Revija Tabor 2005/11

STROKOVNO

30Adrenalin

31Astronomija

32Kemijavtaborni{tvu

33@VN

34Kosobrinovipripravki

35Psihologija

36Nasvetivodjem

37ImetivodGG

10. november10 let rodu Aragonitnih je`kov Cerkno raj.rutka.net

19. novemberSkup{~ina ZTS

3. - 4. december Zimsko no~no orientacijsko znot.rutka.net

tekmovanje (RST Dom`ale)maya.omahna @ email.si

5. - 8. december Dnevi programskih znanjVsebina delavnic na www.rutka.net (novice)

10. decemberLu~ miru iz Betlehema

SAJ NI RES, PA JE!

Dnevi programskih znanj tudi {e v decembru

Zaradi zanimanja in uspe{ne izvedbe delavnic v oktobru in novembru Komisija za program za mlade organizira delavnice tudi v decembru, in sicer od 5. do 8. decembra. Delavnice bodo potekale ob 18. in 19. uri v sejni sobi na sede`u ZTS, Parmova 33 v Ljubljani. Vsebina delavnic bo objavljena v novicah na www.rutka.net.

[e enkrat pa ste vabljeni, da s svojimi predlogi (na pugy@rutka.net) {e dodatno popestrite zanimivo ponudbo.

Foto: Sin

Glavni in odgovorni urednik: Ale{ Cipot. Pomo~nik urednika: Miha Bejek.

Urednik fotografije: Bla` Verbi~.

Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak.

Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a, Jaka Bevk, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~, Tina Br`an, Meti Buh, Jo{t Bukovec, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Toma` Hudomalj, Irena Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla` Kova~i~, Jernej Kova~i~, Da{a Lamut, [pela Les, Nina Medved, Frane Merela, Boris Mrak, Du{an Petrovi~, Tadej Pugelj, Lea Repi~, Tone Simon~i~, Ale{ Skali~, Iris Skrt, Matic Stergar, Toma` Sinigajda, Katju{a [avc, Goran Tom{i~ in Jasna Vuradin Popovi~.

Lektoriranje: [pela Gorup, spela.gorup@rutka.net.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 560 SIT, letna naro~nina je 4900 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 1800 izvodov.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi

Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.

ISSN 0492-1127

Naslovnica: Barbara Kelher.

Sezona kostanja in kostanjevih piknikov.

GG-jevka Tamara iz rodu Jezerskih zmajev.

Taborni{tvo je ena izmed najlep{ih {ol za `ivljenje in Zveza tabornikov Slovenije organizacija, kjer mladi vodijo mlade. Pri tem se imajo mo`nost u~iti ob delu (learning by doing) in se hkrati u~iti na lastnih napakah. To so zares dragocene izku{nje, {e posebej, ~e imajo ob sebi mentorja (vodjo v organizaciji), ki stvari zares obvlada in ob katerem se lahko mnogo nau~ijo in napredujejo.

Ob tem je klju~nega pomena medsebojna komunikacija, tako med mentorjem in vodnikom, kakor med vodnikom in ~lani voda. V okoljih, kjer je komunikacija na kakovostni ravni, vladajo spro{~eni in prijateljski odnosi. Kjer te kakovosti ni, tam … tam je vse druga~e. Ukazovanje, moraliziranje, sramotenje, opravljanje, da ne omenim celo gro`enj ali ponekod vsakdanjega pojava - kri~anja, znajo biti vsakodnevna praksa.

Dana{nja mladina je res precej druga~na, kot smo bili neko~ sami (sicer pa so verjetno podobno neko~ ugotavljale tudi starej{e generacije za na{o generacijo). Te spremembe se ka`ejo predvsem v pomanjkanju spo{tovanja do starej{ih, spremenjenih vrednotah (ponekod `e na kriti~ni ravni) itn. Pogosto smo prisiljeni ubrati druga~en na~in vzgajanja in izobra`evanja. Ampak {e vedno velja pregovor lepa beseda lepo mesto najde. ^e ga poistovetim s kakovostno komunikacijo, lahko zatrdim, da je z njo mogo~e delati ~ude`e. Tudi pri osebah, pri katerih nekateri obupajo. Kjer se zdi, da bi z lahkoto lahko povlekli ~rto med vzgajanjem in prevzgajanjem.

Priporo~am redno prebiranje od prej{nje {tevilke nove rubrike Psihologija . Irena predstavlja prakti~ne in predvsem u~inkovite primere kakovostne komunikacije. Lahko zatrdim, da so ve~krat preizku{eni in 100% delujejo. Tako v taborni{kem, {olskem, dru`inskem, kakor tudi v vseh drugih okoljih. Uporaba je vsestranska in univerzalna.

^e pa kdo kljub upo{tevanju zapisanih nasvetov {e vedno znova in znova v stikih z novimi ljudmi naleti na razli~ne ovire, kar se odra`a v nekakovostni komunikaciji, pa takemu ostane le natan~na analiza, ki bi jo z drugimi besedami poimenoval pometanje pred lastnim pragom - seveda kot prvo stopnjo. ^e imate `ilico za komuniciranje in vodenje ljudi, pa obi~ajno na te te`ave skorajda nikoli ne naletite.

Za za~etek - za~nite na strani 35.

Govorite z jezikom sprejemanja ali z jezikom nesprejemanja?!

Taborni{tvo in slovenska slovnica. Nikoli si ne bi mislila, da nam tudi tu dela probleme. Namre~ slovenski jezik pozna razli~ne zvrsti , dele jezika in je velik jezik. Tako poznamo knji`no zvrst sloven{~ine kot podzvrsti, kot so sleng in interesne govorice. Med slednje naj bi spadal tudi taborni{ki jezik. Na{ jezik. Vse to izrazoslovje in besede, ki se v~asih ostali dru`bi zdijo nesmiselni in sme{ni, so nam nekaj ~isto obi~ajnega. Zato sem nemalo kdaj razmi{ljala, kako fino bi bilo imeti slovar taborni{kega izrazoslovja, ki bi bil sestavljen iz vseh teh specifi~nih besed in razlag, ki pa bi bile pisane v knji`nem jeziku ali vsaj v knji`nem pogovornem, ki je podzvrst slednjega. Mogo~e bi tudi to pripomoglo k temu, da bi se za~el na{ jezik {e bolj razvijati. Problem pa nastane ravno tu. Pri modernem jeziku. Pri jeziku prihodnosti. Namre~, slovenski jezik je razvit, govori ga ve~ kot dva milijona ljudi, kar ga uvr{~a med jezike, ki se ne potrebujejo bati za prihodnost, je pa na{a prihodnost majava glede na{e slovnice in na{ih, `al, zastarelih pravil, ter prevodov besed, ki so velikokrat naslonjena na zastarel na~in uvajanja. Tako je po vsej verjetnosti nastal tudi problem, ki se pojavlja na tem mestu. Torej pisanje in sklanjanje imen rodov. Pravila so torej ena, moje mnenje pa zna od tega v~asih tudi malo odstopiti. Saj veste, modernizacija sloni na mladih, kar pa mi smo. Na tem mestu se znani in priznani profesor Jo`e Topori{i~ ne bi strinjal z mano, ampak kot sem `e napisala, jezik potrebuje sve`o kri in sve`e ideje, da se bo lahko razvijal naprej. Tudi v tak{nih govoricah, kot je na{a. Torej? Da nam bo jasno vsem.

Taborni{ko izrazoslovje

Taborni{ko izrazoslovje spada pod interesne govorice, in sicer pod `argone, to je strokovna zvrst, ki se ka`e v rabi neuradnega, zato pa bolj `ivega in za delovne pogoje bolj prakti~nega, sicer pa enoumnega izrazja, v na{em primeru, izrazja taborni{tva. Pa naj za~nem s pisanjem imen rodov z veliko ali malo za~etnico, ki marsikomu {e danes dela te`ave.

Zadeva je taka, gre pa takole: rodovi so, v ve~ini, pisani s tremi besedami in predstavljajo tako neko besedno zvezo samostalnikov. Pri tem se pi{ejo z veliko za~etnico:

• samostalniki, ki so lastno ali zemljepisno ime (primer: rod Dobre volje ali rod Gorjanskih tabornikov, pri katerem se besede gorjanskih sicer ne pi{e z veliko, ker je to beseda naski, je pa v tem primeru to lastno ime, ime neke dru`be, torej je z veliko),

• na za~etku stavka (primer: Rod Mirne reke se lahko pohvali…).

V primerih, kjer imajo imena rodov le dve besedi, ni izjem, ki bi odstopale od teh pravil, kot je primer: Ra{i{ki rod Ljubljana.

Z malo za~etnico tako pi{emo vsa ostala imena, predloge in veznike (primer: rod Kra{kih viharnikov). Tu torej ne bi smelo biti te`av.

Je pa te`ava pri pisanju imen rodov v razli~nih sklonih. Sloven{~ina pozna {est sklonov, ki se vrstijo takole: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, to`ilnik, mestnik in orodnik. Vpra{alnice, s katerimi si pomagamo pri sklanjanju, ~ivkajo `e vrab~ki na strehah, ampak naj jih vseeno {e enkrat ponovim:

• imenovalnik: kdo ali kaj,

• rodilnik: koga ali ~esa,

• dajalnik: komu ali ~emu,

• to`ilnik: koga ali kaj,

• mestnik: pri kom ali ~em,

• orodnik: s kom ali s ~im.

Sklanjanje imen rodov je tako povezano s temi vpra{alnicami in se sklanja po kopitu sklanjanja samostalnikov, ne glede na to, ali so enobesedna imena ali ve~besedna imena. Pravilno in knji`no sklanjanje je torej tak{no:

[pela Les, spela@ ovcka.net

Primer: Rod Veseli veter :

• imen.: rod Veseli veter

• rod.: rodu Veselega vetra

• daj.: rodu Veseli veter

• to`.: rod Veselega vetra

• mest.: pri rodu Veselega vetra

• or.: z rodom Veselega vetra

Zadeva se zna zaplesti pri imenih kot so: rod 11. SNOUB Maribor, ki ima {e eno posebnost, in sicer v imenu vsebuje kratico, ki se pi{e z velikimi tiskanimi ~rkami in se sklanja po pravilih sklanjanja kratic, torej po 3. mo{ki ali 3. `enski sklanjatvi samostalnikov. In tudi {tevilko, pisano s {tevilkami (vendar sem vam v oklepaju to ponazorila, ~e bi pisali {tevilko z besedo). To pa izgleda takole:

• imen.: rod 11. SNOUB (enajsta)

• rod.: rodu 11. SNOUB (enajste)

• daj.: rodu 11. SNOUB (enajsti)

• to`.: rod 11. SNOUB (enajsto)

• mest.: pri rodu 11. SNOUB (enajsti)

• or.: z rodom 11. SNOUB (enajsto).

Samo besedo SNOUB bi sklanjali

takole:

• imen.: SNOUB

• rod.: SNOUBA

• daj.: SNOUBU

• to`.: SNOUBA

• mest.: PRI SNOUBU

• or. S SNOUBOM.

TEMA MESECA

• to`.: rod Skalnih taborov

• mest.: pri rodu Skalnih taborov

• or.: z rodom Skalnih taborov

Za vse dvomljivce pa {e sklanjanje besede rod, ROD je samostalnik, mo{kega spola in se v ednini sklanja takole:

• imen.: rod

• rod.: rodu

• daj.: rodu

• to`.: rod

Mogo~e se vam bo sli{alo zelo nenavadno, a tak{na so pa~ pravila za zapisovanje kratic, ki jih, poleg te variante sklanjanja, lahko zapisujemo kot samo kratice in se njihova oblika pojavlja v vseh sklonih kot imenovalnik, se pravi v na{em primeru kot SNOUB.

Mogo~e bi vam za la`je razumevanje predstavila {e dva primera, ki se mi zdita vredna omembe, in sicer primer Ra{i{kega rodu in rodu Skalnih taborov Dom`ale.

Sklanjanje rodov z dvema besedama v imenu nima nobenih posebnosti in se sklanja po istem na~elu kot katerekoli drugo ime iz ve~ besedami:

• imen.: Ra{i{ki rod

• rod.: Ra{i{kega rodu

• daj.: Ra{i{kem rodu

• to`.: Ra{i{ki rod

• mest.: pri Ra{i{kem rodu

• or.: z Ra{i{kim rodom.

Primer rodu Skalnih taborov Dom`ale pa je poseben zaradi uporabe mno`ine. Taki primeri so {e: rod Gorjanskih tabornikov, rod Sivih jel{, rod Sne`ni{kih ru{evcev, rod Argonitnih je`kov, …). V mno`ini pa se sklanjajo tako, da se sklanja le beseda rod:

• imen.: rod Skalnih taborov

• rod.: rodu Skalnih taborov

• daj.: rodu Sklanih taborov

• mest.: pri rodu

• or.: z rodom,

v dvojini: dva rodova

• imen.: dva rodova

• rod.: dveh rodov

• daj.. dvem rodovom

• to`.: dva rodova

• mest.: pri dveh rodovih

• or.: z dvema rodovoma,

v mno`ini pa tako:

• imen.: trije rodovi

• rod.: treh rodov

• daj.: trem rodovom

• to`.: tri rodove

• mest.: pri treh rodovih

• or.: s tremi rodovi.

Sloven{~ina ima tako tri spole, {est sklonov, in veliko izjem, ki `al padejo ven iz teh tirnic sklanjanja, tako da se tudi pri imenih rodov in sklanjanje leteh v~asih pojavijo te`ave, zaradi tak{ne ali druga~ne posebnosti. Prav za na{e primere `al {e ni knjige, priro~nika, v katerega bi lahko pogledali, kako je z zapisovanjem, bi pa kdaj v prihodnosti lahko bil. Na na{o pobudo. Za vsa ostala vpra{anja lahko pogledate v Slovar slovenskega knji`nega jezikaSSKJ ali v Slovensko slovnico (avtor Jo`e Topori{~). Lahko pa se oglasite tudi na moj elektronski naslov: spela@ ovcka.net.

Foto: Ur{ka Bergant.

TEMA MESECA

MOJE MNENJE

Slovenisti in vsi tisti, ki imamo kakorkoli `e bolj knji`ni stik s sloven{~ino, se ukvarjamo s tem, kako in zakaj tako pisati. Smo majhen narod, a z velikim jezikom, pa ~eprav mogo~e doma to ni ~utiti. In pravilno zapisovanje in pisanje je osnova za dober, prijazen in ~itljiv ~asopis ali revijo Zato je na mestu, da se vpra{amo, kak{en ~asopis si `elimo imeti mi. Tabor je na{ cilj. Pa naj ne bo cilj samo zbirati dobre ~lanke, ideje, naj bo cilj tudi to zapisati pravilno. Ampak prosim brez panike. Revija za mlade in mlade po srcu naj bo prijazna do teh ljudi, kar pa pomeni, da ne potrebuje stroge zagrenjenosti znanstvenih besedil ali razprav, temve~ mladost. Mladost v pisanju ima svoje meje, a so te meje postavljene dlje, kot si v~asih mislimo. Zato je vedno dovoljeno pisati slengovske, neknji`ne nare~ne, pogovorne besede, seveda v skladu s pravili, ki pa so (naj {e malo o~rnim slovnico) slabo zapisane in niso dogovorjene tako dobro, kot so pravila za pisanje v knji`nem, poslovnem ali znanstvenem jeziku. S temi besedami apeliram na vse tiste, ki pridno razveseljujete vse nas vsak mesec s sve`im Taborom, pa tudi na tiste, ki si `elite biti del te revije ali pa jo samo radi prebirate. Ker kaj je lep{e kot brati revijo, brez pomanjkljivih in zelo vidnih takih in druga~nih slovni~nih napak. Pa naj vam {e povem, da se te napake vidijo, pa jih ne vidi samo zato dolo~ena stroka (katere predstavljajo ljudje z napakami, zato so napake {e vedno dovoljene, saj smo le ljudje), ampak tudi vsi ostali bralci in kriti~ni prelistovalci revije. Torej, veselo na delo, brez zadr`kov, brez upiranja, ker ko si enkrat noter, ugotovi{, kako zares je sloven{~ina lep jezik, kako zares se je tujci radi u~ijo, in vsako leto raj{i in kako zares smo premalo ponosni nanjo. Upam pa, da sem vam razre{ila problem pisanja imen rodov in zdaj teh vpra{anj in dilem ne bo ve~. Pa prijetno ustvarjanje.

ALI MOJE MNENJE [TEJE?

Za konec pa mogo~e samo kratek pogled na zadevo z moje strani. Pisanje rodov z veliki in malimi za~etnicami se mi zdi smiselno, se pa v~asih zgodi kak{en primer, ne glede na temo, pri sklanjanju, kjer se mi sklanjatveni vzorci in pravila sploh ne zdijo smiselna. Zato mogo~e opozorilo na primere v na{em izrazoslovju, ki znajo zagreniti izgovorjavo, ki so mogo~e za uporabnika pogovorne sloven{~ine nerazumljiva in zapletena, takrat si pa~ re~e{, tako je in tako mora biti, jih tako zapi{e{, si mogo~e zapomni{ primer in upa{ na bolj{e ~ase. Na ~ase ko bo sloven{~ina ujela dana{nji dan.

Foto: Ur{ka Bergant.

KOLUMNA

Boris Mrak, boris.mrak @ epn.ba

Pisarna Zveze - kri`i in te`ave petr{ilj~kove mame

"@ivijo! @ivijo! Ja, kam pa kam? Na Zvezo!" Takole pribli`no zveni kratek za~eten nagovor dveh nadebudnih tabornikov, ko se sre~ata nekje v bli`ini Parmove ulice v Ljubljani. Kaj sledi temu, je pa `e drugo vpra{anje in veliko ugibanje. Toda ne bi se zmotil preve~, ~e bi rekel, da se takoj nato za~ne prito`evanje nad "pisarno"

ZTS, ki ima svoj sede` na Parmovi 33 in to `e vrsto let. Morda se bo kdo {e spomnil na{e pisarne na Cankarjevi 5, prav ste sli{ali, neko~ smo bili ~isto v centru Ljubljane, na eni od sedanjih eminentnih lokacij, ampak ~asi se spreminjajo in menjajo se tudi tisti, ki delajo v tej na{i pisarni. Nekaj je pa seveda zanimivo: po trideset in nekaj letih, kot se jih spominjam, se odnos ve~ine ~lanov taborni{ke organizacije do pisarne ni spremenil. Pisarne je bila, je in o~itno bo tudi v prihodnje tar~a kritike ve~ine ~lanstva in to ne glede na to, kdo je bil, kdo je in kdo bo njen vodja. Pretekle izku{nje nas u~ijo {e o eni zadevi: najhuj{i in najglasnej{i kritiki pisarne so svoje mnenje ~ude`no spremenili ali pa vsaj bistveno omilili v trenutku, ko so sami postali del "pisarne" in za~eli biti odgovorni za njeno delo. S tem pa se vzroki za nezadovoljstvo ponavadi niso nikoli odpravili ali pa vsaj pojasnili ostalim nezadovoljne`em, da zadeve seveda niso ravno take, kot se nam ka`ejo.

Kakorkoli gledamo na "pisarno", ki predstavlja, ~e ho~emo to priznati ali ne, trenutno vodstvo organizacije in za ~lane seveda pomeni poenostavitev in la`jo predstavo o tem, kdo je v danem trenutku kriv za vse nepravilnosti in napake v organizaciji, pa naj gre za rod, mestno oz. podro~no zvezo ali pa kar za celo organizacijo. Taka poenostavitev je {e kako priro~na, predvsem pa o~itki ne letijo na osebe direktno, ampak zgolj na navidezno odtujen predmet. S tem

je zadeva re{ena, ker ~lani lahko po mili volji zlivajo gnojnico po neznanem krivcu, osebne integritete posameznikov v vodstvu pa niso prizadete. Morda je pa to izvrstna re{itev za pomirjanje nezadovoljstva posameznikov in skupin v na{i organizaciji. ^e je to tako, potem se pa nimamo kaj prito`evati, tudi nad pisarno ne.

Stanje v pisarni je tako kot je in je odraz razmer v organizaciji: za dobro ali slabo stanje seveda niso odgovorni samo tam zaposleni, ampak tudi njihovi vodje, ki predstavljajo organizacijo. Kdo so to? Pravite, da jih ne poznate? Potem jih je potrebno pa takoj v naslednji {tevilki predstaviti v na{i reviji. Ampak osebno menim, da to ne bi pomagalo prav dosti. Vodstva in posamezniki v vodstvih se menjajo relativno hitro, prav tako se menja ~lanstvo v organizaciji. Posamezniki ostajajo, vsaj v ve~ini, samo po nekaj let in zgodbe se neprestano ponavljajo, z njimi pa ostaja tudi slaba predstava o "pisarni", ki predstavlja nas, ~lane!

