Revija Tabor 2005/10

POTEPANJA

4Temameseca(ROT)

8Kolumna

9Taborni{kenovice

KDAJ?KAJ?KDO?

15. - 16. oktober48. JOTA (Jamboree on the air) in JOTI www.scout.org/wse/jota.shtml (Jamboree on the Internet)

17. - 23. oktober Teden vse`ivljenskega u~enja tvu.acs.si Festival ideje vse`ivljenjskega u~enja

22. - 23. oktoberMo~ne ukane (rod Dveh rek)rdr.rutka.net

30. oktober – Vodni{ki te~aj Celjsko-zasavskega obmo~jaemil.mumel @ guest.arnes.si

6. november (Skomarje nad Zre~ami)

10. november10 let rodu Aragonitnih je`kov Cerkno raj.rutka.net

NOVO ZNANJE = BOLJ[E DELO

Dnevi programskih znanj se nadaljujejo v novembru

Zaradi identificirane potrebe po novih znanjih, pristopih, metodah in orodjih s podro~ja izvajanja programa za mlade in uspeha na dnevih, ki so bili izvedeni v za~etku oktobra, Komisija za program za mlade vodnike in na~elnike vabi na novo serijo delavnic, ki bodo potekale v terminu od 7. do 10. novembra. Delavnice bodo potekale ob 18. in 19. uri v sejni sobi na sede`u ZTS, Parmova 33 v Ljubljani. Nekaj vsebin: Programski listi idej na kro`niku za M^ (PLINK), nov pristop izvajanja programa, u~inkovito upravljanje s ~asom, kako do vizije rodu ...

[e vedno ste vabljeni, da s svojimi predlogi (na pugy@rutka.net) {e dodatno popestrite zanimiv program delavnic.

Sin

Foto:

Glavni in odgovorni urednik: Ale{ Cipot.

Pomo~nik urednika: Miha Bejek.

Urednik fotografije: Bla` Verbi~.

Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak.

Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a, Jaka Bevk, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~, Tina Br`an, Meti Buh, Jo{t Bukovec, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Toma`

Hudomalj, Irena Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla` Kova~i~, Jernej Kova~i~, Da{a Lamut, Nina Medved, Frane

Merela, Boris Mrak, Du{an Petrovi~, Tadej Pugelj, Lea Repi~, Tone Simon~i~, Ale{ Skali~, Iris Skrt, Matic Stergar, Toma` Sinigajda, Katju{a [avc, Goran Tom{i~ in Jasna Vuradin Popovi~.

Lektoriranje: [pela Gorup, spela.gorup@rutka.net.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 560 SIT, letna naro~nina je 4900 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 1800 izvodov.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127

Naslovnica: Miha Fišer.

UVODNIK

Dragi prijatelji

Taborni{tvo naj bi bilo gibanje, v katerega se lahko vklju~i vsak. Tak ali druga~en. Z ve~ ali manj denarja. Pa vseeno za slednje obstajajo omejitve, saj si ne morejo privo{~iti 'izleta' na Jamboree ali Moot.

Spomnim se svojega prvega – in edinega – svetovnega Jamboreeja, za katerega smo doma denar nabirali dve leti. Tudi svetovni Moot je po{teno oklestil moj teko~i ra~un in seveda so tisto leto odpadle kakr{nekoli druge po~itnice. Izku{nji sta bili prekrasni, spoznala sem veliko zanimivih ljudi in seveda sedaj pravim, da imam prijatelje po vsem svetu. Ampak to so presneto dragi prijatelji. Kava z enim izmed njih bi me stala vsaj sto petdeset tiso~ tolarjev, ali kolikor `e sedaj stane kak{na poceni letalska karta na drugi konec sveta.

K sre~i so tu e-po{te in MSN, vendar bi prav pri{el kak{en obisk v `ivo – kako ima{ lahko sicer nekoga za prijatelja, ~e si ga videl le enkrat v `ivljenju?

Za tiste, ki si dragih Jamboreejev ne morejo privo{~iti, so tu {e vedno tuji taborniki, ki pridejo k nam. Ampak tako pridobljeni prijatelji niso ni~ cenej{i – tudi oni so pripotovali vsaj iz sosednje dr`ave, ~e `e ne iz kak{nega drugega kontinenta.

Medvedek Matej

Veselega vetra iz Murske

Sobote spoznava skrivnosti lokostrelstva na taborjenju v Domanj{evcih na Gori~kem.

Vsekakor pa je umetnost, da vsaj s kom izmed mno`ice 'prijateljev', ki si jih imel na mednarodnem taboru, ohrani{ stik. Tu in tam po{lje{ e-po{to in najnovej{e fotke, se sredi no~i pogovarja{ po MSN-ju in kdaj pa kdaj po{lje{ {e kak{no razglednico s po~itnic. Mogo~e pa temu kljub vsemu lahko re~emo prijateljstvo.

Seveda pa ti ostanejo {e vsi tisti taborniki, ki so prav tu, v tvojem doma~em kraju. ^e se do njih sprehodi{ in ne prirejajo ravno vselitvenega `ura s knjigo `elja v Filipovem dvorcu, so ~isto poceni. In dovolj blizu, da jih kljub pomanjkanju ~asa in denarja vidi{ vsaj enkrat na teden.

Katarina Drenik

i.

UVODNIK

ROT-u ob rob

Ali je ROT ({e) na pravi poti?

ROT je najzahtevnej{e taborni{ko orientacijsko tekmovanje z vklju~enimi elementi pre`ivetja v naravi in preizkusa psihofizi~nih sposobnosti ekipe. @al sem sam premlad za poznavanje za~etkov; po pripovedovanjih naj bi bil zasnovan `e konec 50-ih let s sedanjim imenom (ROT) in glede na bli`ajo~o 'pol-stoletnico' bi bilo vredno napraviti zgodovinski pregled in obletnico obele`iti. Moj spomin se`e do zgodnjih 80-ih let, ko se je imenoval STPM (Slovenski taborni{ko partizanski mnogoboj) in ko so si najbolj{i poleg ~asti priborili tudi pravico nastopa na JIPV ("Jugoslovanski izviða~ko partizanski vi{eboj"). Ob razpadu skupne dr`ave se je povrnilo prvotno ime (ROT). Seveda pa je od imena pomembnej{a vsebina, dolo~ena s propozicijami. Te se danes od tistih iz za~etka 80-ih let razlikujejo le malo (ni sporo~ila partizanskega kurirja, podrobneje so opisani risarski izdelki, druga~na opredelitev dol`ine proge) kljub velikanskim spremembam tehnologije, materialov in opreme, nenazadnje vloge orientacije v taborni{kem programu in vloge tabornikov v dru`bi. Zato se upravi~eno spra{ujemo, ali so {e ustrezne. Profil terena se je pred dvajsetimi leti risal izklju~no ro~no, danes ga ra~unalni{ki program izdela v minuti, od nekdaj edine busole M53 imamo danes na razpolago paleto kompasov in busol, vi{inomerov in celo GPS sprejemnikov. [otorsko platno `e dolgo ni najustreznej{i material za bivanje v naravi, kuhanje na odprtem ognju v naravi so zamenjali plinski gorilniki. Signalizacijo na daljavo so zamenjali mobilni telefoni. Koncept tekmovanja, iskanje kontrolnih to~k v zaporedju, je najbr` {e ustrezen in zanimiv, tekmovalne panoge pa bi bilo morda le treba posodobiti in prirediti sedanjim razmeram, pri tem pa seveda ne zahtevati, da bodo ekipe s seboj tovorile kupe drage tehni~ne opreme.

RO(W)T 2005

Ko me je urednik prosil za nekak{no oceno leto{njega ROT-a, sem se zna{el nekoliko v zagati, saj sem Cerkno zapustil z me{animi ob~utki. Na eni strani odli~na organizacija, na drugi pa razplet tekmovanja, ki poraja dvome o njegovi regularnosti.

@e od prihoda na tekmovali{~e je bilo slutiti, da so organizatorji mislili na ve~ino mo`nih zapletov. Tako je bilo od prijave ekipe do sestankom vodij ekip na voljo nekaj ve~ ~asa kot po navadi, kar je omogo~ilo tekmovalcem, ki smo prihajali z rahlo zamudo, da smo se normalno vklju~ili v tekmovalno proceduro in hkrati organizatorju nismo ru{ili urnika tekmovanja. Prav tako so bile naloge v petek ~asovno razporejene tako, da ni bilo preve~ hitenja od ene do druge panoge in je celo ostajal ~as za dru`enje ob ko{arkarski tekmi ali kje drugje in ve~erjo brez pospe{enega tempa. Posnemanja vredna je {e odlo~itev rodu Aragonitnih je`kov, da za spanje zagotovi prostor v {oli. Tako je lahko tekmovalcem prihranjeno precej odve~nih komplikacij s postavljanjem, podiranjem in ~i{~enjem {otorov ob pogosto de`evnih ROT-ih.

Tekmovalni del je sploh v soboto ponudil lepo traso, kjer so se odli~no me{ale "etape z razgledom" in orientacijski problemi. Mogo~e gre del zaslug za slednje in za pove~ano {tevilo mrtvih kontrol tudi poteku Slovenskega orientacijskega maratona po isti trasi, o ~emer velja razmi{ljati tudi v prihodnje. Traser je mo`nosti, ki jih je ponujalo cerkljansko hribovje, dobro izkoristil. Proga je bila kar prav{nje dol`ine in tudi vzponi so bili glede na mo`nosti, ki

Du{an Petrovi~ pepl @ rutka.net

Bla` Kova~i~ kovax @ rutka.net

jih ponuja teren, zelo zmerni. To je ob ne preve~ komplicirani orientaciji, ki jo je omogo~al relief, veliki ve~ini ekip omogo~ilo prihod na bivak {e pred mrakom, seveda pa se vedno najdejo tudi kak{ni pono~njaki. Ne zdi pa se mi popolnoma smiselna poteza traserja, da ob tako razgibanem terenu {pekulira s hitrostjo gibanja 5 km/h in uporabi ustaljenih 4 km/h, kar je na koncu prav vse ekipe gr~ porinilo iz ~asovnice. Drugi dan je bila pot nekoliko enostavnej{a, podrejena tudi ~im hitrej{i vrnitvi v dolino.

Zanimiv je bil tudi pristop k nekaterim izdelkom. Nestandardna merila izdelkov in sredi{~e krokija sredi transformatorja sta poskrbela za zabavo tudi precej izku{enih in rutiniranih ekip, ki znajo {tevilo korakov direktno pretvarjati v milimetre na skici.

Problem pa se je pojavil pri sodnikih in kontrolorjih. Nekateri so imeli premalo izku{enj s tovrstnimi tekmovanji, nekateri pa so bili preprosto povr{ni, seveda pa je bilo med njimi tudi nekaj starih prekaljenih sodni{kih ma~kov. Pojavljali so se zapleti z vrisovanjem, mestom oddajanja skic in dolge debate okoli toposti posameznih kotov. Vse to je vodilo v nekoliko ve~je {tevilo prito`b kot obi~ajno in gru~e tekmovalcev pred glavnim {tabom organizatorja, ki so se ali niso zna{le v kaosu iz minute v minuto spreminjajo~ih rezultatov, ali pa so poizku{ale iz tega stanja iztr`iti ~imve~. V zadregi se je ob tem zna{el tudi glavni sodnik, ki je moral na koncu s svojimi odlo~itvami prakti~no odlo~iti vrstni red prve ~etverice v kategoriji gr~. Posledica tega so bile tudi deloma {aljive razprave o sodni{ki kuhinji, neskon~no ~akanje na rezultate in nekateri razo~arani obrazi na podelitvi.

Kako v prihodnje? Predvsem je potrebno narediti vse, da se izognemo napakam v tekmovalnem delu, ki jih tekmovalci veliko te`je sprejemajo kot nekoliko zamude pri ve~erji, ki je bila kot vsi drugi obroki odli~na. ^e to zahteva {iritev podro~ij na obstoje~ih sodni{kih te~ajih, ali pa kak{nega udele`enca na te~aju orientacije in topografije ve~, pa presodite sami.

ROT

Besedilo: SiNi, foto: Sini, Lipe, Janij, Ma{a.

V rahlo meglenem jutru, ko se je dan {ele dobro prebujal, so nekatere ekipe krenile na pot. V mesecu polnem de`evnega vremena se nam je tabornikom kon~no nasmehnila sre~a. Rahlo megleno jutro se je prevesilo v lep in son~en dan, ravno prav{nji za sprehod po Cerkljanskih hribih ☺ !

Vsekakor ena izmed najbolj zanimivih taborni{kih disciplin oz spretnosti. Semafor. Leto{nji najbolj{i so imeli skoraj neverjeten ~as. Samo par sekund ~ez pol minute.

TEMA MESECA

Ob pogledu na tole fotografijo bodo vsakega, ki je bil na leto{njem ROT-u, preplavili spomini. Le kdo bi lahko pozabil prelepe gozdove, neokrnjeno naravo in klance, ki jih kar ni hotelo biti konec.

Res je zanimivo tekmovanje, tale ROT. Ne gre se vsem samo za zmago. Po~asi in 'sigurno' bi lahko rekli. Saj bivak ne bo nikamor u{el. V miru si lahko privo{~i{ tudi piknik v naravi.

Kljub dolgi in naporni poti so nekateri na bivak prispeli s {irokim nasmehom na obrazu. Posebej, ~e so pri{li {e ob svetlem dnevu in med prvimi.

Medtem ko nekateri na bivaku `e po~asi kuhajo in obnavljajo mo~i, so nekateri {e vedno nekje na poti. Kje? Le kdo bi vedel! Ve~ glav ve~ ve in ko malce za{kripa, vsi modro ogledujejo zemljevid.

Semafor je zanimiv tudi zaradi na~ina oddajanja. Tale sistem je tak{en, da sprejemnik gleda oddajnika v hrbet. Je to bolj{i in hitrej{i na~in? Presodite sami!

Asfaltnih cest ni bilo prav veliko. Tak{nih lepih cestic, kot jo vidite na tejle sliki, pa je kar mrgolelo.

Nekatere ekipe so risanje krokija mirno izpustile in raje lovile ~asovnico. Veliko ekip pa je vztrajalo z risanjem.

Skica pod kotom je bila zanimiva izbira organizatorjev in je povzro~ala kar nekaj preglavic. Tudi teren za risanje je bil pester, ~e si seveda kot izmeril pravilno ☺ !

Mrtve kontrole so skoraj vedno dobro skrite v kak{ni vrta~i sredi gozda. Tudi letos je bilo tako. Po kratkem kro`enju ter iskanju je najlep{i pogled, ko zagleda{ rde~e belo prizmo. Nasmeh je neizbe`en!

Umetnija izpod Dumijevih rok. Kdor zna, pa~ zna!

Samo {e par metrov in kontrolna to~ka bo na{a.

Prostor za bivak je bil verjetno edina kolikor toliko ravna povr{ina na Cerkljanskem. Vse skupaj je bilo postavljeno in stisnjeno na majhen prostor in ravno zaradi tega je bilo dru`enje prav imenitno.

Na{a ~etica koraka ...

KOLUMNA

Nova Zveza tabornikov Slovenije?

V zadnjem ~asu se pojavlja vse ve~ idej in razmi{ljanj o tem, da je potrebno prenoviti Zvezo tabornikov Slovenije. Prenova je potrebna, ker ZTS ne deluje, kot bi morala, ker je vse narobe, ker vodstvo ni ustrezno, ali pa celo dela proti rodovom. Ker se je ZTS odtujila od rodov, ki so vendarle baza.

Pogled z druge strani daje malce druga~no sliko. Vsi bi delali revolucijo, nikogar pa ne zanima to, da bi vseeno prispeval k temu, da bi bilo karkoli druga~e. Seveda so izjeme, vendar pa verjetno ne `elimo, da bi celotna ZTS temeljila na izjemah. Ali pa~?

