Revija Tabor 2004/11

INTERVJU - Dr. Eduardo Missoni INTERVJU - Dr. Eduardo Missoni

Foto:

V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot

Pomo~nik urednika: Miha Bejek

Urednik fotografije: Bla` Verbi~

Urednica priloge Medo: Meti Buh

Urednik priloge Gozdovnik: Ale{ Skali~

Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak

Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~, Tina Br`an, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Irena Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla` Kova~i~, Jernej Kova~i~, Frane Merela, Du{an Petrovi~, Tadej Pugelj, Iris Skrt, Matic Stergar, Toma` Sinigajda in Goran Tom{i~.

Lektoriranje: Marta Le{njak

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@ zts.org. WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naro~nina je 4700 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31.1. za teko~e leto.

Revija izhaja vsak prvi petek v mesecu.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana.

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca

Gori~ane, Medvode d. d..

[tevilka je bila tiskana skupaj s prilogo v nakladi 3800 izvodov.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127

Naslovnica: Toma` Sinigajda - SiNi

UVODNIK

AKTUALNO

13 Taborni{ke novice

16 Tema meseca

20 Starostne veje

21 Evidence

21 Gozdna {ola

22 Mednarodne strani

23 Od rodov

Smo res ~udaki v sme{nih obla~ilih?

V Temi meseca na~enjamo novo/staro problematiko. Skrajni ~as je, da povemo besedo ali dve o taborni{kem kroju. Pa ne mislimo samo pljuvati po kroju, ~eprav bi si kak{en kos na{e uniforme to po{teno zaslu`il. Poleg opozarjanja na pomanjkljivosti in napake predlagamo re{itve. Ali vsaj nakazujemo pot. Na pomo~ smo priklicali strokovnjakinjo s podro~ja oblikovanja modnih obla~il in dodatkov. @al pa oblikovanje nove taborni{ke uniforme omejujejo predvsem denarna sredstva. ^e `elimo s spremenjeno uniformo oble~i ve~ino ~lanov taborni{ke organizacije, si ne smemo privo{~iti predragih obla~il. A trenutno stanje postaja tragikomi~no. Sram nas je v taborni{kem kroju stopiti na ulico. Tega nikakor ne sklepajte po starej{ih gr~ah, temve~ po obna{anju GG-jev in PP-jev. Oboji so dober kazalec, da je z na{o uniformo nekaj po{teno narobe. Zato se ne ~udite, ~e boste ob branju opazili, da ne razmi{ljamo o tem, spremeniti kroj ali ne, ampak o tem, kaj in kako spremeniti. Mogo~e pa se bo tabornik neko~ celo pribli`al policistu in vojaku v vlogi `enskega feti{a ☺ . [e prej moramo neizpodbitno ovre~i nam neokusno {alo o definiciji tabornika, ki je definiran kot ~udak v sme{nih obla~ilih . Menda obstaja {e huj{a varianta te definicije. Dotaknimo se {e enkrat prej{nje teme meseca. @elim poudariti izjavo na~elnika ZTS, nad katero bi se morali samokriti~no zamisliti: "Namesto da bi obdelovali veliko njivo, obdelujemo 86 vrti~kov in skrbno skrivamo izku{nje in znanje, ki ga imamo." Pa se bo karkoli spremenilo v zavesti ve~ine na{ih "poslancev"? Ne verjamem (izjemam se opravi~ujem). V oktobrski {tevilki smo seje stare{instva resda prijeli "na zobe". [e eno pikro dodajamo v tokratni nagradni kri`anki. Ne nor~ujemo se iz oseb, saj to ne bi bilo po{teno, niti okusno. Nor~ujemo se iz sistema. Ampak sistem oblikujemo ljudje. Hmm.

NABOJ 2004 - z nasmehom na obrazu in polno glavo idej, v nov dan naprej.”

INTERVJU Da{a Lamut, foto: Simon Gomba~

Dr. Eduardo Missoni

Generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije

Po poklicu zdravnik, po srcu skavt. Profesor na presti`ni fakulteti za management (Bocconi University Management School) v Milanu. Kot prostovoljec je delal v Nikaragvi ter za UNICEF pou~eval po vsej Italiji. Odgovoren je bil za italijanske vladne programe za zdravje, razvoj in sodelovanje v Latinski Ameriki in spodnji Saharski Afriki. Od 1. aprila 2004 pa je tudi generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije, ki ima sede` v @enevi. Obiskal nas je ob 10. obletnici vklju~itve Zveze tabornikov Slovenije v Svetovno skavtsko organizacijo.

Dr. Eduardo Missoni je Slovenijo obiskal ob 10. obletnici vklju~itve Zveze tabornikov Slovenije v Svetovno skavtsko organizacijo. Med svojim kratkim obiskom je v soboto 2. oktobra obiskal NaBoj v Velenju, si ogledal tamkaj{nji grad, se podal v podzemni svet premogovnika Velenje, kasneje si je s turisti~nim vodi~em ogledal Ljubljano ter se na povabilo stare{ine ZTS v spremstvu sekretarja ZTS in na~elnice za mednarodno dejavnost ZTS okrep~al z ve~erjo Pri Vitezu. Naslednji dan, v nedeljo, je najprej obiskal [kocjanske jame, nato pa se je sre~al s se`anskimi in tr`a{kimi taborniki.

Rod kra{kih j'rt iz Se`ane in Rod modrega vala iz Trsta sta mu v Majchnih (majhnem kraju v bli`ini Se`ane) pripravili piknik. Navdu{en je bil nad hrano, {e posebej nad mine{tro, za katero so mu razlo`ili, da je to pa{ta fi`ol, ter nad pe~enimi rezinami krompirja. Se`an~ani so mu dali tudi darilo.

"Fizo pa{ta very good!"

Kako ste postali skavt? Kako ste skavt? Kako ste postali skavt? Kako ste skavt?

Ko sem bil majhen, smo `iveli v bloku v velemestnem Rimu. V tem bloku je `ivel tudi moj prijatelj, ki je bil skavt. Vsak dan sem ga gledal skozi okno, ko se je vra~al domov v uniformi. Nekega dne me je povabil s seboj, me predstavil vodniku in tako sem postal skavt.

Koliko ste bili takrat stari? bili takrat stari? Koliko ste bili takrat stari? bili takrat stari? takrat stari?

To je bilo leta 1964, torej sem bil star 10 let. Zanimivo pa je, da je bil moj prijatelj, ki me je pripeljal k skavtom, dve leti starej{i od mene in zato tudi v starej{i skupini. Jaz sem samo izgledal starej{i in sem ostal v tisti skupini prakti~no z "goljufanjem".

skavtske organizacije.

Kako pa ste postali generalni sekre- pa postali generalni sekre- Kako pa ste postali generalni sekre- pa postali generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije? tar Svetovne organizacije? tar Svetovne skavtske organizacije? tar Svetovne organizacije? organizacije?

To pa je malce komplicirano. Nekega dne sem dobil email. Pisalo je, da Svetovna skavtska zveza i{~e novega generalnega sekretarja in mi ponujajo to mesto. Moje ime so dobili na Unicefovi listi. Najprej sem mislil, da je samo

{ala. To je bilo junija 2003. Dva meseca pozneje, ko sem na to skoraj `e pozabil, sem dobil obvestilo, da sem med 105imi kandidati, zato so `eleli z menoj opraviti intervju. Presenetilo me je, da je bil to bolj spro{~en pogovor kot pa intervju. Pogovarjali smo se o mojih stali{~ih, poklicu, preteklosti, skratka o veliko stvareh. Zatem je preteklo {e nekaj mesecev, nato pa sem prejel klic, v katerem so mi sporo~ili, da sem pri{el med prvih devet kandidatov. Spet sem imel pogovor pred petimi ljudmi, trajal je celo uro in pol. Kon~no smo ostali samo trije kandidati in vsakega posebej je zasli{al celoten skavtski komite. Eno uro po pogovoru so me obvestili, da sem sprejet.

Kak{ne so va{e naloge? Kak{ne so va{e Kak{ne so va{e naloge? Kak{ne so va{e so

Kot generalni sekretar zastopam skavtsko gibanje v vseh njegovih poslanskih nalogah. Skrbim za razvoj Svetovne skavtske organizacije. Vendar pa imam tudi jaz vodjo, ta odgovarja Svetovnemu skavtskemu komiteju, tako da nismo popolnoma brez nadzora. ☺

Menite, da je skavtsko gibanje po da skavtsko gibanje po da skavtsko po svetu dovolj razpoznavno? svetu dovolj razpoznavno?

Po svetu ga poznajo, vendar pa ga ne poznajo povsod dovolj. Skavtstvo je

sprejeto v 154 dr`avah. Problem nastane, ker nekateri ne vidijo tega, kar skavtstvo pravzaprav je. Ne vidijo njegove izobra`evalne vloge, ki sicer ni formalna, a je vseeno neke vrste izobra`evanje.

Kaj bi lahko naredili na tem po- Kaj bi lahko naredili na po- Kaj bi lahko naredili na tem po- Kaj bi lahko naredili na podro~ju? dro~ju?