Ob razmi{ljanju se ~loveku porodi vrsta vpra{anj, ki so {e kako pomembna za nadaljnje delo in razvoj organizacije, posebno {e sedaj, ko nam ne gre ravno najbolje: Ali je "pisarna" del nas in na{e organizacije ali samo nujno zlo? Ob poslu{anju neprestanih prito`b bi dejal, da predvsem to zadnje! Pisarna je seveda na{a skupna "to~ka" in ali menite, da bi bila organizacija in posamezni rodovi bolj uspe{ni, ~e je ne bi imeli? Ali bi potem sploh {e bili organizacija? Ali menite, da bi potem sploh lahko bili ~lani WOSM?

Pisarna, tak{na ali druga~na, to smo mi in to je najbolj jasen odraz stanja na{e organizacije!

Sarajevo, 26. 10. 2005

Izredna

V soboto, 19. novembra, bo ob 10.00 uri v veliki dvorani

DELA v Ljubljani potekala izredna skup{~ina. Osrednja tema je sprememba statuta ZTS. Na dnevnem redu najdemo {e sklep o mandatu sedanjih organov ZTS in sklep o pripravi predloga ~lanarine za leti 2007 in 2008.

V skladu s statutom ZTS imajo glasovalno pravico stare{ine in na~elniki registriranih rodov, stare{ine in na~elniki obmo~nih organizacij ZTS in ~lani organov ZTS na dr`avni ravni. Zanimivo je, da odziva tistih, ki bi bili najbolj poklicani k razpravi o osnutku statutavodstev rodov, do sedaj ni bilo. So se pa razprave udele`ili nekateri posamezniki, Mestna zveza tabornikov iz Ljubljane ter Komisija za program in tudi IO ZTS. Poudarimo, da imate {e vedno mo`nost predlaganja amandmajev. Najpomembnej{a sprememba, ki je predlagana v novem statutu, se nana{a na demokrati~nost postopka sprejemanja odlo~itev v ZTS. Doslej je bilo te`i{~e odlo~anja v ~asu med skup{~inami, ki so bile vsaka tri leta, na strani obmo~nih organizacij ZTS, ki so imele glavno besedo (najve~ predstavnikov) na sejah stare{instva ZTS. Z uvedbo vsakoletne skup{~ine pa je te`i{~e odlo~anja na strani vseh ~lanov ZTS, to je rodov. Posledi~no stare{instvo kot organ ZTS ni ve~ potrebno. Rodovi bodo tako postali najpomembnej{i soustvarjalci politike, razvoja in delo-

skup{~ina

Ale{

ales.cipot @ rutka.net

vanja ZTS, prevzeli pa bodo tudi soodgovornost za prihodnost ZTS.

Sedanji organi ZTS so bili izvoljeni 16. junija 2003, vendar so nastopili mandat {ele oktobra 2003, ko je bila tudi dejansko opravljena zamenjava vodstva. Triletni mandat sedanjim organom se torej izte~e oktobra 2006. S sprejemom sprememb statuta ZTS bi skup{~ina opredelila, da se bo sestajala vsako leto, in sicer najkasneje do konca meseca marca. Vsaka tri leta pa bo skup{~ina ZTS sklicana tudi z namenom izvoliti organe ZTS. Da bi ujeli "mar~evski termin" je torej potrebno sedanjim organom bodisi podalj{ati bodisi skraj{ati mandat za pol leta. IO ZTS je na 34. seji sprejel predlog, da se mandat skraj{a. Pri~akovati je torej, da bo skup{~ina odlo~ila o skraj{anju mandata sedanjim organom ZTS do volilne skup{~ine, ki bo marca 2006.

Cilji drugih pomembnej{ih sprememb so:

1.Posodobitev statuta.

2.Bolj{a organiziranost z jasnej{o odgovornostjo ter podrobneje dolo~enimi nalogami vseh vpletenih.

3.Sprejemanje odlo~itev bo pre{lo iz OO ZTS neposredno v rodove.

4.Ve~ja povezanost pri izvajanju programa za mlade.

5.Uvajanje organiziranega delovanja odraslih (AiS).

6.Jasnej{e definiranje temeljnih na~el in pripadnosti skavtskemu gibanju.

7.OO ZTS dolo~iti novo vlogo v sistemu organiziranosti ZTS.

Komisija za spremembo statuta ZTS, ki je bila imenovana na 14. seji IO ZTS, dne 21. 6. 2004, je bila v naslednji sestavi: Darko Jenko (vodja), Tone DeCosta, Marjan Hrovat, Milko Okorn, Ale{ Skali~, Simon Slokan, Andrej Tav~ar, Miroslav Vi~i~ in Simona Topolinjak.

Amerikanec, amerikanec @ rutka.net

Novi temelji?

Strahopetnost vpra{a:”Je varno?”

Prera~unljivost zanima:” Je preudarno?”

Ne~imrnost vpra{a:” Je popularno?”

Vest pa zanima le eno:” Je prav?”

In pride ~as, ko se moramo boriti za stali{~e, ki ni varno, preudarno ali popularno, pa~ pa se moramo postaviti zanj, ker je edino pravilno.

(Martin Luther King)

19. novembra je sklicana izredna skup{~ina ZTS. Izredna skup{~ina je sklicana na zahtevo zadnje redne skup{~ine z namenom, da se sprejme nov statut ZTS. Predlog novega statuta je v grobem znan `e precej ~asa, saj je bil osnutek v predhodni javni obravnavi `e maja, od takrat pa se ni veliko spremenil.

^e bo statut v predlagani ali zelo podobni obliki sprejet, bo naslednja redna skup{~ina ZTS `e v marcu naslednje leto in nato vsako leto do marca. V gradivu za izredno skup{~ino je zato predlog sklepa, da se mandat trenutnemu izvr{nemu odboru in ostalim organom ZTS skraj{a za pribli`no pol leta. Prej{nje skup{~ine so bile obi~ajno v poletnih mesecih, tako je bila zadnja redna skup{~ina ZTS v juniju, mandat pa je organom za~el te~i jeseni istega leta. Skraj{anje je ob trenutnem stanju v IO {e najbolj{a izbira, saj polovica ~lanov tako ali tako ni ve~ aktivna, ostali pa se trudijo, vendar vsega tudi ne zmorejo. Sicer pa imajo tako ali tako mo`nost ponovne kandidature, zdaj ko so `e dve leti trden tim.

Kaj bo s statutom, ta trenutek ni najbolj jasno. Glede na to, da amandmajev ali drugih predlogov za spremembo pravzaprav ni, bi lahko domnevali, da bo brez te`av sprejet. Je pa ob tem, da je za spremembo potrebna kar velika ve~ina, mo`no tudi to, da statut ne bo sprejet. Tudi v tem primeru ne bo pri{lo do tragedije, saj bo {e naprej veljal dosedanji statut. Bomo pa stran vrgli eno leto dela in prilo`nost za bolj{e temelje na{e organizacije, Zveze tabornikov Slovenije. Sam verjamem, da bo nov statut sprejet, vendar pri~akujem tudi kak{ne manj{e spremembe in, predvsem, dolgo razpravo, v kateri bo spet veliko prepri~evanj prepri~anih. Kar se mi zdi najve~ja te`ava in bo povzro~alo kar precej dela, je povezanost sprememb dolo~enega ~lena s spremembami drugih ~lenov, na katere posamezni ~len vpliva. Povedano druga~e: ~e spremenimo en del statuta, ta sprememba lahko vpliva tudi na druge dele statuta. Statut je namre~ potrebno gledati celostno. V takih primerih bo zato potrebno sprejeti {e kak{en dopolnilni amandma. In tu lahko pride do te`av, katerih posledica je lahko tudi slab{i statut, kot je zdaj veljavni. Upam na zrelost udele`encev skup{~ine.

Nenazadnje pa {e vedno verjamem, da bo nov statut in tudi novo vodstvo, ki bo, upam, izbrano z ve~ kriti~nega razmisleka tako kandidatov kot tistih, ki bodo o kandidatih glasovali, dovolj trden temelj, na katerem bo mo~ graditi prihodnjo rast organizacije.

Lahko pa se, seveda, tudi motim.

KLEPET

Ninocka nina.medved @ guest.arnes.si

Jaz tebi, ti meni

Vsake toliko ~asa vidimo plakate, ki nas pozivajo k darovanju krvi in marsikdo si kljub dobronamerni `elji kasneje premisli. Na{ tabornik, Borut Cerkveni~ ali Crga pa ni eden tistih ljudi. @e skoraj 26 let namre~ redno daruje kri in tako smo ga povabili v na{ klepet, da nam predstavi vso zadevo malo bolje.

Torej…letos poleti si prejel poleti si prejel Torej…letos poleti si prejel poleti si prejel Torej…letos poleti si prejel pohvalo. Kak{no pohvalo, pohvalo. Kak{no pohvalo, pohvalo. Kak{no pohvalo, pohvalo. Kak{no pohvalo, Crga? Crga? Crga? Crga?

Pravzaprav ni pohvala, ampak je plaketa. Ko sem {el stoti~ dati kri, se je zbralo v to ~ast ve~ ljudi od predstavnika SBM do predstavnice za darovanje krvi Rde~ega Kri`a, pa glavna sestra SBM-a, snemalci in {e cel kup ljudi. Moram re~i, da mi pravzaprav to ni bilo v{e~, ker imam medijske pozornosti druga~e ~isto dovolj, ampak so vedeli: to je Crga in kak{en ~lovek sem, tako da so potem izkoristili prilo`nost. Ampak se mi zdi, da bi bolj morali pohvaliti tiste, ki darujejo kri prvi~ kot pa stoti~, ker je za tiste bolj verjetno, da bodo {e darovali, ne?

Pa tvoja prva izku{nja? tvoja prva izku{nja? Pa tvoja prva izku{nja? tvoja prva izku{nja?

Leta '71, smo se s taborniki zbrali, mi imamo pogosto kak{ne tak{ne akcije. Bilo nas je enih deset in smo vsi skupaj darovali. To je bilo prvi~. Potem pa {e dostikrat.

Kako pravzaprav poteka od- pravzaprav poteka od- Kako pravzaprav poteka od- pravzaprav poteka odvzem krvi? krvi? vzem krvi? krvi?

Ja kako ... normalno (smeh). Pride{ tja in ti najprej vzamejo kri iz prsta, da vidijo, ali ima{ {e vedno krvno skupino

Foto: Ale{ Cipot.

A+, to imam jaz. Potem te pregleda tudi zdravnik, preveri pritisk in tako vidijo, ali je vse v redu s teboj in da lahko daruje{. Potem pa ti sestra vzame kri, kasneje dobi{ tudi nekaj za jest in gre{ domov.

Kam gre potem ta kri? Kam gre potem ta kri? gre ta

Ja na transfuzijskem oddelku jo dajo v velik hladilnik in tam po~aka. Mislim, da je uporabna doba dva do tri dni. Ampak predstavljajte si tako: gre za recimo operacijo na srcu, kjer potrebujejo pribli`no tri do {est litrov krvi, torej mora darovati {est do dvanajst ljudi. To pa je kar dosti..

Kak{ni pa so pogoji darovanja? Kak{ni pa so

Ja no, mora{ biti star vsaj 18 let in ne ve~ kot 65 let. Zdrav mora{ seveda bit, na novo je celo to, da ne rabi{ bit te{~. V~asih si moral bit te{~ in vem, da so ljudje v~asih pri{li na transfuzijo `e ob treh zjutraj, da bi bili prvi na vrsti in so potem ~akali recimo do osmih preden so sploh dali kri. Seveda, da ne more{ bit la~en ves ta ~as tako, da so ugotovili, da lahko zjutraj vseeno nekaj poje{, pa ne kaj te`kega, mastnega. Tudi kavo lahko, ~e nima{ te`av s pritiskom. Lahko pa daruje{ kri na tri mesece ali tri tedne. Tam imajo poseben aparat, ki ti ga napeljejo v obe roki in potem vzamejo samo kar rabijo, recimo rde~e krvni~ke. Tako lahko daje{ kri na tri tedne, ampak to ni isto kot ~e da{ pol litra krvi naenkrat. V Ljubljani vem, da obstajajo ljudje, ki so dali kri `e tristo petdesetkrat in ne, to ni isto. Ko ti pa vzamejo celo kri, pa mora{ potem po~akati tri mesece do naslednjega darovanja.

Ve{, v~asih, ko so ljudje bili te{~i in so ~akali tako dolgo, tistim je potem ponavadi slabo in pa tistim, ki jih je strah. Glede mene pa je tako, da mi ni bilo nikoli slabo, nikoli do onih sto in tudi stoti~ ne. Ko pa sem zdaj stoprvi~ daroval kri, pa se mi je tako zazdelo, kot da se mi je rahlo zvrtelo in sem to omenil sestri. Potem pa so me kar peljali nazaj na tak{en stol, pripravo na kateri te prekucnejo na glavo, da pride kri v glavo in je potem bolje. Je pa bilo stoprvi~ tako, da so darovali poleg mene {e {tirje, ki pa so vsi darovali stoti~ in smo sedeli tako: dva mo{ka in neka `enska, ki so darovali stoti~, jaz Crga, ki sem daroval stoprvi~ in pa {e en mo{ki, ki je bil tukaj tudi stoti~. In {e ena zgodba je ... Prvi~ mi je kri vzela prijateljica, biv{a tabornica, mislim, da njen sin {e zdaj hodi k nam. No, in ta Marina mi je takrat rekla, da mi bo ona vzela tudi stoprvi~ in mi je.

Nekatere je strah igel in zbadanja. Nekatere je strah igel in zbadanja. Nekatere je strah igel in zbadanja. Nekatere je strah igel in zbadanja. je zbadanja. Kaj pa ti meni{ o tem? Kaj pa ti meni{ o tem? Kaj pa ti meni{ o tem? Kaj pa ti meni{ o tem?

na dializo in vse to … Ne, organov pa ne bom daroval. Tudi po smrti ne, ker si podobno dru`be zapomnijo, aha ledvico bomo pa vzeli temu in tej. To pa je izkori{~anje, take stvari se ne dogajajo pri krvodajalstvu.

Katera populacija ljudi pa prihaja Katera populacija ljudi pa prihaja Katera populacija ljudi pa prihaja Katera populacija ljudi pa prihaja Katera ljudi najpogosteje? najpogosteje? najpogosteje? najpogosteje? najpogosteje?

Kako katera? Kar vsi, vsi. Ampak je {koda, recimo povem ti en primer iz te mestne ~etrti v Mariboru, kjer `ivim jaz: tukaj `ivi 12 000 ali 13 000 ljudi, od tega pa daruje le 194 ljudi. Mislim … to je malo.

Kako bi ljudje, ki bi radi darovali Kako ljudje, ki bi radi darovali Kako bi ljudje, ki bi radi darovali Kako ljudje, ki bi radi darovali Kako kri, to storili? Kam bi {li? kri, to storili? Kam bi {li? kri, to storili? Kam bi {li? kri, to storili? Kam bi {li? Kam

Na transfuzijskem oddelku v bolni{nici (SBM), mislim, da so ure v torek od 8. zjutraj do 18. zve~er. V~asih je bilo celo tako, da si dobil tri proste dni. Dan, ko si daroval in potem {e dva, ampak zdaj ni ve~ tako. Danes dobi{ le en dan, pa {e tega ti pogosto slu`ba ne `eli pla~ati.

Ali bi opisal krvodajalstvo kot "malo Ali bi opisal krvodajalstvo kot "malo Ali bi opisal krvodajalstvo kot "malo Ali bi opisal krvodajalstvo kot "malo juna{tvo"? juna{tvo"? juna{tvo"? juna{tvo"?

Ne, ne bi rekel, bolj humanost. Osvojil si jih `e sto. Gre{ sedaj na na- Osvojil si jih `e sto. Gre{ sedaj na na- Osvojil si jih `e sto. Gre{ sedaj na na- Osvojil si jih `e sto. Gre{ sedaj na na- Osvojil si jih `e sto. Gre{ sedaj na naslednjo "stotko"? slednjo "stotko"? slednjo "stotko"? slednjo "stotko"?

Ne, verjetno ne. Daroval bom {e do 65 leta, ampak tudi zdravje je bolj tako …

Tako. Crga, znan zeli{~ar in tabor- Tako. Crga, znan zeli{~ar in tabor- Tako. nik je o~itno tudi izjemno human nik je tudi izjemno human nik je o~itno tudi izjemno human nik je tudi izjemno human nik ~lovek, ob njegovem pripovedovanju ~lovek, njegovem pripovedovanju ~lovek, ob njegovem pripovedovanju ~lovek, njegovem pripovedovanju ~lovek, ob njegovem pripovedovanju vas je najbr` kar zamikala vsa zade- vas je najbr` kar zamikala zade- vas je najbr` kar zamikala vsa zade- vas je najbr` kar zamikala zade- vas je najbr` kar zamikala vsa zadeva. Ni problema. Pojdite, vpra{ajte, va. problema. Pojdite, vpra{ajte, va. Ni problema. Pojdite, vpra{ajte, va. problema. Pojdite, vpra{ajte, va. Ni problema. Pojdite, vpra{ajte, dajte. Samo pomagali boste … dajte. Samo pomagali boste … dajte. Samo pomagali boste … dajte. Samo pomagali boste … Samo

Marsikdo pove, da mu je bilo potem pove, da mu je bilo potem

Marsikdo pove, da mu je bilo potem pove, da mu je bilo potem potem slabo. Zakaj je tako, je bilo tudi tebi Zakaj je tako, je bilo tudi tebi slabo. Zakaj je tako, je bilo tudi tebi Zakaj je tako, je bilo tudi tebi je tebi kdaj? kdaj?

Tako ti povem, sem videl `e tudi tak{nega velikega mo{kega, ki se je na glas hvalil, kako to ni ni~ in to ne boli, ko pa je videl postopek pri enem drugem ~loveku, pa je kar skupaj zlezel in pobledel. Nekatere je strah, ja, pa ni treba, mene ni bilo nikoli. Kak{ni so tvoji razlogi in kak{ni so Kak{ni so tvoji razlogi in so Kak{ni so tvoji razlogi in kak{ni so Kak{ni so tvoji razlogi in so tvoji razlogi misli{ razlogi ostalih darovalcev? misli{ razlogi ostalih misli{ razlogi ostalih darovalcev? misli{ razlogi ostalih misli{ Ja, ho~e{ pomagat. ^e prihaja do zlorab? Ne ... to pa ne. Mislim, to ni tako kot z organi. Recimo, da nekdo pride do tvojih podatkov, aha, ti si pa darovalec ledvic in te potem recimo v podhodu napade in ukrade ledvico. Pa tudi druga~e: kaj pa ~e jaz zbolim in je moja ostala ledvica bolna? ^e ne bi daroval, mi potem ne bi bilo treba hoditi

TABORNI[KE NOVICE

Pester za~etek

Rod Mladi bori je leto kon~al tako, kot se spodobi, in sicer z najve~jo akcijo, taborjenjem. Tudi letos smo taborili na morju, v Umagu. Tam smo pre`iveli 10 dni polnih zabave in u~enja novih znanj. Nato smo vsi skupaj od{li na oddih. Eni pa so si med tem pridno nabirali nova znanja, saj sta dva ~lana od{la na in{truktorski nadaljevalni te~aj, trije na te~aj pionirstva in {tirje na vodni{ki te~aj. Tako smo pridobili veliko pomo~i na raznih podro~jih, ki jih bomo poizkusili kar se da dobro izkoristiti. Nazaj pa smo se vrnili polni novih in {e bolj{ih idej. Kot vsa leta poprej smo tudi letos za~eli kar pestro. Pred vpisom smo naredili propagando na osnovni {oli, da bi s tem privabili nove in pa seveda tudi stare ~lane. Prej kot smo se dvakrat obrnili okoli je bila tu `e prva akcija za na{e najmlaj{e ~lane, medvedke in ~ebelice. Od{li so na ran~ Prestranek. Tam so si ogledali konju{nico, jahali konje in si ogledali predstavitev ~istokrvnih `rebet.

Teden kasneje pa so se gozdovniki in gozdovnice, popotniki in popotnice ter gr~e odpravili na pravo adrenalinsko akcijo. Od{li so v Adrenalinski park Ljubelj. Tu so v {tiriurnem programu lahko spoznali, kaj pomeni pravi adrenalin. Za konec meseca oktobra pripravljamo {e eno akcijo, in sicer kostanjev piknik. Upam, da bomo leto tako pestro kot smo ga za~eli tudi nadaljevali in kon~ali.

www.frbajs.si

Taborniki rodu Sivi dim iz Kr{kega smo kon~no postavili tudi svojo spletno stran, ki je seveda {e v teku izdelave, na njej pa je zagotovo najbolj za`ivel forum, na katerega ste vsi prav lepo vabljeni. Torej! Hitro za ra~unalnik in na www.frbajs.si.

Sergy - sergy @ rutka.net

PLINK

Taborni{ko leto se je za~elo in vsak od nas si je zadal naloge, ki jih bo izpolnil leto{nje leto. Tudi komisija za M^ program komisija za program komisija si je zadala prioritetno nalogo leto{njega leta -

PLINK PLINK PLINK PLINK PLINK.

