. Poslavlja se Je`kov koti~ek, Bine & Dane sta odpotovala na Mars … Pri Taboru se pa dogaja ☺. Kot ugotavlja decembrski volk, so v Sloveniji zelo priljubljene delitve na rde~e in ~rne, na leve in desne, dodajmo {e na na{e in njihove. Za nekatere `al tudi v taborni{tvu. Imamo dedka mraza in bo`i~ka. Na{ih daril vam ne bo prinesel nobeden od njiju, ampak kar po{tar. Predvidoma v petek, trinajstega januarja ☺, skupaj z obilnimi spremembami.

Amerikanec

amerikanec @ rutka.net

Foto: Aljo{a Bizjak

Sprejet nov statut Zveze tabornikov Slovenijenacionalne skavtske organizacije

Tri~etrt udele`encev ZA nov statut

V soboto, 19. novembra je bila v Ljubljani, v dvorani DELA, 23. skup{~ina ZTS. Tokrat izredno sklicana z namenom sprejemanja novega statuta Zveze tabornikov Slovenije. Isto~asno pa sta bila sprejeta {e skraj{anje mandatov ~lanov Izvr{ilnega odbora ZTS, Nadzornega

Vsekakor je bil statut 'zvezda dneva'. [tevilo in predvsem vsebina amandmajev na predlog statuta sta obljubljala {iroko in dolgo razpravo. Glavne skupine amandmajev so bile zbrane v nekako treh sklopih: ime in 'imid`' organizacije, starostne skupine ter organi ZTS. Glavne dileme so tako bile: skavtska ali taborni{ka organizacija ali kompromis, ki je bil v predlogu statuta. Naslednja dilema je bila ali uvajati novo vejo, kot so predlagale komisije za program, ali ne. Tretja glavna dilema pa je bila ali smo pripravljeni na vsakoletne skup{~ine ali pa namesto tega potrebujemo dodaten reprezentativni organ - stare{instvo.

Skup{~ina je, glede na napovedi in predvidevanja, potekala nenavadno mirno, v duhu medsebojnega spo{tovanja in razumevanja. Razprave so bile umirjene in ve~inoma kratke in z jasnim sporo~ilom. Precej zaslug za teko~ potek skup{~ine je imelo tudi de-

lovno predsedstvo, ki ve~jih napak ni naredilo, nesoglasja pa re{evalo sproti in hitro.

Na govornici so se menjavali predvsem predlagatelji amandmajev, komisija za statut ZTS in redki posamezniki. Tako se je na govornici verjetno najve~krat oglasil Anton DeCosta, pa predsednik komisije za statut Darko Jenko, pa stare{ina Mestne zveze tabornikov, Ale{ Posega.

Skup{~ina je ve~ino amandmajev zavrnila, precej{en del pa so umaknili kar predlagatelji sami, ko je bilo jasno, da so glavne dileme razre{ene in bi vztrajanje na amandmajih ne imelo ve~ nobenega smisla, bi pa nepotrebno zavla~evalo odlo~anje in trajanje same skup{~ine. Sprejeti so bili amandmaji ki so omejili mo`nosti odlo~anja nesklep~ni skup{~ini ZTS glede premo`enja in ukinitve ZTS, amandma o vklju~itvi zakladnika ZTS v Svet stare{in ZTS, amandma o omejitvi {tevila mandatov ~lanov organov ZTS ter teh-

ni~ni amandma, ki opredeljuje za~etek veljavnosti statuta z javno objavo v reviji Tabor.

Ko se je dan preve{al v zgodnje popoldne je bil na vrsti vrhunec: glasovanje o statutu ZTS v celoti. Vrhunec, ker je za sprejem bila potrebna dvotretjinska ve~ina in ker je Mestna zveza tabornikov napovedala kolektivno glasovanje proti novemu statutu, ker niso bile sprejeti njihovi amandmaji glede vrnitve stare{instva v statut. Napetost je nara{~ala, {tetje {tevila glasov za nov statut ZTS pa je trajalo kar nekaj ~asa. Rezultat, ki je sledil, je bil presenetljiv. Za nov statut je glasovalo ve~ kot tri~etrt prisotnih. Nov statut ZTS - nacionalne skavtske organizacije je bil sprejet z 74 glasovi za, 23 proti in enim vzdr`anim glasom.

Ostali sklepi so bili sprejeti skorajda soglasno. Sledile so ~estitke in `elje udele`encev po skupnem delu vseh v dobro taborni{tva v Sloveniji.

Delovno predsedstvo je svoje delo dobro opravilo.

odbora ZTS in ^astnega razsodi{~a ZTS ter sklep o ~lanarini ZTS za naslednja leta.

Pogled na dvignjene roke je odpravil vse dvome - nov statut ZTS je bil sprejet.

Od skavtstva preko taborni{tva zopet k skavtstvu

Prvo resno soo~anje z vpra{anji: "Kdo smo, iz kje izhajajo na{e korenine, kam smo se vklju~ili, na ~em temelji na{e gibanje? Se je pojavilo v letih 1998 ob sprejemanju vzgojne izjave.

Zahteva WOSMA je bila, da prenesemo vzgojno izjavo v `ivljenje in delo na{e organizacije. Ob uresni~evanju te zahteve smo se za~eli zavedati, da vsemu kar smo izvajali in {e izvajamo, izhaja iz temeljev skavtstva, ki jih je zasnoval ustanovitelj Baden Powell. Pri vzgojni izjavi se je izlu{~ilo spoznanje o dveh identitetah. Identiteti nista imeli nikoli isti izvor in sta vedno ena drugo izklju~evali. Tako obstoje~a ZTS je in bo vedno predstavljala identiteto, ki je nastala v ~asu totalitarnega nedemokrati~nega enopartijskega sistema. Za obstoj so se morali predvojni skavti, ki so ustanovili ZTS, odpovedati vsem skavtskim vrednotam in na~elom in jih nadomestiti z revolucionarnimi (skavt-tabornik, skavtski klobuk-titovka z zvezdo, pozdrav BiPi-zdravo, znak brez uporabe skavtske lilije-peterokraka zvezda v obstoje~em znaku…).

To je zapustilo v {ir{i javnosti neizbrisan pe~at starore`imske samopodobe, ki je prisotna pod imenom ZTS. Tudi danes, kljub temu da smo `e 11 let polnopravni ~lani WOSMA. Po tolikem ~asu bi bilo samoumevno, da bi se v Sloveniji identificirali kot nacionalna skavtska organizacija, `al pa so delegati skup{~ine odlo~ili za nadaljevanje neskavtske identitete.

Skavtska identiteta se je zgradila v ~asu delovanja predvojnega slovenskega skavtstva (1922 do 1941) in je delovala vseskozi po merilih WOSMA. Predvojno skavtstvo se je razvilo v okolju takratne demokrati~ne staro jugoslovanske dru`be. Edino v tem ~asu smo imeli pravo skavtsko identiteto, ki bi jo morali z vstopom v WOSM 1994, ponovno vnesti v Statut.

V Rodu jezerski zmaj, smo skozi vezi in prijateljsko sodelovanje z angle{kimi ter preko njih z ostalimi skavti Zahodne Evrope, v 30-letnem obdobju spoznali bistvo poslanstva skavtstva. Prav te izku{nje so nam odpirale druga~no podobo o identiteti, izvoru, bistvu WOSMA, v nasprotju z uradnimi stali{~i ZTS. Predvsem spoznanje, da je poleg vsebinskih sprememb, ki smo jih bili prisiljeni sprejeti z vstopom v WOSM, bi morali slediti tem vsebinskim spremembam tudi tiste zunanje spremembe, ki tudi na zunaj nedvomno prikazujejo pripadnost svetovnemu skavtskemu gibanju-skavtski identiteti. Ta spoznanja nas {e dodatno utrjujejo v prepri~anju, da so na{a prizadevanje pravilna. @al je 50 letna indoktrinacija ZTS ~lanstvu privzgojila odklonilni odnos do vsega kar je povezano s skavtstvom. Zato je tudi rezultat teh sprememb tako minimalen.

Mnogi, ki ocenjujejo nastop in prizadevanja stare{ine na{ega obmo~ja in rodu Antona DeCosta kot neko "folkloro", se ne zavedajo, da za njegovimi argumenti in prizadevanji stoji 20% ~lanstva ZTS. Ta odstotek je v veliki meri rezultat njegovega {e vedno aktivnega delovanja in izjemnih izku{enj v rodu in obmo~ju. Ti rezultati so tisto kar mladi pri njemu spo{tujemo. Zato imajo njegovi argumenti in predlogi toliko ve~jo te`o.

^e bi imeli {e v ostalih obmo~jih in rodovih tak{ne "folkloriste", bi ~lanstvo ZTS presegalo {tevilo 20.000 ~lanov ne pa le slabih 6.000 ~lanov. BiPi

Izredna skup{~ina kot zaklju~ek ali kot za~etek?

Ko sem se odpravljal na izredno skup{~ino v Ljubljano sem imel zelo me{ane ob~utke. Predvsem v tednu pred skup{~ino napovedana obstrukcija MZT je bila tista, ki mi ni dala miru. Kako lahko relativno majhna skupina rodov, celo {e ve~ - posameznikov iz rodov, iz u`aljenosti, ker ni po njihovo, izsiljuje celotno organizacijo, sem razmi{ljal. Ni mi bilo toliko hudo zaradi statuta samega. Bolj me je bolela kratkovidnost, s katero se priliva olja na ogenj strasti, ki `e tako razvnemajo posameznike v organizaciji, ki mislijo, da taborni{ka organizacija v Sloveniji, ki je del svetovnega skavtskega gibanja, ne potrebuje povezave. Ki razmi{ljajo, da je organizacija potrebna samo toliko, kolikor imajo sami od nje neposredne koristi.

Na sre~o se napovedi niso uresni~ile. Ljubljanski rodovi so bili mno`i~no zastopani. Bil sem pomirjen, skup{~ina je bila sklep~na. Kakr{nakoli odlo~itev bo `e sprejeta, sprejela jo bo skup{~ina, kjer je prisotna ve~ina predstavnikov slovenskega taborni{tva. Razprava je bila umirjena, dobrohotna, zrela. Tak{na kot je, upam vsaj, tudi organizacija.

Sledil je {ok. [ok, ki me je {e bolj razo~aral, kot bi me neprisotnost. Stare{ina MZT je javno, za govornico, izjavil, da bo MZT v celoti glasovala proti

Sandi Glin{ek, na~elnik RJZ Velenje, sandi.glinsek @ rutka.net

statutu, ker skup{~ina ni sprejela njihovega amandmaja o ponovni uvedbi stare{instva kot organa ZTS. Ker nam ni v{e~ en del statuta, ne, ker niste sprejeli na{ega predloga, vam bomo `e pokazali! Kratkovidnost, u`aljena veli~ina, sebi~nost, aroganca mo~nej{ega (kje je `e tisto skavtsko na~elo 'mo~nej{i {~iti {ibkej{ega')... Vse to in {e ve~ mi je hodilo po glavi. Verjamem, da nov statut ZTS ni najbolj{i mo`ni statut, kar jih je kadarkoli bilo. Se mi pa vseeno zdi, in lahko mi verjamete, da ga zelo dobro poznam, kot sem tudi prej{njega, da je v tem trenutku optimalen. Prina{a dolo~ene spremembe, ki so potrebne, popravlja nekaj starih napak in je, vsaj po mojem mnenju, bolj v duhu organizacije in na~el, ki jih ta organizacija in to gibanje ima.

Glasovanje je pokazalo, da vseeno obstaja tisto, v kar verjamem v tej organizaciji: odgovornost in sposobnost odlo~anja mladih, ki so pravo vodstvo te organizacije. Vodstev rodov. Tudi v MZT.

Bo v tem smislu ta skup{~ina pomenila konec obdobja odlo~anja 'sivih eminenc' in za~etek prevzemanja odgovornosti za dobro na{e skupne organizacije s strani rodov?

Verjamem, da bo!

Skavti ali taborniki?

Skup{~ina ZTS je poleg "ukinitve stare{instva" razpravljala {e o eni zelo pomembni temi - o koreninah na{e organizacije in o tem, kdo pravzaprav smo. Ko sem prvi~ - na skup{~ini leta 2000, kot novinec v taborni{ki "politiki", naletel na spopad dveh velikanov, starost na{e organizacije - Toneta de Costo - skavta in Toneta Simon~i~agozdovnika, sem bil navdu{en. Ne zaradi tega, ker se nista poslu{ala in ker se nista znala premakniti s svojih neomajnih stali{~ (in tega se nista nau~ila niti 5 let kasneje), ampak zato, ker sem se zavedel bogastva, ki ga hrani na{a organizacija - Zveza tabornikov Slovenije. Gre za zgodovino, za izro~ilo, za splet idej, ki mu pod soncem ni para. Gre za miselnost, vpeto v plemenito svetovno gibanje in gre za tisto, ~esar Slovencem primanjkuje - spo{tovanje tega, kar je na{e.

Ko Sine sebe in {e nas preostalih 8499 ~lanov v svojih govorih zmerja za "camperje", me vedno znova pograbi jeza. In ko ga tabornik, poln mladostni{kega uporni{tva, ob tem skupaj z vsem, kar je "skavtskega", po{lje na latrino, me prav tako grabi jeza. Se res tako zelo slabo poznamo? Res zavra~amo vseh 54 let dela, ki so ga ljudje s srcem in ne na podlagi nekak{nih zgre{enih politi~nih idej dali organizaciji? Nisem dovolj star, niti dovolj na~itan, da bi u~il taborni{ke zgodovine. Sem pa prebral preprosto pismo, ki mi ga je iz Indije poslal ustanovitelj taborni{tva v Cerknem (leta 1957) in v napisanem sem za~util duh - tudi skavtski duh in skavtska na~ela, ki so takrat skozi B.P.-jeve priro~nike navdihovale na{e predhodnike.

Kdo smo torej mi - taborniki? Ne bo pomagalo, ~e bomo po slovarjih iskali pomen na{ega imena. Mi smo merilo tega, kar smo. Na{a dejanja, na{e odlo~itve. S tega stali{~a sem celo razo~aran, da je bil zavrnjen amandma Mestne zveze tabornikov, ki je `elel, da iz uradnega naziva organizacije izpustimo "nacionalno skavtsko organizacijo". Zakaj? Zato, ker sem zaradi jasnosti mnenja, da bi se morali zavedati, da je to, kar je v tujini scouting, pri nas taborni{tvo, da je ~lovek, ki je v tujini scout, pri nas tabornik! Zaradi ponosa, samozavesti in zaradi potrditve tega, da smo na pravi poti.

Tako pa nekoliko nemo in s starim nezaupanjem do na{ih sestri~n spremljamo, kako so prav danes na svojih prenovljenih spletnih straneh za~ele na veliko ogla{evati WOSM, na{o (scouting) krovno organizacijo in tako bomo {e bolj nemo gledali, ko bomo razmi{ljali, koga si bodo v medijskem bumu ob organizaciji Evropske skavtske skavtske skavtske skavtske skavtske konference 2007 v Portoro`u zapomnili naklju~ni mimoido~i …

In kako dale~ vidimo? Ob prej{njem razmi{ljanju me nato pre{ine vizija na{ega gibanja. Pogled na obdobje ~ez 5, 10, 20 let. Se bomo takrat z gospodi~nami {e vedno gledali z nasprotnih bregov, bili prera~unljivi ob dogodkih, pri katerih bomo sodelovali, razmi{ljali, kdaj bo kdo na ~igav ra~un iztr`il kak{no to~ko? Ali pa se bomo na koncu nemara le otresli vsega in s skupnimi mo~mi bolje opravili na{o osnovno nalogo, doprinos k vzgoji mladih ljudi? Ob tem sem vesel, da prazaprav, pa ~eprav le intuitivno, znamo prese~i malenkosti in nadvse rad bi ob tem zaklju~il, da smo na pravi poti.

Amerikanec, amerikanec @ rutka.net

Klemen Kenda - Bubi, na~elnik ZTS za odnose z javnostjo, bubi @ rutka.net

Prednovoletni pogovor z na~elnikom Zveze tabornikov Slovenije, nacionalne skavtske organizacije

Novoletni ~as je prazni~ni ~as. ^as daril, ~as dalj{ega zadr`evanja doma ... In je tudi ~as, ki je mogo~e tudi zaradi dalj{ih no~i, bolj naklonjen razmisleku. Razmisleku o prihodnosti. In za pogled nazaj.

Leto{nje taborni{ko leto je bilo zanimivo, pestro, polno dogajanja ... Pa saj je vsako tak{no. Toma` Strajnar, po taborni{ko Blondi, na~elnik Zveze tabornikov Slovenije je v naslednjih vrsticah predstavil svoje - razmi{ljanje o prihodnosti, pogled nazaj.

bo do neke mere potrebno upo{tevati tudi trende med mladimi. Se pa trendi zelo hitro spreminjajo, zato mora biti program zastavljen tako, da ga je mo`no hitro prilagoditi. Vpliv trendov na taborni{tvo tako vidim kot izzive, ki jih moramo sprejeti in mladim ponuditi ustrezne aktivnosti.

Na pravkar minuli skup{~ini ZTS si

Na pravkar minuli skup{~ini ZTS si

Na pravkar minuli skup{~ini ZTS si

Na pravkar minuli skup{~ini ZTS si pravkar ZTS na kratko omenil trende med mladi- na kratko omenil med mladi- na kratko omenil trende med mladi- na kratko omenil med mladi- omenil med mi - kateri od teh bodo po tvojem mi - od bodo po tvojem mi od bodo

mnenju najbolj vplivali na tabor-

mnenju najbolj vplivali na tabor- najbolj ni{tvo? ni{tvo? ni{tvo? ni{tvo?

Ne gre le za trende med mladimi ampak tudi za sam polo`aj mladih v dana{nji dru`bi. Dele` mladih se zadnjih 25 let zmanj{uje, intenzivneje pa od leta 1996, kar pomeni, da se na{ "bazen" ~lanov in vodnikov zmanj{uje. Zato bo potrebno, ~e bomo `eleli pove~ati {tevilo ~lanstva, s programom nagovoriti ve~ mladih. To pomeni, da

Je ZTS pripravljena na te izzive? So

Je ZTS pripravljena na te izzive? So

Je ZTS pripravljena na te izzive? So

Je ZTS pripravljena na te izzive? So

Je ZTS pripravljena na te izzive? So vrednote skavtizma prave za vrednote skavtizma prave vrednote skavtizma prave za vrednote skavtizma prave dana{nji ~as? dana{nji ~as? ~as?

Prenova programa se po~asi pribli`uje zaklju~ni fazi. Zato bi bil lahko odgovor da. Vendar bo preteklo {e nekaj ~asa preden bodo spremembe dosegle vodnike in bodo za`ivele v celoti. In {ele takrat bomo lahko rekli, da smo pripravljeni na te izzive. Prenova programa pa ne pomeni prenove vsebin oz. druga~nih aktivnosti. Prenova pomeni, da ima vsaka aktivnost svoj namen in je izvedena na na~in, ki je mladim blizu, upo{teva njihove potrebe in pri~akovanja - trende. Zato mora biti program hitro prilagodljiv in omogo~ati razli~ne aktivnosti za doseganje enega cilja. Tudi na vrh Triglava vodi ve~ poti.

Vrednote skavtizma so univerzalne

in so {e vedno aktualne. Te`avo imamo v tem, da jih ne znamo predstaviti na pravi na~in. Glede tega smo {e zelo starokopitni in se dr`imo vzorcev izpred dvajsetih let. Danes je pa~ pomembna tudi embala`a izdelka, ki je pri tabornikih program za mlade. Danes oblikovanje identitete mladih ne vsebuje ve~ igrivosti, je ena od ugotovitev zadnjih analiz. Druga spet, da 30% mladih sicer ima prijatelja, nima pa najbolj{ega. Taborni{tvo vse to omogo~a. Igro, prijatelje, vse z namenom oblikovanja identitete posameznika. Samo {e povedati moramo vsem, da to po~nemo. Ne sme nas biti strah povedati, da nekaj po~nemo dobro in v korist celotne dru`be.