Skavtstvo je gibanje za mir (v smislu harmonije). Na tem moramo graditi. Mir je tu klju~na beseda. Mislim, da moramo sodelovati z vladami, poleg tega pa so pomembna {e prostovoljstva in podobne aktivnosti.

Kak{no vlogo igra za vas vera v Kak{no vlogo igra za vera v Kak{no vlogo igra za vas vera v Kak{no vlogo igra za vera v igra skavtski organizaciji? skavtski organizaciji? skavtski organizaciji? skavtski organizaciji? skavtski

Sam izhajam iz katoli{kih skavtov, vendar menim, da je v skavtskem gibanju pomembna duhovnost. Odprti smo vsem ljudem, na{e gibanje pomeni iskanje, raziskovanje, dogodiv{~ine. Skavtstvo pomaga ljudem, da se najdejo, spoznajo kdo so. In vera tu sploh ni pomembna. Zdru`ujemo se tako verni kot neverni ljudje.

Imajo tudi druge dr`ave podobne Imajo tudi druge dr`ave podobne Imajo druge podobne probleme kot mi, ki lo~imo katoli{ke probleme kot ki lo~imo katoli{ke probleme kot mi, ki lo~imo katoli{ke probleme kot ki lo~imo katoli{ke probleme in nekatoli{ke tabornike? in nekatoli{ke tabornike?

Rekel bi, da je to evropski problem. V Afriki imajo na primer samo eno organizacijo, ki zdru`uje vse skavte. Najbolj zanimiv primer pa je Francija, kjer

Nikoli si nisem mislil, da bom postal generalni sekretar Svetovne

imajo kar pet skupin skavtov zaradi petih ve~jih ver v dr`avi. Mislim, da je to kompliciranje, kajti skavtsko gibanje naj bi bilo odprto za vse in naj bi prera{~alo razlikovanja, ne pa jih poudarjalo in povzro~alo vrzeli.

sem na temeljno na~elo - to je solidarnost ter na sodelovanje, ki naj premaga tekmovanje. @al ostalega dogajanja tam nisem razumel, ker mi nih~e ni prevajal.

V Sloveniji imamo taborniki proble- Sloveniji imamo taborniki proble-

V Sloveniji imamo taborniki proble- Sloveniji imamo taborniki proble-

V Sloveniji imamo taborniki probleme s financiranjem. Kako ima Sve- me s financiranjem. Sve- me s financiranjem. Kako ima Sve- me s financiranjem. Sve- me s financiranjem. Kako ima Svetovna skavtska organizacija urejeno tovna skavtska urejeno tovna skavtska organizacija urejeno tovna skavtska urejeno tovna financiranje? financiranje?

Ja, tudi mi se dosti ukvarjamo s tem. Torej, na{a "`epnina" prihaja iz dveh virov. Prvi vir so ~lanarine skavtov celega sveta. Dobimo majhen odstotek

~lanarine vsakega skavta, skupaj to znese pribli`no 75% na{ih dohodkov.

Pribli`no 23% dohodkov dobimo od

Svetovne skavtske fundacije, ki se ukvarja samo z zbiranjem denarja za nas.

Preostala 2% pa dobimo od vlad ter od najrazli~nej{ih fundacij. V~asih denar namenimo za revne dr`ave in jim tako pomagamo pri akcijah, napredovanjih itd.

Bi se dalo prihodke zvi{ati? Bi se dalo prihodke zvi{ati? Bi se dalo prihodke zvi{ati? Bi se dalo prihodke zvi{ati? zvi{ati?

Prvih dveh virov dohodkov (dele` od ~lanarin in denar Svetovne skavtske fundacije) se ne da na~rtno pove~ati. Prilo`nost pa vidim pri denarju, ki ga prejmemo od preostalih virov. Morali bi skleniti partnerstvo z Organizacijo zdru`enih narodov, vlagati v korporacije itn. @al pa moramo biti pri iskanju virov dohodkov tudi selektivni, kar pomeni, da morajo ustrezati na{im merilom.

Brala sem o va{i ideji univerzalno- Brala sem o va{i ideji univerzalno- Brala sem o va{i ideji univerzalno- Brala sem o va{i ideji univerzalno- o va{i ideji lokalno (glo-cal). Jo lahko raz- lokalno (glo-cal). Jo lahko raz- lokalno (glo-cal). Jo lahko raz- lokalno (glo-cal). Jo lahko raz- lokalno (glo-cal). Jo lahko razlo`ite? lo`ite? lo`ite?

Torej, v sedanjem ~asu `ivimo v svetu, ki ima jasno za~rtane meje med dr`avami. Vendar pa ljudje vseeno potujejo v druge dr`ave in so informirani o dogodkih v drugih dr`avah. Razdalja med dr`avami je torej manj{a z na-

predkom ~love{tva. Tudi skavti so v vseh dr`avah, meje dr`av niso meje za skavte. Skavtstvo je UNIVERZALNO gibanje, ideja je zdru`evanje ljudi, ki so druga~ni. LOKALNO pa pomeni, da je pomembna individualna vloga ~loveka v dru`bi. Skavt je obvezan svoji dr`avi. Ko se to dvoje zdru`i, je to univerzalnolokalno.

Kako potem gledate na problem slo- Kako potem gledate na problem slo- Kako potem gledate na problem slo- Kako potem gledate na problem slo- Kako potem gledate venskih zamejskih tabornikov? venskih zamejskih tabornikov? venskih zamejskih tabornikov? venskih zamejskih tabornikov?

Mislim, da bi se morali slovenski zamejski taborniki vklju~evati v druge rodove v Italiji. Vseeno `ivijo v Italiji in morajo dr`ati skupaj. Isto~asno pa lahko to izkoristijo kot mo`nost, da bi se slovenski in italijanski taborniki bolj zbli`ali; torej so lahko kot nek most med kulturami. Dovoli pa mi dodati {e to, da v Italiji obstajata dve skupini tabornikov slovenskega izvora. Predlagam jim, naj se najprej zdru`ijo v eno samo.

Na vse kar sem v `ivljenju dosegel so vplivale izku{nje, ki sem jih pridobil kot skavt.

Imate pestro `ivljenje. So vam skavt- Imate pestro `ivljenje. So vam skavt- `ivljenje. ske izku{nje v njem kdaj pomagale? ske izku{nje v njem kdaj pomagale? izku{nje v Na vse kar sem v `ivljenju dosegel so vplivale izku{nje, ki sem jih pridobil kot skavt. Da sem postal zdravnik, ~lan Unicefa, na moja leta v Nikaragvi ... Sem kr{~anske vere, a {ele skavtstvo mi daje orodje, tako sklenem krog. Vendar pa si nikoli nisem mislil, da bom postal generalni sekretar Svetovne skavtske zveze.

Imate otroke? Imate otroke? Imam h~erko. Stara je 33 let in `ivi v Mehiki.

Vam je v{e~ v Sloveniji? Vam je v{e~ v Sloveniji? Vam je v{e~ v Sloveniji? Vam je v{e~ v Sloveniji? Vam je v{e~ v Sloveniji?

Moj obisk je sicer kratek, vendar pa sem v tem ~asu veliko videl. Bil sem na gradu v Velenju, s turisti~nim vodi~em sem si podrobno ogledal Ljubljano, spoznal pa sem tudi slovensko "podzemlje" , in sicer sem bil v premogovniku Velenje ter v [kocjanskih jamah.

Slovenija se mi zdi zelo lepa de`ela, ugotavljam pa tudi, da ima dobro pokrajino za taborjenje, saj ima veliko gozdov in travnikov.

Bili ste tudi na Naboju v Velenju. Bili ste tudi na Naboju Velenju. Bili ste tudi na Naboju v Velenju. Bili ste tudi na Naboju Velenju. na Res je, v Velenju sem imel govor, moje sporo~ilo je bilo namenjeno vsem skavtom. Govoril sem o miru, socialnih pravicah, o varovanju okolja. Opozoril

Je tudi ona skavtinja?

Je tudi Je tudi ona skavtinja?

Je tudi Je tudi ona skavtinja?

Ne, nikoli ni bila. Imela je te`ko `ivljenje. Vendar pa je bila moja `ena nekaj ~asa skavtinja v ZDA.

Slovenija ima dobro pokrajino za taborjenje, saj ima veliko gozdov in travnikov.

Da{a Lamut, foto: arhiv RDV

TABOR NA OBISKU

Rod Dobre volje Ljubljana … je vedno dobrovoljen!

Zgodovina rodu

Za~etki Rodu dobre volje so povezani z za~etkom taborni{tva v Sloveniji. Nekateri ~lani pripravljalnega odbora za ustanovitev takratnega Zdru`enja tabornikov Slovenije, zlasti pa nekateri ~lani stare{inskega sveta, so bili kasnej{i ustanovitelji RDV.