Zbiranje podatkov o razglednicah

Zbiramo podatke o razglednicah, ki so iz{le med obema vojnama, saj na~rtujemo izdajo posebne publikacije o tej taborni{ki posebnosti.

Dobili smo dve razglednici, ki sicer sodita v tematiko "judaika". Take razglednice so izredno redke in zato dragocene tako za zbiralce tematike kot za zgodovino taborni{kega gibanja pri nas. Razglednice s taborni{ko tematiko niso bile tako pogoste, pa {e naklade so bile majhne. Nismo uspeli dobiti to~nej{ih podatkov, kdo je taboril (privatno ali organizirano, skavti, gozdovniki ali kdo tretji…), koliko je bilo udele`encev, ~as trajanja itd.

Objavljamo posnetka obeh razglednic in pozivamo morebitnega poznavalca, da uredni{tvu sporo~i iskane podatke. Verjetno je {lo za zagreb{ko oziroma hrva{ko skupino tabore~ih, verjetno `idovskega porekla, saj je besedilo v hebrej{~ini … Prva je iz Kranjske Gore (17. II. 1932/?) in ima zanimivo `idovsko alpinisti~no nalepko, prikazuje pa taborno naselje, v ozadju pa del Julijskih Alp. Druga ima `ig Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru (12. VII. 193?, verjetno 1932). Tudi druga ima rde~kasto nalepko s hebrejskim podpisom. Zanimiv pa je ro~ni `ig "Logor S. Z. O. U., hebrejski napis, Sv. Janez na Bohinju 1983. 30. VI-20. VII 5693". Tibor je obe razglednici poslal Hansalu Rudolfu v Zagreb.

Tone Simon~i~ - anton.simoncic @ telemach.net

Na{i vodniki M^ vedno znova i{~ejo ideje za izpeljavo vodovega sestanka ali izleta, pri tem pa niti ne pomislimo, da bi si lahko medsebojno pomagali. ^as je, da za~nemo izkori{~ati informacije, ki jih lahko nudimo drug drugemu. PLINK - programski listi idej na kro`niku PLINK - programski idej na programski idej zajema vse zgoraj napisano.

KAJ je to KAJ je to to? To so recepti za izvedbo M^ sestanka ali izleta, ki bodo zbrani in objavljeni v e-obliki na www.rutka.net.

KAKO lahko pomaga{ KAKO lahko pomaga{ KAKO lahko pomaga{ KAKO lahko pomaga{ KAKO pomaga{? Po{lje{ svoje preverjene ideje na KOPRMC@liste.rutka.net, lahko pa sodeluje{ tudi pri oblikovanju in realizaciji PLINK-a. V obeh primerih po{lji elektronsko po{to na zgornji naslov in poslali ti bomo podrobnosti.

En prijeten pozdrav od lete~ih medvedkov!

Beti Ger`elj

Ur{a Weingerl

Lepo je biti tabornik! (sre~anje in{truktorjev 2005 v Zagrebu)

Tako te`ko najdem prave besede, saj se mi po glavi {e vedno mota toliko vtisov. Ne bom vam na dolgo in {iroko opisoval, kaj vse smo videli, ker je tega veliko preve~. Precej bo ostalo nenapisanega in neizre~enega, toliko je drobnih dogodkov in pripetljajev (Ena kratka, a sladka: Re~e Luka: "Travca ti si tak majmun." In re~e Travca nazaj: "Kako se re~e majmun po hrva{ko?" ☺) in toliko lepih spominov. Spoznali smo veliko novih prijateljev (in to ne samo med hrva{kimi taborniki). Kar nam ni uspelo na samem te~aju v Bohinju, smo sedaj nadoknadili v Zagrebu.

Vem, da bodo te vrstice prebrali tudi na{i Hrvati, saj so naro~niki na{e revije Tabor ☺ in zato so naslednje vrstice namenjena njim. HVALA VAM SVIMA! PUNO VAS VOLIMO!!!!! Upam, da se kmalu vidimo v Ljubljani!!!!

Za konec pa le {e besede Jureta, ki so bile zapisane v e-mailu dan po prihodu domov: "Zares ste nam pripravile nepozabno sre~anje. [e en razlog ve~, zakaj sem tabornik."

SiNi - sini @ rutka.net

Pohod do Kanomeljskih klav`

Taborniki rodu Kranjskega jegli~a Spodnja Idrija smo se v soboto, 15. 10. 2005, odpravili na pohod do prenovljenih Kanomeljskih klav` in s tem za~eli novo taborni{ko leto. Pohod je bil namenjen vsem tabornikom, pa tudi njihovim star{em, saj smo `eleli le-tem pokazati, da je za varnost njihovih mal~kov na na{ih aktivnostih dobro poskrbljeno. Pohod smo zaklju~ili s taborni{kim kosilom.

Pohod se je za~el ob 9.30 zjutraj z zbiranjem starej{ih tabornikov na glavnem trgu v Spodnji Idriji, oz. mlaj{ih tabornikov in njihovih star{ev pri ribogojnici v Kanomlji. Pot so za~eli isto~asno, vendar so M^-ji na cilj pri{li prvi ter se razgledali po klav`ah. Na poti do cilja so se seznanili s tem, kdo so njihovi vodniki in se dogovorili, kdaj bodo imeli redna tedenska vodova sre~anja. Po~akali smo na na{e GG-je, ki so prehodili nekoliko dalj{o pot. Medtem ko smo si mi ogledovali klav`e, so najstarej{i taborniki pripravljali kosilo, ki je bilo sestavljeno iz pe~enega kostanja, zelenjavne juhe (ki smo jo zaradi kon~ne oblike poimenovali kar zelenjavna zgostnina), ~aja in taborni{kega kruha tvista (sestavljenega iz moke, vode in soli), ki je spekel vsak sam in smo ga zbrali skupaj in kot pravi taborniki enakomerno razdelili med vse. Na{ pohod se je tako okoli poldneva kon~al z glasnim in zadovoljnim cmokanjem.

Miha Strel

Vesela sre~anja Gorenjske

Ste se ~udili, kaj je pomenila mno`ica rde~ih rutk, ki se je 15. 10. 2005 sprehajala okoli Blejskega jezera s fotografijami v rokah? Kdo je v Veliki Zaki celo dopoldne postavljal in podiral {otor? Zakaj so kljub dolgi in naporni poti vsi {e vedno obdr`ali nasmeh na obrazu?

Sodelovalo nas je 126 126 126 126 126 tabornikov iz vse Gorenjske, ki smo se z namenom medsebojnega dru`enja zbrali na akciji Vesela sre~anja za medvedke in ~ebelice. Po prihodu vseh udele`encev na zborno mesto pred O[ Bled smo se najprej z zabavno igro razdelili na 10 skupin. Otroci v skupini so bili iz razli~nih krajev, zato da so se med seboj bolje spoznali. Vsaka ekipa je dobila fotografijo, ki je prikazovala, kje na Bledu se nahaja kontrolna to~ka. Na vsaki to~ki (vseh skupaj jih je bilo 6) je bilo treba pokazati dolo~eno taborni{ko znanje (prva pomo~, vozli, postavljanje {otora, potni znaki, poznavanje organizacije), nato pa je ekipa dobila naslednjo fotografijo in s tem tudi naslednji izziv.

Na startu in cilju (pri {oli) pa je potekal tudi spremljevalni program (dru`abne igre, ro~ne delavnice in predstavitev re{evalnega vozila).

Vsem udele`encem (Kokr{ki rod, rod Zelenega `irka, rod Stane @agarml, rod Zelene sre~e), ki ste pri{li v tako velikem {tevilu in ste pripomogli k nepozabnemu vzdu{ju, se organizatorji - Poklju{ki rod Gorje - zahvaljujemo v upanju, da se ~imprej spet sre~amo.

Ekipa PRG

Vesela sre~anja MZT

MZT vabi na M^ vesela sre~anja, ki bodo v soboto, 26. 11. 2005, na O[ Mi{ka Kranjca v Dravljah. Skupaj se bomo zabavali od 9.00 do 15.00. S seboj prinesi copate in sladkarije.

Na{e vrle gostiteljice! Foto: SiNi.

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LII UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LII ALJO[A

RAZPIS za vodjo odprave: Svetovni skavtski Jamboree 2007

Ali morda ve{…

"Katera je najbolj popularna igrica, ki se jo igrajo skavti na Novi Zelandiji?"

"V katerih dr`avah imajo roverji t.i. oracion del Rover, ki v zadnji vrstici pravi: Dame Senor … un corazon generoso, para servir?"

"Kdo bi ti pomagal, da bi lahko prebral tole: ÄÎÁÎÅ ÓÒÎ!?"

Stoletnica skavtstva Stoletnica skavtstva Stoletnica skavtstva Stoletnica skavtstva Stoletnica skavtstva se nezadr`no pribli`uje ter z njo tudi dogodek stoletja, Svetovni skavtski Jamboree 2007.

Zveza Tabornikov Slovenije Zveza Tabornikov Slovenije Zveza Tabornikov Slovenije Zveza Tabornikov Slovenije Zveza Tabornikov Slovenije i{~e vodjo slovenske odprave na Svetovni Jamboree, ki bo poleti 2007 v Hylands Parku, v pokrajini Essex v Veliki Britaniji.

Kandidati morajo izpolnjevati slede~e pogoje: -so aktivni ~lani ZTS s pla~ano ~lanarino, -imajo sposobnost pisnega in ustnega komuniciranja v angle{~ini,

-so stari vsaj 25 let, -imajo izku{nje pri vodenju odprave na ve~jih mednarodnih akcijah, -imajo veselje do dela (predanost).

Delo vodje Delo vodje Delo vodje Delo vodje odprave se opravlja prostovoljno in obsega: odprave se prostovoljno in obsega: odprave se opravlja prostovoljno in obsega: odprave se prostovoljno in obsega: -je odgovoren za doseganje in vrednotenje vzgojnih ciljev, dolo~enih za to akcijo,

-oblikovanje razpisa za odpravo na Svetovni Jamboree 2007,

-oblikovanje predloga za imenovanje vodstva odprave,

-koordinacija in vodenje dela vodstva odprave, -sodelovanje na mednarodnih sre~anjih vodij odprav,

-izdelava ~asovnega na~rta aktivnosti v pripravah ter koordiniranje in vodenje njihove izvedbe,

-koordinacija in vodenje aktivnosti sre~anj udele`encev v pripravah na Svetovni Jamboree 2007, -prisotnost na Jamboreeju, -obve{~anje IO ZTS o poteku priprav. Rok za vlo`itev kandidatur na sede`u ZTS je 18. 11. 2005. O rezultatih razpisa bodo kandidati obve{~eni v 14 dneh po izbiri.

ZNOT 2005

Pred koncem leto{njega leta se zopet lahko preizkusite v va{em znanju orientacije v zimskih razmerah na ZNOT-u, ki ga za vas pripravlja rod Skalnih taborov iz Dom`al. Tako se boste lahko spopadli z ognjenim obro~em, pretegnili in obnovili svoje fizi~ne sposobnosti va{ih okon~in pri rokovnja{kem teku, se pustili presenetiti na eni izmed kontrolnih to~k ter poiskali in oskrbeli Kersnikovega Jankota.

Leto{nje tekmovanje se bo odvijalo v no~i

2005 2005 2005 2005 pri Osnovni {oli Brdo na Brdu pri Lukovici. Zbor ekip bo ob 16.30 ob 16.30 ob 16.30 ob 16.30 pred osnovno {olo na Brdu pri Lukovici. Za vse tekmovalce, ki niso iz rodu Skalnih taborov, bo mo`na preno~itev na {oli, kar pa morajo ekipe ob prijavi izrecno ob prijavi izrecno navesti. navesti.

Ekipe so pet~lanske in tekmujejo v treh kategorijah: GG, PP GG, PP GG, PP GG, PP GG, in gr~e. in gr~e. Vsako dekle v ekipi prinese nekaj bonus to~k. Ob prijavi mora vsaka ekipa navesti starostno kategorijo, v kateri tekmuje, ime in priimek, naslov, elektronski naslov, telefonsko {tevilko vodje ekipe in ali bo ekipa prespala ali ali ekipa prespala ali ali bo ekipa prespala ali ali ekipa prespala ali ali bo ekipa prespala ali ne! ne!

Rok prijav, ki velja s pla~ilom startnine, je do sobote, 26. 26. 11. 2005 11. 2005 11. 2005 11. 2005 2005. Prijave ekip zbiramo na elektronskem naslovu maya.omahna@email.si. Startnina zna{a 5000 SIT 5000 SIT 5000 SIT 5000 SIT 5000 SIT na ekipo in se porabi za organizacijske stro{ke (nagrade, ve~erja, zajtrk, karte, preno~evanje, na{itki, ...). Poravnate jo lahko na transakcijski ra~un: 18300 - 0012196070

18300 - 0012196070

18300 - 0012196070

18300 - 0012196070 odprt pri Banki Dom`ale, namen nakazila: ZNOT, prejemnik RST Dom`ale, P. P. 49, 1230 Dom`ale. Po izteku roka prijav sprejemamo prijave ekip do zapolnitve prostih mest, startnina po tem datumu pa zna{a 8000 SIT 8000 SIT 8000 SIT 8000 SIT SIT. Organizator si v primeru prevelikega {tevila prijavljenih ekip pridr`uje pravico do skraj{anja roka prijav. Pla~ilo startnine oziroma prijave na dan tekmovanja niso mogo~e. Ve~ informacij o tekmovanju lahko dobite na strani http:// znot.rutka.net oziroma na telefonu 031/594-923 (Maja) 031/594-923 031/594-923 ali 031/713-389 (Rok). 031/713-389 031/713-389 (Rok). 031/713-389 031/713-389

Vnos podatkov o ~lanih - pomembno obvestilo

Obve{~amo rodove, da bo po{iljanje podatkov o ~lanih tako kot lani potekalo preko spletne aplikacije na https:// clan.zts.org.

Rodove prosimo, da letos posebej skrbno preverijo naslove ~lanov. V skladu s sklepom junijskega stare{instva ZTS

bomo z januarjem 2006 pri~eli vsem ~lanom s pla~ano ~lanarino po{iljati revijo Tabor. Zato je potrebno vnos podatkov in ozna~evanje aktivnih ~lanov opraviti najkasneje do 31.12. 2005.

Priporo~amo pa, da podatke popravite in vnesete nove `e do za~etka decembra. Tako bo dovolj ~asa za morebitne popravke ter za pripravo izkaznic, ki jih bomo potem lahko rodovom posredovali `e v mesecu januarju - seveda na osnovi izpolnjevanja pogojev ~lanstva, kar bo razvidno iz odvedene ~lanarina, predloga na~elnika OO ZTS in sklepa ustreznega organa ZTS.

Seznam registriranih rodov

Objavljamo seznam 65 dru{tev tabornikov (od 91), ki so v letu 2005 izpolnili pogoje za registrirane rodove, kot opredeljuje 19. ~len Statuta ZTS. Navedeni rodovi imajo pravico glasovanja na 22. izredni skup{~ini ZTS, ki bo 19. 11. 2005 v Ljubljani.

Dru{tvo tabornikovkraj

ROD II. GRUPE ODREDOV CELJE

ROD ZELENE ROGLE ZRE^E

ROD DIVJEGA PETELINA [ENTJUR PRI CELJU

ROD POLDE EBERL - JAMSKI ZAGORJE OB SAVI

ROD BISTRE SAVINJE ________________[EMPETER

ROD GORJANSKIH TABORNIKOV ________NOVO MESTO

ROD SIVIH JEL[ TREBNJE

KOKR[KI ROD KRANJ

ROD ZELENEGA JO[TA KRANJ

ROD STRA@NIH OGNJEV KRANJ

ROD STANE @AGAR - MLAJ[I KRANJ

POKLJU[KI ROD ZGORNJE GORJE

ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA [KOFJA LOKA

ROD ZELENEGA @IRKA @IRI

ROD ZELENE SRE^E @ELEZNIKI

ROD JEZERSKA [^UKA CERKNICA

ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV ILIRSKA BISTRICA

PODGORSKI ROD____________________ KUTE@EVO

ROD JADRANSKIH STRA@ARJEV IZOLA

ROD BELA JADRA PRADE

ROD MORSKI VIHARNIKI PORTORO@

ROD SERGEJA MA[ERE___________________ PIRAN

ROD KRA[KIH VIHARNIKOV POSTOJNA

ROD KRA[KIH J'RT SE@ANA

ROD LILIJSKI GRI^ _____________________PESJE

ROD JEZERSKI ZMAJ___________________ VELENJE

ROD PUSTI GRAD____________________ [O[TANJ

ROD BISTREGA POTOKA MUTA

ROD SEVERNI KURIR__ SLOVENJ GRADEC

MAISTROV ROD LIMBU[

ROD FRANC LE[NIK______ MIKLAV@ NA DR. P.

ROD UKRO^ENA REKA________________ MARIBOR

ROD XI. SNOUB MARIBOR

KOBANSKI ROD SELNICA OB DRAVI

ROD ^RNO JEZERO SLOVENSKA BISTRICA

ROD BI^KOVA SKALA LJUBLJANA

ROD HEROJ VITEZ __________________LJ. ^RNU^E

ROD SIVEGA VOLKA LJUBLJANA

ROD TR[ATI TUR___________________ LJUBLJANA

ZMAJEV ROD LJUBLJANA

ROD ^RNEGA MRAVA LJUBLJANA

ROD RDE^I ZALOG ___________________LJ. ZALOG

ROD SAMORASTNIKI LJUBLJANA

ROD BELI BOBER LJUBLJANA

ROD DOBRE VOLJE LJUBLJANA

ROD RO@NIK LJUBLJANA

RA[I[KI ROD ____________________LJ. [MARTNO

ROD MO^VIRSKI TULIPANI LJUBLJANA

ROD TRNOVSKIH REGLJA^EV LJUBLJANA

ROD SKALNIH TABOROV DOM@ALE

ROD UPORNEGA PLAMENA MENGE[

ROD MORAV[KE DOLINE_______________ MORAV^E

ROD LOUIS ADAMI^ GROSUPLJE

ROD BISTRI[KIH GAMSOV_______________ KAMNIK

ROD DVEH REK_____________________ MEDVODE

ROD SRNJAK LOGATEC

ROD VEDRI PRLEKI LJUTOMER

ROD VESELI VETER MURSKA SOBOTA

ROD MLADI BORI__________________ AJDOV[^INA

ROD KRANJSKEGA JEGLI^A_________ SPODNJA IDRIJA

ROD SREBRNIH KRTOV IDRIJA

ROD ARAGONITNIH JE@KOV CERKNO

ROD ODPORNE @ELVE ANHOVO

ROD SO[KIH MEJA[EV NOVA GORICA

ROD PUNTARJEV TOLMIN

AKTUALNO

PePe pas 2005

Zadnji teden svojih julijskih po~itnic sem namesto pole`avanja na pla`i zamenjala z udele`bo na akciji PePe pas. V prvotnem na~rtu naj bi se akcija odvijala po Italiji z desetimi prijavljenimi pari, med katerimi pa mojega imena ni bilo na spisku. Ker pa nemalokrat pride do kak{nih sprememb, tudi tukaj ni bilo izjem in se nas je na jutro odhoda zbralo 7 parov (5 RBS, 1 RJ[, 1 RR+RKV), trase so bile zarisane po na{ih prelepih slovenskih obmo~jih in namesto @ige sem se v paru zna{la jaz.

Z avtoma so nas razvozili na ½na{e½ starte, razdelili mape z vsem potrebnim materialom, podkrepili s slastno ledeno kavo in izginili v vro~ dan. Od tu naprej smo bili sami; 5 dni ~asa in cca. 80 km poti. [e zadnji nakupi za ve~erjo, fotografiranje pred Sparom in smo se tudi pari lo~ili. Najin ½sestrski½ par proti Zre~am, midva z Lukom proti Ljutomeru. Da pa ekspedicija ne bi bila preve~ lahka in nezanimiva, smo imeli {e doma~e naloge.

V Ljubljani smo `e dobili informaciji o kraju in datumu, kjer naj bi imeli delavnico v dobrobit krajevne skupnosti, vse ostalo je bilo prepu{~eno nam. Odlo~ila sva se, za ½lov na lisico½ v krajevnem vrtcu, saj imava vod murnov. Tako otroci, vzgojiteljice, ravnateljica in midva smo bili z izvedbo nadvse zadovoljni. Podobne uspehe z delavnicami so do`iveli tudi ostali pari.

