Revija Tabor 2004/12

V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot

Pomo~nik urednika: Miha Bejek

Urednik fotografije: Bla` Verbi~

Urednica priloge Medo: Meti Buh

Urednik priloge Gozdovnik: Ale{ Skali~

Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak

Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~, Tina Br`an, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Irena Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Jernej Kova~i~, Da{a Lamut, Frane Merela, Du{an Petrovi~, Tadej Pugelj, Iris Skrt, Matic Stergar, Toma` Sinigajda in Goran Tom{i~.

Lektoriranje: Marta Le{njak

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor @rutka.net, info @zts.org.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naro~nina je 4700 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Revija izhaja vsak prvi petek v mesecu.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana.

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d..

[tevilka je bila tiskana skupaj s prilogo v nakladi 3800 izvodov.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127

Naslovnica: Bla` Verbi~

UVODNIK

Medo in Gozdovnik - nikoli ve~?

Zgodilo se je pri~akovano. Medtem ko se je Izvr{ni odbor `e pred ~asom odlo~il, da ukine prilogo Gozdovnik, je tokrat stare{instvo potrdilo (s sprejetjem predlaganega finan~nega na~rta), da izbri{emo poleg Gozdovnika tudi prilogo Medo. Poleg vseh drugih razlogov, ki bi jih lahko v analiti~nem duhu navedli, je prvi in najbolj va`en razlog var~evanje. Revijo Tabor in prilogi bi namre~ hkrati te`ko financirali. Ampak Tabor bomo te`ko financirali vse dotlej, dokler ne bomo pobegnili obstoje~i miselnosti. Kdaj bomo za~eli na Tabor gledati kot na nalo`bo, na sredstvo neposrednega informiranja ~lanov rodov in njihovih star{ev, ne nazadnje kot na u~inkovito marketin{ko orodje? Vse to bi lahko dosegli, pa ne bomo. Tistim, ki `elimo to dose~i, nam na stare{instvu vedno znova zave`ejo roke. La`je je blokirati in nergati. Precej la`je, kot pa sam zavihati rokave in prevzeti odgovornost.

Ve~ina na Tabor gleda skozi prizmo pridobitno naravnane revije. Ne gre le za tr~enje dveh razli~nih filozofij - pridobitni{ke in nepridobitni{ke. Redki razsvetljeni umi nemo~no prepri~ujejo ostale. Na primer na sejah stare{instva. Ugibam, zakaj nemo~no. Argumenti so odli~ni, pa vseeno ne prepri~ajo prepri~anih, ~eprav je prepri~evanje prepri~anih `e v osnovi brezupno dejanje.

Torej zakaj? Nekateri na~elniki in stare{ine obmo~nih organizacij se {e vedno ne zavedajo, da so obmo~ne organizacije podalj{ana roka ZTS, ~eprav jih voli "baza" - predstavniki rodov. In zato {e vedno sveto prisegajo, da za nekatere odlo~itve nimajo "mandata" svoje "baze". Logi~na posledica je, da pravzaprav delajo ravno tisto, kar naj ne bi po~eli. Taka miselnost nas bo v prihodnosti {e drago stala. Sredi devetdesetih je Milkova barka plula jasno in se spretno izogibala ~erem. A ste sploh opazili, da smo medtem mo~no skrenili s poti? S tem ne mislim povedati, da sedanji na~elnik ZTS vodi organizacijo slabo. Enostavno smo se ujeli v za~aran krog diletantov, ki so na sejah stare{instva ogrozili prihodnost celotne organizacije. Prepri~an sem, da bodo to po~eli tudi v prihodnje. Zadeva je prav paradoksalna. Organizacija je postala ujetnik t.i. reve`ev, ki vsaj mislijo, da so reve`i, in bogatih diletantov. ^eprav je rev{~ina samo dokaz njihove lenobe oziroma nesposobnosti. Na sre~o je v Sloveniji {e nekaj neoku`enih obmo~nih organizacij. Vpra{anje pa je, ali so slednje skupaj z na~elnikom ZTS sposobne po~istiti nesnago?! V obstoje~i miselnosti smo se morali odlo~iti, kaj `elimo z revijo. Naro~ni{ki koncept ali glasilo organizacije. ^asi nekaj tiso~ naro~nikov revije in izdatnega financiranja s strani dr`ave so `e dolgo mimo. Takrat, ko se je "dr`avna pipa" zaprla, se je za~ela agonija Tabora. Ta traja {e danes in `e davno je napo~il ~as, da dolgoro~no in kakovostno re{imo prihodnost revije in posredno nekaterih klju~nih vpra{anj organizacije nasploh. V reviji do marca sprememb ne bo. Razen ene, seveda, poslovili smo se od Medota in Gozdovnika. V mesecu aprilu pa se obetajo ob~utne spremembe. Trenutno je projekt {ele v pripravi, zato ve~ o tem v prihodnjih {tevilkah. V bistvu o spremembah pi{em na pamet, saj v trenutku pisanja uvodnika {e nisem prejel navodil IO-ja.

Da ne pozabim. Stare{instvo se je v {e eni farsi odlo~ilo, da je Tabor prioriteta ZTS. Hvala vam za razsvetljen um. Ob tem premetavanju na{e organizacije ob ~ereh sem decembrsko vzdu{je popolnoma postavil v ozadje. Naj se vam v veselem decembru dogaja!

Pisanje novoletne ~estitke dedku Mrazu na Veselih sre~anjih v Ljubljani.

INTERVJU Maru{a Ba{a

Ga{per Rupnik

Rodil se je sredi sedemdesetih v Postojni, s taborni{tvom `ivi `e ve~ kot 16 let. Poznamo ga kot stare{ino ju`noprimorsko notranjskega obmo~ja, in{truktorja 2. stopnje, vodjo ve~ vodni{kih te~ajev, vodjo varnostne slu`be na zletu v Tolminu in Pow wow-u, mentorja na vodni{kih in in{truktorskih te~ajih, vodnika, ~lana Rodu kra{kih viharnikov Postojna in skavta.

"Gospod" Gu{ter. Foto: Tamara Fajdiga.

Ko je bil Ga{per Rupnik {e najstnik, in je `e bil Gu{ter, je vedno mislil, da bo lahko svojo romanti~no taborni{ko idejo prenesel v svoj gozdarski poklic. Danes je po poklicu nekaj ~isto drugega, na to ga je pripravilo tudi delo v taborni{ki organizaciji - nau~il se je, da se je treba prilagajati, spremembe pa prina{ajo nove izzive.

"Ko

postanejo samoumevne, so potrebne spremembe, saj ni ve~ novih idej, ustvarjalnosti, ni ciljev, ni zadovoljstva in ni uspehov. Kon~ati pa je treba, ko je najlep{e!", je {e dodal.

Taborni{tvo je del tvojega `ivljenja Taborni{tvo je del tvojega `ivljenja Taborni{tvo je del tvojega `ivljenja Taborni{tvo je del tvojega `ivljenja Taborni{tvo je del tvojega `ivljenja `e zelo dolgo. Kako se je vse skupaj `e zelo dolgo. Kako se je vse skupaj `e zelo dolgo. Kako se je vse skupaj `e zelo dolgo. Kako se je vse skupaj `e zelo dolgo. Kako se je vse skupaj sploh za~elo? sploh za~elo? sploh za~elo? sploh za~elo?

V taborni{tvo sem vstopil z 12 leti, ko sem prvi~ {el na taborjenje. V spominu mi je najbolj ostal "Robinzonov otok", preizku{nja na taboru v Punti`eli. Dva dni smo z vodom in vodnikom pre`iveli sami; to je bila avantura, ki je danes skorajda ni ve~. Na taborjenja smo se takrat peljali z vlakom. Naslednje leto sem bil `e na predhodnici, taborniki so me popolnoma prevzeli.

dokler mi ~lani niso "zrasli ~ez glavo"spoznali so, koliko in ~esa so zmo`ni. Prakti~no vsi so opravili vodni{ki te~aj in nastalo je jedro novih Viharnikov. Kasneje sem imel {e en vod, a le 2 leti, saj je v rodu primanjkovalo vodnikov. Bil sem tudi na~elnik, stare{ina, blagajnik … Opravljal sem prakti~no vse funkcije, ki so potrebne za delovanje dru{tva. Tudi kuhal sem, na zimovanjih in taborjenjih. Zelo veliko sem se nau~il kot na~elnik ju`noprimorsko notranjskega obmo~ja, delal sem skupaj z Makucem, ki je bil takrat stare{ina obmo~ja. Danes jaz opravljam to funkcijo, na~elnik je bil najprej Jess, sedaj je na~elnica Caty. Mislim, da sva bila z Jessom zelo dinami~en team, z idejami in zagonom iz in{trukta` sva se neverjetno dopolnjevala. Caty je "OK". Meni pa se pozna, da sem iz ene druge generacije.

Torej, do`ivel si `e veliko. Je kje zate do`ivel si `e veliko. Je kje zate Torej, do`ivel si `e veliko. Je kje zate do`ivel si `e veliko. Je kje zate `e kje {e kak izziv? Kje se vidi{ v prihodno- {e kak izziv? se vidi{ v prihodno- {e kak izziv? Kje se vidi{ v prihodno- {e kak izziv? se vidi{ v prihodno- {e kak izziv? Kje se vidi{ v prihodnosti? sti? sti? sti? sti?

Si sodeloval tudi pri pripravi Si sodeloval tudi pri pripravi Si sodeloval tudi pri pripravi Si sodeloval tudi pri pripravi in{truktorskih te~ajev? in{truktorskih in{truktorskih te~ajev? in{truktorskih in{truktorskih te~ajev?

Da, mentor sem bil 3 leta, vendar sem se nato umaknil. Bil sem mnenja, da je v Gozdni {oli kader zastaral. Sem pa ostal {e dve leti kot kanar~ek.

Kaj pa, ~e bi ti danes kdo ponudil vo- Kaj pa, ~e bi ti kdo ponudil vo- Kaj pa, ~e bi ti danes kdo ponudil vo- Kaj pa, ~e bi ti kdo ponudil vo- pa, bi denje in{truktorskega te~aja? Bi to denje in{truktorskega te~aja? Bi to denje in{truktorskega te~aja? Bi to denje in{truktorskega te~aja? Bi to denje to sprejel? sprejel? sprejel? sprejel?

Ne bi. To bi zavrnil, ker imam trenutno premalo ~asa, da bi to nalogo res dobro opravil.

Vodja te~ajev, vodja varnostne Vodja te~ajev, vodja varnostne slu`be na dveh ve~jih taborih, vodja slu`be na dveh ve~jih taborih, vodja slu`be taborih, vodja dru{tva, vodja obmo~ja … Prav go- dru{tva, vodja … Prav go- dru{tva, tovo te pozna `e ve~ina tabornikov. tovo te pozna `e ve~ina tabornikov. tovo Po ~em bi rad, da si te zapomnijo? Po ~em bi rad, da te zapomnijo? Po ~em bi rad, da si te zapomnijo? Po ~em bi rad, da te zapomnijo? Po ~em bi rad, zapomnijo?

Zapomnili si me bodo po ~emer bodo sami hoteli. Verjamem pa, da sem kdaj komu kaj "u{pi~il" in komu tudi zagrenil kak trenutek, a v `ivljenju ni vedno vse samo lepo.

Kako je potekala tvoja pot v organi- Kako je potekala tvoja v organi- tvoja zaciji? zaciji?

S 14 leti sem {el na vodni{ki te~aj, naslednje leto sem opravljal funkcijo vodnika enega od dveh preostalih vodov v dru{tvu. "Rangerje" sem vodil vse

Izzivi se vsak dan pojavljajo v mojem "privatnem" `ivljenju, verjamem, da bodo tudi v taborni{tvu {e pri{li novi izzivi. Rad bi bil aktivna gr~a, ki je vedno na voljo za pomo~ v dru{tvu in tudi {ir{e.

Ob 50-letnici RKV si bil v organiza- Ob 50-letnici RKV si bil organiza- Ob 50-letnici RKV si bil v organiza- Ob 50-letnici RKV si bil organiza- 50-letnici organizacijskem odboru postojnskega orien- cijskem odboru postojnskega orientacijskega tekmovanja, POT-a. Kaj tacijskega Kaj tacijskega lahko pove{ o tem projektu? lahko pove{ projektu? lahko pove{ o tem projektu? lahko pove{ projektu? projektu?

Hoteli smo ponuditi nekaj posebnega, druga~nega in mislim, da nam je to takrat tudi uspelo. POT 2001 je bil iz-

stvari

"Vse kar se mi je zgodilo, se mi je zgodilo pri tabornikih!"

Z dogodiv{~ine na in{truktorskem te~aju. Foto: Rade Pribakovi~.

vrstno zastavljen projekt, bil sem desna roka Petra - Kekca, vodje tekmovanja. Skupaj z ostalimi prizadevnimi ~lani smo posku{ali pribli`ati do`ivetje narave in tekmovalnosti ~love{kega duha "zdolgo~asenim" tabornikom. Ve~ina tistih, ki so se udele`ili prvega, se je prijavila tudi na drugi POT, ostali na `alost niso sprejeli tega izziva. Da so dandanes tovrstna do`ivetja zelo priljubljena, pa ka`e ARS, ki je izjemna nadgradnja osnovne ideje.

Zakaj, misli{, da se potemtakem Zakaj, misli{, se potemtakem Zakaj, misli{, da se potemtakem Zakaj, misli{, se potemtakem misli{, potemtakem POT ni obdr`al? POT ni obdr`al? POT ni obdr`al? POT ni obdr`al? POT ni obdr`al?

Razmi{ljanja avanture `eljnih tabornikov so {e vedno v slogu "poceni ~lanarina - poceni startnina", kar pa je pravzaprav nemogo~e.

V zadnjem ~asu se veliko govori o V zadnjem ~asu se govori o o morebitnih spremembah v ZTS. morebitnih spremembah ZTS. morebitnih spremembah v ZTS. morebitnih spremembah ZTS. spremembah

mi zdi nepotrebno. Gr~ je v organizaciji tako malo, da smo lahko vse v eni starostni kategoriji, sploh ker je to organizacija mladih za mlade. Te`nja po delitvi gr~ v dve skupini pravzaprav izvira iz nedoraslosti mlaj{ih gr~ in nesprejemanju njihove nove vloge v organizaciji. ^e najde{ svojo vlogo, si lahko v njej {e 20 let ali pa za vedno. O ~lanarini? O ~lanarini?

^lanarina je po mojem mnenju prenizka, ker tudi na ta na~in poka`emo koliko se cenimo. Izku{enj, ki jih ~lan dobi npr. v 14 dneh na taborjenju, se ne da ovrednotiti. @e en sam izlet v hribe stane toliko kot letna ~lanarina v ve~ini na{ih dru{tev. Pa o spreminjanju kroja? Pa o spreminjanju kroja?

ukvarjali z ne~im bolj koristnim. Seveda so potrebne dolo~ene korekture v samem kroju uniforme, predvsem `enski model srajce in bolj "komot" hla~e. Mislim, da so rutice v redu. Mogo~e bi lahko imela gr~evska rutka kak{no umirjeno obrobo.

Katera je bila tvoja zadnja akcija, Katera je tvoja zadnja akcija, Katera zadnja katera bo naslednja? katera bo naslednja? naslednja?

Zadnja akcija, pri kateri sem tvorno sodeloval, je bil lanski vodni{ki te~aj na Ma~kovcu. Aktivne udele`be za prihajajo~e akcije nimam na~rtovane, rad se bom udele`il vsake akcije, ki se bo zgodila na tem koncu Slovenije.

Napake v tvoji taborni{ki karieri? Napake v tvoji taborni{ki karieri?

Kak{no je tvoje mnenje o novih ve-

Kak{no je tvoje mnenje o novih ve-

Kak{no je tvoje mnenje o novih ve-

Kak{no je tvoje mnenje o novih ve-

Kak{no jah? jah? jah? jah? jah?

Starostne skupine moramo prilagoditi situaciji in novemu {olskemu sistemu in sicer po starosti in po primernosti programa. Uvajanje novih vej se

Vpra{ati se je treba, kaj je sploh pomen uniforme. Predstavlja nekak{no za{~itno znamko - "produkta" taborni{tvo. ^e ho~emo postati in ostati prepoznavni, moramo ostati pri tem kar imamo. Vsakr{no radikalno spreminjanje taborni{kega kroja je le izguba energije, ~asa in ljudi, ki bi se lahko

Kar nekaj jih je. Najve~ja? Prepozno sem spoznal, da je taborni{tvo neke vrste "potuha" in pribe`ali{~e, kamor se zate~emo pred pravimi `ivljenjskimi izzivi in `ivimo svojo "romanti~no" utvaro. Resni~nost `ivljenja, ki ga `ivimo pa nas ve~krat dodobra pretrese. Taborni{tvo je pa~ tako lepo!

"Kaj je bolj pomembno? Kako izgleda{ ali kaj ~uti{?"

"Kljub temu, da je taborni{tvo {ola za `ivljenje, nas v~asih pusti na cedilu."

V gozdni {oli. Foto: Pugy.

Sergeja Bogovi~, foto: arhiv RSD

TABOR NA OBISKU

Sivi dim Kr{ko

Taborni{tvo v Kr{kem `e od samega za~etka (l. 1986) niha na tehtnici – iz nekaj ~lanov je nastal {tevilen rod, kateremu je za~elo ~lanstvo upadati, se spet dvignilo, padlo in danes se zopet trudijo, da bi v svoje vrste privabili ~im ve~ mladih in mladih po srcu. Zgodovino rodu in njegovo delovanje danes vam bom predstavila z Meto in Robijem.