Poglejmo par primerov:

Statut ZTS

Velikokrat sem sli{al, da je statut slab, da je potreben korenite prenove. Tudi to, da je statut tisti, ki v osnovi onemogo~a razvoj organizacije. Da prepre~uje spremembe. Ko je kon~no pri{lo do tega, da se je k oblikovanju prenovljenega statuta pristopilo, pa ugotavljamo, da je pripomb na stari statut v resnici zelo malo, pa {e ve~ina teh je bolj kozmeti~ne narave. Tudi predhodna javna razprava ni dala tehtnih predlogov za spremembe. Pravzaprav je veliko ve~ pripomb {lo na obliko, na to, kaj mora biti navedeno prej in kaj pozneje, ali je prav, da je pri imenu dostavek 'nacionalna skavtska organizacija', pa o tem, da pravzaprav ne `elimo sprememb tam, kjer bi (lahko) pomenile novo kakovost.

Ne govorite mi, da je ta problem te`ak; ~e ne bi bil te`ak, ne bi bil problem.

(pripisujejo Ferdinandu Fochu)

NaBoj 2005

Na naboju je sodelovalo precej mladih (in mladih po srcu), ki vseeno `elijo nekaj dodati organizaciji. Ki so povedali marsikaj tehtnega, pa hkrati ni~ v srce segajo~ega. Pa~ tisto, ~emur je NaBoj nenazadnje namenjen. Veliko bolj kot to, kar se je v Postojni dogajalo, je bilo opazno tisto, ~esar ni bilo. Opazna je bila odsotnost tistih, ki vodijo organizacijo: na~elnikov in stare{in rodov in obmo~ij je bilo zelo malo. To je tistih, ki bodo nenazadnje odlo~ali o statutu in o novem vodstvu (s tem pa tudi o novem programu) organizacije.

Tako iz teh primerov, kot iz nekaj drugih, je opazno, da je v organizaciji (ZTS je zveza rodov, tako da smo pravzaprav vsi ZTS) nek primanjkljaj poguma za spremembe, inovativnosti oz. kreativnosti. Da ni prave `elje, ki bi rodila potrebo in se prelevila v akcijo. Da je pravzaprav tako, kot je, najbolje. Da se bojimo sprememb, ker bi prinesle novo. In to novo je nekaj, kar bi od nas vseh zahtevalo nekaj nove energije.

Da povzamem: `elimo si sprememb, vendar samo takih, ki bi nam omogo~ile, da {e naprej po~nemo to, kar smo do sedaj. Prevelike spremembe niso dobre, ker bi od nas zahtevale, da si premaknemo riti in nekaj tudi naredimo.

Seveda pa obstaja tudi mo`nost, da se motim.

Amerikanec, amerikanec @ rutka.net

TABORNI[KE NOVICE

[marna gora ~ista kot {e nikoli!

Ra{i{ki rod iz Ljubljane je letos `e 12 leto zapored organiziral ~istilno akcijo [marne gore. Organizatorji so si v soboto zjutraj globoko odahnili. Muhasto vreme se jih je namre~ usmililo in pokazal se je celo son~ek. Ravno pravi ~as, bi lahko rekli. Zbrana kopica tabornikov (okoli 60 udele`encev iz razli~nih rodov) se je po uvodnem nagovoru napotila na vrh [marne gore. Na vrhu so nas pogostili s brezpla~nimi krofi in ~ajem. Po kratki malici smo se razdelili v manj{e skupine in se po razli~nih poteh odpravili na zbirno mesto, ki je bilo ob policijski akademiji. Spotoma smo po vseh mogo~ih poteh v dolino pobirali razli~ne odpadke, ki jih ni bilo tako malo. Skupine tabornikov vseh starosti z vre~kami za smeti v rokah je po`elo veliko radovednih pogledov mimoido~ih pohodnikov. Dele`ni smo bili veliko pohval in odobravajo~ih stavkov iz njihove strani. Res lepa reklama za nas tabornike. Za ~isto in lepo naravo se je vredno potruditi. Ob povratku na zbirno mesto pa smo se posladkali s pala~nikami in se zabavali ob dru`abnih igrah. Potebno je pohvaliti Ra{i{ki rod za organizacijo in prav vse udele`ence te akcije, posebej pa tiste, ki so pri{li pomagat v Ljubljano tudi iz Slovenj Gradca, [o{tanja in Cerkna. Tudi naslednje leto ste vabljeni v ~im ve~jem {tevilu!

Gorimo `e ~etrtino stoletja

Rod Upornega plamena Menge{ je od 1. 9. do 25. 9. 2005 praznoval 25-letnico neprekinjenega delovanja rodu. Taborni{ka zastava je v Letnem gledali{~u Menge{ (Dom tabornikov) vihrala 25 dni. Zastavo smo dvignili na otvoritvi 1. septembra in spustili na zaklju~ni slovesnosti 25. septembra. Vmes pa se je dogajalo {e marsikaj zanimivega. Imeli smo celotedenski vpis in fotogalerijo na osnovni {oli, delovno akcijo, kolesarski izlet, dan taborni{tva, izlet v neznano (Velenje, Logarska dolina), s stojnico smo se predstavili na Mihaelovem sejmu, sodelovali v povorki, imeli dneve odprtih vrat in {e marsikaj. Praznovanje je uspelo, saj so se vsi udele`enci imeli zelo lepo. Fotogalerijo najdete na www.rup.menges.si, Bane – bane@rutka.net.

Bane

Priprava na povorko. Foto: Bane.

TABORNI[KE NOVICE

Kostanjev piknik

Kranjski taborniki so v soboto, 8. oktobra, sredi mesta vsem jasno pokazali, kdo so in kaj zmorejo. Cel Kranj nas je bil poln in otroci so se zabavali z izdelavo obro~kov, v`iganjem v kljukice, ustvarjalnostjo ter iskanjem ilegalcev. Starej{i pa so prepevali ob spremljavi kitare in se basali s kostanjem, potem so tu {e tisti, ki so morali kostanj narezati in si nabrati par `uljev, pa vendar se je spla~alo, super je bilo.

Ba~a

barbara.bacnik @ rutka.net

Taborjenje v Bohinju

Tudi letos smo menge{ki taborniki pre`iveli teden dni na taborjenju v Bohinju. Bilo nas je 43. Taborili smo od 24. 7. do 30. 7. v Rib~evem lazu. Program je bil zelo pester, saj smo bili na planini Vogar, pre`iveli progo pre`ivetja, plavali in veslali v toplem jezeru, osvajali ve{~ine, se po taborni{ko poro~ili, se igrali no~ne igre, imeli hajk na slap Savico, prebili no~ na bivaku, se borili za najbolj{ega na taboroboju. Skratka, bilo je zelo lepo in komaj ~akamo na naslednji tabor.

Fotogalerijo najdete na www.rup.menges.si.

Bane

bane @ rutka.net

Mi gremo, gremo, na Vogar zdaj gremo ... . Foto: Bane.

Foto: Jetka.

Mobilne izobra`evalne enote

Mobilne izobra`evalne enote so {e vedno v polni pripravljenosti! In {e vedno lahko pridejo k vam v rod, ~eto, obmo~je, dru`ino in strokovno (v enotah delujejo izku{eni taborni{ki trenerji, ki so odli~no opremljeni z znanjem ter ve{~inami) izpeljejo dodatno izobra`evanje in pomagajo re{iti kak{en problem.

Do sedaj sta bili izvedeni `e dve delavnici: ena za RLA Grosuplje in druga za RST Dom`ale. Za RLA smo izvedli delavnico Re{evanje konfliktov, poglobili smo se v vpra{anja, zakaj do konfliktov sploh pride, kako jih lahko razre{ujemo in zakaj so konflikti sploh dobri. Za RST je bila izvedena delavnica v sklopu PP taborjenja za ve~ rodov na temo timskega dela. Obe delavnici sta se izkazali kot zelo uspe{ni, udele`enci pa so izrazili `eljo po nadaljevanju.

^e `elite, da tudi k vam pridejo mobilne izobra`evalne enote, pi{ite Nini Arnu{ na nina@rutka.net vsaj en mesec pred `eleno izvedbo. V e-po{ti napi{ite, kam in kdaj naj enote pridejo, predvsem pa kak{ne so va{e potrebe (zakaj `elite imeti izobra`evanje, delavnico).

Nina Arnu{ nina @ rutka.net

P.S.: Primerni termini za izvedbo delavnic so lahko na jesenovanjih, jesenskih posvetih ali v katerihkoli dnevih z vsaj 4-urno ~asovno luknjo.

Teden vse`ivljenjskega u~enja 2005

Andrago{ki center Slovenije letos `e deseti~ organizira Teden vse`ivljenjskega u~enja. Na prireditvi vsa leta aktivno sodelujejo rodovi in tudi Zveza tabornikov Slovenije.

Kljub temu, da je rok za prijavo prireditev `e potekel, vabim vse zainteresirane rodove, da vseeno pripravijo aktivnost za ob~ane in tako izkoristijo prilo`nost za lastno promocijo, za ve~ji ugled, stik ~loveka z naravo in taborni{kim `ivljenjem, morda celo pridobite kak{ne nove ~lane.

Lepo vabljeni na otvoritev TVUja TVUja otvoritev TVUja TVUja TVUja, ki bo v petek, 14. 10., ob 11. uri v Hotelu Mons v Ljubljani in na Parado znanja Parado znanja Parado znanja Parado znanja znanja, ki bo v ~etrtek, 20.10., od 10. do 18. ure v parku Zvezda v Ljubljani. Lahko pa se udele`ite prireditev po Sloveniji, ki jih pripravljajo dru{tva, ve~ o tem kje, kdaj in kaj se dogaja, najdete na spletni strani http://tvu.acs.si.

Nina Arnu{ nina @ rutka.net

Nov po{tni `ig

Da bi poudarili raz{iritev dejavnosti na tretji taborni prostor v Osilnici in taborjenje novih rodov, so tudi za to GOZDNO [OLO letos izdali prilo`nostni po{tni `ig (1337 Osilnica 19. 7. 2005), dotiskali dopisnico (DT RR {t. 23) in natisnili spominski ovitek (DT RR {t. 22). Osnova za `ig je bila ilustracija Francija Popka, ki je pred leti pripravil motiv za taborni{ko zna~ko.

Obe omenjeni dotiskani celini – dopisnici (Ribno in Osilnica) je Po{ta Slovenije evidentirala kot dotisk na celinah {t. D-225 in D-226. Podobno obse`na razstava (na 60 listih) kot v Ribnem pri Bledu je bila v hotelu Kova~ v Osilnici, kjer so bili na voljo taborni{ke dopisnice, ovojnice, razglednice in literatura.

Odgovor na mnenje Matja`a Jesen{ka – Jessa v prej{nji {t. Tabora (str. 14)

Smeti

V taborni{ki javnosti ne `elim prati umazanega perila. Ker pa sem bil s strani pomo~nika na~elnika ZTS za program

Matja`a Jesen{ka obto`en, da po Sloveniji trosim "smeti", mu podajam odgovor. V kolikor svojih trditev ne bo preklical in se mi na straneh revije opravi~il, bom zoper njega spro`il postopek pred ~astnim razsodi{~em Zveze tabornikov Slovenije.

Matja` se je odzval na mojo izjavo, ki sem jo podal na vpra{anje Taborovega novinarja. Poudarjam, da sem bil za izjavo napro{en. Menim, da lahko kot tabornik s {tiriindvajset letnim sta`em v organizaciji podam svoje mnenje, prepovedujem pa, da nekdo (pa ~eprav pomo~nik na~elnika ZTS za program) moje mnenje imenuje "smeti".

Matja` seveda me~e taborni{ki javnosti pesek v o~i, ko razlaga o moji nevednosti, neinformiranosti … Do nedavna sem bil na~elnik mariborskega obmo~ja, sem stare{ina rodu in in{truktor II. stopnje, prav tako tudi eden od soavtorjev aktualnega priro~nika za delo z M^ (uredila Darka Petan~i~). Profesionalno se ukvarjam z vzgojo otrok in mladine (profesor na gimnaziji).

Moje t.i. "smeti" so mnenja mnogih ~lanov (stare{ine in na~elniki obmo~ij, dolgoletni ~lani programskih komisij, …) ZTS.

@al mi je, da Matja` vidi le zmage, bole~e poraze pa preprosto prezre. Sedanje komisije `e ves mandat pripravljajo prenovo osnovnega programa. Rezultatov ni videti nikjer.

Na koncu pa bom Matja`a spomnil {e na eno malenkost iz njegovega predhodnega obdobja. Pred nekaj leti se je udele`il "kri`arjenja" s poljsko skavtsko jadrnico "Zavi{a ^arni" (vitez iz romana H. Sienkiewicza "Kri`arji" - op. I. U.). Namen sre~anja je bil, da bi v Slovenijo prinesel izku{nje pomorskih skavtov in sam za~el s to dejavnostjo v Kopru. Nikoli nismo sli{ali konkretnega poro~ila s te odprave (rezultatov ni dobil niti takratni na~elnik za program), pa tudi delo pomorskih skavtov ni za`ivelo tako, kot naj bi. Mu je takrat kdor koli kaj o~ital? Mislim, da ne.

Lahko je biti general, ko si na polo`aju. Zgodovina pa nas u~i, da se enkrat s polo`aja tudi sestopi. Zato Matja`a napro{am, naj svoje misli razlaga svojim "programcem", ~e pa ho~e resni~no pomagati rodovom pri programu, naj se ude-

le`i obiskov rodov in spozna dejansko stanje in probleme. Potem bo morda spoznal, da je kup "smeti"" morda precej vi{ji, kot se mu zdi.

Taborni{ki pozdrav nekdanjega ~lana programskih komisij ZTS (1989–2000).

Iztok Utenkar - ^ips

Uvodni te~aj u`itnih rastlin

Od 27. do 28. avgusta je v dolini Radovne potekal Uvodni te~aj u`itnih rastlin. Na te~aju je bilo 12 te~ajnikov iz cele Slovenije, med njimi tudi ena "civilistka". Spoznavali smo rastline, ki so u`itne in imajo tudi zdravilne u~inke. Skuhali smo si juho, odli~en metin ~aj, prilogo k pireju, ki je bila mnogo bolj okusna kot {pina~a, naredili smo solato iz plahutnic in bo`jega kruhka, namaze iz rmana, dobre misli, mete … Poleg tega smo se posladkali tudi z bananami s ~okolado iz `erjavice, narediti pa smo poizkusili tudi rmanov liker, ki pa je bolj zdravilen kot dober.

Vsi smo bili zelo navdu{eni nad te~ajem, nekatere punce celo tako, da bodo ustanovile taborni{ki klub Peht. V{e~ nam je bilo, ker smo znanje preizkusili v praksi in ker smo bili v okolju, kjer se taborniki tudi ponavadi gibamo. Sedaj komaj ~akamo na nadaljevalni te~aj in upamo, da bo izveden `e v spomladanskem ~asu.

Nina Arnu{ nina @ rutka.net

Gozdna {ola – Osilnica

Leto{nje poletne po~itnice so izkoristili za bivanje v de`eli Petra Klepca tudi taborniki rodu Kra{kih viharnikov iz Postojne in ljubljanskih rodov Dobre volje, Samorastnikov in Ro`nika. Sicer ekolo{ko za{~itena dolina Kolpe in ^abranke ponuja zanimiva taborni{ka do`ivetja na lokacijah Gozdne {ole rodu Ro`nik, ki je lastnik skoraj 60.000 m² travnikov, gozdov, njiv, sadovnjakov oziroma zidanega objekta, kozolca … Na lokacijah, urejenih za taborjenje, lahko tabore~i uporabijo suhljad za kurjavo oziroma taborne objekte. Ro`nikovci na~rtujejo urejena naselja na razli~nih lokacijah v Osilnici; posamezne taborne izmene imajo odli~ne mo`nosti za sodelovanje, skupno nabavo hrane, programsko sodelovanje itd. Trenutno so "taborni{ko" pripravljene `e tri lokacije.