Katere spremembe (tudi v glavah)

Katere spremembe (tudi glavah) spremembe bodo potrebne za prihodnost, ~e `eli- bodo potrebne prihodnost, ~e `eli- bodo potrebne za prihodnost, ~e `eli- bodo potrebne prihodnost, ~e `eli- bodo potrebne mo ostati pomembna mladinska in/ mo ostati pomembna mladinska mo ostati pomembna mladinska in/ mo ostati pomembna mladinska mo ostati pomembna mladinska in/ ali vzgojna organizacija? ali vzgojna organizacija? ali vzgojna organizacija? ali vzgojna organizacija? vzgojna Odzivnost. Pripadnost. Vrti~karstvo. Deljenje odgovornost (subsidiarnost). Kako v tem pogledu ocenjuje{ delo Kako v tem pogledu ocenjuje{ delo Kako tem zdaj{nje ekipe - IO ZTS? zdaj{nje ekipe - ZTS? ekipeNa za~etku je bilo veliko energije. Prvo soo~anje z odlo~itvenim organom v ZTS (stare{instvom) pa je posamezni-

kom odvzelo ve~ino te energije. [e preden ima{ prilo`nost predstaviti svoj program, ti nataknejo etiketo. "Praksa dela IO je, da se dogovorjenega ne dr`i", "Kar pripravi IO ni dobro", ko to sli{i{ dvakrat, `e za~ne{ dvomiti v svoje sposobnosti. Predvsem je bil to problem pri mlaj{ih. Zato so se tudi nehali udele`evat stare{instev. Irski pregovor pravi: "Ne nalagaj starih bremen na mlada ramena" (Don't put young head on the old shoulders). In v tem vidim najve~ji razkorak med IO in stare{instvom. Starej{i in izku{enej{i ni zmogel zaupanja v mlado vodstvo. @al.

krize izstopili mo~nej{i in bolj povezani.

Kaj je tisto najpomembnej{e, kar bi Kaj je tisto najpomembnej{e, kar bi Kaj je tisto najpomembnej{e, kar bi Kaj je tisto najpomembnej{e, kar bi bilo potrebno storiti v tem mandatu, bilo potrebno storiti tem mandatu, bilo potrebno storiti v tem mandatu, bilo potrebno storiti tem mandatu, pa ni bilo ({e) storjeno? pa ni bilo ({e) storjeno? pa ni bilo ({e) storjeno? pa ni bilo ({e) storjeno? storjeno?

Katere dose`ke v tem mandatu bi iz- dose`ke v mandatu bi iz-

Katere dose`ke v tem mandatu bi iz- dose`ke v mandatu bi iz- mandatu postavil - kateri se tebi osebno zdijo postavil - kateri se tebi osebno zdijo osebno najpomembnej{i? najpomembnej{i?

Najpomembnej{i dose`ek je nadaljevanje in zaklju~evanje prenove programa. Res mogo~e {e manjka zaklju~ek, sem pa prepri~an, da bo tudi ta del izveden do mar~evske skup{~ine, do takrat pa nas ~aka {e en Danko, ko bo mo`nost za vodnike, da izvejo kako po novem.

Druga to~ka pa je vsekakor zaklju~ek procesa reorganizacije ZTS in sprejem statuta. So pa tu {e ~isto tehni~ne stvari, kot recimo nova kuhinja v G[, ki ustreza standardom HACCP, nakup zemlji{~a okoli tabornih prostorov v Rib~evem lazu v sodelovanju s Skavtsko fundacijo. Uspe{na odprava na Eurojam, Pow-Wow, uspe{na kandidatura za organizacija Evropske skavtske konference leta 2007 ...

Je kaj, kar bi `elel, da bi bilo nareje- Je kaj, kar bi `elel, da bi bilo nareje- kaj, narejeno druga~e, kaj, kar bi najraje poza- kaj, kar bi najraje poza- no druga~e, kaj, kar bi najraje poza- kaj, kar bi najraje poza- kar bil? bil?

Po bitki ... . ^e gledam nazaj, bi bilo najbolj smotrno, da bi ob odstopu Mitje Premrla, odstopilo celotno vodstvo. Mogo~e bi s tem povzro~ili manj{o "krizo", vendar sem prepri~an, da bi iz

Za~rtati dolgoro~no pot razvoja ZTS. Ne smemo dovoliti, da je vizija in strate{ko na~rtovanje stvar posameznika v organizaciji. Ker potem smo vedno znova in znova na za~etku. Je pa to odgovornost vseh ~lanov ZTS - rodov oz. njihovih predstavnikov. Izvr{ni odbor naj bo izvr{ilni in ne strate{ki organ. Tako smo imeli zapisano v prej{njem in tudi sedanjem statutu. Sprejet je bil nov statut ZTS. Ta uki- je bil statut ZTS. uki- Sprejet je bil nov statut ZTS. Ta uki- je bil statut ZTS. uki- bil ZTS. nja stare{instvo in ponovno uvaja nja stare{instvo in ponovno uvaja nja stare{instvo in ponovno uvaja nja stare{instvo in ponovno uvaja stare{instvo vsakoletne skup{~ine. Kak{en je tvoj vsakoletne skup{~ine. je tvoj je pogled na tak{en na~in odlo~anja v pogled tak{en na~in v pogled tak{en ZTS? Kako bo po tvojem delovala ZTS? Kako bo po delovala ZTS? Kako bo po tvojem delovala ZTS? Kako bo po delovala ZTS? bo vsakoletna skup{~ina? vsakoletna skup{~ina? vsakoletna skup{~ina? vsakoletna skup{~ina?

Rodovi so ustanovitelji ZTS, zato naj tudi rodovi dolo~ajo smer razvoja ZTS in vlogo posameznih organov v zvezi. Menim, da sre~anja vsaka tri leta za nekaj ur tega niso omogo~ala.

Delo nove skup{~ine si predstavljam zelo dinami~no. Veliko dela v skupinah, izoblikovanje stali{~ in usmeritev za posamezna podro~ja, brez plenarnega dela pa tudi ne bo {lo. @al ne gre tako, da bi odlo~ali le o stvareh, ki nas zanimajo. V skupnosti je potrebno sprejeti odlo~itve tudi za manj prijetne zadeve in zanje prevzeti tudi odgovornost.

Kaj je po tvojem mnenju najpo- je po tvojem mnenju najpomembnej{e, kar prina{a nov statut? membnej{e, kar prina{a nov statut? kar prina{a nov

Predvsem vsakoleten neposreden kontakt z rodovi in vodstvom organizacije. U~inkovitost organizacije se meri po delu v rodovih ne po delu IO. [e nekaj besed o dogajanju na izred- [e nekaj besed o dogajanju izred- [e nekaj besed o dogajanju na izred- [e nekaj besed o dogajanju izred- nekaj ni skup{~ini: kak{no je tvoje mnenje ni skup{~ini: kak{no je tvoje mnenje ni skup{~ini:

o dogajanju na skup{~ini? o dogajanju na skup{~ini? o dogajanju

Vsak ima pravico izraziti svoje mnenje in stali{~e in poskusiti prepri~ati "volivce", da ima prav. Razprava je potekala korektno in v mejah poslovnika, za kar ima veliko zaslug Andrej, ki je skup{~ino vodil.

Kljub nasprotovanju MZT je bil sta- Kljub nasprotovanju MZT je bil sta- Kljub nasprotovanju MZT je bil sta- Kljub nasprotovanju MZT je bil statut sprejet - bo to po tvojem vplivalo tut - bo to po tvojem vplivalo to vplivalo na odnose med ZTS in MZT? Kako bi na odnose med ZTS in Kako bi na odnose med ZTS in MZT? Kako bi na odnose med ZTS in Kako bi na Kako ocenil te odnose v preteklosti? ocenil te odnose v preteklosti? ocenil te odnose v preteklosti? ocenil te odnose v preteklosti? te odnose

MZT deluje v mestnem okolju, zato ima druga~ne potrebe do ZTS, kot ve~ina ostali obmo~nih organizacij. Ker pa je v skupnosti potrebno upo{tevati ve~ino, velikokrat pride do razli~nih mnenj in nesoglasij. Nesoglasja

lahko pomenijo napredek in izbolj{avo, lahko pa tudi zavrejo dolo~en proces. Nad dosedanjim delom nimam ve~jih pripomb in ga ocenjujem kot dobro, pogre{am pa malo ve~ anga`iranosti pri uvajanju novosti v organizaci-

ji. Je pa to te`ava vseh obmo~nih organizacij ne le MZT. Odnosi na relaciji ZTS - MZT se ne bodo v ni~emer spremenili, kak{ni pa bodo v obratni smeri pa je odvisno od vodstva MZT. Tvoj osebni stil vodenja se precej Tvoj osebni stil se precej Tvoj osebni stil vodenja se precej Tvoj osebni stil se precej osebni razlikuje od stilov prej{njih na~elni- razlikuje od prej{njih na~elni- razlikuje od stilov prej{njih na~elni- razlikuje od prej{njih na~elni- prej{njih kov. Kako bi se opisal kot vodja slo- kov. bi se opisal kot vodja slo- opisal venske taborni{ke organizacije? V venske taborni{ke organizacije? V venske V ~em si druga~en, bolj{i? ~em bolj{i?

Se strinjam. Moj na~in vodenja lahko opi{em kot demokrati~en, kjer mora vsak prevzeti odgovornost za opravljanje funkcije in to v celoti. Z vsemi dobrimi in slabimi stvarmi. Vsakemu, ki je pripravljen opravljati kak{no funkcijo, bi to omogo~il, ker v na~elu zaupam ljudem. Nekateri imajo to za slabost. Menim pa, da je taborni{tvo organizacija, kjer so mo`ni tudi porazi. Posameznik se tudi na slabi izku{nji lahko nau~i marsikaj.

To ne pomeni, da nimam vizije o prihodnosti. To pomeni le, da te vizije ne nameravam vsiljevati organizaciji. Lahko re~em, da je moja prednost poznavanje mladinske politike v Sloveniji, saj sem kar nekaj let sodeloval v Mladinskem svetu Slovenije, in polo`aja skavtstva v evropskem prostoru. To omogo~a dokaj realen pogled na prihodnost in polo`aj mladih v Sloveniji in posledi~no ZTS.

borni{ke kariere ali samo {e ena borni{ke kariere ali samo ena samo stopnica na poti navzgor? Kje se v ta- stopnica na poti navzgor? Kje se v ta- stopnica na poti navzgor? Kje se v ta- stopnica na poti navzgor? Kje se v ta- stopnica na poti navzgor? se borni{ki organizaciji vidi{ ~ez 5, 10 borni{ki organizaciji ~ez 5, borni{ki organizaciji vidi{ ~ez 5, 10 borni{ki organizaciji ~ez 5, let? let? let? let?

Preden se bom odlo~il za kak{no stopnico navzgor, se bom moral izpopolniti v angle{kem jeziku in osvojiti {e kak{en drug svetovni jezik. Je pa tudi, ~e ne opravlja{ kak{ne pomembne funkcije v ZTS, dovolj podro~ij na katerih lahko koristi{ organizaciji. Si osebno zadovoljen s stanjem v ta- Si osebno zadovoljen s stanjem v ta- Si osebno zadovoljen s stanjem v ta- Si osebno zadovoljen s stanjem v tataborni{tvu danes? Kaj o stanju meni{ borni{tvu danes? Kaj o stanju meni{ borni{tvu danes? Kaj o stanju meni{ borni{tvu danes? Kaj o stanju meni{ danes? o kot tabornik, ne kot na~elnik ZTS? kot tabornik, ne kot na~elnik ZTS? kot tabornik, ne kot na~elnik ZTS? kot tabornik, ne kot na~elnik ZTS? kot Pri~akoval bi ve~ dinamike, ve~ novih idej za izvajanje programa iz rodov. Kot na~elnik v rodu in taborovodja sem stremel k temu, da je bil vsako leto program tabora druga~en. Pri~akoval bi ve~ mednarodnega sodelovanja, v~asih je bilo za to bolj malo mo`nosti, danes pa ti {e denar dajo, samo da si pripravljen sodelovati z nekom iz tujine. Pri~akoval bi ve~jo pripadnost.

diti kulturi organizacije. ^e se odpravimo na to pot in poi{~emo ~loveka, ki bo ustrezal dolo~enim kriterijem (znanje, osebne lastnosti), potem ne moremo ve~ govoriti o voljenih funkcionarjih ampak o kadrovanju - imenovanju na funkcijo.

Koliko osebnih naporov in ~asa zah- Koliko osebnih naporov in ~asa zah- Koliko osebnih naporov in ~asa zah-

Koliko osebnih naporov in ~asa zah- naporov in teva, po tvojih izku{njah, od tabor- teva, tvojih izku{njah, od tabor- teva, po tvojih izku{njah, od tabor- teva, tvojih izku{njah, od tabornika biti na~elnik ZTS? Kak{ne so po nika biti na~elnik ZTS? Kak{ne so po nika biti na~elnik ZTS? Kak{ne so po nika biti na~elnik ZTS? Kak{ne so po tvojem osebne zna~ilnosti dobrega tvojem osebne zna~ilnosti dobrega zna~ilnosti na~elnika ZTS? na~elnika ZTS? ZTS?

Predvsem ~as je tista komponenta, ki ti postavlja omejitve. Napore odtehtajo izku{nje, prijatelji in dogodiv{~ine. Glede na izku{nje v zadnjih dveh letih, bi rekel da en dan na teden (24 ur). ^e si {tudent, s tem nima{ te`av, ~e pa si zaposlen, pa to lahko pomeni veliko oviro. Delo IOja in komisij lahko uskladi{ s svojim delavnikom. Sodelovanje z drugimi, predvsem dr`avnimi institucijami, pa poteka predvsem v dopoldanskem ~asu. Tako, da je potrebno rezervirati tudi nekaj dopusta za opravljanje funkcije.

Za konec: bo{ marca {e enkrat kan-

Za konec: bo{ marca {e enkrat kan-

Za konec: bo{ marca {e enkrat kan-

Za konec: bo{ marca {e enkrat kan- bo{ didiral za na~elnika ZTS? didiral za na~elnika ZTS? didiral za na~elnika ZTS? didiral za na~elnika ZTS?

Odlo~itev o ponovni kandidaturi sem sprejel `e pred skup{~ino in je bila povezana s sprejemom statuta. ^e bi bila odlo~itev druga~na, bi imeli skup{~ino ponovno `e v decembru. S svojo odlo~itvijo pa nisem `elel vplivati na odlo~itev na zadnji skup{~ini. Koga bi `elel v svoji ekipi? Kak{ne Koga bi `elel svoji ekipi? Kak{ne `elel tabornike bi `elel, da so v IO ZTS? tabornike bi `elel, da so v ZTS? `elel, ZTS?

O sestavi ekipe {e ni bilo ~asa razmi{ljati, kon~no odlo~itev pa bodo sprejeli predstavniki rodov na skup{~ini. Predvsem pa `elim, da se za funkcije odlo~ijo posamezniki, ki jim ni odve~ tudi politika v taborni{kih vrstah. Delo v IOju ni le vodenje komisije in izvajanje aktivnosti ampak se je potrebno ubadati tudi s financami, na~rtovanjem, usklajevanjem, sodelovanjem ..., skratka politika.

Je na~elni{tvo ZTS vrhunec tvoje ta-

Je na~elni{tvo ZTS vrhunec tvoje ta-

Je na~elni{tvo ZTS vrhunec tvoje ta-

Je na~elni{tvo ZTS vrhunec tvoje ta- vrhunec

Vsaka organizacija ima svojo kulturo in stil vodenja je potrebno prilago-

Boris Mrak, boris.mrak @ epn.ba

Leto je naokoli

Po~asi a nezadr`no se nam bli`ajo prazniki okoli novega leta, kmalu se nas bo lotila prazni~na mrzlica, nekateri so `e za~eli razmi{ljati o daril za obdarovanje svojih najbli`jih, drugi pa se bodo teh opravil lotili v zadnjem trenutku. Vse pa nas bo zajela prazni~na mrzlica in zopet bomo v pri~akovanju novega leta in z upanjem, da se bodo nere{ene zadev uredile v naslednjem letu. Malo bomo pozabili na dnevne te`ave in se podzavestno tola`ili, da bo drugo leto bolj{e in prijetnej{e in sploh brez te`av. In tako se tola`imo iz leta v leto in postajamo starej{i, izku{enej{i in sploh mislimo, da nas ni~ ve~ ne more presenetiti. Na `alost tako razmi{ljamo tudi o na{i taborni{ki organizaciji, dejstva so pa seveda malo druga~na. No, pa vsaj za ta novoletni ~as pustimo te`ave malo ob strani in se poveselimo in u`ivajmo v nekaj prostih dnevih in zabavi, ki bo povsod okoli nas.

Ampak konec leta je seveda ~as, da se malo ozremo na prehojeno pot zadnjih dvanajstih mesecev in se vpra{ajmo, kaj smo pa v tem letu uspeli narediti? Zase, za dru`ino, za organizacijo v kateri prebijemo toliko svojega prostega ~asa. Ali smo se med letom sploh `e kdaj povpra{ali: Kako pa mi taborniki skrbimo za na{e premo`enje? Ali smo taborniki dobri gospodarji? Ali dobro skrbimo za to, kar so nam zapustili na{i predhodniki? Ja kaj bomo pustili pa novim generacijam, ki {ele prihajajo? Ali pa je morda bolj pomembno to, da se imamo mi dobro, tisti, ki bodo pri{li za nami, naj si pa kar sami preskrbijo to, kar bodo potrebovali. Ali menite da je tak odnos in razmi{ljanje v redu? Mislim da bi tej zadnji misli kar velik del ~lanstva pritrdil in na glas trdil, kako dobro skrbijo za taborni{ko premo`enje. Moje izku{nje iz preteklosti seveda govorijo druga~e, s tem pa ne mislim, da nimamo v na{ih vrstah tudi svetlih izjem, kar je pohvalno. To, kar me osebno bolj skrbi pa je to, da splo{no stanje ni tako ro`nato, kot bi nam ga radi nekateri predstavili. In zakaj? V organizaciji {e vedno na primer nimamo centralnega seznama nepremi~nin, ki so v lasti posameznih rodov in temu pripadajo~e dokumentacije. [e vedno nimajo vsi rodovi v svojih statutih opredeljeno, da v primeru prenehanja delovanja rodu, premo`enje in s tem seveda povezane tudi nepremi~nine, preidejo v lastni{tvo drugega rodu oz. ZTS. Zato, ker {e vedno nismo pripravljeni zdru`evati mo~i in sredstev, da bi si pridobili dodatne nepremi~nine. Zato ker za nekatere nepremi~nine, ki smo jih dobili v preteklosti, {e vedno nimamo urejenih dokumentov, in tudi zato ker za nekatere nepremi~nine skrbimo zelo ma~ehovsko.

No, leto je naokoli in upajmo, da bo drugo leto ~isto druga~no, mnogo bolj{e! Bojim pa se, da temu ne bo tako. Ko bi me vsaj prijetno presenetili dogodki v prihajajo~em letu. Pa Sre~no!

Sarajevo, 21.11.2005

Kdo bo vodja?

Neki ~lovek je {el skozi gozd in zagledal lisico, ki je bila brez nog. ^udil se je, kako je mogla pre`iveti. Takrat pa je opazil tigra, ki se je pribli`al s plenom v gobcu. Najprej se je tiger sam nasitil, preostanek mesa pa je pustil lisici.

Naslednjega dne je Bog poskrbel za lisico na isti na~in. Mo` se je za~el ~uditi veliki bo`ji dobroti in si je rekel: "Tudi jaz bom lepo po~ival v kakem kotu in popolnoma zaupal v Gospoda in on bo poskrbel zame, da bom imel vsega, kar potrebujem."

Tako je po~el ve~ dni, a ni~ se ni zgodilo in ubogi ~lovek je bil `e na pragu smrti. Tedaj je sli{al neki glas, ki je rekel: "Hej, ti, ki si na poti zmote, odpri o~i za resnico! Zgleduj se po tigru in nehaj `e posnemati pohabljeno lisico!"

(Anthony De Mello)

^eprav se je dogajanje okrog izredne skup{~ine ve~inoma vrtelo okrog statuta, je ta skup{~ina sprejela {e en sklep, ki je za organizacijo prav tako pomemben. To je sklep o skraj{anju mandata zdaj{njim organom ZTS. Ta sklep pomeni, da bo naslednja skup{~ina `e tudi volilna.

