Revija Tabor 2005/1

RAZVEDRILO

celostranske fotografije na 2. in 3. strani novembrskega Tabora je Miha Stra`i{~ar in ne Toma• Sinigajda - SiNi kot smo pomotoma zapisali. Za napako se opravi~ujemo! Uredni{tvo

V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot

Pomo~nik urednika: Miha Bejek

Urednik fotografije: Bla` Verbi~

Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak

Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~, Tina Br`an, Meti Buh, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Irena Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla` Kova~i~, Jernej Kova~i~, Frane Merela, Du{an Petrovi~, Tadej Pugelj, Tone Simon~i~, Ale{ Skali~, Iris Skrt, Matic Stergar, Toma` Sinigajda, Katju{a [avc, Goran Tom{i~ in Jasna Vuradin Popovi~.

Lektoriranje: [pela Gorup.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor @rutka.net, info @zts.org.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 560 SIT, letna naro~nina je 4900 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d..

[tevilka je bila tiskana skupaj s prilogo v nakladi 3800 izvodov.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi

Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127

Naslovnica: Bla` Verbi~

UVODNIK

Dobrodo{li GG-ji!

Kon~no! Dolgo smo ~akali na ta januarski dan, ko je iz{el novi Tabor. Odslej so tudi uradno gozdovnice in gozdovniki ena izmed ciljnih skupin revije, kar je tokrat najve~ja novost. Res je, da smo se `e od septembrske {tevilke pripravljali na to spremembo in vklju~evali nove in posodabljali dotedanje rubrike. Tudi kak{no eksperimentiranje smo si medtem dovolili. Nekateri avtorji so v decembrski {tevilki zaklju~ili z ustvarjanjem dosedanjih rubrik, lu~ sveta so ugledale nove rubrike.

Vsekakor si ne ustvarjamo iluzij, da boste bralci odslej prebrali ves Tabor od naslovne pa do 48. strani. Zanima me, koliko izmed vas vas vsak dan kupi dnevni ~asopis in vsak teden priljubljeno revijo? In koliko vas prebere ves ~asopis oz. revijo od naslovne do zadnje strani? Torej, zakaj bi naj bil Tabor izjema? Ve~ ali manj bo ostalo tako, kot je bilo. Nekateri boste prebrali ve~ji del revije, spet drugi jo boste samo prelistali, redki posamezniki jo bomo prebrali v celoti, ~etrti pa {e vedno godrnjali, da niste zadovoljni in da to {e vedno ni to. Ob tem dejstvu ne morem mimo, ne da bi omenil Juda Goldsteina. Goldstein, star 92 let, je do`ivel pogrome na Poljskem, koncentracijska tabori{~a v Nem~iji in vrsto drugih preganjanj Judov. "O Gospod," je rekel, "ali ne dr`i, da smo Judje tvoje izvoljeno ljudstvo?" Nebe{ki glas je odgovoril: "Da, Goldstein, Judje ste moje izvoljeno ljudstvo." Goldstein odvrne: "Ali ne bi bil ~as, da bi si izbral kak{no drugo?"

Taborova ekipa je z veseljem sprejela GG-je med ciljne skupine revije. Ne glede na to, da vsaj {e slabega pol leta Tabora ne bodo prejemali na dom kot so do sedaj prilogo Gozdovnik. Ker priloge za najmlaj{e - Medota ni v sprejetem finan~nem na~rtu za leto 2005, bodo prej ali slej tudi najmlaj{i med nami postali ena izmed ciljnih skupin revije. Priznamo, da nam to ne "di{i" preve~, vendar smo zaradi re{evanja problematike pripravljeni tudi na to.

Sandi Glin{ek (predstavnik ZTS) in Tomi Tom{i~ (predstavnik ZSKSS) z Lu~jo miru pred mestno hi{o v Ljubljani.

Tisto, kar mo~no pogre{amo tudi ustvarjalci Tabora, ni le pika na i, ampak predvsem v zaznavi bralcev {e marsikaj ve~. Govorim o novi oziroma o spremenjeni obliki revije. @al se spopadamo z vrsto omejitev in prisiljeni smo delati korak za korakom. Spremenjeno obliko na~rtujemo najpozneje v julijsko-avgustovski {tevilki. To, kar vam ponujamo v tej {tevilki, nikakor ni kon~na limita na{e ekipe. To tudi ni nekaj fiksnega, kar bi ostalo nespremenjeno, saj bomo Tabor po potrebah in navdihu {e vedno spreminjali.

Naj vam bo Tabor v pomo~ pri vodenju enot, v prijetno branje, raz{irjanje obzorij. Karkoli, samo da ga boste tako kot njegovi ustvarjalci vsak drugi petek v mesecu nestrpno pri~akovali.

Lu~ miru iz Betlehema 2004 Pridi k sebi

V~asih mora ~lovek dale~, da pride v svoje srce, v~asih pa gre dale~, da vanj ne bi pri{el.

Tako je nagovarjal vse ljudi dobre volje prvi stavek poslanice leto{nje akcije Lu~ miru iz Betlehema. ^as, v katerem `ivimo ta trenutek ljudje, preve~krat brezglavo in napeto porabljamo za hitenje. Hitimo v {olah, na delovnih mestih, po nakupih … Vse premalo ~asa si jemljemo zase. Ne znamo ustaviti koraka, se zazreti okrog in prisluhniti samemu SEBI. Pot, po kateri stopamo celo `ivljenje, je dokaj kratka. Zato bi bilo napa~no, ~e bi ~as porabili le za hrepenenje po materialnih dobrinah. Kajti materialno bogastvo posameznika je merljivo. Zagotovo pa ni izmerljivo notranje bogastvo, ni merila, ki bi izmerilo na{e notranje duhovne ob~utke.

^lovek, ki podari, prenese ali razna{a majhen "plamen~ek", majhno sve~ko, se {ele kasneje zave, kako malo je potrebno, da osre~i drugega in kako malo je potrebno, da naredimo veliko dobro delo drugemu ter nenazadnje sebi. Plamen, ki simbolizira vrednoto MIRU, res prihaja iz kraja, kjer se je rodil Jezus Kristus, a je vendarle namenjen vsem. Namenjen je tebi, meni, njemu … Vsak si simbol Lu~i miru iz Betlehema razlaga po svoje. Prvemu pomeni MIR, drugemu LJUBEZEN, tretjemu VERO in ~etrtemu UPANJE. To so nedvomno vrednote, ki jih ima samo ~lovek, vsak ~lovek si vsaj eno od njih resni~no `eli. Od teh {tirih je zagotovo najdra`ja beseda UPANJE. ^e ima ~lovek upanje, bo zagotovo lahko upal {e na ostale tri.

Veseli me, da se je mojemu vabilu v odbor za pripravo LMB pri ZTS odzvalo kar nekaj ljudi. Lahko re~em, da skoraj vsaj po en predstavnik iz vsakega obmo~ja. Ponosen sem na vas, ki ste si vzeli ~as in {irili poslanstvo leto{nje akcije. V odboru pa upamo, da se bo akciji pridru`ilo {e ve~ rodov. Slabo bi bilo, da ne bi izkoristili enkratne mo`nosti za sodelovanju, prilo`nosti osre~iti sebe in drugega. Le tako bomo skupaj vsaj simboli~no gradili bolj{i svet. Ne obotavljaj se, ne tekaj brezglavo naokoli, ne hiti … ampak "Pridi k sebi!"

Sandi Glin{ek, vodja odbora LMB pri ZTS

Po upanje na Dunaj!

Z nestrpnostjo sem pri~akoval pot na Dunaj. Po pravici povedano, res nisem vedel, kaj naj pri~akujem od te poti. Nisem vernik in do sedaj tudi nisem verjel v pomen Lu~i miru Lu~i miru iz Betlehema iz Betlehema iz Betlehema iz Betlehema Betlehema. Bil sem tudi precej skepti~en glede katoli{kih skavtov in kako se bom ujel z njimi. Kaj kmalu sem ugotovil, da se krepko motim.

Na pot smo krenili v zgodnjih jutranjih urah. Na{a odprava je postala popolna {ele v Mariboru, kjer smo pobrali zadnje potnike. Mislim, da o tem, kako smo skavti res dobra dru`ba, res ni potrebno zgubljati besed. Prav vsak ~lan odprave je dal svoj dele` pri medsebojnem spoznavanju in pri ustvarjanju zanimivih debat. Na odpravi so bili prisotni ~lani organizacij ZTS, ZSKSS, ZBOKSS in SZSO. Res pisana dru{~ina. Vendar med nami ni bilo razlik. Vsi smo skavti. Tako so nam na poti na Dunaj katoli{ki skavti pomagali pri zgibanju na{ih taborni{kih sraj~k, ki smo jih kasneje na sve~ani ekumenski ekumenski ekumenski prireditvi de lili med ostale skavte in s tem promovirali na{o organizacijo promovirali na{o organizacijo organizacijo! Pot je minila zelo hitro in po kraj{em kro`enju po dunajskih ulicah smo pri{li na cilj. Prireditev je bila zame nekaj nepozabnega. Toliko skavtov na enem mestu in vsi so tukaj, da najdejo upanje in ga razdelijo ljudem. [ele tu sem spoznal, kako velik pomen ima lahko Lu~ miru iz Betlehema Lu~ miru iz Lu~ miru iz Betlehema Lu~ miru iz iz Betlehema. Vsak ima prilo`nost, da upanje deli med ljudi, ~eprav samo v obliki simboli~nega plamena.

Risba: Meti

Po kon~ani prireditvi smo od{li v skavtski center, kjer smo se nastanili po sobah in si skuhali ve~erjo. Da pa dneva ne bi bilo prehitro konec, smo od{li na prav poseben sprejem.

Na ta sprejem so bile povabljene vse skavtske odprave, ki so no~ pre`ivele na Dunaju. Ker smo pa~ Slovenci in brez petja ne gre, smo tam pokazali na{e pevske sposobnosti. Italijanski in nem{ki skavti nam niso ostali ni~ dol`ni in kmalu se je ve~er prelevil v pravo skavtsko zabavo s petjem in plesom. Imeniten ve~er je trajal pozno v no~ in po kraj{em sprehodu po prelepo okra{enih mestnih ulicah smo se odpravili spat.

TEMA MESECA

Prireditve, odprave, sprejemi, raznosi …

Leto{njo akcijo smo na dr`avnem nivoju kreativno skupaj pripravljale {tiri slovenske skavtske organizacije (ZSKSS, ZTS, ZBOKSS in SZSO). @e lani, ko smo z geslom ustvarili dru`ino, smo tako skupaj z enim avtobusom od{li po plamen Lu~i miru iz Betlehema (LMB) na Dunaj. Letos je akcija potekala `e {estnajsti~, v Sloveniji pa {tirinajsti~. Z zelo provokativnim geslom smo `eleli vzpodbuditi posameznika, da prisluhne besedam, ki ga nagovarjajo v poslanici.

Prav zagotovo smo si vsi `eleli, da bi tako kreativno sodelovali tudi na lokalnem nivoju. Pa so marsikaterem kraju ostale samo `elje in prazne besede, naj si bo ene ali druge strani. Zato je potreben pogovor in dogovor. Ker samo tako lahko ~lovek svoje `elje, interese in cilje uresni~i.

V nedeljo zjutraj smo od{li k sveti ma{i v latin{~ini sveti ma{i v latin{~ini sveti ma{i v latin{~ini sveti ma{i v latin{~ini sveti ma{i v latin{~ini poslu{at slavne Dunajske de~ke. Ugotovili smo, da so malce bolj{i pevci od nas. Ampak res samo za kak{en odtenek bolj{i. V dopoldanskem ~asu smo si ogledali {e cesarsko cesarsko cesarsko cesarsko cesarsko zakladnico, bo`i~ni sejem in mestne znamenitosti.

Pot domov je bila zelo zabavna. Veliko je bilo petja in pripovedovanja {al. Ker pa je bila tudi utrujenost precej{nja, je marsikdo za kraj{i ~as zadremal. Ob prihodu v Ljubljano je sledilo mu~no poslavljanje od vseh novih prijateljev. S te`kim srcem smo se poslovili in si obljubili, da se {e kdaj vidimo.

Rad bi se zahvali Sandiju za povabilo in prilo`nost, da sem lahko sodeloval pri tej odpravi in tudi prav vsakemu udele`encu za izjemno dobro dru`bo in ~udovit vikend, v katerem sem PRI[EL K SEBI, spregledal in se veliko novega nau~il. Ponosen sem, da sem skavt!

HVALA VSEM!

Najprej smo v torek, 14. decembra, LMB odnesli na Urad za verske skupnosti, naslednji dan pa v General{tab Slovenske vojske, kjer je LMB med bo`i~nico sprejel minister za obrambo gospod Karl Erjavec. Nekaj minut po tej slovesnosti je plamen sprejel {e poveljnik 1.brigade SV polkovnik Branimir Furlan. Poveljnik je {e posebej poudaril in pohvalil dobro sodelovanje med taborniki iz [ale{ke doline, kar nam je bilo v ~ast ter ponos. V zelo spro{~enem in prijateljskem ozra~ju smo pri obeh slovesnostih sodelovali z voja{kimi duhovniki, ki so pripravili bo`i~nice.

Med vikendom sta sledili osrednji prireditvi v Ljubljani in Mariboru. V Mariboru je bila sveta ma{a, ki jo je vodil mariborski {kof dr. Franc Kramberger. Okrog 50 tabornikov iz

Zastavono{e na poti! foto: arhiv RJZ

govor je potekal zelo spro{~eno. Predsednika je zanimalo stanje in vklju~evanje mladih v na{e organizacije. Vsem je za`elel vse dobro med prazniki in tudi v novem letu. Sledili pa so {e sprejemi v Zavodu Zarja (njim bomo namenili leto{nje prostovoljne prispevke), v Parlamentu in pri nad{kofu gospodu Alojziju Uranu.

Zagotovo ste pripravili kaj tudi v va{em rodu ali obmo~ju na temo leto{nje akcije Lu~ miru iz Betlehema. Hvala vam, ker ste na ta na~in naredili najmanj 3 dobre stvari oz. tri dobra dela. Osre~ili ste druge, sebe in naredili dober vtis na ZTS. Hvala vam!

Sandi Glin{ek, vodja odbora LMB pri ZTS

koro{ko-{ale{kega-zgornjesavinjskega obmo~ja je plamen prevzelo pri ma{i, pri kateri so imeli ve~insko vlogo ~lani ZSKSS, kar pa gotovo ni bil pozitiven odnos do na{e organizacije. Po ma{i so se v {kofijski avli pridru`ili {e mariborski taborniki. Prireditev je s svojim govorom nedvomno obogatil mariborski `upan Boris Sovi~, glasbeno piko na i pa je dodal {tajerski glasbenik Peter Janu{.

Najve~ji, ~e ne najve~ji pa zagotovo najvi{ji, podvig pri akciji LMB je opravila me{ana odprava (ZTS - RJZ & ZSKSS) do Kredarice in nekateri celo na sam Triglav.

Po za ve~ino skavtskih stegov in taborni{kih rodov je minil zelo naporen predprazni~ni vikend. V ponedeljek je sprejel LMB in organizatorje predsednik RS dr. Janez Drnov{ek. Po-

LMB v Ljubljani

Prireditev je bila res odli~na. Po ekumenskem bogoslu`ju v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani se je dogajanje preselilo na Magistrat oz. pred mestno hi{o. Nagovori pomembnej{ih osebnosti so bili na veselje vseh prisotnih kratki in zanimivi. Sledila je kratka igra, v kateri so sodelovali pripadniki vseh skavtskih organizacij v Sloveniji, ob kateri so se gledalci malce nasmejali. Po njej se je za~el plamen deliti med ljudi. Da ne bi pri{lo do kak{ne nesre~e oz. prerivanja, je za red poskrbela zelo dobro organizirana taborni{ka varnostna slu`ba slu`ba slu`ba. Na{a pri~akovanja so bila izpolnjena, saj se je prireditve udele`ilo veliko {tevilo ljudi. Z veseljem je bilo gledati staro in mlado, kako z "lu~ko" "lu~ko" "lu~ko" "lu~ko" v rokah in nasmehom na obrazu odhajajo svojo pot. Mi smo svoje naredili. Sedaj je ~as za vas, da pridete k sebi!

Na{i predstavniki na prireditvi v Mariboru! foto: arhiv RJZ

Lu~ miru se neustavljivo {iri. foto: arhiv RJZ

Kljub veliki mno`ici je Sandi razdelil lu~ prav vsakemu ~akajo~emu! foto: SiNi

TABORNI[KE NOVICE

Taborni{ka filatelija

1. Pow-Wow, mednarodni zlet gozdovnikov in gozdovnic. Iz{le so tri zletne razglednice. 31. julija 2004 je bil na po{ti 6250 Ilirska Bistrica na voljo taborni{ki po{tni `ig. Avtor osnovnega znaka zleta (tudi `iga) je Igor Ajdi{ek. Pravilni po{tni taborni{ki `ig je priredil Tone Simon~i~, ki je pripravil filatelisti~no razstavo v taborni{kem domu. Izdanih je bilo ve~ filatelisti~nih artiklov … tiskani ovitek prvega dne "Zveza tabornikov Slovenije, {t. 1/04", tiskani ovitek prvega dne "Dru{tvo tabornikov Rod Ro`nik /{t. 16/", dotiski na dopisnicah "Dru{tvo tabornikov Rod Ro`nik, {t.17 in {t. 18. ", dotisk {t. 16 je delo Igorja Bizjaka iz {e ne izdanega priro~nika [ege in navade, ostali dve dopisnici imata stare taborni{ke motive. Na tabornem prostoru je ob slavnostni otvoritvi zleta delovalo izpostavljeno okence po{te 6250 Ilirska Bistrica, kjer so obiskovalci lahko `igosali po{to s prilo`nostnim taborni{kim `igom.

Tone Simon~i~

80-letnica uporabe imena TABORNIK

11. decembra 2004 so klubovci filatelisti~nega kluba v Rodu Ro`nik po~astili 80 let prve uporabe imena "tabornik". Pred 80. leti je namre~ Hinko Pajer - Rde~i volk predlagal, da bi za mladinska vzgojna gibanja kot so bili tedaj skavti, gozdovniki, katoli{ki skavti in {e nekatera manj{a, uporabljali skupno ime tabornik. Svojo zamisel je obrazlo`il leta 1924 v 89. {tevilki Narodnega dnevnika.

Na ta dan je bila odprta ve~ja taborni{ka filatelisti~na razstava, kjer smo si lahko prvi~ ogledali tudi jugoslovansko taborni{ko po{to med obema vojnama in celotno taborni{ko filatelisti~no bero evropskih dr`av. Seveda le osnovno gradivo znamke in nekaj ovitkov prvega dne.

Rod Ro`nik je izdal dotiskano dopisnico {t. 19, avtorja Igorja Bizjaka (ilustracija iz knjige [ege in navade). Prav tako je Igor Bizjak grafi~no oblikoval dokaj zahteven `ig za odtis. Celotno zadevo je pripravil T. Simon~i~, ki je "odkril" tudi desetletja staro karikaturo Henrika Pajerja, delo slikarja Otmarja Drelseja. Otmar je bil namre~ dlje ~asa tudi ~lan Rodu Ro`nik, njegova h~i pa tajnica, tedaj {e odreda. Njegova karikatura je uporabljena v negativu na tiskani dvobarvni ovojnici "Dru{tvo tabornikov Rod Ro`nik /{t. 20/". Otmar je karikiral ve~ oseb gozdovnikov in tako na svojstven na~in obele`il slovensko posebnost v jugoslovanskem prostorugozdovni{tvo.

Tone Simon~i~

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor@rutka.net. Rok oddaje ~lankov za februarsko {tevilko je 20. januar. Uredni{tvo

TABORNI[KE NOVICE

Zimsko jesenovanje?