Rodova uprava

Stare{ina: Nadja D`ankovi~-Cirar - La~na

Na~elnica: Ana Rebec - Srnca

Gospodarica: Maja Peternelj - Skali

Tajnica: Suzana Hudnik - Suzi

Na~elnica M^: Mateja Klep - Tejka

Na~elnica PP: Maja Terzi~ - Kapca

Struktura rodu

M^40

GG35

PP40

Mlaj{e gr~e30

Starej{e gr~e55

Skupaj200

Za razvoj RDV je bistveno delovanje Rodu Bi~kova skala. Ta se je delil na tri dru`ine in ena izmed njih, dru`ina Borovci je bila predhodnica Dobre volje. Rodov prapor je Dobra volja dobila 1. maja 1955.

Utrinki s tabora

Kako povedati stare{ini, naj bo tiho? [tiriletni muren~ek ji z lahkoto pove: "Dej bodi ti `e enkrat tiho!"

Radi se udele`ujejo vseh akcij, tako mednarodnih ("Jamboree we are coming!") kot tudi ostalih slovenskih ve~jih akcij. Znani so po tem, da dostikrat malce te`ijo organizatorjem, zaradi ~esar jih poznajo kot tiste, ki se vedno potegujejo za svoje in jih nikoli ne pustijo na cedilu.

So "ful" pomembni!

Rod dobre volje ima svoje ~lane pri vseh pomembnej{ih taborni{kih organih, ponekod celo na najvi{jih mestih. Dobrovoljci so stare{ina Zveze tabornikov Slovenije, sekretar Zveze tabornikov Slovenije ter stare{ina Mestne zveze tabornikov.

Moto RDV

"Z dobro voljo se pride povsod!" oziroma "S taborni{ko izkaznico se pride povsod!"

(mlaj{i ~lani RDV pri zdravniku radi poka`ejo kar taborni{ko izkaznico namesto zdravstvene).

Utrinki s tabora

Letos so taborili v Rib~evem lazu. Imeli so ve~ pomembnih obiskov, obiskali so jih avstrijski, francoski, nem{ki ter belgijski skavti. Poleg njih pa {e Meng{ani, Ru{evci in Samorastniki. Na taboru so v ~asu mnogoboja gostili tudi tri rodove.

Dobrovoljske posebnosti

A - ji

Leta 1975 sta ~lana rodu, Mitja in Liston obiskala svetovni skavtski jamboree v Lillehamerju na Norve{kem. Najbolj so ju navdu{ili a-ji (indijanska nosila), s katerimi so ob zaklju~ni slovesnosti skavti iz vseh celin s {estih razli~nih strani prireditvenega prostora ajali proti sredini. [e isto leto so tekmovanje demonstrirali na taboru v Bohinju, kasneje pa so A-ji postali panoga Ivkovega memoriala in celo panoga `aboboja.

@elijo si stika z de{kimi rodovi!

So pravzaprav dekli{ki rod -> glej rodovo upravo. V rod bi ZEELOO radi sprejeli (sprejele ☺ ) kak{ne postavne de~ke, saj jim le-teh primanjkuje.

Star rod, mladi ~lani

So eden izmed najstarej{ih rodov, vendar imajo kljub temu veliko mladih. Imajo pa tudi kar tri klube gr~ (Ti~i, Je`i in [i{karji), letos bodo ustanovili {e ~etrti klub.

"Tisti, ki se potegujejo za svoje in jih nikoli ne pustijo na cedilu"

Ogenj "APOLLO"

Dobrovoljci so na taboru leta 1970 postavili ogenj "Apollo". To je narobe obrnjena trikotna pagoda. Ime je dobil zaradi mogo~nega gorenja, spominjal pa je na raketo. Kasneje so postavljali {e ~etverokotni, {esterokotni Apollo, v~asih pa so dodali {e kombinacijo pagode na vrhu.

Postelja RDV

Tabore~i so do leta 1970 spali na posebnih posteljah, izdelanih posebej za Dobrovoljce. Postelja je bila izvirna predhodnica kasnej{ih zlo`ljivih camp postelj. Imele so leseno ogrodje, vmes pa platno, napeto z vrvjo. Poleg nizke cene je bila prednost postelje tudi udobnost v -primerjavi s trdimi pogradi.

Dobrovoljske pesmi

Poleg himne "Iz Dobre smo volje mi vsi" in pesmi "Nova dobra pesem vesolja" (Dobra volja je najbolja znotraj tegale vesolja) sta njihovi {e himna muren~kov "Mur, mur, mur" in "Mi smo mali muren~ki". Avtor zadnjih dveh je Fonzi, ki je poleg teh dveh napisal {e mnogo izvirnih besedil in melodij.

Od kod ime Rod dobre volje?

Poleti leta 1954 na taboru v Bohinju so bili vsi tabore~i dobre volje. Nekega dne jih je na izletu ujel de` in ko so se premo~eni vra~ali nazaj v tabor, so se enoglasno strinjali, da se "Z dobro voljo pride povsod!".

Problemi s prostorom

Leta 1968 so se za~ele prve te`ave s prostori na Kebetovi 1 - po doma~e z "barako". Rod je namre~ odli~no deloval in imel ogromno ~lanov, zato so prostori postali premajhni. Leta 2003 so se pojavile {e dodatne te`ave, ker se je vodstvo ~etrtne skupnosti mesta Ljubljana odlo~ilo, da bo v "baraki" sede` ~etrtne skupnosti. Za~asno so problem re{ili.

Problemi so tudi s tabornim prostorom. RDV je od nekdaj taboril v Ukancu v Bohinju. Vendar pa je uprava Triglavskega narodne-

ga parka na tem prostoru prepovedala taborjenje. Tako so zadnji~ taborili tam leta 1995. Vendar pa ~akajo na dovoljenje, da bodo lahko na starem tabornem prostoru izvedli vsaj eno izmeno letno.

50-letnica

Letos je Rod dobre volje praznoval 50 let obstoja. Prireditev ob tej prilo`nosti je po njihovem in po mnenju {ir{e javnosti bila ena izmed najbolj spektakularnih. Pohvalijo pa se radi tudi s tem, da so imeli kar 7 tort.

Gospodarica Skali

Dobra volja je po statisti~nih podatkih ZTS edini rod, v katerem vlogo gospodarja opravlja `enska. ☺ To je Maja Peternelj - Skali, ki ima v gospodarskem {otoru zavidljivi red!

Lani so vsi GG-ji in PP-ji v enem dnevu po soncu prehodili 40 km in to brez prito`evanja. Recept? [li so na morje. Na cilju so utrujeni vodniki sedeli in nekateri celo zaspali, "tamali" pa so se {li {e za dve uri kopat v morje?!

Ivkov memorial

Leta 1957 je rod izgubil ~lana Ivka Retlja, ki se je smrtno ponesre~il na izletu v ~asu tabora v Bohinju. Odpravili so se na izlet na Triglav, ko pa so se vra~ali, je omahnil s skalovja. Njegova smrt je pretresla vse ~lane in vplivala na delo rodu. V spomin nanj od leta 1966 dalje vsako leto jeseni organizirajo taborni{ko tekmovanje Ivkov memorial.

RDV in mediji

Rod je imel svoj ~asopis Dobrovolj~ek od leta 1972. Nekaj let ni izhajal, letos pa ga bodo ponovno o`ivili. ^e pa vas zanima {e kaj ve~ o Dobri volji, si lahko ogledate njihovo spletno stran: http:// rdv.rutka.net (brez www!).

Obiskala jih je vedno bolj popularna glasbena skupina Anavrin, stare{ina ZTS pa jim je prinesel 7-kilogramsko Gorenjka ~okolado z le{niki.

Barbara Ba~nik - Ba~a

Poglejmo si v o~i … Utrinki z NaBoja 2004 v Velenju

Blazno resno o NaBoju

sni~nost in ne le nekaj, o ~emer govori{ v nejasnem zavedanju. In bili smo popolnoma varni. Nobenih nevarnosti ni bilo, ki dandanes na videz pre`e v mladosti (prirejen govor Poglavarja Stoje~ega Medveda, Oglala Su iz Kako naj vam podarimo modrino neba).

Sami mladi - ali pa vsaj mladi po srcusmo pri{li, da se "nabijemo" z novo energijo, gre za akcijo, kjer res nima{ ob~utka, da se napreza{ v razdajanju, ampak samo veliko dobiva{ `e s tem, da si tam, da ti ni vseeno. Po definiciji iz Slovarja slovenskega knji`nega jezika nabòj nabòj nabòj nabòj (-ôja) pomeni s smodnikom napolnjen, navadno kovinski tulec z v`igalno kapico in kroglo, ali pa eksploziv, ki se pri ru{enju polaga v minske vrtine ali komore. Lahko pa je tudi mi{ljen kot elektri~ni naboj, kjer se mno`ina elektrike nahaja na naelektrenem telesu.