Meta: »Kasneje l. 1993 pa je Matja` Pal~i~ iz Ko~arije za~el s taborni{kim kro`kom in me preko dru`inskih poznanstev povabil, da postanem blagajnik kro`ka, a sem z odlo~itvijo odla{ala tako dolgo, dokler se ni sin Jaka odlo~il, da tudi sam postane tabornik.«

Meta: »V kro`ku nas je bilo okoli 40. Imeli smo veliko zahtevnih pohodov, Matja` je organiziral tudi prvo zimovanje z enim od rodov iz Ljubljane in za tem prvo taborjenje v Adle{i~ih ob Kolpi, po katerem smo se v kro`ku tudi zagreto za~eli pogovarjati o registraciji dru{tva in tako poslali vlogo na ZTS. Ime dru{tva smo zaradi zgodovinskih razlogov obdr`ali, znak pa spremenili.

Meta: »Leta 1994 smo bili `e registrirani in s tem letom za~eli organizirati taborjenja v Soteski ob Krki, kjer je prvo leto vodilo tabor {est odraslih, vendar se je le-ta zaklju~il pred~asno in na zahtevo `upana ob~ine smo po taboru nekateri posamezniki takoj od{li na in{truktorski te~aj. S tem se je kasneje spremenila tudi struktura na{ega dru{tva in dodeljena mi je bila vloga stare{ine.

Meta: »V Kr{kem se je vse skupaj za~elo l. 1986 kot dru{tvo tabornikov Sivi dim, ki ga je vodil g. Stane Dvor{ek, vendar je le-to po dveh letih delovanja propadlo.«

Meta:

"Ime dru{tva smo zaradi zgodovinskih razlogov obdr`ali - Sivi dim, ker imamo v centru mesta tovarno Celuloza, iz katere se vse dni kadi, znak rodu pa spremenili."

Meta: »Z ob~ino smo tesno sodelovali tudi kasneje in korak za korakom od njih dobivali finan~na sredstva, s katerimi smo pla~ali vodni{ke te~aje in tako okrepili kader. Rod se je postopoma {iril in pridobival ~lane, vse dokler niso posamezniki v vodstvu za~eli postopoma zapu{~ati dru{tvo zaradi drugih interesov, ki so jim v `ivljenju dali prednost.«

Meta: »Tudi sama sem s septembrom predala funkcijo, ker se sama nisem po~utila ve~ dovolj »elanasto« za delo, a tabornica ostajam in {e vedno se udele`ujem akcij, ki me privla~ijo in na katere si sama `elim.«

Robi: "^lani vodstvenega tima prevzemajo projekte za dalj{e ali kraj{e obdobje; hkrati delujemo po principu procesnomre`ne organizacije."

Vodstveni tim rodu

Robert Dvor{ek - vodja

Ur{ka Meke - ~lanica

Sergeja Bogovi~ - ~lanica (+PR)

Mateja Kaplan - ~lanica

Simon Urban~ - ~lan

Katja Ba{kovi~ - ~lanica

Miha Jakli~ - ~lan

Na{ taborni prostor je v Soteski ob Krki (med Novim mestom in @u`emberkom). Gre za kar precej veliko gozdno jaso, ki jo na eni strani meji reka Krka (od ~asa do ~asa nas tudi preseneti na nogometnem igri{~u ali obi{~e v {otorih), na drugi pa ko~evski gozd. Tabora se navadno vsako leto udele`i od 40 do 60 tabore~ih, med katerimi prevladujejo M^-ji. Za pester program skrbijo vodniki, ki k sodelovanju povabijo tudi vojake, policijo, lovce …

Kaj je prineslo novo vodstvo rodu?

Kaj je prineslo novo vodstvo

Kaj je prineslo novo vodstvo rodu?

Kaj je prineslo novo vodstvo

Kaj je prineslo novo vodstvo rodu?

Robi: »V rodu smo se po zamenjavi vodstva sre~ali s precej{njo luknjo v kadru. Slednji je bil zelo mlad, neizku{en. Hkrati je bila v rodu prisotna relativno nenavdu{ujo~a organizacijska klima. Skratka, potrebno se je bilo ponovno poglobiti v bistvo organizacije – na novo spoznati poslanstvo, dolo~iti vizijo, pre~esati program, delati na izbolj{evanju odnosov. Mislim, da nam je vse to v dolo~eni meri `e uspelo; vendar se vse to temeljiteje spreminja na dalj{i rok – in na tem tudi delamo.«

«Spremembe so bile potrebne. Tako je ~utila velika ve~ina. V organizaciji je sicer bilo nekaj pomislekov, vendar je na{ namen organizacijo narediti NA[O – to pa pomeni timsko delo in participacijo vseh; s tem ustvarjamo konsenz – saj se vsakogar upo{teva.

Kak{en mora po tvojem mnenju biti lik stare{ine rodu?

Kak{en mora po tvojem mnenju biti stare{ine rodu?

Kak{en mora po tvojem mnenju biti lik stare{ine rodu?

Kak{en mora po tvojem mnenju biti stare{ine rodu? mnenju

Robi: »Lik stare{ine v klasi~nem smislu (in kakr{en je v rodovih precej prisoten) je preteklost. V tako spremenljivi dru`bi in okolju mora stare{ina biti med klju~nimi elementi organizacije. Ves ~as mora poznati situacijo in skrbeti, da dru{tvo deluje odprto, sodobno in v harmoniji ter udejanjati bistvo taborni{kega gibanja. Kako vidi{ rod v prihodnosti? Kako vidi{ rod v prihodnosti? vidi{ rod

Robi: »Na{ rod bomo seveda skupaj razvijali po na~elih, o katerih sem govoril. Zato mislim, da je prihodnost ne le v odli~nem programu, ampak tudi v organizaciji, ki je v dru`bi za`elena, spo{tovana in se zavzema za prava taborni{kaskavtska na~ela.«

POTEPANJA

Tanja Cirkven~i~ in Katja Arnu{

Menjam zimovanje za jesenovanje

Jesenovanje RST

Ali nam lahko jesensko sonce in pisani gozdovi nudijo dovolj mo`nosti za kvalitetno ve~dnevno taborni{ko akcijo za na{e ~lane v primerjavi z zasne`enimi pobo~ji, ki kar sama kli~ejo po sankanju, kepanju in sne`akih? Ali taborniki v mestih z zimovanji sploh {e lahko konkuriramo poplavi ponudb raznih smu~arskih {ol, delavnic in drugih aktivnosti, ki jih osnovno{olci dobijo v ~asu zimskih po~itnic?

V Dom`alah smo se kljub dolgi tradiciji uspe{nih zimovanj odlo~ili nor~ije na snegu zamenjati za nekaj dni intenzivnega dru`enja, zabave, zanimivega taborni{kega programa in spoznavanja narave med jesenskimi {olskimi po~itnicami.

Zimovanje Rodu skalnih taborov so nekateri M^-ji in GG-ji vsako leto nestrpno pri~akovali in se jih tudi redno udele`evali. A po podrobnej{em pregledu smo ugotovili, da je takih otrok vse manj, v mestu pa se je vsako leto pojavilo ve~ drugih mo`nosti za aktivno pre`ivljanje zimskih po~itnic za otroke. Poleg tega pa si je vedno ve~ star{ev pozimi vzelo dopust in otroke odpeljalo na smu~arske strmine.

Kljub pestremu programu, propagandi ter motiviranju otrok in star{ev je bila udele`ba na zimovanjih relativno nizka. Tako smo bili z vsako zimo bolj na trnih, ali bo izvedba sploh mogo~a, saj smo ste`ka dosegali minimalno {tevilo prijavljenih. Kljub temu, da smo na koncu zimovanje vedno uspe{no izpeljali, smo vedeli, da zmoremo ve~ in za~eli razmi{ljati o spremembah. Zima in sneg nudita veliko mo`nosti za zabavo otrok. Sankanje, kepanje, sne`aki in druge zimske radosti lahko kaj hitro postanejo nadomestilo za prave taborni{ke aktivnosti in s tem potuha vodstvu. Organizacija jesenovanja vsekakor zahteva ve~ truda in bolj zanimiv program, s katerim privabimo star{e, da nam za nekaj dni zaupajo svoje otroke.

V RST smo sprejeli izziv in za nami je prvo uspe{no, {tevil~no in zabavno jesenovanje. Pre`iveli smo {tiri ~udovite dni v ko~i v Borovcu v osr~ju ko~evskih gozdov.

Vodniki in kuhar so se v karaoke ~isto v`iveli. Prave zvezde imajo poleg izdelane koreografije in glasbene spremljave tudi izvirne kostume.

Malce truda in dobre volje, pa je zagorel tudi ogenj, ~eprav so bila drva precej mokra. Zato pa so bile pe~ene hrenovke in tvist toliko slaj{e!

Otroci so se zabavali, utrdili vodov duh, spoznali nove prijatelje in se veliko novega nau~ili.

Dnevi so bili natrpani z izleti po okolici, spoznavanjem pragozda, kurjenjem ognja, postavljanjem {otora iz {otorskih kril, urejanjem vodovih koti~kov, igrami ter pe~enjem hrenovk in tvista. Ob domislicah iznajdljivih vodnikov je tudi navaden sprehod lahko prava dogodiv{~ina. Otroci so sami hodili po preprostem zemljevidu gozdne u~ne poti, spotoma pa {teli markacije. Seveda je tistega, ki je vse pre{tel pravilno, ob prihodu v dom ~akala sladka nagrada. Tudi v slabem vremenu ni bilo dolg~as, saj je bilo treba dom po taborni{ko opremiti. Stene so bile polne plakatov, risbic in besedil taborni{kih pesmi, ki so jih ob spremljavi kitare `e drugi ve~er obvladali tudi najmlaj{i.

Ob ve~erih so se vodi predstavljali s ske~i in pesmicami ter zabavnim programom, ki so ga pripravljali tako udele`enci kot vodniki. Sicer pa za tabornike no~ ni ovira, da se ne bi odpravili v naravo. Tako so se vsi preizkusili tudi v no~ni orientaciji ter no~nih igrah. Zadnji ve~er je bil namenjen slovesnemu pohodu z baklami in zadnji "Dan je {el" smo odpeli v soju sve~k, ki so razsvetljevale travnik pred domom {e pozno v no~.

Nova rodova akcija je privabila ve~ otrok, kot bi jih upali pri~akovati na zimovanju, domov pa so se vrnili nasmejani, polni novih izku{enj in odlo~eni, da grejo na jesenovanje tudi naslednje leto. Tudi star{i so bili zadovoljni, saj ve~dnevne taborni{ke akcije med po~itnicam predstavljajo tudi obliko varstva za njihove otroke. Tako so ti sicer sive in dolgo~asne po~itnice pre`iveli v najbolj{i dru`bi, v naravi in na zabaven, zanimiv in pester na~in. Z jesenovanjem je bilo zadovoljno tudi vodstvo, ki v glavah `e kuje nove na~rte, izbolj{ave in popestritve za naslednje leto in kot ka`e smo v Rodu skalnih taborov letos za~eli z novo tradicijo.

Tudi Morski psi so se imeli fino, ko so spoznavali ko~evski pragozd in {teli planike, ki so ozna~evale gozdno u~no pot.

Medvetkov vodnik ni prepri~al, da bi T v svojem imenu zamenjali z D-jem. Oni so pa~ ~isto posebna medvedja pasma, s ~imer slovni~na pravila nimajo nobene zveze.

Zapleteno in zavozlano je bilo samo med igro, pa {e ta gordijski vozel smo uspe{no razpletli.

POTEPANJA

Ba~a

@ivi resni~no `ivljenje, ne zadetega

November je bil mesec preventive na podro~ju drog in drugih zasvojenosti

Droge so bile `e od nekdaj sestavni del `ivljenja ljudi, le da je v~asih ~lovek lahko dobil opojne substance zgolj v naravi. Danes pa vemo, kako gre, za denar se dobi vse, ~e pa tega ni, se da `e z malo kemijskega znanja v kuhinji zvariti hormonsko u~inkovino. Pa vendar se tu postavlja vpra{anje, zakaj ~lovek sploh posega po drogi!?

Zna biti, da pod pritiskom odgovornosti, ki je ne more, na zna, ali pa zgolj no~e nositi, temu pa sledi umik v svet neresni~nega. Konec koncev pa je to tudi edina stvar, ki jo droge lahko nudijo - beg pred resni~nim `ivljenjem.

V okviru preventivnega meseca novembra v boju proti vsem oblikam zasvojenosti je potekala tudi akcija pod geslom Osve{~en, ne zadet. Osve{~en, ne zadet. Osve{~en, ne zadet. Osve{~en, ne zadet. Osve{~en, ne zadet. Zavod Janeza

Smrekarja, projekt Skala in Urad za droge so v sodelovanju z Uradom za

mladino letos prvi~ organizirali mladinsko uli~no vzgojo z Busom veselja Busom veselja Busom pod sloganom Pusti {us, hajd na bus! Pusti {us, hajd bus!

Ta se je najprej ustavil v Ljubljani na Kongresnem trgu, nato v La{kem, Bre`icah in na Jesenicah. Obiskal pa je tudi Mursko Soboto in Velenje. Bus veselja pa je bil tako vesel zaradi kviza, risanja grafitov, hoje s hoduljami, projekcije risanega filma, zlo`enk, dru`abnih iger in debatnega koti~ka.

S tovrstnimi akcijami se je sku{alo dvigniti raven osve{~enosti o prepovedanih drogah, promovirati `ivljenje brez droge in tako zmanj{ati tabuiziranost teme ter stigmatizacijo uporabnikov. Po besedah direktorja Urada za droge Milana Kreka je zasvojenost bole-

zen, ki je ni mo~ ozdraviti. "Prenehanje u`ivanja droge pomeni za~asno, ne dokon~no prenehanje zasvojenosti. Zato je ponovni zagon zasvojenosti normalen pojav, ki ima svojo osnovo na vedenjskem in biolo{kem nivoju," poudarja Krek (Ve~er, 4. 11. 2004).

No, kar spomnite se, ni~ kolikokrat mi pri tabornikih pravimo, da ne rabimo alkohola, da bi se imeli fajn, in res je tako, a pa to potem res naredimo!?

Zadeva je taka, da ~e ti ni dolg~as, ~e po~ne{ stvari, ki te zanimajo in ne ~uti{ potrebe po ne~em novem, ne posega{ po drogah in drugih substancah, ki ti lahko {kodijo. Bistvo tudi na{e dejavnosti je, biti med in z mladimi, ustvarjati skupaj in se dru`iti. Mi naj bi bili tisti, ki vzgajamo normalno mladino in promoviramo aktivno mladost. Res pa je, da v resni~nem svetu ne gre vse vedno tako gladko, posamezniku niso dovolj

kvalitetne zunaj{olske dejavnosti, potrebna je neka celota, to pomeni imeti prijazen dom in dru`ino, pozitivno samopodobo, mo`nosti ukvarjanja s {portom in {e bi lahko na{tevala. Vendar imajo le redki res "z ro`icami postlano", in moje mnenje je, da smo ravno taborniki tisti, ki si lahko pridobimo zaupanje mladih in preko pogovora zaslutimo, "kje jih ~evelj `uli" in tako la`je pomagamo. Tudi v primeru drog, predvsem pa alkohola in cigaret, ki prav tako povzro~ata veliko {kode v na{em prostoru.

Za konec pa {e nekaj navodil, na kaj morate biti pozorni kot vodniki, prijatelji, sestre in bratje. Kazalci te`av z drogo so lahko `e spremembe v u~nem uspehu, ali pa fizi~ne spremembe, kot so rde~e o~i, sledi vbodov, zanemarjenost. Pozornost velja namenjati tudi nespe~nosti ali na drugi strani dremanju in spanju ob neobi~ajnih urah. Tudi izguba ali nenadno pove~anje teka je lahko sumljivo. Najpomembnej{e pa so spremembe v obna{anju kot posledica nove dru`be, mladi so takrat slabe volje, potrti, mu~ijo jih preganjavice, so sovra`ni in izredno ob~utljivi. Kar naenkrat izgubijo interes za prej{nje hobije in dejavnosti, hkrati pa se spoznajo na kulture nedovoljenih drog in lokacije zbirali{~ u`ivalcev teh substanc. Potem pa so tu {e laganje, kraja denarja in fizi~ni dokazi, razni pripomo~ki za u`ivanje drog in pa droge same.

Pa {e en nasvet, ~e droge niso tvoj problem, {e ne pomeni, da problem ne obstaja, ali da se ti z njim ne bo{ nikoli sre~al. Takrat pa se spomni, da je `ivljenje prilo`nost, ki je zaradi drog ni vredno zapraviti. Pa zaradi marsi~esa drugega tudi ne, ampak to je `e druga zgodba.

Teden vse`ivljenjskega u~enja v RJZ [port

po taborni{ko

Ideja o aktivni soudele`bi velenjskih tabornikov v tednu vse`ivljenjskega u~enja ni od v~eraj. [ele letos pa nam je dejansko uspelo. Leto{nja tema je bila {port, akcijo pa smo zdru`ili s kostanjevim piknikom za GG-je.