Smo precej ~asa tuhtali, ali smo imeli zimovanje ali jesenovanje. Kot da je to sploh va`no? In na{i GG-ji (zbralo se jih je 40) so od 26. do 28. novembra v majhni vasici (Bele Vode nad [o{tanjem) v objemu neokrnjene narave u`ivali kot `e dolgo ne! Program "zimovanja" je bil zelo dobro pripravljen (Mitja Urbanc slava ti) in zato se je vseskozi nekaj dogajalo. Tako se je prvi ve~er odvijala prava ljudska taborni{ka dra`ba. Ponudba je bila zelo pestra in marsikateri tabornik je dobil novega lastnika. V soboto so se GG-ji u~ili osnov orientacije, popoldne pa je sledilo prakti~no usposabljanje. Sledil je zabaven ve~er v improligi in to~no ob polno~i tudi sprejem novih GG-jev. Tu so nam pomagale ~arovnice! Naslednji dan smo ~istili okolico in se opoldan odpravili domov. "Le zakaj je `e konec?" se je marsikdo spra{eval ob odhodu!

In memoriam

MATJA@ ROZMAN MATJA@ ROZMAN MATJA@ - SOLDAT , rojen 25. julija 1968 v Predosljah, se je tabornikom GORENJSKEGA ODREDA v Cerkljah priklju~il 1988. leta, kjer je `e delovala njegova dru`ica Marinka kot blagajni~arka odreda.

Zaradi svoje aktivnosti, znanja, iznajdljivosti, vedrosti, kitare, dolgega seznama taborni{kih in ostalih pesmi, predvsem pa ~udovitega zna~aja, je takoj postal upravni ~lan. Izvajal in sodeloval je na razli~nih akcijah, letovanjih, sre~anjih na lokalni in ob~inski ravni.V~asih smo kolebali: "Bi {li …? Bi se lotili …? Bi nam uspelo …?" Matja`ev odgovor je bil na dlani: "Gremo … To bomo zrihtal." Po voja{ko odlo~no, morda je zato nosil ime Soldat.

[e ~isto fri{ni GG-ji so na orientaciji za seboj pustili prav vse ostale udele•ence in zaslu•eno nazdravili svoji

Vabilo na No~no orientacijsko tekmovanje (NOT) 2005

V soboto, 19.marca 2005 19.marca 2005 19.marca 2005 19.marca 2005 2005, zve~er bo{ hodil/a po mestnih ulicah in se spra{eval/a, kam so vsi od{li. Kam drugam kot na NOT 2005 v bli`njo okolico Ljubljane! ^e si raje sam/a, ostani doma, ~e si rad/a v dobri dru`bi, potem ti je najbr` jasno, kje bo{ takrat. Pridi na NOT na no~no norenje po gozdu.

Naj se tre tabornikov na NOT-u!

Rod Mo~virski tulipani

Ko je okrog 1991. "GO" razpadel, je Matja` nadaljeval prej{nje sodelovanje med kranjskimi taborniki.

Od 24.decembra 2004 Matja`a ne bomo ve~ sre~evali. Hvala ti za vse, Matja`. Radi se te bomo spominjali.

V imenu tabornikov GO takratna stare{ina L. Skubic

Sre~anje Kluba

starej{ih gr~ RSO

4. decembra so se v neki "fajni" gostilni pri Kranju zbrale kranjske gr~e RSO-ja z namenom potegniti ~rto pod uspe{nim letom. Predsednik kluba Danilo Kodri~ - F~ je povzel lanski zajeten program, {lo pa je nekako takole: vstop v leto 2004 so dru`no praznovali na Jelovici, smu~ali so na

zmagi! Foto: SiNi

SiNi

Starem vrhu, na Cerknem in Voglu pri -19°C. V Besnici so organizirali no~no sankanje ob polni luni in se februarja kulturno udejstvovali z ostalimi ~lani rodu.

Klub je zimoval na Zatrniku pri Idriji, kjer je bilo de`evno in mokro, ampak pravijo, da so se "vseen fajn imel". V marcu so si v Besnici ogledali igro Politika, bolezen moja, {li pa so tudi `e na morje v zasedbi 31 udele`encev. Aprila pa se spominjajo v lu~i pohoda na Bolnico Franjo, kjer so se po 5 minuntah hoje izgubili in jih je na cilj prispelo 30, ~eprav jih je {tartalo zgolj 11. V maju je bil organiziran orientiring, {li so tudi na Krnska jezera in en {portni dan so si organizirali, kasneje je bil preimenovan v Dan Udov~ev, ker je dru`ina Udov~ na vseh preizku{njah zmagovala. Sledila je Bela Krajina, pa pohod na dan Marijinega vnebovzetja od Ljubelja do Kofc, ~lan Gadafi na to pore~e: "[pica!"

Ba~a

Januar

1955/2 … V Ljubljani poteka ~etrta redna letna skup{~ina ZTS, na njej vpeljejo okrajne svete Zveze tabornikov.

1995/9 … Ob 70-letnici delovanja odlikuje predsednik Republike Slovenije Milan

Ku~an ZTS s srebrnim ~astnim znakom svobode.

1955/13 … Ustanovljen je Odred so{kih meja{ev, Nova Gorica.

1955/16 … V Ljubljani je na ~etrti redni skup{~ini ZTS ponovno izvoljen za stare{ino Potr~ dr. Jo`e, za na~elnika pa Rudolf Wölle.

FEbruar

Naravna katastrofa zdru`ila tabornike iz vsega sveta

[tevilo `rtev potresa in ru{ilnega cunamija, ki je v pobo`i~nem nedeljskem jutru razdejal obale ju`ne in jugovzhodne Azije, se pribli`uje {tevilki dvesto tiso~. V dr`avah prizadetih obmo~ij `ivi kar polovica od 28 milijonov tabornikov sveta.

Na katastrofo brez primere, kot so jo poimenovali Zdru`eni narodi, so se z izreko so`alij in aktivno pomo~jo `e

dvesto pomaga na obmo~ju Aceha pri iskanju trupel, ostali sodelujejo pri vodenju informacijskega centra za pomo~ iskanju pre`ivelih ter vzpostavitvi za~asnih zato~i{~ za tiste, ki so ostali brez domov. Ker {ole ne delujejo, organizirajo tudi razne aktivnosti in izobra`evanja za otroke. Zaradi te`kih postravmati~nih stanj pre`ivelih so vzpostavili delovanje t.i. psiholo{kih ekip, ki pripravljajo raznovrstne aktivnosti, osnovane na taborni{ki metodi. Podobna poro~ila prihajajo tudi od indijskih in {rilan{kih tabornikov.

Z namenom zbiranja denarja za pomo~ nacionalnim taborni{kim organizacijam pri izvedbi dolgoro~nih tabor- dolgoro~nih tabor- dolgoro~nih tabor- dolgoro~nih tabortaborni{kih projektov za pomo~ prizadetim obmo~jem projektov pomo~ prizadetim obmo~jem ni{kih projektov za pomo~ prizadetim obmo~jem projektov pomo~ prizadetim obmo~jem ni{kih projektov za pomo~ prizadetim obmo~jem je azijsko-pacifi{ki skavtski komite v sodelovanju s Svetovnim skavtskim komitejem ustanovil "Tsunami Scout Aid" "Tsunami Scout "Tsunami Scout Aid" "Tsunami Scout Aid". Fond je namenjen programu, ki ga bo koordinirala azijsko-pacifi{ka regionalna pisarna WOSM-a v Manili v sodelovanju s Centralno pisarno WOSM-a v @enevi.

Zveza tabornikov Slovenije je v imenu vseh slovenskih tabornikov dvanajsti dan po katastrofi odposlala so`alno pismo tabornikom prizadetih obmo~ij.

odzvale taborni{ke organizacije {tevilnih dr`av. Taborni{ke nacionalne organizacije, ki delujejo v dr`avah prizadetih obmo~ij, so se nemudoma vklju~ile v aktivno pomo~. Indonezijski taborniki poro~ajo, da jih ve~ kot

Informacije o aktivnem sodelovanju tabornikov pri pomo~i in poro~ila iz prizadetih obmo~ij lahko spremljate na http://www.scout.org in http://www.rutka.net.

Tina Br`an

T T T T TABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LII UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LII ALJO[A

ZOT 2004

Malo, res ~isto malo {e manjka do leto{njega ZOT-a, tako da bi bilo dobro izvedeti nekaj zadnjih, podrobnej{ih informacij, ne? Brez skrbi, ne bo vam uspelo zamuditi ZOT-a!

ORGANIZATOR: ORGANIZATOR: ORGANIZATOR: ORGANIZATOR: Rod XI. SNOUB Milo{a Zidan{ka, Maribor.

KJE/KDAJ: KJE/KDAJ: KJE/KDAJ: KJE/KDAJ: Tekmovanje bo potekalo od petka 28. do sobote petka 28. sobote petka

strani: http://zot.rutka.net. http://zot.rutka.net.

Se vidimo na ZOT-u!

Odvod ~lanarine za leto 2005 in prijava ~lanstva

Stare{instvo je na seji 4. 12. 2004 sprejelo naslednji sklep:

29. januarja 2005 v Male~niku

29. januarja 2005 v Male~niku

29. januarja 2005 v Male~niku

29. januarja 2005 v Male~niku

29. pri Mariboru Mariboru pri Mariboru Mariboru Mariboru. Do tja se je mogo~e pripeljati z mestnim avtobusom {t. 10/1. Tekmovalce pri~akujemo od 18.00 ure dalje, zbor ekip pa bo ob zbor ekip ob zbor ekip pa bo ob zbor ekip ob zbor

19.00 uri v O[ Male~nik 19.00 uri v O[ Male~nik. Tekmovanje se bo predvidoma zaklju~ilo v soboto okrog 16.00 ure.

PANOGE TEKMOVANJA: PANOGE TEKMOVANJA: PANOGE TEKMOVANJA: PANOGE TEKMOVANJA: V petek zve~er se bodo re{evale teoreti~ne naloge: vrisovanje in Toti test, v soboto zjutraj pa bo start orientacijskega pohoda z nalogami: signalizacija (Morse + semafor), metanje kepe v cilj, hoja po vrisani poti z dolo~itvijo koordinate, skica terena, IQ test in prihod pod kotom.

KATEGORIJE: KATEGORIJE: KATEGORIJE: Tekmuje se v treh kategorijah:

·GG - rojeni leta 1993 do 1990

·PP - rojeni leta 1989 do 1985

·GR^E - rojeni 1984 in prej

Ne`nej{i spol v ekipi prinese dodatne to~ke. ^e so v ekipi {tirje tekmovalci, ekipa tekmuje brez olaj{av. Ekipa s tremi tekmovalci tekmuje izven konkurence. En ~lan ekipe je lahko za eno leto starej{i ali mlaj{i.

POTREB[^INE: POTREB[^INE: POTREB[^INE: POTREB[^INE: Ekipe potrebujejo pribor za vrisovanje in risanje skic, spalne vre~e in armaflexe, ~iste copate ter opremo, ki je potrebna za enodnevni pohod.

[TARTNINA: [TARTNINA: [TARTNINA: [TARTNINA: Cena tekmovanja je 9000 SIT 9000 SIT 9000 SIT 9000 SIT 9000 SIT, po 24. 1. 2005 pa celo 11000 SIT, 11000 SIT, 11000 SIT, 11000 SIT, 11000 zato pohitite s prijavami! Za teh nekaj tiso~akov pa dobite: preno~evanje, bogato oblo`ene sendvi~e, lepe na{itke, okusno kosilo, bogate nagrade, karte in stro{ke organizacije. Denar naka`ite na transakcijski transakcijski

a) Stare{instvo predlaga rodovom, da naj ~lanarino - 2.500 SIT na ~lana - vpla~ajo na transakcijski ra~un ZTS (020100014142372, sklic 00 101-{ifra rodu) do vklju~no 15. 01. 2005.

b) Stare{instvo sprejema, da bodo lahko rodovi, ki bodo oddali podatke o ~lanstvu do 15.01.2005, pla~ali ~lanarino v dveh obrokih in sicer prvo polovico do 15. 01. 2005, drugo polovico (drugih 1.250,00 SIT na ~lana) pa do 30. 03. 2005. ^lanske izkaznice prejmejo po celotnem vpla~ilu ~lanarine.

c) Za vse ostale bo znesek ~lanarine na posameznika od 16. 01. 2005 dalje zna{al 3.000 SIT.

Prijava ~lanstva je odslej mo`na na spletni strani https:// clan.zts.org. Rodovi, ki {e niste posredovali podatkov o osebah, ki bodo urejali podatke, storite to ~imprej ter sporo~ite v pisarno ZTS naslednje podatke: rod, ime in priimek osebe, hi{ni naslov ter delujo~i elektronski naslov.

Seznam podeljenih odlikovanj in priznanj v letu 2004

Pohvala ZTS

(pogoji: za vztrajno in uspe{no delovanje ter vestno izpolnjevanje programa ZTS, za uspe{no opravljeno pomembnej{e delo ali organiziranje taborni{ke akcije, taborjenja, pohoda, tekmovanja ali drugih aktivnosti v rodu ali {ir{e, ter za dejanja, ki pomagajo k bolj{emu delovanju organizacije)

ra~un: 04515-0000798818

ra~un: 04515-0000798818

ra~un: 04515-0000798818

ra~un: 04515-0000798818 04515-0000798818.

PRIJAVE: PRIJAVE: PRIJAVE: PRIJAVE: PRIJAVE: Prijave skupaj s fotokopijo pla~ane polo`nice po{ljite najkasneje do 21. 1. 2005 21. 1. 2005 21. 1. 2005 21. 1. 2005 21. na naslov: Dru{tvo Dru{tvo tabornikov Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova tabornikov Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova tabornikov Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova tabornikov Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova tabornikov 4, 2000 Maribor 4, 2000 Maribor 4, 2000 Maribor 4, 2000 Maribor 4, 2000 Maribor. Prijava naj vsebuje ime in naslov rodu, {tevilo ekip v posamezni kategoriji in fotokopijo pla~ane polo`nice.

INFO: INFO: Za vse dodatne informacije vam je na voljo Bojan Bojan Kri`an na tel.: 041/878-785 ali e-mail: bojan.kri- Kri`an 041/878-785 ali bojan.krizan1 zan1 @ guest.arnes.si. guest.arnes.si. guest.arnes.si. guest.arnes.si.

Prav tako lahko {e enkrat preletite informacije na naslednji

Rodovi

IMEKRAJ

ROD HEROJ VITEZLJUBLJANA ^RNU^E

ROD II. GRUPE ODREDOV CELJE

ROD JEZERSKI ZMAJVELENJE

ROD SOTO^JE NAZARJE

Posamezniki

IMEPRIIMEKROD

GREGORTRAVENRA[I[KI ROD

KATARINASMOLEJRA[I[KI ROD

MIHAVER[NJAKRA[I[KI ROD

PETERRINKRA[I[KI ROD

PRIMO@BAJECRA[I[KI ROD

[PELAZMRZLIKARRA[I[KI ROD

TINA^ESENJ RA[I[KI ROD

KLEMENKENDAROD ARAGONITNEGA JE@KA

ROBERTVON^INA ROD ARAGONITNEGA JE@KA

SAMO@OR@ ROD BELI BOBER

BARBARASIMONI^ROD ^RNEGA MRAVA

LUKAOKORNROD DVEH REK

BLA@KOVA^I^ ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

IGORAJDI[EKROD GORJANSKIH TABORNIKOV

JURE HABJANI^ ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

[PELALESROD GORJANSKIH TABORNIKOV

ALJO[ABIZJAK ROD HEROJ VITEZ

AN@EJESENKO ROD HEROJ VITEZ

MIHASTRA@I[^AR ROD HEROJ VITEZ

MOJCAGALUNROD HEROJ VITEZ

ELVISCVIKLROD II. GRUPE ODREDOV

KRISTINAZADNIKROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

MARKOBERGLESROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

NINAVERBI^ROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

CIRILBOHAKROD JEZERSKEGA ZMAJA

SANDIGLIN[EKROD JEZERSKI ZMAJ

ALJO[AGER@ELJ ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

ANDRA@GULJE ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

ANDRA@STRLEROD KRA[KIH VIHARNIKOV

ANDREJSAMSA ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

ANJA[ABEC ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

BETIGER@ELJ ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

BORUT@U@EKROD KRA[KIH VIHARNIKOV

GA[PERRUPNIKROD KRA[KIH VIHARNIKOV

KAJAS. PENDAROVAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

LUKATRATNIK ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

MARTIN^ESNIKROD KRA[KIH VIHARNIKOV

MARTINA STEGELROD KRA[KIH VIHARNIKOV

MARU[ABA[AROD KRA[KIH VIHARNIKOV

MITJAPRIMCROD KRA[KIH VIHARNIKOV

SANDIGULJE ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

SA[OPETROVI^ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

[PELAUHELJROD KRA[KIH VIHARNIKOV

TANJAMIMOVI^ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

ANU[KAVIDMAR BREZECROD LOUISA ADAMI^A

BLA@PRESTOR ROD POLDE EBERL-JAMSKI

HANAKUDERROD POLDE EBERL-JAMSKI

KORBARMATEJROD POLDE EBERL-JAMSKI

LUKAPOLC ROD POLDE EBERL-JAMSKI

MARTINPOLCROD POLDE EBERL-JAMSKI

MATEJAPODKRAJ[EK ROD POLDE EBERL-JAMSKI

MATIJAOSTANEKROD POLDE EBERL-JAMSKI

@IGAPOLC ROD POLDE EBERL-JAMSKI

BLA@KADRNOV[EK ROD POLDE EBERL-JAMSKI

JANEZPOLCROD POLDE EBERL-JAMSKI

JANEZSKUBIC ROD POLDE EBERL-JAMSKI

MAJADROBNE ROD POLDE EBERL-JAMSKI

MARU[ATROHAROD POLDE EBERL-JAMSKI

BARBARAKRAGELJ ROD PUNTARJEV

MIHATRTNIKROD SAMORASTNIKI

MATIJA[UKLJE ROD SIVEGA VOLKA

MIHAMA^EKROD SIVEGA VOLKA

MIHAPETELIN ROD SIVIH JEL[

NINAARNU[ROD SKALNIH TABOROV

[PELAPEKLAR ROD SKALNIH TABOROV

GREGORKOVA^I^ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

MITJAPUGELJROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

POLONA^ELIGOJROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

SA[ATRNOVECROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

[PELAPEKLARROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

VOJKOVI^I^ROD SO[KIH MEJA[EV

MARTINA^EHOVINROD SREBRNEGA GALEBA

MATJA@JESEN[EK ROD SREBRNEGA GALEBA

JURE MEGLI^ROD STANE @AGAR MLAJ[I

VERAPELHANROD STAR@NIH OGNJEV

SAMOVODOPIVECROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

GREGAMIL^INSKIROD TR[ATI TUR

GORANTOM[I^ROD VEDRI PRLEKI

BORISVOLARI^ROD XI. SNOUB

^RTOMIRBORECROD XI. SNOUB

Bronasti znak ZTS

(pogoji: lahko ga prejmejo popotniki ali starej{i ~lani, ki so z najmanj petletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji dosegli uspehe pri vodenju in organizaciji posebnih aktivnosti ter izvajanju programa organizacije v okviru rodu ali {ir{e)

IMEPRIIMEKROD

AJDADROZGRA[I[KI ROD

ALE[AMRAK RA[I[KI ROD

MARJETABUHRA[I[KI ROD

TINALESKO[EK RA[I[KI ROD

UR[KABERGANTRA[I[KI ROD

BO@ENASVET ROD BISTRE SAVINJE

MARIJAMILENA SVETROD BISTRE SAVINJE

MATEJAZVONAR-KANDARE ROD BISTRE SAVINJE

NATALIJAKNEZ ROD BISTRE SAVINJE

MAJAPETRNELJROD DOBRE VOLJE

MAJATERZI^ROD DOBRE VOLJE

MIHA[TAJDOHARROD DOBRE VOLJE

NADJAD@ANKOVI^-CIRARROD DOBRE VOLJE

NE@AKREKROD DOBRE VOLJE

TJA[AJANOVLJAKROD DOBRE VOLJE

ANDREJNEMARNIKROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

DAVIDHORVATROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

TEJAVIDICROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

TOMISINO@I^ROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

URO[NABERNIKROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

UR[KAKRANJCROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

1VILETTE^IBEJROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

ANJAKEBE ROD JEZERSKA [^UKA

ANJATURK ROD JEZERSKA [^UKA

JANPETRI^ROD JEZERSKA [^UKA

JERNEJAMODICROD JEZERSKA [^UKA

KATJADEBEVC ROD JEZERSKA [^UKA

LAURA@I@EKROD JEZERSKA [^UKA

TOMISLAVPETROVI^ROD JEZERSKEGA ZMAJA

MIHAELPRELC ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

TJA[ALIKARROD KRA[KIH VIHARNIKOV

MARTINABOBEKROD LILIJSKI GRI^

SONJAHRIBERNIKROD LILIJSKI GRI^

GREGAMOHOR^I^ROD MLADI BORI

LAVRA^ERNIGOJROD MLADI BORI

VOJKOLI^ENROD MLADI BORI

ZLATKOVIDRIHROD MLADI BORI

NATA[AGRO[ELJ ROD POLDE EBERL

KAJA[ERGANROD POLDE EBERL-JAMSKI

NINAKRAUTBERGER ROD POLDE EBERL-JAMSKI

TINABANTANROD POLDE EBERL-JAMSKI

TINAKRAUTBERGER ROD POLDE EBERL-JAMSKI

SAMOVODOPIVECROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

TINERADINJAROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

Nadaljevanje v februarski {tevilki.