Tokratni gostitelji so bili Velenj~ani oziroma njihov grad nad mestom, z atrijem, ki je dopu{~al prihod sonca tudi do nas delovnih ljudi. Na~elnik Rodu Jezerskih zmajev Sandi Glin{ek ve povedati: "V{e~ mi je bilo, res pa je, da nisem veliko sodeloval, ker sem bil okupiran z obiskom Missonija, razkazali smo mu Velenje in vse to. Sicer sem pa `e ve~krat povedal, da sem osebno in mi kot rod po~a{~eni in veseli, da

se je zadeva odvijala v na{em okolju!" Res je, ambient nas je vse za~aral, bili smo kot dakotski otroci pri igri, posamezno ali v gru~ah, po dolgem in po~ez smo prehodili ves grad. Tako kot oni smo tudi mi taborniki odra{~ali brez ob~utka omejitve ali ujetosti. Sposobnosti udele`encev so se privajale prostoru in razdaljam, jasnemu in viharnemu nebu, svobodi v polnem pomenu. Skupna organizacija je bila re-

In tako smo se nabojem primerno aktivirali 2. oktobra na velenjskem gradu s prihodom veljakov in pomembne`ev, predvsem generalnega sekretarja WOSM-a Missonija. Pri~akalo ga je sve`e jutro, v zraku je bilo ~utiti, da dan veliko obeta, s ~astnim pozdravom gostu pa smo vsi vedeli, da to ni navaden dan. V gradu je dr. Eduardo Missoni dr`al govor, vzpodbudno, optimisti~no je predstavil skavtstvo, pa vendar se je ~util grenak priokus nekega ~akanja, da bi vsi skupaj kon~no postali to, kar si vsi `elimo biti kot gibanje. Sledila sta {e dva govora brez te`e, vsi so namre~ polni besed o mladini in delu z njo, nih~e od njih pa se ve~ ne spomni, kako je biti mlad oziroma ne izhaja iz spremenjenih vrednot dana{nje mladine ter njihovih resni~nih potreb.

Zgodil se je NaBoj, v drugo, in lahko bi rekli, da uspe{no, kljub malo ni`ji udele`bi, bilo nas je nekaj ~ez 70. Pa vendar je bilo vzdu{je fenomenalno, tak{no kot se za tabornike spodobi.

V tistih trenutkih smo se pa vendarle malo zamislili, malo pojamrali in nato raje misli preusmerili na bolj prijetne stvari, recimo hrano ali pa konkretno izmenjavo izku{enj, saj veste, primeri dobrih praks so vedno dobrodo{li, ker nam zmanjkuje izvirnosti, radi hodimo sotrpinom v zelje. Sledilo je delo po skupinah, kjer so nastajali osnutki vizije na{e organizacije za leto 2009, ki, ~e dobro pomislite, sploh ni tako zelo dale~. Spra{evali smo se o pomenu propagande, o povezovanju med podro~ji, o novih mo`nostih financiranja in ostalih pomembnih delih na{ega delovanja. Upam le, da naboj te aktivnosti ni bil gluh, kot se v lovskem `argonu re~e, ra~unamo na realizacijo povedanega.

Ker pa nas je bilo ravno toliko na kupu, bi bilo skrajno neodgovorno, ~e ne bi organizirali tradicionalne tr`nice in se predstavili drugim s svojimi posebnostmi, unikatnimi akcijami in pisanimi plakati. Mogo~e bi tole tr`nico v prihodnje modernizirali z vodenim in zvo~no podkrepljenim obhodom, ki bi udele`encem predstavil neko bolj celostno sliko o vro~i ponudbi na na{i sceni.

Leto{nji naboj je bil zahteven za na{e o~i, vse je temeljilo na vizualizaciji, ~e nisi bral napisov s plakatov, si gledal pisane slike, ali pa begal z o~mi za znanci, ki jih {e nisi utegnil pozdraviti, ves ~as pa z levim koti~kom o~esa spremljal koli~ino kave v "bifeju".

Sledil je najbolj produktiven, samoiniciativen in zanimiv del dneva, Odprti prostor; metoda za u~inkovito debatiranje "prosto po Pre{ernu" v zvezi z neko pere~o in vsem skupno temo. Letos se je ta glasila: Kako lahko skupne odlo~itve o prihodnosti taborni{tva koristijo nam samim, lokalni skupnosti v kateri `ivimo, dru`bi okoli nas? Odprti prostor je bil udele`encem ponujen s strani fasilitatorja Silosa in potek je stekel v stilu samoorganizacije sodelujo~ih, ko so le-ti sami predlagali teme. Nekateri so se hoteli pogovarjati o {tudentskem doprinosu k taborni{tvu, drugi o vodni{kih te~ajih, tretji pa celo o "sumljivi" vlogi starej{ih ~lanov (beri: kaj jih motivira, da ostajajo pri tabornikih? So to lepa mlada dekleta?), spet drugi so razpravljali o literaturi, pa o pomenu zletov in {e bi se kaj na{lo. ^e ste dovolj pozoren bralec opazite, da se te teme le {ibko povezujejo z razpisano {ir{o tematiko, to pa nam sicer odprti in varni prostor te metode dopu{~a, pa vendar se zdi, da udele`enci niso razumeli okvirov oziroma so si jih prikrojili. ^e bi malo globje pobrskali, bi verjetno na{li vzrok temu v strahu pred skupnimi odlo~itvami, v strahu pred tem, da bi jih resni~no znali sprejeti in uresni~iti. Izgleda pa~, da {e nismo dovolj zreli za skupno prihodnost v pravem pomenu besede, ne verjamemo {e dovolj vase.

Zato pa toliko bolj verjamemo vase, ko gre za ve~erne programe in tudi ta je bil nabit s pravo taborni{ko energijo, ob zvokih

kitare, glasnem petju pod vodstvom vsestranskega Hugota smo se pozibavali s koktajli v rokah. Le-ti nam niso stopili v glavo, ker substance niso bile temu namenjene, smo pa bili zadeti od smeha s slavnostne podelitve nagrade Skavta Petra. To pa je bilo nekaj za u{esa, same fore, in ko misli{, da jih nimajo ve~ na zalogi, ti Velenj~ani postre`ejo {e z nekaj "gradskimi" iz ~astitljivega leta 1991. Nostalgija je bila na vi{ku, nagrada pa je zaslu`eno padla v roke doma~inom za dobrodelno rodovo akcijo zbiranja igra~ za otroke, ki jim ni tako z ro`icami postlano, kot je bilo vsem nam. Kapo dol!

Nedelja je minila v stilu projektnega dela za leto 2006, ko se bo po svetu izvajala akcija Darilo miru. Bilo je ustvarjalno in miselno naporno, ker si mir kot tak vsi predstavljamo druga~e, seveda pa popolnoma druga~e od afri{kih, ira{kih ali bosanskih otrok, kjer naboj ne pomeni nekaj pozitivnega, ampak voja{ko ostrino s kovinsko konico.

Upam lahko le na to, da ta na{ NaBoj ne bo ostal kot nek {olski primerek naboja brez smodnika in v`igalne vrvice. Naboj je v vsakem od nas, le pri`gati ga je treba, ~e pa ne gori{, tega ne more{ storiti sam. Poglejmo si v o~i in se za`gimo kot neko~ (p.s.: ~e kdo rabi v`igalno vrvico, naj v rodu povpra{a, kje lahko prispeva).

MO^NE UKANE

Ve~ kot le tekmovanje

Mo~ne ukane so ve~ kot le tekmovanje. Prisotna je precej{nja mera tekmovalnosti, vendar je poleg tekmovalnosti tu tudi veliko smeha, zabave in dru`enja med vrstniki. Sre~ujejo se stari prijatelji in znanci ter obujajo se spomini na skupna do`ivetja (letos je bilo prisotnih kar precej udele`encev Pow wow-a). In da bo tistim, ki jih ni bilo tam, bolj jasno o ~em govorim, naj opi{em kak{no tekmovanje so Mo~ne ukane.

volje pa vseeno ni bilo ~utiti. Ob prihodu v cilj je vsak imel kaj povedati svojim prijateljem in tako so se mnogi dru`ili {e dolgo v no~. Zjutraj je sledila podelitev priznanj in prakti~nih nagrad najbolj{im. V izjemno mo~ni in tudi najbolj zanimivi konkurenci GGjev je slavila ekipa VESELI ODPADKI iz Ra{i{kega rodu, pri PP-jih ekipa [^UPRI iz RBS in pri Gr~ah ekipa SILVER iz RHV!. Sledilo je kar dolgo medsebojno poslavljanje. Nikomur ni bilo mar, da bi `e od{li domov. Vendar so vsi skupaj kmalu po podelitvi "odpujsali" domov.

To je ravno prav{nja kombinacija {aljivega tekmovanja (popoldanski del) in no~ne orientacije (no~ni del). Samo tekmovanje je namenjeno GG-jem, PP-jem in gr~am. Najve~ji poudarek pa je na GG-jih in prav to dejstvo je res pohvale vredno, saj na urniku tekmovanj ni ravno veliko tovrstnih akcij. Naj samo omenim podatek, da se je na leto{njih Mo~nih ukanah kljub slabemu vremenu zbralo rekordnih 42 ekip. In prevladovale so ekipe GG-jev.