Sobotno jutro je bilo ... skoraj popolno. Nebo ~isto, brez obla~ka, najbolj zagrizeni so svoje polo`aje "zavzeli" `e kmalu po {esti uri zjutraj. Jasno, treba je bilo vse pripraviti, postaviti, urediti in {e kaj ... Natanko ob 9.00 ... ne, ne, ne ... Ob devetih bi se moralo za~eti. Za~eli smo ... malce kasneje ☺ [port po taborni{ko je bila rde~a nit dopoldankega dru`enja na velenjskem otro{kem igri{~u. Lokostrelstvo in streljanje s pu{ko nam je "padlo v vodo". Dobesedno! Na improviziranem streli{~u so bili pogoji precej bolj primerni za vaterpolo kot pa za kvalitetno ciljanje tar~e. Ne

ravno ugodne vremenske razmere pa so bile kot pisane na ko`o tistim, ki so se ukvarjali z drekballom ... oprostite, z rugbyjem. Ekipa si je nadela zanimivo ime (me{anica njihovega izgleda in imena novozelandske rugby reprezentance) - "all dreks" in so zabavali vse prisotne. [e bolj pa mislim, da so u`ivali sami ...

V sistem {portnega taborni{tva smo vklju~ili tudi osnove plezanja (verjetno vam imena Luka in Lipe, ki sta se tam trudila, ne povejo prav dosti ...), {aljivi poligon, in fotoorientiring. In ker je bilo vse skupaj {e kostanjev piknik smo

(zelo logi~no) pekli tudi kostanj. Nekaj te`av je bilo le pri pobiranju vro~ih sade`ev iz `are~e posode ... Pa da ne pozabim - tudi ustvarjali smo. Zmaj~ka. Kak{en je? Pridite spomladi na akcijo Iskanje zmaj~ka pa boste videli!

Tisti, ki so se okrog akcije trudili `e cel mesec in so na "kraj zlo~ina" pri{li `e v zgodnjem jutru, so komaj ~akali, da je bila ura ena. Takrat smo se namre~ zahvalili vsem, ki so nas pri{li pogledat in ... kon~ali. Pospravljanje pa je nova "zgodba o uspehu". Kot ponavadi, mar ne?

Megleno jutro se je nadaljevalo v super dan.

Nov {otor Tabornik

Podjetje A.D.ACOVIA DESIGN D.O.O. nam je na leto{njem NABOJ-u v Velenju predstavilo nov {otor Tabornik, ki je primeren za vse vrste taborjenj. [otor je namenjen bivanju {tirih ljudi (285*240*185/80 cm). Razvit je bil v sodelovanju z Zadrugo ZTS. Pri razvoju {otora smo upo{tevali tudi smernice, ki so nam jih dali udele`enci NABOJ-a ob ogledu prototipa, razstavljenega ob Velenjskem gradu ter jih posku{ali udejaniti v serijski proizvodnji. Tako lahko trdimo, da je {otor izdelan z upo{tevanjem vseh sodobnih tehni~nih re{itev. Kakovostna izdelava {otora ponuja najbolj{e razmerje med ceno in kakovostjo {otora. [otor je izdelan iz kvalitetne tkanine gozdno-zelene barve. Vgrajena tkanina je vodoodbojna in obdelana proti trohnenju. Na stranici {otora je vgrajeno ve~plastno okno (platno/folija/mre`a), ki omogo~a zra~enje {otora ter prodiranje svetlobe v notranjost {otora. Na sprednjih vratih je prav tako vgrajeno okno (platno/folija), ki omogo~a dostop svetlobi v notranjost {otora. Na strehi {otora so izdelani prilagodljivi zra~niki, ki se lahko po potrebi tudi zaprejo.

Mo`no bo naro~iti tudi jeklene palice z vzmetmi, ki olaj{ajo sestavljanje palic, kot tudi dodatne palice, dol`ine 185 cm, za monta`o podalj{ka. Naro~iti bo mo`no tudi mo~nej{e kline z okroglo glavo.

Iz enake tkanine bodo izdelovali tudi {otorska krila dimenzij 175 cm x 175 cm. [otorsko krilo je izdelano z oja~anim kapucnoramenskim delom (dvojna plast tkanine).

Vse svoje proizvode kvalitetno servisirajo, servisiranje pa nudijo tudi za {otore drugih proizvajalcev. Za vsa morebitna vpra{anja in informacije so vam na razpolago na e-naslovu: a.d.acoviadesign@email.com oziroma na: T: +386 41 208 403, +386 31 262 458 ter F:+386 1 423 1358.

KVIO v vsako slovensko vas KVIO za vse rodove

KVIO je ena izmed na{ih komisij, to~neje za vzgojo in izobra`evanje. Delujemo pa na dveh principih.

Ali izvedemo raziskavo in vidimo, kaj si rodovi `elijo, kje jim znanje {epa, kje rabijo pomo~, ali pa dobimo direktni namig, kje vas ~evelj `uli in organiziramo izobra`evanje oziroma delavnico na pere~o temo. Slednjih je seveda manj, zato velikokrat domnevamo, kje so te`ave, to~no pa ne vemo. In tu je sedaj prilo`nost za vas, za vse rodove tam zunaj, vse vodnike in organizatorje akcij, vse vas u~e~e se, da nam direktno poveste, ~esa si `elite na podro~ju izobra`evanja.

^e si bodo potrebe podobne oziroma bodo `elje izhajale iz iste tematike, bomo na zvezni ravni organizirali neko delavnico, sre~anje, kraj{i te~aj, ~e pa bo krik nemo~i osamljen, ni~ zato, pridemo tudi na dom. Nameravamo namre~ oblikovati nekak{ne mobilne enote mobilne enote mobilne enote, ki bi zadovoljevale potrebe posami~nih rodov in bi bile v tem tudi zelo u~inkovite. Obljubljamo suverenost na vseh podro~jih vzgoje in podajanja znanj, ~e {e nismo pa {e bomo, vse za dobrobit na{e organizacije.

Torej, ~e se vam je ob branju teh stavkov utrnila kaka ideja, kaj bi va{ rod potreboval, kje so va{i vodniki {ibki pa nimate svojih ljudi, ki bi vam pomagali, obrnite se na nas, mi vam bomo. Kontaktna oseba je Andreja Hazabent, sredstvo kontaktiranja pa njen e-mail: mail4haza @ yahoo.com, javite se ~im prej, ker si pridr`ujemo pravico do enomese~nega odzivnega ~asa, da najdemo ljudi in ugoden termin za va{o temo.

Mi smo tu zaradi vas, izkoristite nas.

TABORNI[KE NOVICE

(Ra)zmigajmo se!

@e tretjo leto zapored imamo v Rodu Pusti grad [o{tanj organizirano taborni{ko rekreacijo! Vsako soboto ob 20.00 se zbere precej{nje {tevilo rekreacije `eljnih tabornikov in tabornic ({tevilka se su~e okoli 20 PP-jev in gr~). Pod budnim o~esom organizatorja (na~elnik PP Peter Apat) se merimo v ko{arki, odbojki in v na{em najbolj priljubljenem {portu FLOORBALLU (dvoranski hokej). Glavni namen (poleg rekreacije) sta dru`enje in zabava!

SiNi

Lu~ka miru iz Betlehema

Prireditev ob sprejemu LMB v Mariboru bo v petek, 17. decembra, ob 18.30 uri na Slom{kovem trgu (ma{a in prireditev pred stolnico). Prireditev v Ljubljani bo v soboto, 18. decembra, ob 16.00 uri (ekomenska ma{a in prireditev pred Magistratom).

Sre~anje kluba Strela

Najstarej{i taborni{ki klub v Sloveniji in sploh na tleh nekdanje Jugoslavije Strela v Rodu gorjanskih tabornikov v Novem mestu je {e vedno aktiven. Za leto{nji 50-letni jubilej ustanovitve so ~lani kluba, ki se redno sestajajo vsak mesec, poleti priredili enotedenski izlet v kanjon Tare v ^rni gori. Konec oktobra pa so pod Tr{ko goro pri Novem mestu pripravili sre~anje ~lanov RGT, razstavo taborni{kih spominov na klubovo delo in prijetno dru`enje z dru`inskimi ~lani najstarej{ih dolenjskih tabornikov.

Obisk gobarske razstave

V torek, 19. oktobra, smo se ~lani voda Dinozavri udele`ili razstave gob v pretorski pala~i v Kopru. Tam so M^-ki izvedeli veliko novih imen in podatkov o gobah, o njihovi uporabi in neuporabi, o obna{anju v gozdu, nekaj gobjih specialitet smo tudi poskusili. Na koncu smo svoje vtise prelili {e na papir ☺.

Dinozavri vas vabimo, da se nam drugo leto pridru`ite na razstavi gob, saj smo se nau~ili veliko novega in zanimivega.

Aznan in Mevajba, RSM Piran

Ve~ informacij o Lu~ki miru najdete na www.rutka.net in http:// lmb.skavt.net.

Sandi Glin{ek, vodja odbora za pripravo LMB pri ZTS

Floorball! Igra, ki ti po`ene kri po `ilah. Foto: SiNi.

"[vicanje" je OBVEZNO!

Slednja je uradna stran akcije.

Foto: Tone Go{nik.

Dinozavri vas vabijo na gobarsko razstavo naslednje leto. Foto: arhiv RSM.

^arovni{ka {ola Bradavi~arka

Veselo sre~anje murnov in M^-jev

V soboto, 20. novembra, so se v Ljubljani iz vseh ~arovni{kih loncev zbrali murni in M^-ji, da bi postali pravi Herry Potterji in ~arovnice. S hamulis bomulabuins paninis so na pravi ~arovni{ki {oli Bradavi~arki obiskali razli~ne u~ne ure ~arovnije, za vsakim vogalom pa so jih presene~ali grozni ~arodeji, ki jih je bilo mo~ premagati samo z nasmehom in dobro voljo.

Medtem ko so si nekateri izdelovali ustrezne klobuke in ~arobne pal~ke, so drugi `e hodili po skrivnostnih stopnicah na razli~ne u~ne ure, kjer so se nau~ili pravih ~arovni{kih besed, se preizkusili v letenju z metlami, v ~arovni{kem dvoboju, v streljanju pisanih balonov z lokom, hoditi po hoduljah in spoznavali pravega Herrya Potterja, preko TV in igre.

Za popestritev sre~anja sta jim vede`evalki napovedali prihodnost, zunaj pa jih je razveselil skrivnostni labirint. Sre~anju je zadovoljno piko na i dalo pitje ~arobnih napitkov in velika sladka bum pojedina.

Sergy

so izumili denar - toda zakaj tako malo?"

Financiranje in upravljanje z denarjem v mladinskih organizacijah

Zgornji citat, ki ga je zapisal Johann Nepomuk Nestroy v za~etku 19. stoletja, krasi uvodnik priro~nika Financiranje in upravljanje z denarjem (Funding and financial management), ki je pred mesecem dni v okviru izobra`evalnih priro~nikov (T kit series) izdala evropska komisija oz. njen direktorat za mladinsko politiko in programe. Gre sicer za spletno verzijo v pdf formatu in angle{kem jeziku, kar pa ne odvra~a od elegantnega sloga pisanja in urejenosti poglavij, skozi katera vas vodijo avtorji posameznih poglavij. V prvem delu so predstavljeni viri financiranja, v drugem pa finan~ni management, torej od potrebe do smotrne rabe pridobljenih finan~nih sredstev. V prilogi se nahaja {e uporaben slovar~ek, seznam literature za nadaljnje poglabljanje in pa nekaj idej za organizacijo izobra`evanja na tem podro~ju.

Skok med PP-je!

^eta Zelenega zlata Polzela je svoje kandidate v PP klub sprejela v zelo zanimivih okoli{~inah! Globoko pod zemljo, v starem voja{kem bunkerju, so kandidati izrekli sve~ano prisego in se zavezali, da bodo izpolnili zahtevane pogoje. Vsak kr{~enec je poleg obveznega tepe`a po zadnji plati prejel tudi novo modro rutico in se odpravil novim dogodiv{~inam naproti.

Naslovnica priro~nika - priro~nik najdete na spletnem naslovu: http://www.training-youth.net/site/publications/tkits/tkit9/ Tkit9.htm.

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor@rutka.net. Rok oddaje ~lankov za januarsko {tevilko je 20. december.

"Feni~ani

Pugy

Svojo prisego so tudi zapisali. Foto: SiNi.

TABORNI[KE NOVICE

No~ ~arovnic

Tigri in Pal~ki iz Rodu Sivi dim Kr{ko so No~ ~arovnic skupaj s star{i za~eli z velikim zborom in sprevodom po eni ob bli`njih vasi na Kr{kem polju. Na poti do prostorov, kjer se je potem za~ela nepozabna no~, so ~arovnice s svojim kri~anjem in ropotom privabile pozornost mnogih doma~inov, ki so se rajanju kasneje tudi pridru`ili.

Zabava se je za~ela s plesom in vragolijami glavne ~arovni~ke Betke in njene pomo~nice – metle. Betka je za na{emljene tabornike in njihove star{e pripravila vrsto raznih zabavnih in plesnih iger, ob katerih so se vsi zabavali in nasmejali. Ves ~as so se lahko tudi sladkali ob raznih dobrotah in u`ivali ob mazanju obrazov s ~rnimi rokami od kostanja.

No~ je vsem ostala v lepem spominu, ki ga bodo obujali {e ve~krat ob gledanju videa, vsi pa se `e veselijo naslednjega praznika ~arovnic.

Sergy

Sve~ana podelitev mednarodnih potrdil

Na Magistratu v Ljubljani je 20. oktobra na~elnik za vzgojo in izobra`evanje v ZTS, Miha [kofic, sve~ano podelil mednarodna potrdila za pridobitev naziva vodja (mladinski voditelj). To pomembno potrdilo, za katerega je potrebno poleg udele`be na te~aju izpeljati tudi projekt poleg tega pa opravljati tudi programsko funkcijo, je letos prejelo 11 vodij – na~elnikov ~et oz. rodov. Poleg tega je 14 kandidatov prejelo tudi naziv vodja – na~elnik dru`ine oz. kluba.

Spoznavni izlet rodu ^rni mrav

V soboto, 13. novembra, smo se taborniki R^M podali na prav poseben dvodnevni izlet v taborni{ko ko~o na Ma~kovcu pri Postojni. Poseben zato, ker smo se kljub de`ju in hudem mrazu imeli fenomenalno. Takoj po prihodu - lov na lisico in orientacija, po kosilu razli~ne zanimive delavnice od poligona do u~enja vozlov in preko pantomime do osnov taborni{tva … Po odli~ni martinovi ve~erji v soju sve~k pripovedovanje vicev, ske~i in petje, za lahko no~ pa ogled diapozitivov iz prej{njih let. No~nega »{epetanja« ni manjkalo, a naslednji dan pou~na pot po gozdu tudi ne. Na koncu smo skupaj ugotovili, da je bilo fino, le prekratko!

Barbara Simoni~

Podelitev je imela {e toliko ve~jo te`o, ker je dogodek potekal v okviru Tedna vse`ivljenjskega u~enja (od 18. do 24. oktobra), ki ga sicer koordinira Andrago{ki center Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije je kot tematski izvajalec v tej aktivnosti sodeloval `e osmo leto. Na podelitvi je poleg predstavnika MOL-a sodelovala tudi Zvonka Pangerc Pahernik, nacionalna koordinatorka TVU.

Vezanje vozlov je bilo mladim R^M-jevcem zabavno in zanimivo. Foto: Dani Polajnar.

Trenutek pomembnega priznanja neformalnega izobra`evanja in dela prostovoljcev in prostovoljk v ZTS.

KVIO-vci so sestankovali na Krasu. Foto: Pugy.

Pugy

Motivacijski vikend

^eprav smo v Rodu Severni kurir Slovenj Gradec letos bolj pozno za~eli z vodi, smo `e 6. in 7. november izkoristili za motivacijo. V Grmov{kovem domu na Kopah smo pre`iveli dva dneva in sedaj smo res pripravljeni, da se spopademo z taborni{kim letom, ki prinese s seboj kup obveznosti. Organizator akcije je bil Ale{ Koro{ec, ki je s tem tudi potrdil in{truktorski te~aj.

Poleg temeljitega pregleda letnega programa smo se lotili tudi vodnikove samopodobe, sicer pa je program potekal v bolj spro{~enem vzdu{ju. Vklju~eval je manj{o ~istilno akcijo okolice, kraj{e pogovorne sprehode in razne igre. Konec koncev je bil vikend namenjen temu, da vzpodbudimo in nagradimo vodnike za trud, ki ga vlagajo v rod.

Reakcije iz njihove strani so bile pozitivne, ker pa ni bilo okoli njih glasnih M^-jev in hiperaktivnih GG-jev, so ve~ pozornosti namenili drug drugemu in zato smo imeli kar nekaj novih par~kov. Vsak ima svoj pogled na motivacijo.

Katju{a [avc

Nagrada za star papir - zaklju~ek 5. del

Z veseljem zaklju~ujem leto{njo akcijo starega papirja. Ob tem bi pohvalil vse tabornike, ki so se na{emu vabilu odzvali in prinesli nekaj k skupnemu osve{~anju tako tabornikov kot tudi vseh ostalih, ki smo se jih z akcijo na kakr{enkoli na~in dotaknili.

Moj zadnji napev velja tudi kot povabilo k akciji v letu, ki prihaja. Skoraj prepri~an sem, da bi nam s skupnimi mo~mi v letu 2005 uspelo zbrati 100 ton starega papirja.

^e po~istimo doma, pri starih star{ih, zbiramo na sestankih, izpeljemo akcijo v doma~em kraju … Kaj pravi{? Bo{? Bomo? 100 t? Sli{i se zanimivo!