Glavna tema Explorer belta pa so bile igre: otro{ke, igre na porokah in igre med opravljanjem kme~kih opravil. Vsaka pokrajina ima svoje zna~ilne igre, za katere seveda ne `elimo, da bi {le v pozabo. Poleg iger so nas zanimale {e slovenske narodne jedi, nare~ni izrazi, va{ki posebne`i in miti, ki kro`ijo med va{~ani. Za te`je izvedljive naloge pa so se izkazale pomaganje pri kme~kem opravilu, nastop v javnem mediju in fotografiranje v uniformi. Toda kot pravi pregovor ½kjer je volja je tudi pot½, smo na koncu le uspeli vse opraviti (saj smo vendar taborniki ☺) in `e smo se veselili snidenja z ostalimi pari.

Va~e - geometri~no sredi{~e Slovenije. Nadvse primeren kraj za sre~anje nas popotnikov iz vseh vetrov. Vsak je prinesel kup lepih vtisov o ljudeh in pokrajinah, ki smo jih prehodili. Zanimivih in sme{nih dogodiv{~in se je nabralo za celo malo knji`ico, saj so vse dokumentirane v na{ih popotni{kih dnevnikih. Na{e delo se je tukaj kon~alo, s po~itkom in slovesno podelitvijo pasu PePe pas; delo organizatorjev pa se {e nadaljuje, saj sledi vrednotenje akcije in izdaja poro~ila.

S tem je bilo moje poletje kon~ano. Pla`a je od{la na oddih, jaz nazaj k {tudiju, moje misli pa `e k naslednjemu Explorer beltu na Mad`arsko. ^e vas je zamikalo raziskovanje tujih krajev in so vas zasrbeli podplati, se nikar ne obotavljajte, obljubim vam, ne bo vam `al. Meni ni. Pla`a bo `e po~akala. ☺

Katja Vu~ko

RODOV POSVET JE ZA NAMI - pred nami pa izvedba na~rtovanega

Se {e spomnite zaklju~ka ~lanka v 9. {tevilki Tabora? Rodov posvet je lahko odsko~na deska, za dober rezultat pa moramo znati tudi plavati. In ~e pomislite, koliko stvari ste v preteklem letu na~rtovali, pa jih niste uresni~ili? J,a verjetno je najve~ji izziv “besede” spremeniti v dejanja.

Dobre ideje in na~in (na~rt), kako jih bomo realizirali, predstavlja za~etek poti do uspeha. Pri tem pa je najbolj pomemben del {ele pred namiizvedba. Pot od na~rta do izvedbe ni avtomati~na. Tudi najbolj{i na~rti so `e oble`ali v fasciklih in neuresni~eni na zapra{enih policah.

OD NA^RTA DO IZVEDBE (je lahko dolga pot)

1. ZAMISEL - dobil sem zamisel, idejo;

2. NAMERA - lahko bi jo uresni~il;

3. ODLO^ITEV - uresni~il jo bom;

4. IZVEDBA - jo `e uresni~ujem!

Klju~ni razlog “raziskovalci” tega problema vidijo v te`nji, da se ~lovek kljub novim na~rtom vrne v stare tirnice in ustaljen na~in dela (z morda zgolj lepotnimi popravki), v katerem pa je kaj malo prostora za nove naloge. Za vsako te`avo seveda obstajajo na~ini, kako zastavljeno spraviti v pogon, zato vam v nadaljevanju predstavljam nekaj strategij.

1.Osredoto~imo se najprej na “ovire na poti”

Ve~inoma se ukvarjamo z na~rti, ki jih ne moremo uresni~iti ~ez no~. Razlog predstavljajo ovire in ozka grla, ki si jih ponavadi kar sami postavimo na pot. ^e se na za~etku osredoto~imo na kratkoro~ne dejavnosti, s katerimi bomo odstranili te ovire, bomo na ra~un tega uspeha veliko la`je napredovali proti uresni~itvi celotnega na~rta.

2.Za~nimo z jasnimi, hitrimi “zmagami”

Kadar imamo pred seboj kompleksne ali dologoro~ne na~rte, si postavimo jasne in konkretne vmesne postaje, ki jih lahko dose`emo hitro in u~inkovito. Eno glavnih gro`enj predstavlja dolgo~asje, ki je nelo~ljivo povezano z uresni~itvijo obse`nej{ega na~rta. Kljub temu, da predstavljajo le majhen del~ek celote, bodo majhne zmage pomembno prispevale k zavzetosti za napredek.

3.Bodimo pozorni na ~love{ki dejavnik

Pot do rezultata ni odvisna od tehnologije; ve~ina dose`kov je rezultat sodelovanja med ljudmi. Pomembno je, da izvajalci sodelujemo `e pri na~rtovanju. Ve~ji kot bo doprinos posameznikov v pripravi, bolj se bodo zna{li in ve~ja bo njihova zavzetost za doseganje rezultatov. Spremljajmo njihovo delo in pohvalimo napredek ~im bolj pogosto.

4.Dolo~imo zmagovalca posamezne dejavnosti

Pomembno je tudi, da dolo~imo zmagovalca dejavnosti. Ni nujno, da je to vodja, ki je odgovoren za izvedbo na~rta, pa~ pa je to lahko nekdo v skupini, ki je navdu{en nad na~rtom in predan njegovi izvedbi. Ta oseba predstavlja gonilno silo, dr`i zastavljeno smer, opozarja na ~asovne roke in s tem zagotavlja ustvarjalno vzdu{je v skupini.

Za konec {e nekaj na~el, po katerih se ravnajo uspe{ni izvajalci na~rtov.

Za njih je pomembno:

·kaj smo se dogovorili in ne o ~em bomo razmi{ljali, ·kaj delamo in ne s kak{nimi informacijami razpolagamo, ·kaj smo napravili in ne kaj bi lahko napravili.

Pa {e to: “Izvedba odpravi vse dvome, ki jih na~rti nikoli ne morejo re{iti.”

Tadej Pugelj - pugy @ rutka.net

Erika

Zalokar,

RST Dom`ale

erika.zalokar @ siol.net

Po sledeh ZNOT-a

Gotovo ni med bralci Tabora nikogar, ki ne bi vedel, kaj pomeni kratica ZNOT ali vsaj ne bi `e sli{al zanjo. Seveda je med vami prav gotovo veliko tak{nih, ki ste se vsaj enkrat udele`ili katerega od ZNOT-ov, ki ga za vas vsako leto pripravlja rod Skalnih taborov iz Dom`al. Za vse ostale velja; leto je spet naokoli in pred vami nova prilo`nost, da se odpravite novi dogodiv{~ini naproti. Gotovo vam ne bo `al.

dom`alske ob~ine ali vsaj v njeni bli`ini. V za~etnem obdobju se je {tevilo prijavljenih ekip vrtelo nekje okoli petindvajset.

Prelom tiso~letja je prinesel prenovo ekipe in z novo ekipo je zavel nov veter. Uvedli smo nekaj novosti. Tekmovanje smo omogo~ili tudi gr~am, poleg tega pa smo na tekmovanje povabili rodove iz cele Slovenije. Tako se sedaj na ZNOT-u sre~ujemo taborniki od Primorske do Prekmurja ter od Gorenjske do Dolenjske. Vsako leto je {tevilo ekip ve~je in dru`enje zaradi tega bolj pestro.

Kljub vsem novostim nismo pozabili na osnovno vodilo ZNOTa, ki je `e od samega za~etka predvsem dru`enje in spoznavanje sovrstnikov iz drugih vodov, ~et, rodov, … Tako je ZNOT tekmovanje, kjer so na orientacijski progi enakovredno zastopane tipi~no taborni{ke naloge, kot tudi povsem {aljive in druga~ne naloge. Ravno ta kombinacija vsega pa ponavadi poskrbi za prijetno tekmovalno vzdu{je in {e pove~a u`itke na sami progi. Poleg dru`enja je poglavitni namen tekmovanja tudi pridobivanje novega znanja orientacije za GG ekipe (za PP in gr~e je `e samoumevno, da zadevo obvladajo ...). Ravno zato sku{amo vsako leto z minimalno startnino omogo~iti vsem rodovom, da GG ekipam pribli`ajo orientacijska tekmovanja in se zaradi tega ne vr`ejo v prevelike stro{ke.

Tudi leto{nji ZNOT bo gotovo postregel z nekaj novostmi. Uganili ste; vajeti je v roke prevzela nova, sve`a ekipa, polna novih idej in zagona in ni vrag, da vam ne bi pripravili kaj novega. Upajmo, da jim bo letos uspelo pri~arati tisto, kar se je do sedaj ponavadi skrivalo le v prvi ~rki imena tekmovanja - gotovo veste na kaj mislim ... Morda bomo letos 3. in 4. decembra za razliko od prej{njih let na Brdu pri Lukovici mimogrede opazili kak{no sne`inko ali dve.

Pa kar lepo po~asi … za~nimo tam, kjer se ponavadi pri~ne - s prvim ZNOT-om. Korenine tega tekmovanja segajo nekje v leto 1995, ko se je ekipa nadobudnih PP-jev na{ega rodu odlo~ila organizirati orientacijsko tekmovanje za GG-je iz na{ega rodu. Da bi bila stvar bolj zanimiva, so fantje ~as dogajanja postavili v no~. In ker se je sama ideja rojevala pozno jeseni, je orientacijsko tekmovanje dobilo {e pridevnik zimsko. Tako je nastal ZNOT - Zimsko No~no Orientacijsko Tekmovanje.

Po dobrih dveh letih, ko je akcija `e dobro za`ivela, se je raz{irila tudi na sosednje rodove in poleg GG-jem omogo~ila tekmovanje tudi PP-jem. Tako so se tekmovanja za~eli udele`evati taborniki iz {ir{e okolice Dom`al. Da se ne bi naveli~ali ene in iste lokacije, je navada ZNOT-a, kot tudi ve~ine drugih taborni{kih tekmovanj, da menja kraj dogajanja. Vendar se kljub vsemu trudimo ostati znotraj

Barbara Ba~nik - Ba~a

barbara.bacnik @ rutka.net

Foto: Vojko Vi~i~ - Vi~o

Leto{nji je bil `e tretji po vrsti: NaBoj 2005

Recimo bobu bob

Naboj z mojega zornega kota pomeni predvsem u~ni proces, dru`enje in prilo`nost za izmenjavo mnenj. In kako so se stvari letos realizirale?

@e v petek se nas je na moje veliko veselje zbralo v Postojni na Tr`a{ki 36 v domu Srednje lesne in gozdarske {ole ve~ kot 20. Za ponazoritev napredka naj omenim, da se je uradne delavnice lani udele`ilo zgolj kakih 7 oseb.

Sledila je delavnica z naslovom Ideje izpod odeje, Ideje izpod odeje, odeje, kjer so bili udele`enci "primorani" v sodelovanje in u~enje metometode usmerjenega pogovora de pogovora de kot tudi procesa za dosego so- za soglasja glasja glasja. Slednjega so dodobra spoznali preko treh tem, in sicer: Kako popestriti sobotni ve~er na Naboju, Ob~ni zbor ob 50-letnici obstoja rodu in Kako u~inkovito zapeljati mo{kega . Lahko si samo predstavljate, kako so se raz`iveli ob zadnji simulaciji.

Sobota - prelep son~en dan. Po prihodu ostalih udele`encev, beri na~elnikov in stare{in rodov ter drugih aktivnih tabornikov in po uvodni igri uvodni igri uvodni igri uvodni igri igri ustvarjanja nove civilizacije, se je za~elo te`ko in gara{ko delo. ^e nanizam nekaj besed, bi spomin navrgel naslednje: dialog, diskusija, nezainteresirani pogledi v smislu, kaj jaz tu delam, pa brainstorming in "kreganje", ali gre za birokracijo ali servis, pa ne pozabimo, da ZTS ne obstaja, ustvarjamo neko novo organizacijo ... zakaj `e?

Odgovor: ker je treba ZTS nadgraditi, prenoviti ali vsaj za za~etek govoriti o temu. In kje se skriva bistvo? V sposobnosti iti ven iz okvirjev `e znanega dojemanja organizacije in nas v njej, biti kreativen, nanizati neke ideje, ki bi se povezovale v celoto in nas vodile v pravo smer. Skratka, vse, kar si jaz `elim, je, da vsak za~uti tisti kan~ek odgovornosti do sebe in drugih v organizaciji ter deluje po svojih najbolj{ih mo~eh in ni `e a priori ~rnogled. ^e{, kaj ste nam spet pripravili, spet bomo zrak me{ali in ni~ ne bo iz tega.

Nekako vseeno dvomim, da bi raj{i sodelovali na neki strogo formalni skup{~ini z nefleksibilnim dnevnim redom, da pa bi {e vedno bili del procesa odlo~anja, smo vam pripravili Kantino pri Bobu. pri In ste delali, bili ste u~inkoviti, produktivni in zavzeti. Zato so se lahko izoblikovale prioritete de-

lovanja na{e organizacije v prihodnje in tam so bili ljudje iz pravih vrst ter kanalov, vpra{anje, ki pa vedno ostaja odprto, je, ali so predlogi padli na plodna tla! Bilo bi namre~ veliko razo~aranje, da te `elje in potrebe, izra`ene s strani predstavnikov rodov, ne bi bile upo{tevane v vrhu organizacije.

Preidimo `e enkrat od samega zbiranja idej k akciji in rezultatom. Se vidimo na naslednjem Naboju.

Vodja na{e moderatoske skupine Andrej Lozar - Silos je potek Naboja komentiral:

"Opazil sem, da so se udele`enci razdelili na tiste mlaj{e, ki so bili ves ~as pripravljeni sodelovati, ki so bili odprti in polni novih idej, ter tiste malo starej{e, ki niso znali ven iz `e znanih okvirjev."

POTEPANJA

Barbara Ba~nik

barbara.bacnik @ rutka.net

ODPRTI PROSTOR: Lj. - Grosuplje - Trebnje - Zidani most - Lj.

Vlak prostovoljstva

Ste si `e kdaj delali sendvi~ na vlaku ali pa se presedali iz vagona v vagon, s klopi na klop in debatirali z vsemi potniki? Nekateri smo. V soboto, 15. oktobra 2005, se je zgodil projekt Smo prostovoljci zakon? pod taktirko moderatorske skupine KAOS v organizaciji Dru{tva tabornikov Rod Samorastniki in v sodelovanju z Mladinskim svetom Ljubljana. Dogodek sta podprla tudi Urad za mladino Ljubljana in Urad za mladino Republike Slovenije.

LJUBLJANA - GROSUPLJE:

Ob 9. uri so se mladi prostovoljci v Ljubljani usedli na poseben vlak (2 vagona, sprevodnik, {ofer, polno hrane in prostora) ter se odpeljali proti Grosuplju. Tam jih je sprejel Dru`beni dom, kjer je prav zares di{alo {e po socializmu in enoumju, ~ez pol ure pa `e po odprtem prostoru, ki omogo~a vsakemu posamezniku, da izra`a svoje ideje, mnenja in predloge na glas ter pred vsemi.

Ta sobota in ta vlak sta zdru`ila prostovoljce razli~nih organizacij, da razmislijo o svojem delu, u~inkih in posledicah oziroma o tem: Kaj Kaj Kaj Kaj (n)imam od prostovoljstva jaz, kaj (n)imam od prostovoljstva jaz, kaj (n)imam od prostovoljstva jaz, kaj (n)imam od prostovoljstva jaz, kaj jaz, kaj drugi in za kaj je bogatej{a dru`ba drugi in za kaj je bogatej{a dru`ba drugi in za kaj je bogatej{a dru`ba drugi in za kaj je bogatej{a dru`ba drugi in za kaj je bogatej{a dru`ba.

Odprti prostor kot metoda v osnovi omogo~a samo-organiziranje skupin vseh velikosti. Gre za uspe{no spoprijemanje z izjemno kompleksnimi temami, ki pa daje konkretne rezultate v najkraj{em mo`nem ~asu. Za u~inkovito se je izkazalo tudi v tem primeru. Iz dru{tva Mladinski ceh je svoje mnenje o dogodku podala Alenka Blazin{ek Blazin{ek Alenka Blazin{ek Blazin{ek Blazin{ek: "Metoda se mi zdi dobra, izvirna in pisana mladim na ko`o. Dru`ba je bila neformalna in tako so se lahko oblikovali interni pogovori, kar se mi zdi zelo pomembno. Zaradi vlaka je bil dogodek kar malo divji, je pa res, da je v oktobru ponudbe za mlade med vikendi zelo veliko, zato mogo~e odziv ni bil tako {tevil~en, kot bi si `eleli."

GROSUPLJE - TREBNJE:

Kmalu so nas tirnice vodile v smeri Trebnjega in vlak je vzpodbudno piskal v son~en dan. Udele`enci so se najprej okrep~ali v jedilnem vagonu, nato pa se razkropili glede na interes po delavnicah - koti~kih na vlaku. Za pogovor sta konec koncev potrebna le dva, a ve~krat se nas je med sede`i gnetlo tudi po deset in vleklo na u{esa.

Seznanili smo se z MLAKO - Mladinsko akademijo, z evropsko prostovoljno slu`bo - EVS in stanjem prostovoljstva v Zvezi tabornikov Slovenije. Druge teme so se glasile: Zakaj distanca do druga~nih?, Kako do dobi~ka preko prostovoljstva?, Kako dobro sodelujemo z drugimi prostovoljnimi organizacija-

mi?, Kak{ne koristi in ugodnosti imam od prostovoljstva?, Koliko ~asa smo pripravljeni investirati v organizacijo?, Kaj narediti, ~e prostovoljstvo preraste v prostovoljno pitje?, Ali smo prostovoljci zaradi sebe, ali le vra~amo, kar nam je dala organizacija?, Kako se vlak pelje s prostovoljci?, Zakaj nas nekateri ~udno gledajo? ...

TREBNJE - ZIDANI MOST:

Vsak postanek vlaka je bil do`ivetje zase, mrzli~no iskanje strani{~a, slikanje ob starih muzejskih lokomotivah, opazovanje za~udenih obrazov ~akajo~ih na postaji ... Do`iveli smo {e eno prijetno presene~enje - prijaznost strojevodje - prijetnega, manj{ega mo`akarja, ki nam je z veseljem razlagal o starih lokomotivah in prednostih sodobnega na~ina vo`nje. In potovanje z vlakom je dobilo ~isto nov pomen. Ana Tom{i~ Ana Tom{i~ Ana Tom{i~ Ana Tom{i~ (rod Samorastniki Ljubljana) ga je do`ivljala takole: "Odprti prostor je res super metoda in vlak je bolj{i prostor kot katera koli hi{a, gre za druga~en ob~utek, res dober "feeling". V{e~ pa mi je, da sem lahko spregovorila o temah, ki so me zanimale."

ZIDANI MOST - LJUBLJANA:

Malo pred 16. uro smo se ustavili na glavni `elezni{ki postaji v Ljubljani in polni idej ter bogatej{i za nova poznanstva med seboj delili {e zadnje vtise. Pa vendar se je bilo treba vrniti v resni~no `ivljenje. Udele`enec Miha Rogelj - Bal- Rogelj Bal- Rogelj tazar tazar tazar tazar tazar iz Dru{tva tabornikov Kokr{ki rod (Kranj) je dogodek komentiral: "Tema se mi je zdela zelo uporabna in primerna ~asu, v katerem se dru`ba nahaja. Mogo~e bi ve~ udele`encev iz razli~nih organizacij vendarle pri{lo do novej{ih ugotovitev, mi je pa bila v{e~ zamisel z vlakom, ~e{ da se premikamo."

Z vlakom aktivnega dr`avljanstva smo si prostovoljci odprli prostor, vsak zase ve, kaj ima od svojih prostovoljnih dejavnosti, kaj s tem daje drugim, skupaj pa smo ugotovili, da nas dru`ba {e kako potrebuje. Le da se mi tega ne zavedamo v zadostni meri, vsekakor pa smo kot prostovoljci zelo aktivni dr`avljani. Drugi~ gremo na ladjo.

Abrakadabra, ~irule ~arule …

Na prizori{~u leto{njih Mo~nih ukan v Medvodah se je letos ponovno zbralo rekordno {tevilo ekip - kar 46. Vsako leto se to {tevilo stopnjuje. Dober glas se`e v deveto vas, pravi star slovenski pregovor. In tudi letos bi te`ko povedal kaj slabega o tem tekmovanju.

mrgolelo drugih predmetov, da o "packariji" sploh ne govorimo ☺). Obilica smeha, navijanje in dobro dru`enje je trajalo cel popoldan. Kaj kmalu ob prvi temi pa se je pri~ela no~na orientacija, ki pa je bila letos te`ja kot lani, a vendar ne prete`ka. Mnogo ekip je izkoristilo mo`nost, da na progo s seboj odpelje tudi vodnika in tako pridobi na znanju orientacije. Kdor pa je imel sre~o ☺, pa je lahko na progi, nekje globoko v gozdu, sre~al tudi dru`ino "Hostarji", kot so oni poimenovali sami sebe. ^udno oble~eni trio (Korl, Inge in Jo`e) je nabiral `lahtne gobane, stra{il in lovil tabornike, se pre-

Leto{nje Mo~ne ukane so zopet postregle z obilico novih in domiselnih {aljivih iger ter tokrat malce bolj zahtevnim no~nim orientacijskim pohodom. Potrebno je pohvaliti izvirnost organizatorjev, ker res ne vem, od kod pobirajo ideje za {aljive igre. Vsekakor pa so najbolj v o~i padle naslednje 2 igre: XXL metla (kjer so tekmovalci z su{ico med nogami premagovali kraj{i poligon, kot dodatna ovira pa je na vsakem koncu su{ice "bingljalo" {e vedro polno vode ☺) in magi~ni zvarek (kjer je en ~lan ekipe moral iz magi~nega zvarka izvle~i 3 predmete razli~nih oblik, seveda pa je v tem zvarku kar

tvarjal, da je KT (in marsikdo je dejansko nasedel ☺), in na vse mo`ne na~ine `elel zmesti ekipe na progi.