Tone Simon~i~

Priznanje za Majo

Ljubiteljski delavci, kar taborniki smo, redkeje dobimo priznanja t.i. {ir{e dru`bene skupnosti. Obi~ajno je tako, da veljamo v dru`bi toliko, kolikor si to veljavo sami izborimo. Pa naj bo to z odmevnim delom ali kako druga~e.

Maja, mo~ni `arometi, nabito polna Maja, mo~ni `arometi, nabito polna dvorana, stotnija znanih slovenskih dvorana, stotnija znanih {portnikov, funkcionarjev, ti pa prva {portnikov, funkcionarjev, pa {portnikov, funkcionarjev, ti pa prva {portnikov, funkcionarjev, pa na oder po odli~je. Kak{ni ob~utki so na oder po odli~je. Kak{ni ob~utki so na oder po odli~je. Kak{ni ob~utki so na oder po odli~je. Kak{ni ob~utki so ob~utki te spremljali? te te spremljali? te te

Kar dobro se mi je zdelo. Med vso tisto mno`ico odli~nih {portnikov se je tudi o taborni{tvu nekaj sli{alo, mislim, da je bilo {e najve~ besed o mojem delu.

strese. Odgovornost se ti poka`e v vsej grobi sliki! Tega se star{i, ki nam zaupajo mal~ke, ne zavedajo; na{e delo je premalo vrednoteno. Naloga vodje je predvsem slu`iti in spet slu`iti. S slu`enjem vra~amo organizaciji po svojih mo~eh, kar nam je slednja dala. Kako gleda{ na program organizaci- Kako gleda{ program Kako gleda{ na program organizaci- Kako gleda{ program je? je? je? je? je?

[portna zveza Ljubljane vklju~uje v preko 200 dru{tvih ve~ kot petdeset tiso~ ~lanov, med katere sodi tudi 16 taborni{kih rodov. Pred mesecem dni je [Z podelila odli~ja najbolj{im {portnikom in 13 amaterskim delavcem za 10, 20, 30-letno in `ivljenjsko delo. Prva med nagrajenkami je v nabito polni dvorani [portnega centra Triglav v Ljubljani

prejela priznanje za 10-letno amatersko delo tudi kmalu 30-letna Maja Rozman, ki je `e 22 let ~lanica Rodu Ro`nik. Maja je za~ela kot ~ebelica, presedlala med vodnice, bila je blagajni~arka, vodja zimovanj, na~elnica rodu, sedaj pa je finan~na ministrica. Ker je takih odli~ij malo, smo o tem dogodku poklepetali z Majo o njenem taborni{tvu.

Kako vidi{ taborni{tvo nazaj, kako Kako vidi{ taborni{tvo nazaj, kako

Kako vidi{ nazaj, kako naprej? naprej? naprej? naprej?

Nimam posebnih pripomb na delo. Vedno sem bila vesela, ~e sem imela dobre sodelavce, prave taborni{ke prijatelje. Sedaj sem blagajni~arka, sodelujem tudi kot mentorica mlaj{im, pomagam pri izgradnji velikega taborni{kega centra v Osilnici, v domu RR ipd. O taborni{tvu sem vedno pozitivno razmi{ljala. Vesela sem, da ob poplavi ne{tetih kro`kov, gibanj, dejavnosti, organizacij {e vedno kdo zaide med zeleno bratov{~ino, se nam priklju~i v naravi in skupaj z nami u`iva in pametno izkori{~a prosti ~as.

Ve~ kot dve desetletji si tabornica, Ve~ kot dve desetletji si tabornica, Ve~ kot dve desetletji si tabornica, Ve~ kot dve desetletji si tabornica, si tabornica, kako ocenjuje{ svoje delo kot ~lani- kako ocenjuje{ svoje kot ~lani- ocenjuje{ kot ca in kasneje kot funkcionarka? ca in kasneje kot funkcionarka? kasneje kot

Zanimivo vpra{anje. Kot ~lan hodi{ na akcije, ki jih vodi vodnik. Vse je lepo, igrice, petje, sprehodi, vozli … romanti~no, ni te`av. ^e pa sedaj samo pomislim, kak{no odgovornost vodniki prevzemamo nase, ko vodimo otroke na izlete, taborjenja, zimovanja … me kar

Meni je vse v{e~, le ne vem, zakaj so tekmovanja vse slab{e obiskana. Morda zaradi slabe in neresne organizacije, ko otroci ~akajo, ure se prestavljajo, ni vse tako kot je bilo re~eno … Menda skavti nimajo tekmovanj, ampak le sre~anja. Taborjenja, zimovanja, zleti in podobna sre~anja morajo ostati, saj so privla~na za vse starosti. Morda bi kaj popravili, vklju~ili vsako leto kaj novega, opustili neuporabne panoge, ki so same sebi namen … Taborni{tvo je vendarle priprava na `ivljenje …

V nekaterih enotah radi `urirajo, na V nekaterih enotah radi `urirajo, zletih v~asih opazimo tudi kaj slabe- zletih v~asih opazimo tudi kaj slabe- zletih v~asih opazimo tudi kaj slabe- zletih v~asih opazimo tudi kaj slabe- zletih tudi ga. Tvoje izku{nje? ga. Tvoje izku{nje? ga. Tvoje izku{nje? ga. Tvoje izku{nje? ga. Tvoje izku{nje?

Nimam slabih izku{enj. Kaj negativnega pa je normalno med ljudmi, ~eprav menim, da bi morali recimo popivanje na vseh sre~anjih strogo prepovedati. Kot vem, pa je takih slabih pojavov vedno manj. Lahko re~em, da so izjeme. Nekateri radi se`ejo po steklenici piva. To je njihov privaten u`itek, ki ga pa ne smejo razkazovati pred otroci. Na "mojih" akcijah tega ne sme biti. Dobro se imamo lahko tudi brez pivskih

vlo`kov … ^e pa po rodovi seji zaidemo na kokto, me pivo pri gr~ah ne moti.

Se ti zdi, da je normalno, ~e mine Se ti zdi, da je normalno, Se ti zdi, da je normalno, ~e mine Se ti zdi, da je normalno, ti normalno, vodov sestanek v {portnih aktivnosti? v {portnih aktivnosti?

vodov sestanek v {portnih aktivnosti? v {portnih aktivnosti?

vodov sestanek v {portnih aktivnosti?

Lahko, vendar ne kot osnovni del programa. Ta mora biti klasi~no taborni{ki, pa~ ustrezen starosti tabornikov. [port je lahko samo na~in za dosego taborni{kega cilja. To pa je lahko marsikaj. Vem pa, da nekatere enote nimajo materialnih pogojev za sestajanje, za dru`enje otrok v svojih prostorih; vezane so na {olske razrede, kjer ti ne smejo biti preve~ `ivahni. Tudi opreme nimajo vsi, potem pa se re{ujejo s {portom. ^lani, ki obiskujejo srednje {ole, so ki obiskujejo srednje {ole, so ki bolj redkost kot mno`i~ni del ~lans- bolj redkost kot mno`i~ni del ~lans- kot tva. [e slab{e je s {tudenti. Kaj nare- tva. [e slab{e je s {tudenti. Kaj nare- slab{e s Kaj diti, da bi to kategorijo ~lanstva diti, da kategorijo ~lanstva diti, da bi to kategorijo ~lanstva diti, da kategorijo ~lanstva ~lanstva obdr`ali dlje ~asa? dlje ~asa? obdr`ali dlje ~asa? dlje ~asa? dlje

To je 80 let star problem, ki ga {e nih~e ni dokon~no re{il. Vodniki ostanejo dlje ~asa, ampak vsak ni za vodnika. Tabornik bi pa {e bil, ~e bi ga kdo priganjal, vabil na akcije, skratka mu ponudil ustrezen program in delal z njim. Pri nas imamo ve~ klubov, ampak vedno je vodja kluba tisti, ki organizira druge. Ti pa vedno pridejo. Torej se da tudi to "delikatno" skupino tabornikov vklju~iti v delo. Lahko pomagajo pri materialnih zadevah, saj z otroki ne bodo ve~ delali. Lahko urejajo domove, taborne prostore, opremo, pripravljajo zahtevnej{a tekmovanja, zimovanja, taborjenja idr.

Zimovanja so minila. Vsako leto tar- Zimovanja so Vsako leto tarnajo po rodovih, da je manj ude- najo po da je manj ude- najo po rodovih, da je manj ude- najo po da je manj ude- da udele`encev. le`encev.

V mestih je to, `al, `e dlje ~asa prisotno. Poleti in preko vikenda imamo te`ave, ker star{i odpeljejo otroke na vikende, pozimi pa na smu~anje. Tudi {ole imajo sicer dvakrat, tudi do trikrat

dra`ja zimovanja kot mi, ampak otroci nekako morajo tja. Pa jih ni za taborni{ko zimovanje. Po~itnice so kraj{e in prehitro minejo. Drug problem pa so vse ve~je socialne razlike. Star{i nimajo denarja. Spet bo treba obuditi staro taborni{ko navado, da si vod sam zaslu`i za kroj, del tabornine … kar pa je po drugi strani spet pozitivno za vzgojo mladega tabornika. Maja, tvoje sporo~ilo bralcem Tabo- Maja, tvoje sporo~ilo bralcem Tabo- Maja, tvoje sporo~ilo bralcem Tabo- Maja, tvoje sporo~ilo bralcem Tabo- tvoje sporo~ilo bralcem ra. ra.

Priporo~am vodstvom enot, naj se svojih zaslu`nih ~lanov ve~krat spomnijo in jih predlagajo tudi za netaborni{ka odli~ja. To je posebna promocija taborni{tva z dolgoro~nimi u~inki. Ne gre pozabiti, da je taborni{tvo na~in `ivljenja, ki ustvarja najbolj{e prijatelje. To pa je lahko najve~, kar ima{ v `ivljenju.

Uredni{tvo tabora iskreno ~estita Maji Rozman za prejeto priznanje in je prepri~ano, da bo nadaljevala s taborni{kim delom.

Revija Tabor ali Koliko lahko vidimo v temi?

Tole pisanje je pravzaprav odziv na (pre)mnoge diskusije glede revije Tabor. V~asih se mi zazdi, da nekateri ljudje med seboj kar tekmujejo, kako ~im bolj zapleteno predstaviti dolo~ene vidike izdajanja te na{e revije, hkrati pa zelo radi spregledajo in presli{ijo argumente, ki ne govorijo v prid njihovih tez. In to je glavni razlog za pisanje teh vrstic, ki jih sedaj berete.

Pri razmi{ljanju o tej tematiki sem se opiral predvsem na dejstva, ki sem jih dobil kot ~lan izdajateljskega sveta revije Tabor. Na osnovi teh dejstev bom poizku{al ~im bolj objektivno predstaviti vse vidike te problematike. Poizku{al pa se bom izogniti podajanju kak{nih zaklju~kov, saj se mi zdi, da je bolje, ~e se to prepusti trezni presoji posameznika.

@e kar nekaj let se govori o tem, da Tabor ZTS-u prina{a izgubo, saj se ni sposoben kriti iz lastnih prihodkov. To je popolnoma res.

^e za~nemo pri letu 2004, vidimo, da je bilo za revijo Tabor in priloge predvidenih skoraj 12.000.000 SIT odhodkov. V kontekstu var~evanja je IO ZTS ukinil prilogi Medo in Gozdovnik ter v finan~nem planu ZTS za leto 2005 zapisal, da naj bi Tabor ustvaril 8.810.000 SIT odhodkov in 5.300.000 SIT prihodkov. Hiter izra~un poka`e, da so odhodki vi{ji od prihodkov za 3.510.000 SIT.

V danem trenutku ima Tabor pribli`no 1020 naro~nikov. Vsaj polovica le-teh so nekdanji taborniki, ki niso ve~ aktivni v taborni{ki organizaciji. Naro~nino je v preteklem letu pla~alo pribli`no 540 posameznikov, kar predstavlja dobro polovico vseh naro~nikov. Potrebno je izpostaviti tudi dejstvo, da je bilo med nepla~niki v za~etku meseca decembra tudi ve~ ~lanov stare{instva ZTS, ki so skupaj reviji Tabor dolgovali pribli`no 150.000 SIT. Najve~ji absurd vsega tega je pa ta, da je dol`nik z najve~jim dolgom ~lan IO ZTS!

V bli`nji preteklosti je bil podan predlog, da se revija Tabor vklju~i v ~lanarino, kar bi v praksi pomenilo, da bi revijo dobil vsak ~lan ZTS. In ravno o tej temi je bilo do sedaj izre~enih najve~ besed in prelitega najve~ ~rnila.

Konec novembra 2004 je bil pripravljen izra~un, ki naj bi ~im bolj natan~no prikazal stro{ke izdajanja revije in njene distribucije do vseh ~lanov ZTS ({tevilo ~lanov je bilo ocenjeno na 6500). Predvideva se, da bi Tabor v obsegu 36 strani (sedaj jih ima 48) ustvaril pribli`no 3.000.000 SIT prihodkov in pribli`no 10.750.000 SIT odhodkov. Razliko v vi{ini 7.750.000 SIT bi morala kriti ZTS, kar predstavlja skoraj 8% celoletnega prora~una ZTS oz. pribli`no 1200 SIT/ ~lana pri 6500 pla~anih ~lanarinah.

Pri tem je potrebno upo{tevati tudi dejstvo, da drugo leto ZTS mogo~e ne bo imela 6500 ~lanov s pla~ano ~lanarino, kar je mo`na posledica zvi{anja ~lanarine za leto 2005. V tem primeru bi bilo potrebno pove~ati odvod ~lanarine za revijo Tabor, saj stro{ki tiska in {tevilo poslanih izvodov ne padajo linearno sorazmerno. ^e bi se izkazalo, da ZTS ni sposobna kriti tako visokih stro{kov Tabora, se bodo (zopet) pojavile naslednje alternative: ukinitev revije, ponovni

prehod na popolni naro~ni{ki sistem ali pa ponovno povi{anje ~lanarine.

Nujno se moramo tudi vpra{ati, ali si je ZTS sploh sposobna privo{~iti tako finan~no tveganje. Dejstvo je, da se `e na nekaj stare{instvih govori o tem, da ZTS za svoje normalno funkcioniranje potrebuje ve~ "fiksnih" sredstev, ki naj bi pri{la z naslova ~lanarin, saj so projektni denar oz. razli~ne dotacije zelo nezanesljiv vir dohodkov. Vpletanje novih negotovih finan~nih obremenitev je v tem primeru zelo tvegano po~etje.

Vsekakor pa ne smemo pozabiti {e na ostale "nefinan~ne" vidike mo`nosti vklju~evanja revije Tabor v ~lanarino.

Pozitivno gledano dobimo na ta na~in nek stalen komunikacijski kanal do na{ih ~lanov in njihovih star{ev, ki bodo verjetno tudi kdaj prelistali revijo. ^lani v primeru pla~ila ~lanarine dobijo v roke tudi nekaj oprijemljivega. V primeru ve~je naklade (6500 proti sedanjim 1200) bi se mogo~e pove~alo zanimanje podjetij za zakup oglasnega prostora. Potrebno je upo{tevati tudi dejstvo, da je se pri izdajanju revije za vse ~lane "minus" revije porazdeli na ve~je {tevilo ljudi. To so glavne prednosti, ki jih je bolj na {iroko opisal Amerikanec v decembrski {tevilki.

Potrebno pa je pogledati tudi {e na neprijetnosti, ki se lahko pojavijo in o katerih ljudje zelo neradi govorijo oziroma jih raje presli{ijo. Najprej je potrebno izpostaviti dejstvo, da se o tej mo`nosti "vse~lanskega" Tabora zelo veliko govori, ni pa narejen niti natan~en finan~ni niti vsebinski na~rt. [e ve~ - na avgustovskem sestanku uredni{kega odbora je bil sprejet sklep, da si uredni{tvo ne predstavlja, kako bi izgledala revija za vse starostne veje ZTS, zato se sklenili, da so pripravljeni delati revijo, kjer bi bila najmla{a starostna skupina ciljne publike starej{i GG-ji. Prav tako ni nih~e {e podal odgovora, kaj se zgodi v primeru, ~e kdo jasno izrazi, da si ne `eli prejemati revije in da zaradi tega ne misli pla~evati tako visokega odvoda?

Ve~ kot o~itno dejstvo je, da je problematika revije Tabor ve~plastna. In ravno zaradi tega je potrebno preu~iti vse mo`nosti, da z nepremi{ljenimi potezami ne bomo naredili ve~ {kode kot koristi. [ele ko bomo imeli odgovore na vsa vpra{anja, se bomo lahko pametno odlo~ili. Do takrat je pa uporaba pojmov kot so "diletantje", "blokiranje" in "nesnaga" popolnoma zgre{ena in neumestna, ~e ne celo `aljiva ter po tej plati skregana s taborni{tvom.

Se je pa pri vsem tem nujno potrebno zavedati, da stojimo na kri`i{~u treh mo`nosti. ^e se odlo~imo za prvo, ostane Tabor tak kot je, ZTS pa vsako leto primakne manjkajo~a finan~na sredstva. Pri drugi mo`nosti bi se naro~nina na revijo Tabor vklju~ila v ~lanarino, ZTS bi pa tudi v tem primeru krila manjkajo~o razliko med dohodkom in prihodkom. Zadnja, in hkrati tudi najbolj drasti~na mo`nost, je ukinitev revije Tabor.

Neprofitnost in taborniki

… Kaj menite o (ne)profitnosti ZSKSS? Imate tudi vi ob~utek, da se stvari po~asi pomikajo v smer ZTS? ... (forum.skavt.net)

Pred ~asom smo v rodu zamenjali osebo, ki nam opravlja ra~unovodska dela. Spomnim se, da je bila kar precej{nja te`ava pri sestavljanju dru{tvene bilance za tisto leto pojasniti, kako ima lahko neprofitna organizacija, kar smo taborniki glede na statut, na koncu leta toliko denarja na ra~unu. Pojasnila o razliki med finan~nim letom (koledarsko leto) in 'poslovnim' letom ({olsko leto) so nekako raz~istila zadevo in bilanca je bila narejena. Naslednja leta tega ve~ nismo pojasnjevali, pa tudi ra~unovodkinja nas ni vpra{ala po tem.