Vodni{ki te~aj med jesenskimi po~itnicami

Celjsko-zasavska obmo~na organizacija ZTS vabi na vodni{ki te~aj v ~asu jesenskih po~itnic od 30. 10. do 6. 11. 2005 na Skomarju (in {e en dodatni vikend).

Cena celotnega te~aja je 22.000,00 SIT. V ceno je v{teta prehrana, namestitev, stro{ki organizacije te~aja in stro{ki predavateljev.

Prijave je potrebno poslati na naslov: Emil MUMEL, Cesta na Roglo 11 e, 3214 Zre~e; e-po{ta: emil.mumel@guest.arnes.si, po telefonu pa pozno zve~er 03 57 61 077 ali 041 551 857.

Prijave po{ljite najkasneje do ponedeljka, 17. 10. 2005.

Pri~etek te~aja je v nedeljo, 30. oktobra 2005 ob 9.00 na Skomarju, ob predhodni najavi pa lahko pridete `e predhodni ve~er.

Program te~aja bo prirejen tako, da tisti, ki imate 1. novembra obveznosti in boste zato morali manjkati, ne boste ni~ zamudili. Prvi del te~aja se bo zaklju~il v nedeljo, 6. 11., po kosilu in potem nadaljevali {e en vikend.

Na te~aju se bomo dogovorili o nadaljevalnem vikendu v novembru, najverjetneje pa kar naslednji vikend, kjer bo zaklju~ek in preverjanje ter podelitev potrdil.

Te~ajniki naj imajo s sabo poleg osebne opreme za bivanje v {oli {e: copate za v {oli, spalno vre~o, {karje , lepilo, pisalni pribor, geometrijsko orodje, kompas.

Te~aj bo lo~en za M^ in GG vodnike, bo kvalitetno pripravljen in ga bodo vodili sami izku{eni mentorji in predavatelji.

Za vse, ki so pa `e vodniki M^ in bi radi postali tudi vodniki GG, pa je usposabljanje za vodnike GG.

Vsa nadaljnja navodila dobite prijavljeni po roku prijave.

Emil MUMEL, na~elnik obmo~ja

Taborni{tvo ponuja ustvarjalni izziv Tajni podvig "kazalo"

Zveza tabornikov Slovenije, je pripravila kampanijo, s katero `elimo predstaviti:

-vlogo taborni{kega gibanja v slovenski dru`bi in -zna~ilnosti podpornega okolja, ki ga ponuja taborni{ka organizacija s svojim delovanjem po Sloveniji.

Ciljna skupina so mladi, ki jih `elimo aktivirati v razmi{ljanju o lastnih ustvarjalnih izzivih in povabiti, da se skozi `eljo po sodelovanju pridru`ijo taborni{kemu gibanju.

Taborni{tvo v okviru ustvarjalnega izziva mladim ponuja:

-delovanje v skupini vrstnikov, ki predstavlja doma~e in vzpodbudno okolje;

-`ivljenje v naravi, ki ponuja sprostitev in oblikovanje odnosa do narave;

-mo`nosti za lastno napredovanje ter napredek okolja v katerem delujemo;

-aktivno vlogo pri oblikovanju pogojev za bolj{o kvaliteto `ivljenja;

-mednarodno prijateljstvo, ki predstavlja odprto okno v svet.

Kazalo Kazalo Kazalo Kazalo Kazalo je prva postaja na tej poti. Ker kazalo "ka`e", je na nek na~in ka`ipot mladim, da se aktivirajo in izkoristijo prilo`nosti, ki jih taborni{tvo ponuja. Ne gre za klasi~en propagandni material (preberi in zavrzi), saj ima poleg informacij tudi prakti~no vrednost (tako kot taborni{tvo tudi sicer). Prakti~na vrednost je v povezavi s knjigami, saj kazalo uporabljamo za ozna~evanje strani.

Tu pa nastopi tajni podvig. tajni podvig. tajni podvig. tajni podvig. tajni Ker smo taborniki radovedni, se na{a radovednost zrcali tudi v prebiranju knjig. Ve~inoma si jih sposojamo v knji`nicah, jih preberemo in potem vrnemo, da jih preberejo {e drugi. Se vam `e svita? Torej, knjiga, ki jo prebere{ dobi novo pridobitev – taborni{ko kazalo. Vlo`eno bo skupaj s knjigo romalo na polico in ~akalo na novo prilo`nost. Novega mladega bralca bo tako pri~akalo presene~enje, ki ga bo z veseljem uporabljal pri branju, morda vrnil skupaj s knjigo ali ohranil zase; kot vzpodbuda za nove ustvarjalne izzive. In {e to, tajni podvig mora ostati v strogi taborni{ki tajnosti. In to, tajni podvig mora ostati v strogi taborni{ki tajnosti. In {e to, tajni podvig mora ostati v strogi taborni{ki tajnosti. In to, tajni podvig mora ostati v strogi taborni{ki tajnosti. tajni mora Prigode in anekdote v povezavi s tajnim podvigom pa nam le po{ljite; z veseljem jih bomo objavili v na{i reviji Tabor (tabor @rutka.net).

Taborna prostora v Rib~evem lazu

ZTS ima v Rib~evem lazu v Bohinju dva taborna prostora, na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja.

Na zgornjem prostoru lahko tabori okoli 60 tabore~ih, na spodnjem pa 80.

Pozivamo vse rodove, ki `elijo v prihodnjem letu taboriti v Rib~evem lazu, da po{ljejo na sede` ZTS prijavo, v kateri naj navedejo `eleni termin taborjenja in predvideno {tevilo udele`encev.

Cene za najem tabornih prostorov so dolo~ene s cenikom, ki ga ob koncu leta dolo~i IO ZTS za naslednje leto.

ZTS si pridr`uje pravico do uskladitve terminov v primeru ve~jega povpra{evanja in do popravka cen med letom, in sicer glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu.

"Ozri se naokoli in poi{~i svoj ustvarjalni izziv!" se in svoj izziv!"

"Ozri se naokoli in poi{~i svoj ustvarjalni izziv!" se in svoj izziv!" se in izziv!" je slogan kampanije.

Zbiranje prijav traja do 15. oktobra 2005 oziroma do zasedbe kapacitet.

Odvod ~lanarine v letu 2006

Stare{instvo ZTS je na svoji seji 18. 6. 2005 sprejelo nekaj sklepov v zvezi s ~lanarino. Velika novost je, da bomo od 1. 1. 2006 dalje po{iljali revijo Tabor vsem prijavljenim ~lanom. Vi{ina ~lanarine v letu 2006 bo 3.300,00 SIT na ~lana. Hkrati je stare{instvo dolo~ilo popust, tako da se do 31. 12. 2005 lahko vpla~uje po 2.750,00 SIT na ~lana.

Razpis za zasedbo prostih terminov v gozdni {oli ZTS in tabornih prostorov v Rib~evem lazu v sezoni 2005–2006

Gozdna {ola

Objavljamo poziv vsem, ki `elijo bivati v G[ ZTS v letu 2005/2006, da do 15. oktobra 2005 posredujejo vloge na sede` ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Uporabniki, ki bodo posredovali svoje vloge do navedenega datuma, imajo naslednje prioritete:

1.te~aji ZTS, 2.vodni{ki te~aji OO ZTS, 3.vodni{ki te~aji rodov in ZTO, 4.taborjenja rodov, 5.taborjenja drugih.

Kapaciteta tabornega prostora je okoli 80 tabore~ih oseb, oziroma do 50 le`i{~ v hi{i.

Cene za bivanje so dolo~ene s cenikom, ki ga ob koncu leta dolo~i IO ZTS za naslednje leto. ZTS si pridr`uje pravico do uskladitve terminov v primeru ve~jega povpra{evanja in do popravka cen med letom, in sicer glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu.

Zbiranje prijav traja do navedenega roka, oziroma v primeru, da posamezni termini do roka ne bodo rezervirani, do zasedbe kapacitet.

NARO^AM REVIJO TABOR

Razpis dr`avnega mnogoboja Zveze tabornikov Slovenije za vse starostne kategorije (prvi del)

Zveza tabornikov Slovenije razpisuje dr`avni mnogoboj za leto 2006. Tekmovanje bo potekalo od petka, 16. 6., do nedelje, 18. 6. od 16. 6., do nedelje, 18. 6. 2006. 2006. 2006. 2006. Kraj tekmovanja bo dolo~ena naknadno v drugem delu razpisa.

TEKMOVALCI IN TEKMOVALNE STAROSTNE SKUPINE

Na dr`avnem mnogoboju lahko v konkurenci tekmujejo ekipe, ki so se na obmo~nih mnogobojih uvrstile na prva tri mesta v svoji starostni skupini.

Starostne skupine so naslednje: omedvedki in ~ebelice I (rojeni leta 1999 ali 2000); omedvedki in ~ebelice II (rojeni leta 1997 ali 1998); omedvedki in ~ebelice III (rojeni leta 1996); ogozdovniki in gozdovnice IV (rojeni med 1993 in 1995); ogozdovniki in gozdovnice V (rojeni leta 1991 ali 1992); opopotnice in popotniki VI (rojeni med 1986 in 1990); ogr~e VII (rojeni med 1979 in 1985); ogr~e VIII (rojeni 1978 in prej).

Pri dolo~anju starostnih skupin se starost ra~una po koledarskem letu (starost ve~ine ~lanov voda).

Pri razpisu so upo{tevane `e spremembe pri starostnih vejah: omurni (M) – mlaj{i od 6 let, omedvedki in ~ebelice (M^) – od 6. do vklju~no 10. leta, ogozdovniki in gozdovnice (GG) – od 11. do vklju~no 15. leta, opopotniki in popotnice (PP) – od 16. do vklju~no 20. leta, omlaj{e gr~e – od 21. do vklju~no 27. leta, ogr~e – starej{i od 27 let.

Prenovljena pravila mnogoboja, ki bodo vsebovala prilagoditve glede na starost in druge popravke oz. spremembe, bodo posredovana v rodove do konca leto{njega leta. Ostale informacije bodo objavljene v drugem delu razpisa, predvidoma v za~etku leta 2006.

IME IN PRIIMEK: _______________________________________________

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

I{~emo nove oblikovne

predloge

^lani, vodniki, rodove uprave oz. vsi, ki vam ustvarjalni ~rvi~ek ne da miru, ste vabljeni k sodelovanju pri oblikovanju oblikovnih predlogov za dejavnosti programa za mlade v letu 2006.

Namen povabila je omogo~iti ~lanom organizacije uresni~iti svoje ustvarjalne potenciale. Oblikovanje predlogov lahko izkoristite tudi za vodovo ali rodovo dejavnost.

Komisije za program za mlade potrebuje naslednje oblikovne predloge za:

·znak (logotip) akcije dan Komisije za program za mlade (DanKO),

·znak (logotip) Dr`avnega mnogoboja Postojna 2006, ·znak (logotip) Republi{kega orientacijskega tekmovanja Dom`ale 2006,

·skulpturo taborni{kega pokala, ki bi ga podeljevali na teh tekmovanjih,

·taborni{ki spominek za prodajo.

Kriteriji za znak so predvsem:

·povezava z vsebino akcije – sporo~ilnost, ·preprostost elementov (zaradi izvedbe znaka; tisk, vezenje), ·velikost do 40 cm2.

Kriteriji za skulpturo so:

·sporo~ilnost (ponazarja uspeh, zmago ...),

·raba naravnih materialov, ·trajnost (odpornost proti po{kodbam), ·cena izdelave.

Kriteriji za taborni{ki spominek:

·uporabna vrednost za tabornika, ·mo`nost serijske izdelave, ·cenovna dostopnost (vrednost spominka naj ne bi presegala 500 SIT).

Rok za oddajo predlogov je 23. december 2005, predloge pa po{ljite po navadni po{ti ali prinesite na sede` ZTS, Parmova 33 v Ljubljani z oznako “Oblikovni predlogi”.

Predloge, ki jih bo v posamezni kategoriji izbrala strokovna komisija, bodo uporabljeni in nagrajeni z brezpla~no udele`bo na enem izmed tekmovanj (Dr`avni mnogoboj ali ROT), vsi predlogi pa bodo razstavljeni na posameznih akcijah.

Tadej Pugelj

pugy @ rutka.si

Vodi M^ in GG, ki bodo predlog pripravili v okviru vodovih sre~anj, bodo prejeli tudi prakti~ne nagrade. Dodatne nasvete za izvedbo vodovih sre~anj na to temo lahko dobite na pugy@rutka.net.

K sodelovanju pri pripravi akcij pa vabimo tudi animatorje zabavnega programa, glasbene in igralske skupine, ki bi soustvarjale spremljevalni program teh akcij. Tudi priprava lutkovne igrice je lahko zanimiva vodova dejavnost.

Motiv za sodelovanje je zadovoljevanje potreb

Vklju~enost mladih v oblikovanje in izvajanje programa

Vklju~enost mladih in `elja po sodelovanju je posledica zadovoljevanja njihovih `elja, potreb in interesov. To je bilo sporo~ilo, ki so ga dodobra spoznali udele`enci, ve~inoma vodniki iz pomurskih rodov, na delavnici Vklju~enost mladih, ki je potekala konec septembra v Ljutomeru.

Namen delavnice je bil vzpodbuditi udele`ence k druga~nemu razmi{ljanju in pristopu pri vklju~evanju mladih. Skozi identificiranje lastnih potreb za dosego pomembnih ciljev v `ivljenju so pri{li do spoznanja, da morajo tudi mladim ~lanom ponuditi tak{ne dejavnosti. Pri tem je pomembno, da ~lanom, ki v obdobju M^ in GG {e niso dovolj zreli, kot vodniki pomagamo.

To pomo~ smo ponazorili skozi prispodobo slike, ki je razstavljena v muzeju ali galeriji. Najprej te pritegne vsebina slike, ki predstavlja dolo~eno dejavnost in vzbudi radovednost ~lanov. Njen naslov pod sliko predstavlja korist oz. dose`en rezultat, ki potrdi njegovo `eljo po napredovanju v tej smeri. Pe~at o pristnosti na zadnji strani slike, ki ga udele`enci pri sliki niti ne opazijo, pa predstavlja smisel dejavnosti; vzgojni cilj, ki ga s to dejavnostjo dosega vodnik.

V drugem delu smo obdelali {e nekaj strahov vodnikov, kot na primer: sredi vodovega sre~anja dobi{ vpra{anje, na katerega ne ve{ odgovora, kako otrokom predstaviti dolgo~asne vsebine, kako na~rtovati vodova sre~anja, da bodo ~lani hodili na njih.

Nekaj zanimivih predlogov in strategij lahko dobite na naslovu pugy@rutka.net.

Raziskovalci in raziskovalke (RR)

Ime nove starostne veje v

ZTS

Raziskovalci in raziskovalke bo ime nove starostne veje, ki jo je v okviru prenove starostnih vej v ZTS za ~lanice in ~lane v starosti od 21 do 27 let predlagala Komisija za program za mlade.

Predlog za novo starostno vejo temelji na dejstvu, da je obdobje od 21. do 27. leta za mladega ~loveka izredno pomembno; to je obdobje prehoda iz poznega mladostni{tva (postadolecsence) v zgodnjo odraslost. V tem obdobju mladi oblikujejo kon~no odlo~itev o samopodobi, na tej poti pa jih spremljajo identitetne te`ave v smislu jasnih idej in predstav o tem, kdo so in kaj ho~ejo.

Okolje dana{njega ~asa ne ponuja vzornikov (v smislu ideala, ki se mu `elijo pribli`ati oz. se z njim poistovetiti), pojavlja pa se tudi pomanjkanje vpliva drugih vzgojnih agentov, ki so imeli v preteklosti mo~no vlogo (tradicionalna dru`inska vzgoja). Zato je vloga okolja, ki lahko na tej poti zagotavlja vzpodbude in oporo mlademu ~loveku {e toliko bolj pomembna.