No, da pa se ne bo vse skupaj sli{alo tako odli~no, tudi majhna graja. V razmislek organizatorjem, seveda. Prostor, prostor in {e enkrat prostor. Leto{nje razmere za spanje so bile skoraj kaoti~ne (kot ribice v konzervi). Hrana, hrana in {e enkrat hrana. Sendvi~i so bili letos v ve~ini vegetarijanski. Onih pravih je bilo samo za vzorec ☺ . Sicer pa, ali morajo biti vsako leto isti sendvi~i?

Te dve majhni napakici se dajo odpraviti. Mirne volje pa lahko potrdim, da so Mo~ne ukane izvrstno organizirano tekmovanje. Ob jutranjem slovesu si lahko videl le zadovoljne obraze mladih tabornikov. In to je tudi najbolj pomembno. Le kaj nam bodo torej pripravili drugo leto? ☺

Po No~nih - Mo~ne ukane

Uf, pa so {e ene Mo~ne ukane za nami. Verjetno lahko vsi re~emo, da so uspele in da so se tekmovalci zabavali, nabirali nove izku{nje ter pletli nova poznanstva.

Pa si pred samo analizo sre~anja poglejmo nekaj zgodovinskih dejstev. V Medvodah so bile prve Mo~ne ukane leta 2000, torej so bile leto{nje `e {este po vrsti. Pred letom 2000 so podobno tekmovanje organizirali taborniki @erjavovega rodu iz Dolskega. Na `alost so taborniki v tem delu Slovenije prenehali delovati in tako je zamrlo tudi to tekmovanje. Medvo{kim tabornikom je bila sama ideja tekmovanja zelo v{e~ in v dogovoru z zadnjo stare{ino @R smo nadaljevali z organizacijo tekmovanja. Seveda pa smo v skladu s takratnimi trendi, ko je Toma` Domicelj vlo`il to`bo proti Jonasu @. zaradi oddaje Brez zavor, ki je bila nato preimenovana v Brez zapor, tudi mi spremenili ime iz No~nih ukan v Mo~ne ukane. Sprememba je bila vidna tudi na prvem na{itku. Leta 2000 je tekmovalo 15 ekip, nato pa je tekmovanje z leti pridobivalo ugled in tako je bilo na lanskem tekmovanju `e 42 ekip, letos pa celo 46. Pri tem pa si ve~krat postavimo vpra{anje, zakaj tako dober odziv. Po mojem mnenju je kar nekaj razlogov za to. Ne vem, kateri razlog je najpomembnej{i, verjetno pa je kriva me{anica vseh skupaj. ^e bi jih na{teval, bi za~el z izbiro termina. Na na{o sre~o v tem terminu ni podobnih akcij in vodniki se verjetno radi odlo~ijo, da taborni{ko leto za~nejo z nekoliko bolj spro{~enim tekmovanjem, kar Mo~ne ukane vsekakor so. Na na{em tekmovanju lahko tekmujejo ekipe, ki imajo tri, {tiri, pet ali celo {est ~lanov, le-tem pa se lahko na no~ni orientaciji pridru`i {e vodnik. Svoje pa doda verjetno tudi (ne)spanje v telovadnici, ki je svojevrstna avantura.

Seveda pa ne smemo pozabiti na dobro organizacijo tekmovanja, bogate nagrade za najbolj{e in dobrih sendvi~ev, ki jih dobijo tekmovalci. Ponavadi smo imeli pa {e krofe za nedeljski zajtrk. Letos pa smo se sladkali `e v soboto popoldan, ko je tovornjak pripeljal 280 sladoledov.

Matej B. Kobav - Miki - miki @ rutka.net

TABOR NA OBISKU

Da{a Lamut

dasica @ gmail.com

Foto: arhiv PRG

Poklju{ki rod Gorje

V Gorjah se je taborni{tvo za~elo najprej z dvema vodoma (en dekli{ki in en fantovski), ki sta se leta 1959/60 priklju~ila ~eti [ume~i slap na Blejski Dobravi (~eta odreda Jeklarjev Jesenice). Zaradi nara{~ajo~ega zanimanja za tabornike v Gorjah je pri{lo do pogovora med vodstvom odreda Jeklarjev in vodstvom {ole v Gorjah in tako se je ustanovila samostojna enotaPoklju{ki odred Gorje.

Ob ustanovitvi je imel 136 ~lanov (vsaj 10 polnoletnih ~lanov so ve~inoma sestavljali u~itelji). Tudi stare{ina je postala Marija ^erne, u~iteljica telovadbe v O[ Gorje. Ustanovni zapisnik je bil napisan leta 1975, vendar pa je bilo po ustanovitvi vodstvo precej neaktivno. Taborni{tvo v Gorjah je znova za`ivelo leta 1982, ko se je iz Jesenic v Gorje preselila dru`ina Pan~ur.

Leta 1989 je bilo v dru{tvu okoli 40 ~lanov, 20-30 se jih je pribli`no leto in pol usposabljalo za bodo~e vodnike (usposabljanje je potekalo kar pri Pan~urjevih doma, sestanki so bili me{anica vodni{kih in sodni{kih te~ajev). Kasneje sta vodstvo rodu prevzela Rok Pan~ur kot stare{ina in Matja` Jesen{ek kot na~elnik. Od takrat Poklju{ki rod Gorje neprekinjeno deluje, {tevilo ~lanov pa se vsako leto giblje nekje med 70 in 90.

Taborni{ki prostori

Sestanki potekajo v prostorih dveh osnovnih {ol, in sicer na O[ Bled in O[ Gorje. Druga~e pa se lahko pohvalijo s taborni{kim domom v Radovni. Hi{o v Radovni jim za nedolo~en ~as oddaja Zavod za gozdovje, vendar imajo v planu menjavo prostora, ker so se tega `e naveli~ali.

Zimska idila med lanskim zimovanjem GG-jev, na sredini je na~elnica rodu Sonja Koren.

Stare{ina rodu - Gregor Robi~.

Taborjenja

Poleg taborjenj organizirajo {e jesenovanja in zimovanja. Taborili so na mnogih koncih, med drugim tudi na Kolpi, v Bovcu, v Kal Koritnici, v Bistrici ob Sotli, v Rakovem [kocjanu, letos pa so imeli pet dni skupnega taborjenja v Radovni, za preostalih pet dni pa je vsak vodnik izbral kraj po `elji - trije vodi so taborili v Piranu. Jesenovanje in zimovanje imajo vedno kar v Radovni.

Sodelovanje z drugimi

Vsako leto z drugimi taborniki gorenjske regije organizirajo Vesela sre~anja. Ob sodelovanju z mladinskim veroukom pa tudi vsako leto obi{~ejo vse krajane v Gorjah in jim prenesejo Lu~ miru iz Betlehema. V sodelovanju z Ministrstvom za {olstvo in {port so letos vodili animacijo na podelitvi vodnega detektiva. Predavajo tudi v {olah v naravi, kjer v enem popoldnevu otrokom predstavijo taborni{ki program.

Program

Z namenom, da bi vsi ~lani osvojili prav vse ve{~ine in vsi enako delali, so standardizirali zahteve za osvajanje znanja. Naredili so rodovo zgo{~enko, na kateri je napisan program in delovni listi kot pomo~ vodnikom. Vsi njihovi vodniki imajo tudi znanje prve pomo~i, kateri dajejo poseben poudarek.

Problemi gorenjske regije tabornikov

Zaradi manj{ega {tevila rodov na Gorenjskem je za vklju~itev k tabornikom ogromno povpra{evanje tudi pri njih. A imajo, kot vsi drugi rodovi, problem zaradi pomanjkanja vodnikov. Letos se je vodstvo rodu zamenjalo, vendar je prioriteta {e vedno obstoj rodu in ne njegovo {irjenje.

Zimovanje 2005.

Lansko leto na jesenovanju.

Vsako leto prena{ajo Lu~ miru.

EUROJAM TABOR NA OBISKU

Mediji

Njihova spletna stran je http://prg.rutka.net. ^asopisa nimajo, vendar pa po vsaki ve~ji akciji vsak ~lan dobi zgo{~enko s slikami in kak{nim prispevkom.

Struktura rodu

M^ (2 voda)15

GG (4 vodi)37

PP (klub)12

Gr~e 9

Skupaj73

Rodova uprava

Stare{ina: Gregor Robi~

Na~elnica:Sonja Koren

Gospodar: Rok Pan~ur

Tajnik: Miha Pikon

Zanimivosti ali po ~em se razlikujejo od ve~ine drugih rodov

• ^lani, ki pla~ajo ~lanarino (4.000 SIT), dobijo darilo. To so bile letos majice, prej{nja leta pa mape, pasovi, skodelice, ...

• Pri prestopih in podelitvah znanja imajo sve~anost v "duhovnem" pomenu, torej mirno in prijetno, ki je ponavadi v naravi. Lani so jo naredili na ledu, imeli pa so jo tudi `e na obali jezera Kreda. Otroci dobijo nagrado za svoj uspeh, da se dobro po~utijo in imajo motivacijo.

• Krojev ve~inoma nimajo, ima ga pribli`no ~etrtina rodu. Menijo, da ni prakti~en in so bolj za rodova obla~ila, ki si jih tudi ve~krat oble~ejo. Zato pa ima vsak vod svoj razpoznavni simbol, eni imajo puloverje, drugi rutke, tretji majice, ...

• Da ne bi imeli novi ~lani ob~utka, da so s tem, ko so pla~ali ~lanarino, kupili ma~ka v `aklju, peljejo zainteresirane {e pred pla~ilom ~lanarine na akcijo, da se odlo~ijo, ~e jim je to v{e~ in ~e se bodo sploh priklju~ili tabornikom.

• Trudijo se za vklju~itev star{ev v funkcije, trenutno je tudi propagandistka ena od star{ev.

Propagandistka: Ema Poga~ar

Blagajni~arka: Marijana Pan~ur

Taborjenje na Kolpi.

Na taborjenju leta 2003.

Maru{a Ba{a

[pela Ro`man

[pela je

{tudentka fizike, profesorica na se`anski gimnaziji, na~elnica RKJ Se`ana. Tabornica

od samih za~etkov rodu, nato vodnica, na~elnica PP, na~elnica GG in {e marsikaj. Pripravljena sprejemati vedno nove izzive in si, tako kot ostali ~lani RKJ, vedno dovoli sanjati. Zakaj pa ne!

na za~etku. Obstaja recept? na za~etku. Obstaja recept? na za~etku. Obstaja recept? na za~etku. Obstaja recept? Obstaja

Na{ rod ne uresni~i vsakega cilja. Od ~asa do ~asa nam spodleti "na debelo". Leto{nja Misija Sicilija je recimo tak primer. To je bil namre~ kompromis, nadomestek za Explorer belt, ki je bil planiran na za~etku. Kaj se je zgodilo, zakaj je zadeva propadla, zaradi koga je propadla … To sploh ni pomembno. Spodletelo je rodu. Prav tako, kot je vse ostalo uspelo rodu. ^e ho~e{ recept, je po mojem to to. Ekipa. Tim, ki dela skupaj, zgre{i ali pa zmaga skupaj. RKJ to danes definitivno je. In seveda sanje, domi{ljija, samozavest, … Se ti zdi, da s(m)o taborniki v Sloveniji Se ti zdi, da s(m)o taborniki v Sloveniji Se ti zdi, da s(m)o taborniki v Sloveniji Se ti zdi, da s(m)o taborniki v Sloveniji Se preve~ vkalupljeni? preve~ vkalupljeni? preve~ vkalupljeni? preve~ vkalupljeni? preve~

Nekateri rodovi so dosti preve~ obremenjeni s tradicijo in v spremembah vedno vidijo nekaj slabega. Dejstvo pa je, da pre`ivijo le tisti, ki se znajo prilagajati. [otor in ve~erni ogenj `e dolgo niso ve~ dovolj za tabornika. Mogo~e za M^-ja. Danes lahko kupi{ {otor zraven kruha. Taborjenje s programom, kjer je 75% kopanja, je mimo. Vsako leto je treba narediti nekaj novega, nekaj druga~nega. Normalno, da ti s ~asom zmanjka idej. Ni~ hudega, jo pa~ ukrade{ v sosednjem rodu. Malo predela{, da slu`i tvojemu namenu, pa je. Tako delamo mi. Od ~asa do ~asa izvede{ kako akcijo s kak{nim drugim dru{tvom - ni nujno da taborni{kim, dobi{ kak{no idejo …

Tabornica si, odkar delujejo taborniki v Tabornica si, odkar delujejo taborniki v Tabornica si, odkar delujejo taborniki v Tabornica si, odkar delujejo taborniki v si, Se`ani, vseeno pa vedno ~rpa{ nove in Se`ani, vseeno pa ~rpa{ in nove ideje za delo v rodu. Od kod ti vsa ideje za v rodu. Od kod ti vsa nove ideje za delo v rodu. Od kod ti vsa ideje za v rodu. Od kod ti vsa Od energija? energija? energija? energija?

Iz rodu. V na{em rodu ni te`ko delati. Niso vse ideje moje, kakor tudi nisem jaz vedno tista, ki moje ideje realizira.

V ZTS? Morda sem bolj zape~karski tip. Definitivno znotraj RKJ, morda se neko~, ko mi bo na~elni{ki stol~ek izmaknil nekdo sposobnej{i (in dnevi so mi {teti), odpravim malo {ir{e, recimo na JPN obmo~je. Dlje pa ne. Potem postanejo zadeve preve~ "politi~ne" …

Letos ste izpeljali tudi GG tabor na Sici- Letos ste tudi GG tabor na Sici- Letos ste izpeljali tudi GG tabor na Sici- Letos ste tudi GG tabor na SiciSiciliji, taborili ste skupaj s katoli{kimi liji, taborili ste skupaj s katoli{kimi liji, taborili ste skupaj s katoli{kimi liji, taborili ste skupaj s katoli{kimi ste skavti. Se delo s tako skupino mo~no skavti. delo s tako skupino mo~no skavti. Se delo s tako skupino mo~no skavti. delo s tako skupino mo~no razlikuje od obi~ajnih metod, ki jih razlikuje obi~ajnih metod, ki jih razlikuje od obi~ajnih metod, ki jih razlikuje obi~ajnih metod, ki jih jih uporabljamo mi? uporabljamo mi? uporabljamo mi? uporabljamo mi?

Poglejva malo v prihodnost ... kje se kje vidi{ v ZTS? vidi{ v ZTS? v

Poglejva malo v prihodnost ... kje se

Poglejva malo v prihodnost ... kje se

Poglejva malo v prihodnost ... kje se

Zdi se, da va{ rod uresni~i vsak cilj, ki si se, da va{ uresni~i vsak cilj, ki si da vsak ki ga zada, ne glede kako nemogo~e se zdi ga zada, ne kako nemogo~e se zdi ne kako

Seveda. @e rodovi po Sloveniji se mo~no razlikujejo po svojih navadah, kaj {ele dve skupini, ki prihajajo iz tako razli~nih kulturnih okolij. To, da so Mesinci katoli{ki skavti, {e ni tako velik problem.

Izbor za pre``ivele.

INTERVJU

Oni so imeli ob devetih jutranjo molitev mi pa "Kup~ek rad" (na{a varianta duhovnosti na taboru). Mi smo vsako jutro dvignili zastavo in jo zve~er spustili. To se zdi njim zelo ~udno. Zastavo se ja dvigne na za~etku tabora in zadnji dan spusti. Kljub temu se je vsako jutro dviga udele`il en vod, ki je s svojim pozdravnim krikom prispeval k pozdravu zastavi. Na{e no~ne stra`e razumejo kot mu~enje otrok, mislim, da sem trikrat razlagala, da je to del vzgoje, da je stra`a odgovorna za cel tabor, da pazi na svoje prijatelje … Njihova dekleta ne smejo nosit majic brez rokavov. Rokavi maj~ke morajo biti minimalno do komolca. Tega mi ne razumemo oz razumemo kot mu~enje otrok. Skupine me{ane po spolu so nesprejemljive, kljub temu so se na bivak odpravili "po na{e". V Mesino na izlet smo {li pa "po njihovo". Saj zato gre. Za izmenjavo kulture, navad, izku{enj, … ^e ne bi bilo njih, ne bi nikoli poskusila s starostno me{animi vodi na taboru. Njihovi so prvi~ videli prizmo z luknja~em, prvi~ so se preizkusili s kompasom in karto. Dobili smo ogromno novih idej, z ogromno njihovimi navadami se ne strinjamo. Oboje je koristno.

Problem pri nas je, da se `e dva roda te`ko zmenita za skupno taborjenje. ^e pa se `e, potem se gotovo skregajo po treh urah, ker niso sposobni prilagajanja. Drug drugemu vsiljujejo ideje in niso pripravljeni poskusiti druga~e. Saj niso vsi taki … Le zlata ve~ina.

den zaupanja, la`je pridobi{ sredstva tako od ob~ine kot od zasebnih donatorjev in sponzorjev. Zunaj se tvoji ~lani po~utijo super, ker ostali vedo od kje so, kdo so J'rte ... Ponosni so na svoj rod, do dru{tva ~utijo posebno navezanost. Ponosni so, da so taborniki. To je pomembno.

Tako smo pripravili prvi taborni{ki 'reality show' - Pre`iveli. Koncept akcije je bil zastavljen `e jeseni. 12 ljudi v gozdu s spalno vre~o in no`em. Edini pogoj za udele`bo je bila ustrezna starost (nad 16 let). Vabljeni so bili tako taborniki kot netaborniki ter ~lani drugih rodov po Sloveniji. @eleli smo si razgibane strukture ekipe pre`ivelih: polovica na{ih ~lanov, ~etrtina tabornikov iz drugih rodov ter ~etrtina netaborni{kih udele`encev. Po opravljenih predstavitvah, psihotestih in ostalih predpripravah je bila struktura prav taka kot smo si je `eleli, vendar se je v Pre`ivelih na koncu preizkusilo 7 ~lanov RKJ, 4 taborniki iz drugih rodov ter le ena netabornica. Akcija je bila nedvomno uspe{na. Nagrada Skavt Peter pa je bila pika na i. Vendar to ni bila edina akcija s katero Vendar ni bila edina akcija s katero Vendar to ni bila edina akcija s katero Vendar ni bila edina akcija s katero katero ste kandidirali za to presti`no tabor- ste za to presti`no tabor- ste kandidirali za to presti`no tabor- ste za to presti`no taborni{ko nagrado ... ni{ko nagrado ... ni{ko nagrado ... ni{ko nagrado ... ni{ko nagrado ...

Prijavili smo se v treh kategorijah: Nagrada za rodovo akcijo s Pre`ivelimi, GG tabor Sicilija 2005 ter PP Misija Sicilija 2005. Skavta Petra za Misijo in Tabor Sicilija Skavta Petra za Tabor Sicilija Skavta Petra za Misijo in Tabor Sicilija Skavta Petra za Tabor Sicilija Petra niste dobili, saj ste bili prakti~no brez niste dobili, saj ste bili prakti~no brez niste dobili, saj ste bili prakti~no brez niste dobili, saj ste bili prakti~no brez dobili, saj ste bili konkurence. Se ti zdi, da se vam je zgo- konkurence. ti zdi, da se vam je konkurence. Se ti zdi, da se vam je zgo- konkurence. ti zdi, da se vam je dila krivica? dila krivica? dila krivica? dila krivica?

Ne, niti pribli`no. V na{em rodu so sicer nekateri ob tem protestirali, a mislim, da zato ni potrebe. Akciji sta bili odli~no zastavljeni, odli~no izpeljani in sta ve~ kot izpolnili vse svoje zastavljene cilje. Nagrada Skavt Peter bi pomenila, da so nas opazili drugi, kar pa ni bil cilj teh akcij. To je bil cilj Pre`ivelih.

[koda pa je, da se ostali rodovi ne prijavljajo na take nate~aje. Taka nagrada ni pomembna samo za organizatorja akcije. Pomembna je za rod. ^lani dosti raje delajo v dru{tvu in za dru{tvo, na katero so ponosni. Skupni uspeh in zunanja pohvala pa k temu definitivno pripomorejo. In kje je ~astno mesto za nagrado? :) In je mesto nagrado? :) je

Za enkrat na Samotovi no~ni omarici. Taborniki v Se`ani namre~ {e vedno nimamo svojega klubskega prostora, kamor bi lahko izobesili vse na{e pohvale, nagrade ... Upamo, da se bo to kmalu spremenilo.