Je pa bil ta pripetljaj povod za to, da sem se malo poglobil v vpra{anje neprofitnih organizacij, njihove opredelitve, poslovanja tak{nih organizacij in podobnega. Prvi {ok, ki je sledil, je bil, da enotne opredelitve neprofitnosti ni. Tovrstne organizacije, ~eprav imajo v nazivu neprofitne, ni mogo~e opredeliti samo s tem, da ne ustvarjajo dobi~ka. Ker to preprosto ni res. Bolj kot finan~ni u~inek je za opredelitev neprofitnih organizacij pomemben namen teh organizacij. Tisto, zaradi ~esar so nastale. Dejavnost. Obi~ajno je dejavnost neprofitnih organizacij povezana z namenom, ki presega zgolj interese ustanoviteljev, in je isto~asno ta namen {ir{e dru`beno relevanten ({ir{a dru`ba prepozna ta namen kot pomemben za delovanje celotne dru`be). Morebitni finan~ni prese`ek na koncu leta se tudi mora vrniti nazaj v dejavnost (tudi ~e imajo te organizacije dobi~ek, se mora ta nameniti za dejavnost organizacije in se ne more izpla~ati ustanoviteljem).

Opredelitev neprofitne organizacije mi je bila tako jasna. Opredeljuje jo namen in na~in razpolaganja s sredstvi organizacije. Kako pa je z dejavnostjo, predvsem tisto, ki bi jo organizacija opravljala na trgu. Zakon omogo~a dru{tvu (kot tipi~nemu primeru neprofitne organizacije) tudi opravljanje profitne dejavnosti. Nalaga tudi nekaj omejitev, povezanih s tem: "… Pridobitna dejavnost mora biti dolo~ena v temeljnem aktu in mora biti povezana z nameni in nalogami dru{tva ter se lahko opravlja v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje …" (Zakon o dru{tvih).

Pomembno pa je vedeti tudi to, da se koncepti vodenja in upravljanja take organizacije pomembno lo~ijo od delovanja profitnih organizacij (podjetij). ^e je glavno vodilo podjetij

finan~na uspe{nost in doseganje profita, je za neprofitne organizacije pomembnej{e doseganje poslanstva (namena, za katerega so bile ustanovljene). Tako so aktivnosti neprofitnih organizacij usmerjene ravno k temu, da dosegajo cilje oz. namen, zaradi katerih so bile ustanovljene. Nenazadnje dru`ba (dr`ava, podjetja, posamezniki) podpirajo tovrstne organizacije zaradi tega, ker uresni~ujejo dru`beno pomembne namene.

In kaj ima to opraviti z ZTS? Saj vsi vemo, da je na{a organizacija neprofitna. Vemo tudi, kak{en je namen ustanovitve in delovanje organizacije. Vendar pa … Tistega dela, kjer se profitna in neprofitna organizacija najbolj razlikujeta, pa vsi v vodstvu ({e manj pa v ~lanstvu) ne razumejo. Tudi zato se velikokrat pojavlja zahteva po 'bolj tr`nem obna{anju' oziroma po uvajanju 'mened`erskih principov' (pri ~emer se kot mened`erski principi ve~inoma predstavljajo primerjave z vodenjem podjetja). Narava organizacije, ki je v svojem bistvu neprofitna, takega pristopa ne bo prenesla, vsaj na dolgi rok ne. Razen ~e `elimo ZTS preoblikovati v podjetje za tr`enje izobra`evanj in dogodiv{~in (ali ~esarkoli drugega).

Na{e notranje razprave o tem, kako voditi ZTS - kot neprofitno organizacijo ali kot podjetje - me ne bi motile toliko, ~e me pred ~asom ne bi presenetil citat iz podnaslova, ki sem ga zasledil na forumu ZSKSS, nam zelo podobne, sorodne organizacije. O~itno zadeve niso samo notranje, ampak se povzro~ena zmeda v organizaciji okrog tega kaj smo in kako delujemo, ka`e tudi navzven. In to je nekaj, kar si neprofitna organizacija ne sme in ne more privo{~iti.

Iluzija oz. manipulacija z 'dejstvom', da bomo le tako (s podjetni{kim na~inom razmi{ljanja) pre`iveli v dana{nji dru`bi, saj naj bi ta zahtevala ravno take principe in mehanizme, je le pesek v o~i in ka`e na nepoznavanje podro~ja neprofitnih organizacij.

Pri vodenju neprofitnih organizacij so eti~na komponenta in integriteta organizacije, morala in vrednote pomembnej{e od tr`nih principov in principov (pre)mo~i ter prera~unljivosti. Upam, da tudi v ZTS in tudi v prihodnje. Amerikanec

MEDNARODNA STRAN

Matic Stergar

Lepo pozdravljeni! Tale zima pa ni ne vem kako zimska, kajne? Temperature se `e spustijo pod ni~lo, samo kaj, ko bomo pa kmalu pozabili, kako izgleda sneg. Upam, da ste lepo pre`iveli praznike in da ste napolnili baterije za uspe{no delo v novem letu.

Veseli december se je malo poznal tudi na mednarodnem delovanju, ki ga je namre~ precej malo oziroma je precej malo novic, s katerimi bi vam lahko postregel. Seveda pa se vedno kaj najde, tako v tej {tevilki lahko preberete mednarodne novice, dobite informacijo o skavtski pomo~i `rtvam naravne katastrofe, preberete, kako smo se imeli na prvem sre~anju udele`encev EuroJama 2005 in {e kaj.

Doma~e BRCN' SE!! BRCN' SE!!

Akcija poteka {e naprej! Krokodili {e vedno nestrpno pri~akujemo skupine iz vse Slovenije, da se bodo javile in izrazile `eljo po gostovanju ali odhodu v tujino. Odziv je bil, do tega trenutka, dokaj medel, kar je velika {koda. Verjemite nam, izku{nja s tujimi taborniki je vedno dobrodo{la, zabavna in popestri taborni{ki dnevnik.

Prvi vikend v decembru se je vodstvo odprave na EuroJam 2005 prvi~ sestalo z udele`enci in njihovimi star{i. V prijetnem okolju osnovne {ole, kjer se sestajajo tudi pripadniki Rodu Louisa Adami~a, smo se dru`ili cel vikend. Nekaj smo povedali o Angliji, pa o home hospitalityju, prvi pomo~i, obna{anju na jamboreejih, se izdatno mastili s

tradicionalnimi slovenskimi dobrotami in se poslovili ple{o~ angle{ki val~ek. Prav u`ivali smo!!

Mednarodne novice

Te dni nismo mogli zgre{iti novic o naravni katastrofi v JV Aziji. Svet se je po tem `alostnem dogodku zdru`il v najve~jo humanitarno akcijo v zgodovini in taborniki nismo nobena izjema. Kar 28 milijonov nas je, v 216 dr`avah, ki lahko dodamo svoj del~ek pomo~i. Svetovna skavstska pisarna je prejela {tevilne pozive po zbiranju humanitarne pomo~i. Predlagajo tri korake: 1. pozanimati se, ~e ima nacionalna zveza kak{en poseben program zbiranja sredstev, 2. finan~ne donacije naj se izvedejo preko uveljavljenih organizacij

Rde~ega kri`a in UNICEF-a, 3. obstaja posebna taborni{ka akcija pod skupnim imenom Tsunami scout aid, Tsunami scout Tsunami scout aid, Tsunami scout katere prispevki bodo namenjeni specifi~nim (dolgoro~nim) projektom obnove v neposredno prizadetih dr`avah.

^e bi `eleli sodelovati pri tej akciji ali dati donacijo, dobite informacije na: http://www.scout.org/tsunami/ 0412tsunamidonate_e.shtml#cc.

·Skavtstvo ponovno deluje tudi v Iraku. Ira{ki predstavnik se je udele`il

konference arabske skavtske regije in poro~al, da skavtstvo deluje v vseh 18ih ira{kih provincah, kjer to dopu{~ajo varnostne razmere.

·5. decembra je bil mednarodni dan prostovoljstva. Zelo cenimo in slavimo ga tudi taborniki. Brez pretiravanja lahko trdimo, da taborni{tvo omogo~a 3 milijone odraslih prostovoljcev po celem svetu. Vsa ~ast nam in le tako naprej!!

S to lepo vestjo se za tokrat od vas poslavljam. Veliko snega vam `elim pa toplino v srcih!

Za kaj si KOPR zaslu`i viktorja?

Komisija za taborni{ki program v preteklem letu

"Leto 2004 je bilo v mojem pogledu pomembno za formiranje same komisije in dogovarjanje o delovanju podkomisij", je dejal na~elnik za taborni{ki program pri ZTS Matja` Jesen{ek. "Tako smo skupaj pri{li do spoznanja, da je namen komisije podpora izvajanju taborni{kega programa v rodovih (in ne programa ZTS). Izhajajo~ iz tega smo oblikovali naloge KOPR in posledi~no pri{li do prioritet na{ega delovanja."

na~elnikom in vodnikom M^ preko vseh mo`nih kanalov.Nadaljevali in kon~ali pa smo z individualno analizo priro~nikov za delo z M^.

Sodelovali smo tudi na dr`avnem mnogoboju 2004 in NaBoju 2004, kjer smo se predstavili in vzpostavili nekaj kontaktov, predstavili smo se v Taboru in napisali ~lanek za pomo~ vodnikom pri planiranju sestankov.

Komisija za GG program (Vi~o-Vojko Vi~i~)

na{e popotnike pomembno to, da se sami najdejo v tistih akcijah, ki si jih sami zamislijo, izpeljejo, mi pa smo tukaj, da jim pomagamo, ~e na{o pomo~ rabijo. Pogovarjali smo se o Explorer beltu, zletu za popotnike, o potrebah na{ih popotnikov … V preteklem letu smo torej zorali na{o njivico, letos pa za~nemo sejati tudi polja koruze. Seveda smo prepri~ani, da bo leto{nja letina obrodila par dobrih sadov.

Komisija je v za~etku leta oblikovala skupino, ki je prehodila pot od vzgojnih prioritet do predloga vzgojnih ciljev. Poleg tega je zasijala nagrada Skavt Peter, kipec za najbolj{e akcije in aktivnosti vodov, dru`in, klubov, ~et ali rodov. Poleg tega je bil uspe{no izpeljan dr`avni mnogoboj, ROT in seminar za taborna vodstva. Komisija je uspe{no predstavila osnovni taborni{ki program na te~ajih za vodje poleti v Bohinju.

Komisija za M^ program (Beti Ger`elj)

Glede na na{ strate{ki cilj smo se vse leto ukvarjali s prenovo programa. Za~eli smo z anketami, ki smo jih posredovali

Ve~ina ~lanov komisije je bila anga`irana pri pripravi in izvedbi PowWow-a. Sicer pa smo se ukvarjali s priro~nikom za vodnike GG. Pripravili smo tematski del "veselih sre~anj" za GG. Na ve~jih dr`avnih akcijah smo predstavili projekt Land of Adventure in pa osnutek priro~nika za vodnike GG. Za~eli smo prenavljati ve{~ine za GG, imeli pa smo tudi dva zelo dobra vikend posveta.

Komisija za PP program (Vida - Polona ^eligoj)

Komisija za vejo popotnikov in popotnic se v preteklem letu ne more pohvaliti s kak{no megalomasti~no izpeljano akcijo, so pa v delu in sre~anjih komisije skrite tiste iskrice, ki znajo dolgoro~no gledano spremeniti marsikaj na tem podro~ju.

@e to je precej, da se je za sodelovanje v komisiji odlo~ilo kar nekaj motiviranih ~lanov. Prav ti, ki se na vsake toliko ~asa skupaj usedemo, kak{no re~emo in kaj na~rtujemo, smo tisti, ki vemo, da je za

Toliko o Viktorjih lanskega leta. ^e pogre{ate limone, jih namenoma nismo objavili. Pomembno je, da se jih v komisiji zavedamo. ^e imate kak{no tudi vi, nam jo po{ljite. Tudi ~e nam `elite pri "o`emanju" limon pomagati ali pa prispevati k uresni~evanju dobrih idej, nam pi{ite; na kopr @rutka.net in sodelujte z nami.

Pa {e to: ob zaklju~ku leta je Komisija napravila tudi program dela za leto 2005, ki poleg organizacije dr`avnih

akcij vklju~uje uvajanje

vzgojnih ciljev v delo v rodovih, prenovo starostnih

skupin, organizacijo dneva komisije (DanKo), pripravo

smernic za akcijo Darilo Miru (Gift 4 Peace), vzpostavitev informacijskega sistema in oblikovanje vsebinskih

prioritet delovanja (ve~ na spletni strani KOPR).

POTEPANJA

Tina & Anja, RST

OZNOT-u

Taborniki iz Rodu skalnih taborov smo v no~i iz 4. na 5. december organizirali tradicionalno osmo Zimsko no~no orientacijsko tekmovanje - ZNOT. Kljub temu, da je tovrstno tekmovanje eno izmed najzahtevnej{ih, je tudi eno najbolj priljubljenih, saj je letos na njem v pet~lanskih ekipah udele`ilo ve~ kot 300 tekmovalcev iz celotne Slovenije. Poleg tabornikov pa sta se tekmovanja udele`ili tudi ekipi planincev in orientacistov.

Po za~etnem zboru, `rebanju {tartnih {tevilk in zboru vodij ekip se je za~elo zares. Prva ekipa se je v mra~ne in tema~ne gozdove v okolici Komende podala nekaj minut pred {esto. [e prej pa so morali re{iti topoteste in s tem pokazati svoje znanje topografije. No~na orientacija je ponujala najrazli~nej{e preizku{nje. Tekmovalci so se pomerili v spretnostnem tekmovanju (postavljanje {otora iz dveh {otork, ~lani ekipe pa so bili med seboj navezani na vrv), se preizkusili v ciljanju, prihodom po kotom in minskem polju, risanju skice terena pod kotom ter ~im bolje opraviti IQ test. Kontrolne to~ke tak{nega tipa med drugim delajo ZNOT prepoznaven v mno`ici podobnih orientacijskih tekmovanj. ZNOT je naporna in resna stvar, kar dokazuje tudi to, da so zadnje ekipe na cilj pri{le {ele po drugi uri pono~i. Po naporni no~i smo kar hitro popadali v spalke. Za dobro jutro so nas pri~akali {e topli trojanski krofi, po razglasitvi in podelitvi bogatih nagrad pa se je leto{nji ZNOT zaklju~il. Po odzivih sode~ smo se vsi skupaj imeli fino fajn!

Zanimivosti

Zakaj Moste pri Komendi? Lokacija se je vsako leto zamenjala `e na prej{njih tekmovanjih. To pa je pomembno, saj tako ekipe, ki na ZNOT-u ne sodelujejo prvi~, nimajo prednosti pred ostalimi. Hkrati pa vsaka lokacija ponuja svoje zanimivosti in pove~a ~ar tekmovanja.

"ZNOT - Zimsko tekmovanje?" Letos smo se udele`ili `e osmega ZNOT-a, ki ima s svojimi predhodniki nekaj skupnega. Ne, to ni le zabava, niti ni le prvi konec tedna v decembru ali dru`enje s prijatelji in znanci. To je sneg, ki ga do sedaj na ZNOT-u {e nismo do~akali, ~eprav je tekmovanje zimsko.

Tekmovalci so povedali:

Zimsko no~no orientacijsko

tekmovanje v Mostah pri Komendi

Blato + premo~eni ~evlji + nasmejani obrazi = ZNOT 2004

Taborniki Rodu kranjskega jegli~a Spodnja Idrija smo se tudi letos udele`ili Zimskega no~nega orientacijskega tekmovanja. Razburljiva dogodiv{~ina leto{njega ZNOT-a se je za~ela 4. decembra 2004, okrog tretje ure popoldne. Dvanajst tabornikov in tabornic in prav toliko nasmejanih obrazov, son~no sobotno popoldne in tisto prijetno vznemirjenje v zraku. Odpeljali smo se na prizori{~e tekmovanja, v Moste pri Komendi. Najprej smo seveda prijavili ekipe in iz`rebali startne polo`aje. Barve RKJ so zastopale tri ekipe - ekipa gozdovnikov in dve ekipi popotnic in popotnikov. ^as pred startom smo izkoristili za spoznavanje novih prijateljev in ponavljanje topografskih pojmov. Ob {estih pa se je ZNOT za nas za~el v pravem pomenu besede. Prva ekipa PP (Buhtl~ki) je najprej re{ila topotest (vsak ~lan ekipe re{uje svoj test), potem pa so jih odpeljali na izhodi{~no to~ko. Kmalu so jim sledili GG-ji (M 92) in druga ekipa PP (Nawim no). Proga za gozdovnike je vklju~evala 6 kontrolnih to~k, za popotnike pa 8. Sledila je vse prej kot dolgo~asna no~. @e iskanje prve kontrolne to~ke se je zavleklo dlje kot smo pri~akovali. Merili smo azimut, {teli metre, preu~evali zemljevid in kon~no na{li pravo lokacijo. Po za~etnih te`avah pa se je tekmovanje odvijalo tako, kot smo si `eleli. Na{li smo vse to~ke, oskrbeli ranjenca, prehodili minsko polje, narisali skico terena pod kotom in po~eli {e marsikaj zanimivega. V pribli`no sedmih urah hoje in teka smo do potankosti spoznali Komendski bor{t, njegov razgiban relief, predvsem pa ob~utili, kaj je to pravo blato. Utrujeni, premo~eni, blatni, a nasmejani smo se vrnili do izhodi{~a, ki je hkrati predstavljalo tudi cilj.

V Osnovni {ole Moste so poskrbeli, da nismo bili la~ni, ob ~aju pa smo delili vtise s proge z ostalimi taborniki. Kljub vrve`u in glasnemu petju uspavank smo v toplini spalnih vre~ odsanjali novemu jutru naproti.

V nedeljo smo `e med zajtrkom izvedeli za kon~ne rezultate. Ekipa GG-jev je zasedla 13. mesto, ekipi PP-jev pa sta dokazali, da sodi RKJ med samo elito J. Osvojili smo namre~ 2. in 3. mesto in s tem postavili izziv vsem naslednjim generacijam, ki se bodo udele`ile ZNOT-a.

Katarina, Tina, Bo{tjan, Dejan, Denis, oba Mateja, Miha, Primo`, Sebastjan, Sven, Tadej in Tomo smo enotnega mnenja, da je bil ZNOT 2004 moker, blaten, razburljiv, uspe{en, skratka tak, ki si ga velja zapomniti kot {e eno prijetno taborni{ko akcijo. ZNOT 2005, prihajamo! ☺

David, Rod gorjanskih tabornikov: "ZNOT mi je bil v{e~. Edini problem se mi je zdel prostor za spanje in glasba v telovadnici."

Sandra, Polona in Tina, Rod Kra{kih j'rt: "Na ZNOTu smo drugi~. Proga je bila la`ja kot lansko leto, vseeno pa je bila zelo blatna. Druga~e pa se imamo dobro."

Tilen in Janja, Rod Ro`nik: "Letos smo sestavili zelo dobro ekipo in se prvi~ udele`ili ZNOT-a. Mislila sva, da bo proga te`ja, pa je bila dobra, saj samo "kmeta" nismo na{li. Imava se super, naslednje leto pa se definitivno spet vidimo."

Eurojam 2005 v Grosuplju Kocka je padla, zdaj gre za res!

Prvi vikend v decembru smo v gostoljubnem Grosuplju, na prvem skupnem sre~anju vseh ~lanov slovenske odprave, pogumno zakorakali na skupno pot proti Veliki Britaniji, ki bo avgusta prihodnje leto gostila najve~ji evropski dogodek v zgodovini skavtstva - EuroJam 2005.

V treh prekratkih dneh smo se spoznali, razdelili v vode, se dogovorili za pravila na{e igre, u`ivali v doma~ih kulinari~nih dobrotah, spoznali Anglijo, ob popoldanskem ~aju spoznali nove obi~aje, videli relikvije preteklih Jamboreejev, pokukali na sam Eurojam 2005, pridno izvedli nekaj delavnic, razdelili nekaj medicinskih napotkov, se pogovorili o opremi, dorekli kaj vse si bomo na popotovanju po na{i Evropi ogledali in {e in {e … Ko pa so si star{i, ki so nas obiskali zadnji dan, opomogli od me{anice navdu{enja in ob~udovanja, pa smo - v soju bliskavic fotografskih aparatov - odplesali {e ~udovit angle{ki val~ek.