Kar pomeni, da se bo zelo v kratkem za~el postopek za zbiranje kandidatur ~lanov novih organov ZTS. Zaradi te`av v IO se v organizaciji `e nekaj ~asa pojavljajo ugibanja o tem, kdo bo novo vodstvo, in predvsem, kdo bo novi vodja. Ali pa bo mogo~e kar stari.

Ne glede na ugibanja, bo za prihodnost organizacije izredno pomembno, kdo bo to organizacijo vodil. Tudi nov statut bo bolj{i samo, ~e ga bo novi vodja, in novo vodstvo z njim, znal izkoristiti v celoti. Zaradi zmanj{anja {tevila ~lanov IO ZTS bo na teh, ki bodo izvoljeni, {e ve~ja osebna odgovornost za delovanje organizacije. Nenazadnje bo imela vsakoletna skup{~ina tudi mo`nost zamenjave kakega ~lana IO ZTS, ~e bo ocenila (ali ~lan IO ZTS sam), da ne zmore ve~ opravljati svojega dela.

Za nove ~lane IO rabimo odgovorne, zrele, strokovno in taborni{ko dobro podkovane ljudi, ki imajo {iroko podporo v organizaciji in tudi zunaj nje. Ljudi, ki bodo znali delovati v skupini, ki znajo voditi, ki vedo, kaj ho~ejo in znajo to tudi povedati. Ljudi, ki so sposobni strate{kega pogleda in so sposobni tudi akcijsko planirati. Ljudi, ki znajo poslu{ati in se odzivati. Tabornikeskavte po du{i. Osebnosti!

Prepri~an sem, da organizacija ima take ljudi. In prepri~an sem, da smo jih sposobni izlu{~iti. Naloga vseh nas je, da o tem dobro razmislimo in da te ljudi tudi najdemo. Ni~ hudega, ~e jih najdemo ve~. Dober vodja bo znal uporabiti vsakega, tudi protikandidate.

Imate pol leta za razmislek.

Amerikanec, amerikanec @ rutka.net

KAZALO

LETNIKA Kazalo 2005

Adrenalin

1/31 [portno plezanje (Bla` Verbi~)

2/37 Turno smu~anje (Da{a Lamut)

3/35 Deskanje na snegu - bordanje (Ur{ka Bergant)

7-8/38 Kajak (Luka Snoj)

9/41 Alpinisti~no gibanje (Ninocka)

10/37 Hajk (Jo{t Bukovec)

11/30 Soteskanje (Jo{t Bukovec)

12/42 Rugby (Da{a Lamut)

Aktualno

1/17 Za kaj si KOPR zaslu`i viktorja? (Tadej Pugelj)

5-6/12 Starostne veje (Matja` Jesen{ek - Jess)

5-6/14 Skavt Peter (Maru{a Ba{a, Da{a Lamut, Matja` Jesen{ek, Tadej Pugelj)

5-6/16 Kjotski protokol (Pugy)

7-8/12 Starostne veje (Matja` Jesen{ek)

7-8/14 Sprememba statuta (Amerikanec)

7-8/16 Kam gredo smeti? (Pugy)

7-8/17 Varstvo pred po`ari (Pugy)

9/9 Rodov posvet (Pugy)

10/15 Oblikovni predlogi (Pugy)

10/15 Delavnica Vklju~enost mladih (Pugy)

10/16 Starostne veje (Pugy)

10/16 Skavt Peter (Pugy)

10/17 Komisija za program za mlade (Pugy)

11/8 Izredna skup{~ina (Ale{)

11/16 PePe pas 2005 (Katja Vu~ko)

11/16 Rodov posvet (Pugy)

12/8 Pogovor z Toma`em Strajnarjem (Amerikanec)

12/16 80-let strica Godca (Tomo [ajn)

12/25 priloga Statut ZTS

Anketa

1/14 Razdeljena taborni{ka javnost (Ale{ Cipot in Tanja Cirkven~i~)

2/10 Zvesti prijatelji (SiNi)

4/17 NOT (SiNi)

7-8/23 Mnogoboj (SiNi)

9/12 Vzgoja v ZTS (SiNi)

12/24 Misli ~lanov Taborove ekipe (Ale{ Cipot)

Astronomija (Primo` Kolman)

Dotik (Sergeja)

Faca

1/40 Bla` Grah (Bubi)

2/40 Tanja Mimovi~ (Maru{a Ba{a)

3/39 Matija [pacapan (SiNi)

7-8/41 Boris Volari~ (Ninocka)

9/39 Tina Vodovnik (Katju{a [avc)

11/39 Mitja Belak (SiNi)

Fotostrip (Bla` Verbi~, Luka

Snoj, Peter Rink)

9/40, 10/34, 11/37, 12/46

Intervju

1/21 Marta Le{njak (Tone Simon~i~)

2/22 Brankica Kouter (Ale{ Cipot)

3/20 Mitja Lamut (Tone Simon~i~)

4/22 Domen in An`e Rozman (Da{a Lamut)

5-6/24 Miha Ma~ek - Muc (Da{a Lamut)

7-8/26 Sandi Glin{ek (SiNi)

9/28 Bla`, Bine in Dane (SiNi)

10/28 Toma` Hudomalj (SiNi)

11/27 [pela Rozman (Maru{a Ba{a)

12/37 Ale{ Debeljak (Jo{t Bukovec)

Klepet

1/12 Maja Rozman (Tone Simon~i~)

2/8 Miha [kofic (Ale{ Cipot)

3/8 Bogdan Novak (Bo{tjan La~en, Barbara Ba~nik - Ba~a)

4/9 Csaba Szabo (Amerikanec)

7-8/6 Dr. Zdenka ^eba{ek - Travnik (Ale{)

9/10 Angle{ki skavti (Aljo{a Bizjak)

11/10 Borut Cerkveni~ (Ninocka)

12/18 Beti Ger`elj (Maru{a Ba{a)

Koktajli

Kolumna

Igra (Sergy)

Imeti vod GG (Barbara Ba~nik - Ba~a)

Iz taborni{ke pesmarice (Bubi)

Je`kov koti~ek (JureJE@)

Kemija v taborni{tvu (Lea Repi~)

(Pugy)

Kosobrinovi pripravki (Kosobrin)

Mednarodna stran (Matic Stergar)

Napovednik (Tadej Pugelj)

KAZALO LETNIKA

Nasveti vodjem (Jasna Vuradin Popovi~)

1/36, 2/36, 3/36, 4/36, 5-6/36, 7-8/36, 9/36, 10/36, 11/36, 12/44

Od rodov

2/17 Po poteh Cankarjevega bataljona (JAnezu)

3/17 Zimovanje So~a (Bo`o Lovi{~ek)

3/17 Zre{ki taborniki na zimovanju (Mojca, Lea, Patricija)

Orientacija

1/34 Minsko polje (Kovax)

2/34 Analiza vmesnih ~asov (Bubi)

3/34 Priprava na NOT (Pepl)

4/34 Geocaching (Igor Bizjak - Bizi)

5-6/35 Te~aj orientacije in topografije (Andra` Ravnikar)

7-8/35 OK Polaris (Pepl)

12/23 DTK 50 (Pepl)

Potepanja

1/18 O ZNOT-u

1/20 Eurojam (Jure Habjani~)

2/18 Glas Jelovice (Maja Toma`in in SiNi)

2/20 ZOT (Mina)

3/18 35. obletnica RJZ Velenje (SiNi)

4/16 NOT (Tanja Poto~nik, Kovax, SiNi)

4/20 DanKO (Pugy, Vida)

4/21 Jugonostalgija (JureJE@)

5-6/17 Bi~ikleta `ur (Ale{ Cipot)

5-6/20 [kalska liga (SiNi)

5-6/21 Gola` leta (SiNi)

5-6/22 Taborni{ki festival (Tine Klajder - [torkla, Ba~a)

7-8/18 Predstavitveni tabor RMB (Anja Kosovel)

7-8/19 Sodni{ki seminar (Pugy)

7-8/19 Piratski izziv (Nina Fin`gar)

7-8/20 Mnogoboj (Jess, Nina Fin`gar, SiNi, Pugy)

9/14 Taborjenja rodov

9/18 ARS (Toma` Hudomalj)

9/20 Olimpijska tr`nica (Barbara Ba~nik - Ba~a)

10/30 Totem (SiNi)

10/40 Taborjenja rodov

11/17 ZNOT (Erika Zalokar)

11/18 NaBoj (Barbara Ba~nik - Ba~a)

11/20 Vlak prostovoljstva (Barbara Ba~nik)

11/22 Mo~ne ukane (SiNi, Matej B. Kobav - Miki)

Predstavitve rodov (Pugy)

1/28 Rod heroj Vitez Ljubljana

2/28 Rod Stane @agar - mlaj{i Kranj

3/28 Rod Rde~i Zalog Ljubljana

Psihologija

10/39, 11/35, 12/45

Razno

1/14 Mnenje (Miha Ma~ek - Muc)

1/32 Naredi si sam (Barbara in Katarina Ba~nik)

1/37 Vozli (Miha Eder)

3/12 Mnenje (Janezu)

3/38 Iz arhiva (Ale{ Cipot)

4/38 Iz arhiva (Ale{ Cipot)

5-6/38 Iz arhiva (Ale{ Cipot)

7-8/39 V spomin Jani Leskovec

9/26 Fotonate~aj (Bla` Verbi~)

9/34 Medved in klop (Pugy)

10/17 Mnenje (Dubi)

10/19 Eurojam

11/38 Popotovanja - Pariz (Jo{t Bukovec)

12/13 Kazalo letnika 2005 (Ale{ Cipot)

12/17 V spomin Sergeju Vo{njaku (Tone Simon~i~)

12/49 Mi{ek Stuart

(Irena Jeretina)

1/24 Rod Severni kurir Slovenj Gradec (Katju{a [avc)

2/25 Rod Pusti grad [o{tanj (SiNi)

3/24 Rod Stane @agar - mlaj{i Kranj (Ba~a)

4/25 Mladi bori Ajdov{~ina (Maru{a)

5-6/27 Portoro{ki Morski viharniki (Tina Br`an)

7-8/28 Rod Gorjanskih tabornikov Novo mesto (Jo{t Bukovec)

9/22 Ekipa revije Tabor (Ale{ Cipot)

11/24 Poklju{ki rod Gorje (Da{a Lamut)

12/34 Rod Pogorevc @erjav (SiNi)

Tema meseca

1/4 Lu~ miru (Sandi Glin{ek, Toma` Sinigajda)

2/4 Dan razmisleka (Tadej Pugelj, Toma` Strajnar, Ale{ Cipot, Tina Br`an)

3/4 Zvesti prijatelji (Ale{ Cipot, Bo{tjan La~en, Matja` [malc, Andrej Te`ak)

4/4 Razpisi in projekti (Ale{ Cipot, Ivo [tajdohar, Ale{ Skali~)

5-6/4 Mnogoboji (Ale{ Cipot, Matej B. Kobav - Miki, Tadej Beo~anin, Bla` Verbi~, Meti Buh, Matja` Jesen{ek - Jess)

7-8/4 U`ivanje alkoholnih pija~ in kajenje na taborni{kih akcijah (Ale{ Cipot, Rade Pribakovi~, Luka Okorn, Ga{per Rupnik)

9/4 Dolenjska OO ZTS (Jo{t Bukovec)

10/4 ROT (Du{an Petrovi~, Bla` Kova~i~, SiNi)

11/4 Taborni{ko izrazoslovje ([pela Les)

12/4 Izredna skup{~ina (Amerikanec, Klemen Kenda - Bubi, Sandi Glin{ek)

Uvodnik (Ale{ Cipot)

@VN (Aljo{a Bizjak)

Taborni{ki vestnik (urednik: Aljo{a Bizjak)

Tabor na obisku

Taborni{ka fotografija (Bla` Verbi~)

Taborni{ka znanja (SiTo)

AKTUALNO

80 let strica Godca

V ve~ kot polstoletni zgodovini Roda sne`ni{kih ru{evcev iz Ilirske Bistrice bi te`ko na{li ~lana, ki je tako izrazito zaznamoval taborni{tvo na bistri{kem kot je na{ slavljenec Franc Godec, ki je oktobra praznoval 80-letni jubilej.

ob~ine in obstalo v Kute`evem, nekaj ~asa pa sta ~eti delovali tudi v Kne`aku in Podgradu. Bistri{ki taborniki so iz leta v leto prejemali tedanje najvi{je priznanje ZTS, Partizanski odred in tudi Kip ilegalca ter vsa najvi{ja jugoslovanska taborni{ka priznanja. Najvi{ja taborni{ka priznanja je v tem ~asu prejel tudi Franc Godec.

Stric Godec, kot so ga obi~ajno imenovali mlaj{i taborniki, je pri{el iz rodne Dolenjske v Ilirsko Bistrico po drugi svetovni. Tu si je ustvaril (taborni{ko) dru`ino, saj je bila `ena Vida dolga leta taborni{ka kuharica, vsi trije otroci pa so se vklju~ili v taborni{ke vrste. Frane je pri{el med tabornike v za~etku {estdesetih let, ko je bil tedanji odred v kadrovski krizi. Pri{el je na kratko, ostal pa je do danes, kot ~lan kluba gr~ 'Stari ma~ki' RSR.

Skoraj 20 let je bil stare{ina roda, do 1983, ko je predal {tafeto mlaj{im. To so bila leta najve~jega vzpona sne`ni{kih ru{evcev, saj je ob vi{ku {tel odred kar 450 ~lanov. Taborni{tvo se je iz Ilirske Bistrice {irilo v druge kraje,

V ~asu njegovega vodenja so taborniki pridobili staro stavbo v sredi{~u mesta, jo s prostovoljnim delom uredili in ob pomo~i ob~ine pridobili lep in funkcionalen dom. Na God~evo pobudo so prevzeli v upravljanje nekdanjo planinsko ko~o v ^rnem dolu in jo z obnovitvenimi in vzdr`evalnimi deli uredili v priljubljeno taborni{ko sredi{~e pod Sne`nikom.

V tem obdobju so se za~eli bistri{ki taborniki odpirati v slovenski in tudi jugoslovanski prostor z udele`bo na republi{kih tekmovanjih ter slovenskih in jugoslovanskih zletih.

Leta 1981 so pod stare{instvom Franca Godca izvedli 8. zlet ZTS, ki je dolgo veljal za enega najbolje organiziranih v zgodovini slovenske taborni{ke organizacije. Godca sre~amo tudi med pobudniki za ustanovitev Ju`no-primorske.notranjske podro~ne zveze, nekaj mandatov pa je bil tudi ~lan nadzornega odbora in drugih delovnih teles ZTS. Ta prilo`nostni zapis je lahko le skica za taborni{ki portret strica Godca, ki je bil v svojem ~asu nekak{en sinonim za taborni{tvo v Ilirski Bistrici, zato mu 'ru{evci' kli~emo, {e na mnoga zdrava in taborni{ko aktivna leta. Tomo

Franc Godec na eni izmed sve~anosti ob taborni{ki ko~i v ^rnem dolu. Foto: arhiv RSR Ilirska Bistrica

Foto: arhiv RSR Ilirska Bistrica

V spomin tretjemu predsedniku ZTSSergeju Vo{njaku

Te`ko se je v nekaj stavkih spominjati ~loveka, ki je po svoje zaznamoval del taborni{ke zgodovine. Sergeja sem osebno bolje spoznal, ko je bil `e nekaj let stare{ina ZTS, taborni{ka prijatelja pa sva postala, lahko re~em, kmalu zatem. Na vse nas, tedaj mladince, ki smo postali ~lani stare{inskega sveta oziroma izvr{nega odbora ZTS, je predstavljal simpati~no avtoriteto. Vedno je bil pripravljen pomagati, prisluhniti sogovornikom. Bil je duhovit, {iroko razgledan. Tovari{.

stare{ina ZTS; tedaj je bil odgovorni urednik Slovenskega poro~evalca, dana{njega Dela.

V ~asu njegovega vodenja ZTS je bilo taborni{ko dogajanja izredno pestro. Leta 1959 se poenotijo republi{ki statuti, taborni{ko gibanje se prenese tudi med visoko{olce, okrajni taborni{ki sveti postanejo operativni organi, za~ele so se ustanavljati ob~inske in mestne zveze, ime Zdru`enje se spremeni v Zvezo, rodovi se preimenujejo v odrede, dru`ine v ~ete, sveti v zveze, stare{ine ZTS in ZTO pa v predsednike.

mo v spominu vsi, ki smo sodelovali z njim. Tako smo "padli" v republi{ke organe tudi prvi u~enci in se u~ili, kako voditi dru{tva, taborjenja, zimovanja, urejati Tabor itd. Te`ave so bile podobne dana{njim.

SERGEJ VO[NJAK, rojen Ptuj~an, je lanskega oktobra praznoval 80-letnico. V mladinskih organizacijah je deloval precej ~asa; od leta 1939 je bil ~lan Skoja, sodeloval je v OF v Ljubljani, v partizanih je imel najrazli~nej{e politi~ne funkcije. Je nosilec partizanske spomenice. Od za~etka leta 1944 pa do maja 1947 je bil v Glavnem odboru Ljudske mladine Slovenije in bil v tem ~asu tudi

urednik Mladine in Pionirja. Od februarja 1958 do maja 1964 je bil tretji

Sergej se je zavzemal za raz{iritev organizacije. Tedaj je bil na~rt, da mora ZTS omogo~iti vsakemu mlademu ~loveku sodelovanje v tej, tedaj novi mladinsko vzgojni organizaciji. Od tod ambiciozni na~rti o ~lanstvu dvajset in ve~ tiso~ mladine v taborni{kih vrstah. Leta 1959 je bila {iroko zasnovana akcija raz{iritve gibanja. Rodovi so se razcepili v nove rodove. Sergej je opozarjal, da je treba prej poskrbeti za vodnike in druge voditelje taborni{tva, kajti sicer bo organizacija zvodenela. Zagovarjal je vlogo mladine pri vodenju in ji dajal prednost. Nikoli nismo imeli ob~utka, da gre za politika - v klasi~nem pomenu.. Nasprotno! Spoznavali smo taborni{ke prvine odnosov, pravo delovno vzdu{je. In takega ima-

Nazadnje smo se sre~ali z njim v Cankarjevem domu ob 50-letnici ZTS, ko je kljub bolezni le pri{el in z nasme{kom pripovedoval, kako smo potovali po Jugoslaviji na razne skup{~ine. Sredi novembra smo se na ljubljanskih @alah poslovili od plemenitega ~loveka - tabornika. Ni fraza, ~e zapi{em, da se bomo z najlep{imi mislimi spominjali na svojega stare{ino.

Tone Simon~i~

50-letnica ZTS v Cankarjevem domu. Foto: arhiv Toneta Simon~i~a

Foto: arhiv revije Tabor

Glas Jelovice 2006 - razpis

Rod svobodnega Kamnitnika vas tudi letos vabi na tradicionalno zimsko orientacijsko tekmovanje, ki bo letos potekalo 7. januarja. Tekmovanje bo potekalo po zasne`enih poljanah [kofjelo{ke okolice. Priprave so `e v polnem teku, sneg je naro~en in ~akamo le {e va{e navdu{ene, od mraza rde~e obraze.

Tudi letos bomo tekmovali v petih kategorijah, GGji in PPji razdeljeni po spolu. Gr~e pa bodo tekmovale v eni kategoriji. Vsako ekipo sestavlja 5 ~lanov, dovoljeno je odstopanje za enega v obe smeri.

[tartnina [tartnina [tartnina [tartnina [tartnina tudi letos zna{a 7000 SIT, in vklju~uje na{itke, topli obrok, nagrade, karte in stro{ke organizacije. Zadnji rok prijav je sreda, 4.1.2006, do osme ure zve~er. Na Na Na Na dan tekmovanja prijav ne sprejemamo dan tekmovanja prijav ne sprejemamo sprejemamo. [tartnino

naka`ete na: Dru{tvo tabornikov Rod Svobodnega Kamnitnika [kofja Loka, na ra~un RSK odprtega pri NLB: 020240053801979. Prijava velja le s pla~ano {tartnino. Prijava velja le s pla~ano {tartnino. Prijava velja le s pla~ano {tartnino. Prijava velja le s pla~ano {tartnino. le

Va{e prijave prijave prijave prijave prijave pri~akuje na naslednjih koordinatah:

Jana Kalan, Hafnerjevo naselje 107, 4220 [kofja Loka

Mobi: 040 215 458

e-mail: glasjelovice@ gmail.com

Prijavnico najdete na spletni strani http://glasjelovihttp://glasjelovice.rutka.net.