Kvalitetno in izvirno delo RKJ je bilo le-

Kvalitetno in izvirno RKJ bilo le-

Kvalitetno in izvirno delo RKJ je bilo le-

kaj pravzaprav gre?

kaj pravzaprav gre?

kaj pravzaprav gre? pravzaprav

Kvalitetno in izvirno RKJ bilo leletos opa`eno z nagrado Skavt Peter v ka- tos z nagrado Peter v ka- tos opa`eno z nagrado Skavt Peter v ka- tos z nagrado Peter v kakategoriji najbolj{a rodova akcija, pri- tegoriji najbolj{a rodova akcija, prislu`ili ste si ga z akcijo Pre`iveli ... Za- slu`ili ga z Pre`iveli ... Zakaj pravzaprav gre?

Pre`iveli so bili najprej sanje, vendar smo se jih drznili uresni~iti. V rodu imamo veliko {tevilo PP-jev, ki potrebujejo nove izzive, nove dogodiv{~ine; PP-ji imajo razne idole predvsem iz medijskega okolja, sanjajo, da so zvezde ... le zakaj jim tega ne bi nudili mi? Poleg tega pa je na{emu rodu zelo koristila vsa medijska pozornost, ki smo je bili dele`ni. Prepoznavnost je pomembna tako v okolju, v katerem dela{, kot tudi {ir{e po Sloveniji. Doma tako la`je dobi{ ~lane, la`je prepri~a{ star{e, da si vre-

Leto{nje taborjenje na Daljnih njivah.

V dandana{njem svetu sta vsak `arek upanja in vsak simbol miru lahko vredna zlata. Ne moremo ustaviti vojn, lahko pa se zazremo globoko vase in se vpra{amo, ali smo pripravljeni narediti nekaj simboli~nega za mir na svetu. ^as je, da vsi taborniki stopimo skupaj, se predstavimo kot mo~na in dobro organizirana organizacija, ki ima mo~ ozavestiti ljudi. Mir je potreben, za nas in za na{o prihodnost. Tudi letos bo akcija Lu~ Miru iz Betlehema potekala v sodelovanju z ZSKSS, SZSO in ZBOKS! Vsi ste vabljeni, da se udele`ite osrednje proslave, ki bo tokrat v Ljubljani.

Ve~ informacij {e sledi!

Odbor za pripravo LMB pri ZTS

ADRENALIN

Jo{t Bukovec red.heretic @ email.si

Soteskanje!

Deset metrov ni`je te ~aka hladna voda. V okornem neoprenu se nerodno odrine{ in v sekundi ti telo zalije ledena voda. V prvem {oku hlasta{ za zrakom in plava{ proti povr{ju, ~eprav te re{ilni jopi~ dr`i varno na povr{ini. Okusil si radost soteskanja.

Slovensko Poso~je je prepredeno z ozkimi gorskimi re~icami, polnimi tolmunov, slapov in naravnih toboganov. Pred nekaj leti se je pojavilo organizirano vodenje skozi kanjone. No, vodenje je nekoliko premil izraz. Na teh izletih lahko spro{~amo odve~no energijo in se pote{imo z ekstremnimi dozami adrenalina, obenem pa spoznavamo slovenske naravne lepote.

Soteskanje bi lahko definirali kot skakanje v tolmune, vo`njo po toboganih, ki jih je tiso~letja klesala reka, predvsem pa kot veliko mero smeha, zabave in mrzle vode. Ne gre le za u`itek ob skoku, veliko vlogo igra tudi premagovanje strahu. Ko stojimo nad slapom in ~akamo na na{ skok, so nekateri neu~akani, drugi pa negotovi in dvomijo, da so sposobni sko~iti. Ravno slednji zberejo pogum ob spodbujanju kolegov in pri naslednjih brzicah so tudi sami neu~akani in si `elijo ob~utka hladne gorske vode na obrazu. Pri vsem je prisoten najmanj en vodi~, ki nas varuje in obenem u~i pravilnega canyoninga, kot s tujko re~emo tej adrenalinski dejavnosti.

Druga zanimivost soteskanja je spu{~anje z vrvjo, a ne po steni, temve~ po slapu. V primeru, da se slap prelomi in nas na dnu ~aka skalna polica, se boste med dero~o vodo spustili z vrvmi.

Zaradi visokih skokov, zlizanih skal in udarcev ob njih je potrebno nekaj za{~ite. Na prvem mestu sta trdna

~elada in re{ilni jopi~. Jopi~ nas bo ob skoku obdr`al na povr{ini, sicer bi zaradi vi{ine potonili globoko v hladno vodo. Neoprenska obleka je naslednji pojem, ki je neposredno zdru`ljiv s canyoningom. V vsakem primeru zahtevajte 5 milimetrsko obleko s ~evlji in rokavicami. Tako debela obleka vas uspe{no varuje pred trki z skalami, medtem ko bi v 3 mm obleki te trke ob~utili `e premo~no. Brez rokavic bodo va{e dlani `e po nekaj minutah v ledeni vodi prezeble in okorne. Pri varnosti {e en nasvet: gre za adrenalinsko

avanturo, zato je nujno popolnoma upo{tevati navodila vodi~a. Le-ta nam bo znal pravilno svetovati in nas varno voditi skozi kanjon, saj je za to usposobljen.

Canyoning je lahko odli~na akcija, namenjena vodu PP-jev ali gr~. V primeru, da smo na letnem taborjenju v bli`ini kak{nega kanjona, na katerem je organizirano soteskanje, nikar ne pomi{ljajte. Canyoning je odli~na popoldanska dejavnost za sicer natrpan urnik vodnikov ali drugega vodstva.

Nujna varnostna oprema:

• 5mm neoprenska obleka s ~evlji in rokavicami,

• varnostna ~elada,

• re{ilni jopi~,

… v primeru spu{~anja po vrvi pa {e:

• plezalni pas in pripadajo~a oprema,

• plezalna vrv.

Foto: Jo{t Bukovec

Primo` Kolman

^rne luknje

Drugi pojav v vesolju, kjer vladajo ekstremne razmere in s katerim se poleg velikega poka ukvarja kozmologija, so ~rne luknje . ^rne luknje so podro~ja v vesolju, kjer vlada tako mo~na gravitacija, da jim ne more uiti niti `arek svetlobe. Problem ~rnih lukenj je ravno v tem, da jih ne moremo videti. Obstoj ~rnih lukenj smo {e do pred kratkim imeli le za teoreti~no mo`nost, vendar v zadnjem ~asu astronomi odkrivajo vedno ve~ pojavov, ki bi lahko bili posledica prisotnosti ~rnih lukenj. Taki pojavi, ki bi nakazovali mo`nost prisotnosti ~rne luknje, bi lahko bili na primer viri nenavadno mo~nega sevanja, ki jih najdemo v bli`ini nekaterih zvezd ter v sredi{~ih galaksij.

S teorijo ~rnih lukenj se sre~amo `e pred nekaj stoletji. @e Newton je dokazal, da se z velikostjo telesa ve~a tudi njegova gravitacijska privla~nost. Znani francoski fizik in matematik Laplace se je na podlagi tega vpra{al, za koliko bi morali pove~ati Zemljo ali zvezdo, da bi na povr{ini dobili tako mo~no gravitacijo, da z nje ne bi mogla uiti niti svetloba. Danes vemo, da tak{no telo v vesolju ne more obstajati. Povr{ina telesa iz katerekoli snovi, ki jo poznamo, ne bi zdr`ala tako mo~ne sile in bi se `e mnogo prej sesedla. Toda za za~etek je bilo teorije dovolj.

^rne luknje so v resnici zelo majhne, toda izredno goste tvorbe. Gostota snovi je tako velika, da ne poznamo primerjave. Da bi dobili ~rno luknjo bi na primer Zemljo morali stisniti na velikost pingpong `ogice, s tem da bi njena masa ostala enaka. Nih~e pa pravzaprav ne ve, kak{na je v resnici ~rna luknja. Nih~e namre~ {e ni pogledal izza horizonta dogajanja, ki predstavlja mejo, izza katere ni vrnitve. Najverjetneje je celotna masa ~rnih lukenj skoncentrirana na velikost, ki je tako majhna, da zanjo ve~ ne veljajo obi~ajni zakoni fizike, temve~ kvantna

mehanika. V takih razmerah pa so mogo~e tudi zelo ~udne stvari. V svetu, kjer veljajo zakoni kvantne mehanike, so namre~ mogo~e tudi stvari, ki so skregane z zdravo pametjo. Tu je mo`no vse, kar lahko sicer sre~amo le v sanjah ali filmih znanstvene fantastike. Teoreti~no bi lahko bile ~rne luknje bli`njice do drugih koncev na{ega Vesolja ali pa celo vrata v druga vesolja. Vendar pa tega na `alost nikoli ne bomo mogli izvedeti, saj se domnevni potnik nikakor ne bi mogel ve~ vrnitivsaj ne po isti poti.

Tu pa se zgodba o ~rnih luknjah {e ne kon~a. Nekateri znanstveniki so mnenja, da ~rne luknje pravzaprav sploh niso tako "~rne". Zakoni kvantne mehanike naj bi poskrbeli za to, da naj bi se prav na horizontu dogajanja iz "ni~" ob sevanju rojevala tudi materija in antimaterija. Antimaterija, ki bi padla onkraj horizonta dogajanja bi tako postopno povzro~ila izni~enje materije v sredi{~u. Tako naj bi vsaka ~rna luknja s~asoma izpuhtela …

Shematski prikaz ukrivljenosti prostora~asa v bli`ini ~rne luknje.

KEMIJA V TABORNI[TVU

Kaj se dogaja s pitno vodo?

[e ne dolgo tega smo slepo verjeli, da iz na{ih pip te~e povsem zdrava ~ista voda. Danes temu ni ve~ tako. Zavedamo se, da je voda lahko polna nevarnih industrijskih ostankov, te`kih kovin, strupov iz mrtvih njiv industrijskega kmetijstva, izcedkov bli`njih deponij in mno`ice drugih strupenih kemikalij.

V pitni vodi je lahko prisotna cela zbirka najhuj{ih strupov. V njej lahko najdemo klor, svinec, kadmij, krom, `ivo srebro, arzenik, cianide, fluoride, benzen, klorbenzen, radon, PCB-je, dioksine, kloroform, vinilklorid, tetrakloretilen, metiklorid, nitrate, ve~ kot 300 razli~nih ostankov pesticidov, antibiotike, hormone, farmakolo{ko aktivne snovi ter vsakovrstne biolo{ke kontaminante iz bli`njih greznic in divjih odlagali{~. Pitna voda lahko ogro`a na{e zdravje! Kaj lahko storimo? Edini na~in, da ugotovimo kak{no vodo pijemo, je, da jo analiziramo.

lahko preberete v majskojunijski {tevilki Tabora (letnik 2005). V njem najdete najpreprostej{e na~ine pre~i{~evanja

vode, ki jih lahko sami izvedete.

Medtem ko nas nenavadna barva

ali vonj ali kovinski okus takoj opozorijo na ne~isto vodo, pa nekateri onesna`evalci ostanejo neodkriti. Svinec na primer je brez okusa, vonja in barve. V vodo lahko pride prek spajkanih spojev na armaturah in vodovodnih napeljav, ki so jih uporabljali v stanovanjski gradnji do konca osemdesetih let.

^eprav mestni vodovodi za raz-

ku`evanje vode uporabljajo klor, pa kloriranje ni stoodstotno uspe{na metoda. [e vedno lahko pride do pojava dolo~enih mikroorganizmov v vodi. Kljub temu, da je voda razku`ena, lahko pride do onesna`enja med pretokom po dolgih mestnih vodovodih, ki vodijo do na{ih stanovanj.

Kaj lahko najdemo v pitni vodi:

·okus in vonj po kloru, ki je posledica razku`evanja vode s klorom, ·plesniv in sluzast okus ter vonj povzro~ajo alge, plesen in bakterije, ki `ivijo in se razmno`ujejo v vodovodih,

·motnost povzro~ijo v vodi raztopljeni delci in usedline,

·vonj po gnilih jajcih nas opozarja na prisotnost amoniaka v vodi,

·barva nas vodi do odmrlih

organskih snovi in kovin, kot je na primer `elezo.

Mnogo te`je pa je v vodi odkriti prisotnost:

·spojin klora, kadar ta reagira z drugimi elementi in spojinami v vodi,

·strupenih kovin, kot je svinec ali `ivo srebro,

·razpr{ene organske zmesi vklju~no s kemikalijami in pesticidi,

·mikroorganizmov, kot so bakterije in virusi, ki `ivijo v vodi.

Vrsta onesna`enosti pitne vode je v precej{nji meri odvisna od tega, kje `ivite. ^e stanujete v ve~jem mestu, so lahko va{a prva skrb klorove spojine, onesna`enje s klicami in ponekod svinec. ^e `ivite v okolju, kjer dobivate vodo iz lokalnih vodovodnih zajetij, se v njej lahko pojavijo nitrati, pesticidi, bakterije in fekalije. Vse te snovi so zdravju {kodljive.

^lanek o filtriranju vode

Foto: Bla`.

Kapelice na kri`i{~ih kot pripomo~ek za orientiranje

Aljo{a Bizjak aljosa.bizjak @ rutka.net

Kapelice, razpela in ostala znamenja

Slovensko pode`elje se pona{a z za Slovence zna~ilnim bogastvom religioznih, kr{~anskih znamenj. V mislih imam predvsem razpela, ki so lahko kamnita, lesena, kapelice ter ostala znamenja. Razpela obi~ajno prikazujejo kri`anega Jezusa, kapelice pa nudijo zavetje kipom ali slikanim prizorom iz verskega izro~ila. Razlogov, zakaj so ljudje postavljali znamenja, je veliko, ve~inoma pa so nastala kot izpolnitve zaobljub.

Ve~krat stoji ve~ kot 10 kapelic v sklopu in skupaj pripovedujejo zgodbo o kri`evem potu. Poleg takih ve~inoma stojijo kapelice samostojno in takim bom posvetil nekaj ve~ pozornosti. Kako nam kapelica lahko pomaga pri gibanju v naravi, se boste vpra{ali? Kapelice in znamenja so namre~ najnajnajnajnajve~krat ve~krat ve~krat ve~krat (ne pa vedno!) postavljena v bli`ini pomembnej{ih to~k kot so; -pri~etek naselja, -kri`i{~e, razcep poti, -most ~ez vodotok, -druge pomembne to~ke (zgodovinske, za graditelja osebno pomembne).

Znamenje tako obi~ajno obi~ajno stoji na tak na~in, da ga vidi ~im ve~ mimoido~ih, torej s pogledom proti smeri, od koder se pri~akuje ve~ji promet.

Zima s kratkimi in hladnimi dnevi je pred nami. Izleti in pohodi v naravo so sicer koristni, ve~krat pa se pogosto lahko kon~ajo v mraku in megli. In kaj storiti, ~e v takih okoli{~inah brez pripomo~kov za orientacijo skrenemo iz idealne smeri in se izgubimo? Kako najdemo pot do najbli`jega naselja? Oglejmo si nekaj dokaj nezanesljivih na~inov, pa vendar toliko dobrih, da lahko najdemo nekatere informacije iz znakov na poti oziroma ~lovekovih navad. trimi koti v obliki rogovile. To na~elo pa se je v moderni dobi dodobra spremenilo zaradi asfaltiranja cest ter spremljajo~ih rekonstrukcij, ki je zaradi racionalizacije spremenilo veliko kri`i{~ in razcepov, na starih neasfaltiranih cestah in gozdnih cestah pa to {e opazimo.

Kri`i{~a cest, poti

Poti in ceste so neko~ nastajale brez prostorskega in dru`benega planiranja kot danes. Pot je nastala tako, da so ljudje lahko glede na teren ~im la`je in ~imprej pri{li od svojega doma do njive, cerkve ali do najbli`jega ve~jega kraja. Zato lahko pri tradicionalnem tlorisu cest in poti na pode`elju opazimo, da razcepi poti iz naselij potekajo pod os-

Pesek, smeti ob poti

In kako si lahko pomagamo, ~e je kri`i{~e asfaltirano? Tako kot na asfaltiranih, lahko tudi na ostalih kri`i{~ih ocenimo, katera cesta je bolj v rabi od druge, saj se na vozi{~u tistih cest, ki niso toliko v rabi nabirajo smeti in pesek v ve~jih koli~inah kot na bolj prometnih.

KOSOBRIN

Kosobrin tabor @ rutka.net

Kosobrinovi pripravki

Narava nam v mesecu novembru ponuja {e veliko u`itnih plodov, iz katerih si z malo dobre volje lahko v naravi v kotli~ku skuhamo izredno dobre marmelade, ~e`ane, sirup, sok ipd. Plodove omenjenih rastlin oberemo po prvi ali drugi slani.

[IPKOV SOK

Potrebujemo: 5 kg {ipka, 2 litra vode, 1 kg sladkorja. [ipek razpolovimo in odstranimo pe~ke. 20 minut jih kuhamo v vodi pri zmerni temperaturi. Sok precedimo. Soku dodamo sladkor in ponovno segrejemo, da zavre. Sok naj vre {e 15 minut, nato ga prelijemo v steklenice in dobro zapremo, lahko ga ohladimo in takoj uporabljamo.

[IPKOVA ^E@ANA

Potrebujemo: 1/2 kg o~i{~enega {ipka, 1 kg sladkorja. O~i{~en {ipek prelijemo z vodo, posodo pa pokrijemo z gazo in pustimo stati dva dni. Nato me{anico dobro stol~emo ali zdrobimo in pretla~imo skozi sito, dodamo sladkor. Kuhamo na ne prevelikem ognju tako dolgo, da se sladkor raztopi. ^e`ano pojemo po kak{nem dobrem obroku ali jo nama`emo v pala~inke..

MARMELADA

Potrebujemo enake dele {ipkovih, glogovih in jerebikinih plodov. Vse naberemo po prvi slani. Plodove du{imo z malo vode in neprestano me{amo, da se nam zmes ne prime na posodo. Ko se zmes nekoliko ohladi, jo pretla~imo skozi sito. Dobljeni ~e`ani dodamo enako koli~ino sladkorja ali medu, dodamo lupino ne{kropljene limone ter kuhamo {e dodatnih 20 minut. Ob koncu dodamo {e sok ene limone.

JEREBIKIN SIRUP

Potrebujemo: 5 litrov surovega soka, 1 kg sladkorja, 1 kg gozdnega medu.

To me{anico kuhamo tako dolgo, da za~ne vreti in nato {e 20 minut. Sirup shranimo v dobro zaprte steklenice in v temni prostor ali ga takoj uporabimo. Sirup uporabljamo za prehladna obolenja ali za `ejo zme{an z vodo.

[IPKOVA MARMELADA

Potrebujemo: 1 kg o~i{~enega {ipka, 1,5 kg sladkorja. [ipek prelijemo z vodo in pustimo vreti pol ure. Maso pretla~imo skozi sito, dodamo sladkor, dobro preme{amo, nato naj vre 20 minut. Kozarce napolnimo z vro~o maso in zapremo.

SOK IZ ^RNEGA TRNA

Potrebujemo: 1 kg sve`ih plodov, 2 litre vode, 1 kg sladkorja

Priprava: plodove ~rnega trna zmeljemo, prelijemo z 1 litrom vode in pustimo stati 24 ur. Tej me{anici dodamo {e 1 liter prekuhane vode ter kuhamo da zavre. Dodamo sladkor in kuhamo na majhnem ognju, da se sladkor raztopi. Precedimo ter nalijemo v ~iste steklenice, dobro zapremo, lahko ga ohladimo in ga pijemo za `ejo.

Jerebika

Irena Jeretina irena @ rutka.net

"Jaz" sporo~ila

V prej{nji {tevilki tabora smo govorili o zna~ilnostih dobrega odnosa med vodnikom in ~lani voda ter ugotavljali, da pomanjkanje discipline vodniku pogosto jemlje motivacijo za uspe{no delo z vodom. Kot je bilo obljubljeno, pa se v tokratni {tevilki posve~amo predvsem vpra{anju kako se spoprijeti s situacijami, ko nam ~lani voda delajo probleme in nam onemogo~ajo, da bi sre~anje izpeljali tako, kot smo na~rtovali.