Minilo je prehitro, zato smo sklenili, da se pred odhodom na EuroJam 2005 spet snidemo. Naslednji~ na Rogli. Da se nau~imo {e levega plesnega obrata in …

Pridru`i se nam. Avantura ne ~aka!

[e nekaj prostih mest za udele`ence in vodnike.

Tone Simon~i~, foto: Bla`

Marta Le{njak

in njenih osem taborni{kih kri`ev

Ne spomnim se, da bi {el kdaj h komu s tak{nim veseljem na razgovor kot prav k na{i slavljenki - Marti Le{njak. Poznava se `e desetletja. Njen mo` Pavle Le{njak je bil moj prvi taborni stare{ina, ko sem leta 1952 kot medvedek prvi~ taboril pri tretjem vise~em mostu ~ez Soro pri Medvodah …

Pravijo, o mrtvih le lepo, o `ivih pa kakor kdaj! O Marti pa na poseben na~in. Osem desetletij biti aktiven na raznih podro~jih `ivljenja, od tega ve~ino let tudi med taborniki. Skupaj s Pavletom, "starim" vicmaherjem in strokovnjakom za igrice pa {e kaj, s sinom Gojcem, tudi znanim tabornikom, igralcem, zabavlja~em … tudi na mami pusti kak{ne sledove. Bila je ~lanica v ve~ ljubljanskih enotah, njeni otroci tudi.

Marta je opravljala {tevilne taborni{ke posle od tajnice, blagajni~arke, gospodarja, urednice, lektorice … Na slovenskih in jugoslovanskih zletih ali ve~ini ve~jih akcij smo jo lahko videli za pisalnim strojem tabornega ~asopisa. Bila je redna Pavletova spremljevalka in sodelavka. Taborni{tvo je spoznala pred petdesetimi leti in ga spremlja {e danes. In upajmo, da ga bo {e kar nekaj ~asa. Zato sva v spro{~enem klepetu oglodala nekatere teme v organizaciji, spregovorila o njenem osebnem `ivljenju itd.

Marta je enkratna oseba. Iz`areva pozitivno energijo. Je odli~na in zanimiva sodelavka. Njena vrata so vedno odprta, ~e potrebuje{ njeno pomo~. Ne zna re~i ne. Pravi, da te besede taborni{ki slovar ne pozna. Izredno bogato duhovno `ivljenje, sodelovanje na

ne{tetih taborni{kih akcijah, poznavanje mno`ice ljudi raznih starosti in poklicev, predvsem pa razgledanost, uvr{~ajo Marto v poseben predal~ek, kjer je le malo takih. Med prijatelji je znana kot tiha, skromna in delavna, dobra prijateljica in sogovornica. Iz zanimivega pogovora smo izlu{~ili le nekatera njena razmi{ljanja. Kako ti je uspelo zaiti med zeleno Kako ti je uspelo zaiti med zeleno je uspelo med bratov{~ino? bratov{~ino? bratov{~ino? bratov{~ino?

S Pavletom sva se spoznala v Rodu Bi~kova skala in od takrat do danes me taborni{tvo {e ni spustilo iz rok! Pozneje sem presedlala k Dobri volji in {e pozneje k Sivemu volku, kjer sta bila aktivna predvsem moja otroka. Sodelovala sem tudi v klubu ^rni gaber, v katerem so bili sami zagnani taborniki, ki imajo veliko zaslug za uspe{en za~etek taborni{kega gibanja pri nas. Pisali so pravilnike, priro~nike, nakazovali smeri razvoja, jaz pa sem bila le taborni{ka u~enka.

Sedaj si sre~na babica, te mal~ki Sedaj si sre~na babica, te mal~ki Sedaj si sre~na babica, te mal~ki Sedaj si sre~na babica, te mal~ki si babica, te mal~ki vra~ajo v mlaj{a leta? vra~ajo v mlaj{a vra~ajo v mlaj{a leta? vra~ajo v mlaj{a vra~ajo

Malo po~akaj! Najprej sem bila mama, sine Gojc in h~erka Branka sta navdu{ena tabornika pri Sivem volku. Gojc je po~el marsikaj: vodil taborjenja, izlete, za TV snemal taborni{ke filme, posku{al je vnesti v organizacijo novosti in skrbel za smeh in dobro voljo

ob tabornih ognjih, kdaj tudi skupaj z o~etom. Zdaj pa sem babica. Osnovno{olko Tino `e navdu{ujejo taborjenja, triletno Vesno pa to {e ~aka. Kako se temu lahko re~e? Jabolka ne padejo dale~ od drevesa. Brankina generacija {e danes dr`i skupaj, sre~ujejo se tudi na dru`inskih taborjenjih. Mene pa povezujejo Tabor, obiski na{ih zletov, sre~anja z gr~ami in obujanje prelepih spominov na tiso~ in en nepozaben do`ivljaj, ko te kar malo po`ge~ka okoli srca.

Kaj te toliko ~asa dr`i med taborni- Kaj te toliko dr`i med taborni- Kaj te toliko ~asa dr`i med taborni- Kaj te toliko dr`i med taborni- Kaj te toliko ~asa dr`i med taborniki? ki? ki? ki?

Ali od mladih okoli sebe ne ostaja{ tudi sam mlad? In seveda moja vnu~ka Tina. Res sem bila vse, kar si na{tel. Gospodar sem bila pa davnega 1951. leta na taboru Pionirskega lista (kjer sem delala dobra tri desetletja) v Bohinju. To je bil prvi tabor s pravim taborni{kim programom. V vodstvu so bili sami taborni{ki asi. Pa mi je tale gospodar dal vetra. Naj povem, zakaj? Re~eno je bilo, gremo na Triglav. Uboga gospodarica, brez izku{enj in fizi~nih priprav seveda tudi. Pa sem {la v izposojenih gojzarjih - ~ez Voje. Saj mnogi veste, strmina, da te kap. Pa je {lo - korak naprej, dva nazaj … Ne vem ve~, kako, vendar prilezla sem do meli{~a pod ko~o Planika … naprej pa

ni in ni ve~ {lo. Pri{li so pome, me v ko~i spravili k sebi s ~okolado in ~ajem, naprej na vrh Triglava pa ni bilo ve~ te`av. Popla~ana sem bila z jasnim nebom in ~udovitim razgledom, do koder je seglo oko. Pou~no, kaj? Takrat sem bila prvi~ in zadnji~ tam gor!

Taborni{ki organizaciji sem lahko hvale`na, da mi je bilo omogo~eno koristno in vsestransko bogato pre`ivljati prosti ~as, skleniti {tevilna prijateljstva, ceniti drug drugega, poglabljati spo{tovanje narave in se od nje u~iti. Poudariti moram, da taborni{ko prijateljstvo nikoli ne zamre. Le kaj bi lahko bilo lep{ega?

Kako ocenjuje{ razvojno pot tabor- Kako ocenjuje{ razvojno pot Kako ocenjuje{ razvojno pot tabor- Kako ocenjuje{ razvojno pot Kako ocenjuje{ ni{tva? ni{tva? ni{tva? ni{tva? ni{tva?

Uf, kak{ne razlike. Kak{en razvoj in bogastvo novih zamisli in aktivnosti od postavljanja organizacije na noge do dana{njih dni. Pa ne bom obnavljala zgodovine, vsega se ne da na{teti. Velik napredek je na organizacijskem, vsebinskem in tehni~nem podro~ju. Uspehi so seveda zdaj ve~ji, zdaj manj{i. Tudi te`av je vedno veliko. In, ne dolgo tega, smo taborniki postali ~lani velike skavtske dru`ine. Za na{o organizacijo to pomeni raz{iritev pestrosti aktivnosti, nove vsebine, nove mo`nosti dru`enja z mladimi na vseh koncih sveta.

Ampak v tujino smo tudi mi `e hodili; leta 1952 smo taborili pri Rde~ih sokolih ob Millstattskem jezeru v Avstriji. Tam smo se dobro odrezali in so se gostitelji od nas `e takrat kaj nau~ili. Se sli{i neskromno? Pa je res!

Prebere{ vse, kar je v Taboru. Kako

Prebere{ vse, kar je v Taboru. Prebere{ vse, kar je v Taboru. Kako

Prebere{ vse, kar je v Taboru. Prebere{ kar ga vidi{? ga vidi{? ga vidi{? ga vidi{?

Seveda, vse preberem - od A do @. Vsak urednik in uredni{ki odbor imata svoj pogled na vsebino revije. Bila naj bi v pomo~ bralcu. Da si raz{iri znanja,

predvsem pa vodniku za odgovorno delo z vodom, in vodstvom rodov za uspe{nej{e delo. Posredovala naj bi nova znanja, tudi {ir{e in teorijo z razumljivo razlago ponudila rodovom, da bi jo udejanili v praksi. Pomembna je informiranost ~lanstva, hkrati pa odmevnost iz rodov. Tudi kriti~nost je dobrodo{la, ~e je posredovana s pravim poudarkom in po{tenim namenom, brez nerga{tva. Pred vsakim novim urednikom so novi izzivi. Tudi zdaj. Pustimo se presenetiti, seveda ~e bo Taboru uspelo podalj{ati `ivljenje. Pred podobnimi vpra{anji je bil Tabor kar nekajkrat v preteklosti, pa se je vedno izvlekel! Sami si moramo izboriti mesto v dru`bi tudi kar zadeva financiranja revije. Nih~e nam ne bo silil denarja … Imamo vsa priznanja t.i. dru`bene skupnosti, ampak takih dru{tev je veliko. Konkurenca je mo~na. Na vrsti pa so na{i funkcionarji, da se ustrezno znajdejo in izborijo, kar nam, po na{em mnenju, nekako pripada za bolj{o vzgojo mladih.

Na kaj si v svojem `ivljenju najbolj Na kaj v svojem `ivljenju najbolj svojem ponosna? ponosna?

Na moja otroka in vnu~ki. Skupaj z njimi se veselim `ivljenja.

mogla dojeti, kako nebogljeni smo lahko, ko odpove zdravje in se namno`ijo leta.

^esa si se nau~ila pri tabornikih? se nau~ila ^esa si se nau~ila pri tabornikih? se nau~ila

Tega je mnogo: spo{tovati naravo, imeti rad druge in sebe, zdravo `iveti, gojiti pristne medsebojne odnose in {e marsikaj. Taborni{tvo je resni~na {ola za `ivljenje.

Kaj bi priporo~ala mlaj{im, kaj naj Kaj bi priporo~ala mlaj{im, kaj naj priporo~ala izkoristijo v organizaciji? izkoristijo v organizaciji? izkoristijo v organizaciji? izkoristijo v organizaciji? izkoristijo

Sodeluje{ na raznih akcijah. Morda je najbolj tipi~no taborjenje. Sam mora{ poskrbeti zase, za svoje umazane cunje. Tudi stra`a ni kar tako. Postaja{ samostojnej{i. Osvojene ve{~ine vsakomur koristijo v vsakdanjem `ivljenju. Tako od murna naprej raste{ do odraslosti.

Kje vidi{ razliko med taborni{kim in vidi{ razliko med taborni{kim in Kje vidi{ razliko med taborni{kim in vidi{ razliko med taborni{kim in vidi{ med drugimi sorodnimi gibanji? drugimi sorodnimi drugimi sorodnimi gibanji? drugimi sorodnimi drugimi

Toliko razli~nih aktivnosti kot taborni{ka ne ponuja nobena druga organizacija. Od strokovnega usposabljanja, zabave, sre~anj vsak teden, vrh vsega pa je taborjenje, ve~eri ob tabornem ognju. ^e je zanimanje za kak{no novo dejavnost, taborniki uvedejo tudi to. Kaj pa med slovenskimi skavti in ta- Kaj pa med slovenskimi skavti in ta- in borniki? borniki? borniki? borniki?

pa glasujem (se me sli{i?), da ime tabornik ostane. Prav: tabornik - skavt. Sloven{~ina je v nekaterih glasilih pogosto sporna.

Kako globoko si oku`ena s tabor- Kako si oku`ena tabor- Kako ni{tvom kot stilom `ivljenja? ni{tvom kot stilom `ivljenja? ni{tvom kot stilom `ivljenja? ni{tvom kot stilom `ivljenja?

Ko si enkrat res tabornik, vsaj tako mislim, si tabornik za vedno. Polno izku{enj smo prenesli v privatno `ivljenje in so bila ka`ipot za ravnanje in ukrepanje. Seveda ne gre vedno vse gladko. Prav je, ~e se ravna{ po ljudski modrosti: V premislekih bodi podoben pol`u, v dejanjih ptici. Lahko ta lep izrek priporo~im tudi vam, predvsem mladim?

Ima{ na zalogi najbolj sme{en do- Ima{ na najbolj sme{en do-

Ima{ na zalogi najbolj sme{en do-

Ima{ na najbolj sme{en dogodek iz taborni{kega `ivljenja? iz `ivljenja? godek iz taborni{kega `ivljenja? iz `ivljenja? iz `ivljenja?

Moji Dobrovoljci so me neko~ na taboru v Bohinju privezali h drevesu in namazani skakali okoli mene, ~e{, potem jo bomo pa skuhali in pojedli. Pa me niso. Medvedek Tin~ek je takrat zaskrbljeno vpra{al: "A s kostmi?"

Vpra{ajva se, kdo je tisti prenapete`, ki vna{a nestrpnost in ne razume, da pa~ obstajata dve nekoliko razli~ni organizaciji. Obe delata z mladimi in za mlade. Je tu kaj narobe? Spodbudila bi tesnej{e sodelovanje, poleg lu~ke miru {e kak{na sre~anja. Obe organizaciji imata veliko skupnega.

In {e nekaj: ^lovek se vse `ivljenje u~i in nikoli vsega ne nau~i. Torej se {e vedno u~im.

Ti je ostal v spominu kak tragi~en je ostal spominu kak tragi~en

Ti je ostal v spominu kak tragi~en je ostal spominu kak tragi~en spominu tragi~en dogodek? dogodek?

Ob petdesetletnici ZTS v Cankarjevem domu sem se sre~ala s tabornicama po du{i in srcu, marljivi kot ~ebelice, na berglah in ob pal~ki za oporo pri hoji. Kar stisnilo me je pri srcu in nisem

Tabor, Tvoja ljubezen, tujke, skavt ljubezen, tujke, skavt Tabor, Tvoja ljubezen, tujke, skavt ljubezen, tujke, skavt ljubezen, skavt …? …? …? …?

Tujk v Taboru tudi sama ne gledam prijazno. ^e se le da, povejmo po slovensko oziroma obvezno prevedimo. Ali na{i bralci obvladajo angle{~ino? Dvomim. Ob razpravah tabornik - skavt

Marta je svojo zanimivo okroglo obletnico praznovala tako, kot je vajena tudi `iveti - skromno, tiho - taborni{ko. Prepri~an sem, da bo tudi v bodo~e skrbela za vnu~ki, ki ji napolnita dan. Zahvaljujemo se ji za dolgoletno po`rtvovalno delo v taborni{ki dru{~ini, na njeno sodelovanje pa ra~unamo tudi v bodo~e. ^estitamo ji za zanimivo obletnico in ji `elimo obilo zdravja in zadovoljstva v osebnem in taborni{kem `ivljenju.

TABOR NA OBISKU Katju{a [avc, foto: arhiv RSK in Mirko Vodovnik

Rod Severni kurir Slovenj Gradec

Prve ideje o taborni{ki organizaciji segajo v leto 1960, ko je bil 18. aprila na osnovni {oli ustanovljen Odred Severni kurir. Letos tako ponosno praznujemo 45 let taborni{tva v kraju.

Ime in znak rodu

Ime rodu izvira iz vojnih ~asov partizanskih kurirjev NOB. Znak predstavlja gozd Dobravo, reko Mislinjo in kurirja. Zaradi premajhne razpoznavnosti razmi{ljamo o tem, da bi ga spremenili.

Taborni prostor v Podgozdu pri @u`emberku. Tabore~i se zabavajo po svoje.

Taborni prostor

Na{ taborni prostor le`i v Podgozdu pri @u`emberku in je le kak{en kilometer oddaljen od tabornega prostora Sivih dimov s Kr{kega, ki ste jih spoznali v decembrski {tevilki. V najem smo ga dobili pred pribli`no dvajsetimi leti in od takrat naprej smo vedno taborili na njem. @al je pogodba potekla in kljub velikim prizadevanjem nam ga ni uspelo odkupiti, a smo se z novim lastnikom dogovorili o nadaljnji uporabi. Na prostor smo vsi zelo navezani, a morda bi bil `e ~as, da razi{~emo tudi druge kraje po Sloveniji.

Taborjenja

Taborjenje traja od deset do dvanajst dni, udele`i pa se ga v povpre~ju 60 tabore~ih. Poleg gusarskih ali indijanskih dni ter narobe dneva je najpomembnej{i dan takrat, ko gremo bivakirat. Takrat poleg kuharice in nekaj gr~ v taboru ni nikogar. Udele`imo se ga v dveh skupinah. Skupina mlaj{ih gre ne manj zahtevno pot, ki ponavadi kro`i okoli tabora in se nato utabori nad njim. Starej{a odprava gre na dalj{o pot, ki v~asih zahteva tudi dve bivakiranji. Pri pohodu ve~krat pre~kamo tudi Ko~evski rog. Leta 2003 smo bivakirali tudi v zapu{~eni vasi Spodnja Reber, v kateri so pred vojno `iveli ko~evarski Nemci. Na bivaku je zmeraj zabavno, pa tudi malce stra{ljivo, saj nikoli ne ve{, za katerim grmom se skriva medved in ~eprav {e nismo sre~ali nobenega, nas doma~ini vedno stra{ijo z njimi. Vidimo pa zato veliko divjih svinj, ki po {tevilnih pripovedovanjih vselej pridobijo kak{en kilogramJ.

M^-ki vzamejo indijanski dan zelo resno.

Vodstvo rodu

Stare{ina Mirko Vodovnik

Blagajni~arka Marija Vodovnik

Na~elnik Ale{ Koro{ec

Na~elnica GG Tina Vodovnik

Na~elnica M^ Katju{a [avc

Gospodar Lucijan Areh

Propagandist Samo Cokan

Struktura

M^ 34 GG19

PP klub 21

Klub gr~18 Skupaj92

S katerimi te`avami se RSK sre~uje katerimi te`avami se RSK sre~uje

S katerimi te`avami se RSK sre~uje katerimi te`avami se RSK sre~uje

S katerimi te`avami se RSK sre~uje danes? danes?

Finan~ne te`ave, ki smo jih imeli v preteklosti, smo uspe{no re{ili s prijavami programov na razpise nevladnih organizacij. Prav tako smo se v bli`nji preteklosti re{ili problemov s prostori. Te`ave sedaj vidim predvsem v neresnosti nekaterih vodnikov in z njihovo nepripravljenostjo do izobra`evanja. Pogosto se nam zgodi tudi to, da srednje{olci, ko za~nejo {tudirati, prenehajo s taborni{tvom, ali pa se pridru`ijo drugim rodovom.

Kako re{ujete problem {tevila ~la- re{ujete problem {tevila ~la- re{ujete nov? nov?

^lanstvo zdaj `e nekaj let nara{~a. ^lane tudi ni te`ko pridobiti, temve~ je problem v tem, kako jih zadr`ati. Tako se zopet vrnemo k vodnikom.

Kaj za va{ rod pomeni povi{anje ~la- Kaj za va{ rod pomeni povi{anje ~la- Kaj za va{ rod pomeni povi{anje ~la- Kaj za va{ rod pomeni povi{anje ~la- za ~lanarine? narine? narine? narine?

Koro{ka je ena izmed regij, ki je po vi{ini dohodka zelo nizko. Na dru`inskem prora~unu pa se vsekakor pozna vsak tolar. V rodu smo v prej{njih letih omogo~ili ~lanstvo tudi otrokom iz socialno {ibkej{ih dru`in. Parim smo omogo~ili tudi taborjenje.