[aljivo tekmovanje se je za~elo takoj po uvodnem zboru in nagovoru vedno nasmejanih organizatorjev. Organizatorji so pripravili 9 res odli~nih in domiselnih iger na temo ekologije. Naj omenim samo nekaj najbolj izvirnih, ob katerih se je vedno valil glasen smeh navija~ev in gledalcev: PAZI, KISEL DE@!, ^ERNOBIL, CIKCAK SNAGA, NASEDLI TANKER … Zanimivost je tudi, da je vsaka ekipa ob prijavi dobila RECIKLATOR (neke vrste JOKER), ki ga je lahko vlo`ila v izbrano igro in s tem podvojila osvojene to~ke. [aljivo tekmovanje je bilo tako zanimivo, da ga ni zmotilo niti muhasto vreme, ki se je spreminjalo iz minute v minuto. Tako smo v dobri uri imeli sonce, mo~an veter, de` in ravno pravo merico to~e.

In da se taborniki res ne bojimo slabega vremena smo dokazali tudi zve~er, ko se je za~el drugi del tekmovanja. No~na orientacija ima res svojevrsten za~etek. Vsem tekmovalcem v ekipi zave`ejo o~i in jih s kombijem zapeljejo na njim neznano mesto, kjer za~nejo z orientacijo. No~na orientacija sama po sebi sicer ni bila ravno zahtevna, vendar so de`, megla in temna no~ naredili stvar zelo zanimivo. Marsikatera ekipa ni pri{la na cilj v na~rtovanem ~asu. Slabe

Tekmovanje si zaslu`i res visoko oceno, saj je bila organizacija izvrstna in tekmovanje je potekalo v zelo spro{~enem duhu. S strani udele`encev ni bilo ~utiti prav nobene kritike. Izjema je seveda bilo vreme, na katerega pa organizatorji res ne morejo vplivati. Edina pomanjkljivost, ki sem jo opazil sam, je morda ~as, v katerem ekipe ~akajo na start no~ne orientacije. Kak{na dru`abna igra, kitara, animatorska to~ka bi znala zadevo {e dodatno popestriti in omogo~iti, da se ~akanje hitreje prebrodi.

In ker sem bil sam pri~a neverjetne zagnanosti organizatorjev sem prepri~an, da bo naslednje leto {e bolj{e. Torej se vsi, v {e ve~jem {tevilu, zopet vidimo na naslednjih Mo~nih ukanah. Kajne?

Vmesni rezultati zbiranja starega papirja

Do dana{njega dne so na ZTS pri{li naslednji rezultati o zbranem papirju po rodovih … Najve~ starega papirja so zbrali ~lani Dru{tva tabornikov Rod kra{kih viharnikov iz Postojne, saj so zbrali kar 22.510 kg, sledijo jim ~lani Dru{tva tabornikov Rod kra{kih jrt iz Se`ane s 11.940 kg zbranega papirja, ~lani Dru{tva tabornikov Rod jadranskih stra`arjev iz Izole s 4.000 kg, ~lani Dru{tva tabornikov Rod heroj vitez iz ^rnu~ s 2.460 kg. Skupaj smo tako zbrali 40.910 kg starega papirja.

Tekmovanje Nagradna igra zbiranja starega papirja revije Tabor {e poteka. Do 31. oktobra bomo zbirali na sede`u ZTS potrdila o zbranem papirju (objava v reviji Tabor 2, 2004, 23 str.). Potrdila morajo vsebovati uraden pe~at podjetja (odjemalca papirja) in naziv dru{tva v celoti.

Ker akcije {e ni konec, se spla~a {e malo potrudit za nagrado.

Taborni{ki pozdrav

Miha

Dan otrokovih pravic - 20. 10. 2004

Otroci zaradi svoje telesne in du{evne nerazvitosti potrebujejo posebno varstvo in skrb. Minuli mesec se je tudi pri nas v Sloveniji kar dosti govorilo o posameznih pravicah otrok, ki jih dolo~a Konvencija Zdru`enih narodov o otrokovih pravicah. Ste `e sli{ali za: Otrokovo pravico do zdravja oziroma do zdravstvenega varstva, pravico do socialnega varstva, pravico do izobra`evanja, pravico do po~itka in prostega ~asa, pravico do za{~ite pred ekonomskim izkori{~anjem, pravico otroka glede vklju~evanja v oboro`ene spopade oziroma med njimi; pravice otroka oziroma obveznosti, ki jih Konvencija ZN o otrokovih pravicah nalaga dr`avam v primeru, ko je otrok osumljen, obto`en ali spoznan za krivega kr{enja kazenskega zakona, itd.

O vsem tem ste morda `e sli{ali, kako pa je v resnici? Za skladen razvoj otrokove osebnosti je namre~ zelo pomembno, da otrok odra{~a v varnem, ljube~em in razumevanja polnem dru`inskem okolju, pa tega vendar {e vedno nimajo vsi otroci sveta!

Na {tudentski areni

ZTS se je med 12. in 14. oktobrom predstavljala na [tudentski areni, ki se je odvijala na Gospodarskem razstavi{~u. V sklopu "prosti ~as" smo taborniki skupaj s katoli{kimi skavti na zelenici pred razstavi{~em postavili improviziran tabor z jamborom, tee-pee-jem in jamboree-jem, prisotni pa smo bili tudi na stojnici Mladinskega sveta Slovenije v hali C. Veliko tabornikov - predvsem ~lanov nastajajo~ega {tudentskega kluba - je med prireditvijo sodelovalo na stojnicah in {tudentom predstavljalo taborni{tvo, z opremo pa se je odzvalo tudi precej rodov (RR, RSa, RTR, RZ@, RJZ, RTT) in posameznikov.

Organizatorje po kon~ani prireditvi prevevajo me{ani ob~utki. Neposredni u~inek predstavitve na noben na~in ne odtehta truda, ki je bil letos vlo`en v organizacijo, samo prisotnost in konkretne stike pa je ve~ina precej visoko ovrednotila. Prijetna sprememba letos je bila tudi, da smo se ~lani ZSKSS in ZTS predstavljali pod isto streho.

No~ ~arovnic

Utrujena Zemlja se pripravlja k po~itku in `ivahna dejavnost elementarnih bitij, ki so neutrudno delovala v naravi, po~asi usiha skupaj z listjem, vejami, travo. To preobrazbo narave so pozdravili tudi taborniki Rodu sivi dim iz Kr{kega, ki so v mesecu oktobru posve~ali ~as naravi in njenim spremembam.

Oktober se je zanje za~el z bitko, kateri vod bo zbral ve~ bu~, nabiranjem kostanja, pripravo ve~era za No~ ~arovnic in izvedbo letega v sodelovanju s star{i. Aktivnosti so zaklju~ili pod vodilnim motom, ki jih je spremljal ves ~as aktivnosti: DOBRO lahko vedno premaga slabo, le pogum in vztrajnost mora{ uporabiti.

Sergeja Bogovi~ - Sergy

Sergeja Bogovi~ - Sergy

Bubi Skupna koli~ina zbranega starega papirja se pribli`uje 41-im tonam.

Taborni{ka stojnica na [tudentski areni. Foto: Bubi.

TABORNI[KE NOVICE

Spremembe v ljubljanskem vodstvu

Z za~etkom novega {olskega leta kon~uje svoj dvoletni mandat dosedanji Izvr{ni odbor Mestne zveze tabornikov. Za volitve je bil dolo~en 28. september. Po neuradnih informacijah bosta ljubljanski izvr{ni odbor {e naprej vodila na~elnik Miha Ma~ek in stare{ina Ale{ Posega. Seveda morajo oba, kot tudi ostale funkcionarje na volitvah rodovi {e potrditi. Ljubljanska na~elnica za program bo verjetno postala Meti Buh, za izobra`evanje Mi{a Hojkar, za finan~nomaterialne zadeve Andrej Lozar-Silos, za promocijo dejavnosti bo skrbela Maja Nikoli~, za podporo pa Ur{a Novak. ^lani IO brez posebnega podro~ja delovanja bodo Bla` Verbi~, Grega Mil~inskiLipe in Marjan Hrovat. Miha Ma~ek se je na zadnji sve~ani seji izvr{nega odbora zahvalil za pomo~ vsem sodelujo~im v preteklem mandatu.

Djurko

Taborni{ki `iv `av ob ribniku

JOTI 2004

Tudi letos smo se RAJ-evci v mno`i~nem {tevilu zbrali na sre~anju vseh tabornikov in tabornic na internetu, kakor neprekinjeno po~nemo `e od leta 1996. Sklenili smo veliko novih poznanstev po vsem svetu.

Udele`ba na `alost ni bila povsem popolna, saj se je polovica kluba PP nahajal v gozdovih okrog Medvod. Tisti, ki smo radi na toplem in smo zagnani "ircarji", pa smo se zbrali v ra~unalni{ki u~ilnici v Osnovni {oli Cerkno. Jamboree on the Internet je mednarodna akcija, v kateri se zberejo vsi taborniki iz celega preljubega sveta na internetu in klepetajo. Ta sve~an dogodek smo ovekove~ili s fotoaparatom in dru`insko pico. Fotogalerijo si lahko ogledate na naslovu: http://raj.rutka.net/akcije/joti04/.