KVIO na Krasu

Kljub manj{emu {tevilu udele`encev smo posvet KVIO imeli in sicer v objemu jesenskega Krasa, kamor smo se odpravili 19. novembra. Predstavniki komisije za vzgojo in izobra`evanje smo se najprej dodobra podprli v eni od tamkaj{njih osmic, kjer smo oku{ali kra{ke dobrote in se stiskali v polni dvorani veseljakov.

Zve~er smo pri~eli s konstruktivno debato in vrednotenjem v youth hostlu v Pliskovici, kjer so bili ve~ kot gostoljubni in res nam ni ni~ manjkalo. Dvema fantoma v celotni zasedbi se je v soboto pridru`il {e Pugy in posvet je stekel kot namazan. Kon~ali pa smo ga z obiskom [tanjela in kme~kega turizma v Hru{evici, kjer smo eno zapeli in se pogreli ob joti. Od{li pa smo z zavedanjem, da spo{tujemo korenine, skrb pa posve~amo listom in cvetovom dana{njega dne in zaupamo v sadove prihodnosti v na{i organizaciji.

Razglasitev kon~nih rezultatov …

Z veliko prednostjo so najve~ starega papirja zbrali ~lani Dru{tva tabornikov Rod kra{kih viharnikov iz Postojne, zbrali so kar

22.510 kg

22.510

22.510 kg

22.510 kg, drugo mesto so zasedli ~lani Dru{tva tabornikov Rod kra{kih jrt iz Se`ane z 11.940 kg

11.940 kg

11.940 kg

11.940 kg

11.940 zbranega papirja, na tretje mesto so se ujeli ~lani Dru{tva tabornikov Rod jadranskih stra`arjev iz Izole s 4.000 kg, 4.000 kg, 4.000 kg, 4.000 kg, 4.000 kg, na ~etrtem nehvale`nem mestu so pristali ~lani Dru{tva tabornikov Rod heroj vitez iz ^rnu~ z 2.460 kg 2.460 kg 2.460 kg 2.460 kg 2.460 kg zbranega papirja, na peto mesto pa se je uvrstila pisarna ZTS, kolektiv pisarne je zbral 1342 kg. 1342 kg. kg.

Tako smo taborniki skupaj zbrali 40.910 40.910 kg kg kg kg starega papirja.

Ker je nagrada revije Tabor samo ena, le-to prejmejo taborniki iz Postojne (RKV). Postojn~ani si bodo za nagrado izbrali izlet po njihovi `elji (seveda po Sloveniji). Upam, da bo izlet zanimiv, mi pa jih bomo spremljali in o dogajanju na izletu poro~ali vam, bralcem revije Tabor.

Taborni{ki pozdrav. Miha Ba~a

Zbiranje starega papirja izolskih tabornikov.

Eva (Knofla) pobira smeti. Foto: Mirko Vodovnik.

Nov statut za novo dobo?

Pred prej{njo skup{~ino Zveze tabornikov Slovenije smo veliko besed - veliko ve~ kot za iskanje ustreznih kandidatov za funkcije v vodstvu ZTS - namenili spremembam obstoje~ega statuta ZTS. Tresla se je gora, rodila se je mi{, bi lahko rekli, saj je bila na koncu sprejeta salomonska re{itev, da se {e malo po~aka. Da se zbere ve~ predlogov in se bolj premi{ljeno pristopi k spremembam statuta, oziroma, bolje re~eno, da se pristopi k oblikovanju novega statuta na starih osnovah. Nov, moderen statut za moderno organizacijo. Takrat je bil na skup{~ini sprejet tudi sklep, da bo v letu 2005 izredna skup{~ina ZTS ravno z namenom spreminjanja statuta.

^as izredne skup{~ine se hitro pribli`uje. In ker sprejeta obveza zahteva tudi izpolnitev, je bila `e oblikovana komisija za statut ZTS. V prej{njem Porodu, pa tudi v Taboru je `e bil objavljen Razpis za zbiranje pobud in predlogov za novi statut ZTS.

Zdaj pa je ~as na vas, taborniki in tabornice, rodovi, obmo~ne organizacije … ^as za kakovostne predloge in pobude. Do konca decembra je ~as, da jih posredujete komisiji. Ta del celotnega procesa oblikovanja novega statuta je namre~ klju~en. Brez predlogov namre~ sprememb ne bo. Ostali bomo na starem.

Nadaljnji proces oblikovanja novega statuta bo namre~ izhajal iz zdaj poslanih sprememb in pobud. Pogovarjali se bomo namre~ na podlagi teh pobud in predlogov o spremenjenem oz. dopolnjenem statutu. Po bitki biti general bo tokrat te`ko in izgovori bodo prazni.

Komisija je sicer podro~ja, kjer pri~akujemo najve~ predlogov in pobud, `e opredelila. Ve~inoma na podlagi `e znanih pripomb in razprav iz preteklih let. Naj takoj opozorim, da ta podro~ja niso izklju~na, kar pomeni, da komisija zbira predloge in pobude o vseh zadevah, ki jih zajema statut, pa tudi tistih, ki jih trenutno ne, pa ocenjujete, da bi jih moral.

In kako bo zadeva potekala naprej? Po koncu roka za zbiranje predlogov in pobud bo komisija oblikovala predlog osnutka novega statuta, kjer bodo v najve~ji meri vklju~eni zbrani predlogi in pobude. Od kakovosti njihovih obrazlo`itev bo odvisno, kako bo komisija predloge in pobude ra-

Ta podro~ja zajemajo:

~lane ZTS (rodove) - na~in pla~evanja ~lanarine, pravice in dol`nosti rodov kot ~lanov ZTS, postopek registracije rodov;

enotnost programa - kako zagotoviti, da bodo vsi rodovi v ZTS taborni{ki v svojem programu; da bodo izvajali enovit vzgojni program in upo{tevali programske smernice programskih komisij ZTS;

vpra{anje identitete organizacijerazmi{ljanje, da bi v sam statut vnesli opredelitev, kaj smo - skavti, taborniki, oboje, ni~ od tega … Da bi v novem statutu zapisali, da smo nacionalna skavtska organizacija in tudi (mogo~e) preimenovali ZTS v Zvezo skavtov Slovenije (ali kako druga~e);

sistem odlo~anja v organizaciji in vodenje organizacije - kamor so vklju~eni tako nov sistem odlo~anja v organizaciji, kjer bi razmislili o tem, koliko in katere organe `elimo imeti oz. potrebujemo ter kako te organe oblikovati, voliti, kot razmi{ljanja o na~inih vklju~evanja mladih v odlo~anje v organizaciji (aktivna participacija mladih);

razmislek o novih vejah v organizaciji oz. o tem, kak{ne spremembe na tem podro~ju so potrebne in kak{nih si `elimo. O tej temi `e poteka razprava tudi na rutkinem forumu (forum.rutka.net).

zumela in jih vklju~ila, zato {e enkrat vzpodbujam predlagatelje, naj predlog ali pobudo ustrezno razlo`ijo, opi{ejo …

Ta osnutek bo {el v javno razpravo, kar pomeni, da bo poslan rodovom, organom, posameznikom v pregled. Tu bo mo`nost videti, kako o dolo~eni zadevi razmi{ljajo drugi, kak{ni so predlogi drugih, kak{en bi bil celoten statut ob upo{tevanju predlogov in pobud. V tej javni razpravi bo mo~ predloge dodatno argumentirati in razmi{ljati o argumentaciji za - proti dolo~enim re{itvam v statutu.

Po javni razpravi bo komisija na podlagi dodatnih ugotovitev iz javne razprave oblikovala veliko bolj dokon~no verzijo statuta, kjer najverjetneje ne bo ve~ variantnih predlogov. To bo ve~ ali manj kon~na verzija statuta, ki pa bo {la {e enkrat v javno obravnavo. V tej fazi novih predlogov in pripomb na~eloma ne bo ve~ mo`no dajati, bo pa mo`no dodatno 'izpiliti' statut tudi v podrobnostih.

Statut bo predvidoma sprejet na izredni skup{~ini ZTS v oktobru 2005. O spreminjanju statuta je obve{~en tudi WOSM, ki mora dati ne nazadnje soglasje k spremembam. Upam, da boste pripravljeni sodelovati v tem procesu. Zdaj imate mo`nost, da vse tisto, kar vas je `ulilo v tem ~asu, za kar ste mislili, da ni najbolj{e v na{i organizaciji, da je lahko narejeno druga~e, sporo~ite komisiji. Da ne bo spet ~ez leto, dve, tri, pet … sli{ati, da je statut ovira za rast in razvoj organizacije, da nas omejuje in da je tudi nov statut ne`ivljenjski in preve~ tog. Da se ne bo ponovila `e ve~krat ponovljena zgodba o kritikah in predlogih na napa~nem kraju in napa~nim ljudem, organom. Da ne bo kot je bilo z oblikovanjem komisije za statut, ko je bila dana mo`nost vsem obmo~jem v ZTS, da predlagajo svoje ~lane, pa je to mo`nost izkoristila le ~etrtina obmo~ij.

Zdaj je ~as, da sodelujete pri oblikovanju novega temeljnega dokumenta organizacije, kar statut nedvomno je.

TEMA MESECA

Finan~ni na~rt za leto 2005 sprejet

Na decembrski seji stare{instva ZTS, ki je bila prvo soboto v decembru, je bila najpomembnej{a to~ka vsekakor sprejem finan~nega na~rta ZTS za leto 2005. Finan~ni na~rt, te`ak nekaj manj kot 100 milijonov SIT, je predvideval celo nekaj prese`ka. Tokrat je bil finan~ni na~rt prvi~ sprejet kot dobro pripravljen in zato tudi precej hitro sprejet. Skoraj brez sprememb. Skoraj zato, ker so navzo~i predstavniki obmo~ij `eleli ve~ denarja za delo obmo~ij. Ali se bo to res zgodilo, je odvisno od dogovora na posvetu obmo~nih vodstev in Izvr{nega odbora ZTS v za~etku leta, ko naj bi obmo~ja tudi predstavila svoje finan~ne potrebe in na~rte porabe predvidenih sredstev.

Seveda pa stare{instvo ni minilo brez zapletov. Tokrat so bili bolj proceduralne narave, saj se je sprejemanje poslovnika stare{instva razvleklo na skoraj uro in pol. Razlog je bil 4. ~len poslovnika, ki predvideva tri~etrtinsko ve~ino za sprejem dolo~enih sklepov, za kar je bil predlog, da se umakne iz poslovnika, kar pa ni bilo sprejeto.

Posledica precej razvle~ene seje je bila tudi najava nesklep~nosti stare{instva, zato so bile ostale to~ke seje obravnavane precej hitro. Med njimi naj omenim samo sprejem poro~ila o prvem zletu GG Pow wow. Stare{instvo je pohvalilo vse izvajalce in organizatorje tega zleta, ki je bil kljub za~etnim te`avam (prijave) uspe{en in najve~ja aktivnost ZTS v letu 2004.

Stare{ina ZTS je predstavil problematiko Skavtske fundacije, kjer je zaradi preteka mandata in zaradi odhoda precej ~lanov uprave in nadzornega odbora te ustanove v tujino delo precej okrnjeno. Naj tudi za bralce ponovim poziv stare{ine po evidentiranju mo`nih kandidatov za zapolnitev izpraznjenih mest. Predloge sporo~ite ~lanom stare{instva ali direktno v pisarno ZTS.

Pri to~ki o priznanjih in odlikovanjih je predsednik komisije omenil, da je bilo veliko predlogov, ki so prispeli na sede` ZTS in jih je komisija obravnavala, nepopolnih in z zelo pomanjkljivimi obrazlo`itvami, zato so bili taki predlogi vrnjeni predlagateljem v dopolnitev.

Po besedah stare{ine ZTS Mitje Lamuta (na sliki desno) je delo Skavtske fundacije v tem trenutku precej okrnjeno. Foto: AC.

Finan~ni na~rt za leto 2005 je bil presenetljivo hitro sprejet. Foto: AC.

Samo sprejemanje poslovnika je trajalo skoraj uro in pol. Foto: AC.

Tabor je v interesu Zveze tabornikov Slovenije

Tabor za vse ~lane ZTS kot prioriteta vodstva organizacije

Ob robu zadnjemu stare{instvu v letu 2004 je vsekakor eden najpomembnej{ih sklepov tega stare{instva vsekakor ta, da je revija Tabor prioriteta ZTS. [e ve~: da je to, da bi vsak ~lan ZTS dobil svoj izvod revije, prioritetno podro~je. Ali bo to mo`no uresni~iti `e v letu 2005 (vsekakor ne pred aprilom) ali {ele v letu 2006, pa je odvisno od tega, kaj bodo pokazale {tevilke.

Zakaj je revija Tabor pomembna za ZTS? Zakaj bi se ukvarjali z revijo, ki jo ima naro~eno le manj{i del slovenskih tabornikov? Zakaj bi revijo Tabor prejemal vsak tabornik, ~e je zanimiva le za manj{i del ~lanov ZTS? Zakaj bi ta 'luzerski projekt', ki prina{a samo izgubo za ZTS, stare{instvo kljub vsemu podpiralo?

Ker je, podobno kot npr. mnogoboji, pomembna za organizacijo. Pomembna pa je, ker informira, zapisuje, gradi identiteto in promovira.

Poglejmo pobli`je. Ve~ ali manj ima vsaka podobna organizacija podobno revijo - glasilo organizacije. Ve~ ali manj se vsa ta glasila komercialno ne izpla~ajo (kar pomeni, da finan~no gledano, stro{ki take revije presegajo prihodke). Pa jih te organizacije vseeno ohranjajo. Ker se zavedajo, da so take revije, ki jih prejemajo vsi ~lani te organizacije, za organizacijo pomembne.

Ker v prvi vrsti informirajo o pomembnih zadevah (razpisih akcij, pomembnih odlo~itvah, datumih …), ker omogo~ajo trajnej{i zapis aktivnosti organizacije in njenih delov (zapisi z aktivnosti in sej organov, razmi{ljanja o aktualnih zadevah …), ker izobra`ujejo ter prena{ajo znanja in izku{nje (strokovni ~lanki, ideje z aktivnosti, sporo~ila in navodila programskih komisij …) in ker promovirajo in gradijo identiteto organizacije (poleg ~lanov bodo revijo vsaj prelistali tudi prijatelji, star{i in morda {e kdo). Taborniki z revijo Tabor nismo izumljali tople vode. Posnemali smo izku{nje in znanje {tevilnih drugih organizacij. Toplo vodo smo `eleli izumljati s tem, ko smo revijo Tabor `eleli komercializirati, jo narediti revijo za `ivljenje v naravi, pri tem pa ohraniti prete`no prostovoljni sistem nastajanja revije.

Zaradi zgoraj povedanega o pomembnosti revije za organizacijo je bila tudi sprejeta odlo~itev o tem, da bi revijo prejemal vsak ~lan, ki bi pla~al ~lanarino. Pogumna in pametna odlo~itev, ki bo olaj{ala prenos informacij do ~lanov in s tem pomagala re{iti marsikatero te`avo. Amerikanec

Foto: Bla` Verbi~

T T T T TABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI ALJO[A

ZOT 2005 je vse bli`je …

Upam, da vam {e ni uspelo pozabiti misli na ZOT, ki je z vsako taborni{ko akcijo bli`je. Kaj je `e to?! ZOT je zimsko orientacijsko tekmovanje, s katerim se za vas mu~i in hladi Rod XI. SNOUB iz Maribora. Tokrat se bomo znova sre~ali 28. in 29. januarja 2005 28. in 29. januarja 2005 28. in zaenkrat naj bo ta informacija dovolj - lokacijo vam bomo izdali v naslednji {tevilki Tabora in objavili na Rutki po novem letu. A naj vas to ne odvrne od nestrpnega pri~akovanja in priprav!

Tekmovanje tradicionalno zajema: zimski orientacijski pohod, test iz orientacije in topografije, vrisovanje KT, signalizacijo (Morse & semafor), risanje skice terena, opis KT, prihod pod kotom, hojo po vrisani poti, zbijanje klobuka sne`aku in IQ test. Tekmuje se v treh kategorijah, in sicer: gozdovniki in gozdovnice, popotniki in popotnice ter gr~e in gr~ice - ne`nej{i spol v ekipi prinese dodatne to~ke. Tri ~lanske ekipe tekmujejo izven konkurence, torej vas le mora biti nekaj ve~.

Cena tekmovanja je 8000 SIT na ekipo v predprijavi (do 31. 12. 2004), po tem datumu bo {tartnina zna{ala

9000 SIT, po 24. 1. 2005 pa celo 11000 SIT, zato pohitite s prijavami! Za teh nekaj tiso~akov pa dobite: preno~evanje, bogato oblo`ene sendvi~e, lepe na{itke, okusno kosilo, bogate nagrade, karte in stro{ke organizacije (in seveda brezpla~en nasmeh osebja).

Denar naka`ite na transakcijski ra~un: 045150000798818 .

Prijave, skupaj s fotokopijo pla~ane polo`nice, po{ljite najkasneje do 21. 1. 2005 21. 1. 2005 21. 1. 2005 21. 1. 2005 na naslov: Taborni{ki rod XI. Taborni{ki rod XI. SNOUB, Verstov{kova 4, 2000 Maribor SNOUB, Verstov{kova 4, 2000 Maribor 4, Maribor.

Vse dodatne informacije najdete na http://zot.rutka.net.