Ve~ informacij Ve~ informacij Ve~ informacij Ve~ informacij Ve~ najdete na spletni strani http://glashttp://glashttp://glashttp://glasjelovice.rutka.net jelovice.rutka.net jelovice.rutka.net jelovice.rutka.net jelovice.rutka.net, lahko pa se obrnete tudi na vodji tekmovnaja Janeza Bernika, 031 416 350, jbernik @gmail.com in Matejo Jereb, 040 224 974, mjereb@ kss-loka.si.

Kot smo `e navajeni bomo tudi letos na tekmovanju uporabljali sistem elektronskega perforiranja (Sport- sistem elektronskega perforiranja perforiranja

Ident Ident Ident Ident Ident), zato bi lepo prosili vse ekipe, ki ~ipe imajo naj le te prinesejo s seboj. Vsi ostali si boste ~ipe lahko sposodili na tekmovanju, zanje pa boste polo`ili kavcijo petih tiso~akov.

To~en kraj za zimsko pustolov{~ino bomo objavili na straneh rutke.net in na{i spletni strani.

Za ekipe iz oddaljenih krajev, ki bodo prispele na kraj tekmovanja `e dan prej bomo priskrbeli preno~i{~e v telovadnici {ole (armafleksi, spalke, copati…)

Se vidimo 7. januarja 2005, nekje v okolici [kofje 7. 2005, nekje okolici [kofje nekje Loke! Loke!

Rod svobodnega Kamnitnika [kofja Loka

TABORNI[KE NOVICE

Klub tabornikov-{tudentov v akciji!

Taborniki-{tudenti smo se v leto{njem letu podali novim dogodiv{~inam in zmagam naproti. @e sredi lanskega leta se je porodila ideja o mladinski izmenjavi z nam podobnimi (ali pa vsaj pribli`no enako starimi ☺ ) vrstniki. Ta ideja je dobivala bolj in bolj konkretno podobo in se kon~no izoblikovala v tristransko izmenjavo med nami, ter skupinama [pancev in Malte`anov. Prvi del te nore izku{nje, imenovan “Send an SMS”, smo leto{njega avgusta do`iveli v [paniji, drugi del se bo konec decembra zgodil v Sloveniji, tretji pa poleti 2006 na Malti. Imeli smo se “bery bery muy bien”, kar boste gotovo razbrali tudi iz fotografij!

Veselovetrovci snemajo dokumentarec o mladini

Taborniki Veselega vetra iz Murske Sobote smo se odlo~ili posneti kratki dokumentarec o mladini v Murski Soboti. Rde~a nit filma so mladi, kaj lahko v Murski Soboti po~nejo in kaj jim ta nudi. Zatorej smo se podali v mesto, opravili nekaj intervjujev s predstavniki mladinskih organizacij (kot sta MIKK (Mladinsko Informativno Kulturni Klub) in KP[ (Klub Prekmurskih [tudentov)), s psihologinjo na sobo{ki gimnaziji, z `upanom Murske Sobote in naklju~nimi mladimi mimoido~imi. Obiskali smo razli~ne dejavnosti katerih se mladi lahko udele`ujejo (glasbene in likovne delavnice, razne {portne aktivnosti, plesno {olo Ur{ka in seveda tabornike). ^eprav med mladimi prevladuje mnenje, da se v Murski Soboti dogaja premalo, je ekipa (sestavljamo jo Ale{ (odgovorni urednik), Miha (monta`a in glasba), Deja (gospodi~na novinarka), Mirjana (novinarka 2) in Toma` (kamera in "le re`isjr")) ugotovila da ponudba ni majhna, le mladi niso zadosti obve{~eni, ali pa so ti premalo zainteresirani. Seveda pa ni vsakdo za vse in nekateri ho~ejo ve~ tega, drugi pa ve~ tistega, vsem pa je te`ko ugoditi naenkrat. Se vidimo na premieri ☺ Ventilatorrr…

Najve~ja te`ava

mladih v Murski

Soboti je preslaba obve{~enost, ne pa premajhna

ponudba

aktivnosti za

mladino. Foto: Lea

Repi~

TABORNI[KE NOVICE

80 let zdru`enja slovenskih tabornikov - GOZDOVNIKOV

Lu~ miru

Droben plamen Ti Ti Ti Ti Ti podarim.

Upam!

Da te plamen prebudi, Ti Ti Ti odpre o~i!

Te izpusti iz prime`a vsakdanjosti!

Te razveseli, srce z upanjem napolni Ti Ti Ti Ti Ti!

Mi Mi Mi Mi Mi upamo in si `elimo, zato droben plamen Ti Ti Ti Ti Ti podarimo!

Vabljeni na osrednjo prireditev ob sprejemu Lu~i Miru iz

Dobimo se ob 18.30 v ljubljanski Stolnici in ob 19.30 pred magistratom!

Skupaj smo mo~nej{i!

Odbor za pripravo LMB pri ZTS

8. decembra 1925 so v Ljubljani ustanovili Zdru`enje slovenskih tabornikov, drugo taborni{ko organizacijo, na osnovah na~el Ernesta Thompsona Setona. Svobodomiselni in napredni ustanovitelji niso sogla{ali z voja{kim na~inom skavtstva Baden Powella in so se zato odcepili od skavtske organizacije. Postavili so, lahko re~emo, temelje tudi dana{njim vrednotam slovenskega taborni{tva.

Filatelisti rodu Ro`nik proslavljajo 80-letnico ustanovitve ZTS, 8. decembra 2005, ko so izdali poseben po{tni taborni{ki filatelisti~ni `ig. Dotiskali so dopisnico (Dru{tvo tabornikov Rod Ro`nik /{t.25/), ki prikazuje tabornika pod drevesom ob tabornem ognju, v ozadju pa je naselje {otorov. Dotiskana celina - pismo in posebne ovojnice pa prikazujejo (Dru{tvo tabornikov Rod Ro`nik /{t.26/) ~lanski trak, zna~ilen za nekdanje slovenske oznake: zlat lipov list (tretja nekdanja stopnja…) in zlati oznaki na~elnika rodu. Obe dotiskani celini sta potrjeni na Po{ti Slovenije, `ig pa registriran oziroma odobren pri isti instituciji.

Tone Simon~i~ anton.simoncic @ telemach.net

Skavtska lilija obdana z Lu~mi Miru! Utrinek iz lanske odprave na Dunaj. Foto: SiNi

Dan odprtih vrat v Gozdni {oli

Program evropskih skupnosti MLADINA omogo~a pridobitev finan~ne podpore za posamezne oblike mednarodnega sodelovanja na podro~ju mladine. Namen programa temelji na spoznanju, da je projekt oblikovanja Evrope v marsi~em odvisen od medsebojnega poznavanja njenega prebivalstva in razumevanja razli~nosti med razli~nimi predeli Evrope. Program je namenjem vsem mladim med 15. in 25. letom starosti, prijavitelji projektov pa so lahko vse pravne osebe, ki s svojimi aktivnostmi ne te`ijo k ustvarjanju profita.

Taborniki smo torej “idealna” populacija za tovrstne projekte. Vsi, ki bi radi izvedeli ve~ o programu Mladina, {e posebej pa o mladinskih izmenjavah, ste vabljeni na DAN ODPRTIH VRAT mladinske izmenjave “Slovenia live!”. Le-ta se bo dogajal 28. 12. 2005 od 14.00 naprej v gozdni {oli v Bohinju.

Ve~ informacij dobi{ na Spela.Peklar@guest.arnes.si - tukaj pa tudi sprejemamo prijave za obisk!

Jamboree slovenskih zamejskih skavtov

Slovenska zamejska skavtska organizacija iz Trsta oziroma Gorice organizira 5. slovenski zamejski Jamboree, s katerim `elijo povezati skavte razli~nih, a sorodnih organizacij: ZSKSS, AGESCI, RMV, ZTS in Scout d'Europa.

Vesela sre~anja M^

Leto{nja tema MZT veselih sre~anj za M^ in murne je bila pravlji~na de`ela.

Odlo~itev se je izkazala za pravo, saj so otroci u`ivali, ko so obla~ili svoje vodnike, poslu{ali in si izmi{ljevali svoje lastne zgodbe, odgovarjali na vpra{anja pravlji~nega kviza, leteli, se sladkali s bananami v ~okoladi in iskali pot iz labirinta. Leto{nja sre~anja so bila res vesela in uspe{na, saj nas ni prestra{ila niti debela sne`na odeja.

Ur{a Novak

Organizatorji vabijo vse, ki so pripravljeni pomagati.

Organizatorji so se glede na pobude zainteresiranih udele`encev odlo~ili za spremembo na~rtovanega termina. Jamboree bi naj tako trajal od 27. julija do 6. avgusta 2006 za vejo izvidnikov in vodnic, od 29. julija do 6. avgusta za vejo roverjev in popotnic in od 31. julija do 6. avgusta za vejo vol~i~ev in volkuljic. Podrobnej{e informacije o poteku Jamboreeja dobite na njihovi spletni strani www.szso.org. ^imprej sporo~ite va{o morebitno udele`bo na e-naslovu 5_jamboree@yahoo.it, ne glede na to, da je rok za prijavo `e potekel. [e vedno ostaja skrivnost, kateri kraj bo gostil jamboree, organizatorji pa zagotavljajo, da bo vsekakor nekje ob meji med Italijo in Slovenijo.

@ur MZT

Taborniki v Ljubljani se `e pripravljamo na praznovanje novega leta. Kot se spodobi bomo to proslavili z `urom. @e tradicionalni MZT `ur bo v petek, 16. decembra 2005 od 20h dalje v FuzBaru na Trubarjevi v Ljubljani. Vabljeni taborniki od vsepovsod, ki si `elite sprostitev, zabavo, super taborni{ko dru`bo in odli~no glasbo. @ur bo poln prijetnih presene~enj. Letos je {e posebno presene~enje vstopnina - vstopnice v "predprodaji" so namre~ brezpla~ne. Zato si ~im prej priskrbi svojo vstopnico za ta nepozaben `ur, saj je {tevilo vstopnic omejeno!

TABORNI[KE NOVICE

ZOT

@e skoraj 10 let se ZOT pojavlja v mislih tekmovalcev, ki so pri{li lani in bi radi pri{li tudi letos ali pa tistih, ki so o tekmovanju sli{ali `e dosti, sedaj pa bi se tudi sami radi preizkusili. Kakor naro~eno, se bo tudi to leto tekmovanje odvilo in sicer med 28. in 29. januarjem 2006 28. in 29. januarjem 2006 28. in 29. januarjem 2006 28. in 29. januarjem 2006 in in kakor se spodobi za zimsko tekmo, upamo na tone in kubi~ne metre sne`ene odeje. Lokacija naj ostane {e zavita v oster zimski veter, zabava in akcija pa sta zagotovljeni `e vnaprej. Ve~ o dogodku boste izvedeli v naslednji {tevilki revije Tabor do takrat pa si poglejte o dosedanjih ZOT-ih na na{i spletni strani http:// zot.rutka.net/main.php .

Ljutomer~ani z novim vodstvom

Ljutomerski taborniki Rodu vedrih Prlekov smo na ob~nem zboru izbrali novo, pomlajeno vodstvo. Izvolili smo nove na~elnike dru`in in potrdili nove programe za naslednje leto. Z mlaj{im vodstvom bi radi izpeljali nove akcije in ~im bolj prilagodili in pribli`ali programe `eljam ~lanov, {e posebej starej{im GGjem in PPjem. V decembru `elimo izpeljati novo akcijo za MM^, in sicer "vesolj~ki", ki bo potekala po mestu Ljutomer. Hkrati bomo delili ~aj ostalim mimoido~im, saj bi radi ~imbolj pribli`ali taborni{tvo ob~anom mesta Ljutomer, kar bi mogo~e omogo~ilo {ir{o sodelovanje z mestom. V ~asu po~itnic bomo od{li na zimovanje na Pohorje, v poletju upamo na skupen tabor z rodoma iz Murske Sobote in Lendave. Za starej{e GGje in PPje na~rtujemo zanimive pohode in izlete. V mesecu marcu bi pa radi za zabavo od{li v Gardaland.

Posvet KVIO

Foto: Ale{ Cipot S sne`eno kepo v roki do ZOT-a,

Ninocka

nina.medved @ guest.arnes.si

Seminar odnosov z mediji

Mestna zveza tabornikov je s pomo~jo pomo~nikov iz novinarskih vrst pripravila enodnevni seminar, s katerimi smo dvajsetim udele`encem predstavili osnove odnosov z mediji. Udele`enci so spoznali na~in obve{~anja medijev s pomo~jo sporo~il za javnost in tiskovnih konferenc ter na~in komuniciranja v kriznih razmerah. Radijska novinarja sta udele`ence nau~ila osnovnih pravil dela na radijskih postajah in kak{ne izjave so za`elene pri predstavitvi akcij na radijskih frekvencah. Podobno izobra`evanje je Mestna zveza tabornikov `e pripravila za Urad za mladino Mestne ob~ine Ljubljana, na katerem so sodelovale {tevilne ljubljanske mladinske organizacije. V kratkem pripravljajo tudi u~benik o odnosih z mediji, ki ga bodo izdali s pomo~jo Mladinskega sveta Slovenije.

Djurko

Leto{nji posvet Komisije za vzgojo in izobra`evanje odraslih je potekal od 11. do 12.11.2005 v C[OD Rak v Rakovem [kocjanu. Udele`ili so se ga predstavniki vodni{kih te~ajev, specialisti~nih te~ajev in te~ajev za vodje enot. Delovno vzdu{je je bilo zelo konstruktivno, saj smo pri{li do kar nekaj idej za izbolj{anje izobra`evanja v ZTS. V petek zve~er smo oblikovali predlog nove sheme KVIO, skozi debato pa smo (zopet) ugotovili, da je potrebno veliko truda vlo`iti v izbolj{anje vodni{kih te~ajev, prav tako spremembe potrebujejo specialisti~ni te~aji, zaspati pa ne smejo niti te~aji za vodje.

V soboto smo delali predvsem po skupinah glede na te~aje. Vodni{ki te~aji se bodo sre~ali `e v decembru, ko si bodo izmenjali dobre prakse, te~aji za vodje bodo sku{ali poiskati {e bolj primerne teme, ki jih taborni{ki vodje zares potrebujejo, specialisti pa morajo vse sile usmeriti v to, da ta znanja v organizaciji ne bodo izumrla in da te~aji ne bodo odpovedani zaradi premajhnega {tevila prijavljenih.

Na posvetu je bilo ~utiti veliko pozitivne energije in jaz verjamem, da bomo skupnimi mo~mi uspeli te~aje pripeljati na vrh. Torej: drugo leto bodo vsi te~aji zares {pica, zato spremljajte Tabor in informacije na spletu, da ne boste zgre{ili znanja.

Nina Arnu{

DTK 50 izdelana za celo Slovenijo

V leto{njem poletju se je zaklju~ila izdelava DTK 50 in tako je sedaj celotno ozemlje Slovenije pokrito s to sodobno in kakovostno karto, ki pa seveda ne zado{~a vsem potrebam, predvsem tabornikov in drugih ljubiteljev orientacije.

Dr`avna topografska karta v merilu

1 : 50 000 (DTK 50) pokriva ozemlje Republike Slovenije na 58 listih in je za DTK 25 druga v sistemu topografskih kart Slovenije. Za~etki priprave na izdelavo segajo v leto 1998, ob konec izdelave listov DTK 25. Prvi listi so bili izdelani leta 2001, celotna karta pa v {tirih letih. Njena izdelava pomeni tehnolo{ki in strokovni dose`ek slovenske kartografije. Izdelana je z najsodobnej{o kartografsko tehnologijo, izklju~no ra~unalni{ko, nekateri postopki izdelave pa so celo izvirni v svetovnem merilu. Zanimivo, da se bodo prenove svoje topografske karte

1 :\'9f5 000 v leto{njem letu po podobnem postopku lotili celo v [vici. Vsebina je dopolnjena na osnovi zra~nih posnetkov in dodatnega terenskega pregleda po voznih cestah. To karti zagotavlja mnogo bolj{o a`urnost vse vsebine, kot jo lahko zasledimo pri DTK 25. Razli~ica s sen~enjem je lahko v pomo~ pri predstavi reliefa za vse tiste, ki slabo razumejo plastnice. Cestna mre`a je prikazana glede na ustroj vozi{~a in {irino. Nevajenemu uporabniku {e najve~ preglavic povzro~ata dve pravokotni koordinatni mre`i, ki dolo~ata pravokotne koordinate to~kam v dveh razli~nih kartografskih projekcijah, izra~unanih na razli~nih referen~nih elipsoidih, vendar pa nam to {e kako olaj{a uporabo z GPS sprejemnikom. Karta je natisnjena kar v sedmih bar-

vah, topografski znaki se nekoliko razlikujejo od tistih, uporabljenih na DTK 25, so pa zato vsi predstavljeni v legendi na karti. Karta je vsebinsko mnogo bolj gosta, kot je med uporabniki kart zelo priljubljen Atlas Slovenije v enakem merilu, a vendarle vsebinsko ne dosega podrobnosti in natan~nosti DTK 25. Zaradi ekvidistance, ki zna{a 20 m, je tudi relief prikazan manj podrobno in s tem sledenje reliefu na terenu omejeno. Idealna je tako za na~rtovanje kolesarskih izletov ali pri gibanju po voznih poteh in cestah, nekoliko manj primerna pa za orientacijo po zemlji{~u izven obstoje~ih poti in po slab{ih kolovozih. Liste v tiskani obliki na kartografskem papirju ali kot rastrske tif datoteke izdaja Geoinformacijski center na Geodetski upravi Republike Slovenije na Zemljemerski 12 v Ljubljani.

Ob zaklju~ku izdelave pa je zelo pomembno tudi to, da se bo karta redno vzdr`evala in da ne bo zastarela, kot se je v Sloveniji `e zgodilo najprej s Temeljnim topografskim na~rtom (TTN), pa tudi z DTK 25, katere starost povzro~a pri uporabi, predvsem orientaciji po terenu, vedno ve~je te`ave. Zaradi tega `e pospe{eno pripravljamo postopke redne obnove DTK 50, ki se bo za~ela `e v letu 2006. Za ljubitelje orientacije po terenu pa je pomembnej{e dejstvo, da bomo sku{ali so~asno z vsebinskim dopolnjevanje DTK 50 prenoviti, tehnolo{ko posodobiti in vsebinsko dopolniti

tudi DTK 25. Seveda bo odlo~itev odvisna predvsem od ocenjenih stro{kov in razpolo`ljivih sredstev. Morda pa boste lahko tudi uporabniki tisti, ki boste prispevali k rednemu obnavljanju vsebine, o tem pa ve~ v naslednjih prispevkih.

Poleg zaklju~ka DTK 50 je skoraj so~asno iz{la tudi nova pregledna karta Slovenje v merilu 1 :50 000, najve~jem, ki {e prikazuje dr`avo na enem listu, velikem nekaj ~ez meter v {irino. Vsebinsko bogata in privla~no oblikovana je primerna predvsem kot karta za na~rtovanje akcij po Sloveniji, pa tudi kot okras kak{ne puste stene.

NOVOLETNA ANKETA

Na drugi strani Taborovega diktafona

Tabor v tej obliki se poslavlja. Konec leta je ~as, da ugotovimo, do kam smo pri{li, kaj nas ~aka v prihodnje. Nekateri so razkrili svoje na~rte v prihodnje, drugi spregovorili o svojih za~etkih, tretji pa kriti~no razmi{ljali.

SiNi

V Taborovo ekipo sem rekrutiran zelo na hitro in povsem naklju~no ☺

Nisem imel nekih velikih ciljev in ambicij, saj nisem poklicni novinar in tekstopisec. Vendar me je revija v zelo kratkem ~asu povsem prevzela. Tisti, ki me poznajo v `ivo, dobro vedo, da veliko govorim ☺. Sedaj imam prilo`nost, da nekaj svojih misli, opa`anj tudi napi{em. Vse do sedaj napisane ~lanke sem napisal s srcem in veseljem. Tako bo tudi v prihodnje. Rad bi se morda v tej prilo`nosti zahvalil glavnemu uredniku Ale{u Cipotu in glavnemu uredniku fotografije Bla`u Verbi~u, ki sta ve~krat izrazila svoje zaupanje vame in me navdu{ila za novinarstvo. @elim si, da bi Tabor kljub vsem spremembam, postal {e bolj kvalitetno branje in da bi ga z veseljem prebral prav vsak tabornik.