Kak{ne so spremembe po ustanovitvi Kak{ne so spremembe po ustanovitvi Kak{ne so spremembe po ustanovitvi Kak{ne so spremembe po ustanovitvi ustanovitvi oz. raz{iritvi koro{ko-{ale{ko-zgorkoro{ko-{ale{ko-zgor- oz. raz{iritvi koro{ko-{ale{ko-zgorkoro{ko-{ale{ko-zgornjesavinjskega obmo~ja? njesavinjskega

Koro{ko obmo~je ni delovalo zaradi kadrovskih te`av, ki smo jih takrat

imeli v rodu in ker so v njem bili le trije rodovi aktivno vklju~eni v delovanje obmo~ja. Vsekakor smo bili prej bolj zaprt tip rodu. Sedaj se poznajo `e prvi

rezultati z vodni{ke {ole. Po dolgih letih smo se tudi udele`ili mnogoboja in veselih sre~anj M^-jev. Tudi informacije z zveze so pravo~asne.

Mirko Vodovnik, stare{ina rodu, sicer podjetnik, je ~lan taborni{ke organizacije `e od leta 1968.

Indijanska pojedina.

Zimovanje 2004 - M^ vod pri pripravi gola`a.

Vi{inska delavca.

Bivakiranje leta 2003.

TABORNI[KA FOTOGRAFIJA

Besedilo in fotografije: Bla` Verbi~

Fotografija pozimi

Stojim na vrhu hriba, ki sem ga zaradi zimskih razmer za~el osvajati `e zgodaj zjutraj. Okoli mene je v sneg in meglice zavita narava in okoli{ki vrhovi. In obenem tudi mnogo razli~nih zanimivih fotografskih motivov. Mraz je in veter piha, kjerkoli se lahko prebije mimo anoraka me po{teno zazebe. Kljub temu iz nahrbtnika vzamem svoj fotoaparat, da ovekove~im zimski dose`ek in pre~udovito naravo. Vklopim stikalo in ... ni~. Prazna baterija ...

zgodi, da ostanemo brez energije. Zato moramo biti pozimi, kadar se v naravo podajamo s fotoaparatom, mo~no pozorni tudi na napolnjenost baterije. In ~e se vrnemo nazaj k za~etku - stari mehanski fotoaparati so torej kljub kopici inovacij, ki so jih zasen~ile, {e vedno uporabni. In marsikje se jih ravno zaradi te prednosti uporablja {e danes.

Nasveti za var~evanje z baterijo pozimi:

• posnetek si zamislite v glavi in s fotoaparatom,

• fotoaparat izklopite, ~im ga ne uporabljate,

• ne "zumirajte" po nepotrebnem,

Zimska narava nudi veliko zanimivih motivov, ki jih oblikuje zasne`ena pokrajina.

Dokler se je fotografiralo le z analognimi fotoaparati, ki so za svoje delovanje uporabljali le mehaniko ("dobri stari" Zenit, Praktica ...), fotografija ni poznala ovir glede mraza. Mehanika je delovala skorajda na vsaki temperaturi ... in deluje {e danes. Z vgradnjo prvih svetlomerov, ki so za svoje delovanje potrebovali baterije, pa se je `e pokazala {ibka to~ka delovanja baterij na mrazu.

Kasneje so razvili analogne fotoaparate, ki so za delovanje uporabljali precej elektronike (ostrenje, svetlomer, transport filma, zaklop ...), fotoaparati pa so uporabljali posebne zmogljivej{e

in dra`je baterije. Kljub temu so dostikrat v mrazu tudi te baterije zatajile, saj se obi~ajnim baterijam z zni`anjem temperature zni`a kapaciteta in napetost. In tako se je ve~krat zgodilo, da smo na na{i zimski odpravi vzhi~eni ob lepotah zimske narave ostali s prazno baterijo in torej tudi brez posnetka.

Z razvojem digitalnih fotoaparatov pa se je poraba elektri~ne energije v fotoaparatih {e mo~no zve~ala. Najve~ji porabnik elektri~ne energije v digitalnem fotoaparatu sta tipalo in zaslon. In kljub temu, da so v digitalne fotoaparate s tem namenom za~eli vgrajevati {e zmogljivej{e baterije, se nam lahko

• ko je mo`no, vzemite baterijo iz fotoaparata in jo nosite v `epu ~im bli`je svojemu telesu,

• pred odhodom vzemimo sve`e (napolnjene) baterije,

• s seboj imejte vedno {e rezervno baterijo,

• pri digitalnem fotoaparatu izklopite zaslon in posnetek oblikujte skozi iskalo,

• fotografije preglejte {ele doma.

Odgovor na vpra{anje:

V: Ve~krat grem s fotoaparatom v

V: Ve~krat grem s fotoaparatom v

V: Ve~krat grem s fotoaparatom v

V: Ve~krat grem s fotoaparatom v hribe. Ko pridem iz mrzle narave v Ko pridem iz mrzle narave v hribe. Ko pridem iz mrzle narave v Ko pridem iz mrzle narave v toplo ko~o, se fotoaparat vedno zaro- se fotoaparat vedno zaro- toplo ko~o, se fotoaparat vedno zaro- se fotoaparat vedno zaro- fotoaparat zarosi in z njim ne morem slikati. Kaj si in z njim ne morem slikati. Kaj si in z njim ne morem slikati. Kaj si in z njim ne morem slikati. Kaj slikati. naj naredim? naj naredim? naredim?

O: Vlaga je velik problem fotoaparata in le~. Prehod iz mrzlega v toplo in vla`no okolje zato povzro~i, da se na fotoaparatu in le~ah nabere kondenz. To je mote~e, saj takrat ne moremo fotografirati, poleg tega pa lahko tudi {koduje fotoaparatu. Edini nasvet pri tem je, da fotoaparat preden vstopi{ v ko~o zavije{ v pulover, {al ali podobno razpolo`ljivo izolacijo in po~aka{, da se fotoaparat po~asi aklimatizira na toplo in vla`no okolje.

Ivje na drevesu. Za zimski posnetek je v~asih potrebno le s fotoaparatom stopiti do bli`njega drevesa in narediti posnetek.

Mraz je sestavni del zimskih izletov.

PREDSTAVITVE RODOV Rod heroj Vitez

Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: 1979.

Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je Ljubljana in Trzin.

[tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: 90.

Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: vod murnov, 4 vodi M^, 3 vodi GG, en me{an klub, klub PP in klub gr~.

Najbolj zavzeta ~lanica rodu: Najbolj zavzeta ~lanica rodu: Najbolj zavzeta ~lanica rodu: Najbolj zavzeta ~lanica rodu: Najbolj zavzeta Mojca Galun, Ljubljanska 9b, 1241 Kamnik, 041/ 632-613 mojca.galun@ guest.arnes.si.

Naslov spletne strani rodu: Naslov spletne strani rodu: Naslov spletne strani rodu: Naslov spletne strani rodu: Naslov spletne strani rodu: rhv.rutka.net.

Simbolika rodovega imena

Rod je dobil ime po Francu Ravbarju - Vitezu (1913-1943), ki je bil leta 1951 za progla{en narodnega heroja.

Kosobrin

KOSOBRINOVI PRIPRAVKI

Z leto{njim letom bom v reviji Tabor predstavljal tak{ne recepte, ki si jih taborniki lahko pripravijo v svojih prostorih ali na potepanju po naravi. V zimskem ~asu si lahko v naravi taborniki naberejo naslednje plodove: {ipek, ~rni trn, jerebiko, glog. Plodove mora posmoditi slana, da so mehki in sladki. Iz plodov si lahko skuhamo v kotli~ku ali loncu okusen ~aj, marmelado.

Jogurt

Potrebujemo:

1 navadni jogurt, 3 `li~ke sladkorja, 3 jedilne `lice o~i{~enih in na drobno narezanih plodov ~rnega trna in gloga.

Jogurt, sladkor in plodove dobro preme{amo in dobimo sadni jogurt iz narave.

Regratova juha

^e pozimi ne bo snega, si lahko skuhamo v kotli~ku zelo okusno juho.

Zanjo potrebujemo:

1 ~ebulo, 5 krompirjev, 6 pesti regratovih listov, 2 `lici belega olja, sol in poper po okusu.

Priprava: ~ebulo o~istimo in na drobno nare`emo. Na olju v kotli~ku jo prepra`imo, da zlato porumeni. V kotli~ek vlijemo 1,5 litra vode ter na drobne kocke narezan krompir. Pustimo, da se po~asi kuha. Vmes o~istimo, operemo, na drobno nare`emo regratove liste in jih prekuhamo v slani vodi. Vodo odlijemo, ker ima grenek okus. Dobljeno regratovo prikuho dodamo kuhanemu krompirju, posolimo in popopramo po okusu in juha je pripravljena.

^aj

Za ~aj potrebujemo:

Pest stisnjenih plodov {ipka, ~rnega trna, jerebike in gloga. Iz plodov ~rnega trna, jerebike in gloga odstranimo pe{ke. V kotli~ku ali loncu zavremo 1 liter vode, dodamo omenjene plodove in rahlo prekuhamo. ^aju lahko dodamo sladkor po okusu ali ga pijemo nesladkanega. ^e ho~emo ~aj {e izbolj{ati, lahko dodamo nekaj smrekovih iglic.

Marmelada

Iz omenjenih plodov lahko naredimo v kotli~ku ali loncu tudi okusno marmelado. Za to potrebujemo:

½ kg plodov {ipka,

½ kg plodov ~rnega trna,

½ kg plodov jerebike,

½ kg plodov gloga.

Iz plodov odstranimo pe{ke in vse dobro stisnemo (kar z rokami zmeljemo), dodamo pribli`no ¼ litra vode in 1 kg sladkorja. Vse skupaj damo v kotli~ek ali lonec ter kuhamo, da voda povre. Med kuhanjem neprestano me{amo, da se nam masa ne prismodi. Ko voda povre, je marmelada gotova. [e vro~o si jo lahko nama`emo na kruh, ali pa si zraven {e spe~emo pala~inke in jih nama`emo z dobljeno marmelado.

ASTRONOMIJA Primo`

Vesoljski ples Zemlje in Sonca

Zemlja je planet, ki se razen po tem, da na njej bujno uspeva `ivljenje, po videzu ne razlikuje mnogo od drugih planetov. Zadnja odkritja dokazujejo, da je v vesolju obi~ajen pojav, da zvezde spremljajo planeti. V tem smislu torej na{e Oson~je ni ni~ posebnega.

Gibanje planetov dolo~a gravitacija, ki igra v vesolju eno najpomembnej{ih vlog. Zaradi gravitacije planeti kro`ijo okoli Sonca in Sonce okoli sredi{~a galaksije. Zaradi gravitacije ne odfr~imo nekam stran od Sonca v globino vesolja, kjer bi zagotovo umrli. Kro`enje nas ohranja v zadostni razdalji, da se ne scvremo v peklenski vro~ini Sonca. Ravno prav{nja oddaljenost in prisotnost vode vzpostavljata idealne pogoje za `ivljenje na Zemlji. Prav temu naklju~ju smo lahko hvale`ni, da `ivimo - in se celo spra{ujemo, kako smo nastali ali od kje smo pri{li.

Zemlja se zavrti okoli svoje osi v enem dnevu, pravzaprav {e malo prej. Temu kro`enju pravimo rotacija rotacija rotacija rotacija rotacija. Zemlja kro`i tudi okoli Sonca in ga obkro`i v enem letu. To gibanje imenujemo revolucija revolucija revolucija revolucija revolucija. V enem letu se Zemlja zavrti okoli svoje osi enkrat ve~, kot je dni v letu. Skratka v 365 dneh se zavrti okoli svoje osi 366 krat ali v 366 dneh 367 krat. Ste kdaj pomislili, da se kazalca na uri v dvanajstih urah sre~ata le enajstkrat? Pri Zemlji in Soncu gre za nekaj podobnega. Potem so {e popravki vsake {tiri leta, katerim pravimo prestopno leto … in tako naprej.

Tudi druge zvezde imajo planete - primerjava oddaljenosti in mase Jupitru podobnih planetov ob drugih zvezdah - razdalje so izra`ene v AU.

Ko je pri svojem kro`enju Zemlja najbli`je Soncu, opazimo, da je Sonce navidezno ve~je. ^e v tem ~asu nastopi son~ni mrk, gre za kolobarjasti mrk.

Vesolje je tako veliko, da je merjenje razdalj z obi~ajnimi enotami, ki jih uporabljamo za merjenje razdalj na Zemlji, prakti~no nesmiselno. Kilometer ali milja skoraj ne pomeni ni~ v vesoljnem prostoru, zato je bilo potrebno uvesti nove - ve~je enote. @e najbli`je nebesno telo - Luna je od Zemlje oddaljena kar 340 tiso~ kilometrov, ostala telesa pa so {e dlje. V astronomiji za enoto merjenja razdalj ve~inoma uporabljamo " svetlobno leto svetlobno leto svetlobno leto". To je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu. Ta razdalja je zelo velika. Do Lune na primer svetloba potrebuje le dobro sekundo, do Sonca pa osem minut. Tudi Sonce je tako veliko, da njegov premer lahko izrazimo s {tirimi svetlobnimi sekundami. Za merjenje razdalj znotraj Oson~ja, kjer sta kilometer in milja premajhna, svetlobno leto pa preveliko, obi~ajno uporabljamo " astronomsko astronomsko enoto enoto enoto enoto enoto". AU (Astronomical Unit) ustreza oddaljenosti Zemlje od Sonca. Svetloba razdaljo ene AU prepotuje torej v osmih minutah. Redkeje bomo naleteli {e na enoto " parparparparsek sek sek sek sek", ki zna{a 3,26 svetlobnega leta …

Rotacijska os Zemlje je glede na os gibanja okoli Sonca nagnjena za 23,5 kotnih stopinj. Tudi sama os se vrti kot vrtavka. Temu kro`enju pravimo precesija precesija precesija precesija precesija. Vendar pa je to kro`enje skoraj neopazno. Os se zaradi precesije zavrti le enkrat v 26 tiso~ letih. Nagnjenost osi glede na os kro`enja okoli Sonca povzro~a letne ~ase. Pozimi je os obrnjena stran od Sonca, poleti pa proti Soncu. Sonce vsaj enkrat letno posveti pravokotno na vse tiste kraje na Zemlji, ki le`ijo med -23,5 in +23,5 stopinj zemljepisne {irine. Na polih so tudi dnevi, kjer pozimi Sonce sploh ne vzide in poleti ne zaide. Tisti vmes pa le opazimo, da je poleti mnogo dalj{i dan kot pozimi, pa tudi bolj vro~e je.

Pot Zemlje okoli Sonca ni prava kro`nica, temve~ elipsa. Zemlja potuje najhitreje, ko je najbli`je Soncu. To je v za~etku januarja. Vendar zaradi tega dejstva na Zemlji ni prav ni~ bolj vro~e! ^e smo natan~ni, lahko odstopanje opazimo le na son~ni uri, ki takrat ni to~na ali pa ob son~nih mrkih, ki so takrat kolobarjasti …

Bla` Verbi~

[portno plezanje

Svet oprimkov, skalne stene, magnezija, oguljenih prstov, vrvi in vponk. Svet vzponov in padcev, ogromne motivacije, mo~i in tehnike gibanja. Svet {portnega plezanja.

[portnemu plezanju se tako pri nas kot v tujini posve~a vedno ve~ ljudi. Gre za nekak{en trend in ponovno odkrivanje pristnega stika z naravo, kjer se kljub sodobnemu na~inu `ivljenja in hitremu tempu lahko sprostimo in svoje misli posvetimo naravi, problemom plezalnih smeri in samim sebi. Le s popolno koncentracijo in predanostjo plezalni smeri lahko preplezamo za svoje sposobnost najte`je smeri.

Najve~ plezalcev se posve~a {portnemu plezanju v plezali{~ih. Pri tem so plezalci preko vrvi navezani na soplezalca, ki plezalca varuje, kar tudi zagotavlja maksimalno varnost tega {porta. [portno plezanje se tako uvr{~a med bolj varne {porte, najpogostej{e po{kodbe pa nastanejo zaradi nepravilnosti vadbe, pomanjkljivega ogrevanja in nespo{tovanja osnovne varnosti. Kot pomo~ pri izbiri plezali{~a lahko v roke vzame{ knjigo "Plezalni vodnik - Slovenija", ki ponuja pester pregled prakti~no vseh slovenskih plezali{~ z opisi smeri in ocenami te`avnosti.

Kako za~eti s plezanjem

Za za~etek ukvarjanja s plezanjem ni nikoli prepozno. Pri tem se je najbolje zglasiti v eni od plezalnih {ol, kjer poskrbijo za vse za~etnike, jih seznanijo z varnostjo, tehniko plezanja in opremo. Druga mo`nost pa je, da se priklju~imo izku{enej{emu plezalcu, kakr{nih je pri ta-

bornikih veliko. Vendar pa je pri tem zelo pomembno, da nas najprej pou~i o varnosti, nato pa {e o tehniki gibanja in plezanja.

Oprema

Potrebna plezalna oprema je v najve~ji meri povezana z varnostjo, zato z njo ne gre eksperimentirati. Poleg tega sodi {portno plezanje med cenovno manj zahtevne {porte, saj po nabavi najnujnej{e opreme nimamo ve~jih stro{kov. Najnujnej{a oprema so plezalniki in pas, za ostalo opremo pa sprva poskrbijo v plezalnih {olah in jo lahko nabavimo postopoma, ko spoznamo, da bomo plezanju posvetili ve~ svojega prostega ~asa.

Plezalniki

Najpomembnej{i del opreme pri plezanju so plezalniki. Ti skrbijo za dober oprijem noge na skali. Proizvajalcev plezalnikov je zelo veliko, vsi pa ponujajo pestro paleto modelov, med katerimi lahko izberemo sebi najprimernej{e. Vendar za za~etek ne kupujte premajhnih plezalnikov.

Plezalni pas

Pas sodi med bistvene elemente varnosti. Pri nakupu le-tega pazite, da bo lahko v pasu dovolj dobro zategnjen in nas ne bo oviral, tudi ~e se v pas usedete (tako da vas v pasu nekdo dvigne ali ga obesite).

Vrv

Poleg pasa je tudi vrv bistven element varnosti pri plezanju. Zato je zelo pomembno, da vrv usteza standardu UIAA in da jo

redno pregledujemo in po potrebi (~e opazimo da je pla{~ ali jedro po{kodovano) zamenjamo. Plezalne vrvi so nekoliko elasti~ne, kar pripomore k manj{im sunkom pri padcih.

Vponke in kompleti

Vsak komplet sestavljata dve vponki in ena zanka. Vrv s pomo~jo kompletov vpenjamo v za to name{~ene kovinske zanke v smeri. Za plezanje v plezali{~ih potrebujemo pribli`no 10 kompletov. Trgovine s plezalno opremo nudijo pester izbor razli~nih modelov kompletov ve~ih proizvajalcev, tako da imamo pri nakupu velik izbor.

Poleg te opreme za plezanje potrebujemo {e vre~ko za magnezij, v katero med plezanjem pomakamo prste in dlan ter primerna {portna obla~ila.

NAREDI SI SAM

Ba~a in Krka

Veseli december

Domi{ljija je vse

Spet je tu december, najbolj vesel in potro{ni{ko usmerjen mesec. Da pa ne bo vse kupljeno in serijsko izdelano, si naredite sami bo`i~ka in ga napolnite z bonboni ali drugimi dobrotami.

POTREBUJEMO:

·Steklen kozar~ek s pokrovom, ki ima navoj; ·zvitek rjavega krep papirja; ·rde~ krep papir; ·lepilo; ·vrvica; ·{karje; ·vata; ·bonboni.

Izdelava je zelo preprosta, samo sledite naslednjim korakom:

1.Iz zvitka rjavega krep papirja izre`emo pribli`no 1 cm {irok trak. Z njim ovijemo steklen kozarec, tako da za~etek in konec traku na kozarec pritrdimo z lepilom. To bo bo`i~kov trebu{~ek.