Vpra{anja pa lahko po{ljete na naslov: bojan.kribojan.kribojan.kribojan.krizan1 zan1 zan1 zan1 @ guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si ali pokli~ete na telefon: 041/878-785 041/878-785 (Bojan). (Bojan). (Bojan). (Bojan).

Premislite: ste `e pripravljeni na nas? ☺

Glas Jelovice 2005 - razpis

Rod svobodnega Kamnitnika vas tudi letos vabi na tradicionalno zimsko orientacijsko tekmovanje. Tekmovanje bo potekalo po zasne`enih poljanah {kofjelo{ke okolice. Priprave so `e v polnem teku, sneg je naro~en in ~akamo le {e va{e navdu{ene, od mraza rde~e obraze.

Ob tekmovalnem delu bomo pripravili tudi pester in zanimiv spremljevalni program, katerega vrhunec bo podelitev nagrad za najbolj "kul" ekipo.

Tudi letos bomo tekmovali v petih kategorijah, GG-ji in PP-ji razdeljeni po spolu. Gr~e pa bodo tekmovale v eni kategoriji. Vsako ekipo sestavlja 5 ~lanov, dovoljeno je odstopanje za enega v obe smeri.

[tartnina [tartnina [tartnina [tartnina [tartnina do 2. 1. 2005 zna{a 7000 SIT in vklju~uje na{itke, topli obrok, nagrade, karte in stro{ke organizacije, po tem datumu pa je za 1000 SIT vi{ja. Zadnji rok prijav je petek, 7.1.2005, do osme ure zve~er. Na dan tekmovanja prijav ne sprejemamo. [tartnino naka`ite na: Dru{tvo tabornikov Rod Svobodnega Kamnitnika [kofja Loka, na ra~un RSK odprtega pri NLB: 02024-0053801979. Prijava velja le s Prijava velja le s Prijava velja le s Prijava velja le s le pla~ano {tartnino. pla~ano {tartnino. pla~ano {tartnino. pla~ano {tartnino.

Va{e prijave prijave pri~akuje Jerica Bernik. Trata 4, 4220 [kofja Loka

Tel: 04/51 31 875. Mobi: 051 246 802. E-mail: prijave_glasjelovice@ email.si.

Prijavnico Prijavnico Prijavnico Prijavnico Prijavnico najdete na na{i spletni strani http://glasjehttp://glasjehttp://glasjehttp://glasjelovice.rutka.net. lovice.rutka.net. lovice.rutka.net. lovice.rutka.net.

Ve~ informacij Ve~ informacij Ve~ informacij Ve~ informacij Ve~ informacij najdete na spletni strani http://glasjelohttp://glasjelohttp://glasjelohttp://glasjelohttp://glasjelovice.rutka.net vice.rutka.net vice.rutka.net vice.rutka.net vice.rutka.net, lahko pa se obrnete tudi na vodjo tekmovanja Janeza Bernika, 031 416 350, jbernik@kss-loka.si.

Kot smo `e navajeni bomo tudi letos na tekmovanju uporabljali sistem elektronskega perforiranja (SportIdent sistem elektronskega perforiranja (SportIdent elektronskega perforiranja (SportIdent), zato bi lepo prosili vse ekipe, ki ~ipe imajo, naj le-te prinesejo s seboj. Vsi ostali si boste ~ipe lahko sposodili na tekmovanju, zanje pa boste polo`ili kavcijo petih tiso~akov.

To~en kraj za zimsko pustolov{~ino bomo objavili na straneh rutke in na{i spletni strani.

Za ekipe iz oddaljenih krajev, ki bodo prispele na kraj tekmovanja `e dan prej, bomo priskrbeli preno~i{~e v telovadnici {ole (armafleksi, spalke, copati …).

Se vidimo 8. januarja 2005, nekje v okolici [kofje 8. januarja 2005, nekje v [kofje januarja

Loke! Loke! Loke! Loke!

Rod svobodnega Kamnitnika [kofja Loka

Aktualno

• 11/20 Kako starostne veje po novem? (Matja` Jesen{ek)

• 11/20 Kako bi lahko izgledale starostne veje po novem (Pugy)

• 11/21 Novosti pri vodenju evidence ~lanstva (Samo Vodopivec)

• 11/21 Gozdna {ola - skavtski center (Miha [kofi~)

• 12/15 Nov {otor Tabornik

• 12/15 KVIO v vsako slovensko vas (Barbara Ba~nikBa~a)

• 12/20 Statut (Amerikanec)

Astronomija (Primo` Kolman)

• 1/34, 2/34, 3/34, 4/38, 5-6/34, 7-8/34, 9/34, 10/34, 11/ 34, 12/34

^rna luknja (Miha Bejek)

• 9/40, 10/40, 11/41

Dnevnik u~itelja kitare (Klemen Kenda - Bubi)

Dotik (Sergeja Bogovi~ - Sergy)

• 9/44, 10/44, 11/44, 12/44

Faca

• 9/43 Tina in Primo` (Bla` Verbi~)

• 10/42 "Movie child" (Da{a Lamut)

• 11/42 "^okolatnu `jnska teljta" (Maru{a Ba{a)

• 12/42 TOSJA - Tosy (Da{a Lamut)

Filatelija (Tone Simon~i~)

• 1/25, 5-6/27, 7-8/30

Igra

• 9/46 Obrazi na balonih (Ajda)

• 10/46 Menjava prostorov (Ajda)

• 11/46 Hranjenje `ivali (Sergy)

• 12/46 Stare {katle (Sergy)

Intervju

• 9/4 Tine Radinja (Miha Bejek)

• 10/4 dr. Rado Pi{ot - FI[ (Tina Br`an - Tinnnkara)

• 11/4 Dr. Eduardo Missoni (Da{a Lamut)

• 12/4 Ga{per Rupnik - Gu{ter (Maru{a Ba{a)

Izleti v naravo (Ur{ka in Andrej Stritar) •

Je`kov koti~ek (Jure Habjani~) •

11/ 45, 12/45

Kolumna

• 1/19, 2/15, 7-8/19, 9/20, 12/23

Kosobrin (Crga) •

Mednarodne strani (Matic Stergar) •

11/ 22, 12/30

Metode (Ajda)

• 9/39, 10/33, 11/40

Napovednik •

Od rodov

• 4/8 Zimska pravljica v Beli Krajini (Nika in Mi{a)

• 4/9 Seminar za taborna vodstva (Janezu)

• 5-6/12 ROT (Djurko)

• 5-6/14 Fe{tivalna zasedba Tivolija uspe{na (Djurko)

KAZALO 2004

• 5-6/16 Taborni{ki vikend v [kalah (Rav~)

• 7-8/8 "Enkrat skavt, vedno skavt!" (Manca Kra{evec)

• 7-8/10 Sodni{ki seminar 2004 (Tina Zager)

• 7-8/11 Izkoristimo odprti prostor

• 9/21 Baltic youth meeting 2004 (Miha Trtnik)

• 10/26 Severna obzorja (Toma` Hudomalj - Hugo)

• 11/23 Bazovi{ka no~ 2004 (SiNi)

• 12/28 Pe{ po diagonali Slovenije - drugi~

Orientacija

• 9/28 Kako se pripraviti na ROT? (Pepl)

• 11/28 Skica poti (Kovax)

Popotovanja

• 1/42 Ko{~ki Indije (Lrga)

• 2/42 Pogledi Libanona (Lrga)

• 3/42 Avstralija (Meti Buh in Damijan Ga{pari~)

• 4/42 Islandija (Scout magazine)

• 5-6/42 Los Angeles - mesto duhov, filmov in drog (Ale{ Cipot)

• 7-8/42 Kilimanjaro - Tanzanija ([pela Kastelic)

Predstavijo se … (Lrga)

•

Predstavitve rodov (Pugy) •

Razno

• 1/18 Ocvirki s stare{instva (Amerikanec)

• 1/22 Taborniki na spletu (Klemen Kenda - Bubi)

• 2/16 Taborniki na spletu (Klemen Kenda - Bubi)

• 2/20 Pow wow

• 2/23 ZTS zbiralna akcija

• 3/8 Pow wow

• 3/18 MEPI

• 3/21 ZTS zbiralna akcija (Miha)

• 4/16 Pow wow

• 5-6/18 ETNOSTEP Hotedr{ica 2004

• 5-6/19 ZTS zbiralna akcija

• 7-8/15 WOSM

• 7-8/22 Taborjenja …

• 7-8/26 V spomin - Anica Kvas-Predikaka - Inika, Rafael Kalan - Albatros, Milko Feren~ak - Kamilo

• 7-8/27 "Mladi in {port v taborni{tvu"

• 9/15 Klepet - Meta Penca (Ale{ Cipot)

• 9/16 Za ali proti?

• 9/25 Iz Taborovega arhiva (Irena Jeretina)

• 9/33 Nate~aj (Bla`)

• 10/20 Klepet - Toma` Strajnar - Blondi (Ale{ Cipot)

• 10/25 Iz Taborovega arhiva (Irena Jeretina)

• 10/33 Vozli (Miha Eder)

• 11/38 Kombinacije (Ale{ in Lea)

• 11/40 Vozli (Miha Eder)

• 12/25 Kazalo Tabor 2004

Reporta`e/Potepanja

• 1/8 Zahteven, a navdu{ujo~ ZNOT 2003 (An`e)

• 1/10 Lu~ miru iz Betlehema (Petra Hribar in Jerneja Modic)

• 2/12 Glas Jelovice (Klemen ^ade`)

• 3/10 Repriza ZOT-a (Ale{ Cipot)

• 4/18 Fe{tival

• 7-8/12 Adventure race Slovenia 2004 (Toma` Hudomalj)

• 7-8/16 Bi~ikleta `ur (Egon Ben~i~)

• 9/10 Ne vleci dol zadrge {otora svojega (Barbara Ba~nik - Ba~a)

• 9/11 Priprave na ROT in mit o lopati na bivaku (Djurko)

• 10/10 Mivka, sonce in smeh … TOTeM 2004 (Miha Bejek)

• 10/12 ROT (Toma` Hudomalj, Djurko, Miha Bejek, Goran Tom{i~ in Ajda Drozg)

• 11/10 Naboj (Barbara Ba~nik - Ba~a)

• 11/12 Mo~ne ukane (SiNi)

• 12/10 Jesenovanje RST (Tanja Cirkven~i~ in Katja Arnu{)

• 12/12 @ivi resni~no `ivljenje, ne zadetega (Barbara Ba~nik - Ba~a)

• 12/14 Teden vse`ivljenjskega u~enja v RJZ (Toma` Hudomalj)

Stric volk

• 1/46, 2/46, 3/46, 4/46, 5-6/46, 7-8/46, 9/46, 10/46, 11/ 46, 12/46

Tabor na obisku

• 1/4 Zveza tabornikov ob~ine Kranj (Ale{ Cipot)

• 2/4 ^rno jezero Slovenska Bistrica (Ale{ Cipot)

• 3/4 Rod Zelene Rogle Zre~e (Ale{ Cipot)

• 4/4 Tr{ati Tur Ljubljana (Ale{ Cipot)

• 5-6/4 Louis Adami~ Grosuplje (Ale{ Cipot)

• 7-8/4 Ukro~ena reka Maribor (Ale{ Cipot)

• 9/7 Rod Sergeja Ma{ere Piran (Ale{ Cipot)

• 10/7 Rod kra{kih viharnikov Postojna (Maru{a Ba{a)

• 11/7 Rod Dobre volje Ljubljana (Da{a Lamut)

• 12/7 Sivi dim Kr{ko (Sergeja Bogovi~ - Sergy)

Taborni{ka fotografija

• 1/38 Kdo je bolj{i - to~ka ali zrno? (Miha Ma~ek - Muc)

• 2/27 Ohi{je fotoaparata ni vse - kaj {e potrebujem? (Miha Ma~ek - Muc)

• 3/32 Portretna fotografija (Bla` Verbi~)

• 5-6/36 Fotografiranje z manj svetlobe (Bla` Verbi~)

• 7-8/38 S fotoaparatom na potep … (Bla` Verbi~)

• 9/32 ^ar v ~rnem in belem (Bla` Verbi~)

• 10/32 Od negativa do fotografije (Bla` Verbi~)

• 11/29 Ujeti v akciji … (Bla` Verbi~)

• 12/40 Zimske radosti (Bla` Verbi~)

Taborni{ke novice •

Taborni{ki {porti

• 1/26 [portno plezanje (Rok Cojhter)

• 2/30 Orientacijski tek (Klemen Kenda - Bubi)

• 4/34 Jamarstvo - pustolov{~ina, da dol ponikne{ (Ana Skoberne)

Taborni{ki vestnik

• 1/24, 2/24 (Ivo [tajdohar), 3/22, 4/22, 5-6/22, 7-8/23, 9/24, 10/24, 11/24, 12/24 (Aljo{a Bizjak)

Tema meseca

• 9/12 Taborjenja

• 10/18 Stare{instvo (Amerikanec)

• 11/16 Taborni{ki kroj

• 12/22 Stare{instvo (Amerikanec)

Trenutki (Lrga)

• 1/44, 2/44, 3/44, 4/44, 5-6/44, 7-8/44

Uvodnik

• 1/3 Sandi Glin{ek - Chin-chin

• 2/3 Tine Radinja

• 3/3 Gregor Vinder - Vindi

• 4/3 Meta Penca

• 5-6/3 Ale{ Cipot

• 7-8/3 Meta Penca

• 9/3 Ale{ Cipot

• 10/3 Ale{ Cipot

• 11/3 Ale{ Cipot

• 12/3 Ale{ Cipot

Za vodnike/Nasveti za vodnike (Pugy)

• 1/30, 2/38, 3/30, 4/36, 5-6/30, 7-8/28, 9/26, 10/28, 11/ 26, 12/32

December

1954 (5.) V Mariboru so ustanovili

Odred ukro~ene reke.

1954 (9.) V [marju pri Jel{ah so ustanovili Odred samotne jel{e.

1954 (18.) V Ljubljani so ustanovili

Odred Dobre volje.

OD RODOV

Butli Frdamani, foto: arhiv Butli

Pe{ po diagonali Slovenije - drugi~

Od Tromeje v Rate~ah do reke Kolpe na slovensko - hrva{ki meji

Po zgledu Petra Jacksona in njegovega Gospodarja prstanov smo tudi Butli ubrali podobno taktiko in vas pustili v negotovosti, pri~akovanju in hrepenenju po novicah z na{e ekspedicije. Sedaj smo tu. Iz prve roke boste dobili vpogled v 10 dni na{ega `ivljenja - kaj, kdo, kdaj, kje, kako in zakaj …

BUTLI FRDAMANI smo vod

tabornikov Rodu Pusti grad iz [o{tanja, ki je sestavljen iz

samih {tudentov in vsako leto izvedemo eno odmevno akcijo. To smo: Maks Kvas, Peter in Janez Apat, Damjan Konov{ek, Simon Zabukovnik, Grega in Janez Kugoni~, Dra{ko Stankovi~ in Mitja Domajnko.

Kot vsako leto smo Butli Frdamani tudi letos bili aktivni. Na{a tretja pohodni{ka akcija je letos potekala tako, da smo pe{ prehodili diagonalo Slovenije od Tromeje v Rate~ah do reke Kolpe na slovensko - hrva{ki meji in sicer od 11. do 16. julija 2004.

Za~ela se je s skoraj sne`enim jutrom v Rate~ah, kjer so namerili samo 4o C, mi pa smo kljub za~udenim carinikom pri~eli na{o pe{pot. @al smo za-

radi obilnega de`evja in ohladitev morali spustiti cilj prvega dne, to je vrh Triglava, saj je bil obdan z 220 cm sne`ne odeje in zato ni bil prehoden. To smo izvedeli od na{ega Butla Janeza Kugoni~a, ki je leto{nje poletje pomagal v planinski ko~i na Prehodavcih. Zato smo pot nadaljevali mimo Plani{kih letalnic, skozi Kranjsko goro, po dolini Radovne do Kajuhovega tabora [ale{ke zveze tabornikov v Ribnem pri Bledu. Tam smo se ob prijaznem sprejemu pogostili in se posu{ili ter se po ve~ernem programu odpravili spat. Ta dan smo prehodili najdalj{o turo na na{i poti, pribli`no 50-55km.

Drugi dan nas je pot vodila mimo Radovljice preko Krope do Dolenje vasi pred [kofjo Loko. Poznala se je utruje-

nost zaradi izredno napornega prvega dne, pojavljati pa so se za~eli tudi prvi `ulji. Proti ve~eru smo prispeli do kozolca, kjer nam je na{ vrli kuhar D`emo Oliver Zabukovnik pripravil izvrsten ri~et in joto, nato pa {e spanec na senu.

Zjutraj pa preko [kofje Loke na Sv. Katarino nad Ljubljano (ki mimogrede ni ve~ sveta odkar je {el Kugi mimo …) do Brezovice pri Ljubljani, kjer smo dan kon~ali s piknikom na ra~jem otoku.

Nato nas je pot ponesla proti Igu. @e na samem za~etku so ljubljanski tolovaji na{emu D`emotu spustili gume na na{em spremljevalnem vozilu. Smeha ni manjkalo ko smo ugotovili, da tolovaji niso bili ljubljanski, ampak iz vrst

Butlov, in sicer sta to bila Pero in Maks. Situacija je poskrbela, da smo tempo hoje ''poja~al''! Od Iga naprej smo sre~ali nekaj romskih taborov, kjer se nih~e izmed nas ni preve~ zaustavljal, zato smo pohiteli mimo domovanja Turja{ke Rozamunde in kopice medvedov do Ra{ice. Tukaj smo obiskali Trubarjevo rojstno hi{o, kjer smo obiskali Trubarjev muzej, se osve`ili v tolmunu in prespali pod napu{~em.