Nace Kranjc, RAJ

Kopica nasmejanih in dobre volje polnih tabornikov se je zbralo ob ribniku in s pesmijo, igro in plesom ter ob podpori skritega gosta vstopilo v novo taborni{ko leto. Na{a ~etica je vsako leto ve~ja, s ponosom zatrjujejo prav vsi taborniki ~ete Gozdovi @vajge iz Prebolda (~eta deluje pod okriljem Rodu Pusti grad [o{tanj) in z veseljem pri~akujejo prve vodove sestanke.

Z motivacijo nabit tim cerkni{kih vodnikov

Vodstvo in vodniki Rodu jezerska {~uka iz Cerknice smo se na motivacijskem in kreativnem vikendu za tri dni odpravili na potovanje v 'Svet domi{ljije' z milnim mehur~kom. Z razbolelimi trebu{nimi mi{icami od smeha smo spletali {e mo~nej{e in barvitej{e vezi med nami, na Ma~kovcu pa pristali polni zagona, odlo~eni obogatiti na{ rod z energijo, ki smo jo prinesli s tega potepanja, in ga narediti {e bolj{ega.

Mednarodno sodelovanje s skavti

Evropski pisarni WOSM-a in WAGGGS-a sta med 15. in 17. oktobrom organizirali v Preddvoru pri Kranju skupno izobra`evanje za svoje predstavnike v mladinskih svetih. Zbralo se je enaindvajset predstavnikov iz 14 dr`av … Pri pripravi sta kot soorganizatorja sodelovali tudi Zveza tabornikov Slovenije in Zveza slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov. "Priprava seminarja je bila zanimiva in nova izku{nja, saj smo se morali pri organizaciji usklajevati z ZSKSS. To pa sploh ni bil problem, kot sem opazil sta imeli ve~ji problem v usklajevanju evropski pisarni WOSM-a in WAGGS-a," je povedal soorganizator Tine Radinja.

Udele`enci so se spoznavali z delovanjem Evropske unije in Sveta Evrope, Evropskim mladinskim forumom in tehnikami odnosov z javnostmi. Seminar je bil zanimiva izku{nja zaradi primerjave razli~nih praks na podro~ju mladinske politike ter sodelovanja med evropskimi skavtskimi organizacijami.

Djurko

RAJ-evci vedno navdu{eno sodelujejo na JOTI. Takole so se navdu{eno pogovarjali s svojimi vrstniki leta 2001.

Le del nasmejanih M^-jev, polnih energije in otro{ke navihanosti, ki so na{a prihodnost!

Orientacija v {oli

[olsko dr`avno prvenstvo v orientacijskem teku se je prvi oktobrski vikend odvijalo v Mariboru. V dija{kih kategorijah sta prepri~ljivo zmagala Janez in Jerica Bernik (oba RSK [kofja Loka), odli~no pa so se odrezali tudi ostali taborniki, ki so sodelovali. Pri dijakih: Jure Zmrzlikar (RaR) - 3. mesto, Jure Beri~i~ (RSK Idrija)4. mesto, Janij Oblak (RAJ) - 8. mesto, pri dijakinjah: Katarina Smolej (RaR) - 6. mesto, Klara Zajc (RAJ) - 7. mesto, Ur{ka Dre{~ek (RAJ) - 8. mesto.

Da se na {olskih orientacijskih tekmovanjih taborniki nadvse dobro odre`ejo, so leto{njo sezono dokazali predvsem cerkljanski taborniki, ki so se konec aprila udele`ili svetovnega prvenstva v Belgiji.

TABORNI[KE NOVICE

Sodelovali pri vaji "Potres 2004"

V vaji Civilne za{~ite "Potres 2004" je v petek in soboto, 15. in 16. oktobra sodelovalo skoraj {tirideset ljubljanskih tabornikov. Del ljubljanskih vodnikov je namre~ vklju~enih v Enoto za{~ite in re{evanja Mestne ob~ine Ljubljana. Kot nam je zaupal eden od udele`encev Mitja Blaganje, sama vaja ni bila preve~ naporna, saj so taborniki v glavnem postavljali {otore in igrali zasute in `rtve potresa. "Vedno sem si `elel sko~iti na napihljivo gasilsko blazino iz drugega nadstropja," je dodal Mitja. Djurko

[tam ~aga

Drugi torek v oktobru je taborni{ki center v Mariboru skalil prijetno ti{ino v parku in sprejel `e 5. sre~anje tabornikov, ki {tudirajo v Mariboru. Imenovano tudi [TAM ~aga. Zbralo se nas je 24 tabornikov iz 5 rodov SV Slovenije. V prijetnem dru`enju ob kokicah in pe~enih kostanjih je za pravo vzdu{je poskrbela skupina Betonasfalt, ki ji ni zmanjkalo repertoarja. Nato so najbolj zagnanim pevcem omogo~ili {e karaoke. ^aga se je zavlekla vse do 3. ure zjutraj, vendar so jo nekateri {e podalj{ali v zgodnje jutranje ure.

Miha Eder

Lu~ miru iz Betlehema 2004

Letos bo Lu~ miru iz Betlehema prispela na Dunaj 11. decembra. Tako jo lahko v Sloveniji pri~akujemo najverjetneje `e isti dan. Odbor vabi k sodelovanju vsa obmo~ja, rodove in posameznike, ki jim akcija nekaj pomeni. V akcijo se vklju~i vsak posameznik prostovoljno.

Bodite pripravljeni!

Odbor ZTS za pripravo LMB 2004

Sandi Glin{ek

Dr`avno prvenstvo v {printu

V nedeljo, 10. oktobra, je v [kofji Loki potekalo dr`avno prvenstvo v orientacijskem {printu. Tekmovalci so se pomerili na progah, dolgih od 1300 m (pri `enskih mladinskih kategorijah) do 2400 m (pri ~lanih). V mladinskih kategorijah so naslovi dr`avnih prvakov pri{li v "taborni{ke roke". V kategoriji M16 je slavil Bla` Grah (OK Azimut, sicer RAJ Cerkno), v @16 pa Jerica Bernik ([OK, sicer RSK [kofja Loka). Tudi ostali taborniki so na prvenstvu dosegli odli~ne rezultate. Bubi

V prej{nji {tevilki Tabora je po pomoti izpadlo ime avtorja

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor @rutka.net. Rok oddaje ~lankov za decembrsko {tevilko je 15. november.

~lanka "Tekmoval~ev pogled na ROT", ki smo ga objavili na 15. strani. Avtor ~lanka je Miha Bejek. Za napako se opravi~ujemo. Uredni{tvo

Bubi

Nace Kranjc (RAJ) na treningu pred tekmo na klasi~ni razdalji na Svetovnem orientacijskem sre~anju {ol v Butganbachu v Belgiji. Foto: Bubi.

TEMA MESECA

Dejstva …

Ale{ Cipot

Ob na~rtovanju vsebine novembrskega Tabora sem si zamislil rubriko Za ali proti. Z lahkoto sem na{el zagovornike sprememb obstoje~ega taborni{kega kroja, ki bi svoja mnenja izrazili v Taboru. Ni mi pa uspelo najti stoodstotnega nasprotnika sprememb. "^e najdemo bolj{o re{itev, pa jo dajmo uresni~iti," so mi dejali.

Seveda uredniki in novinarji revije Tabor nismo pristojni za sprejemanje odlo~itev o spremembah taborni{ke uniforme, vsekakor pa imamo mo~an vpliv na oblikovanje javnega mnenja med taborni{ko populacijo. Zato smo se `eleli problematike lotiti na pravem koncu. Lahko nas imenujete razli~no … Vox populi. Slaba vest izvoljenih funkcionarjev. Iniciatorji prepotrebnih sprememb taborni{kega kroja. [e najraje bi imeli zadnjo opcijo.

Spremembe taborni{kega kroja so nujno potrebne. A pred spremembami moramo ugotoviti, kaj in kako je potrebno spremeniti in v kolik{ni meri si lahko spremembe privo{~imo. Odgovor na drugo vpra{anje in deloma tudi na prvo pri~akujemo od pristojnih funkcionarjev Zveze tabornikov Slovenije. Da pa ne bi mlatili prazne slame iz prvega vpra{anja, nam je uspelo k sodelovanju privabiti strokovnjakinjo oblikovanja modnih obla~il in dodatkov, Sonjo [terman. In ravno oblikovalce modnih obla~il in dodatkov bi morali s strani ZTS, poleg {e kak{nih poznavalcev in strokovnjakov, na vsak na~in povabiti k sodelovanju. S Sonjo sva v dolgih pogovorih obdelala temo, ~e dobro premislim, sva jo {ele po{teno na~ela. Posku{al sem ji ~imbolj pribli`ati problematiko taborni{kega kroja in okoli{~ine v zvezi z njim. Naj na{tejem le nekaj dejstev, da ne bi po nepotrebnem ve~ni ner-

ga~i posumili v kompetence. Sonja je oblikovala osnutek uniforme za MORS (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije oz. za Slovensko vojsko, op. a.) v okviru podjetja Mura. Na javnem razpisu so izbrali ve~ino njenih kreacij. Sodelovala je pri izdelavi vseh prototipov (trenutno poteka proizvodnja teh obla~il). Oblikovala je nekaj elegantnih in potovalnih kolekcij obla~il za ko{arkarski klub Union Olimpija, sodelovala je pri oblikovanju elegantnih obla~il in obla~il za prosti ~as na{ih olimpijcev in {portnih novinarjev (Nagano, Sydney, Sredozemske igre leta 2000, Murcia) ter svetovala izbor tkanin in modelov obla~il za vrsto drugih {portnih ekip, izdelanih v Muri. Naj dodam, da ne bom predolg, le {e oblikovanje priznanih in kakovostnih izdelkov Mure iz Murske Sobote: trenutno blagovna znamka Mura Mura, predtem pa posamezne linije obla~il Mura Mura (to so bile Mura-Design, Mura Event, Mura Weekend). To so mo{ke kolekcije, ki slovijo po svoji kakovosti in raznolikosti ter ponudbi obla~il za razli~ne prilo`nosti.