Jo{t Bukovec

Tabor berem `e ve~ let, ~eprav z ekipo sodelujem {ele nekaj {tevilk. Zanimivo je, kako se spreminjanje revije opazi {ele po nekaj letih rednega branja - ko znano rutino branja ~lankov preseneti nov izgled ali rubrika. Vedno sem imel rad spremembe v ~asopisih - da sem lahko navdu{eno preletaval strani v pri~akovanju naslednje. In ravno to pri~akovanje mi je sedaj motivacija za pisanje; da bi bralci `eljno brali vsak ~lanek in pri~akovali naslednjega, pa ne zaradi novega izgleda, temve~ zaradi kvalitetne vsebine.

Zdi se mi, da je revija sve`a; da diha in se z vsako {tevilko malenkost spremeni. Mogo~e se res, verjetno pa se spreminja tudi moj pogled na tiskani Tabor.

H kakovosti revije prispeva vsak ~lan ekipe in rad bi se zahvalil prav vsem, kajti prav vsakdo je vsaj malo zaslu`en za kvaliteto revije. Hvala!

Barbara Ba~nik - Ba~a

Rada pi{em za tabor, s tem ohranjam stik z vsemi slovenskimi taborniki, vendar se `ivljenje ne bere, `ivljenje se `ivi! Zato bi si `elela ~im ve~ odmevnih, zanimivih in nepozabnih taborni{kih akcij, o katerih bi seveda na{a revija tudi poro~ala.

Tabor ni samo revija, je skupek ljudi, ki jo ustvarja, gre za izku{njo in prijateljstvo, hvala vsem.

[eki

V skoraj desetih letih odkar sem narisal za Tabor prvo risbico, se je zamenjalo `e kar nekaj urednikov in oblikovnih re{itev. Moram priznat, da je trenutni izgled, eden najbolj sve`ih in berljivih in z malo popravki bo Tabor noro dobra revija za vse, ne le za ~lane ZTS. Ne morem niti mimo odli~nega urednika s katerim za enkrat sodelujeva odli~no in mu `elim, da ne bi prav kmalu obupal. ☺ Ale{ samo tako naprej in hvala za prilo`nost, ki sem jo dobil z risanjem karikatur, mogo~e pa se bom neko~ zahvaljeval kot karikaturist kak{nega velikega slovenskega ali svetovnega ~asopisa.

Du{an Petrovi~ - Pepl

Taboru v prihodnje `elim, da poudarja in opisuje tipi~ne taborni{ke strokovne teme in da jih boste bralci z zanimanjem prebirali - zavedajte se, da bo predvsem posebno strokovno znanje tisto, ki daje taborni{tvu poseben ~ar in prednost v primerjavi z drugimi organizacijami.

Boris Mrak Novo leto

Dnevi in tedni in meseci in nazadnje {e leta nam z vsakim novim letom te~ejo hitreje. Revija Tabor me spremlja `e vsa leta mojega taborni{tva in ~e je bila v za~etku to moj vir najrazli~nej{ih koristnih napotkov tako za taborjenja kot tudi za delo med letom, bi si sedaj `elel, da bi postala tudi mesto malo bolj polemi~nih razprav in iskanja bodo~ih usmeritev v tem vedno hitreje spreminjajo~i dru`bi in svetu. Upam in `elim, da je ne bomo izgubili in da bi se v njej pogosteje ogla{ale taborni{ke gr~e s svojimi razmi{ljanji, izku{njami in predlogi. Lep pozdrav iz Sarajeva in SRE^NO!

Sarajevo, 02.12.2005

Pugy

Tabor potrebuje ~im ve~ zanimivega in koristnega branja. To si bralci zaslu`ijo in to jim bom tudi sam s svojimi

prispevki sku{al ponuditi. Med aktivnimi bralci si `elim ~im ve~ vodnikov, saj verjamem, da jim Tabor s svojo aktualnostjo in priro~nostjo lahko zelo pomaga pri njihovem delu v vodu.

@elim pa si tudi da bi bralce pisanje drugih vzpodbudilo, da tudi sami kaj napi{ejo; pa naj bo to reporta`a z zanimive akcije, koristen nasvet, lastno mnenje ali pa odziv na napisano. Le tako bo Tabor lahko povezoval idejo taborni{tva in tabornike med seboj.

Irena

S pisanjem za revijo Tabor sem se prvi~ sre~ala kot rodova propagandistka, ko sem tu pa tam napisala kak{en kratek prispevek o dogajanju v na{em rodu. Uf, dolgo je `e od tega… ☺ V zadnjem ~asu sem se od "taborni{kega novinarstva" pravzaprav `e skoraj poslovila, pa me je urednik Tabora premamil s ponudbo o novi rubriki. V "psiholo{kem koti~ku" se trenutno posve~am predvsem pedago{ko-psiholo{kim vsebinam, uporabnim pri vzgoji mladih tabornikov. Ob morebitnih va{ih `eljah in predlogih pa se veselim raziskovanja tudi drugih taborni{ko-psiholo{kih tematik!

Tanja Cirkven~i~ Spomnim se, kako pomembno sem se po~utila, ko sem kot popotnica kon~no za~ela dobivati svoj Tabor na dom. Vsako {tevilko sem prebrala od prve do zadnje strani in bila nadvse zadovoljna da vem, kaj se dogaja pri tabornikih po celi Sloveniji. Poleg tega, da je obve{~al, je Tabor vedno tudi povezoval tabornike, posejane po celi Sloveniji, v eno veliko taborni{ko dru`ino. V mojih o~eh postaja Tabor z vsako {tevilko bolj{i. @al njegovo nastajanje ve~krat kot ne gledam bolj od dale~, si pa `elim, da bi v prihodnosti ve~krat na{la ~as zanj in tako tudi sama prispevala k vedno bolj{i taborni{ki reviji.

Da{a Lamut Mislim, da je revija Tabor v zadnjem ~asu postala neprimerljivo bolj{a, kot je bila. Res pa je, da se mora vedno strmeti k {e bolj{emu in tako vem, da je lahko {e bolj{a in to tudi mora biti!

To ni nikakr{na samohvala nove ekipe. Kar nekaj ljudi, ki sem jih intervjuvala ali pripravljala ~lanke o njih, je namre~ novo podobo revije samo od sebe pohvalilo. Zdi se mi, da to `e nekaj pove...Komentirala bi tudi pripombe o tem, da revija ni primerna za vse bralce. Zdi se mi, da so v njej prispevki, ki so primerni za vse, razen seveda ~isto najmlaj{ih, starih nekje manj kot osem let. Vsi ostali vedo`eljni taborniki lahko berejo ~lanke v Taboru, ker ne gre za tako strokovne vsebine, poleg tega pa je revija polna slikovnega materiala in vsebin, ki so prikazane na zanimiv na~in. Ko sem bila majhna, sem jo tudi sama zmeraj prelistala, pa ~eprav je bila takrat {e ~rno-bela in grafi~no manj privla~na. Kdor si jo `eli brati, jo bo prebral, ne glede na obliko in barvo. Na{a naloga pa je seveda ustvarjati ~imbolj{e, raznovrstne in ~imbolj pri-

vla~ne tekste, s ~imer lahko poskrbimo, da bodo revijo brali prav vsi.

Maru{a Ba{a

Zdi se mi, da je prav tako, kot bi imel Tabor rojstni dan. In ~lani ekipe imamo svojih "pet minut slave". Za izpoved. Kaj se dogaja v zakulisju? Kako se rojeva Tabor? Prav gotovo vidimo ~lani ekipe Tabora revijo v druga~ni lu~i kot bralci in redko se stvari odvijajo brez napak … ampak Tabor vseeno vsak mesec izide. Ne vem, zakaj so me povabili v ekipo, vendar mi ni bilo nikoli `al, da so me. In del Taborove ekipe bom z najve~jim veseljem {e naprej! Tabor je zakon!

Sergej~ka ☺

Ko sem razmi{ljala, kaj pravzaprav lahko prispevam za na{o revijo Tabor, sem bila brez idej in pesimisti~na. Poslavljalo se je poletje 2004 in k pisanju me je vzpodbudil Ale{, ki sem ga isti ~as spoznala.

Prazen list papirja sem popisala z besedami - nastal je ~lanek brez naslova, ki je bil poslan Ale{u, da ga oceni in pove kako in kaj. Na veliko presene~anje je zadeva dobila naslov - Ritem narave, jaz pa 3 dni ~asa, da rubrika dobi ime - danes Dotik. Dotik je rubrika, ki reviji ukrade celotno stran z dobro, ~imbolj mavri~no fotografijo (hvala Bla`u) in toplimi besedami, ki naj bi bralca vzpodbudila k razmi{ljanju. Vsak ~lanek, ki nastane je moj izziv, nekaj novega tudi zame. Pogre{am pa eno stvar! In sicer povratno informacijo - urednika, bralcev,… o tem, kaj je dobro, kaj ni; kaj jim je v{e~ in kaj ne; kaj `elijo brati…

Kljub vsemu sem vsak mesec z veseljem pripravljena napisati kaj dobrega za Tabor in prebirati strani, ki jih pripravite vsi drugiza Tabor smo odgovorni vsi. Ale{ Cipot Taborniki smo nekaj posebnega. Kdor taborni{tva ni izkusil, tega ne razume popolnoma, in nima pojma, kako lepo je urejati Tabor, ki ga ocenjujem kot solidno revijo s {tevilnimi neizkori{~enimi rezervami. Ponosen sem, da sem na ~elu tako odli~nih sodelavcev. Njihove misli na teh straneh so izredno pozitivne. [e dobro, da bralci ne morete videti tudi druge strani, napak in spodrsljajev, ki se zgodijo uredniku ☺ . Kljub najbolj{im namenom se jim je te`ko ogniti.

Saj po novem letu bolj{e bo ☺

EUROJAM TABOR NA OBISKU

SiNi

sini @ rutka.net

Foto: arhiv RP

Rod Pogorevc @erjav

V majhnem rudarskem mestecu @erjavu na Koro{kem deluje prav zelo zanimiv taborni{ki rod. To je Rod Pogorevc. Marsikdo se v tem trenutku ~udi in spra{uje, saj verjetno do sedaj {e nikoli ni sli{al za delujo~i rod s tem imenom. Tu se `al poka`e kako malo se taborniki med seboj poznamo. Taborniki iz Rodu Pogorevc so morda res malce izolirani in dobro skriti v dolinici, ujeti med Ur{ljo Goro in Peco, a vendarle zaradi tega prav ni~ manj taborni{ki od ve~jih in bolj znanih taborni{kih rodov v Sloveniji!

Rod Pogorevc ima zelo zanimivo zgodovino. Ustanovljen je bil na pobudo sedanje stare{ine rodu leta 1991., tedaj sicer pod imenom Rod sivih rudarjev @erjav. Zaradi razli~nih nesoglasij in nesporazumov (v bli`nji ^rni na Koro{kem je pred tem vrsto let deloval Rod sivih rudarjev ^rni na Koro{kem), so se leta 1993 preimenovali v Rod Pogorevc. Ime Pogorevc so si izbrali zaradi bli`njega krajinskega parka in gozdnega pobo~ja Pogorevc, ki se razprostira nad krajem.

Posebno zgodbo ima tudi njihov zelo lepo urejen taborni{ki dom. [e pred desetletjem je na mestu, kjer sedaj stoji dom, bilo prav lepo mo~virnato in zara{~eno zemlji{~e. In nekega dne neki nadobudni muren~ek z veliko domi{ljije poka`e z roko na mo~virno zemlji{~e in izjavi: "Na tem mestu bi pa lahko stal res lep taborni{ki dom!" O~e, stari tabornik, se je nasmehnil in obljubil, da bo neko~ na tem mestu zares

Del rodove uprave pred taborni{kim domom!

stal taborni{ki dom. In ker tabornik nikoli ne prelomi dane obljube, je bila dana pobuda za izgradnjo le tega. Po petih dolgih letih urejanja dokumentacije in zbiranja financ ter po dvoletnem trdem in prostovoljnem delu, stoji na tem mestu sedaj zelo lepo urejen taborni{ki dom, ki je v ponos tabornikom in doma~emu kraju.

V objemu gozda je stal majhen tabor!

Taborni{ka poroka na letnem taborjenju na Obretanovem leta 1993.

Kljub svoji majhnosti in ne tako {tevil~no bogatemu ~lanstvu, rod vsako leto izvede rodovo taborjenje in zimovanje. Tako je njihovo prvo taborjenje bilo `e istega leta kot je bil rod ustanovljen (leta 1991) in sicer "v divjini" (bli`nja okolica @erjava). Od takrat naprej pa so redno taborili na razli~nih lokacijah po Sloveniji in tudi na Hrva{kem (Obretanovo, Kolpa, otok Pag, Krka,…).

Ta dva fanti~a res nista imela sre~e ☺ !

Ve~ino svojih aktivnosti in taborni{kega programa izvajajo v svojem taborni{kem domu. Tedensko se izvajajo vodova sre~anja, ki potekajo po programu Zveze Tabornikov Slovenije. Posebaj so me opozorili na dejstvo, da ~eprav niso v~lanjeni v ZTS, zelo dobro vedo, kaj se dogaja v na{i organizaciji, in da vedno delujejo in izvajajo predpisan taborni{ki program.

Na vodovih sestankih se vedno kaj dogaja!

Za konec je potrebno omeniti tudi zelo dobro sodelovanje in podporo star{ev ter tudi doma~e ob~ine. Manj{i kraj ima svoje prednosti. Tako so na vseh ve~jih rodovih akcijah vedno prisotni tudi star{i otrok. Povezanost med ljudmi je zelo velika. Prav tako pa ne gre izpodbijati dejstva, da so taborniki gonilna sila, ki skrbi za kulturno `ivljenje v doma~em kraju. Ob koncu obiska sem pri{el do spoznanja, da so taborniki iz @erjava mnogo bolj taborni{ki, kot marsikateri drugi taborniki v Sloveniji!

Svoje izdelke je potrebno tudi ponosno razkazati!

Jo{t Bukovec

red.heretic @ email.si

Avtor fotografij: Vesmin Kajtazovi~

INTERVJU

Ale{ Debeljak

Preko 3000 skokov s padalom. Skok s {estih kilometrov in skok s 400 metrov. U~itelj padalstva, vodja lastne padalske {ole. V dveh besedah: odli~en padalec.

privatno {olo, so bili rekreativni skoki {ele v povojih, tako da je bil za~etek precej te`ak. Rekreativni skoki temeljijo predvsem na dolgem prostem padanju (30 in ve~ sekund). Rekreativne skoke najlep{e ozna~i angle{ka beseda za to: Sky diving. Nebesno potapljanje. V va{i {oli Paranoia nudite za~etni- V va{i {oli Paranoia nudite za~etni- V va{i {oli Paranoia nudite za~etni- V va{i {oli Paranoia nudite za~etni- V Paranoia nudite kom tandemske skoke in te~aje pa- kom tandemske skoke in te~aje pa- kom tandemske skoke in te~aje pa- kom tandemske skoke in te~aje papadalstva. Za kaj se za~etniki najve~ dalstva. Za kaj se za~etniki najve~ dalstva. Za kaj se za~etniki najve~ dalstva. Za kaj se za~etniki najve~ odlo~ajo? odlo~ajo? odlo~ajo? odlo~ajo? odlo~ajo?

Definitivno so na prvem mestu tandemski skoki. Teh opravimo letno ve~ kot 1000, medtem ko je te~ajnikov v najbolj{em primeru okrog 300. Tandem je priljubljen predvsem zaradi preprostosti - ni potreben zdravni{ki pregled, saj ves padalski del opravi pilot tandema, je pa tak skok precej drag.

Rekreativno padalstvo se je v zad- padalstvo se je zad- se zadnjem ~asu precej razmahnilo in je njem ~asu precej razmahnilo je postalo ena izmed popularnej{ih ob- postalo ena popularnej{ih ob- ena oblik spro{~anja adrenalina. Kaj bi lik spro{~anja bi lik spro{~anja adrenalina. Kaj bi lik spro{~anja bi lahko rekli o {portnem in rekreativ- rekli o {portnem in rekreativ- lahko rekli o {portnem in rekreativ- rekli o {portnem in rekreativ- {portnem nem padalstvu sedaj in pred deset- padalstvu sedaj pred deset- nem padalstvu sedaj in pred deset- padalstvu sedaj pred deset- nem padalstvu sedaj in pred deset-

letjem in ve~? letjem in ve~? in

Pred osamosvojitvijo je bilo padalstvo usmerjeno predvsem v dve disciplini. Skoke na cilj z vi{ine okoli 1000 metrov in figure (zaporedje obratov in salt) z vi{ine 2000 m. Ko sem za~el s

Kako dolgo traja padalski te~aj? Kako te~aj?

Kako dolgo traja padalski te~aj? Kako te~aj? [olanje traja en teden, kar je precej malo v primerjavi s te~aji izpred desetletja. Nekatere {ole imajo {e kraj{e te~aje, dalj{ih pa ni ve~. Tudi na{a {ola je izvajala hitre enodnevne te~aje, a smo s tem prenehali. Te~ajniki so menili, da gre prehitro; predvsem pa da nimajo ob~utka, da stvari obvladajo.

So tako kratki te~aji dobri? Se ne po- So tako kratki te~aji Se po- So tako kratki te~aji dobri? Se ne po- So tako kratki te~aji Se po- kratki javljajo o~itki o tem, da `elite ~im javljajo o tem, `elite ~im javljajo o~itki o tem, da `elite ~im javljajo o tem, `elite ~im javljajo o~itki o tem, da `elite ~im hitreje obdelati kar najve~ te~ajni- hitreje najve~ te~ajni- hitreje obdelati kar najve~ te~ajni- hitreje najve~ te~ajnite~ajnikov? kov? kov? kov?

Seveda prihaja do o~itkov, predvsem med razli~nimi {olami in te~ajniki. Vsi sku{amo te~aj izvesti v ~im kraj{em ~asu - ne le zaradi ekonomi~nosti, gre za dejstvo, da dolgi te~aji

INTERVJU

niso kvalitetni. Zgodi se, da imam kdaj kak{no skupino tudi po {tirinast dni, normalno je, da jim informacije, ki so jih sli{ali pred dvema tednoma za~nejo uhajati. En teden ni prekratek, mogo~e celo predolg, ~e delam s kak{nimi neu~akanimi te~ajniki.

dalca med padanjem, nakar ta sa- dalca med padanjem, nakar ta sa- dalca med padanjem, nakar ta sa- dalca med padanjem, nakar ta sa- dalca med padanjem, nakar ta samostojno odpre padalo. Kak{no je mostojno odpre padalo. Kak{no je mostojno odpre padalo. Kak{no je mostojno odpre padalo. Kak{no je mostojno Kak{no va{e mnenje o prakticiranju tega va{e mnenje o prakticiranju va{e mnenje o prakticiranju tega va{e mnenje o prakticiranju va{e mnenje prakticiranju na~ina? na~ina? na~ina? na~ina?

Ta sistem je izredno tvegan, pred kratkim se je izvajal tudi v Sloveniji, seveda na ~rno. Dvomim da je sedaj kdo tako pogumen, da bi to {e vedno prakticiral, saj morajo za to biti padalski u~itelji {e posebej vrhunsko izurjeni.

samo ime. Neboti~niki, viadukti, an- samo ime. Neboti~niki, viadukti, antene, prepadne stene - cilji mladih tene, prepadne stene cilji mladih tene, prepadne stene - cilji mladih tene, prepadne stene cilji mladih skakalcev, ki jim skok z letala ni do- skakalcev, ki jim skok letala ni do- skakalcev, ki jim skok z letala ni do- skakalcev, ki jim skok letala ni do- jim ni volj. Kak{no je va{e mnenje glede volj. Kak{no je va{e mnenje glede volj. Kak{no je va{e mnenje glede volj. Kak{no je va{e mnenje glede Kak{no va{e BASE-rjev? Ali dejstvo, da i{~ejo BASE-rjev? Ali dejstvo, da i{~ejo BASE-rjev? Ali dejstvo, da i{~ejo BASE-rjev? Ali dejstvo, da i{~ejo BASE-rjev? Ali dejstvo, da i{~ejo smrt, dr`i? smrt, dr`i? smrt, dr`i? smrt, dr`i?