Predzadnji dan pa s strumnim korakom do to~ke kri`anja na{e prve diagonale v Ribnici, kjer smo si privo{~ili, po celem tednu preve~ ali premalo kuhanih makaronov, pravo balkansko pojedino s ~evap~i~i in lepinjami. Pot smo nadaljevali proti Ko~evju, kjer smo {otorili v samem mestu ob mestni cerkvici.

Zadnji dan nas je ~akalo le {e nekaj hoje do na{ega cilja Stari trg ob Kolpi, kjer smo Butli komaj ~akali, da namo~imo svoje `ulje. Odpravili smo se {e na zaklju~no sprostitveno 15 km vesla{ko regato po "dero~i" reki Kolpi.

Zadnjo no~ smo se odlo~ili, da ne bomo prespali ob Kolpi, ampak da nam bolj di{i doma~a postelja, saj se je ~ez dva dni za~elo na{e letno taborjenje v Ribnem pri Bledu, po taborjenju pa je polovica Butlov 22 dni ''explorala'' po Skandinaviji v okviru [ale{ke zveze tabornikov. Zato smo se `eljni po~itka odpravili domov z dvema avtomobiloma, ki sta bila natrpana do zadnjega koti~ka. Andreja, hvala, da si nas pri{la iskat!

Prvi~ smo imeli na akciji tudi spremljevalno vozilo Golf I Jager DeLux, ki je bilo oblepljeno s sponzorskimi nalepkami in je skrbelo za medijsko prepoznavnost ter za pote{itev lakote in `eje. Le tega je vozil D`emo, Butl iz Jaj~ pri Sv. Andra`u, ki so ga iz same lenobe za~ela boleti kolena in ''ni mogel'' hoditi, ~e{ da trpi … Sirota Jerica …

Ker se Butli ne bomo izneverili svoji tradiciji, se bomo {e ve~krat odpravili na pot, ki pa naj zaenkrat ostane {e skrivnost. Za vse dodatne informacije pa si oglejte na{o spletno stran: rpg.rutka.net.

MEDNARODNE STRANI

Matic Stergar

Kratki dnevi, precej de`ja, mraz in {e kaj so razlogi, da raven razpolo`enja te dni ni ravno na zavidljivo visoki ravni. Delovna vnema je nizka, soo~amo se z ustvarjalnimi krizami … torej je ~as, da se izka`emo, poka`emo okolici da depresivno okolje ne vpliva slabo na nas in da smo nasploh mo~no pozitivne osebnosti. Mogo~e bo {lo la`je tudi ~e preberete mednarodne strani, saj poro~am o nekaj plemenitih zadevah, najavljam prvi mednarodni dogodek za drugo leto, vas {e na kaj spomnim …

Mednarodne novice:

·Solidarnost do skavtov Haitija - Gonaïves 2004. Kot vemo je Haiti med poletjem mo~no pretresla naravna katastrofa v obliki ciklona Jeanne. Lokalni skavti so seveda takoj prisko~ili na pomo~ tamkaj{njim oblastem, lepo gesto pa so pokazali tudi skavti iz Francije, ki so v sodelovanju z fundacijo SCORE (scout resorces) za~eli prodajati zna~ke pod imenom "solidarnost haitijskim skavtom" in zdaj veselo nakazujejo denar od dobi~ka na ta antilski otok.

·Glede na to, da se na{i "vrhovni programci" `e nekaj ~asa ukvarjajo s problemom, kako aktivno vklju~iti mlaj{e gr~e v aktivnosti oz. sploh narediti poseben program zanje, bo najbr` prav pri{la novica, da se je na svetovnem nivoju za~el projekt Skavti sveta, katerega glavni cilj je pomagati nacionalnim zvezam obogatiti njihove programe za gr~e, tudi tako, da jim dajejo ve~ izzivov, s katerimi se lahko soo~ajo v zvezi z Deklaracijo tiso~letja OZN. Ve~ o tem na http://www.scout.org/front/docs/C0433sow_e.pdf.

·Italijanski katoli{ki skavti so praznovali 30-letnico na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Kar 40.000 jih je bilo, gostil pa jih je sam pape` Janez Pavel II.

·Zgodila sta se dogodka JOTA in JOTI. Prvi~ so aktivno sodelovali tudi ~lani svetovne WOSM-ove pisarne. Kar hitro odzivni fantje, kajne?

·[panski taborniki imajo novo ustavo, ki je `e bila potrjena s strani WOSM-a. ^e slu~ajno koga zanima: http:// www.scout.org/satw/links.shtml

Mednarodni dogodek:

·Skavti YMCA (tole se pa znano sli{i, kajne) nas vljudno vabijo na 18. nacionalni zlet danskih tabornikov, pod kratkim imenom, ki si ga boste takoj zapomnili, tudi ~e tega ne bi radi: Guldborgsundlejren. Potekal bo od 16. do 24.

julija 2005 in je prvotno namenjen starostni skupini od 11 do 17 let, vendar zagotavljajo, da se bo na{lo dovolj aktivnosti tudi za starej{e. Pri~akujejo kar 20.000 udele`encev (kar je kar optimisti~no glede na to, da je drugo leto EuroJam), kar je dovolj veliko zagotovilo, da ne bo nikomur dolg~as. Za ve~ informacij se oglasite krokodilom ali pa kar neposredno organizatorjem na e-mail: info @kfumscout.dk.

BRCNI SE!!!BRCNI SE!!!

BRCNI SE!!!BRCNI SE!!!

Je teko~, trenutno najbolj vro~ krokodilji projekt. Saj {e veste: 3 skupine slovenskih tabornikov gredo drugo leto gostovat nekam v Evropo, druge tri skupine pa bodo gostile tuje tabornike pri nas. Krokodili pomagamo s koordinacijo, iskanjem taborni{kih skupin in eventualno razpisno dejavnostjo. Le javite se nam in izrazite interes!

Nekaj se `e dogaja v tej smeri, zato bodite radovedni in ne zamudite ne~esa, za kar vam bo kasneje `al.

Tako. To bi bilo z moje strani za tokrat vse. Ker pa se z svetlobno hitrostjo pribli`uje tisti ~as v letu, ko si imamo marsikaj lepega povedati, naj vam, dragi moji, namenim svojo prvo leto{njo bo`i~no-novoletno ~estitko:

V imenu krokodilov in v svojem imenu vam `elim, da bi v novem letu na{li dovolj mo~i v sebi in okrog sebe, da boste lahko krenili k uresni~evanju `elja, ki vam `e toliko ~asa burijo duha. Veselite se za praznike in bodite sre~ni v novem letu… in nikar ne pozabite ljudem, ki jih imate radi, povedati tega!

DNEVNIK U^ITELJA KITARE

Predinove pesmi ob tabornem ognju so tako reko~ ponarodele. Na `alost ve~ina pozna le nekaj njegovih skladbic (Zarjavele trobente, Zadnja ve~erja), kljub temu pa novi albumi {e prina{ajo pesmi, ki bi lahko pri tabornikih izpodrinile tiste, `e ukoreninjene … Akordi bodo sicer trd preizkus va{ega znanja in vaje, kar se za zadnjo lekcijo in{trukorja kitare tudi spodobi.

Sheme akordov so narejene za prvi del pesmi, v drugem delu se melodija zvi{a za pol tona. Pri akordih to pomeni, da se pomaknete za eno polje proti trupu. In {e namig - ~e vam bare {e ne gre od rok, ga izpustite tako, da primete in igrate samo prve {tiri strune in se pri durih potrudite z "malim" barejem.

In {e opomba za glasbeno razgledane. Prvi del skladbice je pisan v C# oz Db duru. Nekoliko nepravilno je poimenovanje akordov, ~e bi rekli, da je skladbica pisana v Db duru, bi morali namesto G#, C# in uporabiti druga~en zapis istih akordov Ab in Db, ~e bi se odlo~ili za C# dur, potem bi morali akordu b re~i a#, akordu eb pa d#.

In {e to - skladba je v 3/4 taktu - torej val~ek.

PRA@EN KROMPIR

Zoran Predin

b b b b En prav lep pozdrav, moja draga Jolanda, e e b b po{iljam tvoj fant iz pozabljenih let,

G G # pri{el sem po zdravje na va{o kmetijo, C C # # # # F F F F F rahiti~na grinta na mleko in med.

b b b b b Sva vstajala zgodaj, takoj ko je sonce e e e e b b polizalo roso iz jutranjih trav.

G G G G # # In bosa sva s prsti me~kala toploto

C C C C # # F F F F F sve`ega dreka za~udenih krav.

b e b e b e b e eb b b b b Minila so leta, je {la puberteta,

G G G G # # C C C C # v va{i gostilni sem delo dobil. b e b b b b b A v kuharci nisem zagledal dekleta, G G G G # # # # F F F F F ki sem ji v~asih metulje lovil.

F F F F # # G G G G # Di{ale so v bluzo ujete melone, C C C C # # # # b b b b b di{ali so v ritem zazibani boki.

F F F # # # # G G G G # # # # Di{al je tvoj smeh, tvoja sapa na roki, C C C C # # F F F F F s katero sem brisal ti solze z lic.

F F F F F # # # # G G G G # # Di{al je tvoj "Zbogom" ob zvokih sirene, C C C C # b b b b di{ala so pisma, besede svilene.

F F F F # # G G # Di{ala je najina Vojna in mir, C C C C # # # # F F F F F a najbolj je di{al tvoj pra`en krompir … b b b b Tvoj pra`en krompir …

Klemen Kenda - Bubi

h (prehod iz D h (prehod iz D h (prehod iz D h (prehod iz D Db b b b b v D dur) v D dur) v D dur) v D dur)

h h h h

Mornar sem {e vedno, na ladji Koper, e e e v Djakarti nalagamo premog in poper,

A A A A znorel bom od ri`a na tiso~ na~inov,

D F D F D F D F # # # # # zbolel sem od sadja in od vitaminov.

h h h h

Spomini prikli~ejo slino, vonjave, e e da du{a po`ene kozarec v roki, A A kako si `elim na doma~i dobravi

D F D F D F D F # # te boso iz kravjeka te vzet na poroki.

G A G A G A G A A

Di{ale so v bluzo ujete melone, D h D h di{ali so v ritem zazibani boki.

G A G A

Di{al je tvoj smeh, tvoja sapa na roki, D F D F D F D F # # s katero sem zbrisal ti solze iz lic.

G A G A G A G A A

Di{al je tvoj "Zbogom" ob zvokih sirene, D h D h D h D h di{ala so pisma, besede svilene.

G A G A G A G A

Di{ala je najina Vojna in mir, D F D D F D # # a najbolj je di{al tvoj pra`en krompir …

G A G A G A G A

Di{ale so v bluzo ujete melone … h h

Tvoj pra`en krompir …

"Veliki dogodek" Projektni pristop v taborni{tvu

Izvedba, vrednotenje in proslavljanje izvedenega projekta

Na dolo~eni datum odhoda so odrasli vodje prispeli na mesto sre~anja nekaj ur prej. Kupili so vozove, konji so se pasli na polju. Pravzaprav so na{li le dva konja … ter mulo in osla. Skupina, zadol`ena za konje je `e bila na polju … odkrivali so, da delo s trmasto mulo in zaspanim oslom ni enako, kot delo z dvema nau~enima konjema …

Peti korak - dogodiv{~ina!

… Bilo je nekaj problemov (in prepirov), ampak kak{na pustolov{~ina!

Zdaj je bil ~as, da so se vrnili domov, se odpo~ili, si vzeli ~as, da so prijateljem in dru`inam povedali o tem, kar so do`iveli. ^ez nekaj dni so se ponovno sre~ali, da so ovrednotili uspeh projekta in to, kar je vsaka oseba pridobila, prepoznali dose`ke in … proslavljali!

nika. Spomnite jih tudi na njihova pravila `ivljenja:

•Vsakdo naj za~ne z dobrimi stvarmi, preden preide na probleme.

•Vsak naj ima v mislih, da je dovoljena le konstruktivna kritika in da se od njih pri~akuje, da bodo spo{tovali ob~utke drugih, t.j., ~e se je treba pogovoriti o problemih, naj to storijo, ne pa kogarkoli osebno napadati.

•Vsak naj ima prilo`nost, da izrazi svoje mnenje.

nim napredkom in znanjem, spretnostmi in vedenjem.

Zaklju~ite sre~anje vrednotenja s povzetkom klju~nih to~k. Tukaj lahko za~nete s te`avami in zaklju~ite s tem, kar je bilo dobro ter tako kon~ate v veselem vzdu{ju.

Nagrajevanje napredka

Pripravite manj{o slovesnost in mladim podelite priznanja (priznanja za osvojeno znanje, ve{~ine …) ali na kak{en druga~en na~in nagradite njihov osebni napredek.

Ta korak izvedemo v kratkem ~asovnem obdobju po izvedbi projekta (nekaj dni do enega meseca). Vsebuje vrednotenje projekta kot celote in napredka vsakega posameznika ter nagrajevanje napredka.

Vrednotenje projekta

kot celote in napredka vsakega posameznika

Spomnite vse, da je to vrednotenje projekta in napredka vsakega posamez-

Za~nite z vrednotenjem projekta kot celote. Povabite ~lane, da podajo svoje komentarje in misli. Vpra{ajte jih, kaj se jim je pri projektu zdelo najbolje, potem o te`avah in na koncu o razo~aranjih. Izzovite jih, da razmi{ljajo o za~etku projekta, ko so se zanj prvi~ odlo~ili in jih spodbujajte, da se pomikajo od Velikega dogodka do projekta kot celote.

Osebno in medsebojno vrednotenje za~nite z mnenji ~lanov o tem, kaj so osebno pridobili od projekta in skozi delo z drugimi. Do kak{ne mere so izpolnili svoje vloge v timu in skupinah za izvajanje nalog? Na koncu kot vodniki podajte lastne povratne informacije za vsakega mladega. Za~nite z vid-

Projekt je izveden, prav tako vrednotenje, ampak pri procesu projekta imamo {e eno fazo. Pustolov{~ine, ki smo jih do`ivljali, te`ave, ki smo jih premagovali, osebni in skupni dose`ki so dobri razlogi za razmislek in proslavljanje.

[esti korak - vrednotenje in nagrajevanje

Sedmi korak - proslavljanje

Razmi{ljanje (refleksija) o duhovnih vrednotah

Vrednotenje je zaklju~eno in napredek je bil prepoznan. Refleksija (odsev) je lahko prilo`nost, da ~lani razmi{ljajo o duhovni rasti, ki temelji na njihovi izku{nji.

Kot izhodi{~e lahko uporabite situacije med projektom: reakcije ~lanov, trenutki zadovoljstva ali u~ne prilo`nosti iz narave. Morda si lahko pomagate s teksti (misli), pesmimi ali molitvami razli~nih veroizpovedi, ki zajamejo bistvo tega, kar ste skupaj do`iveli med potekom projekta.

Organiziranje zaklju~ne "zabave"

Kakr{enkoli je bil va{ projekt ({e tako kratek in enostaven), se mora

kon~ati z neko vrsto veselega praznovanja. To je lahko vodova ~ajanka z razstavo fotografij ali video projekcija, ali katera druga oblika opisovanja spominov na prehojeno pot projekta. Na zabavo povabimo ~lane drugih vodov, celega rodu, star{e in podpornike, ki so sodelovali pri uresni~itvi projekta.

Slavje ob zaklju~ku projekta je {e posebej pomembno, ker vzbudi pozitivne ob~utke ob dose`kih in s tem pozitivno mnenje o sebi ter pripomore k oblikovanju stali{~ do te`av in razo~aranj, slu`i pa tudi krepitvi smisla za skupinsko `ivljenje.

Ob koncu predstavitve taborni{kega projekta

^e so se do sedaj ~lani zgolj udele`evali dejavnosti, ki ste jih vi pripravljali in organizirali za njih, bo trajalo nekaj ~asa, da jih boste postopoma pripeljali do tega, da bodo bolj aktivno

vpleteni v odlo~anje in prevzemanje odgovornosti. Verjetno bo tudi vam kot vodnikom, vzelo nekaj ~asa, da jim boste zaupali naloge, ki ste jih v preteklosti vedno opravljali sami.

In tudi ~e ste `e do sedaj izvajali taborni{ke projekte, obstaja {e vedno nekaj vpra{anj, ki si jih morate zastaviti. Ali projekti resni~no temeljijo na potrebah in interesih mladih? Do kak{ne mere so mladi resni~no vklju~eni v razli~ne korake? Ali so projekti tako zapleteni, da lahko mladi sodelujejo le pri manj zahtevnih nalogah? Ali so projekti zastavljeni tako, da u~inkovito pripomorejo k osebnemu razvoju mladih? Ali pa so bili cilji projekta tako pomembni, da je bil izobra`evalni namen le drugotnega pomena?

Verjamemo, da vam taborni{ki projektni pristop ponuja hrano za razmi{ljanje o bogatih u~nih izku{njah, ki jih lahko na ta na~in ponudite svojim ~lanom; in tudi sebi.