Lastna identiteta se oblikuje na podlagi lastnih `elja, sposobnosti, talentov in drugih zna~ilnosti. Te pa lahko “splavajo” na povr{je skozi preizku{anje v razli~nih prilo`nostih in uresni~evanje lastnih idej. Izzivi v tej starosti obi~ajno `e presegajo okvir organizacije, zato je na~in dela druga~en od vzgojnega programa v klubu PP. Gre predvsem za:

·oblikovanje interesnih mre`, preko katerih se pretakajo informacije o konkretnih prilo`nostih,

·oblikovanje vzpodbudnega okolja, v katerem posamezniki la`je sprejmejo izziv,

·oblikovanje sodelovanja na podlagi skupnega interesa,

·oblikovanje podpornih aktivnosti organizacije, ki bodo mladim na tej poti v pomo~.

Izzivi izven organizacije pa niso pomembni samo kot preizkus sposobnosti v zunanjem okolju, pomembni so tudi iz vidika poslanstva gibanja – delovanja usmerjenega v razvoj in napredek dru`be.

Skavta Petra osvojila prva resni~nost-

na igra

Podelitev nagrade Skavt Peter

Akcija Pre`iveli 2005 in ~lani rodu Kra{kih j’rt so dobitniki leto{nje presti`ne nagrade Skavt Peter. Tako je na podelitvi, ki je potekala v okviru akcije Naboj 2005 v Postojni, razglasila strokovna komisija. Kipec Skavta Petra je dobitnikom izro~il na~elnik Zveze tabornikov Slovenije, Toma` Strajnar.

“Projekt Pre`iveli 2005 je bila prva taborni{ka resni~nostna igra. Temeljila je na pre`ivetju skupine 12 ljudi, in sicer v pogojih, ki jih omogo~a naravno okolje kra{kih gozdov. Tekmovalci so pre`iveli 4 dni v naravi brez hrane in strehe nad glavo. Vse potrebno za pre`ivetje so si lahko nabrali v naravi, oz. si “kupili” s to~kami, pridobljenimi skozi razli~ne preizku{nje. Celotno dogajanje so budno spremljale kamere in “gledalci” v bazi v Se`ani”, so v uvodu predstavitve zapisali taborniki iz Se`ane.

V kategoriji najbolj{a rodova dejavnost so prispeli trije predlogi iz rodov RLA Grosuplje, RKJ Se`ana in RUP Menge{, komisija v sestavi Ale{ Skali~, Zala Pogorel~nik, Robert Dvor{ak, Sonja Koren in Matic Cankar pa je na podlagi kriterijev ocenila, da si nagrado Skavt Peter za leto 2005 zaslu`i akcija Pre`iveli 2005.

Ker je v kategoriji najbolj{a akcija v vodu GG in klubu PP prispel samo po en predlog, nagrade v teh dveh kategorijah komisija ni podelila (kljub temu pa bosta oba predloga iz RKJ iz Se`ane prejela priznanje Skavt Peter).

^estitkam se pridru`uje tudi revija Tabor!

Predlog bo do`ivel svojo potrditev (ali zavrnitev) na Skup{~ini ZTS v novembru. Vabim vse, ki imajo podobno ali druga~no mnenje v zvezi z novo starostno vejo, da se s svojimi razmi{ljanji oglasijo na pugy@rutka.net.

Vsebinske prioritete komisije za program za mlade v letu 2005/06

V ospredju bosta vzgoja za mir in pa odnos

~loveka z Naravo

Komisija za program za mlade je pripravila predlog vsebinskih prioritet programa za mlade v letu 2005/06. Kot prioriteta sta opredeljeni dve tematski podro~ji:

Vzgoja za mir Vzgoja za mir Vzgoja za mir Vzgoja za mir Vzgoja za mir (v okviru kampanje svetovnega skavtskega gibanja “Darilo miru” – Gift 4 Peace),

·· ^lovek in Narava ^lovek in Narava ^lovek in Narava ^lovek in Narava (odnos ~loveka z in do Narave).

Na podro~ju Vzgoja za mir Vzgoja za mir Vzgoja za mir Vzgoja za mir Vzgoja `elimo prispevati k bolj{i kulturi miru in so`itja med ljudmi v slovenski dru`bi, in sicer skozi:

·razvijanje vrednot za mir: akcije/dejavnosti, ki bodo prispevale k razumevanju razse`nosti miru in vklju~evanju miru v vrednostni sistem posameznikov, skupnosti oz. dru`be v celoti;

·strpnost: akcije/dejavnosti, ki bodo razvijale bolj{e med~love{ke odnose in strpnej{o dru`bo;

·trajno rabo virov: akcije/dejavnosti, s katerimi bomo dosegli zavedanje o kon~nosti in smiselni rabi naravnih virov.

Na podro~ju ^lovek in narava ^lovek in narava ^lovek in narava ^lovek in narava ^lovek in narava pa `elimo poudariti povezanost ~loveka z Naravo, in sicer skozi:

·`ivljenje v Naravi: akcije/dejavnosti, ki bodo prispevale k razumevanju ~lovekove potrebe po pre`ivljanju ~asa v naravi, spoznavanju narave in njenih vrednot (in bodo tudi izvedene v naravi);

·skrb za naravno okolje: akcije/dejavnosti, ki bodo prispevale k izbolj{anju naravnega okolja s poudarkom na podro~ju zmanj{evanja koli~in in lo~enega zbiranja odpadkov.

Komisija bo v okviru svojih virov na obeh tematskih podro~jih pripravila razli~ne podporne akcije oz. dejavnosti. Vsebinske prioritete so tudi eden izmed kriterijev za akcije oz. dejavnosti, ki jih boste prijavili v okviru nagrade Skavt Peter.

Mu~enje klopa je lahko {e nevarnej{e

Mu~enje klopa, kot je zadu{itev z razli~nimi mediji, sukanje v to ali ono smer urinega kazalca je lahko ravno vzrok za oku`bo z najpogostej{imi boleznimi, ki jih prena{ajo. Najpogosteje se nahajajo v globini njegovega telesa. Izlo~i jih takrat, ko se bori za `ivljenje, s kak{nim drezanjem, stiskanjem pa mu proti njegovi volji {e pomagamo. Zato ni nato kriti~no, ~e mu odtrgamo glavo. Ni res, da potem glava rije naprej in ni res, da bi se po pravilu zarival kot vijak v smeri urinega kazalca. Ta sukanja so naklju~na in niso zmeraj pravilo. Res pa je, da pri tem klop uporablja analgetik, antiseptik in lepilo.

V ob{irnem in dobrem ~lanku v 7D je bilo med drugim zapisano: "… `e 400 do 600 milijonov let ni imel v evoluciji spremembe, ker mu tak na~in `ivljenja ustreza ..., `erka mora priti v stik s krvjo, da napreduje v naslednji stadij ..., brez hrane vzdr`i do 7 let ..., naj bi imel infra senzor (ali pa tak{en organ, ki deluje ravno tako hitro), ki mu omogo~a hitro zaznavo toplote in tako spust na `rtev ..., zna biti prav izbir~en, da najde najbolj primerno mesto." Moja izku{nja je, da ga gre dobro izpuliti s pinceto {vicarskega `epnega no`ka, ki ga ne zmore pre{~ipniti. ^e mu glavo odtrgamo, jo najla`je dobimo ven tako, da zare`emo poleg z injekcijsko iglo, podobno kot to po~nemo pri bodicah morskega je`a.

Lep pozdrav!

Dubi (Kobanski rod)

Ob rob ~lanku v zadnji {tevilki revije Tabor

KARIKATURA

Utrinki iz Eurojama

Mineva dve leti, odkar se je prvi~ sestal odbor za pripravo mednarodne akcije Eurojam 2005. ^as je kar prehitro tekel in akcija je `e kon~ana, sledi pisanje poro~il in prispevkov.

Eno od takih poro~il boste zasledili na naslednjih straneh. Odbor se je sestajal, raz{iril svojo sestavo, zbiral prijave in iskal vodnike. Uspe{no smo sestavili vodstvo odprave in skupaj z vodniki si jih lahko ogledate na sliki.

Na{i vrli vodniki so kar dobro oz. zelo dobro poskrbeli za svoje ~lane. Za njih so skrbno in vestno odgovarjali prej na

sre~anjih, na HOHO in Eurojamu ter skrbijo {e sedaj po akciji.

Odprava je bila 56-~lanska in je trajala od 21. julija do 12. avgusta 2005. Tekom odprave smo si ogledali velik del zanimivosti ob poti, nekaj zanimivosti v Angliji in seveda tudi London. Pri povratku smo si ogledali {e Luxemburg. Odprava je bila zelo uspe{na. Vsi smo se domov vra~ali dobre volje in polni lepih in prijetnih vtisov.

Od leve proti desni: Darko Jenko, Metka Behek, Matic Stergar, Maj Luzar, Jure Habjani~, [pela Peklar, Emil Mumel. ^epijo Fantasti~nih 5: Tadeja Kapun, Katarina Smolej, Katarina Vincek, Igor Majcen, Polona Ro`man.

EUROJAM

Potopisni opis na{ih popotovanj na Eurojam in nazaj

1. dan – 21. 7.

Zjutraj smo se vsi skupaj zbrali, avtobus je po postankih v Slovenj Gradcu, [o{tanju in Zre~ah prispel v Ljubljano in na{e vodstvo je spakiralo neizmerne koli~ine na{e prtljage nanj. Odbrzeli smo proti Avstriji in si pred Salzburgom ogledali grad Hellbrun. Nato smo {li {e na sprehod po starem centru mesta, videli spomenik nekemu tipu, "ki ni bil Mozart", njegovo rojstno hi{o, ter se nabasali z znamenitimi solnogra{kimi sla{~icami. Nato je cesta odvijugala do skavstkega centra Pfadfinderdorf, kjer smo postavili {otore in si privo{~ili no~, polno spanja.

2. dan – 22. 7.

Vzeli smo slovo od avstrijskih,

nem{kih in italijanskih skavtov, nato pa se odpravili v rudnik soli. Mimogrede smo pe{ stopili {e v Nem~ijo, sicer pod zemljo, ampak vseeno. Temu je sledila dolga vo`nja, postanek na bencinskem servisu, vo`nja, postanek za kosilo, vo`nja, postanek na bencinskem servisu, vo`nja, vo`nja, vo`nja

3. dan – 23. 7.

… vo`nja, vo`nja in nato … Trajekt in spet vo`nja! Tokrat po morju, iz Calaisa v Franciji smo pre~kali Rokavski preliv do Dovra v Angliji. Tam smo prevohljali {e vsak koti~ek mogo~nega gradu, ki stoji nad pristani{kim mestom in ga varuje, ter odhiteli naprej. V Sussexu smo se utaborili pri skavtski hi{ici tamkaj{njih skavtov, kjer smo

sredi prelepega gozda zakurili celo taborni ogenj in si privo{~ili pravi taborni ve~er.

4. dan – 24. 7.

Z na{im avtobusom, ki gre, kamor ga {ofer pelje, smo se ustavili v Brightonu. [li smo pogledat The Royal Pavillion. Tam je po~itnice neko~ pre`ivljala kraljeva dru`ina, mi pa smo do`iveli pravo angle{ko vreme na kvadrat. [e preden smo namre~ pri{li do vrat, smo bili mokri kot cucki. Med malico smo se na vetru (jako zdravo, vemo …) malce posu{ili, sledil pa je ogled Sea Life Centra. Tam smo videli cel kup morskih `ivali, ki plavajo v okolici Brightona, med drugim Nemota, ogromne `elve in par morskih psov. To pa vseeno ni prepla{ilo nekaterih na{ih junakov, ki so

Udele‘enci z vodniki v podtaboru ALPE.

se {li v prostem ~asu, po ogledu, kopat. Po vrnitvi k skavtski hi{ici smo se malce odpo~ili, se najedli in poskusili posu{iti obleke … neuspe{no, kajti pono~i je spet de`evalo.

5. dan – 25. 7.

Hastings! Mesto zgodovinskih dogodkov! Bitka leta 1066! Tihotapci! Khm … no, ogledali smo si jame tihotapcev, ki so zaradi visokih davkov med 17. in 19. stoletjem tihotapili dobrine v Anglijo, ter ostanke gradu, ki ga je dal postaviti Norman Viljem Osvajalec, potem ko je pri{el v Anglijo in premagal Angle in Sase. Nato se mu ga je pol zvrnilo v morje v hudi nevihti. Sledila je dolga, dolga vo`nja, {ele ob 23h smo prispeli nekam (ne vemo kam, ker je bila tema), postavili {otore (ne vemo kje, ker je bila tema) in se zavili spat (vemo da v spalke, ker je bilo toplo).

6. dan – 26. 7.

Po ekspresnem pospravljanju {otorov smo po levi (ja, v Angliji pa~ vozijo po levi!) odpeljali do Stonehengea, kjer smo videli par kamnov. Nato pa v Oxford (to ime, mimogrede, izhaja iz besed oxen – govedo in ford – plitvina, ter je nastalo na kraju, kjer so kmetje napajali `ivino). V Oxfordu smo na hitro videli slovito University of Oxford, hi{o, kjer so snemali Harryja Potterja (Bradavi~arko), ter zna~ilno angle{ko ulico (v obliki ~rke L, ki se kon~uje v parkirni hi{i). Cesta nas je peljala (ker je {ofer obra~al volan) do Gilwell Parka, zibelke skavtstva, navdiha na{ih skavtskih sanj in `ivljenjskega stila. Tam se je proti ve~eru zmra~ilo in nato ne popolnoma stemnilo, kajti precej blizu je London in zato je svetloba, ki se je odbijala od oblakov, razsvetljevala park.

7. dan – 27. 7.

V Londonu smo se izogibali bombam, ter si na hitro ogledali ogromni Science Museum. Nato smo pe{ odhiteli ~ez cel London skozi Hyde Park na Oxford Street, sanjski kraj vsakega potro{nika. Po kratke tri~etrt ure nakupov so nas zlobni vodniki zbrcali nazaj na avtobus, ki je imel za naslednji postanek spet Gilwell Park.

8. dan – 28. 7.

Drugi dan Londona: Ogled (od zunaj, seveda) Buckinghamske pala~e z menjavo stra`e, Big Bena, Trafalgar Squarea, Downing Streeta, Tower Of London, Tower Bridgea. Na hitro… Nazaj v Gilwell, vsi popolnoma razburjeni, kajti jutri …

Vod VAU: vodnica Katarina VINCEK- Kety. ^lani: Miha Les, Bla` Zupan~i~, Timi ^i`ek, Jernej [trumbelj, Jan Oro`, Jure Tumpej, Tina Vodovnik, Ne`a Juvan, Katarina Mur{ec.

EUROJAM

9. dan – 29. 7.

… Eurojam!!! Prvi dan …

10. dan – 30. 7.

Eurojam, drugi dan …

11. dan – 31. 7.

Eurojam, tretji dan …

12. dan – 1. 8.

Eurojam, ~etrti dan …

13. dan – 2. 8.

Eurojam, peti dan …

14. dan – 3. 8.

Eurojam, {esti dan …

15. dan – 4. 8.

Eurojam, sedmi dan …

16. dan – 5. 8.

Eurojam, osmi dan …

17. dan – 6. 8.

Eurojam, deveti dan …

18. dan – 7. 8.

Eurojam, deseti dan …

19. dan – 8. 8.

Eurojam, enajsti dan …

20. dan – 9. 8.

Eurojam, dvanajsti dan.

21. dan – 10. 8.

Eurojama ni~ ve~ …

Ko smo objeli in poljub~kali vse, ki smo jih spoznali na Eurojamu, smo se odpravili proti domu. Vso pot do Dovra,

kjer smo nato {li na trajekt, smo sre~evali avtobuse, polne tujih skavtov, ki so se, tako kot mi, po~asi bli`ali domu. Po celodnevni vo`njih, mnogih postankih, u`itni ve~erji in ilegalnemu pre~kanju meje, smo v zelo poznih ve~ernih urah prispeli v pre~udovito hi{ko luksembur{kih skavtov. Bili smo presre~ni, saj smo kon~no pri{li do spodobnih tu{ev in udobnih postelj. Na{ Darko pa ni imel sre~e, da bi na tej udobni postelji dejansko spal, saj so ga motile vodnice s svojimi `enskimi klepeti ({loganje). Ob dveh zjutraj je protestno zapustil sobo (No Dar~i, no dreams!).