Ob delu z vodom vodnik lahko pri svojih ~lanih zazna dve vrsti vedenjavedenje, ki je zanj sprejemljivo (npr. Mihec pomaga Timu pri {ivanju {otorke), ali pa je za vodnika nesprenesprejemljivo jemljivo (npr. medtem ko Mihec {iva {otorko, Tim z alkoholnim flomastrom ~e~ka po njej).

sprejemljivo vedenje

nesprejemljivo vedenje

^rta sprejemanja je seveda odvisna od ve~ faktorjev: od dejanja samega (nesodelovanje je za vodnika lahko {e sprejemljivo, uni~evanje materiala pa nikakor), od posameznika, ki to dejanje izvaja (~e Mojca brez vpra{anja vzame `ogo iz omare, je to za vodnika sprejemljivo, ~e pa enako naredi An`e, je to za vodnika nesprejemljivo vedenje) , od specifi~nih okoli{~in ( ko na vodovo sre~anje pride pogledat na~elnik, se ~rta sprejemanja zvi{a) in seveda tudi od vodnika samega (vodnik Luka svojim ~lanom pusti, da norijo naokrog, vodnica Tina pa se razjezi `e, ~e je ne poslu{ajo pozorno)

Vodnik tem la`je vodi vodovo sre~anje, ~im manj motenj oz. nesprejemljivega vedenja zazna. Zato je najbolje, ~e ~rto sprejemanja postavi ~im ni`je. Tako ga ve~ina dejanj njegovih

~lanov ne moti. Seveda pa vsakr{nega vedenja na{ih ~lanov (niti pri tabornikih! ☺ ) ne moremo sprejeti. Takrat nam ne preostane drugega, kot da vplivamo na mladega tabornika, da svoje vedenje spremeni.

Vsak vodnik je gotovo `e izkusil nemo~ v situaciji, ko je nesprejemljivo vedenje svojega ~lana `elel spremeniti z direktnim ukazovanjem ali usmerjanjem, s svarjenjem ali gro`njami, z moraliziranjem ali pridiganjem. Celo dajanje nasvetov ali prijazno ponujanje re{itev je pogosto neuspe{no. Mlademu taborniku namre~ tak{na sporo~ila dajejo ob~utek, da je nesposoben sam se domisliti re{itve za problem, poleg tega pa mu med vrsticami sporo~ajo, da je vodnik avtoriteta, ki jo mora ubogati, to pa v njem vzbudi odpor.

[e manj u~inkovita so sporo~ila, ki mladega tabornika zatol~ejo (kritiziranje, sramotenje, diagnosticiranje, …), saj v njem vzbudijo le potrebo po obrambi. Tudi indirektna sporo~ila v smislu "no, danes imamo pa `ivalski vrt namesto tabornikov" ne delujejo u~inkovito in pogosto zgre{ijo svoj namen.

^e se opazujemo, kak{na sporo~ila vodniki najve~krat posredujemo svojim

~lanom, ko `elimo vplivati na njihovo neprimerno vedenje, lahko opazimo, da skoraj vedno vsebujejo (v odkriti ali prikriti obliki) osebni zaimek TI. Npr. (TI) takoj prenehaj s tem po~etjem!, (TI) se obna{a{ kot prvo{olec!, (TI) bi lahko bil bolj{i!

Poskusi enkrat namesto TI sporo~ila odgovornost prevzeti nase in uporabiti JAZ sporo~ilo: "Kadar po vodovem sre~anju ne pospravite za sabo, moram sam izgubiti {e mnogo ve~ ~asa, da vse spravim v red in to me spravi v slabo voljo."

Pri ve~ini mladih (in tudi starej{ih) imajo JAZ sporo~ila neverjetno mo~. Le preizkusi na naslednjem vodovem sre~anju njihovo u~inkovitost. ^e pa se ti zdi, da ta na~in ne deluje oz. ni dovolj; ~e ima{ pri delu z vodom prav posebne te`ave, pri katerih bi ti koristil kak{en nasvet, pa pi{i na zgornji elektronski naslov in v naslednji {tevilki Tabora se lahko posvetimo problemu, ki te zanima!

Literatura: Thomas Gordon: Trening ve~je u~inkovitosti za u~itelje (Be~aj, 1992)

NASVETI VODJEM

Kako

naj vodim skupino, da me bodo ubogali?

Tovrstnih dvomov nima samo Jure, temve~ ve~ina voditeljev, ki jim je zaupana vloga vodenja razli~nih skupin. Dvomi obhajajo star{e glede vodenja svojih otrok, u~itelje v razredu, vodnike v taborni{ki skupini, direktorje v podjetju. Nekateri se opirajo na svoje uspe{ne izku{nje (ob tem spregledajo negativne izku{nje!), mnogi na podlagi u~enja s posnemanjem prevzemajo na~ine vodenja starej{ih, nekateri so pretirano samozavestni in nimajo nobenih dvomov.

Znanost se problema loteva z raziskovanjem, ker znanstvenikom {e zdale~ ni vse tako jasno in enostavno kot laiku pri vsakdanjem sklepanju in presojanju. Raziskave ka`ejo, da ni enega samega na~ina vodenja, ki bi bil najbolj u~inkovit, oziroma da so v razli~nih situacijah lahko dolo~eni na~ini vodenja uspe{ni, drugi pa ne.

Eden izmed problemov predstavlja

tudi merjenje u~inkovitosti, oziroma na~in, kako pojmujemo u~inkovitost in kak{en je kon~ni cilj vodenja skupine. ^e je star{u cilj, da bo njegov otrok skrajno ubogljiv, bo zagotovo izbral druga~en na~in vodenja, kot pa ~e mu je cilj, da otrok zraste v samostojno in odgovorno osebo (v velikem {tevilu primerov je vpra{anje, ali star{i sploh imajo zastavljen kon~ni cilj svojega ravnanja oziroma vodenja). V vsakodnevnih situacijah nas velikokrat zanesejo ~ustva, torej ravnamo tako, da sprostimo svojo napetost, ne pa tako, da bi sledili kon~nemu cilju.

Razli~ne oblike vodenja lahko raz-

vrstimo v {tiri sloge vodenja. Vsak ima svoje prednosti in pomanjkljivosti in jih je potrebno izbirati glede na cilj, ki ga `elimo dose~i.

Avtoritarno (avtokratsko) vode- Avtoritarno (avtokratsko) vodevodenje - nje nje - nje nje vsa mo~ je koncentrirana v eni osebi, ki daje povelja ostalim ~lanom skupine. Bolj se poudarja avtoriteta vodje kot razumevanje in enakopravnost med vodjo in ~lani skupine, odnosi se urejajo s kaznimi in nagrado namesto z osve{~anjem ~lanov o njihovih pravicah in dol`nostih. Odnosi temeljijo na podrejanju.

Ta na~in vodenja se je pokazal u~inkovit v razli~nih kriznih situacijah, ko so potrebne hitre odlo~itve, npr. v policiji, vojski, naravnih nesre~ah. V taborni{kem `ivljenju so najbr` tudi prisotne tak{ne situacije, ampak naj to ne bi bil glavni slog vodenja.

Avtoritarno vodenje ima prednost tudi za vodjo, ker si zagotavlja disciplino in se obvaruje od razli~nih kritik, toda ~lani skupine postajajo vse bolj nezadovoljni, njihovo delovanje temelji na strahu pred kaznijo. Pri otrocih avtoritarno vodenje zavira razvijanje demokratskih na~el.

Demokratsko vodenje - Demokratsko vodenje - Demokratsko vodenje - Demokratsko vodenje - Demokratsko vodilo so vrednote kot so svoboda, enakopravnost in hkrati odgovornost. Navodila, ki jih posreduje, vodja pojasnjuje in razlaga, vsak ~lan skupine ima mo`nost dajati svoje predloge in sodelovati pri odlo~anju o skupnih ciljih. Upo{tevajo se potrebe in `elje posameznikov, vendar ne smejo biti na {kodo drugih. Odnosi temeljijo na dogovarjanju.

Ta na~in vodenja se je pokazal kot u~inkovit pri vzgoji otrok, vodenju podjetja, v {olski situaciji. Potrebno je poudariti, da mnogi v demokrati~nem vodenju zaznavajo le svobodo in pravice za sebe ob zanemarjajo le-teh za druge. Dolo~iti pravo ravnote`je med navedenimi vrednotami je zagotovo velika modrost, zato ve~krat dovolimo, da nas drugi ocenjujejo in presojajo.

Liberalno (popustljivo ) vodenje Liberalno (popustljivo ) vodenje --- vsakem ~lanu je prepu{~eno, da odlo~a o svojem ravnanju, vodja ima bolj povezovalno kot voditeljsko vlogo. Ta na~in vodenja je primeren le za samostojne in zrele osebe, ki `e imajo izdelane vrednote glede dela in dru`be. Za vzgojo otrok se ni izkazal primeren, ker otrok {e vedno potrebuje oporo v dolo~enih normah in pravilih in se mora nau~iti prilagajati, ker druga~e ne more postati enakopravni ~lan dru`be.

Kaoti~no vodenje - vodenje - Kaoti~no vodenje - vodenje - Kaoti~no vodenje - naziv je za razli~ne na~ine vodenja, ki se izmenjujejo. Vodja "vodi" na podlagi trenutnega razpolo`enja, ne pa po izdelani strategiji. ^lane skupine pogosto presene~a z neutemeljenimi kaznimi ali s pretirano popustljivostjo. Sodobne teorije ugotavljajo, da je najmanj primeren ali celo {kodljiv za otroke, ker jim ne da nobene stalnice in opore. Otrok se ne more nau~iti, kaj je prav in kaj ne.

Dragi vodniki, upam, da vam bo lastna presoja pomagala, da uporabljate ~im ve~krat pravo obliko vodenja.

Jure se ne more odlo~iti, kako naj ravna kot vodnik v svojem vodu - ali naj bo bolj popustljiv, ker razume svoje tabornike, ali naj bo strog, ker se vendarle mora vedeti, kdo je glavni.

Barbara Ba~nik - Ba~a barbara.bacnik @ rutka.net

Nepozabna dru`inska akcija

November je res hecen mesec, za~etni oktober je uspe{no za nami, ni pa tu {e prazni~nega decembra. Torej enkratna prilo`nost, da GG dru`ina v rodu izkoristi kak prost vikend in skupaj s svojimi ~lani organizira nepozabno dru`insko akcijo. Tale rubrika danes bo plodna, predlagane bodo tri mo`nosti, seveda pa je moja `elja, da se z njimi ne omejujete, ampak pustite svoji domi{ljiji prosto pot in greste izven znanih, varnih okvirjev v nove razburljive dogodiv{~ine.

V psiholo{kih vodah se obdobje, ki ga trenutno pre`ivljajo na{i GG-ji, imenuje kriza zgodnje adolescence; `e naziv ni kar tako, kaj {ele problemi, ki se porajajo. Gre za zavra~anje pravil iz otro{tva, oporekanje avtoriteti odraslih, za rangiranje in razvr{~anje v manj{e, o`je dru`bene skupine, vse z namenom - pripadati. Zato je naloga vodnikov, da imajo v mislih naravo starostne skupine in jim pripravijo nekaj, ~emur se ne bodo mogli upreti.

Podro~ja osebnostnega razvoja GG-ja:

• telesni razvoj,

• intelektualni razvoj,

• ~ustveni razvoj,

• duhovni razvoj,

• socialni razvoj,

• razvoj zna~aja.

I. Izlet v neznano:

Najamemo avtobus in popeljemo GGje v neznano, povemo jim, kaj bodo potrebovali, ni~ pa ne izdamo o destinaciji ali programu. V primeru snega pa, recimo, napolnimo prtlja`nik avtobusa s sanmi ali gumami. Izberemo zanimivo slovensko vas ali kraj, ki ni preve~ oddaljen in startamo.

Na poti imamo postanek za WC in `e prvo nalogo: Naloga je napisana v Morsejevi abecedi, zahteva pa, da od prodajalca na Petrolu izvedo neko lokalno posebnost ali trenutno ceno bencina, karkoli. Naloge naj se lotijo po vodih ali druga~e dolo~enih skupinah (uporabimo lahko kako skupin-

sko igro: sestavljajo puzzle ali `rebajo bonbon~ke glede na barvo ).

Ko prispemo v vas ali dolo~en kraj, se vsak vod odpravi raziskovat, ~ez uro pa morajo nazaj prinesti nekaj, kar jih spominja na pravkar spoznano okolje : intervju z va{kim posebne`em, skico tamkaj{nje fontane, {opek lipovih listov, `ivljenjepis nekoga, ki `e celo `ivljenje `ivi tam, poro~ilo o spomenikih in hi{ah rojstev znanih Slovencev ... mo`nosti je ne{teto. Po kosilu, beri okrep~ilu pod staro lipo, jih presenetite z najavo prostega ~asa oziroma sankanja. Ko se naveli~amo, se odpravimo proti domu in prijaznemu prodajalcu na Petrolu podarimo umetni{ko skico fontane, otroci pa `e kli~ejo star{e, da jih pri~akajo na dogovorjenem mestu.

II. Festival

Vreme nam jo zna tudi v tem mescu zakuhati, ~eprav je na{ program mo~no odvisen od njega, se le-to po`vi`ga na na{e `elje. Tako lahko v dovolj velikih rodovih prostorih, dvorani ali ve~ji u~ilnici pripravimo jesenski festival z naslovom "Za vsakogar nekaj". ^lani naj sami predlagajo in pomagajo organizirati razli~ne delavnice, ki jih prevzamejo vodniki ter aktivni PP-ji, predvsem pa smo pozorni na izvirnost in to, da bodo tudi fantje na{li kaj zase.

Torej ne barvamo samo na steklo in ne izdelujemo samo iz gline, ampak se gremo 'rap' delavnico, pa barmanstvo - ali

me{anje koktajlov. Ne pozabimo tudi na improligo in dru`abne igre.

Vsekakor pa je dobrodo{lo v program festivala vklju~iti tudi koga zunanjega iz lokalne skupnosti, da vam predstavi svojo dejavnost, npr.: ~evljar bo izdeloval ~evlje in druge izdelke iz usnja, lovci odpeljali mlade radovedne`e v gozd ali na vajo streljanja z zra~no pu{ko, mogo~e bi se na va{e povabilo odzvalo dru{tvo za preventivo drog ali kdo drug z dru`beno relevantno dejavnostjo. Proti koncu povabite star{e ~lanov, da se vam pridru`ijo, ne pozabite na prigrizek in pija~o ter zapeti kako taborni{ko pesmico.

III. Ve~er novoletnih zaobljub:

V primeru dokaj{nje koli~ine snega predlagam, da se podate na bli`njo jaso in izdelujete sne`ne skulpture. Organizirajte tekmovanje in ponudite nagrade. Proti ve~eru narejeno nedvomno pa{o za o~i primerno okrasite in osvetlite. Ena od nalog za ~lane pa bi bila do takrat pripraviti nastope, recitale ali igre oziroma ske~e, ~esa so se v preteklem letu nau~ili, kaj novega so preizkusili, kaj si `elijo v naslednjem letu ali h kak{nim novoletnim zaobljubam pozivajo ... Nato bi sledil glasbeni vlo`ek, podelili bi nagrade in pogostili star{e.

Reka idej ni nikoli izpita, kar pogumno "zabredite" vanjo.

POPOTOVANJA

I love Paris in the summer …

Med pristajanjem na letali{~u Charles de Guelle sem si mrmral legendarno pesem Franka

Sinatre “I love Paris”. V prijetno ohlajenem letalu sem strmel skozi majhno lino na ve~erni Pariz in v mislih {e vedno vrtel Sinatro. Gledal sem {iroke ulice, ljubke predmestne hi{e in brezkon~nost mesta. Pariz je postopoma izginjal daljavi, objemal ga je siv, turoben smog toplega avgustovskega ve~era.

Pariz vam zleze pod ko`o. Njegova veli~ina, mno`ica ljudi, ljubke ~etrti - latinska, kitajska, ~rnska, … v vsaki si ustvarimo svojo zgodbo, vsaka nam pusti svoj vtis. Ti majhni ko{~ki, ki se nam vtisnejo v podzavest, so del~ki velike sestavljanke, ki bo predstavljala na{e mnenje o mestu, naj bo to dobro ali slabo. Zase pa vem, da je pari{ka sestavljanka zame ena najlep{ih.

Zanimive {tevilke: Zanimive {tevilke: Zanimive

• 1921: populacija Pariza: 3 milijone. 3 3 milijone. 3

• 1925: Razstava krasilnih umetnosti privabi 16 milijonov 16 obiskovalcev.

• Okrog 500 000 500 500 000 500 ljudi u`iva mamila.

15 000 kosov `eleza, 7 000 ton in dve leti, 320 metrov vi{ine, 370 samomorilcev, Eifflova pisarna na najvi{ji plo{~adi, v najmo~nej{em vetru se zamaje le za 12 cm. Eifflov stolp. Eifflov stolp, leta 1889 postavljeni velikan, je bil zgrajen v samo dveh letih za svetovno razstavo. [ele leta 1910 je bilo dolo~eno, da se stolp ohrani zanamcem - v nasprotnem primeru bi verjetno kon~al kot staro `elezo. Stolp obi{~e 4 milijone obiskovalcev na leto; se je Eiffla spla~alo ohraniti? ☺

• Pariz obi{~e letno 20 milijonov turistov. 20 turistov. 20 milijonov turistov. 20 turistov. turistov.

• 45% 45% 45% 45% 45% Pari`anov `ivi samih.

• 800 000 800 000 Pari`anov redno obiskuje psihiatra.

• Poleti se na jug odpelje ve~ kot 2 milijona 2 milijona 2 milijona 2 milijona avtomobilov.

Izpraznjen rondo pri Slavoloku zmage.

V mestnem centru je veliko znamenitosti, katerih ogled je obvezen. Eifflov stolp, muzej Louvre, Elizejske poljane, Notre Dame, gri~ Monmartre, trg Concorde, ... Neme pri~e zgodovine in nepozabnih zgodb, od napada na trdnjavo Bastilja do tragi~ne zgodbe med Abélardom in Héloïse, avtorjema najlep{ih ljubezenskih pisem.

Zanimivo je, da romantika, ki nam jo ka`ejo v filmih in knjigah, ni tako o~itna. Verjetno k temu pripomore mesec, v katerem sem obiskal mesto, avgust. V njem se ve~ina Pari`anov odpravi na dopust, mesto pa zavzamejo horde turistov z vsega sveta, ki `elijo kar najbolj spoznati francosko prestolnico.

Z avtomobilom ali letalom? Z ali letalom?

Z avtomobilom ali letalom? Z ali letalom?

Avtomobil: 12 ur, cca. 15 000 SIT za cestnine in cca. 15 000 SIT za gorivo (ena smer);

Letalo: 2 uri, cca. 70 000 SIT za odraslo osebo(ena smer).

Gledano s finan~nega vidika, se trem ali ve~ osebam bolje izpla~a na pot odpraviti z osebnim avtomobilom, ~eprav nam vzame ve~ ~asa in je mo`nih ve~ zapletov (nepoznavanje ceste in poti ipd.)

Pariz ima dobro organiziran javni prevoz, vsak dan ga uporablja skoraj 40 odstotkov prebivalcev. Ve~ina potnikov uporablja znameniti metro (1,2 milijarde letno). ^eprav je precej po~asen (povpre~na hitrost 20 km/h), je edina mo`nost, ~e se `elimo izogniti prometnim konicam.

Razgled z Eifflove pisarne.

Mitja Belak

Skoraj nemogo~e ga je zgre{iti. Mitja je zelo glasen 12 letni tabornik, ki vedno zganja kak{ne nor~ije. Kjerkoli sem ga do sedaj opazil, mi je takoj padel v o~i. Na taboru je bil glavna zvezda, na ~istilni akciji [marne gore je naokoli hodil z obcestnim znakom, ki ga je na{el le`ati nekje v gozdu, na Mo~nih ukanah je bil v kopici GG-jev med najglasnej{imi in po opravljenem intervjuju sem pri{el samo {e do potrditve. Mitja je res prava FACA!

Predstavi se na{im bralcem! Predstavi se na{im bralcem! Predstavi se na{im bralcem! Predstavi se na{im bralcem! Predstavi se na{im bralcem!

Sem Mitja Belak. Sem tabornik pri RST iz Dom`al. Sovra`im verske nestrpne`e, rasiste in nacionaliste. Sem za LDS! Poslu{am Linkin' Park. Ne maram neokusne zelenjave (paradi`nik, koleraba, fi`ol, grah, koruza, …) in vse tiste stvari, ki so "kao" tako zdrave in kasneje po njih bruha{ ☺!

Kako dolgo si `e tabornik in zakaj si Kako si `e tabornik in zakaj si Kako dolgo si `e tabornik in zakaj si Kako si `e tabornik in zakaj si Kako dolgo si `e tabornik in zakaj si sploh postal tabornik? sploh postal sploh postal tabornik? sploh postal

Tabornik se od leta 2001. Postal sem tabornik, ker je tudi starej{a sestra bila tabornica, ker rad hodim na tabore in ker je super dru`ba. Sprva si bil tabornik pri Ra{i{kem Sprva si bil tabornik pri Ra{i{kem si Ra{i{kem rodu, sedaj pa ste se z dru`ino prese- sedaj pa ste se z dru`ino prese- rodu, sedaj pa ste se z dru`ino prese- sedaj pa ste se z dru`ino prese- se lili v Dom`ale in si tabornik pri RST. lili v Dom`ale in si tabornik RST. lili v Dom`ale in si tabornik pri RST. lili v Dom`ale in si tabornik RST. Je te`ko kar tako naenkrat zamenjati te`ko kar tako naenkrat zamenjati Je te`ko kar tako naenkrat zamenjati te`ko kar tako naenkrat zamenjati Je te`ko kar tako naenkrat zamenjati rod? rod? rod? rod?