Kaj lahko stori u~itelj, ~e te~ajnik Kaj lahko stori u~itelj, ~e te~ajnik Kaj lahko stori u~itelj, ~e te~ajnik Kaj lahko stori u~itelj, ~e te~ajnik te~ajnik pade v nenadzorovano vrtenje, tako pade v nenadzorovano vrtenje, tako pade v nenadzorovano vrtenje, tako pade v nenadzorovano vrtenje, tako imenovani “kovit” oz. vrij? imenovani “kovit” oz. vrij? imenovani “kovit” oz. vrij? imenovani “kovit” oz. vrij? imenovani “kovit”

po opravljenem te~aju potrebno

Osebno sem {el ve~krat ~ez {olo (kot te~ajnik in kasneje kot u~itelj), ki je trajala dva ali tri mesece in moja ugotovitev je, da so bili bistveno slab{i rezultati, zaradi pozabljanja in celo me{anja pomembnih in nepomembnih informacij. Je po opravljenem te~aju potrebno Je po opravljenem te~aju potrebno

po opravljenem te~aju potrebno

ohranjanje znanja? ohranjanje znanja? ohranjanje znanja? ohranjanje znanja? ohranjanje znanja?

V bistvu ne, ko se enkrat nau~imo osnov. Padalstvo je z nekega vidika podobno vo`nji s kolesom - ko se enkrat nau~imo, to znamo in se nam ni treba po enem letu u~iti ponovno. Vseeno pa je potrebno vedeti, da ve~ina te~ajnikov opravi te~aj in v njegovem sklopu navadno tri skoke in so s tem zadovoljni, ~e{, sko~il sem sam. Nekateri pa ostanejo in nadaljujejo {olanje. Znan je sporen sistem skakanja Znan je sporen sistem skakanja Znan je sporen sistem skakanja Znan je sporen sistem skakanja skakanja za~etnikov, ko ti sko~ijo samostojno za~etnikov, ti sko~ijo samostojno sko~ijo v dru`bi dveh in{truktorjev (name- v dru`bi dveh in{truktorjev (name- dru`bi sto v tandemu). U~itelja umirita pa- sto v tandemu). U~itelja umirita pa-

^e in{truktor te~ajnika dr`i - kot v prej opisanem sistemu, v ve~ini primerov to ni mo`no. ^e ga spusti in mu u~enec “pobegne”, je stvar druga~na. Videl sem `e ve~ takih posnetkov, nikoli pa {e kak{nega, kjer bi u~itelj lahko ujel pobeglega. Ne gre le za hitrost - ko te~ajnik zbe`i, najprej mrtvo pada, nakar se za~ne dejansko za~ne “pretepati” z zrakom. Pribli`evanje je takrat lahko smrtno nevarno, saj je tak padalec izredno nepredvidljiv. BASE jumping ( kratica za Building BASE jumping kratica za Building BASE kratica - stavbe, Antenna - antene, Spans - - stavbe, Antenna - antene, Spans - - stavbe, Antenna - antene, Spans - - stavbe, Antenna - antene, Spans“mostovi” in Earth - zemlja oziro- “mostovi” Earth - zemlja oziro- “mostovi” in Earth - zemlja oziro- “mostovi” Earth - zemlja oziro-ma klifi) je najmlaj{a in vse bolj ma klifi) je najmlaj{a vse bolj ma klifi) je najmlaj{a in vse bolj ma klifi) je najmlaj{a vse bolj ma priljubljena oblika skakanja. Gre za priljubljena oblika skakanja. Gre za priljubljena oblika skakanja. Gre za priljubljena oblika skakanja. Gre za oblika skakanja. skoke z majhnih vi{in, kar pove `e skoke majhnih vi{in, kar pove `e skoke z majhnih vi{in, kar pove `e skoke majhnih vi{in, kar pove `e kar

Ti padalci natan~no vedo v kaj se podajajo in bi te`ko rekel, da izzivajo smrt. V Sloveniji je okoli deset skakalcev. U~enje BASE-a je zelo zanimivo. Najprej mora{ seveda popolnoma obvladati klasi~ne skoke, nakar se pridru`i{ kak{enemu izmed njih in jih spremlja{. ^e se jim zdi{ v redu, te sprejmejo, druga~e ne. Sama stvar je silno neuradna, predvsem pa so BASErji znani po svojih begih s skokov, saj so ti v ve~ini primerov prepovedani.

Kako je z razvitostjo BASE-a v Slove- Kako je z razvitostjo BASE-a v Slove- je niji? niji? niji? niji?

Eden izmed mojih u~encev je vodilni BASE- er v Sloveniji, sko~il je pribli`no osem prvih BASE skokov v Sloveniji. BASE - er seveda manj ska~e kot klasi~en padalec. Slovenski BASE-rji so za~eli skakati v de`eli, za katero so vsi rekli, da nima niti ene BASE to~ke - dokazali so, da ni tako, saj so sko~ili `e na pribli`no desetih mestih.

Kako je, kadar ne sko~imo z letala? Kako je, kadar sko~imo z Kako je, kadar ne sko~imo z letala? Kako je, kadar sko~imo z Eno so BASE skoki, drugo pa so skoki s helikopterja ali balona, slednji so prav posebni. Skok z balona je enkratno do`ivetje, predvsem zaradi ti{ine. Balon je romanti~en, je pa tudi edini podoben skoku s trdne podlage, s skalne stene, saj se ne giblje, tako kot se letalo ali helikopter.

Poleg tega, da se ne giblje, je verjet- Poleg tega, da se ne giblje, je verjet- Poleg tega, da se ne giblje, je verjet- Poleg tega, da se ne giblje, je verjet- je no tudi malo bolj visoko kot stena, no tudi malo bolj visoko kot no tudi malo bolj visoko kot stena, no tudi malo bolj visoko kot no tudi

kajne? J Kak{ne so najpogostej{e kajne? Kak{ne najpogostej{e kajne? J Kak{ne so najpogostej{e kajne? Kak{ne najpogostej{e kajne?

vi{ine za skok? vi{ine za skok? vi{ine za skok? vi{ine za skok? skok?

Da, prav ima{, balon ni tako tveganje. Pri nas se najve~ ska~e z vi{in med 4000 in 4500 metrov. V manj razvitih

dr`avah, kjer sploh nimajo primernega civilnega padalskega letala, pa je vi{ina 3000 metrov `e nad povpre~jem.

Kaj si mislite o raznih “izzivalcih Kaj si mislite o raznih “izzivalcih si raznih smrti”, padalcih, ki resni~no preti- ki resni~no pretiravajo v ekstremih? v ekstremih? ekstremih?

Njim gre le za show, ~eprav sami pravijo, da se ne radi ka`ejo javnosti. To ni res, vsi padalci se radi ka`emo v javnosti. V bistvu smo padalci nekak{na posebna skupina ljudi, nekak{na subkultura, tako kot bikerji ali skejterji. Mislim, da pri “izzivalcih smrti” ne gre za samodestruktivnost, nasprotno, gre za ljudi, ki obo`ujejo `ivljenje in se radi dru`ijo z drugimi. Sicer pa, nevarnost je zelo releativen pojem. Nekomu je lahko nevarna `e malo hitrej{a hoja po stopnicah…

000 skokov. Nevarni so trki v prostem padu, ~eprav je stopnja po{kodb zelo {iroka. Ob trku si lahko zlomimo prst ali pa izgubimo `ivljenje. Hitrostne razlike med pospe{ujo~im in padalcem v mirnem letu so tudi do 100 km/h na uro, kar je seveda usodno. Tudi ~e se sam trk kon~a delno sre~no, ima ponavadi nadaljevanje pri odpiranju padala.

Lahko ponesre~enec sploh odpre pa- Lahko ponesre~enec sploh odpre pa- Lahko ponesre~enec sploh odpre pa- Lahko ponesre~enec sploh odpre pa- ponesre~enec sploh padalo? dalo?

Nekako bolj pogoste so po{kodbe pri pristajanju, posebej pri za~etnikih. Torej lahko trdite, da je padalstvo lahko trdite, da padalstvo Torej lahko trdite, da je padalstvo lahko trdite, da padalstvo Torej lahko trdite, da je padalstvo subkultura? subkultura? subkultura? subkultura? subkultura?

Padalski te~aj

Padalski te~aj traja pribli`no teden dni. V prvem delu se te~ajniki seznanijo s teorijo in vsemi postopki: od odvajanja od letala (odskok), do prostega pada, odpiranja in kasnej{ega upravljanja s padalom in pristanek. Vadijo tudi postopke v sili (odmetavanje glavnega padala in odpiranje rezerve). Zelo pomembno pa je tudi u~enje pravilnega zlaganja padala. Dolo~ene postopke vadijo na posebnih trena`erjih. Obvezen je tudi zdravni{ki pregled.

Subkulturni {porti so nabiti z adre- Subkulturni {porti so nabiti z adre-

Subkulturni {porti so nabiti z adre- Subkulturni {porti so nabiti z adre- nabiti nalinom. Tega velikokrat povezuje- nalinom. Tega povezuje- nalinom. Tega velikokrat povezuje- nalinom. Tega povezujemo z nevarnostjo, kak{ne nevarnosti mo z nevarnostjo, nevarnosti mo z nevarnostjo, kak{ne nevarnosti mo z nevarnostjo, nevarnosti nevarnosti pretijo padalcu? padalcu?

Najbolj odmevne so seveda smrtne `rtve, a ponavadi je le ena `rtev na 10

Definitivno. Zanimive izku{nje imam v tujini, ~e se sre~ata dva padalca se vedno pozdravita, povabita na pivo, ali kaj podobnega. Imamo specifi~en govor, ki ga zastopimo samo padalci - v mislih imam predvsem posebne izraze, ali {ale, ki jih zastopimo samo mi.

Te~ajniki na te~aju opravijo tri skoke z avtomatskim odpiranjem, pri katerem nahrbtnik padala odpre posebna gurtna, ki je pritrjena v letalu. Te~ajnik ima poleg osnovne opreme tudi avtomat, ki mu v primeru, da zazna, da padalec na dolo~eni vi{ini pada prehitro, odpre rezervno padalo.[ele v nadaljevalnem {olanju padalec preide na samostojno odpiranje in letenje v prostem padu.

Nekaj ve~ o aditivih

Ker na taborjenje ponavadi vzamemo najve~ konzervirane hrane in malo sve`ega sadja ter zelenjave, imamo pogosto te`ave s prebavo ali kak{ne druge probleme, ki jih povzro~ajo aditivi v hrani.

Predstavljam vam indikatorsko po- Predstavljam vam indikatorsko po- Predstavljam vam indikatorsko po- Predstavljam vam indikatorsko po- indikatorsko nazoritev aditivov ( Ejev ). nazoritev aditivov ). nazoritev aditivov ( Ejev ). nazoritev aditivov ). nazoritev ).

Skupine Ejev:

•E 100-181: umetna barvila

•E 200-290: konzervansi (`ivilom podalj{ujejo rok uporabnosti)

•E 296-385: antioksidanti in sredstva za uravnavanje kislosti (oksidativni procesi in spremembe pH pospe{ijo razkroj hrane)

•E 400-495: zgo{~evalci, emulgatorji in stabilizatorji (procesiranje stanja prehrambenega artikla, primerna stabilna struktura in gostota)

•E 500-585: sredstva proti zgo{~evanju in zlepljanju

•E 620-640: umetne arome oz. umetni oja~evalci vonjav (ponarejanje vonja in okusa)

•E 900-1520: umetna sladila in sinteti~na "lo{~ila" in "glazure" (sladkobna zasvojenost potro{nikov, ble{~e~ izgled)

Neklasificirani aditivi Neklasificirani aditivi

Razpredelnica najbolj {kodljivih Razpredelnica najbolj {kodljivih

Ejev z zdravstvenimi tveganji: Ejev z zdravstvenimi tveganji: Ejev z zdravstvenimi tveganji: Ejev z zdravstvenimi tveganji: Ejev z zdravstvenimi tveganji:

UMETNA BARVILA

• E 102: astma, koprivnica, tumorji {~itnice, po{kodbe kromosomov, hiperaktivnost, dermatitis

•E 104: dermatitis

•E 107: alergije, astma

•E 110a: koprivnica, vnetje nosu, hiperaktivnost, po{kodbe kromosomov, rak ledvic, astma, alergije

•E 122: astma, alergije

•E 123: astma, ekcem, hiperaktivnost, mo`na kancerogenost

•E 124: kancerogen pri `ivalih

•E 127: pove~anje hormonov {~itnice, rak {~itnice pri poskusnih `ivalih

•E 129: rak pri poskusnih mi{ih

•E 131: alergije, bruhanje, slabost, hiperaktivnost

•E 132a: povi{an krvni tlak, problemi z dihanjem, alergije

•E 133: verjeten kancerogen

•E 142: nadaljnje raziskave tveganja

•E 151: hiperaktivnost, astma, koprivnica, tvorba cist

•E 153a: verjeten kancerogen

•E 155: astma alergije, dermatitis

•E 173: vsebuje aluminij, degenerativna obolenja npr. Alzheimerjeva bolezen, osteoporoza

KONZERVANSI

• E 210: astma, nevrolo{ki problemi, hiperaktivnost otrok

•E 211: koprivnica, astma

•E 216: kontaktni alergen

•E 218: ko`ne alergije

•E 220: astma, uni~uje vitamin B1

•E 235: slabost, bruhanje, driska, dra`enje ko`e, anoreksija

•E 249: potencialni kancerogen, motnje transporta kisika, glavoboli, zmedenost, te`ave dihanja

•E 250: potencialni kancerogen, v `elodcu tvori nitrozamine, hiperaktivnost otrok

•E 251: v organizmu se pretvarja v nitrit

•E 252: hiperaktivnost, potencialno kancerogen, slabokrvnost, po{kodbe ledvic, prepovedan v nekaterih dr`avah

•E 261: izogibajo naj se ga ljudje z okvaro ledvic

•E 264: slabost, bruhanje

•E 280: povezava z migrenami

•E 281: povezava z migrenami

•E 290: pove~uje u~inek alkohola

ANTIOKSIDANTI, REGULATORJI KISLOSTI

• E 302: spro`a tvorbo ledvi~nih kamnov

•E 310: dra`enje `elodca in ko`e, methemoglobinemija

•E 319: slabost, bruhanje, delirij, smrtna doza je 5g

•E 320: alergije, hiperaktivnost, kancerogeni in estrogeni u~inki

•E 325: izogibajo naj se ga otroci z intoleranco do laktoze

•E 339: ru{i ravnovesje kalcij/fosfor

•E 363: prepovedan v nekaterih dr`avah

•E 370: prepovedan v nekaterih dr`avah

•E 375: po{kodbe jeter, dviga nivo se~ne kisline, gastritis

•E 380: po{kodbe jeter in trebu{ne slinavke

•E 385: prepovedan v nekaterih dr`avah

STABILIZATORJI, ZGO[^EVALCI IN EMULGATORJI

• E 407: v povezavi z etilen oksidom tvori etilenklorohidrin, ki je hud karcenogen, ~ir na `elodcu

•E 412: slabost, napenjanje in kr~i, zni`uje nivo holesterola

•E 413: verjeten kontaktni alergen

•E 414: dra`enje sluznic, alergen

•E 416: verjeten alergen

•E 420: po{kodbe `elodca, ni dovoljena uporaba v otro{ki prehrani

•E 421: driska, slabost, bruhanje, po{kodbe ledvic

•E 432: prepovedan v nekaterih dr`avah

•E 434: prepovedan v nekaterih dr`avah

•E 450: ru{i razmerje kalcij/fosfor

•E 461: napenjanje, obstrukcija

tankega ~revesa

•E 463: prepovedan v nekaterih dr`avah

SREDSTVA PROTI ZGO[^EVANJU

• E 503: dra`i sluznice

•E 508: spro`a ulcerozna stanja `elodca

•E 510: izogibajo naj se ga ljudje z okvarami ledvic in jeter

•E 513: prepovedan v nekaterih dr`avah

•E 514: ru{i vodno bilanco organizma

•E 553: povezan z rakom `elodca

•E 554: te`ave s placento pri nose~nosti, Alzheimerjeva bolezen

UMETNE VONJAVE

• E 620: otroci naj se izogibajo

•E 621: glavobol, `eja, omotica, trebu{ni kr~i, driska, motnje v sr~nem ritmu, mo`ganske po{kodbe pri laboratorijskih `ivalih, prepovedan za otro{ko prehrano

•E 622: slabost, bruhanje, driska

•E 626: lahko povzro~a protin

•E 627: lahko povzro~a protin, prepovedano za otro{ko prehrano

•E 629: lahko povzro~a protin

•E 631: lahko povzro~a protin

•E 633: lahko povzro~a protin

•E 635: spro`a lahko ihitozone spremembe ko`e, prepovedan v {tevilnih dr`avah

SLADILA, LO[^ILA IN GLAZURE

• E 905: mo`na povezava z rakom prebavil

•E 907: prepovedan v nekaterih dr`avah

•E 924: slabost, bruhanje, driska

•E 925: kancerogen, uni~uje biolo{ko vrednost prehrane

•E 927: prepovedan v nekaterih dr`avah

•E 950: uvr{~en med najnevarnej{e aditive, kancerogen za poskusne `ivali, motnje {~itnice

•E 951: {tevilni izjemno nevarni u~inki, alergije, migrene, vrtoglavica, motnje vida, sluha in okusa, motnje spomina, depresije, motnje vedenja, spro`ilec nekaterih degenerativnih obolenj (multipla skleroza, Parkinsonova bolezen), hormonske motenj

•E 952: migrene, potencialno kancerogen, po{kodbe zarodkov in testisov pri poskusnih `ivalih, prepovedan v ZDA in VB

•E 954: kancerogen pri poskusnih `ivalih

•E 967: spro`a nastanek ledvi~nih kamnov, diuretik, motnje vedenja pri poskusnih `ivalih

•E 1505: v metabolizmu se spreminja v etanol

•E 1520: povezava s fatalnimi infarktnimi stanji (intravenozno), motnje `iv~evja, dermatitis

ADRENALIN

Rugby

Da{a Lamut dasica @ gmail.si

Rugby pri nas ni tako popularen in raz{irjen {port, kot bi si to zaslu`il. V Novi Zelandiji, od koder je tudi najbolj{a svetovna reprezentanca, je na primer dale~ pred vsemi ostalimi {porti po popularnosti. V Angliji in Franciji pa je takoj za nogometom. Res pa je, da je to grob {port, zaradi neprestanega kontakta z drugimi igralci. Dovoljeno je skoraj vse, razen spotikanja, prijemanja za vrat in dviganja soigralca tako, da so njegovi boki nad njegovo glavo in drugih podobnih dejanj z namenom po{kodovanja nasprotnikovega igralca. Pogoste so po{kodbe, a vseeno velja komaj za sedmi najbolj grobi {port na svetu.

Zgodovina: Zgodovina: Zgodovina: Zgodovina: Ime rugby izvira iz angle{kega univerzitetnega mesta Rugby. Ideja za igro je nastala, ko je v tem mestu leta 1823 obrambni igralec William Webb Ellis, {tudent na univerzi, na nogometni tekmi z `ogo v roki stekel proti nasprotnemu golu, nasprotnikovi igralci pa so ga posku{ali ustaviti. Iz Anglije se je igra raz{irila na de`ele britanske skupnosti narodov, ki so se med seboj povezale v "International Board".

Zelo hitro pa se je raz{iril tudi drugod po svetu: v Nem~ijo je naprimer pri{el `e leta 1872. V Sloveniji je bil prvi rugby klub ustanovljen leta 1962, in sicer je bil to Rugby klub Ljubljana, kasneje leta 1974 pa {e Rugby klub

Be`igrad, ki je sedaj zdru`en s tretjim

ljubljanskim rugby klubom Emoona, delujeta pa pod imenom Rugby klub

Olimpija. Poleg treh ljubljanskih klu-

Rugby se razlikuje od ameri{kega nogometa. Imela sta sicer skupni izvor, a so se pravila povsem spremenila in sta zdaj to dva popolnoma razli~na {porta! @oga je pri obeh ovalne oblike, a je pri ameri{kem nogometu manj{a kot pri ragbiju.

bov v Sloveniji trenutno od leta 2002 deluje {e RFC Doberman v Mariboru.