22. dan – 11. 8.

Vodstvo nas je to jutro presenetilo z odli~nim kontinentalnim zajtrkom, ki za~uda ni vseboval toasta, jajc, klobasic, baked beansov in pomaran~nega d`ema. Slava jim! Polni novih mo~i smo se odpeljali do Luxembourga. [li smo na "quick-sight-seeing-tour" po mestu, nato pa smo jedli kosilo pred neko sila pomembno ustanovo EU. Tam je na{ Emil sladko zaspal. Pred nami pa je bila {e ena no~ v skavtskem centru s {estimi zvezdicami.

23. dan – 12. 8.

Zjutraj so nas brez kan~ka slabe vesti vrgli pokonci `e ob {estih. V pol ure

smo bili nared za odhod. ^akala nas je celodnevna vo`nja s kon~no destinacijo (za nekatere) – Ljubljana! Upamo si trditi, da smo tega dne postavili rekorde v odigranih partijah taroka in drugih iger, v {tevilu prebranih strani {estega Harryja Potterja in zapetih pesmih (na{a himna non-stop). Zaradi pomanjkanja postankov so trpeli na{i mehurji, ki so se rahlo deformirali. Ve~erjo smo zopet pojedli ob avtocesti, nato pa smo si na hrbte nalepili liste, na katere je vsak vsakemu napisal kaj lepega. To se je kar zavleklo in na{ prihod v Ljubljano se je zavlekel {e za kak{no uro. Sicer smo bili `e zelo naveli~ani vo`nje, a smo se malo potola`ili (sploh fantje), saj smo kon~no gledali film Re{evanje vojaka Ryana. Bli`ala se je ura prihoda, mi pa se nismo `eleli posloviti. Ko smo pri{li v Tivoli, so bili na{i star{i kar malo razo~arani, saj se jih morda nismo razveselili toliko, kot so pri~akovali (mi {e ne bi {li domov …). Sledilo je razpakiranje preoblo`enega avtobusa, izgubljanje stvari, zadnji zbor, himna (brez nje seveda ne gre) in objemanje, objemanje, kak{na solzica, objemanje … Obljubili smo si, da se {e sre~amo in ta ~lanek je dokaz, da se je to res zgodilo, saj ga pi{emo na na{em ~etrtem sre~anju.

… naj se dru`enje ne kon~a nikoli, iz konca se za~etek rodi…

Ob prihodu na Eurojam smo Slovenci `e takoj opozorili nase. Skavtom iz Guadalupeja smo zapeli nekaj taborni{kih pesmi in z njimi zaplesali njihove ritmi~ne plese. Polni pri~akovanja smo se odpravili na na{ taborni prostor in se takoj lotili dela. Cel dan smo garali, zve~er pa po pozni ve~erji vsi popadali v spalke. Z naslednjim dnem se je z Opening ceremony uradno za~el Eurojam. V dopoldanskem in popoldanskem ~asu smo plavali v razli~nih morjih kot so Irish sea, Adriatic sea, Mediteranian sea, Baltic sea in North sea. V njih so potekale razli~ne delavnice, v katerih smo dobili veliko zanimivih idej. Vsaka dr`ava je imela svojo delavnico, s katero je predstavila svojo kulturo. Ena izmed tak{nih delavnic je bila zelo zanimiva, saj so nam Korejci predstavili svojo vero, ples, meditacijo in izdelovanje prijetnih mo`i~kov.

Eurojam program

preve~ energije pa smo se zatekli v Energise, kjer smo skejtali, `onglirali … Skratka odpravljali odve~no energijo.

Ob ve~erih smo se lahko sprostili v kinu ali pa se do konca zdivjali v disku.

dan, ki je bil posve~en Evropi, Celebrate Europe day. Po zajtrku smo se odpravili v glavno areno, kjer smo dobili bele rutice, na katere smo zbirali podpise in s tem spoznavali nove prijatelje. Popoldne nas je ~akal Food festival, na katerem smo jedli tradicionalne jedi razli~nih dr`av. Zve~er pa smo ga za`urali na koncertu.

Poleg delavnic, ki so jih pripravile dr`ave, so nam organizatorji pripravili veliko aktivnosti, ki smo jih lahko obiskovali v prostem ~asu. Med choice timeom smo na globusu spoznavali razli~ne probleme, kot so: rasizem, nasilje v {oli, alkoholizem. O razli~ni verstvih in verskih obi~ajih pa smo se seznanili na Faith and Beliefs. Kadar smo imeli

Med samim Eurojamom pa so bili tudi "tisti" dnevi … Prvi tak{en je bil Starburst. Podali smo se na te`a{ko slu`enje skupnosti, ki je obogatilo na{o du{o. O~istili smo otro{ko igri{~e, kopali jarke, sestavljali pti~je hi{ice, izkopavali tlakovce in jih postavljali na novo. [e eden "tistih" dni je bil prav gnil. Od{li smo namre~ na Splash. Ho~e{ no~e{ si bil preprosto moker. Problem je nastal, ~e nisi znal plavati.

Poseben dan na Eurojamu je bil

Zadnje dni pa smo se odpravili v samo zibelko svetovnega skavtstva, v Gilwell park. Tam nas je med drugimi aktivnostmi ~akala tudi proga pre`ivetja, ki pa nam ni povzro~ala prevelikih preglavic.

Celoten Eurojam smo s sodelovanjem na aktivnostih osvajali Friendship Award, ki ga z veseljem in ponosom razkazujemo na na{ih krojih.

Eurojam se je zaklju~il z odli~nim koncertom in velikim ognjemetom.

Nika Kotnik, Ada Finci Terseglav, Nika Murovec, Mia Zager.

Vod SR^KI : vodnik Igor MAJCEN.

^lani: Miha Matav`, Martin [irok, Jaka [krjanec, Jure Ausec, Mihael Rogan,

EUROJAM

Gilwell adventure delavnice

Tudi mi smo imeli dve svoji delavnice v EuroVillu, kjer smo izdelovali lectove sr~ke in panjske kon~nice ter narodne vezenine in ro`ice prijateljstva.

Verjetno si lahko predstavljate doma~o kuhinjo in mamo z vsemi pripomo~ki, ko pe~e pecivo. Na EuroJamu pa je bilo to ~isto druga~e. Namesto pe~ice smo dobili mikrovalovno pe~, namesto korita s teko~o vodo je bila na voljo mokra krpa in skleda z vodo, pa {e tri mize in kup raznovrstne posode. Nobenega predala ali police. A je {lo. Udele`enci so se zabavali in smejali, ko so valjali testo za sr~ke, ki se jim je prijemalo na "valjarje", ker so pozabili potresti moko. Nekateri so izdelali kot las tanke sr~ke, drugi spet za prst debele. Le pravo debelino je bilo te`ko zadeti. Ker so k nam pri{li udele`enci iz razli~nih dr`av, je bilo sporazumevanje prava umetnost. Najve~krat smo govorili drug mimo drugega, saj nekateri niso obvladali niti osnov angle{~ine. So pa zato bolj delale roke in ob koncu dneva smo zadovoljni ugotavljali, da je delavnico obiskalo tudi do 130 zadovoljnih udele`encev. Nekateri so bili tako uspe{ni, da so pobarvali {e panjsko kon~nico ali narisali svoj motiv, ko so ~akali, da se je sr~ek spekel, ohladil ali posu{il. Okra{ene sr~ke so potem vzeli s seboj ali jih poklonili svojim prijateljem.

"Vezenje?!? Pa ne, nooo, to je za stare mame!!!" Tak{ne in podobne odzive sem pri~akovala od udele`enk, predvsem pa od udele`encev Eurojama, ki so prihajali na mojo delavnico. No, pa teh besed nisem sli{ala niti enkrat – prav vsi, ki so pri{li v na{ {otor, so z veseljem ostali in poizkusili …Od 60 do 80 ljudi dnevno se je preizku{alo v ro~nih spretnostih v pravem pomenu besede: vezenje in izdelava ro`ic iz krep papirja pa~ nista ma~ji ka{elj! Na preizku{njo smo postavili vztrajnost ter potrpe`ljivost in na koncu so nastali prav ob~udovanja vredni izdelki. Nekateri so v delavnici pre`iveli tudi po tri ure, nekateri so se vra~ali naslednji dan, nekateri so med delom prepevali, z nekaterimi smo postali pravi prijatelji … Ob~utek delati na delavnici je prav neverjeten. Vidi{ in spozna{ celo mno`ico ljudi – in mnogi izmed njih ti v srcu pustijo stopinje. Stopinje, ki te grejejo {e dolgo po prihodu domov, stopinje, ki ti pri~arajo nasmeh na obraz in iskrico v o~eh. Upam in `elim si, da so ro`ice prijateljstva dosegle svoj namen, da so jih Eurojamovci poklanjali novim prijateljem, in

da so jim dale vedeti, kako malo je potrebno, da nekomu polep{a{ dan in ga razveseli{ …

Po osmih dnevih pe~enja, me{anja, pomivanja, {ivanja in rezanja ter pospravljanja, so se nama `e v sanjah prikazovali sr~ki z ro`icami. Zato je bil `e kar pravi trenutek, da so se delavnice zaklju~ile. Slovo je bilo te`ko, saj smo se z na{imi sosedi v Irish see zelo dobro razumeli. Prispevali smo velik dele` za vse udele`ence. Spomini na lepe trenutke pa nas bodo greli {e dolgo, morda do naslednjega jamboreeja, ko se jim bodo pridru`ili {e novi.

Izjave EJ in ostalo nabijanje

1.^e huj{a{ na Eurojamu, nisi ni~ lep{i. (JureJ)

2.^e imajo kure jajca na toplem, jih imamo lahko tudi mi. (Jernej)

3.Mater so tej Francozi eni ^ehi. (Martin)

4.There are only two kinds of weather in England. It is raining or it is about to rain. (Bla`)

VREME:

Vreme zagotovo bo. Danes bo son~no, dan po v~eraj{njem pa bo padal de`. Zve~er se bo zve~erilo, pono~i pa lahko pri~akujemo temo.

BIOVREME:

Glede na to, da je napoved za danes precej dobra, bodo spremembe ~utili le najob~utljivej{i. ^e pa niste med njimi in vas v kolenih vseeno kaj trga, poglejte pod mizo, morda se tam skriva kaka roka.

JAMOSKOP:

Tisti, ki imate na levi nogi obuto desno nogavico, lahko pri~akujete, da imate na desni nogi levo nogavico. Danes boste videli zelo veliko novih ljudi. Koliko pa jih boste spoznali, je odvisno samo od vas. ^e kje na samem sre~ate Emila, si lahko nadejate dolgega in prijetnega pogovora.

PO^UTJE:

Zjutraj boste zaspani, zve~er pa utrujeni.

DENAR:

Verjetno boste zapravili nekaj funtov v Sainsburyju. Danes je v akciji ~ips.

LJUBEZEN:

Zvezde so vam naklonjene. ^e si boste do ve~era ogledali vse in ne boste na{li svoje prave ljubezni, jutri poskusite znova. Mogo~e je za vas usoden drugi pogled.

Vod SLOW MOTION: vodnica Polona RO@MAN.

^lani: Silvija O{tir, Katja Podvin{ek, Eva Bolha, Maja Gosten~nik, Ur{ka Savi~, Ula Dremel, Nata{a Narat, Mojca @upanc.

Vod U.B.B.: vodnica Katarina SMOLEJ.

Kolekcija EuroJam

Na{a podoba je bila edinstvena in zelo opazna, saj smo s svojo rde~o barvo zanetili pravi po`ar nasmehov in nih~e ni ostal ravnodu{en v na{i dru`bi. Kajti ~e ho~e{ biti na EJ "in", mora tvoj nahrbtnik vsebovati maj~ko in hla~e slovenske odprave. Nepo~esane lase je najbolj{e skriti z li~nim klobu~kom, katerega linije izvrstno dopolnjujejo celostno podobo nasmejanega Evrojamovca/ke.

Piko na i pa naredi rutica z etno vzorcem. Za pristno in nepredvidljivo angle{ko vreme je kot nala{~ li~na vetrovka in za tiste, bolj zmrzljive, krasen pulover.

Kolekcija EJ je bila pravi hit in zaloge so po{le kot bi trenil, zato je `al ne morete dobiti, razen ~e ne ponudite velikega kosa mortadele in par salam….pa {e takrat ne zagotavljamo, da vam bo uspelo.

^lani: Toma` Zavir{ek, @an Pu{nik, Toma` Ko`elj, Ga{per

Tumpej, Karin Erjavec, Ma{a [prajcar, Katju{a [avc, Nastja Slemen{ek, Nina Savi~.

Odbojkarski maraton …

"Dobrodo{li v Ilirski Bistrici na tradicionalnem TOTeM-u, taborni{kemu odbojkarskemu tekmovanju na "khm khm" parketi!" S temi besedami in nasmehom na obrazu je {efica Vida otvorila tekmovanje.

Vreme tudi na koncu poletja ni imelo milosti. De` je primoral organizatorje, da vso zadevo preselijo v dvorano. Pa to prav nikogar ni preve~ motilo. Tisti, ki so na TOTeM pri{li z namenom, da ulovijo zadnje poletne son~ne `arke in dobijo malo barve, so se kar lepo u{teli. No, pa saj ima tudi dvorana svoje prednosti, kot so npr. tu{i in garderobe, streha nad glavo …J!

Prav kmalu (po vseh formalnostih) pa se je pri~elo igrati odbojko. Odbojkarski maraton se je za~el ob 10 uri dopoldan in kon~al ob 10 uri zve~er. Torej 12 ur nepretrgane odbojke. Predtekmovalni del nam je nudil veliko dobre odbojke, {e ve~ pa dobre zabave, saj je veliko ekip pri{lo, da se imajo "fajn" in z namenom sodelovati in ne zmagati! @al pa je skoraj nemogo~e verjeti, da so nekatere ekipe vse skupaj vzele kar preve~ resno in so svojo nezadovoljstvo nad ekipami, ki so pri{le zaradi zabave, tudi jasno kazali na igri{~u! Le zakaj mora vse skupaj biti tako resno, se spra{ujem? No, pa~ vsakomur svoje, bi lahko rekli! V predtekmovanju je 18 ekip odigralo skupaj kar 45 tekem. Tako si lahko bil pri~a veliki borbenosti, {portni sre~i, izmu~enosti, razo~aranju, zmagam, porazom … Lep dan se je prevesil v ve~er, kjer pa `al ni bilo tistega pravega taborni{kega vzdu{ja. Vsako leto se najde nekdo, ki to na TOTeMu to pogre{a. Tudi jaz! Ni ognja, ni kitare, ni petja, ni dru`enja pozno v no~ ... Povedati je treba, da to ni krivda organizatorja (vsaj letos ne), saj so se potrudil in pripravili karaoke ve~er in tekmovanje v `ongliranju (ki je vklju~eval tudi nagrade za zmagovalce). @al pa so skoraj vsi tekmovalci raje od{li v mesto na pija~o, kot da bi ostali v dvorani. Res {koda! Tako so se organizatorji in [o{tanjci (ki so edini ostali v dvorani) zabavali po svoje in se imeli prav "lu{tno".