2.Iz pokrov~ka izdelamo ~epico. Iz rde~ega krep papirja izre`emo trak {irok 18 cm in tako dolg, da prekrije celoten pokrov~ek. Nato rob pokrova prema`emo z lepilom in ga ovijemo s trakom. Sedaj pa trak nekoliko pod vrhom zave`emo z vrvico, da dobimo ~epico. ^e `elite, lahko vrh traku razprete navzven in navzdol, da ~epica dobi cofek.

3.Bo`i~ku naredimo obraz, prilepimo ali nari{emo mu o~i, iz kroglice rjavega krep papirja mu naredimo nos ter prilepimo belo brado, brke in obrvi iz vate.

4.Za konec pa bo`i~kov trebu{~ek napolnimo z bonboni.

Domi{ljija in ro~ne spretnosti pa lahko pridejo do izraza tudi pri popestritvi darilnih vre~k. Vre~ke, v katerih nameravate obdariti svoje prijatelje in sorodnike, lahko dobijo popolnoma novo podobo in prazni~ni izgled.

Okrasite jih z oblikami, kot so smreke, sani, bunkice, zvezdice in drugimi bo`i~nimi motivi, le-te izre`ete iz kola` ali krep parpirja in jih poljubno nalepite po vre~ki. Uporabite predvsem zlate, srebrne, zelene in rde~e barve.

Namig: Namig: Namig: Namig: iz visoke in ozke darilne vre~ke za steklenico lahko naredite dve manj{i vre~ki. Vre~ko prere`emo na polovico in pri spodnjem delu, ki `e ima dno, utrdimo rob, tako da naredimo zavihek navznoter. Drugi polovici pa izdelamo dno tako, da spodaj naredimo primerne zavihke in jih utrdimo z lepilnim trakom. Za ro~aje uporabimo svilene trakove ali druge vrvice, napeljemo jih skozi luknjice ali pa konce ro~ajev prilepimo na notranjo stran vre~ke. Pa veliko zaba- Pa veliko zaba- Pa veliko zaba- Pa veliko zabave. ve. ve. ve.

Veselo ustvarjanje.

Taborni{ke posebnosti

Vsaka organizacija ima kaj svojega, posebnega in skrbno ~uva to posebnost, na katero je tudi po svoje ponosna. Pogosto omenjamo vodov sistem dela. Vsak ~lan voda ima svojo zadol`itev, pa ~e je {e tako majhna, ampak je! Temu re~emo tudi delitev dela, vodov duh …

Taborniki imenujemo vrsto stvari "taborni{ki", ~eprav so nekatere druge organizacije ali posamezniki "posvojili" taborni{ke prvine dela oziroma predmete. Pa ni~ ne de, to je samo potrditev na{i posebnosti. Naj jih nekaj omenimo.

ljena vrv, ki pa jo le redkeje dobimo. Sodobne vrvice so narejene iz plasti~nih materialov in naj bi bile bolj obstojne, lep{e, le niso prav prakti~ne, ker so bele: hitro se zama`ejo in "kazijo" tabornikovo opremo z belo barvo, ki v naravi ni najbolj prakti~na oziroma obi~ajna.

Taborni{ka vrvica

Taborni{ka vrvica je po ~asu uporabe stara vsaj osemdeset let. Je stalna spremljevalka vsakega popotnika, ki ima poleg take v nahrbtniku vedno {e druge, v glavnem tanj{e kose vrvic. Taborni{ka vrvica je pletena, debela 5 mm in dolga 5 metrov. Uporabljamo jo za merjenje kraj{ih razdalj, pri nudenju prve pomo~i, postavljanju zasilnega bivali{~a itd. Na vsakem metru (lahko tudi na pol metra) je ozna~ena s tu{em. Tako ostane oznaka dlje ~asa vidna, tudi tedaj, ~e se vrv zmo~i. Vita vrv ni dobra, ker se zvija, ~e je vla`na, in potem merilo ni ve~ to~no. Najbolj primerna je pletena konop-

Tabornikovo vrvico zvijemo v 15 cm dolg zvitek, ki ga nataknemo na karabin~ek na tabornikovem pasu. Vrvico pa zvijamo takole: zvijamo jo okoli treh prstov roke (palec - sredinec - mezinec), z dalj{im ostankom vrvi pa ovijemo zvitek.

Velja omeniti, da v primeru, ~e tabornikovo vrvico uporabimo in jo pri tem razre`emo, ob prihodu domov takoj "naredimo" novo. Sicer pa ima vsak tabornik na zalogi ve~ tabornikovih vrvic. Morebitne razrezane kose pa ne zavr`e, ampak jih shrani za kasnej{o uporabo. Tabornikova vrvica ni le stara taborni{ka navada, ampak tudi del tabornikove opreme.

Taborni{ki korak

Poseben na~in hoje je Seton povzel po ameri{kih Indijancih, ~eprav podoben na~in gibanja v naravi poznajo tudi druga ljudstva. Taborniki se veliko gibljemo v naravi. Predvsem na raznih orientacijskih in podobnih tekmovanjih, ko moramo v ~im kraj{em ~asu prehoditi ~im ve~jo razdaljo, je pomembna na{a vzdr`ljivost. Zato je v takih primerih zelo uporaben taborni{ki korak. To je izmeni~na hoja in tek. Izgleda pa takole: najprej npr. 20 (ali 50 za starej{e) korakov zmerno hodimo, zatem 20 korakov prete~emo. Urimo se toliko ~asa,

da se utrdimo, potem pa preidemo na 50 korakov hoje in 50 korakov teka. S takim korakom hitreje premagamo pot, hkrati pa koristno uporabimo energijo. Med hojo po~ivamo, a lahko te~emo. Seveda velja za hojo in tek: ne govorimo, {e manj kri~imo, najhuje pa bi bilo, ~e bi pili alkoholne pija~e (to taborniku menda ni treba posebej povedati) ali kaditi.

S taborni{kim korakom bomo hitreje pri{li do cilja. Na~eloma pa ta korak uporabljamo samo, ~e hodimo po relativno ravnem terenu. Izletniki vedo, da v hrib, torej po poti navzgor, nikoli ne te~emo.

Minsko polje

Ste se `e kdaj vpra{ali, kako to, da nekaterim ekipam vsaki~ uspe prehoditi celotno minsko polje, vi pa `e na drugi to~ki ostanete brez spodnjih okon~in? Kje se skrivajo pasti, zakaj na{a busola ni primerna in kaj pomeni zloben sodnikov nasme{ek, {e preden smo dobro raztegnili meter?

Merjenje kotov

Napaka 1° pomeni pri maksimalni dopustni dol`ini stranice 20 m `e 35 cm odstopanja. Doseganje natan~nosti 1° pa je z busolo lahko precej zahtevno. Napake pri merjenju kotov se gibljejo do pribli`no 3°, vendar je na sre~o ve~ina stranic minskega polja kraj{ih od 20 m.

Pri klasi~ni busoli se pogosto dogaja, da je pri viziranju ne dr`imo dovolj horizontalno in tudi, da busolo okoli vertikalne osi nekoliko zamaknemo glede na smer viziranja. Tovrstne napake so precej redkej{e pri uporabi busol z diskom (nekateri jih imenujejo tudi busola s prizmo), prav tako pa so te busole `e zaradi konstrukcije preciznej{e. Ve~ina bolj izku{enih ekip hkrati meri smer iz stoji{~a in z drugo busolo iz smeri nove to~ke (nasprotni azimut) in tako znatno pove~a natan~nost, hkrati zmanj{a mo`nost raznih pomot ("Jou, s'm meru 178° namest 187°!"), zaradi katerih se po tekmovanju {e tedne tol~e po glavi.

Nekateri organizatorji omogo~ajo, da si pred tekmo umerite kompas, tako da boste vedeli, koliko stopinj morate pri{teti oz. od{teti od tistega, kar bo pokazal va{ kompas, da boste imeli rezultat enak, kot ga da kompas, s katerim je bilo minsko polje postavljeno. Ve~ina

organizatorjev pa dopu{~a, da si na sami to~ki, na kateri je minsko polje, izposodite kompas, s katerim je bilo minsko polje postavljeno.

Pri merjenju na raznih no~nih tekmovanjih je potrebno paziti {e, da naglavna svetilka ni preblizu busole, saj lahko magnetno polje povzro~i odklon magnetne igle.

Merjenje razdalj

Polaganje merskega traku je ena najve~jih umetnosti prehoda minskega polja. Levo okoli drevesa in desno okoli skale in `e se merski trak kot ka~a vije proti cilju. Na koncu pa obrazi polni za~udenja ob 1,5 m primanjkljaja. Priporo~am, da merski trak razvijete {ele, ko veste, v katero smer ga morate razviti. Tako si boste prihranili precej ~asa, potrebnega za ugotavljanje, ali je trak bolje polo`iti po levi ali desni strani drevesa.

Razdalje na minskem polju so horizontalne razdalje med to~kami. Slabo napet merski trak ali po nagnjenem terenu polo`en merski

trak vas torej ne bo pripeljal do `elenega rezultata. Merski trak naj bo ob merjenju ~imbolj vodoraven in naj na nagnjenem terenu ne bo polo`en na tla. Velja povedati tudi, da bo razdalja zaradi povesa ali nehorizontalnosti merskega traku vedno nekoliko kraj{a od prave in nikoli dalj{a. To pomeni da lahko po lastni presoji glede na to, kako dobro vam je merski trak uspelo polo`iti, tudi dodate nekaj centimetrov.

Za konec pa {e o nasme{kih sodnikov. To verjetno pomeni, da boste pravkar zagre{ili hudo napako. Hitro {e enkrat poglejte na listek. Ali ste nastavili pravo vrednost kota? Je mogo~e podan nasprotni azimut ali pa je kot dolo~en v gonih ali tiso~inkah? ^e ste preverili vse in niste na{li nobene huj{e napake, se potola`ite s tem, da ste sodniku oz. sodnici najverjetneje preprosto v{e~.

Besedilo in fotografija :Aljo{a Bizjak, ilustracija: Meti

Bivak ob drevesu

Bivak ob drevesu je izrazito uporaben pozimi v predelih, kjer je precej snega. Pod smrekami je namre~ najmanj snega ter se oblikuje t.i. sod. Prostor kar kli~e po uporabi. Za~nemo podobno kot v prvem primeru; oblikujemo ogrodje in na ogrodje namestimo vejevje. Pozimi obdamo s snegom. Vhod nato zapremo s kak{no "cunjo" oz. {otorko.

Sneg

Sneg je zelo uporabna snov za gradnjo bivakov. Tako kot "gradbeni material" kot tudi izolacija. S sne`eno oblogo lahko dvignemo temperaturo v bivaku tudi za 10° C, kar se pri mrzlih zimah zelo pozna. Poleg tega zadr`i tudi veter.

Iglu

Najbr` je `e marsikdo posku{al postaviti iglu. Za gradnjo igluja je potrebno dovolj in primerno sprijetega snega, ki ga je v na{ih kotlinah premalo.

Druga~e je v hribih. Tam je ponavadi snega ve~. Primeren sneg je sprijet in se rad re`e z lopatko za sankanje, smu~ko ali podobno desko. Najla`ja je gradnja okroglih iglujev, kjer zidake vsako stopnjo postavimo v o`ji krog. Zidake oblikujemo sproti in sicer v nekak{ne trapeze. Odprtine in re`e sproti ma{imo z snegom. Zidake vsak krog tudi vse bolj nagibamo, tako kot da gradimo obok; zidaki polo`eni v krog in tako nagnjeni podpirajo drug drugega, da nam ne zdrsnejo na tla.

Kupolo nato zaklju~imo s sklepnim zidakom ali ve~jo kepo. ^e smo pravilno zidali, kupola stoji sama. Vhod oblikujemo kot obok in pri tem si lahko pomagamo kar z nahrbtnikom. V kupoli ne pozabimo na prezra~evalne luknje, ki naj bodo na vrhu. Tudi v iglujih se lahko znatno ogreje. Sicer ne kot v savni, vendar se ob uporabi sve~ ali kuhalnika ogreje do nekje 0° C. Ker se pri tem lahko pri tleh nabira CO2, skrbimo za zra~enje. Hkrati si le`i{~e priredimo na nekoliko dvignjeni podlagi, tako da je v vi{ini okoli{kih tal. V jami ob le`i{~u sve~o kar pustimo goreti, saj bi se le-ta ugasnila, ~e bi se nabralo preve~ CO2 in to bi bil signal nepravilno zra~enje.

NASVETI VODJEM

Mag. Jasna Vuradin Popoviæ, prof. psih.

NI VSE PRAV KAR JE LOGI^NO - po hitri poti do uspe{nega pou~evanja?

Benjamin je vodnik Belih galebov. Nekega dne ga je njegov stare{ina grobo nadrl v pri~o ostalih vodnikov, ker njegovi taborniki niso za sabo po~istili svojega preno~i{~a. Ta dan je bil Benjamin pri pou~evanju mlaj{ih tabornikov zelo napet, razdra`ljiv, najmanj{i nemir v skupini ga je vrgel s tira, tako da je te`ko povezoval snov v smiselno celoto. Svoje tabornike je ob nezadovoljivem odgovoru `alil, govore~ jim, da so prizadeti, da se z njimi ne da delati in da iz njih nikoli ni~ ne bo. U~enci so postajali vse bolj umirjeni, kar si je Benjamin razlagal kot dober pedago{ki pristop. "Kon~no sem jih spravil v red," si je mislil v sebi ves ponosen in pomirjen.

Kaj je nauk te zgodbe? Kako bi ti ravnal v vlogi Benjamina, kako v vlogi njegovega tabornika in kako v vlogi stare{ine? Ali je Benjaminovo ravnanje zrelo? Utemelji svoj odgovor.

V zgodbici lahko osvetlimo ve~ psiholo{kih procesov, ki se skoraj vsak dan dogajajo pri vsakem posamezniku. Benjamin je bil v FRUSTRACIJSKI SITUACIJI. To je stanje napetosti in neprijetnosti, ko ne moremo zadovoljiti svoje potrebe ali ne moremo dose~i zastavljenega cilja. S tem, da je stare{ina nadrl Benjamina, mu je omajal njegovo samopodobo (mnenja in prepri~anja o samem sebi), ovrednotil ga je kot nesposobne`a in onemogo~il zadovoljevanje potrebe po uspehu, ki je zelo pomembna vsakemu posamezniku. Graja vpri~o drugih ima ve~ negativnih posledic. Pri osebi lahko spodbuja ob~utja krivde, sramu, kar lahko povzro~i socialno odmaknjenost, nezaupljivost ali celo depresijo. Vsa ta negativna ~ustva niso motivacijska za konstruktivno delovanje, temve~ bolj pogojujejo delovanje ravno v obratno smer - Benjamin je svojo u`aljenost, neprijetnost, napetost, negativna ~us-

tva premestil na manj nevarni objekt, svoje u~ence. V strokovni terminologiji temu pravimo, da se je zatekel k obrambnemu mehanizmu premestitve. Obrambni mehanizmi so nezavedne reakcije na{e du{evnosti, ki imajo nalogo, da ohranijo na{o lepo samopodobo, dobro mnenje o samem sebi, sprostijo nas napetosti, toda osnovnega problema ne re{ijo. Slu`ijo nam kot razli~ni izgovori, tola`ba. Pretirano zatekanje k obrambnim mehanizmom nas vse bolj oddaljuje od re{evanja problema, zamegljuje realno do`ivljanje in vrednotenje situacije, so podlaga tudi za huj{e du{evne motnje.

Na~in ravnanja svojega stare{ine Benjamin posnema (graja, `alitev) in se enako vede do svojih u~encev, kar za~asno daje videz, da ga mlaj{i taborniki ubogajo, so bolj disciplinirani. Benjamin ima ob~utek, da je na pravi poti, da je uporabil u~inkoviti vzgojni prijem. Velika verjetnost je, da bo tovrstno ravnanje imelo dolgoro~no slab{e posledice - u~enci bodo do njega imeli vse manj zaupanja, komunikacija bo na formalni ravni, navidez ga bodo ubogali, ampak bodo svoje neza-

dovoljstvo in neprijetnost enako prena{ali na osebe, za katere bodo imeli ob~utek, da so jim podrejene. Tukaj sre~ujemo pojav, ki se slikovito imenuje "socialni biciklizem". V situaciji, ko se po~utimo podrejeni, tla~eni, poni`ani, upogibamo hrbet in tla~imo tiste pod sabo - kot da bi pritiskali na pedale kolesa.

Osvetlitev psiholo{kega ozadja na{ega vedenja naj bi vam pomagala, da sami najdete mnoge konstruktivne re{itve ter na ta na~in pomagali primerno ravnati stare{ini, Benjaminu in tudi mlaj{im tabornikom, ki so udele`eni v tej zgodbici. Pogovarjajte se o tem problemu s star{i, z vodniki, s so{olci, s kolegi na taborni{kem sre~anju. Po{ljite svoje "re{itve" v uredni{tvo.

Do kak{nim spoznanj je pri{la psihologija pa si berite v naslednjem Taboru.

Zgodbica o Mrtvem vozlu

Sam se ve~krat vpra{am, kako nekoga nau~iti kak{nega vozla, da bosta u~itelj in u~enec zadovoljna. Nekaterim je najla`je, ~e se u~ijo iz fotografij. Vzamejo knjigo, kjer so slike postopka izdelave vozla in jim sledijo. Drugim je la`je, da jim postopek nekdo pove in poka`e. Tukaj je prednost, da lahko o izdelavi vozla med samim postopkom vpra{a{, ~e ~esa ne razume{. Vendar pripovedovalec lahko pove in prika`e izdelavo na ve~ na~inov. Nekateri si izmislijo tudi zgodbice, ki opisujejo izdelavo vozla.

Tokrat vam bom predstavil eno tak{nih zgodbic. Govori o po{asti iz jezera Loch Ness - Nessy.

Neko~ je bilo jezerce in iz vrvi naredimo zanko. V jezercu je `ivela po{ast z imenom Nessy, to je dalj{i konec vrvi. Vendar ji je v jezeru postalo dolg~as in se je odlo~ila, da bo {la pogledat, kaj se dogaja ob jezeru. Zato je priplavala iz jezera in {la na kopno, dalj{i konec vrvi damo skozi zanko - od spodaj navzgor.

Sprehajala se je po obali in zagledala mlado drevo, drevo je kraj{i konec vrvi. Ker ni poznala drevesa, je {la okoli njega, da si ga je bolje ogledala, dalj{i konec vrvi damo okoli kraj{ega.

Mlad fant se je {e mnogo let vra~al k drevesu, da bi videl Nessy, a je ni videl. Drevo pa je zraslo visoko in ko{ato, kraj{i konec potegnemo in s tem zategnemo vozel

Nastal je vozel, ki ima ve~ imen. Njegovo najbolj znano ime je mrtvi vozel, druga imena so {e pa{njak, tkalski, vodni{ki vozel, ~e pa ga naredimo iz dveh vrvi, ki nista enako debeli, ga imenujemo tudi zastavni vozel. S tem vozlom se da lepo delati mre`e, npr. za nogomet.

Morda kdo od Vas pozna {e kak{no zgodbico in jo je pripravljen povedati. Ta mi naj pi{e na miha.eder@rutka.net in zgodbico bomo objavili.

Nato pa je na{o Nessy zagledal mlad fant, se je ustra{il in zakri~al. Tudi Nessy se je ustra{ila in je pobegnila nazaj v jezero, dalj{i konec vrvi damo skozi zanko od zgoraj navzdol. SLOVAR

Mrtvi vozel

Bowline (angle{ko)

Bulin, Palstek (nem{ko)

IZ TABORNI[KE PESMARICE Bubi

Rubrika "Dnevnik in{truktorja kitare" se je v lanskem letu izpela, v prihajajo~em vam bomo namesto dolgo~asne teorije vsak mesec prinesli novo pesmico - kadar bo le mogo~e taborni{ko. Obi~ajni nabor {tirih ali petih taborni{kih pesmi bomo v prihodnjih {tevilkah posku{ali nadgraditi z novimi besedili, akordi in posnetki, ki jih boste lahko dobili na RutkaNET-u. Pri tem lahko sodelujete tudi vi - prepri~an sem, da imate po rodovih dobre skladbice! Oglasite se na uredni{tvo Tabora in jih delite z nami!