Bistvo igre Bistvo Bistvo igre Bistvo Bistvo je, da se `ogo z no{enjem, metanjem in brcanjem spravi na dolo~eno mesto, nasprotni igralci pa posku{ajo to prepre~iti s tem, da igralca, ki ima `ogo ustavijo, tako da ga podrejo na tla (tackle) ali mu kako druga~e odvzamejo `ogo. O zmagi odlo~i kon~ni rezultat, ki se dobi s se{tevkom to~k (scori), do katerih pridejo tako, da `ogo polo`ijo na nasprotnikovo ~rto zadetka ali ~ez njo (try), ali pa jo iz igre brcnejo ~ez pre~ko vrat (drop goal). Try {teje pet to~k, mo{tvo pa dobi ob tem {e prilo`nost za dodatni dve to~ki s strelom (conversion). Strel iz igre v okvir vrat (drop kick - `ogo brcne{ po odboju od tal) {teje tri to~ke, prav toliko to~k pa {teje tudi strel po kazni (penalty kick).

Rugby je mo{tvena igra, na vsaki strani igra 15 igralcev. Mo{tvo sestavljata dve podskupini igralcev: scrum (sestavlja ga 8 igralcev - to so mo~nej{i igralci) in linija (6 igralcev - ti so hitrej{i) , povezuje pa ju spojni igralec (spojka).

Standardna igra rugby zveze sestoji iz dveh pol~asov po 40 minut z dodatkom prekinitvenega ~asa (ta se doda po izteku vsakega pol~asa). Med pol~asoma je 10- minutni interval, v katerem ekipi menjata strani igri{~a.

@oga je ovalne oblike. Sprva so bile samo iz usnja in ro~no obdelane, sedaj pa uporabljajo `oge iz vodoodpornih sinteti~nih materialov, ki omogo~ajo la`jo obvladljivost tudi v de`evnih pogojih. Zanimivo je tudi to, da mora rugby `oga med igro vedno potovati nazaj, poda se jo igralcu, ki je za teboj, razen pri brcanju, ko se jo lahko brcne naprej pred sebe.

Oprema Oprema Oprema Oprema Oprema: dres, kratke hla~e, dokolenke, nogometni ~evlji t.i. "kopa~ke", za prepre~itev po{kodb pa nosijo igralci tudi posebne rugby {~itnike za ramena, {~itnik za zobe in nekateri tudi ~elado.

^e si se ob prebiranju tega ~lanka navdu{il nad ragbijem in bi se `elel tudi sam preiskusiti kot rugby igralec, objavljamo telefonsko {tevilko:

Rugby klub Olimpija, trener Franc Slavec 031 314-062.

SCRUM- Formacija za ponoven za~etek igre po prekinitvi. Foto: arhiv Rugby klub Olimpija

Kosobrinovi pripravki

V decembru je plodov `e nekaj manj, lahko pa na izlet prinesemo jabolka, kutine, ne{plje in iz njih naredimo ~udovite jedi za sproti ali pa tudi za ozimnico.

NASTRGANA JABOLKA

Potrebujemo: 20 dkg jabolk, 20 g sladkorja, limonin sok.

O~i{~ena, neolupljena jabolka nastrgamo v skledico z limoninim sokom, jih sproti me{amo, da ne potemne in jih osladimo.

OCVRTA JABOLKA

Testo: 2 dcl mleka, 1 rumenjak, 5 g sladkorja, 10 - 12 dkg moke, 5 g olja, sneg iz 1 beljaka; 60 g ma{~obe za cvrtje, 10 g sladkorja v prahu., 3/4 kg jabolk.

Iz mleka, rumenjaka, sladkorja, moke, olja in snega napravimo omletno testo. Jabolka olupimo, zre`emo na kole{~ke, odstranimo pe{~i{~a, jih pomo~imo v pripravljeno testo in ocvremo na vro~i ma{~obi. [e vro~e potresemo s sladkorjem v prahu.

JABOL^NA OMLETA

Potrebujemo: 1/8 l mleka, 1 rumenjak, 10 g sladkorja, 30 g moke, sneg iz 1 beljaka; 2-3 jabolka; 2 g ma{~obe za posodo; 10 g sladkorja v prahu.

Iz mleka, rumenjaka, sladkorja in moke napravimo omletno testo in mu narahlo prime{amo sneg.

Jabolka ulupimo in zre`emo na male kocke. Testo vlijemo prst na debelo v poma{~en pokrov od kotli~ka in ga potresemo z jabolki. Ko je na eni strani pe~eno, ga obrnemo in ope~emo {e na drugi strani. Pe~eno omleto preganemo (nadev naj bo znotraj), potresemo s sladkorjem in takoj serviramo.

JABOL^NI HREN I

Potrebujemo: kis, 10 g olja, 10 dkg jabolk, 3 g sladkorja, 30 g hrena.

Kis dobro zme{amo z oljem in nastrgamo vanj jabolko (da ne postane rjavo). Okus izbolj{amo s sladkorjem. Tik pred uporabo nastrgamo v omako {e hren.

JABOL^NA ^E@ANA

Potrebujemo: 4 kg jabolk, 1 limono, 1/2 litra vode, 30 dkg sladkorja.

Zrela jabolka umijemo in osu{imo. Nare`emo jih na ko{~ke. Izre`emo muhe, potem jih z limoninim sokom in vodo du{imo na zmernem ognju pribli`no 25 minut. Ko so popolnoma mehka jih pretla~imo skozi sito. ^e`ani dodamo sladkor in jo {e vro~o damo v kozarce. Paziti moramo, da se v kozarcih ne naredijo zra~ni mehur~ki.

MARMELADA

Potrebujemo: 1 kg o~i{~enih jabolk, 1 kg jerebikinih plodov, 1,5 kg sladkorja, sok ene limone.

Jerebikine plodove poberemo po prvi ali drugi slani. Plodove dobro o~istimo in skupaj z zrelimi jabolki kuhamo pribli`no 30 minut. Ko je zmes mehka pretla~imo skozi sito, dodamo sladkor in sok 1 limone ter kuhamo {e 20 minut. Vro~o maso damo v kozarce in {e dobro zapremo.

KUTINOV @ELE

Potrebujemo. 1 kg kutin ali 1/2 litra soka, 1/2 kg sladkorja

Kutine dobro obri{emo s krpo, tako da odstranimo vse dla~ice. Neolupljene nare`emo na {tiri dele. V 1/4 litra vode jih do mehkega skuhamo. Potem precedimo skozi platneno krpo. Soku dodamo sladkor in {e enkrat 2 minuti kuhamo. Damo v kozarce ali pojemo.

MARMELADA

Potrebujemo: 1,5 kg kutin, 1 kg sladkorja

Oprane kutine dobro obri{emo, nare`emo in odstranimo pe{~i{~e. Prelijemo jih z vodo in kuhamo, da se zmeh~ajo. Sok in mezgo precedimo skozi sito in tako odstranimo lupine. Mezgi dodamo sladkor in po `elji `li~ko cimeta. Pustimo da rahlo vre 10 minut . Marmelado napolnimo v kozarce in zapremo.

NASVETI VODJEM

Zakaj smo agresivni?

V vsakdanjem `ivljenju se pogosto sre~ujemo z agresivnimi posamezniki ali skupinami. Mnogokrat trpimo tudi s posledicami agresivnega vedenja drugih. Kaj sploh je agresivnost? Agresivnost se opredeljuje kot vedenje, ki ima namen fizi~no ali psihi~no {kodovati drugemu. Torej ni nujno, da drugega po{kodujemo, `e sam namen se opredeljuje kot agresivnost. Kako naj ravnamo z agresivnim posameznikom v vodu?

Za izbiro primernega vedenja moramo nekaj vedeti o oblikah in vzrokih agresivnosti. Agresivnost je lahko akakakaktivna tivna tivna tivna ali pasivna pasivna pasivna pasivna pasivna. Aktivna se deli na fizi~no, pri ~emer namerno fizi~no po{kodujemo drugo osebo ali nje imetje, lahko je besedna, pri ~emer z besedami druge `alimo, obrekujemo, jim grozimo, jih zani~ujemo in jim na ta na~ine namerno povzro~amo psihi~no trpljenje.

Nekatere osebe izra`ajo pasivno pasivno pasivno pasivno pasivno agresivnost, ki jo je te`je prepoznati. Ka`e se v pasivnem, nedejavnem obna{anju, oziroma ko namerno ne delamo ni~esar, da bi pri drugem prepre~ili ali zmanj{ali trpljenje. V konkretnih primerih se pasivna agresivnost ka`e kot nesodelovanje z drugimi, izogibanje opravljanju svojih obveznosti, nenehno zamujanje na sre~anja ali sestanke ipd. Osebe, ki v svojem vedenju

imajo pogosto navedene vzorce obna{anja, te`ko priznajo, da gre za agresivnost ali se tega niti ne zavedajo. V vsakem primeru gre za vedenje, s katerim izra`ajo svoj odpor in nestrinjanje.

Vzroki agresivnega vedenja so zelo razli~ni. Lahko zasledimo agresivnost kot osebnostno lastnost, kar pomeni da nekatere osebe pogosteje reagirajo agresivno kot druge. Agresivnost je lahko obrambni mehanizem, ko smo prizadeti zaradi lastnega neuspeha ter agresijo zvalimo na nedol`no osebo ali objekt. Nekateri avtorji (npr.S. Freud, K. Lorenz) menijo, da je agresivnost prirojena in da nam omogo~a ohranitev vrste ter pre`ivetje. Novej{e raziskave so bolj v prid agresivnosti kot obliki nau~enega vedenja, torej agresivnosti se ve~inoma nau~imo, ker si s tem pridobimo razli~ne oblike koristi. Nekateri

so agresivni, ker se agresivnosti nau~ijo s posnemanjem odraslih. Mnogi si za vzornike vzamejo agresivne modele in na ta na~in `elijo biti uspe{ni. Izra`anje agresivnosti ni zmeraj samo po sebi negativno in neza`eleno. Dolo~ena stopnja agresivnosti je potreba, da se vemo postaviti zase in da lahko skrbimo za svoje pravice in svoj razvoj. V tem primeru govorimo o asertivasertivasertivasertivnosti. nosti. nosti. nosti.

In kako naj ravnamo z agresivnim tabornikom?

Najprej posku{amo ugotoviti razmere v katerih `ivi - ali je tudi sam trpin~en v dru`ini in niti ne pozna drugega na~ina re{evanja problemov. Lahko je neuspe{en na u~nem podro~ju in te`i k temu, da bo vsaj na enem podro~ju pomemben, lahko da `eli pritegniti pozornost nase in to se mu zdi najla`ji na~in. Skratka, agresivni posamezniki so ve~inoma slab{e prilagojeni in najprej sami rabijo pomo~ od tega, da jih razumemo in jim omogo~imo, da bodo uspe{ni na razli~nih podro~jih, do tega, da jih u~imo, da obstajajo {e drugi na~ini re{evanja problemov. Reagirati na agresivnost z agresijo se ve~inoma izka`e kot najslab{a re{itevkratkoro~no dose`emo `eleni cilj, vendar dolgoro~no se bo isti posameznik {e pogosteje zatekal k agresivnemu vedenju.

Vir: http://student.dei.uc.pt/~alexp/ scoutimage/index.html

Irena Jeretina irena @ rutka.net

"Jaz" sporo~ila (2.)

V prej{nji {tevilki Tabora smo govorili o "jaz" sporo~ilih, ki nam lahko zelo pomagajo v situacijah, ko nam ~lani voda delajo preglavice s svojim - za nas v tistem trenutku nesprejemljivim - vedenjem. Tiskarski {krat je `al skril najpomembnej{i del~ek ~lanka - kako sploh tvorimo "jaz" stavke. V tokratnem ~lanku si zato najprej poglejmo strukturo "jaz" sporo~ila, prilo`nost, da spet govorimo o teh res uporabnih komunikacijskih orodjih, pa lahko izkoristimo {e za malce ob{irnej{e pojasnilo in ponazoritev s kak{nim konkretnim primerom.

V JAZ sporo~ilo moramo vklju~iti:

1. objektivno motnjo (kaj nam povzro~a problem - samo DEJSTVA, brez vrednotenja)

2. opis posledic, ki jih ima to vedenje (konkretne in resni~ne posledice)

3. na{e ~ustveno stanje ob teh posledicah (moti me, strah me je, razjezi me…)

Za primer (morda bo pa tudi pomagalo ☺ ): Tiskarski {krat, jezi me (3), ~e se igra{ z besedilom v mojih ~lankih (1), saj bralci potem ne dobijo tistega, kar sem jim `elela sporo~iti (2).

Zaporedje posameznih delov sporo~ila (vedenje-u~inek-~ustva) je sicer pomembno, ker sporo~a, da se na{a ~ustva nana{ajo na mo`ne posledice dejanja, ne pa na vedenje samo. Tako je ogro`enost tistega, kateremu je sporo~ilo namenjeno, manj{a, manj{a pa je tudi njegova potreba po obrambi. Seveda pa se tak{nega zaporedja ne moremo dr`ati vedno, saj bi bilo na{e izra`anje zelo nenaravno in bi izpadli kot roboti. Ni~ ni narobe, ~e je "jaz" sporo~ilo formulirano nekoliko druga~e, v kakr{nikoli obliki `e, je {e vedno bolj{e kot o~itajo~e "ti" sporo~ilo.

Sploh pa je bolj kot zaporedje posameznih delov besedila pomembna sama vsebina teh delov. Tako je pri na-

vajanju objektivne motnje objektivne motnje objektivne motnje objektivne motnje objektivne motnje, ki nam povzro~a problem, zelo pomembno, da smo res konkretni. "Ko si poreden…" ni dovolj - mote~e dejanje moramo to~no opisati - npr.: "Ko me~e{ papir~ke v Nejca…" Pomembno je, da navajamo dejstva, ne pa vrednotimo. Nekaj popolnoma drugega je, ~e re~emo: "Kadar me ne poslu{ate…" ali pa: "Kadar ste nesramni in me ne poslu{ate…". "Jaz" stavek naj torej odra`a le objektivno stanje, brez vrednotenja.

Najte`ji pri tvorjenju "jaz" sporo~ila je navadno opis posledic posledic opis posledic posledic posledic, ki jih ima to vedenje na nas. Pomembno je, da so te posledice resni~ne, da se otroku zdijo verjetne. Razlog "…ker se to ne dela!" otroka ne bo prepri~al. Izogibati se moramo podajanju nekih moralnih norm in navajati osebne norme. Seveda pa se moramo zato najprej nau~iti lo~evati, katero vedenje na{ih ~lanov ima res neke posledice za nas osebno, katero pa nam je nesprejemljivo le iz razloga, ker imamo pa~ v glavi, da to ni prav. Otroci bodo motivirani za spremembo vedenja le pod pogojem, da verjamejo v to, da ima za nas resni~no neke negativne posledice.

"O ja," boste rekli, "Ko bi videla moje mulce... Briga njih, kak{ne posledice ima njihovo vedenje za vodnika in

kak{na ~ustva jaz do`ivljam ob tem! Lahko se na glavo postavim, zjokam od nemo~i…ni~ jih ne gane."

Ja, res je tako, da so v dana{njem svetu otroci vse manj socializirani. To pomeni, da imajo vse manj{o sposobnost empatije - v`ivljanja v ~ustva drugega. Vodnikovo sporo~ilo "Mene moti…" ali "@alosten sem, …" jim `al ne pomeni vedno toliko, kot bi jim moralo. A vendar je to {e vedno na{e najmo~nej{e orodje. No, seveda v naslednji {tevilki Tabora pri~akujte {e kak{en nov nasvet! ☺

Za konec le {e to… Ni vodnika (oz. kakr{nega koli vzgojitelja), ki pri svojem delu z mladimi ne bi imel nobenih problemov. @e to, da probleme sploh zaznamo, je pohvalno. Z iskanjem novih idej - od malih komunikacijskih trikov do velikih teorij, ki lahko spremenijo na{ pogled na vzgojo, pa ka`emo, da nam ni vseeno, kaj in kako delamo. In to je pomembno!

Literatura: Thomas Gordon: Trening ve~je u~inkovitosti za u~itelje (Be~aj, 1996)

IMETI VOD GG

Barbara Ba~nik - Ba~a

barbara.bacnik @ rutka.net

Razmi{ljanja najstnic danes...

Solza je stekla, ne bo se umila, tebi to pravim, ki sem te ljubila.

Ko takole vsak ~etrtek hodim na vodove sestanke, kjer se dobivamo vod Bejb, 4 punce devetega razreda devetletke in jaz - vodnica, je z eno besedo povedano, te`ko. In smo imele nalogo napisati nekaj za rodovo glasilo, nastalo pa je slede~e. Ker iz dana{nje mladine te`ko kaj izvle~e{, jih {e te`je do ~esa pripravi{, se je treba znajti. Vr`e{ jim kost in v~asih celo rata: debata je tekla nekako takole:

Eva ponosno Eva ponosno Eva ponosno Eva ponosno ponosno: A veste, da sem najbolj{a pr angle{~ini, na najvi{jem nivoju, ha ha.

@iva zdolgo~aseno: @iva zdolgo~aseno: @iva zdolgo~aseno: @iva zdolgo~aseno: Ja in, kaj pa je to tacga.

Katarina s kan~kom zavisti: Katarina kan~kom zavisti: Katarina s kan~kom zavisti: Ja, eni se mormo pa~ ful u~it, drugim se pa "serje".

Vodnica: Vodnica: Vodnica: Vodnica: Punce, zakaj pa je danes tako te`ko bit najstnica?!

Vod Bejbe soglasno odgovarja: Vod Bejbe soglasno odgovarja: Vod Bejbe soglasno odgovarja: Vod Bejbe soglasno odgovarja: Ker so fantje res nesramni, vedno smo pa me punce tiste, ki so na koncu prizadete. Naj se malo zamislijo, kaj delajo ... naj malo lep{e z nami ravnajo.

In se oglasi Eva: In se Eva: In se oglasi Eva: In se Eva: Zdaj vam bom pa nekaj rekla, napa~no je to, da me punce vedno podle`emo lepim besedam in jim verjamemo, ~eprav globoko v sebi vemo, da nam fantje la`ejo. Vse nas zaslepijo.

Ne`a pripomni Ne`a Ne`a pripomni Ne`a Ne`a pripomni: Kako lahko tako delajo z nami in se ne zavedajo svojih dejanj, tega da so eni osebi zagrenili `ivljenje...

Eva naprej: Eva naprej: Eva naprej: Eva naprej: Eva naprej: Kako lahko vedno me punce izpademo kot ta grde, kot krive, ~eprav so oni tisti, ki la`ejo nam in sebi, trpimo pa me.

Eva nadaljuje: Eva nadaljuje: Eva nadaljuje: Eva nadaljuje: Tudi za njihove prijatelje smo vedno punce krive, oni se jim pa vsem smilijo.

(ti{ina, razmi{ljanje)

Eva napadalno: Eva napadalno: Eva napadalno: Eva napadalno: Ko ti pa najedajo {e star{i, potem je pa mera polna. Zakaj se u~im? Da bo mami vesela. ^e se

u~im samo zase, to ni dovolj, moram se tudi za druge. Neprestano smo pod pritiskom star{ev, ~e dobi{ slabo oceno, te je kar strah domov it.

Vodnica: Vodnica: Vodnica: Vodnica: Vodnica: Kaj pa dru`ba in pritiski?

Eva Eva Eva Eva Eva: A dru`ba - no, mi se {tekamo, vsi sicer obra~ajo besede in stvari, potem se pa kregamo za brez veze. Vsi i{~ejo pozornost.

Ne`a: Ne`a: Ne`a: (ne more pozabiti prej{nje teme debate) Pri{le smo do tega, da bi bil ~as, da se tipi zresnijo, pobolj{ajo, zamislijo ter popravijo svoje napake. Me seveda zbiramo take ne`ne fante, ki so nam v{e~, se zaljubimo vanje in jih nikoli ne bi mogle prizadeti.

Eva poznavalsko: Eva poznavalsko: Eva poznavalsko: Tiste punce, ki kljub temu to lahko, so rojene kure. [e vse frendice do zdaj so tipi prizadeli.

Vodnica: Vodnica: Vodnica: Vodnica: Vodnica: In kaj mislite, da delate narobe ve punce?