Tokrat objavljamo razmi{ljanja razli~nih avtorjev - tako za za~etek. Konkretneje o spremembah taborni{ke uniforme, ki jo v sodelovanju s Sonjo predlagamo, berite v naslednjih {tevilkah Tabora.

Se sramujemo svojih krojev?

Otvoritev zleta Pow wow v Ilirski Bistrici, ve~ kot tiso~ ljudi v taborni{kih krojih; ~udovit prizor, `al preredko viden.

Osnovni taborni{ki kroj sestavljajo pokrivalo (kapa in baretka, ponekod skavtski klobuk), srajca, hla~e, pas in rutka. Zraven sodi {e majica pa termoflis, vetrovka …

Vsi taborniki nosimo rutico. Pri ostalih delih kroja pa se pojavljajo te`ave. Mnogi taborniki razen rutice ne premorejo drugih delov kroja! Zakaj? Odgovorov je precej:

·Taborni{ki kroji so (pre)dragi. Samo hla~e, srajca, pas in rutica stanejo okoli 15.000 tolarjev.

·Barvne kombinacije posameznih delov kroja so popolnoma

nemogo~e: modra kapa, vijoli~na baretka, pe{~ena barva srajce, temnozelene hla~e in pas, `ivo rde~a ali bordo rde~a majica - popolno neskladje.

·Kroji dolgih in kratkih hla~ se razlikujejo, enako tudi barvni odtenki. Hla~e so zastarele in popolnoma neprakti~ne.

·Srajce z epoletami spominjajo na ~ase, ko smo bili taborniki "pol voja{ka" organizacija.

·@enski kroj (npr. bluza) ne obstaja.

·Toga pravila o no{enju krojev (srajca za pasom) gotovo zmanj{uje {tevilo tistih, ki bi kroj sicer nosili … Danes mladi nosijo srajce, ki so odprte, izven pasu, kroji (mo{ki in `enski) so moderni.

Posebno poglavje je cena kroja. Zelo kvalitetna srajca znanih proizvajalcev je cenej{a od taborni{ke srajce, ki ima vrsto pomanjkljivosti. Vsaka serija ima druga~ne gumbe, robovi na ovratnikih so razli~ni, celo barvni odtenki srajc so razli~ni (vse to pod domnevno) za{~itenim imenom "Uradni kroj Zveze tabornikov Slovenije").

Sama po sebi se ponuja primerjava cen na{ih krojev in krojev katoli{kih skavtov. Pri slednjih so cene ve~ kot polovico ni`je, zato jih nosijo skoraj vsi.

Nikakor ni nepomemben podatek, da nas ob organizaciji skupnih akcij mediji pogosto prezrejo, ~eprav nas je na teh akcijah znatno ve~ kot pa katoli{kih skavtov. Vendar z manj{o lepotno napako. Katoli{ki skavti so oble~eni v kroje, kaj pa mi? Se svojih taborni{kih krojev sramujemo?

Taborni{ki kroj v samostojni dr`avi

Taborni{ki kroj, vedno aktualna tema mnogih omizij in mnogih debat v taborni{ki srenji. Prav gotovo je bila prelomnica teh debat nov taborni{ki kroj ob razglasitvi samostojne Slovenije konec osemdesetih in za~etku devetdesetih let. Takrat se je Zveza tabornikov Slovenije skupaj s sedaj sestrsko organizacijo ZSKSS potegovala tudi za ~lanstvo v WOSM-u. In takratno vodstvo Zveze tabornikov Slovenije se je odlo~ilo, da je to tudi prav{nji trenutek za spremembo taborni{kega kroja, oziroma taborni{kih obla~il, kot taborniki pojmujemo besedico kroj. S tem dejanjem se je `elelo najverjetneje tudi simbolno, navzven pokazati, da gre za tradicionalno organizacijo mladih, ki na nek na~in prekinja s staro organizacijo, ki ji ni bilo dovolj mar za vrednote in programe svetovnega skavtskega gibanja.

In vodstvo, pred katerim je bila ta odlo~itev, se je najprej ozrlo po barvah. Modra je bila rezervirana za sestrsko katoli{ko organizacijo. Namre~ v tistih letih so nosili svetlo modre srajce, prav tak{ne kot itali-

janski katoli{ki skavtje, od katerih so v najve~ji meri tudi ~rpali svoje ideje. [ele proti koncu devetdesetih let so se preoblekli v svojo novo rde~o oziroma ope~no barvo. Pri sosedih Hrvatih so se ob donaciji ve~ kot 6.000 srajc ameri{kih skavtov odlo~ili za zeleno barvo. Zelo lepa temno zelena barva je bila s tem na nek na~in oddana. Tudi sosedje Hrvatje so svojo taborni{ko zeleno opravo pred nedavnim zamenjali oziroma dopolnili {e s temno modrimi srajcami. Odlo~itev se je na nek na~in kar sama ponujala v svetlo rjavi barvi, kakr{no so pred mnogimi leti `e nosili na{i skavtski predniki in je na las podobna aktualni ameri{ki skavtski srajci. In ko je bila izbrana barva srajce, se ni bilo te`ko odlo~iti tudi za barvo spodnjega dela, ki se je ponujala v kroju ameri{kih skavtov. Z eno besedo, stare{instvo, se je pred dobrim desetletjem v Tolminu odlo~ilo za kopijo ameri{kega kroja. Pri kopiranju smo {li celo tako dale~, da smo zamenjali tudi taborni{ki pas z znano sponko in prepoznavno skavtsko re{itvijo

ter kroju dodali {e polo majici v dveh odtenkih rde~e barve. Na ta na~in smo si tudi nekoliko olaj{ali prvo naro~ilo, ki smo ga preprosto kupili v skaut shopu ameri{ke organizacije. Na srajce smo si na{ili slovensko zastavico in na{itek Zveze tabornikov Slovenije. Kasneje, ko smo `e bili ~lani WOSM-a pa {e na{itek svetovnega skavtskega gibanja. Ostalo je k sre~i ostalo po starem. Rekel bi, tiso~ ljudi, dva tiso~ o~i in prav vsako oko ima svojega "malarja". In prav toliko je bilo do sedaj tudi mnenj o primernosti barv in o primernosti kroja posameznih delov taborni{ke uniforme. Da je potrebno o tem resneje spregovoriti in ne nazadnje tudi kaj ukreniti je najavil tudi Igor Ajdi{ek-Buco, na~elnik za podporo ob svoji kandidaturi na zadnji volilni skup{~ini. Od izvolitve je minilo `e leto dni in razmi{ljanja v dana{njem Taboru naj mu bodo dobra popotnica za izpolnitev volilne obljube.

Frane Merela

TEMA MESECA

Saga o taborni{kem kroju

Kot novope~eni tabornik sem se udele`eval taborjenj, izletov, pohodov, orientacijskih tekmovanj in drugih z avanturo obarvanih sre~anj. V ~asu otro{kih do`ivetji je v~asih prav lu{tno imeti utemeljen razlog za igranje s sekiro, `ago in predvsem velikimi no`i. Takimi, ki bi nas postavile ob bok prelatu takratne akcijske religije, samemu Johnu Rambu.

Iz tistih ~asov bi lahko o`ivljal veliko spominov in prav vsi ne bi bili dobri, saj smo se v~asih s prej na{tetimi hladnimi oro`ji tudi rahlo okrcnili, a smo tovrstne incidente vedno spremenili v prvorazredne prilo`nosti za hiter te~aj prve pomo~i. Dobri ali slabi, vsi spomini so zaznamovani z eno rde~o nitjo. Nosili smo uniforme. Ja, uniforme, ne kroje, ker takrat tega, kar danes pojmujemo kot "taborni{ki kroj", {e nismo imeli. Bile so stare srajce vojakov JLA, ki smo jih dobili od Teritorialne obrambe. Na njih smo na{ili v lok zavito ime na{ega rodu oziroma kraja iz katerega prihajamo. Verjetno so tudi tem zelenim zadevam rekli kroj. Mi jim nismo. Smo pa jih nosili z neskon~nim ponosom.