Foto: Bla` Verbi~

Kaj je astronomija, kaj preu~uje in kaj so njene naloge

Astronomija je naravna znanost, ki na podlagi opazovanj in merjenj zbira podatke za razumevanje pojavov v Vesolju … Ja, pa ja … Kot bi iskali ~loveka v truplu umrlega … Ne! Astronomija ni mrtva znanost - ima du{o! Je poezija, lepota ustvarjanja in odkrivanje ustvarjenega. Tako kot umetnika preganja sila, da zlije idejo, ki je zrasla v njem v svoji umetnini, tako astronoma preganja sla, da spoznava in spoznano posreduje vsemu ~love{tvu. Kajti spoznati Vesolje pomeni spoznati samega sebe. Ne smemo pozabiti, da smo tudi sami del Vesoljale en majhen kamen~ek v sipini pu{~ave, ki se razteza v neskon~nost. In Zemlja je na{ dom, vir pre`ivetja in za{~ita pred uni~ujo~im sevanjem iz Vesolja. In ne samo to … smo del Zemlje, ki je prav zaradi nas, `ivali in rastlin - `iva. To pa ni ravno pogost pojav v Vesolju …

Astronomija preu~uje vse, kar se da videti v Vesolju - {e ve~, tudi tisto, kar se ne da videti. Mislil sem na ~rne luknje ampak pojdimo lepo po vrsti. Lov{in pravi: "Bog je nared'u lu~i na nebu, da bi la`'i gled'u, kar je nared'u …" In res si ljudje {e pred dobrimi petsto leti niso znali razlo`iti, kaj so pravzaprav zvezde. Mislili so, da jih je ve~ina obe{enih na nekem nevidnem ozadju, pred katerim poleg Sonca in Lune nekatere od njih tudi potujejo (planeti). Vsak odgovor na vpra{anje ponavadi prinese najmanj deset novih vpra{anj in tudi Astronomija pri tem ni izjema. Danes

vemo, da je Zemlja planet, ki s svojim satelitom Luno poleg ostalih osmih planetov kro`i okoli Sonca. Sonce je mlada in relativno majhna zvezda, ki v Vesolju zvezd ne predstavlja ni~ posebnega. Sonce s planeti se nahaja na povsem nepomembnem mestu nekje na robu enega izmed krakov galaksije, ki ji pravimo Rimska cesta in kro`i okoli njenega sredi{~a, ki je po vsej verjetnosti gigantska ~rna luknja (ali pa celo dve). Rimska cesta in {e nekaj sosednjih galaksij kro`ijo okoli skupnega je-

dra in tvorijo "Lokalno jato". Naj vas ne za~udi, da tudi Rimska cesta ni najve~ja v Lokalni jati. To ~astno mesto pripada Andromedini galaksiji, ki je komaj {e vidna s prostimi o~mi, gre pa za eno izmed bli`njih galaksij. Od nas je oddaljena "samo" 2,2 milijona svetlobnih let … Ne boste verjeli - ampak tudi na{a jata je le ena izmed manj{ih jat v Vesolju. Astronomi so ugotovili, da se jate med seboj oddaljujejo, {e ve~bolj, ko so oddaljene, bolj hitro se oddaljujejo. To je dalo slutiti, da ima Vesolje

Posnetek na{e doma~e galaksije - Rimske ceste.

Meglice, kopice, galaksije, planete, kraterje … vse to preu~uje astronomija.

svoj za~etek in po vsej verjetnosti tudi svoj konec. Za~etek so poimenovali "Veliki pok", saj naj bi se Vesolje za~elo z eksplozijo. O mo`nem koncu pa astronomi {e razpravljajo, saj obstaja ve~ teorij.

Neko~ so astronomske pojave najve~krat razlagali kot ~ude`e. ^e ni~ drugega, so jih povezovali z dogodki na Zemlji. V prvi vrsti so bili to predvsem

Son~ni in Lunini mrki, kometi, zvezdni

utrinki pa tudi padci meteorjev. Danes te pojave poznamo in jih ve~inoma

znamo tudi napovedati. Gre za gravitacijski ples predstavnikov na{ega

Oson~ja. Opazovanja posameznih do-

godkov in druga astronomska merjenja nam pomagajo pri tem, da postajajo napovedi vse bolj natan~ne. Podatkov so veseli tudi astrologi, ki z njihovo pomo~jo napovedujejo prihodnost. Kljub vsemu tudi astrologov celo v dana{njem ~asu ni malo …

ZNANA IZJAVA

Ni je v telesu, v du{i je grdoba; edina prava spaka je hudoba. (William Shakespeare)

LUNINE MENE

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 12.Vzhod: 07:241. 01.Vzhod: 07:44

Zahod: 16:18Zahod: 16:27

15. 12.Vzhod: 07:3715. 01.Vzhod: 07:40

Zahod: 16:17Zahod: 16:43

Zima se za~ne 21. 12. ob 13:39.

Komet Halle Bopp (1997) je bil najsvetlej{i v zadnjem ~asu.

Meteorski roj - ob~asno Zemljo zasuje roj meteorjev.

Luna nad Zemljinim obzorjem.

IZLETI V NARAVO

Ur{ka in Andrej Stritar

Iz Polhovega Gradca ~ez hribe v Ljubljano

Ljubljana je res enkratno mesto! Skoraj na njenem pragu le`ijo visoke gore, {e bli`je pa nas vabi pogorje, kamor lahko pobegnemo tudi med delavniki. Tokrat ne govoriva o [marni gori, ki pa~ stoji sama in zato ni pogorje, pa~ pa o Polhograjskem hribovju, ki ga nekateri imenujejo tudi Polhograjski dolomiti. Sestavljajo ga hrib~ki, ponekod tudi precej strmi in razdrapani, povezani z gozdnimi slemeni in hrbti. Markiranih in nemarkiranih poti je v Polhograjcih veliko, precej je tudi gozdnih cest ter vasi, ponekod nas vabijo tudi turisti~ne kmetijeskratka dovolj ponudbe za kratko~asenje v prostem ~asu.

Tokrat predlagava pohod od Polhovega Gradca do Ljubljane. ^eprav zima `e resno trka na vrata, nam razmere pogosto omogo~ajo tudi tak{ne dogodiv{~ine. Obi~ajno v tem hribovju ni preve~ snega, ~e pa `e zapade, so gazi hitro uhojene in utrjene.

Ni~ ni lep{ega kot hoja v nedotaknjeni belini in ti{ini snega. Vendar previdno! Zimski izleti se namre~ razlikujejo od tistih v kopnih letnih ~asih. Najve~ preglavic nam povzro~a zmrzal, ki spreminja steze v zoprne dri~alnice. Na{e avanture se tako lahko kon~ajo z neprijetnimi padci in zdrsi. Prav zato se moramo na tak{ne razmere tudi pripraviti (izbira ustreznega cilja, ki upo{teva vremenske razmere) in ustrezno opremiti (~evlji z narezano

gumo, derezice, pohodne ali smu~arske palice, ustrezna obla~ila …).

Izhodi{~e

Pohod za~nemo v Polhovem Gradcu, do kamor se lahko pripeljemo tudi z avtobusom iz Ljubljane. Kraj je izjemno privla~en, o~ara nas s ~udovito lego ter nekak{nim srednjeve{kim vzdu{jem, ki ga pri~arata vodnjak in obnovljena gra{~ina s parkom.

Opis

Na{a prva naloga je vzpon pod Polhograjsko Grmado. Oznako za pot najdemo na za~etku kraja ob glavni cesti, tik pred gostilno. Markacijam sledimo sprva bolj strmo navzgor, potem pa vedno bolj zlo`no do zaselka Ravnek in

naprej na slikovito sleme. Po njem dose`emo pravlji~no lovsko ko~ico, ki se ti{~i pod vr{no gmoto {iroke vzpetine. Od tu jo lahko mahnemo naravnost navzgor po skalnatem grebenu na vrh (zelo slikovito, vendar zlasti pozimi zahtevno in nevarno).

Bolj varna in manj naporna steza vodi pod ko~o ter skoraj vodoravno pre~i strma ju`na pobo~ja Grmade. Ko se markacije na slemenu pod vrhom obrnejo ostro levo navzgor, se lahko {e enkrat odlo~imo za obisk vrha (strmo, manj zahtevno kot po grebenu). Lahko pa nadaljujemo po o`ji stezici naravnost naprej do sedelca severovzhodno pod vrhom Grmade. Hitro se znajdemo na udobni poti, ki vodi proti naselju Topol/Katarina. Potka se kmalu raz{iri

Slikovita cerkvica sv Jakoba pri Katarini.

v {ir{o pot, ta pa v gozdno cesto, ki nas ve~inoma po gozdu pripelje do Topola. Tu se lahko spo~ijemo in okrep~amo v eni od gostiln. Prva je takoj na cestnem prelazu, do druge se moramo povzpeti po asfaltni cestici proti cerkvici sv. Katarine.

Mimo cerkve jo mahnemo pod bli`nji kopasti vrh Jetrbenka. Seveda ga lahko mimogrede tudi obi{~emo (zadnja strmina je precej naporna), lahko pa nadaljujemo po markirani poti proti Slavkovem domu. Tu je {e ena prilo`nost za po~itek in okrep~ilo.

Za njim nas ~aka kratek spust, potem pa {e pot ~ez ni`je gozdnato sleme v Stane`i~e in Gunclje, kjer pridemo do postaje mestnega avtobusa.

Nevarnosti

Na poti ni zahtevnej{ih mest, saj poteka ve~ino ~asa po markirani stezi. ^e je pot mokra, a brez snega, moramo v pora{~enem svetu paziti na {tevilne korenine in blato. Za pohod v snegu moramo biti ustrezno pripravljeni in opremljeni.

^asi

Polhov Gradec-ko~a pod Grmado1.30 ure

Ko~a pod Grmado-Topol - 1.30 ure

Topol-Jetrbenk - 30-45 min

Jetrbenk-Slavkov dom - 1 ura

Slavkov dom-[entvid - 1 ura

Skupaj: - 6-7 ur (14 km)

Zemljevid

Polhograjsko hribovje, 1 : 25.000, PZS.

Cerkvica sv. Ur{ule pod Polhograjsko Grmado.

Zasne`eno Polhograjsko hribovje.

Ka`ipot v gozdu.

Hoja pozimi je malo druga~na.

PREDSTAVITVE RODOV

Rod skalnih taborov

Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: ustanovitve:1953

Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je Dom`ale, Dob, Ihan, Trzin, Brdo pri Lukovici

[tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: 380

Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: ~ete - 6, vodi M^ - 42, vodi GG - 40, klub PP - 2, klub gr~ - 2

Ime in priimek najbolj zagrizene ~lanice rodu: Ime in priimek najbolj zagrizene rodu: najbolj rodu: Nina Arnu{, Zrinjskega 15, 1230

Dom`ale, nina @ rutka.net, 041/993300

Naslov spletne strani rodu: Naslov spletne strani rodu: rst.rutka.net

Simbolika rodovega imena

Ime izvira iz ~asa tur{kih vpadov, ko so se ljudje pred sovra`nikom zatekali na bli`nje hribe in tam postavljali skalne tabore. Lepo ohranjen tabor je ob cerkvici Sv. Kunigunde v zaselku Gori~ica pri Ihanu.

Navadni oves

(Avena sativa L.)

Spada med trave latovke. Dvo- do {tiricvetni klaski vise na poganjkih razprostrtega lata. Zrna obdajajo pleve, ki pa z njimi niso zrasla. V tem se oves razlikuje od drugih `it. Oves cveti od junija do julija. Dozori od julija do avgusta, odvisno na kak{ni legi raste. Je evropska rastlina, goje ga skoraj povsod. Raste od ni`in do nadmorske vi{ine pribli`no 1700 metrov.

U~inkovine: beljakovine, ma{~obe, lecitin, ogljikovi hidrati, fitosterini, provitamin A, vitamini B1; B2, E, K, zrnje pa vsebuje {e pantotensko kislino, mineralne snovi, kalcij, fosfor, `elezo, baker, mangan, cink, aluminij, kalij, magnezij.

Uporabnost: kruh, ka{a, kosmi~i, ~aj, vzglavniki, juha, pija~a, kopel.

Pija~a

2 litra ovsa 8-10 krat operemo v sve`i vodi, zatem ga na pol skuhamo v 4 litrih vode, odcedimo. Ko se izvle~ek rahlo ohladi, ga osladimo z medom. Pija~o pijemo ves dan po po`irkih. Pija~a pomaga za po`ivitev in okrepitev.

Juha

Potrebujemo: 1 liter juhe iz kocke, 10 dag ovsenih kosmi~ev, 4 dag masla, 1 rumenjak, 2 `lici kisle smetane, na drobno narezan drobnjak ali zgodaj spomladi narezan ~ema`, sol.

Kosmi~e prepra`imo na maslu, prilijemo juho in kuhamo 10 minut. Za~inimo in ponovno prevremo, odstavimo. V kislo smetano stepemo rumenjak ter vse skupaj zme{amo. Na vrh potresemo drobnjak ali ~ema`.

Slani kola~ki

Potrebujemo: 15 dag ovsene moke, 1,5 dcl sladke smetane, 3 dag masla, 2 jajci, 3 ~ajne `li~ke na drobno narezanih zeli{~ (timijan, peter{ilj, {etraj), sol in moko.

Ovsene kosmi~e zmeljemo v kavnem mlin~ku. Smetano in 2 rumenjaka penasto stepemo ter dodamo zeli{~a in sol. Beljake stepemo in maso vme{amo v zmes rumenjakov in smetane. Peka~ prema`emo z maslom in rahlo potresemo z moko. Testo nama`emo na peka~ 1 cm debelo. Pe~emo 15 minut pri 170°C.

Nare`emo, lahko ponudimo vro~e ali hladno.

Ponarejeni mo`gani

Potrebujemo: 8 zvrhanih `lic ovsenih kosmi~ev, 2 dag masla, 4 `lice olja, 1 ~ebulo, 5 jajc, 5 `lic mleka, sol, poper.

Ovsene kosmi~e prepra`imo na maslu. Prelijemo s ¼ litra vode in pustimo pol ure stati. Medtem na masti prepra`imo ~ebulo, dodamo namo~ene kosmi~e in prepra`imo. Jed osolimo, popopramo in prelijemo z jajci, ki smo jih raz`vrkljali z mlekom, ter vse lepo zape~emo.

TABORNI[KA FOTOGRAFIJA

Zimske radosti

Besedilo in fotografije: Bla` Verbi~

Zima prihaja. Enkraten ~as za enkratne posnetke v naravi, na izletih, zimovanjih. Narava zavita v belo sne`no odejo je posebej privla~na in zanimiva za fotografiranje. Zato pri pakiranju v nahrbtnik ne pozabimo na fotoaparat. Vendar pa je lahko zima tudi sovra`nik na{ega fotoaparata in fotografij …

Svetloba

Zaradi sne`ne odeje imamo pozimi v son~nem dnevu ogromno svetlobe, ki se odbija od zasne`enih predmetov. Temu primerno moramo zapirati tudi zaslonko, saj v nasprotnem primeru dobimo presvetljene fotografije. Kljub temu, da ve~ina to delo zaupa avtomatiki, moramo biti pozorni, saj se ta v sne`nih razmerah zaradi napa~no izmerjene svetlobe najve~krat zmoti. Zaradi obilice svetlobe pa moramo biti pozorni tudi na to, da fotoaparata nikoli dlje ~asa ne dr`imo obrnjenega z objektivom direktno proti soncu, saj

lahko zaradi le~ v objektivu uni~imo elektroniko ali po{kodujemo na{e oko. Zato je najbolje, da objektiv fotoaparata, kadarkoli ne fotografiramo, pokrijemo s pokrov~kom. S tem ga obenem tudi za{~itimo pred udarci, umazanijo in vlago.

UV filter

S svetlobo pa se odbija tudi UV svetloba. Ker pa je te svetlobe veliko in ker je tudi nevarna, moramo pozimi pri hoji po hribih uporabljati son~na o~ala z UV filtrom. Ravno tak filter pa moramo priviti tudi na objektiv fotoaparata. V primeru,

Zimska fotografija nam ponuja nove in zanimive poglede na `e znane motive.

da tak{nega filtra nimamo, dobimo posnetke, na katerih je preve~ modre barve. Sneg tako ni ve~ sne`no bel, pa~ pa modrikast, prav tako vsi ostali predmeti. To pa je na fotografiji mote~e, saj tak{nega videnja narave nismo vajeni. Zato moramo uporabiti UV filter, ki UV svetlobo odbije pro~ od objektiva, tako da so barve na na{ih posnetkih videti naravne.

Poleg tega pa ima UV filter {e eno zelo pomembno lastnost - {~iti objektiv pred praskami in manj{imi udarci. Tako je najbolje, da ga imamo vedno privitega na objektiv fotoaparata. In ~e povem {e eno svojo osebno izku{njo; neko~ se mi je ob padcu fotoaparata na tla UV filter popolnoma razbil, objektiv in fotoaparat pa sta ostala skorajda nepo{kodovana.

Prednosti fotografskega UV filtra:

• odbija UV svetlobo

• {~iti objektiv pred praskami in drugimi manj{imi po{kodbami

• za svetlobo je popolnoma prepusten, tako da je z uporabo filtra ni~ ne izgubimo

Naslednji~ pa nekaj ve~ o dveh ve~jih zimskih sovra`nikih fotoaparatovmrazu in vlagi.

Zasne`ena pokrajina je zanimiva predvsem v hribih, vendar pa moramo biti pazljivi na nekaj nevarnosti, s katerimi zima grozi na{emu fotoaparatu in posnetkom.