Drugi dan nas je navsezgodaj zbudila pesem Jaz sem tako zaspan od skupine Zmelkoow. Res prijetno bujenje ☺. Po obilnem zajtrku so se pri~eli odlo~ilni boji. Tu so pri{li na svoj ra~un tudi najve~ji sladokusci in poznavalci odbojke. Ekipe, ki so se prebile v drugi del tekmovanja, so bile zares odli~ne. Med vrsto napetih tekem moram izlo~iti tekmo med

Tudi

Kon~ni zmagovalci TOTeM-a, ekipa RJS iz Izole, je pokazala veliko odbojkarskega znanja! Foto: SiNi.

gledalci so se ob gledanju zabavali vsak na svoj na~in. Je kdo ‘e videl bolj sme{en semafor? :) Foto: SiNi.

Zmaj~ki 2 in ekipo Po~asi, ki je bila prav neverjetna. Velika fanati~nost in borbenost Zmaj~kov 2 s Hugom na ~elu jim je po podalj{ani igri prinesla zmago. Tako je favorizirana ekipa Po~asi zopet izgubila. O~itno ji res ni usojeno zmagati na TOTeMu ☺! Zmaj~ki 2 so svojo borbenost unov~ili tudi v polfinalu in se tako uvrstili v veliki finale. V finalu jih je ~akala ekipa RJS, ki je vse svoje tekmece spravila na kolena brez kak{nih ve~jih problemov. Tako je v finalni tekmi pri{la do izraza malce ve~ja utrujenost ekipe Zmaj~kov 2, ki niso zmogli {e enega velikega podviga. Zmaga je torej od{la v Izolo. Povsem zaslu`eno, moramo priznati. V tekmi za tretjo mesto je po zelo dolgem dvoboju slavila ekipa ^okoladni tornado, ki je z 2:1 v nizih premagala Mine{tro!

Za konec bi nekaj besed namenil tudi organizatorjem. Odli~no, odli~no, odli~no in {e enkrat odli~no organizirano. Veliko" muzike" za malo denarja. Res lepe majice, lepi na{itki, sponzorska darilca za vsako ekipo, odli~na hrana, nasmejani obrazi, dobra volja in {e bi lahko na{tevali.

RSR je jamstvo za uspeh, k vam vrnemo se radi spet ☺!

ZANIMIVOSTI!

·V 2 dneh se je odigralo 53 tekem, 1. dan 12 ur odbojke in 45 tekem ter 2. dan 3 ure odbojke in 8 tekem!

·Sploh veste, da se tekme igrajo brez sodnikov? Torej velja pravilo "fair playa". Prepirov sploh ni bilo!

·V vlogi navija~ev so se najbolje obnesli B'ki iz RZ@ @iri, ki so svojimi zvonci preglasili tudi glasbo v dvorani!

·Napovedovalka Tina (ali `ametni glas Ilirske Bistrice) je pokazala svoje pevske sposobnosti na ve~ernih karaokah, kjer je pa njen glas ni bil ve~ tako `ameten.

·Nekateri so bili prav lepo stilsko urejeni, kot da bi pri{li na modno revijo in ne na tekmovanje. No, so pa vsaj lepo izgledali na igri{~u!

·Ekipa Raufnki iz [o{tanja je na eni zmed tekem svoje nasprotnike `elela zmesti s posebnimi modnimi dodatki (lasulje in zelo, zelo kratke hla~ke), ampak jim to ni uspelo. Vseeno so tekmo visoko izgubili.

·Dopinga organizatorji niso zasledili. So pa opazili neke ~udne seanse ekipe Jagode iz RST. Baje je to bila neka posebna molitev k boginji `ogi in boginji sre~e!

·Mali oz. Gregor iz zmagovalne ekipe RJS meri v vi{ino nekaj ~ez dva metra. [e sam ne ve to~no koliko, saj se, odkar je zrasel do dva metra vi{ine, raje ve~ ne meri ☺!

·Prelc je proti Siniju spet izgubil v ko{arki. Pa saj to ni ni~ ve~ novega!

·Naslednji TOTeM je malce vpra{ljiv. Igri{~e za odbojko na mivki je namre~ v zelo slabem stanju (mivke je baje samo {e za vzorec), ob~ina kot lastnica pa `al ni~ ne naredi za izbolj{anje stanja. Mogo~e pa bo kak{en mestni veljak ali pa sam `upan prebral tale ~lanek in se bo stvar do naslednjega leta izbolj{ala. Druga~e bo TOTeM naslednje leto spet v {portni dvorani!

Ena izmed ~udnih seans Jagod. Foto: LU^O.

Temeljita priprava na tekmo lahko prinese veliko prednost na igri{~u. Foto: Grega Bo‘i~.

Brezalkoholni koktajli

Mavri~na ribica

Sestavine:

o0,5 dcl borovni~evega soka, o0,5 dcl soka tropskih sade`ev,

o0,5 dcl ananasovega soka, o0,5 dcl pomaran~nega soka.

Priprava:

Zme{ajte sestavine v vr~u ali me{alniku za koktajle. Servirajte s kockami ledu in dekorirajte z nabodalcem, na katerega nanizate nekaj borovnic, nekaj listov mete in rezino pomaran~e ter slamico.

Pokahontas

Sestavine:

o0,5 dcl pomaran~nega soka, o0,5 dcl gostega mareli~nega soka, o0,5 dcl gostega breskovega soka, o0,2 dcl o`ete limone.

Priprava:

Zme{ajte sestavine v vr~u ali me{alniku za koktajle. Servirajte s kockami ledu in dekorirajte z rezino pomaran~e ter slamico.

Alica v de`eli ~udes

Sestavine:

o0,5 dcl malinovega sirupa, o0,5 dcl pomaran~nega soka, o0,5 dcl ananasovega soka, onekaj `lic stepene sladke smetane.

Priprava:

Zme{ajte sestavine v vr~u ali me{alniku za koktajle. Servirajte s kockami ledu in dekorirajte s slamico.

S teorijo, kako naj bi nastalo vesolje, se ukvarja kozmologija. Kozmologija je v glavnem teoreti~na znanost, ki predvsem temelji na odkritjih fizikov, matematikov, kemikov in astronomov. Medtem ko se astronomija ukvarja predvsem z opazova-

Slika prikazuje najgloblji posnetek vesolja kadarkoli posnetega v vidni svetlobi. Gre za posnetek vesoljskega teleskopa Hubble, ki je bil v ta namen kar tri mesece neprekinjeno usmerjen v isto to~ko neba. Najbolj oddaljene galaksije na sliki so od nas oddaljene kar 13 milijard svetlobnih let, kar pomeni, da jih gledamo tak{ne, kot so bile, ko je bilo vesolje staro le pet odstotkov dana{nje starosti. Opazimo lahko, da nekatere izmed njih {e niso razvile zna~ilne spiralaste oblike.

Primo` Kolman primoz.kolman @ yahoo.com

Veliki pok ali "big bang"

njem gibanja nebesnih teles, pa kozmologija `eli pojasniti dogajanja tudi v tako ekstremnih razmerah, kakr{ne si lahko le s te`avo predstavljamo. Na podlagi dognanj sodobne fizike, matematike, kemije in astronomije kozmologija posku{a opisati vesolje, v katerem bivamo in del katerega smo. Kozmologija sku{a tudi razlo`iti, kako je vesolje nastalo ter kako se bo kon~alo, zakaj je tak{no kot je ter kak{no bi bilo, ~e bi …

V zadnjih desetletjih je na podro~ju kozmologije pri{lo do presenetljivih odkritij in teorij, ki so tudi podprte z dokazi. Danes prevladuje mnenje, da se je vesolje za~elo pribli`no pred 15 milijardami let z velikim pokom, ~eprav so {e pred dobrimi 50 leti mislili, da gre za stati~no, nespremenljivo vesolje. Eden zagovornikov stati~nega vesolja je bil tudi Fred Hoyle in zanimivo je to, da je prav on vpeljal posmehljivi izraz veliki pok v enem od svojih nastopov proti teoriji velikega poka. Kar dvajset let je trajalo, da so fiziki, matematiki, kemiki in astronomi zbrali dovolj dokazov o tem, da se je celotno vesolje rodilo iz goste kepe snovi, mnogo bolj vro~e in goste od katere koli zvezde v vesolju, ta kepa snovi pa {e zdale~ ni bila podobna dana{njim atomom. Le-ta se je potem v eksploziji ve~ala, red~ila in ohlajala, tako, da smo na koncu dobili vesolje z ne{tetim {tevilom galaksij, kakr{nega danes poznamo.

V~asih bi pomislili, ali je sploh mogo~e opisati nekaj tako kompleksnega, kot je vesolje, vendar se zdi, da je ve~krat la`je opisati Sonce ali vesolje kot pa na primer mravljo ali celo ~loveka. V vesoljskih razmerjih nas podrobnosti niti ne zanimajo. Ko pa izpu{~amo podrobnosti, so stvari enostavneje opisljive. Neka druga galaksija

ima morda druga~no obliko od na{e, pa kljub temu vemo, da je sestavljena iz prav tak{nih zvezd, kopic in meglic kot na{a. In ne samo to! V njih najdemo prav tako razli~ne tipe zvezd kot v na{i, le da so morda malo druga~e razporejene. Na ta na~in z opazovanjem drugih galaksij posredno spoznavamo lastno. Opazovanja bolj oddaljenih galaksij nam govorijo o njihovi zgodovini, saj svetloba od njih potuje do nas tudi ve~ milijard let. Astronomi so ugotovili, da so tako oddaljene galaksije praviloma druga~ne od tistih, ki so bli`je nam. Ker so premlade, {e niso razvile zna~ilne spiralaste oblike. Poleg tega je tudi njihova kemijska sestava druga~na. To pa nam govori prav o tem, kak{na je bila pravzaprav na{a galaksija pred tolikim ~asom.

Danes kozmologi lahko opi{ejo zgodovino vesolja vse do trenutka, ko je bilo staro pribli`no eno sekundo. ^eprav se sekunda zdi zanemarljiva v primerjavi s 15 milijardami let, kolikor naj bi bilo vesolje staro, pa imajo prav razmere, ki so vladale v prvi sekundi nastanka vesolja poglaviten vpliv na obliko in morda celo na naravne zakone (fizikalne, kemijske, …), ki vladajo dana{njemu vesolju. Prav to je razlog, da delo kozmologov {e zdale~ ni kon~ano. Fiziki bodo morda odkrili {e

kak{ne nove zakonitosti, ki vladajo v {e bolj ekstremnih razmerah, kot jih lahko danes zagotovimo v laboratorijih. Morda bo za to potrebna gradnja novih, ve~jih pospe{evalnikov, ali kaj podobnega. To pa je seveda povezano z velikimi denarnimi vlaganji.

IMETI VOD GG

Barbara Ba~nik - Ba~a

barbara.bacnik @ rutka.net

Prva vodova akcija

Kot je bilo obljubljeno, se v rubriki za GG vodnike tokrat posve~amo planiranju dogodiv{~ine. Oktober je kot nala{~ mesec za prvo vodovo akcijo, dovolj je {e son~nih `arkov, listja in kostanja na pretek, {ola v po~asnem zagonu in vsi smo `eljni dogodiv{~in. Najpomembnej{e pravilo, ki se ga mora vodnik dr`ati, je: naj bodo v planiranje in izpeljavo akcije vklju~eni vsi ~lani voda.

1.DEMOKRATI^NA IZBIRA:

Vedno sku{ajmo izhajati iz potreb voda potreb voda potreb voda potreb voda in realnih mo`nostih za izvedbo akcije. Zastavljamo jim vpra{anja, kot so: Kam bi radi {li in kaj si `elite po~eti? Dober vodnik tudi ve, kje v znanju so ~lani {ibki, in to ga vodi pri odlo~anju. ^e jim orientacija predstavlja veliko oviro, jih seveda ne bo na akciji poslal vsakega posebej v gozd, po drugi strani pa je cilj to {ibkost izbolj{ati, znanje osvajati. Pripravimo la`jo nalogo vrisovanja in kro`no pot z nalogami, ki se je lotijo v skupini.

Ko nam na{i ~lani na{tevajo, kaj vse si `elijo, predloge zapi{emo in jih nato realno obravnavamo. Preko pogovora in predvidevanja mo`nih situacij ter nev{e~nosti, se skupaj odlo~imo kot kot vod vod vod vod vod za eno od variant.

2.CILJI IN METODE:

^lanom moramo pribli`ati idejo o osvajanju znanj na akcijah tako, da jim razlo`imo, kako pomembno je. Brez tega ne more{ pre`iveti v naravi, ali je cilj osvojiti ve~ ve{~in kot ostali vodi v dru`ini. Motivirajte jih. Seveda bo zabava, hkrati pa osvajanje izletnika, prepoznavanje in iskanje sledi ter obisk kak{nega dogodka. Metode Metode Metode Metode Metode vodove akcije so lahko zelo razli~ne; od bivaka, izleta, do orientacije, podajanja znanja s primeri, u~enja preko izku{nje, do izdelovanja, obiskovanja. Vedeti pa moramo, zakaj GG-jem ne ka`emo odtisov sledi `ivali le na papirju, ampak jih peljemo v gozd in skupaj poi{~emo prave primere.

3.DELITEV DELA:

^e vsaj malo poznamo svoj vod, vemo kdo se prostovoljno javlja za razli~na opravila, koga je potrebno vzpodbujati in kdo se rad skriva v ozadju. Zavestno Zavestno Zavestno Zavestno Zavestno jih moramo vklju~iti v celoten proces in upo{tevati njihove interese kot tudi sposobnosti, vrline. Vsak naj opravlja naloge, ki mu le`ijo in je v njih dober, tako skozi proces vsi skupaj rastejo in se razvijajo.

Uresni~evanje zastavljenega, izvedba akcije:

Vodnik poskrbi za varnost, obve{~anje star{ev, prevoz in morebitne nakupe vstopnic, za zemljevide in skupno opremo. S spontanimi odnosi se bo uresni~eval vodov duh, porajali se bodo konflikti in tudi lepi trenutki. Vodnikova naloga je opozarjati na nevarnosti,

vzpodbujati ~lane k delu in zabavi, hkrati pa slediti zastavljenim ciljem po osvajanju znanja, utrjevanju `e osvojenega in tako graditi svojo in njihovo taborni{ko pot. taborni{ko pot.

4.NE POZABI NA VREDNOTENJE:

Seveda ne gre za vpra{alnike ali formalne pogovore. ^lane spontano povpra{amo, kako se jim zdi, kako bi lahko bilo druga~e, ~e so zadovoljni z akcijo ... Dobra ideja je tudi pisanje vovodove kronike dove kronike dove kronike, kjer ~lani preko opisovanja podajajo tudi svoje zaznave in sodbe o sebi, drugih in o vsem, kar jih obdaja, pa {e za trajnej{i zapis gre. Saj ste `e vsi kdaj do`iveli, kako zabavno je prebirati stare kronike izpred let in obujati spomine.

PREDLOG VODOVE AKCIJE:

• Dobimo se v rodovih prostorih in vzamemo skupno opremo.

• Odidemo na avtobusno ali `elezni{ko postajo.

• Podamo se na nek hrib v bli`nji okolici.

• I{~emo sledove `ivali in nabiramo u`itne plodove.

• Z dovoljenjem pri planinski ko~i zakurimo ogenj in pe~emo twist ter hrenovke, pijemo ~aj iz termovke in se ba{emo s sladkarijami.

• Igramo nogomet in pi{emo vodovo kroniko.

• Po poti nazaj se razgledujemo in se u~imo na{teti okoli{ke hribe.

• V glavnem mestu obi{~emo hi{o eksperimentov ali si ogledamo uli~no gledali{ko predstavo.

• Utrujeni, a zadovoljni se vra~amo domov in debatiramo o pravkar do`iveti dogodiv{~ini.

• Na postaji se poslovimo in star{i ~lane odpeljejo domov. ^ESA VODNIK NE DELA:

• Ne daje predlogov za akcijo, ki niso primerni za GG-je.

• Ne vsiljuje svojih interesov.

• Ne na~rtuje vsega sam.

• Ne nosi vse skupne opreme.

• Ne pla~uje za svoje ~lane.

• Ne "za`ira" svojih ~lanov, prinese kaj za vse.