Ne, saj smo vsi taborniki! Na leto{njem taboru Ra{i{kega rodu Na leto{njem taboru Ra{i{kega rodu Na leto{njem taboru Ra{i{kega rodu Na leto{njem taboru Ra{i{kega rodu rodu v Zavr{ah pri Mislinji si bil glavni in Zavr{ah pri Mislinji si bil glavni in bil najbolj opazen. Ti je bilo v{e~? najbolj opazen. Ti je bilo v{e~? Ti je

Zelo mi je bilo v{e~ na taboru! Posebej sen~no gledali{~e in ker mi nastopati pred ostalimi ni problem, tudi improliga. Najbolj{e od vsega pa je bila zadnja no~ na taboru. V tej zadnji no~i sva s prijateljem Lenartom zavezala vse vrvice na {otorih (`al ima `e vsak M^ `epni no`ek L), zbudila sva stare{ino rodu Kulija, prestavila sva {tabne {otore preko malih {otorov, obra~ala sva {es-

terce, nekatere vhode {otorov sva "zabarikadirala" s stoli in mizami. Bilo je zelo zabavno ☺!

Se nisi bal morebitne kazni in jeznih Se nisi bal morebitne kazni in jeznih Se nisi bal morebitne kazni in jeznih Se nisi bal morebitne kazni in jeznih Se nisi bal morebitne kazni in jeznih pogledov? pogledov? pogledov? pogledov?

Neeeeee! Kaj pa mi "~ejo" narediti! ☺ Hobiji?

Taborniki seveda ☺! Rad tudi streljam z zra~no pu{ko! V{e~ mi je ra~unalni{tvo in internet ter improliga. Ali dihanje {teje pod hobije? To namre~ po~nem kar naprej. In gre mi zelo dobro ☺

To je malce te`ko vpra{anje. Pa ven- je te`ko vpra{anje. Pa ven- To je malce te`ko vpra{anje. Pa ven- je te`ko vpra{anje. Pa ven- To je malce te`ko vpra{anje. Pa vendarle. Ima{ kak{ne cilje za prihod- darle. Ima{ kak{ne cilje za prihod- darle. Ima{ kak{ne cilje za prihod- darle. Ima{ kak{ne cilje za prihod- Ima{ kak{ne cilje nost? nost? nost? nost?

^im manj delat in ~im ve~ zaslu`it. Mogo~e kaj v povezavi z ra~unalni{tvom.Upam, da se to sedaj ni sli{alo kot da sem lenuh. No, sej ne da nisem ☺ !

bo prebrala tale intervju bo prebrala tale intervju bo prebrala tale intervju bo prebrala tale intervju prebrala ☺!! !!

Lenart Slabe je car! Kartice ATI RADEON so bolj{e od GEFORCE kartic. Vztrajajte pri SONY ERICSSONU. ^okolino je primeren za vse starosti. Petke v {oli so super. Troslojni WC papir je mega. Ne kadite, ker to ni zdravo in cool!

Prej si omenil veliko stvari, ki jih ne

Prej omenil veliko ki jih ne

Prej si omenil veliko stvari, ki jih ne

Prej omenil veliko ki jih ne

Prej si omenil veliko stvari, ki jih ne mara{. Kaj pa ti je v{e~? mara{. Kaj pa ti je v{e~? mara{. Kaj pa ti je v{e~? mara{. Kaj pa ti je v{e~?

Sploh preve~ stvari!

Recimo … Recimo … Recimo … Recimo …

Pizza {tirje letni ~asi, pala~inke s kakavom (ne s ~okolado!!!!), kava z mlekom, ~ili,…

In kak{na dekleta… In kak{na In kak{na dekleta… In kak{na

@iva! Imeti morajo nos, o~i, usta in vsaj dvoje u{es. Ne bi se spu{~al v podrobnosti.

Tvoje sporo~ilo svetovni javnosti, ki

Tvoje sporo~ilo svetovni javnosti, ki

Tvoje sporo~ilo svetovni javnosti, ki

Tvoje sporo~ilo svetovni javnosti, ki

Tvoje sporo~ilo svetovni javnosti, ki

Foto: SiNi

S estri O dgovarjata S otrpinom

Tokrat sva prejeli kar nekaj po{te, izbrali sva pa spet dva tipi~na problema, da zadostiva ~im ve~ pubertetnikom, ki imajo te`ave. Lahko re~eva samo {e glavo gor in naravnost naprej, ni druge ... se beremo!

V: Kuhla in Kahla!

Sem obupana 15-letnica z ogromno problemi. Vsi pa so povezani s {olo, ki jo sovra`im z dna srca. @e po dveh mesecih se mi ni~ ne da in sem ~ist brez volje. Hodim v prvi letnik gimnazije in u~enje mi pobere vso energijo in ves prosti ~as. Preprosto nimam ve~ ~asa za branje knjig, poslu{anje glasbe, tabornike, prebiranje Tabora in za vse stvari, ki so me neko~ veselile. V {oli nas bombardirajo s kontrolkami in spra{evanjem. Nikoli nisem imela problemov z u~enjem in ocenami, ampak kar je preve~ je pa~ preve~! Problem pa so tudi moji novi so{olci, s katerimi ne verjamem, da se bom kdaj lahko sprijaznila. Kar groza me je, ~e pomislim, da bom z njimi pre`ivela naslednja {tiri leta.

Kaj naj naredim? Naj se sprijaznim z vsemi stvarmi, pa ~eprav jih ne prenesem?

O: Draga X!

Zdi se nama, da si malo ~rnogleda in to `e po dveh mesecih. Ne more{ tako hitro presojat in se vdajat v usodo. Predlagava dobro organizacijo, morala si bo{ pa~ vzeti ~as tudi za hobije, za branje in poslu{anje glasbe - kar tja v tri dni, ker to pa res ne bi bilo ve~ ~love{ko. Ko pride{ domov, si vzemi urico ~asa za sprostitev, malo ple{i, pospravljaj ali pa pojdi na sprehod. Potem pa u~enje in naloga, po njej pa spet ~as za TV, zate in tvoje prijatelje, dru`ino. Misliva, da bi to {lo, potrudi se, pa bo{ videla, da ni vse tako slabo. Kar se pa so{olcev ti~e, jih tudi verjetno prekmalu obsoja{ in predal~ka{. Si {ele v prvem letniku, bodi raj{i pripravljena, da se ti do konca gimnazije zgodi marsikaj lepega. ^e bo{ tako razmi{ljala, bo{ to tudi do`ivela. Dr`i se!

Vsi nasvetov potrebni pi{ite na SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla @ gmail.com.

V: Zdravo, zdravo, zdravo!!!

Vajina rubrika mi je res zelo v{e~, saj sta pomagali `e mnogim, sedaj pa tudi sam potrebujem vajino pomo~. Imam veliko problemov s svojo te`o, poizku{al sem shuj{ati, a mi ni uspelo. Bil sem `e na mnogih dietah, a sem se zelo slabo po~util in moje razpolo`enje je bilo obupno. Tako ali tako pa brez hrane ne zdr`im prav dolgo. Velikokrat sem sklenil, da tako ne gre ve~ naprej in spet za~el huj{ati, a vedno neuspe{no.

Razmi{ljam, da bi postal vegetarijanec. Ne vem ~e je to res tako zdravo, kot trdijo nekateri, seveda pa sem tudi velik ljubitelj `ivali in mi u`ivanje mesa predstavlja veliko dilemo. Kaj mislita o tem? Prosim svetujta mi, kajti sam resni~no ne vem, ali naj nadaljujem in se trudim, da bi se spremenil, ali je bolje, da ostanem to ker sem, pa ~eprav ne najbolj zadovoljen sam s sabo.

Bajsi

O: Pozdravljen!

Iz tvojega pisma ni razvidno, ali so tvoja huj{anja vklju~evala tudi telesne aktivnosti oziroma telovadbo. Pa~ tako je, da same diete po navadi ne zale`ejo, v kombinaciji z rednim gibanjem pa zna zadeva delovati. Najin predlog bi bil obisk kakega fitnes centra, skupinskih vadb - mogo~e na kolesu, gibanje v naravi, hoja v hribe, kaj takega ... in ~e ob tem pazi{ na prehrano, sva sigurni, da bodo rezultati opazni. Glede vegetarijanstva pa je seveda odlo~itev tvoja, poizkusi, pa bo{ videl, ~e je to zate. Pojdi v knji`nico ali pa si preberi kaj na internetu. ^e si res `eli{ spremembe, bo ta pri{la z vztrajnostjo in voljo, tako da ne obupaj. Midve verjameva vate, samo ti mora{ {e in pri{el bo tudi ob~utek zadovoljstva s samim seboj.

Sre~no, dr`iva pesti zate.

Poljub~ki in pozdrav~ki od Kuhle&Kahle

Brezalkoholni koktajli

^OKTEL

Sestavine:

o2 ~ajni `li~ki ~okolade v prahu, onekaj `lic stepene sladke smetane, o2 dcl mleka, o1 ~ajna `li~ka sladkorja.

Priprava:

V mikser stresite nekaj ledu in ostale sestavine ter jih mo~no zme{ajte. Dekorirajte s ~okoladnimi mrvicami ter slamico.

LEDENJAK

Sestavine:

o1 dcl ledenega ~aja, o1 dcl mleka, o0,2 dcl o`ete limone, o2 ~ajni `li~ki sladkorja, osladkor v prahu.

V mikser stresite nekaj ledu in ostale sestavine ter jih mo~no zme{ajte. Kozarec postavite za nekaj ~asa na hladno (v hladilnik). Ko ga vzamete ven, ga narahlo pomo~ite v sladkor v prahu. Vlijete pija~o in dekorirajte s slamico.

KIVI

Sestavine: o2 olupljena kivija, o2 dcl limoninega soka (Fruc), o0,2 dcl sirupa mente.

Priprava:

V mikser stresite nekaj ledu in ostale sestavine ter jih mo~no zme{ajte. Dekorirajte z rezino kivija ter slamico.

Dvanajsti.

Med poletnimi po~itnicami so se taborniki podili po Sloveniji. Zdaj imajo `e vsi svoje digitalne fotoaparate in nastalo je mnogo fotk. Sodelovala sem pri eni izmed poletnih taborni{kih akcij in dobila sem nalogo, da iz premnogih fotk izberem najlep{e, najbolj ostre ... in take, na katerih ni piva in cigaret. Kako prosim?! Kaj sploh po~nejo tam?

K sre~i takih primerkov ni bilo veliko, saj se {e vedno - upam!ve~ina tabornikov dr`i tistega slavnega dvanajstega zakona.

Vseeno se spra{ujem, ~emu se ta velika odstopanja od zdravega `ivljenja pojavljajo tudi pri tabornikih. Kaj nismo mi tisti, ki radi zahajamo v naravo, radi dihamo sve` zrak in nam lepo, spro{~eno vzdu{je pri~arata ogenj in kitara?

^e si kdo `eli {kodovati, mu to te`ko prepre~imo. ^eprav {koduje tudi drugim. Vse skupaj pa dobi ~isto druge razse`nosti, ko je vodnik tisti, ki to po~ne. Vodnik ima kopico malih ~lanov, ki jih u~i taborni{kih ve{~in, ki se zgledujejo po njem, ki mislijo, da je njihov vodnik nadvse 'kul'. Ali ni to popolnoma neodgovorno, da nekdo, ki naj bi bil dober zgled, posega po cigaretah in alkoholu, sploh v prisotnosti svojih ~lanov? Ali pa ne poskrbi vsaj za to, da se rutka, on in pokazatelji smrdljivih razvad ne bi zna{li na isti fotografiji, ki bo morebiti kon~ala na svetovnem spletu. Kjer jo lahko vidijo otroci, njihovi star{i ali pa neka naklju~na 'mimoido~a' oseba, ki si bo potem oblikovala mnenje, da so taborniki tisti, ki pijejo in kadijo. To mnenje sem `e kar nekajkrat sli{ala - ne vem sicer, ali je splo{no raz{irjeno, vsekakor pa je `alostno, da si nekateri ljudje to mislijo. Jaz pa jim lahko re~em samo, da ve~ina tabornikov ni takih.

V nekaterih rodovih so - in to se mi zdi zelo pozitivno - glede tega zelo strogi: na taborni{ki akciji se ne pije alkohola in ne kadi. @alostno, da taka prepoved sploh mora obstajati, ker to pomeni, da so ljudje, ki bi ravnali druga~e, ~e je ne bi bilo. Vsekakor pa bolj{e to, kot rodovi, ki ne samo, da takega po~etja ne prepovedo, {e tolerirajo ali celo podpirajo ga. Saj ste `e sli{ali za 'kantine' na taborih? Kaj je to drugega kot podpiranje?

Ko sem se prebila skozi kopico fotk ter zbrisala tiste sporne, so {le najlep{e, najbolj ostre in najbolj taborni{ke na splet. Prebrskajte www.rutka.net, mogo~e jih sre~ate!

Katarina Drenik, katarina @ trobentica.net

Sergeja sergy @ rutka.net

Osebna legenda

Duhovne stvari … so - niso? Kje smo jih pustili, zapustili ali izgubili?

Kolikokrat v svojem `ivljenju si dopustimo, da bi poslu{ali notranji glas?

@e dolgo je tega, niti sama se ne spomnim ve~, pa vendar je res. Pozabili smo, da smo na svetu zato, da `ivimo,

kot nam je namenjeno `iveti in ne tako, ko so nas nau~ili `iveti drugi.

Druga pravila, drug kraj, drug na~in `ivljenja … se res trudimo biti zavestno podobni drugim? Kje smo izgubili svojega duha?

Pa vendar je najbolj duhovno in

polno `ivljenje {e zmeraj tisto, ki ga oblikujemo sami, ne glede na ceno, ki jo ima. ^e smo sami oblikovalci svojega `ivljenja, dopustimo, da nas vodi notranji glas in tako postanemo Osebne legende.

Foto: Bla` Verbi~.

Vojna in mir

"Kitajski klasi~ni priro~nik {e dandanes velja za eno najvplivnej{ih in najpomembnej{ih knjig o strategiji. To ve~ kot dva tiso~ let staro knjigo je uredil in ji dodal razlage neznani in skrivnostni kitajski taoisti~ni bojevnik - filozof. Od nastanka pa vse do danes jo prebirajo vladarji, oblastniki in vojaki, v drugi polovici 20. stoletja pa je knjiga postala tudi obvezno berilo mened`erjev japonskih velepodjetij …"

Knjiga Umetnost vojne Umetnost vojne Umetnost je svojevrsten paradoks, zavit v tan~ico skrivnosti, kakor je skrivnostna, premalo znana in zato nerazumljena zgodovina mogo~ne Kitajske. S postopnim odstiranjem tan~ic daljnega Vzhoda pa so k nam za~eli prodirati druga~ni pogledi na svet, na odnose med ljudmi in konec koncev do `ivljenja samega. Priznam, vse preve~krat v "instant" oblikah in priro~nikih, s pomo~jo katerih lahko domnevno v {estih korakih o~istite vse ~akre in najdete vso sre~o od Pakistana do Japonske. Pa vendar, plaz je bil spro`en in poti nazaj ni bilo ve~, predvsem pa je spodbudil druga~na razmi{ljanja in odprl nove dimenzije zavesti.

Zlagal bi se, ~e bi trdil, da knjiga kitajskega taoisti~nega bojevnika in filozofa Sun Cuja Cuja Sun Cuja Cuja Cuja s komentarji njegovih razlagalcev ni knjiga o umetnosti vojskovanja in vrhunsko delo o strategiji. Koristno, globoko in vredno razmisleka. In kar je mnogo pomembneje, vendar se delo na drugi strani v duhu tradicije taoisti~nega svetovnega nazora loteva osrednje ideje miru in poudarja, da je boj zgolj poslednje sredstvo, vojno in vojskovanje pa dejansko obsoja.

Te`ava nas, ve~ine Evropejcev, je v tem, da preslabo poznamo kitajsko dolgo in bogato zgodovino, mno`ice dinastij, ki so vladale, in miselne tokove, ki so oblikovali zavest ljudi.

^ar neznanega je velik in branje zato zanimivo. Vojna in mir pa kot vedno - dve razli~ni plati istega kovanca.

[e misel velikega mojstra Sun Cuja: " Uporaba reda proti neredu, uporaba miru, kadar imamo opravka z glasnim, je stvar obvladovanja srca."

Je` svetuje, vi preberete: Sun Cu, Umetnost vojne

Dane Zajc, In memoriam

Prej{nji mesec je po te`ki bolezni `ivljenje

zapustilo na{ega pesnika, dramatika, esejista, mladinskega pisatelja in akademika

Daneta Zajca. S svojih bogatim opusom del bo tudi med mladimi bralci `ivel {e dolgo.

Teta lisica, kje si?

Teta lisica, kjer si, je igra, pri kateri otroci razvijajo pozornost, zbranost in na~in hitrega odzivanja. Je sprostitvena igra, kjer se otroci zabavajo in nasmejijo.

In kako se jo pravzaprav igramo?

Otroci z zatisnjenimi o~mi ~epijo v krogu, tako da se s ~elom dotikajo kolen. Tako ponazarjajo spe~e koko{i.

Vodja igre hodi okrog kroga in enega od otrok potreplja po rami. Ta otrok postane lisica. Vodja igre otrokom zakli~e: "I{~ite lisico!" Otroci zavpijejo: "Teta lisica, kjer si?"

Otrok - lisica se ne izda in ~aka, da otroci 3x vpra{ajo lisico. Nato zavpije: "Tukaj sem," in pri~ne loviti koko{i. Tisti otrok, ki ga ujame, mora igro zapustiti ali izpolniti kak{no drugo "kazen".

Ah ja, te`ko je biti stric Volk. Taborniki pri~akujejo, da bom stalno grizel in opozarjal na slabosti. Tudi sam se, ko opazujem taborni{ke brate in sestre, vedno zalotim, da i{~em samo napake. Pri tem pa seveda spregledam cel kup stvari, ki jih je ve~ kot potrebno pohvaliti. Tako sem si nadel prijazna o~ala in opazoval svet z druge perspektive. Ne boste verjeli, preobrazba se je obrestovala. Ne samo, da sem se bolje po~util in u`ival na vsakem koraku, tudi opazil sem veliko stvari, ki si prav gotovo zaslu`ijo vse pohvale.

Risba: Meti Buh, meti@ rutka.net

Kot prvo ne morem spregledati nove podobe taborni{kih spletnih strani. Res {e ni vse na svojem mestu, verjamem pa, da manjka le {e nekaj toplih son~nih `arkov, da zrastejo do konca. Elektronsko predstavitev dopolnjuje li~no kazalo; ne samo, da vabi k ustvarjalnosti, ki jo taborni{ko okolje ponuja v izobilju, ponuja tudi dobro dru`bo, vzpodbudo, lastno anga`iranost in mednarodno prijateljstvo. In poleg vsega informira na najbolj neposreden na~inkot kazalo v knjigi, ki po~iva v knji`nici in ~aka na “novo `rtev”. Kot krona pa oboje skupaj dopolnjuje tudi pojavnost na odmevnih akcijah. Ja, tudi za {tudente se pri tabornikih kaj najde, skrb za razvijanje vse`ivljenjskega odnosa do u~enja pa je globoko zasidrana v na~elih vsakega pravega tabornika. Ne morem prezreti {e ponudbe raznih izobra`evanj za bolj{e delo na razli~nih podro~jih. Res vredno pohvale.

Seznam je verjetno {e dalj{i, pa mi urednik ne da ve~ prostora. Zato vas prosim, dragi na~elniki in stare{ine rodov, pa tudi vsi ostali, da ga dopolnite sami. Pohvalite tiste ~lane, vodnike in druge, ki si po svojih mo~eh prizadevajo uresni~evati vsakodnevne cilje na poti skozi `ivljenje. In ne pozabite pohvaliti tudi sebe.

Stric volk

tabor @ rutka.net

Avtor: Jaka Bevk - [eki(jaka.bevk @ cmok.si). Re{itev: Osvajanje ve{~~in.

NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: _______________________________________________

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li za Bo`i~ in Silvestrovo, ali na zimovanje?

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li za Bo`i~ in Silvestrovo, ali na zimovanje?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, pravi odgovor na vpra{anje. Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, pravi odgovor na vpra{anje. Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

041/490 888 in si zagotovite prostor.

041/490 888 in si zagotovite prostor.