FACA Da{a Lamut

T O S J A - T o s y

Igralec. Scenarist in re`iser. Strasten zbiratelj stripov. @ongler. In {e pa {e. Za taborni{tvo ga je navdu{ila knjiga Tajno dru{tvo PGC, v kateri Mih~eva babica trdi, da tisti, ki se ukvarja z naravo, `e ne more biti slab ~lovek.

nju, in sicer sem poleg tabora mojega rodu obiskal {e nekaj taborov drugih rodov, ker me je zanimalo, kako je drugje.

Kako in zakaj si se odlo~il postati ta- Kako in zakaj si se ta- Kako in zakaj si se odlo~il postati ta- Kako in zakaj si se ta- zakaj bornik? bornik? bornik? bornik?

Moji prijatelji so bili taborniki in so me prepri~ali, naj se jim pridru`im. Poleg tega pa sem `e v mladih letih prebral knjigo Antona Ingoli~a Tajno dru{tvo PGC, kjer so omenjeni taborniki. Spominjam se babice glavnega junaka Mihca, ki v knjigi izjavi, da tisti, ki se ukvarja z naravo, ne more biti slab ~lovek.

Tvoje ime nekateri taborniki takoj Tvoje ime nekateri taborniki takoj Tvoje ime nekateri taborniki takoj Tvoje ime nekateri taborniki takoj Tvoje ime nekateri taborniki takoj pove`ejo z `ongliranjem. Zakaj? pove`ejo `ongliranjem. Zakaj? pove`ejo z `ongliranjem. Zakaj? pove`ejo `ongliranjem. Zakaj? pove`ejo z `ongliranjem. Zakaj?

@ongliral nisem `e nekaj ~asa, a sem to rad po~el {e kot osnovno{olec. Pred kak{nim letom pa sem na neki taborni{ki ~ajanki `elel popestriti dogajanje. Vzel sem tri krofe in `ongliral z njimi, hkrati pa sem med letom krof fiksiral, ga ujel in ga vmes {e malo pojedel. Nato sem spet naprej `ongliral in to ponavljal. Po mojem je bil to moj najve~ji podvig.

Poleg taborni{tva po~ne{ {e mnogo stvari. Za~niva z igranjem v {panskem gledali{~u.

Kot je v tej rubriki navada, nam naj- Kot je v tej rubriki navada, nam naj- tej rubriki prej povej, koliko let si `e pri tabor- prej povej, let si `e pri tabor- povej, let tabornikih, ~lan katerega rodu si in kate- nikih, ~lan katerega rodu in kate- nikih, ~lan katerega rodu si in kate- nikih, ~lan katerega rodu in kate- in katere akcije si se nazadnje udele`il? re akcije si se udele`il? re akcije si se nazadnje udele`il? re akcije si se udele`il?

K tabornikom sem za~el hoditi v drugem razredu osnovne {ole. Sem ~lan Rodu ^rni mrav iz Ljubljane. Nazadnje sem bil letos poleti na taborje-

V {oli se u~im {pan{~ino in zato je na{a profesorica organizirala gledali{~e, da bi nekateri lahko svoje znanje {panskega jezika poglobili. Igramo razne zgodbice, ki jih napi{e na{ lektor. Sli{ala sem, da zbira{ tudi stripe. Sli{ala da zbira{ tudi Sli{ala sem, da zbira{ tudi stripe. Sli{ala da zbira{ tudi zbira{

Ja, in jih poleg tega {e berem. Nekateri jih samo zbirajo in prodajajo naprej, a jaz v tem ne vidim smisla. Imam vse slovenske in nekaj hrva{kih Alanov

Fordov, Spidermana, Miki Mi{ko itn.

zacijam. A `al gre to uresni~evanje bolj po~asi. Posvetiva se {e filmu. Pi{e{ scenari- se {e filmu. Pi{e{ scenari- se {e Pi{e{ scenarije? je? je? je?

Katere stripe pa ima{ najraj{i? stripe pa ima{ najraj{i?

Katere stripe pa ima{ najraj{i? stripe pa ima{ najraj{i? ima{

Moj najljub{i junak je Spiderman.

Zakaj? Zakaj?

Spiderman je super junak, ki pa je pravzaprav zelo preprost in povpre~en fant in obiskuje gimnazijo - tako kot jaz. Z njim se lahko poistovetim.

Ja, v prostem ~asu, tudi med poukom (npr. matematike), ko nimam ni~esar po~eti in mi je dolg~as, pi{em scenarije in dobivam razne ideje. Ko vidim nekoga, ki nekaj zanimivega naredi, si mislim, da bi to moralo biti v filmu, tedaj se usedem in to hitro zapi{em.

Ukvarja{ se tudi z jogo, kar je malce

Ukvarja{ se tudi z jogo, kar je malce

Ukvarja{ se tudi z jogo, kar je malce

Ukvarja{ se tudi z jogo, kar je malce se malce nezna~ilno za mo{ke. Kako to? za mo{ke. Kako to? nezna~ilno za mo{ke. Kako to? za mo{ke. Kako to?

Zakaj? To je predsodek. Joga po mojem mnenju ni samo za `enske. Zdi se mi, da vsak mo{ki potrebuje neko sprostitev, tudi mo{ki moramo videti, do kod gre lahko na{e telo. Definitivno jo priporo~am tudi fantom, ~eprav se jim mogo~e zdi, da je to bolj "pussy" {port.

Nogomet je pravo nasprotje jogi, a je jogi, a je ga ima{ vseeno zelo rad, kajne? ima{ vseeno zelo rad, kajne? ima{

Res je. Vedno sem si ga `elel trenirati, a so v na{em razredu to trenirali sami "pretepa~i". Bal sem se, da ne bom dovolj dober za njih, da bi lahko igral z njimi. Imam pa `eljo in zamisel za taborni{ko nogometno ligo. Igrali bi lahko celo proti skavtom ali proti kak{nim drugim "naravnim" organi-

Si napisal `e kak{en dalj{i scenarij? Si napisal `e kak{en dalj{i scenarij? Si napisal `e kak{en dalj{i scenarij? Si napisal `e kak{en dalj{i scenarij? Napisal sem scenarij o monogamiji in moj cilj je, da film pride na mladinski filmski festival. Na lanskem festivalu so taborniki tekmovali s filmom, imenovanim Bogra~. Bil je celo predvajan v Cankarjevem domu - kaj je lahko

{e ve~ja ~ast?!?

Pa si `e posnel kak{en film? si `e posnel film? `e

Z nekaj so{olci smo posneli film, v katerem se tepeta nizozemska in slovenska vojska. V trenutku, ko bi se moral boj za~eti, pa si vojaki se`ejo v roke. To je bilo, ko smo v {oli imeli izmenjavo z nizozemskimi dijaki; mi smo igrali Slovence, Nizozemci pa njihovo vojsko. Vse smo posneli v eni uri, montirali smo dalj ~asa in kasneje, na koncu, film sploh ni bil slab.

Pi{e{ pa tudi za {olski ~asopis? pa tudi {olski Pi{e{ pa tudi za {olski ~asopis? pa tudi {olski tudi {olski

Res je. Najbolj zanimivo je bilo, ko je bila tema o poklicih. Pisal sem ~lanek o po{tarjih. Zato sem pre`ivel cel dan s po{tarjem in spoznaval, kako poteka njegov dan. Pravzaprav ima zelo zanimivo slu`bo. Vozi se naokoli in ima razne dogodiv{~ine … Pisal sem tudi {e razne druge ~lanke … in nekega dne bom morda celo novinar revije Tabor …! ☺

NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK:

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

Sergeja Bogovi~ - Sergy

Jaz - MALI PRINC

"Kdor ho~e videti, mora gledati s srcem," je bila velika gesta Malega Princa, v prihajajo~em novem letu pa TI `elim, da postane le-ta tudi tvoja.

Planet Malega Princa je bil majhen, a dovolj velik svet zanj. Imel ga je rad in se je na njem po~util varnega. Tudi mi imamo radi svoj dom, svojo dru`ino in prijatelje. Nau~imo se postati samozavestni - majhni ljudje, z dobrim in toplim sr~kom.

Mali Princ je ob~udoval zvezde. V njih je na{el prijatelje, kadar je bil osamljen. Prijatelji smo in prijatelje imamo. In kadar jih ni z nami je dobro, ~e se spomnimo, da so nekje in da nikoli nismo sami - kot zvezde na nebu.

Mali Princ je odgovoren za svoje cvetlice, mi pa za svoja dejanja. U~imo se razumeti drug drugega, u~imo se spo{tovati razlike, biti potrpe`ljivi do so~loveka in si pomagati.

Tako kot so Malega Princa dvignili galebi in ga popeljali na raziskovanje planeta, smo tudi mi vedno znova pripravljeni na nove podvige, na nova spoznanja, na odkrivanje razpotij v nas samih in v svetu, ki nas obdaja.

Podarjeno nam je `ivljenje. @ivljenje, ki je kljub vsemu trpljenju, zaradi obupa, neuspeha in krivde; vznemirljivo, lepo, zabavno in ljubeznivo; v~asih plemenito in v~asih zelo sivo. Poslani smo, da `ivljenje sprejmemo kot iziv in se zavemo, da se vse zgodi z razlogom, ki je v nas samih.

Sovra`nik je v meni

^udno, kako malo je treba, da bi bili sre~ni; {e bolj ~udno pa je, da nam prav tista malenkost manjka. Naj nas te besede nobelovca Iva Andriæa pospremijo k branju {e enega slovenskega romana. Z neverjetno izrazno mo~jo mlada in simpati~na pisateljica daje besedam nove dimenzije, z neposrednostjo povedanega podira tabuje, po drugi plati pa ostaja tako "na{a". Slovenci bi - brez sebi lastnega patosa - verjetno `e izumrli?

Najbolje ozna~imo roman tega meseca kot - provokativen. Pretirano uravnote`ene in osredinjene bralce utegne s svojo ekscentri~nostjo, odkritostjo ali mestoma vulgarno neposrednostjo vre~i iz ute~enih kolesnic. To godi, deluje osve`ilno, sili k razmi{ljanju in odstira nova literarna prostranstva. To je Vesna Milek, Vesna Milek, Vesna Milek, Vesna Milek, pred vami pa roman Kalipso Kalipso Kalipso Kalipso Kalipso.

Roman je napisan kot dnevnik mlade in nevroti~ne punce Rebeke. Njeno `ivljenje je precej nenavadno, razgibano in vihravo, vseskozi pa razpeto v iskanje nekega nedosegljivega ideala ljubezni. Iskanje ve~no nezadovoljne `enske se znova in znova izte~e v kratke in ~ustveno intenzivne avanture z malo manj prepri~ljivimi ljubimci. Vsaka od teh zgodb je vihar opusto{enja, po katerem se nepote{enost le {e stopnjuje in junakinjo vsaki~ znova pahne v za~aran krog norosti in odvisnosti. Poleg nenehnega notranjega dialoga strasti in krivde pa celotni zgodbi romana daje mo~an ton {e dinami~no in napeto razmerje dveh prijateljic, ki se `al kon~a tako stereotipno - zaradi mo{kega.

Roman utegne mnenja bralcev razdeliti, saj ga bodo nekateri ozna~ili za "tipi~no `ensko pisanje", z eroti~nimi vlo`ki podkrepljeno pisateljsko izlitje zaljubljene najstnice ali kaj podobnega. ^e pa uspemo prese~i povr{na in stereotipna merila presoje, nas bo pisateljica navdu{ila s slogom in iz-

povedno mo~jo besede, ki v tem primeru odli~no podkrepita sicer {e eno v vrsti nenavadnih `ivljenjskih zgodb.

"Nekaj najlep{ega si, kar se mi je zgodilo v `ivljenju, in preve~ bo`anska, da bi ti mazal u{esa z besedami, ki so ti jih govorili drugi," je rekel v~eraj, ko sva le`ala na mivki, spokojna in bla`ena, utrujena od strasti; drobca mivke v vesoljni pla`i. Kaj govori, kod da ne ve, da je zven njegovih besed tiso~ svetlobnih let stran od ~love{kega glasu, ki je kdaj pri{el do mene, da je njegov dotik elektrike in njegov jezik strela skozi vodo moje vla`ne mehkosti … "

[e povabilo k branju in odstavek za poku{ino.

Je` svetuje, vi preberete:

Vesna Milek, Kalipso

IGRA STRIC VOLK

Uh, kako se leto hitro obrne. Skoraj je `e Bo`i~, pa ni dolgo nazaj dan, ko mi je odpadla zimska dlaka. ^asu navkljub pa me zimski spanec {e ni premamil. [e veliko je za oglodati in takih prilo`nosti pa~ ne gre zamuditi. Ena izmed njih je prav gotovo dogajanje okoli vizije in strategije; bolje re~eno ve~krat omenjene skupne vizije in strategije; torej strategije taborni{kega - skavtskega gibanja v Sloveniji (tako sem vsaj razumel besedico skupaj).

Princ v globokem priklonu: "Bi {la z menoj na ples?"

Plesalka pa se obrne in mu pomiga z zadnjico ☺

Igra je primerna za ve~jo skupino (od 20-30) udele`encev in predvsem za starostno kategorijo M^ in GG, igrajo pa se jo radi tudi PP-ji.

Razdelimo se v dve skupini po spolih (ali pa tudi ne). Obe skupini se postavita v vrsto, da druga drugo gledata. Fantje igrajo nekako vlogo princev, punce pa vlogo plesalk. Fantje nato za~no eden po eden izbirati plesalke - vsak lahko izbira le enkrat in samo eno plesalko. To stori tako, da poklekne pred dolo~eno plesalko in jo povabi na ples. Ve~ potenciala imajo seveda fantje, ki pridejo prej na vrsto.

Izbrana plesalka lahko s priklonom privoli v ples, lahko pa princa tudi zavrne. To naredi tako, da se obrne in mu pomiga z zadnjico, potem pa ~aka na naslednjega princa, ~e ta seveda pride.

Medtem, ko se princi zvr{~ajo, vse tiste plesalke, ki so privolile v ples, s svojimi princi naredijo kolono na eni strani prostora, zavrnjeni princi se postavijo nasproti tej koloni in le-tem se na koncu pridru`ijo {e neizbrane plesalke ali plesalke, ki so bile izbrane, pa so princu dale ko{arico, potem pa niso bile ponovno izbrane.

Pari, ki sestavljajo kolono, dvignejo roke, da naredijo "tunel" in pod njim ste~ejo vsi zavrnjeni in neizbrani. Plesalke in plesalci pa jih s prostimi rokami/ dlanmi udarjajo po zadnjicah.

Igro se igramo toliko ~asa, dokler udele`enci v njej u`ivajo. Ne smemo biti seveda preve~ presene~eni, ~e se med njo za~no razvijat razli~ne simpatije, dokaj hitro pa bomo tudi opazili, kdo komu zaupa.

Lanskoletni Naboj je dal prvi otipljiv predlog, ki so ga taborniki z vseh vetrov oblikovali skupaj. Potem je predlog zaplaval v bolj politi~ne vode (beri organe ZTS) in tam tudi ostal. @elja po skupni viziji, ki bi bila vodilo skupni strategiji, je ostala v mapah in fasciklih. Zgodilo se ni ni~. ^isto ni~, saj ni pri{lo niti do politi~nega konsenza in predloga skupne vizije.

Minilo je leto in zopet je pri{el ~as Naboja. Le-tega si je organizator (po ob~utku je to na~elnik ZTS oz. verjetno njegov Izvr{ni odbor) zamislil kot prilo`nost za oblikovanje skupne strategije. Super, ~e `e ni vizije, pa naj bo vsaj strategija, ni va`no kam gremo, samo da gremo in nekaj po~nemo. Pa so se u{teli. "Prosto po Pre{ernu", kakor je debato opisal avtor ~lanka v prej{njem Taboru, je bilo usmerjeno predvsem v izmenjavo izku{enj (bolj `ivljenjskih kot taborni{kih), dobro hrano in dru`enje, nih~e pa ni ~util potrebe po oblikovanju idej za skupno pot v prihodnost.

Razlogov seveda ne poznam, saj nisem bil zraven. V tem trenutku tudi niso pomembni. Se mi pa zdi, in ponavadi me moj vol~ji ob~utek ne vara, da bo pred uresni~evanjem skupnih idej in ciljev najprej potrebno oblikovati skupno taborni{ko zavest in odgovornost. Te pa v nekaterih krogih mo~no primanjkuje.

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 12

Med poslanimi kuponi za nagradno kri`anko iz 11. {tevilke smo iz`rebali naslednje nagrajence:

Rod zelene sre~e, p.p. 34, 4228 @elezniki - knji`na nagrada. Petra ^epelnik, Letu{ 173, 3327 [martno ob Paki, knji`na nagrada. Ma{a Gerdin, ^rtomirova 29, 1000 Ljubljana, knji`na nagrada. Anja Novljan, Dolenjska c. 64, 1000 Ljubljana - nagrada DROGE. ^estitamo!

Nagradni kupon po{ljite najpozneje do 22. decembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. ObvezObvezObvezObvezObvez-

NAGRADNI KUPON12

Re{itve so:

LIEBER LIEBER LIEBER

Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e

Re{evalec:

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li za Bo`i~, Silvestrovo, na zimovanje ali smu~arski vikend?

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li za Bo`i~, Silvestrovo, na zimovanje ali smu~arski vikend?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju pravi odgovor na vpra{anje. Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite 041/490 888 in si zagotovite prostor.

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju pravi odgovor na vpra{anje. Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite 041/490 888 in si zagotovite prostor.