• Ne opravlja dela namesto otrok.

• Ne gleda skozi prste v primeru konfliktnih situacij.

• Ne nosi skupnih smeti v dolino sam.

• Se ne sramuje svojih ~lanov.

• Ne pozabi obvestiti star{ev o uri prihoda.

Posladkaj se s tur{kimi le{niki in pokalinom

Od vseh letnih ~asov ravno jesen najbolj bogato oblo`i mizo ljubiteljem pre`ivetja v naravi tako s sadjem kot z ostalimi plodovi, zato sem se te`ko odlo~il, katerega izmed teh bi predstaviti tokrat. Tabornik naj bi znal pre`iveti in si poiskati kaj za pod zob v gozdovih in gmajnah, kaj pa v mestu? Pozabimo tokrat na trgovine, restavracije in pomislimo na naravo. Mestno naravo predstavljajo parki in razni nasadi, zato bom tokrat predstavil dve rastlini in njune plodove, ki ju ne poznamo najbolje, pa sta vsekakor vredni tega.

Pokalin, razhudnikovke (Physalis alkekengi, solanaceae), drugo ime: vol~je jabolko

Pokalin je ve~letna zel, ki najraje raste na svetlih krajih. Sadijo ga kot okrasno rastlinje, ali pa podivja in rase kot plevel. Steblo je enostavno s suli~astimi listi. Cveti z zelenimi ali belkastimi cvetovi in je kot cvetlica dejansko nezanimiva. Iz zelene anonimnosti se zbudi {ele jeseni z rde~imi sr~astimi lampijon~ki, v katerih se skrivajo rde~i plodovi.

Plod predstavlja rde~a jagoda, ki je skrita v lampijon~ku. Je podobne sestave kot majhen paradi`nik, sladkega okusa in bogata z vitamini. Ovoj lampijona je neu`iten in grenkega okusa, zato ga ne jemo.

Omenjeni rastlini in plodovi so dokaj zna~ilni in ju ne moremo zamenjati s kako neu`itno ali strupeno rastlino. ^e pa boste v dilemi, ni potrebno tvegati ☺ . Poleg tega ne pozabite izkoristiti son~nih dni {e za nabiranje kostanja, ki ga lahko zaklju~ite s peko v `erjavici v dru`bi prijateljev.

Tur{ka leska, brezovke (Corylus colurna, betulaceae)

Na sprehodih ste verjetno `e kdaj opazili na vejah nekaterih dreves nekak{ne pajkaste tvorbe in se spra{evali, ali ne gre tukaj za nekak{no drevesno bolezen ali pa ste kot {olarji posku{ali s tem, ~e{ da je pajek, fantje stra{ili dekleta (ali pa ste dekleta stra{ile fante, nikoli ne ve{ ☺).

To bi lahko bil plod tur{ke leske. Tur{ka leska je sorodnica navadne leske in jo ponavadi sadijo v parke ali okoli hi{, saj jo odlikuje visoka piramidalna kro{nja, od tam pa se je ponekod `e preselila v divjino. Podobnost z navadno lesko se ka`e tudi v obliki listov, ki so jaj~asti in `agasto zob~ani, vendar bolj grobo gubani, spomladi pa ne moremo spregledati za leske zna~ilnih rumenih ma~ic oziroma "klobasic", ki trosijo rumen pelod.

Ne pozabimo, da so le{niki med energijsko najbolj bogatimi `ivili. Le{niki tur{ke leske so take oblike kot navadni, skrivajo se v ovojih z lasastimi izrastki, ti pa so zrasli v zna~ilne kopu~e v velikosti pesti (glej sliko). Tako dobimo v taki gru~i tudi ve~ kot {tiri le{nike.

Kako naj se la`je u~im?

Prispevek v prej{nji {tevilki se je kon~al z vpra{anjem kak{no je tvoje prepri~anje o u~enju in smiselnosti le-tega. Raziskave ka`ejo, da na{e prepri~anje mo~no vpliva na na~in u~enje in na pomnjenje snovi: ~e smo prepri~ani o prakti~ni uporabnosti snovi in ve{~in, ki si jih moramo zapomniti, bo tudi u~enje manj naporno in pomnjenje bo dalj{e. V nasprotnem primeru, torej, ~e smo prepri~ani, da snov nima prakti~ne uporabnosti, bo u~enje bolj naporno in s kraj{im ~asovnim u~inkom.

Kaj narediti s svojimi prepri~anji?

Vsa na{a mnenja, prepri~anja, stali{~a in vrednote so tudi na{i motivacijski dejavniki – pozitivno stali{~e o uporabnosti in vrednosti znanja nas motivira za u~enje. Drugi ljudje (u~itelji, stare{ine, star{i) nas lahko spodbujajo in pomagajo, glavno delo pa moramo opraviti sami. Sami moramo iskati smiselnost u~enja, razmi{ljati o uporabnosti, izgrajevati vrednote. Zagotovo bomo sami na{li veliko razlogov za znanje in obvladovanje razli~nih ve{~in.

Razli~ne na~ine uspe{nega u~enja `e poznate, to so pozorno in aktivno branje z razumevanjem, ve~kratno ponavljanje, u~enje po kraj{ih celotah, u~enje z miselnimi vzorci ipd. Neko~ so bili mnenja, da je dovolj obvladati navedene metode u~enje, ve~krat ponavljati in u~enje je uspe{no. Zadnje ~ase strokovnjaki opozarjajo {e na drugo plat u~enje, in sicer govorijo o mentalnih strategijah. Gre za razli~ne na~ine predstavljanja, razumevanja, povezovanja in analiziranja obravnavane snovi. Za tiste, ki so jim ra~unalniki bolj doma~i, lahko re~emo, da gre za procesiranje informacij. Prav tako so

zelo pomembni ~ustveno-motivacijski dejavniki. Mednje sodi samovrednote-

nje, oziroma do`ivljanje in presojanje svojih zmo`nosti – nekdo, ki je prepri~an, da mu matematika ne gre, se jo bo zagotovo u~il s te`avo. Lahko nasprotujete z argumentom, da gre u~encu zares slab{e matematika, toda sprememba prepri~anja, da zmore, bo zagotovo izbolj{ala rezultat. Naslednji dejavnik je pripisovanje svoje uspe{nosti lastnemu prizadevanju in naporu, ne pa slu~aju – nekdo, ki je prepri~an, da je dobra ocena rezultat slu~ajnih okoli{~in, ne pa lastnega truda, ne bo kaj dosti motiviran za u~enje. Pomembna dejavnika sta {e znanje obvladovanja negativnih ~ustev kot so strah, jeza, negotovost, tesnoba ter reagiranje v frustracijski situaciji. Frustracijska situacija je stanje napetosti, ko ne moremo

zadovoljiti dolo~enih potreb. Premagovanje tak{nih stanj brez izbruhov negativnih ~ustev in agresije je zelo pomemben na~in obvladovanja samega sebe in je pomembno za na{e splo{no delovanje v skupnosti, enako tudi za na{e u~enje. Frustracijsko situacijo lahko premagamo tako, da zadovoljevanje potrebe prelo`imo za dolo~eno ~asovno obdobje, zamenjamo cilj, i{~emo podoben cilj idr.

Dana{nje teorije u~enja v ospredje postavljajo aktivno vlogo u~enca, oziroma u~e~o se osebo (vse pogosteje so to tudi odrasli). U~enec naj bi se najpogosteje u~il s problemskim u~enjem. Gre za samostojno odkrivanje in razre{evanje problemov, u~itelj pa le pomaga in usmerja.

Foto: Sini.

Hajk

Zbiranje oblakov, pribli`evanje no~i. Sredi gozdne poti stoji pet PP-jev okrog zemljevida, na hrbtih imajo te`ke nahrbtnike, vsak predlaga drugo pot. Hajk.

Kot hajk si lahko predstavljamo mnogo stvari. Nekdo bo rekel, da je to ~isto navaden pohod, mogo~e hoja z nahrbtniki, polnimi opreme, tretji bo trdil, da je hajk no{enje vse opreme na taborjenje vklju~no s kemi~nim strani{~em in plinskimi jeklenkami. Naredimo kompromis in vzemimo, da je hajk nekak{na hoja do prostora za bivakiranje, na katerega nesemo le nujno opremo.

Eden najpomembnej{ih dejavnikov pri hajku je ravno oprema. Pozorni moramo biti, da s seboj ne vzamemo nepotrebnih stvari, {e bolj pa moramo paziti, da doma ne pustimo nujnega. No`, sekira, aluminijast kotli~ek, spalna vre~a in armafleks … so nujna oprema, da sploh ne omenjam {otork, iz katerih se naredi bivak. Pri izbiranju {tevila {otork je potrebno imeti v mislih, da jih ni nikoli preve~, ~eprav so eden te`jih delov opreme, a to odtehta njihova vsestranska uporabnost. Izdelava bivaka, podlaga za spanje, ogrinjalo v de`ju, pregrinjalo za spanje –{otorki lahko upravi~eno re~emo najpomembnej{i del opreme. Ko imamo enkrat seznam nujne opreme, moramo razmisliti o mo`nosti, kako bi zmanj{ali te`o opreme na spisku, torej, poiskati la`je razli~ice nekaterih pripo-

mo~kov. Mogo~e le ni najbolj pametno sredi poletja vzeti najdebelej{e (in seveda najte`je) spalne vre~e, pa tudi brez lito`eleznega lonca se bo dalo kuhati.

Pametno je, da si `e pred odhodom za~rtamo pot, ki nas bo vodila do kon~ne destinacije. S tem se izognemo kak{nim neljubim presene~enjem, ~eprav je bolje le okvirno pregledati zemljevid in pribli`no dolo~iti ve~ poti, ki jih izberemo kasneje. Seveda to ni nujno, odvisno pa je od tega, kak{en avanturist ste. Pametno je izbrati predvsem gozdne poti, ki so najbolj prijazne za hojo, ponavadi pa tudi dovolj urejene za udobno hojo. Pretiravati pri izbiri poti ni pametno v nobeno smer – avtoceste niso najbolj{i kraj za hajkerje, pa tudi azimut varianta se lahko izka`e za zelo zahrbtno. Mogo~e se nam zdi tisti kilometer strmega gozda zdi bolj vabljiv kot ve~kilometrski ovinek po poti, a

s te`kim nahrbtnikom se nam bo hrib resni~no zameril, ponavadi nekje v sredini, ko obti~imo sredi robidovja in ne moremo ne naprej ne nazaj.

Najprimernej{a skupina za hajk je gotovo vod PP-jev ali starej{ih GG-jev. Ti so `e dovolj samostojni, da bodo varno pri{li na cilj v primeru, da hodijo sami. [tevilo hajkerjev naj se giblje nekje od {tirih do osem oseb, nikakor pa ne ve~ kot deset. To je {e predvsem pomembno zaradi druge plati hajka, ne tiste, ki obsega hojo, temve~ na{o psiho. Vodu, ki je prvi~ sam na hajku, se bo seveda zgodilo, da se bodo do cilja sprli, obupani bodo zaradi te`e nahrbtnikov in hoja jim bo mu~enje. Ravno te skrajne situacije jih bodo kot vod {e bolj povezale in zdru`ile in ravno iz takih akcij nastanejo najtrdnej{a taborni{ka prijateljstva.

Organizacija hajka ni zapletena. Sicer si jo lahko sami zapletemo, ampak {e vedno velja, da so hajki, katerih organizacija si skoraj ne zaslu`i pomena, v rodu postali legendarni. Sicer vzdu{je med samo hojo mogo~e ni bilo najbolj{e, ampak taki pohodi zlepa ne gredo v pozabo. ^ez nekaj let bodo glavna tema pogovora ob ognju in glavno zanimanje mlaj{ih tabornikov ter vir lepih spominov udele`encev.

S estri O dgovarjata S otrpinom

Pozdravljeni, dragi sotrpini! Pa za~nimo tokrat z neko globljo mislijo: Preteklost je zgolj in le, ~e obstaja ta trenutek. Sedanjost je zgolj in le, ~e obstaja ta trenutek. Prihodnosti ni, ker obstaja zgolj in le ta trenutek ... (Toma` Korelc)

... zato `ivite vsak trenutek posebej, in ne bo vam `al, ker bo `ivljenje imelo smisel.

Pisali pa ste nama takole:

VPRA[ANJE:

Dragi Kuhla in Kahla!

Najprej naj vama povem, da je vajina rubrika res super, saj imamo najstniki cele kupe te`av, ki jih ne znamo re{iti sami, ampak z vajino pomo~jo gre pa veliko la`je.

No, pa bom pre{el kar k mojemu glavnemu problemu, ki se imenuje KAJENJE! Ja, saj vem, grozno, sem tabornik in `ivel naj bi zdravo z naravo. Vsi pa vemo, da kajenje {koduje na{emu zdravju, sam se tega {e kako zavedam, toda ko sem za~el kaditi, sem mislil, da lahko neham kadar koli. Zdaj pa si res `elim, da bi nehal, ampak ne morem. Prosim, pomagajta mi, mogo~e vidve vesta, kako se lahko discipliniram in poskrbim za svoje zdravje.

Kadilec

VPRA[ANJE:

Hoj!

Zdi se mi, da me cel svet sovra`i! Ko sem v dru`bi s prijatelji imam ob~utek, da grem vsem na `ivce in da bi radi videli, da me sploh ne bi bilo med njimi. Najhuje je, da se mi ta ob~utek pojavlja tudi, ko sem z dru`ino ali s svojim fantom. Mogo~e je krivo tudi to, da sem zamenjala {olo in neprestano mislim, da se vsi posmehujejo samo meni, ki itak ni~ ne vem in ne znam. Sploh se ne morem sprostiti, pa ~eprav sem z ljudmi, ki so me imeli vedno radi in jaz njih. Tudi, ko sva skupaj s fantom, imam ob~utek, da bi najraje kar {el stran od mene in da me ne mara ve~! Kuhla in Kahla prosim pomagajta mi!!! Znorela bom!!!

Solzica

ODGOVOR:

Dragi mladi kadilec, prvi korak je `e storjen, in to je, da se zaveda{ svojega problema in ga `eli{ re{iti, hkrati se zaveda{, da ne bo lahko, da bo{ morda celo potreboval kaj pomo~i. No svetujeva ti, da se najprej dokon~no odlo~i{ in stoji{ za svojo besedo: NEHAL BOM KADITI DANES! O tem pove{ ~im ve~ ljudem (prijateljem, sotabornikom, sestri, bratu, punci, ...) in si tako ustvari{ okolje pritiska, ki ti bo prepre~eval ponoven poraz. Seveda pa mogo~e ne bi bilo slabo, da se odpravi{ v lekarno in se pozanima{ o vseh mogo~ih obli`ih, `ve~ilnih in podobnem, ki ti lahko pomagajo na tvoji novi zdravi poti. Sre~no, nekadilec!

Vsi nasvetov potrebni pi{ite na SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla @ gmail.com.

ODGOVOR:

Pozdravljena! Solze na stran in glavo pokonci. V tvojem primeru ti manjka samo dobra mera samozavesti in zaupanja vase, svoje sposobnosti, dejanja. Najti bo{ morala svoj na~in, kako se otresti vse te negativnosti in pesimizma; mogo~e ne bi bilo odve~, da se doma nekomu zaupa{ in skupaj stopita do {olske pedagoginje oziroma psihologinje, in tako sku{ate re{iti problem, ki {e zdale~ ni nujno za lase privle~en. Morda ima{ kake travme iz zgodnjega otro{tva, ki jih nisi razre{ila in te ovirajo na tvoji poti do sre~e. Zaupaj svojemu notranjemu glasu in pogumno naprej.

Nama se resni~no kar srce para ob tovrstnih pismih, upava pa, da le ni tako hudo povsod in vam vsem `eliva {e veliko jesenskega sonca, topline, vznemirljivih novih taborni{kih akcij in ponovnih {olskih ljubezni. U`ivajte!