Januarski izbor

Ob akciji Lu~ miru iz Betlehema vsako leto kar precej tabornikov sodeluje na skupnih prireditvah s ~lani ZSKSS. Verjetno letos ni bilo ni~ druga~e. Marsikdo se je tokrat prvi~ spoznal s spodnjo pesmico. Objavljamo celotno besedilo in akorde, z RutkaNET-a pa si lahko poberete {e MP3 datoteko, da ne boste imeli te`av z u~enjem melodije.

Pesmico lahko igrate v standardnem 4/4 ritmu. Tudi akordi niso prete`ki. Pri akordu A7, ki je mogo~e {e od vseh najte`ji, vam ponujamo poleg standardnega prijema {e la`jo alternativo. Mogo~e {e tole - prvi akord (D), se igra kar precej ~asa. Da stvar ni tako zelo dolgo~asna, lahko pri igranju uporabite enega osnovnih trikov, in sicer, da na prvi struni prijem na drugem polju izmenjavate s prijemom na 3. polju (izjemoma tudi s prazno struno). Tako dobljeni akord sicer ne bo ve~ navaden D dur, bo pa prijeten za uho.

LU^KA

Pesem ob akciji Lu~ miru iz Betlehema

D D D D Poglej to lu~ko, G D poglej ta sij, ki se`e do srca in greje; e G

greje {e tako majhen cvet, e G greje bitje, ki ho~e `ivet' D in ~aka, {e zmeraj ~aka.

Kdo je dal to lu~ko, v to temo sveta, da pri`iga novi dan in greje? Kdo je hotel, da tu stoji, ko ugasnejo vse lu~i in ~aka, {e zmeraj ~aka, ~aka le na tvoj korak.

e A 7 D G

Vzemi to lu~ko, naj te spremlja povsod. e A 7 D D 7 Majhen bel plamen~ek, osvetlil ti bo pot!

G A

Vzemi roko, ki ob poti bo ~akala, G A osamljenost potrtost ti bo priznala, G A 7 D

daj ji v roke lu~, pojdita skupaj za njo.

Bog je dal to lu~ko, `elel je, da sveti vsem ljudem sveta in greje. Kdor pa lu~ko le zase dr`i, ta svetlobe te vreden ni; naj ~aka, morda pa do~aka, do~aka tvoj korak.

e A 7 Vzemi to lu~ko …

e A 7 D G

Prosim te O~e, ne vzemi je nazaj, e A 7 D D 7 v mojem srcu bo sijala vekomaj.

G A

V tej pesmi bom samo {e to zapisala: G A 7 D "Hvala za to lu~, {e enkrat hvala."

Demo posnetek dobite na naslovu http://pesmarica.rutka.net/mp3/ lucka.mp3, bolj{o razli~ico pa na zgo{~enki "Skavtske pesmi", ki jo je izdala ZSKSS ob projektu "Briga me".

S S S S S estri O O O O O dgovarjata S S S S S otrpinom

Sva sestri po krvi, kli~ite naju Kuhla in Kahla, saj strokovno odgovarjava na take vrste problemov. Torej, midve sva tu z na{pi~enimi pisali in o{iljenimi mo`gani (beri ostrim umom), da re{ujeva va{e te`ave s problemi. Tako, {e pojasnilo:

Jaz Kuhla biti starej{a, modrej{a (beri podpludbana) in zato bolj izku{ena.

Jaz Kahla logi~no biti mlaj{a (nasvet: vedno lahko ra~una{ na kahlo), zategatelj bolj zelena in zato (bolj) v stiku s problemi mladine, saj do`ivljam jih sedaj in tu in ne tako kot Kuhla v pretekliku.

ODGOVOR k&k:

Pi{i in se ri{i s svojimi tegobami na TABOR, rubrika SOS, Parmova 33, Ljubljana ali kuhla.kahla @ gmail.com.

Zasujte naju in pri~akujte jasno usmeritev - po mo`nosti re{itev.

Da prebijemo led, pa nama je na pomo~ prisko~ilo naslednje pismo:

Dragi sestri sos rubrike!

Pi{em, ker sem `e ~ist obupana, moj problem pa je takle: sem 13 letna tabornica in zalublena v enega fanta iz na{ga voda, z njim si ful dopisujeva po sms-ih in po msn-ju, k sva pa skupi v isti sobi ali na sestanku, pa n~. Kot da se ne bi poznala. Pa ti sms-i so naju ful zbli`al, pi{e mi res take kul stvari, recimo, da sem ful lu{tna, pa kr govori mi o svojem `ivljenju, tko da res ne vem, kje gre pol narobe. Dejta mi kaj svetvat, kako naj reagiram naslednji~, ko ga vidm, da ne bo zgledal k da sva ~ista tujca ...

Obupanka.

Ta lu{tkana, Poslu{, tkole bomo rekl, s tega fanta {e neki bo. Kaj, se pa {e ne ve. Mogo~e je en maj~keno srame`ljiv. Zato vzemi usodo v svoje roke in pogumno pristopi do njega in mu re~: stari, a teb ta situacija ustreza, a tje kul, a ni mal napet, dejva v {esto...ne zej pa zares. ^e bi rada stopila korak naprej, mu mora{ jasno in glasno povedati, kak{no je stanje na tvojem podstre{ju in kaj ~uti tvoje srce. Midve misliva, da tud njemu vsaki~, k dobi tvoj SMS, kar posko~ srce in se mu dvigne sr~ni utrip. Vse to pa so znaki zaljubljenosti. Vsekakor vredno preveriti. Bodi to kar si (drugih je `e tko al pa tko preve~) in ko bo prilo`nost, da bosta sama, takrat punca, z besedo na dan, da ti ne bo kdaj `al ... pa sre~no.

Pred dvema letoma smo na Naboju organizirali "koktajl party". Z veliko sadja, zanimivo dekoracijo in brez kan~ka alkohola je bila zabava pravi hit. Trend se je nadaljeval tudi lani, hkrati pa so se koktajli pojavili tudi kot zanimiva popestritev ~ajank v vodih, aktivnost na taborjenjih in celo delavnica na zletu GG Pow-Wow. Za namenom {ir{e popularizacije namenjamo tej temi nekaj prostora tudi tukaj.

Izvorna beseda cocktail pomeni v prevodu "petelinov rep". Ime izhaja iz Amerike, kjer so me{anice pija~ krasili s perjem petelinov, ki so sodelovali v petelinjih bojih. Seveda je to le ena izmed zgodb, ki je pripeljala do zelo raz{irjenega in priljubljenega me{anja pija~koktajlov.

Brezalkoholni koktajli

So me{anice raznih sadnih (lahko pa tudi zelenjavnih) sokov, sadnih sirupov, mleka in mle~nih napitkov (sladoleda) in gaziranih brezalkoholnih pija~. Koktajle pripravljamo iz sve`ega sadja, lahko pa uporabimo tudi sokove in konzervirano sadje (kompoti). Poleg tega pri pripravi potrebujemo tudi razne arome (sirupi, za~imbe kot cimet ali mu{kat, sladkor v prahu in kockah), le{nike, ara{ide, orehe, lahko pa uporabimo tudi jaj~ni rumenjak in beljak. Posebna skupina dodatkov so mle~ni proizvodi (mleko, jogurt, smetana, sladoled), kava, kakav, ~okolada v prahu in ~okoladne mrvice. Za pripravo ni no-

benih ustaljenih pravil, po okusu so si zelo razli~ni - od kislih do sladkih in grenkih - vsi pa so osve`ilni in bogati z vitamini.

Pripravljamo jih z ledom, ki se v pojavlja v razli~nih oblikah.

Spregovorimo {e o potrebnem priboru. Vsekakor boste potrebovali no` in desko za rezanje, strgalo, odpira~ za konzerve in o`emalnik. V naslednji stopnji bo prav pri{el predvsem mikser, saj se z jim najla`je obdeluje sve`e sadje. ^e imate mo`nost, pa ne bo odve~ me{alnik za koktajle (shaker) in pa razli~ni zanimivi kozarci.

Poseben ~ar brezalkoholnih koktajlov so tudi zanimive dekoracije: slamice, de`ni~ki, palme, pali~ice z razli~nimi motivi in dekorativna nabodalca in {e veliko drugega, vse kar nam pride na misel.

^e vas to podro~je zanima, vam od literature priporo~am predvsem priro~nik Pisani svet koktajlov, Ogrin, Kme~ki glas, Ljubljana 2002, v katerem boste spoznali predvsem na~ine priprave, pripomo~ke, oblike kozarcev in dekoracije, sicer pa je brezalkoholnih receptov bolj malo.

Na koncu vam `elim predvsem veliko eksperimentiranja in domi{ljije, recepti pa vas bodo spremljali {e v naslednjih {tevilkah revije Tabor. In {e to: ~e boste napravili kak{no digitalno fotografijo lepo dekoriranega koktajla (v velikosti nad 500 kb), jo po{ljite na spletni naslov tabor @rutka.net in objavili jo bomo v tej rubriki.

KOKTAJLI Pugy

PEPELKA

Potrebujete:

o1dcl limoninega soka (Fruc)

o1dcl ananasovega soka

o1dcl pomaran~nega soka

onekaj kapljic sirupa granatnih jabolk (grenadine)

o0,5 dcl sode ali radenske

Priprava:

V mikser (ali me{alnik za koktajle) stresite nekaj ledu in ostale sestavine ter mo~no preme{ajte. Servirajte z dekoracijo rezine ananasa ali ananasovih listov ter slamico.

POTUHNJENEC

Potrebujete:

o0,5 dcl limoninega sirupa

o0,5 dcl pomaran~nega soka

o2 dcl coca-cole ali kokte

Priprava:

V mikser (ali me{alnik za koktaile) stresite nekaj ledu in ostale sestavine. Dekorirajte z limonino rezino.

KARIBSKA KRALJICA

Sestavine:

onarezana banana

o1 dcl limoninega soka (Fruc)

o1 dcl mleka

onekaj nasekljanih orehov

Priprava:

V mikser stresite nekaj ledu in ostale sestavine (razen orehov) ter jih mo~no zme{ajte (mleko se doda na koncu, da se zaradi limoninega soka ne sesiri). Dekorirajte s sesekljanimi orehi, ki jih potresete po vrhu.

Sergeja

Spodbujevalec

I. Federman je rekel: "Ne ljubimo drugih ljudi zaradi tega, kar so, ampak zaradi ob~utkov, ki se nam ob njih porajajo."

Ko bi le lahko v svojem `ivljenju spoznali samo `ivahne, entuziazma polne ljudi. Ljudi z neverjetnim pogledom na `ivljenje. Pa bo nekdo drug rekel: "To ni resni~nost!"

Ni treba, da je ~lovek znanstvenik, saj vsak hitro uvidi, kak{no je danes realno `ivljenje posameznika, v ~asu potro{ni{tva in hitrega tempa. Vse preve~ ~asa posve~amo iskanju in popravljanju drugih napak, ter za~enjamo verjeti v vlogo - popravljanja, discipliniranja in usmerjanja.

"Tri milijone ljudi na tem svetu gre vsak ve~er spat la~nih," je dejal Cavett Robert. "Toda {tiri milijarde gre v posteljo la~nih preprostih besed, podpore in priznanja."

Spodbujevalec je torej tisti, ki nas spodbuja in bodri, podpira na{e sanje, razume na{e te`ave, se veseli na{ih uspehov in poskrbi, da ne gremo nikoli spat z bole~im trebu{~kom, strtim sr~kom ali zlomljenim duhom.

Sre~en si lahko, ~e si `e na{el svojega spodbujevalca (in ~e jih sre~uje{ vsak dan ve~) in sre~en tisti, kateremu spodbujevalec si ti sam. ^e se ima namre~ vsakdo ob tebi malce raj{i, si zagotavlja{, da te bo imel vsak od njih zelo rad in neko~ ti bo nekdo {epnil na uho: "Kadar sem s teboj, sem sam sebi bolj v{e~."

In memoriam

Morda sem nestrpen, vendar me - sicer ~isto intimno in navzven `al preve~krat neopazno - moti, ko ljudje v nenadzorovanih in najve~krat umetnih navalih sre~e ne vidijo temnih plati `ivljenja in nesre~nih ljudi okoli sebe. Tolikokrat izpeta zgodba praznikov, ki mno`ice na krilih evforije za nekaj dni dvignejo v vi{ave, `e prvi dan novega leta, nekatere pa `e prej, z vso silo tre{~ijo ob tla. Nekateri tega preprosto ne pre`ivijo.

Ne vem natan~no, zakaj tokrat nisem zmogel svetlej{ega uvoda. Verjetno mi je bilo nekaj turobnega polo`enega `e v zibko, kaj mra~nega {e kasneje dodano, piko na i pa je pred kratkim postavila knjiga, ki vam jo predstavljam tokrat.

Primo Levi Primo Primo Levi Primo Primo Levi, italijanski @id, ki je ~ude`no pre`ivel Auschwitz, pri~ne svo-

Vi, ki varno `ivite v toplih domovih, ki vas ob ve~ernih povratkih ~akajo topla jed in prijazni obrazi, pomislite, ali je ~lovek ta, ki dela v blatu, ki za pokoj ne ve, ki se za ko{~ek kruha bori, ki ga ubije en sam da ali ne …

jo srhljivo izpoved z naslovom Ali je to je to Ali je to je to ~lovek ~lovek ~lovek ~lovek ~lovek s pomenljivimi in te`kimi verzi:

Upravi~en je avtorjev strah, da je dogajanje med drugo svetovno vojno v zloglasnih tabori{~ih preseglo mejo, ki jo ~love{ki razum {e sprejme. Preve~ po{astno, da bi verjeli, ~esar nismo do`iveli ali vsaj videli. Kakor da je vlak zgodovine popolnoma iztiril in se je zgodilo to, kar je po vseh merilih sprto z mogo~im. Ko `ivemu telesu ve~ ~lovek ne more{ re~i. Ko `ivljenje ni ve~ vpra{anje, ker je odgovor smrt. [e izbira na~ina postane privilegij. Recepta za pre`ivetje ni. [e huje pa je, da "sre~a" ni pravi izraz za "ostati `iv".

Primo Levi v svojem delu izpolnjuje svojo zgodovinsko moralno obvezo. Z

Je` svetuje, vi preberete: Primo Levi, Ali je to ~lovek

izpovedjo dogodkov ~asa, ki ga je med drugo svetovno vojno pre`ivel v Auschwitzu, je sku{al del grozovitega bremena prelo`iti na ple~a civilizacije, ki je zrasla na ru{evinah nacizma in fa{izma. V spomin na nekaj, kar se je zgodilo, in se, prav zato, ker se je `e bilo zgodilo, spet lahko zgodi.

In vse to - kako paradoksalno - prav zaradi "~loveka" ?!

Strupeno jabolko

No, pa je leto zavrtelo {e eno stran stoletnega koledarja. In kakor je ob koncu leta `e navada, je v de`elo Slovencev iz Betlehema pri{la tudi Lu~ miru. Njeni prina{alci so s poslanico pozivali k razmisleku in delovanju v skladu z njim (Pridi k sebi!). Lu~ je taborni{ko-skavtska delegacija ponesla na vrh Slovenije, na Triglav, ustaviti pa se ni pozabila tudi pri predsedniku dr`ave.

Za igro potrebujemo eno "strupeno" jabolko, ki je lahko tudi majhna `oga, in nekoga, ki bo znal igrati na sintetizator, ali pa si pomagamo z radijem. Glasba naj bo `ivahna in naj ritmi bodo vsem dobro poznani.

Igra je primerna za najmlaj{e murne, na kak{ni od "`urk" pa zadi{i po njej tudi gr~am. Za igro morajo biti vsaj trije. Dva, ki si bosta podajala strupeno jabolko in eden, ki bo skrbel za glasbo. Taborniki se postavijo v krog in nekdo, ki ima v roki strupeno jabolko, ga da naprej desnemu sosedu in tako strupeno jabolko potuje v krogu. Starej{i kot so taborniki lahko tudi menjavajo smer - leva-desna.

Strupeno jabolko potuje tako dolgo po krogu, dokler v trenutku glasba ne utihne in takrat iz kroga izpade tisti, ki je imel strupeno jabolko v roki, jo je ravno dobil ali pa prepozno podal naprej.

Potem spet nadaljujemo z glasbo in jo tolikokrat prekinemo (pribli`no na pol minute - odvisno, kako velika skupina se igro igra), da ostaneta le dva in na koncu en zmagovalec.

Igra je za sprostitev in zabavo, saj v njej sodelujejo vsi. V krogu med podajanjem strupenega jabolka se namre~ lahko na mestu ple{e in giba, s plesom okoli kroga pa lahko sodelujejo tudi tisti, ki izpadejo in tako nikomur ni dolg~as. Pa u`ivajte v igri.

Sporo~ilo dr. Drnov{ka ob tem obisku je bilo: "Ukvarjanje z medsebojnimi odnosi in razmi{ljanje o sebi daje nekaj ve~ v dana{nji dru`bi, ki je vse bolj potro{ni{ko in materialno usmerjena." Tega se taborniki in skavti verjetno dobro zavedamo. Kljub temu pa kot "ozave{~eni" ne moremo `iveti mimo dru`benega trenda. Dotakne se nas v vsakodnevnem `ivljenju. Zato moramo verjetno skozi nenehno preverjanje, kdo sploh smo (kot gibanje), zakaj smo tu, delovati dru`beno koristno. Razmi{ljanje o sebi in zapiranje v lastne svetove ne bo obrodilo sadov. "Uspe{ni bomo, ~e bomo skozi delovanje prispevali k pozitivnem razpolo`enju v dru`bi," je na koncu sporo~ila dejal dr. Drnov{ek.

Pa {e to. O pomenu tesnega sodelovanja med skavtskimi in taborni{kimi organizacijami, ki so ga v sporo~ilu za javnost posredovali v Slovenski tiskovni agenciji, pa bi rad, da mi kak{en predstavnik ene ali druge organizacije razlo`i, kaj zanj pomeni pridevnik tesen (v SSKJ tesno - hoditi drug ob drugem, lahko pa tudi tesno pri srcu, tesnobno). Ker ne vidim prav pogosto kombinacijo pe{~ene in oran`ne barve (~eprav modne zapovedi za naslednje poletje poudarjajo prav to kombinacijo), imam ob~utek, da gre za drugi pomen.

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 1

Med poslanimi kuponi za nagradno kri`anko iz 12 {tevilke smo iz`rebali naslednje nagrajence, ki prejmejo knji`ne nagrade: Alenka Simon~i~, Martina Krpana 30, 1000 Ljubljana; Helena Murgelj, Starine 15, 8222 Oto~ec; Gregor Galjot, Na Kresu 34, 4228 @elezniki; Maja Pergovnik, A{ker~eva 3a, 3325 [o{tanj; Drogino nagrado prejme Vita Petan, Ga~nik 77b, 2211 Pesnica. ^estitamo!

Nagradni kupon po{ljite najpozneje do 26. januarja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. ObvezObvezno na dopisnici. no dopisnici. no na dopisnici. no dopisnici.

NAGRADNI KUPON1

Re{itve so:

LIEBER LIEBER LIEBER

Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e

Re{evalec:

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na zimovanje ali smu~arski vikend?

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na zimovanje ali smu~arski vikend?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, skupaj s smu~i{~i Vogel in Kobla, pravi odgovor na vpra{anje.

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, skupaj s smu~i{~i Vogel in Kobla, pravi odgovor na vpra{anje.

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite 041/490

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite 041/490

888 in si zagotovite prostor.

888 in si zagotovite prostor.