Eva Eva: Dobro, se dogajajo stvari... Zakaj sem ga prevarala, ker ni imel ~asa zame, ker nisva bila ni~ skupaj, itak pa tipi samo tekmujejo med sabo, kdo jih bo imel ve~, ena sama jim ni dovolj.

Vodnica: Vodnica: In kako ve punce potem skupaj dr`ite?

Ne`a: Ne`a: Me smo si vedno bile in vedno si bomo v oporo. Pomagamo si in primerjamo izku{nje.

Eva Eva Eva Eva Eva: Samo da sre~am uno ta novo od njega, ji `e povem, kak{en je v resnici.

@iva: @iva: @iva: Ej, ura je `e {est, gremo...

Katarina: Katarina: Katarina: Katarina: Ja, ajde, se vidmo jutr...

Vodnica: Vodnica: Vodnica: Vodnica: (pri svojih 24-ih): Ja v bistvu punce, danes ni ni~ te`je, kot je bilo v mojih ~asih. Morate pa vedet, da bo {e vse dobr, ~e ne prej pa do poroke... Vod

Bejbe

Bubi bubi @ rutka.net

Na 23. skup{~ini ZTS sta se spet za trenutek spopadla dva velikana na{e organizacije. Spet, ponovno in {e enkrat o na{ih skavtskih, taborni{kih oz. gozdovni{kih koreninah. Tako kot na{ novi statut, je tudi spodnja pesmica globoko usidrana v na{i tradiciji, njena izvedba pa je posledica vpliva razli~nih slogov, ki niso nastali pri nas.

Sre~ali se bomo z nekaj eksoti~nimi akordi. A+, A6 in f#/ C#. Naj vas zapis ne prestra{i. Pri akordu A+ gre za navaden Adur z zvi{ano kvinto (E gre v E#), A6 pa je A-dur z dodano seksto (F#). Kaj oboje pomeni, je lepo razvidno iz diagramov za akorde. Zapis f#/C# pomeni, da gre za f# mol, pri katerem namesto basa na osnovnem tonu (torej F#) igramo bas na C#. Pri akordu A7sus4 naredimo ponovitev zadnjih dveh vrstic ki-

tice, zato se tu lahko poigravamo s kombinacijo akordov A, A 7 , Asus4 in A7sus4.

Pesmica je ne`na, zato je priporo~ljivo razlo`eno igranje v zaporedju (bas-3-2-1-2-3), bolj nadarjenim pevcem in pevkam pa melodije tudi ne bo prav te`ko popestriti z dvo- ali troglasjem.

Uvod:

A A + A6 A +

A A + A6 A +

[etala se gori doli, D E

gori doli, kraj Dunaja, D f#/C#

gori doli, kraj Dunaja, E A

ge mi te~e bistra voda.

A A + A6 A +

A A + A 6 A +

Ge so tista, {ergapoula, D E

ge mi kmeti~ s plügom orje,

D f#/C# on orje, on plu`i, E A A 7sus4

samo name lübo misli.

D f#/C#

On orje, on plu`i, E A

samo name lübo misli …

(solo)

Ge so tisti, senukou{i, ge moj lübij travco kosij, on kosi, on brusi, samo name, lübo misli … On kosi, on brusi, samo name, lübo misli …

Ge mi hodi{, lübi, dragi, da te dugo, k meni nega. Nega krala, nej cesara, kaj bi njemi rada bila ... Nega krala, nej cesara, kaj bi njemi rada bila … Nega krala, nej cesara, kaj bi njemi rada bila …

[etala se … (Fake Orchestra)

S estri O dgovarjata S otrpinom

Pozdravljeni sotrpini! Morava priznati, da se ob va{ih pismih veliko nau~iva, prerekava se in obdelujeva najrazli~nej{e teme, hkrati pa tudi zabavava. Opisujte svoja `ivljenja {e naprej tako slikovito in midve se bova potrudili z najbolj{imi nasveti. [e malo tola`be: vse bo minilo...enkrat zagotovo, zato kar pogumno naprej v nove dneve in izzive. Kuhla in Kahla dr`iva z vami!

V: V: V: V: V: Hoj!

Mogo~e sem malo premlada in imam bolj kot ne neumna vpra{anja za vas - odrasle osebe, a mu~i me radovednost, zato sem se odlo~ila, da prispevam eno svojo temo v vajino rubriko, ker se mi zdi zelo koristna. Se opravi~ujem, ~e je ta tema `e kdaj bila, jaz je {e nisem zasledila. Ne bom preve~ dolgovezla in bom kar pre{la k bistvu:

Ne vem to~no, kako naj se izrazim. Kaj naredi{, ~e ima{ predolg jezik in vedno pove{ svoje mnenje - ponavadi na nepravi na~in. Zadnje ~ase imam res probleme s tem, ampak jaz ho~em samo dobro in moj namen ni nikoli, da bi koga prizadela, ~eprav opa`am, da je folk zelo zamerljiv in to vse skupaj {e bolj zaplete.

Najve~krat so problemi v {oli, ko prfoksom povem kaj mislim in so mi so{olci hvale`ni, ker jih branim kot cel razred, samo priznam v~asih se sploh ne morem zadr`at in re~em tud take stvari, ki jih res ni treba. Preprosto ne morem bit tiho! Tudi po naravi sem ena velika upornica, samo s tem mojim predolgim jezikom pa {kodim sama sebi!

Prosim povejta mi, kako naj zadr`im nekatere stvari zase, ker z njimi vedno in povsod netim prepire in vam da tak{ni ljudje nismo preve~ za`eleni v dru`bi!

Jezikavo dekle

O O O O O: Zdravo Jezi~ek! Hvala, da si prispevala tole temo, in res, danes vsi veliko damo na besede, na izre~eno in predvsem na to, kako je bilo nekaj mi{ljeno. Zato ti predlagava, da se kdaj res ugrizne{ v jezik, besede so sicer samo besede, lahko pa vodijo do dejanj. Ko so enkrat zunaj, jih te`ko vzame{ nazaj, preden pa jih izgovori{, ni {e ni~ izgubljenega. Poizkusi se brzdati in naj ti bo to sedaj v izziv, kako ostati tiho, pa ~e te {e tako matra, da bi povedala svoje mnenje. Ve{, v~asih si je v `ivljenju najte`je priznati, da se stvari tudi brez nas in na{ega posredovanja uredijo, to je te`ko `e za odrasle, ti mlada jezikavka pa si lahko na dobri poti, da spremeni{ svoje obna{anje. Imej v mislih tudi to, da ~e bo{ vedno imela nekaj povedati, te kmalu ne bodo ve~ jemali resno, bolje da izra`a{ svoje mnenje, ko si k temu poklicana. Druga~e pa z nabru{enim jezikom ni ni~ narobe, ~e ima{ dobre argumente in pravi ton, potem ti bo komunikacija odpirala vsa vrata.

Vsi nasvetov potrebni pi{ite na SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla @ gmail.com.

V: V: V: Draga Kuhla in Kahla!

Naj vama povem, da je vajina rubrika super, vedno jo preberem in velikokrat dobim odgovore na svoja vpra{anja in probleme. Pa sem se odlo~ila, da vama pi{em tudi sama in upam, da moje pismo ne bo romalo v ko{!

Imam veliko "frendov", ker sem nasploh zelo dru`abna in `e pri tabornikih spozna{ toliko novih ljudi, tako nimam nobenih te`av z vklju~evanjem v njihovo dru`bo! Vse pa ne gre ve~ tako gladko ko pridemo do zaupanja! Meni nih~e nikoli ne zaupa, pa ~eprav me pozna `e ve~ino svojega `ivljenja! Koliko ~asa pa sploh potrebuje{, da nekoga dovolj spozna{, da mu lahko zaupa{? In kako naj si jaz pridobim zaupanje vseh svojih prijateljev ?

O: O: O: Draga MM, tudi ti odpira{ pomembno temo, zato sva se odlo~ili, da odgovoriva na tvoje pismo. Kar se zaupanja ti~e, nekako lo~imo dve vrsti ljudi, nekateri so zaupanja vredni in znajo zaupano obdr`ati zase, drugi so nezanesljivi in izdajo sogovornika, tako da se mu posmehujejo ali govorijo o tem z drugimi osebami. ^e si `eli{ pridobiti zaupanje prijateljev na vi{nji ravni, na ravni zaupnih pogovorov, jih mora{ dobro opazovati in prepoznati, kdaj kdo i{~e sogovornika ali ramo za tola`bo. Ko zaupanje ste~e, pa dela {e niti pribli`no ni konec, najpomembneje je, da se povedano in zaupano ne {iri naprej med vas, saj s tem izgubi{ zaupanje tiste osebe - logi~no, ne. Tudi tebi se je kaj podobnega verjetno `e zgodilo, ~e ne, si prava sre~nica. Zaupanje pa niti nima toliko veze s ~asom ali trajanjem prijateljstva, kot ga ima s pozitivno izku{njo, torej vedno se dr`imo pravila vzajemnosti - jaz zaupam tebi, ti lahko zaupa{ meni in vse bo ostalo med nama. Sre~no v vlogi zaupnice!

Prejmite vro~e poljub~ke in pozdrav~ke od Kuhle&Kahle v teh mrzlih zimskih dneh. U`ivajte v veselem decembru!

KOKTAJLI Pugy

Brezalkoholni koktajli

FANTASTIKO

Sestavine:

o0,5 dcl pomaran~nega soka

o0,2 dcl sirupa granatnih jabolk (grenadine)

o0,2 dcl o`ete limone

o1,5 dcl Fante ali Jupija

Priprava:

Zme{ajte sestavine v vr~u ali me{alniku za koktajle (razen gazirane pija~e). Gazirano pija~o dolijete na koncu. Servirajte s kockami ledu in dekorirajte z rezino pomaran~e ter slamico.

TRI SRCA

Sestavine:

o0,5 dcl soka ~rnega ribeza

o0,5 dcl borovni~evega soka

o0,2 dcl o`ete limone

o0,2 dcl malinovega sirupa

o1 dcl radenske

Priprava:

Zme{ajte sestavine v vr~u ali me{alniku za koktajle (razen radenske). Radensko dolijete na koncu in servirajte s kockami ledu in dekorirajte z rezino pomaran~e ter slamico.

OSTR@EK

Sestavine:

o0,5 dcl ananasovega soka

o0,1 dcl jagodnega sirupa

o0,1 dcl breskovega sirupa

o0,1 dcl o`ete limone

o1,5 dcl pomaran~nega soka

Priprava:

Zme{ajte sestavine v vr~u ali me{alniku za koktajle. Servirajte s kockami ledu in dekorirajte z rezino ananasa. Dodamo {e ananasovo perje (liste), ~e{njo ter slamico.

NARI[I MI[KA

IN SI PRISLU@I NAGRADO!

V novi risanki Mi{ek Stuart 3: Klic divjine, mali mi{ek spet do`ivlja neverjetne pustolov{~ine. Z dru`ino se odpravi na taborjenje dale~ iz mesta.

V divjini, kjer se skriva velika hudobna zver, ga dihur Smradko u~i ve{~in pre`ivetja v naravi ...

Tvoja naloga pa je, da vzame{ v roke barvice, vo{~enke ali flumastre in nari{e{ mi{ka Stuarta pri njegovih pustolov{~inah!

Risbico po{lji do 18. januarja 2006 na naslov: BLITZ Film & Video Distribution, d.o.o. Dolenjska cesta - del 258, Lavrica 1291 [kofljica

Ne pozabi pripisati svojega imena in priimka, starosti, po{tnega naslova in dav~ne {tevilke.

Deset najlep{ih risbic bomo nagradili:

1.-3. nagrada: risanka na DVD-ju;

4.-6. nagrada: risanka na videokaseti;

7.-10. nagrada: koledar, priponka in nalepka Mi{ek Stuart.

Sergeja sergy @ rutka.net

"Nebesa na zemlji"

Ljudje se nahajamo na razli~nih "stopnjah", od ~esar je odvisen na{ pogled na `ivljenje, pa tudi cilje imamo prilagojene temu.

Na svet smo prinesli "kodo", ki v sebi skriva zametek na{ega "`ivljenjskega poslanstva".

Veliko ljudi pa razmi{lja nekako takole: kakor je zapisano v zvezdah, tako se bo zgodilo in jaz na to nimam nobenega vpliva. Tako razmi{ljajo o usodi in iz tega se jim razvije pasivni odnos do `ivljenja: ljudje le ~akajo na "ugodno usodo". Tako pre`ivljajo leta in leta, na koncu pa ugotovijo, da v tem ~asu pravzaprav niso do`iveli ni~ bogatega. Njihovo `ivljenje je temeljilo na vsakdanjiku - slu`ba, kosilo, po~itek, gostilna ali prijatelji, dru`ina, tv… ob vsem tem pa jih spremlja {e boj za pre`ivetje, ki takemu ~loveku da le dokon~no potrditev, da "mu ni usojeno, da bi `ivel dobro".

Pa vendar na vse lahko vplivamo sami - predvsem z izbiro, ali bomo omenjene stvari re{evali ali pa jih bomo "odlo`ili na kdaj drugi~"!

[ele ko bomo enkrat prepri~ani, v lastno oblikovanje `ivljenja, oblikovanje `ivljenja po svoji volji, se lahko za~ne - pot proti vrhu.

^as, ko smo popolnoma osvobojeni pri~akovanj, strahov, skrbi… in le u`ivamo tukaj in zdaj, je stanje, ko popolnoma obvladujemo svojo `ivljenjsko energijo - to je stanje "Nebes na Zemlji."

In ker se ravno pribli`uje ~as, v katerem si mnogi od nas zastavijo nove cilje, izzive, odvr`ejo slabe razvade… Mesec december, ~as pri~akovanj… na vrata trka novo leto, poskrbimo vsi le za to, da bomo sre~ni, kjer koli in s komer koli - naredimo si "Nebesa na Zemlji."

Foto: Bla` Verbi~.

Konec je nov za~etek

Za~elo se mrzlega januarja davnega dvatiso~prvega, ko je golobrad mladeni~ stopil na Pot. Tedaj ga je vodila iskriva, a {e kako pomembna misel Nejca Zaplotnika. Kdor bo iskal cilj, bo ostal prazen, ko ga bo na{el. Kdor bo na{el pot, bo cilj vedno nosil v sebi. Pet let kasneje se je pot morala kon~ati. Vsak konec pa je nov za~etek.

Odlo~itev pripeljati projekt "Je`kov koti~ek" po petih letih h koncu je bila sicer te`ka, a jasna in utemeljena. Mar vam po 49 predstavljenih knjigah, kopici prijaznih besed, spodbud, nasvetov, velikih in malih modrosti lahko Je` ponudi {e kaj? Gotovo, vendar je ob~utek stopicljanja na mestu premo~an, ~as je za nove izzive. Vse stvari imajo svoj `ivljenjski ciklus. In kar ne raste, mora umreti.

Prelomnice, ki se na{i ljubi reviji Tabor obetajo v zares bli`nji prihodnosti, napovedujejo nov veter tudi pri vsebinskih spremembah. Zato je ~as, da se na Taborovih straneh najdejo {e drugi koti~ki. Vem, da je v na{ih vrstah {e mnogo dobrih, bistrih in odprtih mladih ljudi, ki nam zmorejo na eni strani na{e revije povedati {e kaj ve~, predvsem pa nekaj novega. Moja zgodba je izpeta. Prav je da se preizkusijo novi junaki. Ne ustra{ite se nepopisanega lista pred seboj!

Do knjig - upam, da ste opazili - `e od malih nog gojim prav poseben odnos, ki pa se resnici na ljubo precej spreminja. Ostaja pa vpra{anje, ki me bega {e danes. Zakaj pravzaprav beremo? So zgodbe najljub{ih knjig ogledalo na{ih neiz`ivetih sanj? Mar namesto `iveti izberemo la`jo pot in ta tako na videz pote{imo na{e la~ne du{e? Kdo ve?! Odgovore poi{~ite sami.

Nazadnje, a ne najmanj pomembno. Iskrena hvala za mo~no podporo Je`kovemu koti~ku vseh urednikov, pre`ivel sem namre~ kar tri. Predvsem pa iskrena hvala vsem, ki ste

vestno brali rubriko, tu in tam pa ste v roke vzeli {e kak{no predstavljeno knjigo. Brez va{e prijazne podpore, predlogov in pripomb bi bilo mnogo, mnogo te`je.

To je bile ena izmed mojih poti. Vesel sem, da sem jo lahko vsaj del~ek delil z vami.

Vse dobro vam `elim.

Je`kov koti~ek se, `al, z decembrsko {tevilko s Taborovih strani poslavlja.

Prepri~an sem, da ste redni bralci

koti~ka v {tirih letih v Juretovih ~lankih

u`ivali in da ga boste pogre{ali. Jure, hvala!

Jure, ki je pre`ivel `e tri urednike ☺ , ostaja v novinarskih vrstah Tabora.

Kdo zadane kobilico?

Igralci stojijo v krogu. V sredini kroga je en igralec, ki ga poimenujemo SKAKAL^EK.

Za igro potrebujemo `ogo, ki jo igralci kotalijo. S hitrim kotaljenjem `oge sku{ajo igralci zadeti igralca v sredini, slednji se re{i tako, da ska~e v zrak in v stran.

Kdor ga zadene odide na njegovo mesto.

Igra je lahko {e bolj vesela in zanimiva, ~e uporabimo dve `ogi.

U`ivajte v skakanju - v stran in v zrak ☺

Avtor: Jaka Bevk - [eki(jaka.bevk @ cmok.si).

Re{itev: Predprazni~no vzdu{je.

@e dalj ~asa med mojimi brati in sestrami kro`i nemirni duh; duh prave filozofske razprave. Pri{li so do to~ke, ko se spra{ujejo kdo so in kak{ni `elijo biti v prihodnosti? Pri tem vsaj o nekaterih stvareh ni dvoma. Mladinska vsekakor, ~eprav v~asih niti ni jasno, kje je meja med mladostjo in odraslostjo. Tudi glede vzgojnega namena ni nobenega dvoma. Je pa danes veliko te`je vzgajati in veliko la`je zgolj posnemati lik u~itelja v {oli. Prostovoljna vsekakor. Res pa je, da razmere v dru`bi temu pojavu niso ravno naklonjene. Nestrankarska prav gotovo, saj se ne povezuje z nobeno politi~no stranko; kljub temu, da se podalpski naseljenci {e vedno delijo na rde~e in ~rne, leve in desne. Od tu naprej pa se poti razhajajo in iskanje odgovora se pravzaprav za~ne. So taborniki bolj skavti ali gozdovniki? Kaj je davnega leta 1924 pravzaprav pomenil skupni naziv taborni{tvo? Kako se je v vseh teh letih do danes ohranila stroga hierarhi~na organiziranost in dosledno spo{tovanje na~el in kako je na to vplivalo mirovni{ko prepri~anje in spo{tovanje Narave v vsej njeni veli~ini?

Morda pa ima taborni{tvo svojo du{o in srce, ki se nenehno razvija in sledi potrebam mladih? V tem primeru je vsekakor gibanje; in mladim, ki so njeni soustvarjalci pravzaprav sploh ni tako pomembno, kako se bomo poimenovali in kaj je ta ali oni naziv pomenil v preteklosti. To je verjetno tudi najbli`je odgovoru, ki so ga taborniki izrazili skup{~ine ZTS, na kateri se je kar precej govorilo o identiteti. Vendar nedvoumnega odgovora ni bilo in vpra{anje bo {e burilo duhove.

Je pa jasno, da je kakr{nimkoli ideologijam iz preteklosti, ki bi mladim nedvoumno tlakovale pot, pretekel rok trajanja. Oblikovali si jo bodo sami, v dru`bi prijateljev in ob pomo~i vodnikov; pa naj se imenujejo skavti, gozdovniki ali taborniki.

Pa sre~no in s kan~kom soli ve~ v glavi, va{ stric Volk tabor @ rutka.net

Risba: Jaka Bevk - [eki(jaka.bevk @ cmok.si).

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li za Bo`i~ in Silvestrovo, ali na zimovanje?

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li za Bo`i~ in Silvestrovo, ali na zimovanje?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, pravi odgovor na vpra{anje.

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, pravi odgovor na vpra{anje.

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite 041/490 888 in si zagotovite prostor.

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite 041/490 888 in si zagotovite prostor.