Irena Jeretina irena @ rutka.net

Ve~ja u~inkovitost vodnika pri delu z vodom

Z novim {olskim se za~enja tudi novo taborni{ko leto, z njim pa nova vodova sre~anja. Letni programi za delo z vodom so napisani. Vsak vodnik ve, katera znanja bi v tem letu rad posredoval svojim mladim tabornikom, pa tudi sve`ih idej, kako ta znanja predstaviti na kar najbolj zanimiv na~in, je ogromno. Vse je torej pripravljeno. "Letos bomo pa res delali in se kaj nau~ili," je odlo~en vodnik. In vendar ga `e prvo vodovo sre~anje pogosto razo~ara.

Vir: http://student.dei.uc.pt/~alexp/scoutimage/index.html.

^lani voda so nezainteresirani, ne poslu{ajo vodnika, ko jim z navdu{enjem pripoveduje, kaj vse bodo po~eli ~ez leto. Ne zanimajo jih taborni{ka znanja, raje bi igrali nogomet, ali pa se jim mudi na rojstni dan so{olke. Rutice so pozabili doma ali pa so "ravno zdaj v pralnem stroju". Vodnik se zaman trudi, da bi jih umiril in motiviral za dejavnost, ki jim jo je bil skrbno pripravil. Otroci se pogovarjajo med sabo, norijo okoli, se smejijo nor~ijam, ki jih uganjajo drugi in se ne zmenijo za svojega vodnika.

@e dve ali tri tak{na sre~anja, ki se ne odvijajo tako, kot si jih je zamislil in na~rtoval vodnik, tudi njemu mo~no zmanj{ajo motivacijo. Kmalu pozabi na letni program in na cilje, ki si jih je zadal na za~etku leta. Skrbne priprave na vodova sre~anja se mu zazdijo ne-

smiselne. Vodova sre~anja tako minevajo neorganizirano in brez pravega cilja. Pa ne zato, ker vodnik ne bi vedel, kaj po~eti z mladimi taborniki, ali ker jim ne bi znal na pravi na~in posredovati taborni{kih znanj, pa~ pa zato, ker jih enostavno ne more pripraviti do tega, da bi ga sploh poslu{ali. PomanjPomanjPomanjPomanjPomanjkanje discipline je tisto, kar vodniku kanje discipline tisto, kar vodniku kanje discipline je tisto, kar vodniku kanje discipline tisto, kar vodniku kanje discipline najve~krat daje ob~utek nemo~i in najve~krat daje ob~utek nemo~i in najve~krat daje ob~utek nemo~i in najve~krat daje ob~utek nemo~i in in mu pogosto jemlje motivacijo za mu pogosto jemlje motivacijo za jemlje motivacijo uspe{no delo z vodom uspe{no delo z vodom vodom.

Taborniki se v svoji vzgoji mladih sku{amo razlikovati od {olskega sistema. Svoje avtoritete ne gradimo na mo~i, kaznovanju, prisili in omejevanju. Z mladimi `elimo vzpostaviti spro{~en in pristen odnos, ki temelji na prostovoljni udele`bi tako z ene kot druge strani. Problem pa se najve~krat ka`e v tem, da nam prav tak prijateljski odnos pogosto ote`uje vzpostaviti primerno disciplino.

Smernice moderne {ole vse bolj poudarjajo nove vzgojne pristope, ki opu{~ajo uporabo mo~i in zmanj{ujejo distanco med u~itelji in u~enci. Marsikatere predloge in nove metode lahko nekoliko prirejene s pridom uporabimo tudi pri vzgoji mladih tabornikov.

Eno od pomembnih spoznanj moderne vzgoje je, da se je u~enec (tudi mladi tabornik) pripravljen u~iti oz.

sodelovati

Dober odnos med vodnikom in ~lanom voda

zajema: -odprtost (direktnost in po{tenost z obeh strani), -da je vsak prepri~an, da ga drugi ceni, -da se oba zavedata vzajemne odvisnosti, -da lahko vsak zase raste in razvija svojo kreativnost, individualnost, -skupno zadovoljevanje potreb (ne eden ne drugi ne more zadovoljevati svoje potrebe na ra~un drugega).

Sli{i se lepo in predvsem skladno s taborni{kim na~inom vzgoje. Kako la`je dose~i tak odnos s ~lani na{ega voda pa v naslednjih {tevilkah Tabora.

Literatura: Thomas Gordon: Trening ve~je u~inkovitosti za u~itelje (Be~aj, 1992).

takrat, kadar je odnos med njim in u~iteljem (vodnikom) dober.

TABORJENJA

Taborjenje na Siciliji

Tri leta nazaj smo se se`anski taborniki odzvali na pro{njo messinskih skavtov za skupni tabor v Sloveniji. Skupaj smo pre`iveli deset nepozabnih dni ob Kolpi. Nih~e si ni upal napovedati, da se bosta dve tako razli~ni skupini tako mo~no navezali ena na drugo. Zadnji dan smo {otore ~istili z lastnimi solzami.

Letos smo obisk vrnili. Julija smo se z GG dru`ino odpravili v Messino na Sicilijo. Kot da bi {li domov, kot da se dve leti vmes sploh ne bi zgodili …

Program za tabor smo pripravili skupaj. Upo{tevali smo tako njihove kot oni na{e obi~aje. Kot temo smo si izbrali dve arabski plemeni, ki se sre~ata, da bi pripravili poroko med princem iz enega in princeso iz drugega plemena. Idealna tema za dve razli~ni skupini. Ustvarjali smo skupne projekte, se u~ili jezika, predstavljali na{o kulturo in se u~ili o njihovi. Domov smo se odpravili s te`kim srcem, a je bila lo~itev vseeno la`ja kot pred dvema letoma. ^e smo se sre~ali drugi~, se bomo gotovo {e tretji~!

Na~elnica rodu RKJ, Se`ana [pela Ro`man

Brez taborjenja mi `iveti ni …

Taborniki rodu Kranjskega jegli~a smo tudi letos poleti v vro~ih julijskih dneh pre`iveli 10 dni pod platneno streho na tabornem prostoru v Umagu, kjer je dolg~as zamenjala zabava, star{e pa prijatelji in vodniki.

Son~no poletno jutro 15. julija je za tabornike RKJ naznanilo te`ko pri~akovani za~etek desetdnevne pravljice, ki ji pravimo tudi letno taborjenje. Zbirno mesto na avtobusni postaji so napolnili otroci vseh starosti, se poslovili od star{ev in se odpeljali novim dogodiv{~inam naproti. Malo pred poldnevom se je pred nami odprl razgled na neskon~no modro preprogo, ki je valovala pred nami – jaaaaaa, morje! Za~elo se je skupno bivanje v naravi, kjer smo spoznavali {tevilne nove taborni{ke ve{~ine, se igrali, peli in se predvsem veliko smeja-

li. Letos so se nam pridru`ili tudi gasilci iz celotnega idrijskega obmo~ja, ki so sicer z nami pre`iveli le prvo polovico taborjenja, a so nas v tem ~asu nau~ili mnogo koristnega in pou~nega o gasilstvu. ^ez dan smo plavali, jahali konje, se odpravili na dvodnevni hajk, celodnevno kopanje ... ob ve~erih pa smo od{li v mesto, pripravili havajsko zabavo in ~isto pravo gasilsko veselico. Kot se za prave tabornike spodobi smo tudi letos krstili nove ~lane in poro~ili kar tri pare. ^as je vse prehitro tekel in `e je napo~il zadnji dan. Obrisali smo si solzice iz o~i in se odpeljali domov. Zve~er smo utrujeni od vseh dogodiv{~in hitro zaspali. Sanjali smo o ~udovitem taborjenju, polnem dobre volje, zadovoljnih tabornikov, smeha, novih prijateljev … sanjali smo o Umagu 2005!!!

Tina Sveti~i~

Ve~ kot devetdeset mladih borov pri Umagu

Taborni prostor ob reki Nadi`i, kjer smo ajdovski taborniki taborili vrsto let, smo `e lani zamenjali z novo lokacijo ob morju. In prav zaradi prijetne izku{nje iz lanskega taborjenja smo tudi to poletje, od 1. do 9. julija, svoj tabor postavili v Sv. Pelegrinu pri Umagu. Taborni prostor v senci hrastovega gozda, ki je ravno prav oddaljen od Umaga, nudi {tevilne mo`nosti za prijetno letovanje in izvajanje raznih taborni{kih ve{~in.

Po ve~ kot dvajsetih letih se je taborjenja ponovno udele`ilo preko devetdeset ~lanov. Mlada ekipa vodnikov je zanje pripravila bogat in svojevrsten devetdnevni program, ki so ga s predanim delom, veliko dobre volje in z vso podporo vodstva tudi uspe{no izpeljali. Najlep{e vtise smo predstavili v posebni poletni izdaji rodovega glasila, ki so ga zadnji dan prejeli vsi tabore~i. Stare{ina Bla` Pra~ek je leto{nje taborjenje ocenil kot novo nepozabno dru`enje, ki je ~lane rodu Mladi bori {e bolj zbli`alo.

Vsakoletno taborjenje in ostali uspe{no realizirani projekti so predvsem rezultat skupnega dela vseh prizadevnih posameznikov in dolgoletne taborni{ke tradicije enega najstarej{ih rodov v Sloveniji.

Anja Kosovel

Sergeja sergy @ rutka.net

Pri`gimo si lu~ke

Pri`gimo si lu~ke je pesmica, namenjena najmlaj{im sr~kom tega sveta, ki pa jo lahko za~uti tudi vsaka starej{a du{e. Besedilo in napev Len~ke Kupper pa se naj v teh dneh dotakne tudi nas.

Pri`gimo si lu~ke, naj nam svetijo, da la`je po pravi poti hodimo. La, la, la …

[e lu~ke pri`gimo, za brate in sestre, za star{e in tete, za vse prijatelje. La, la, la …

Ko sveti mi lu~ka, sonce lahko spi. ^e jutri spet sije, veseli bomo vsi. La, la , la …

Foto: Bla` Verbi~.

Pisalo se je leto 1492, ko je italijanski raziskovalec in trgovec Kri{tof Kolumb pre~kal Atlantski ocean in obrnil poglavje svetovne zgodovine. Sledila je skoraj tristoletna, s krvjo prepojena in ni~ kaj vesela, uvertura v rojstvo Zdru`enih dr`av Amerike. Spra{ujem se, ali jih ravno ta "instant zgodovina" dela tako druga~ne, tako posebne in tako nerazumljene.

Knjiga Mateje Debeljak s preprostim naslovom O, Amerika je odli~en povod za razmi{ljanje o druga~nosti in vle~enje miselnih vzporednic. Obljubljena de`ela, kamor se je v ~asu velike krize med obema svetovnima vojnama zateklo tudi mnogo Slovencev, je v svoj ogromen talilni lonec posrkala ljudi in kulture celega sveta. In nastali so ... Ameri~ani.

"Ameri~ani so zelo skromni ljudje, mnogo bolj kot najbolj skromni Slovenci. So zagrizeni puritanci in zaprise`eni konzervativci, medli, puhli in neskon~no dolgo~asni ..." pravi avtorica, ki je v iskanju znanja in prilo`nosti obiskala de`elo svojih sanj. Tovrstna posplo{evanja navadno niso niti plodna, kaj {ele okusna, vendar je osebna izku{nja avtorice tako prepri~ljiva, na vsakem koraku se ponavljajo~a in izvrstno prelita na papir, da branje postane privla~no.

Natan~na in ute~ena pravila usmerjajo `ivljenja v nevarni de`eli nasprotij. Zdi se, kakor da bi bili ljudje brez njih izgubljeni. Kakor bi verjetno od samega ljubega dolg~asa pomrli brez televizije ali velikih nakupovalnih centrov. @alostno, vendar po prebranem sode~, ~isto mogo~e.

Soo~enje mladega nadebudnega slovenskega ~loveka s tak{no krizo vrednot in identitete je bole~e. @alostno je le, da tak{na kultura postaja v svetu prevladujo~a. Trd bo kruh in

kilava na{a `ivljenja, ~e bomo kdaj morali pozabiti govejo juho in tenstan krompir.

Ob branju se nenehno postavlja vpra{anje o posledicah stikov kultur na globalni ravni. Mateja Debeljak se je po dveh mesecih lahko sre~no vrnila domov. Kako pa lahko ube`ijo in se ohranijo kulture? Je mogo~ svetovni konsenz o sobivanju razli~nih kultur? Ali obstoj mo~nej{ega nujno vodi v asimilacijo? Je sprejemanje druga~nosti prvi korak, ki ga lahko storimo sami ...?

Je` svetuje, vi preberete: Mateja Debelak; O, Amerika

IGRA

@oga i{~e `ivali

Ena od zelo enostavnih otro{kih iger, za katero potrebujemo le `ogo, je igra @oga i{~e `ivali.

Otroci sedijo v krogu. Vsak si izmisli po eno `ival. V sredini kroga se nahaja otrok, ki vr`e `ogo v zrak in pri tem pokli~e eno od `ivali v krogu. Ta mora `ogo ujeti.

^e mu uspe `ogo ujeti, lahko zamenja igralca iz sredine kroga, slednji pa zasede njegovo mesto.

Med igro otroci razvijajo predvsem pozornost, spodbujamo jih k hitremu odzivanju in razvijanju motori~nih sposobnosti.

U`ivajte v igri z `ogo. Po mo`nosti jo izvajajte zunaj v naravi, na sve`em zraku …

Jesen je obrodila sadove in moji gozdni prijatelji `e pridno polnijo svoje ka{~e za zimske dni. Tudi moja taborni{ka bratov{~ina je `ela sadove svojega dela. Na sre~anju, ki ga kli~ejo Naboj, so namre~ podelili "gozdne ogrlice" in nagrado Skavt Peter. Z zanimanjem sem pri~akoval bli{~ in pompoznost, ki si jo prostovoljci za svoj trud vsekakor zaslu`ijo. Tisto javno pohvalo in zahvalo, ki jo je mo~ najti v vsakem priro~niku o delu z ljudmi. Tisto, ki odlo~a o novi dozi ~asa, ki jo z veseljem znova in znova odmerijo taborni{tvu.

No, na moje presene~enje se je zgodilo tisto, ~esar nisem pri~akoval. Vrsta, rokovanje, diplome, nekaj spremnih besed in to je to. Zmagovalec je ta in ta, naslednji dan pa `e i{~emo dobitnika za leto 2006. Res, skromnost je lepa ~ednost; in taborniki res ne smemo zapravljati ne denarja in {e manj ~asa. Za to, da bi prostovoljcem pripravili presene~enje, ki si ga zaslu`ijo. Obred, ki bi jih postavil v sredi{~e pozornosti in jim vlil novo dozo samozaupanja in `elje po {e bolj aktivnem vklju~evanju. Me prav zanima, kaj je ve~ vredno: nekaj deset na novo motiviranih vodij in taborni{ki rod, ki je dobil priznanje in s tem elan za nove zmage, ali nekaj ~asa, ki smo ga z racionalnim pristopom privar~evali?

Stric Volk

tabor @ rutka.net

Avtor: Jaka Bevk - [eki(jaka.bevk @ cmok.si).

Risba: Jaka Bevk - [eki(jaka.bevk @ cmok.si).

Re{itev: Taborni{ka pesmarica.

Nagrajenci iz prej{nje {tevilke

Med poslanimi kuponi za nagradno kri`anko iz {tevilke 9 smo iz`rebali naslednja nagrajenca, ki prejmeta knji`ne nagrade: Ale{ Simon~i~, Celar~eva 31, 1000 Ljubljana in Helena Murgelj, Starine 15, 8222 Oto~ec. ^estitamo!

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na jesenske po~itnice, ali kje bi priredili rodov posvet?

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na jesenske po~itnice, ali kje bi priredili rodov posvet?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, pravi odgovor na vpra{anje. Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, pravi odgovor na vpra{anje. Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

041/490 888 in si zagotovite prostor.

041/490 888 in si zagotovite prostor.