Najbolj zanimiva akcija tistih ~asov je bil prvomajski pohod po Prlekiji. Za vse tiste, ki zmotno menite, da so pri nas doma le njive in travniki, naj spomnim na tradicijo vinarstva, ki jo ve~ina ~asti bolj kot lastno mater. Na{e vino je tako dobro, da je sam Napolen pri{el k nam na obisk, potem ko je v Ljubljani "u{timal" Ilirske province in rekel Vodniku ter njegovim kolegom, da lahko od zdaj naprej govorijo, pi{ejo in sanjajo v sloven{~ini kolikor jim je ljubo in milo. Na tem kratkem obisku na{ih vinskih gri~ev, ki jim ljubkovalno pravimo Slovenska provansa, je francoski cesar spil kozar~ek vina in na hitro izustil "si bon". Na{i lokal~ki so seveda to po doma~e zapisali kot [ipon. O tem pa ste `e kdaj verjetno sli{ali.

Po Napoleonovih in {e ~igavih stopinjah smo z veliko vneme prehodili {estdeset kilometrov v treh dneh. V treh zelo vro~ih, son~nih in suhih dneh. In vse ta ~as, ko smo se podili sto metrov v hrib in sto metrov nazaj v dolino, sem s ponosom imel vse gumbe na kroju zapete, rutko okrog vratu in nasmeh v srcu.

A si danes predstavljate, da nekdo prehodi ROT v kroju? A si predstavljate, da nekdo gre po cesti na vodovo sre~anje v taborni{ki monduri? Jaz jih ne vidim veliko. In zakaj ne? Z ve~ logov je mo~ sli{ati, da je taborni{ki kroj grd, oziroma ne spo{tuje sodobnih estetskih zakonitosti. Zato ga ne nosijo vodniki, ne nosijo ga na~elniki in vse druge, hierarhi~no vi{je `ivine v ZTS. Nosijo ga le tam, kjer res ne gre druga~e. Logika veleva le eno mo`no posledico; kroja ne marajo tudi ~lani. Zakaj bi ga, ko se vsi odrasli vzorniki vedejo, kot da ni vreden blaga iz katerega je se{it (in to ni prav velika vrednost).

Sam sem raziskal, kako in kaj glede najbolj presti`nega simbola taborni{ke pripadnosti. Pognal sem se v zadrugo (omare na desni strani hodnika v pisarni ZTS) in si `elel omisliti kroj s kratkimi rokavi, kratke hla~e in pas. In ker govorimo o tabornikih, se je prej ali slej moralo zatakniti. V mojem primeru slej; namre~ lahko sem zbiral med kroji dimenzij 38, 39, 40 na eni in kroji dimezij 12, 13, 14

na drugi strani. Eni so iz stoodstotno sinteti~nega materiala, drugi se znova pona{ajo z petdesetimi odstotki bomba`a. Eni imajo temno, drugi pa svetlo rjave gumbe. Na enih so vidne sledi na{itka, na drugih pa ne. Vsekakor sem si vzel ~as in poiskal enega izmed redkih krojev, ki ne spominja na jadro obe{eno na ozek jambor dvajsetmetrske jadrnice. S hla~ami je bilo la`je, sem pa vzel ta kratke. Dolge bi mogo~e res predstavljale prehud stilski izziv.

Vsekakor bi bilo prav premakniti ponudbo v uporabniku prijazno smer. ^eprav govorim iz omejenih izku{enj, a vendar sem v treh zaporednih primerih opazil, da je pojmovanje konfekcijske {tevilke M/L v ZTS izena~eno s pojmovanjem konfenkcijske {tevilke S. Tovrstna konverzija res naredi majice, kroje in jakne dokaj neatraktivne. Spremembe na tem podro~ju so ve~ kot nujne in o le-teh se vedno govori, kot, da bi bile tik pred realizacijo.

Vendar neatraktivna ponudba {e vedno ne opravi~i sramotne nedefiniranosti taborni{kega ideala. Signal, ki ga polnoletni taborniki po{iljamo mlaj{im generacijam je ta, da je tisti, ki oble~e kroj ~uden, ~e pa ima na glavi {e klobuk, je pa ~udak. A je to vzor, ki naj usmerja mlade vedo`eljne ume, la~ne avanture in akcije? Mislim, da sem na to vpra{anje `e odgovoril. Spra{ujem pa se, kdaj bomo enkrat za vselej re{ili status taborni{kega kroja in drugih pripadnostnih simbolov. A bomo ustvarili komisijo, ki se bo s tem spopadla? Mogo~e bomo sklicali delovno skupino, ki bo o tem na dolgo in {iroko po e-mailu? Je to nov izziv za naslednji Naboj? Kaj pa, ~e se s tem sploh ne obremenjujemo? Jaz bi rekel, da smo danes tako globoko za{li s poti k re{itvi, da bi vsaka sprememba bila sprememba na bolje. Ne rabimo generacijsko debato. ^as je za operativnost in izvr{ilnost. Za slednjo pa `e imamo odbor! Pa ni ravno {ipon.

Goran

Moda, anti-moda - za ali proti?

Moda, po~uti{ se tako samozavestno! Moda je jezik, obla~ilo, ki govori; govori, kdo smo in kam pripadamo, izra`a na{e obna{anje, vrednote, ideologijo in standarde. Je statusni simbol, ekspresija, ekskluzivnost, vizualna koda.

Uniforma se od nekdaj uvr{~a v fenomen anti-mode. Predstavlja stati~no modo, ki se spreminja po~asi. Zaradi mode in anti-mode je identifikacija znotraj socialnih skupin prepoznavna na prvi pogled. Uporabnik uniforme je konzument, ki se znotraj simbolov mode sam uvr{~a v neko posebno skupino. Izpostavlja se znotraj mno`ice in je v svojem pojmovanju mode druga~en od ostale populacije.

Kako prepoznati tabornika?

Taborni{ka uniforma je sestavljena iz osnovnih obla~ilnih kosov; pokrivala, srajce, hla~ in pasu. Zraven sodi {e majica, termoflis ali vetrovka.

Prepoznavni simbol tabornika je vsekakor rutica, modra, rumena. Terciarne barve izra`ajo pomen povezanosti tabornika in "zemlje". @e prej sem poudarila, da se anti-moda spreminja po~asi, vendar se kljub temu spreminja. Spreminja se ton barve, konstrukcija, kroj, kdaj se je nazadnje zgodila sprememba taborni{ke uniforme? Kako stoletje nazaj?

Ali se tabornik v njej po~uti samozavestno?

Zakaj pa je potem tako dolgo~asna, staromodna in grda?

Sara Bo`ani~

Vedno so mnenja za in mnenja proti. Vsa konstruktivna mnenja so dobrodo{la, saj ne sejejo slabe volje, ampak pomagajo delovati, razvijati in dose~i zastavljeni cilj v smeri bolj{ega. Obla~ila so zelo delikatna tema, saj tako barvne kombinacije kot silhueto obla~il do`ivlja vsak na svojo postavo in svoj barvni spekter, torej jo vsak do`ivlja druga~e. Moda je ultra hitra spremenljivka, ki vsak dan prina{a novitete tako v silhueti kot v barvi in ponuja ne{teto mo`nosti kombiniranja. Vendar moramo vedeti, da sta moda in uniforma dva pojma, ki ju moramo razlikovati. Uniforma je obla~ilo, ki mora pokrivati razli~ne postave, dore~ene so barve ter kombinacije posameznih kosov. Kombinacija tvori celotno sliko in skupina deluje homogeno. Uniforma pa vendarle mora upo{tevati nekaj generalnih modnih zapovedi, predvsem tiste, ki vplivajo na silhueto in funkcijo obla~il, nikoli pa ekstremno ne sledi modi. Razlog je, da se celostna podoba tak{nega tipa uniforme dore~e za dalj{i ~as in bi bilo popolnoma nemogo~e slediti vsem modnim zapovedim; za tabornike bi bila menjava predraga in nesmiselna. Vendar je pa treba paziti tudi na to, da pri posodabljanju ''ne zaspimo''. Skozi ponaro~ila obla~il lahko vplivamo na sodobnej{e kroje in nove silhuete ter brez globjih rezov s~asoma dobimo obla~ila, ki so v duhu ~asa, pa vendar na prvi pogled precej podobna prvotnim. Mislim, da se je pri va{ih obla~ilih zgodilo ravno to, da ste izpustili posodabljanje in bi bilo potrebno res spremeniti vsaj detajle, ~e ne `e cele podobe. Npr. hla~e imajo {e vedno kroj, ki ima ''koren~kasto'' obliko, globina sedala je izredno globoka, prav tako posegi v `ep. V starej{ih modelih ni dodatnih `epov ob strani, ki so tako funkcionalni in poudarijo spro{~eno noto, ki je v duhu taborni{tva. Prav tako bi lahko dodali varianto odvzemanja spodnjega dela hla~nic, ki pove~a funkcionalnost razli~nim, tudi vremenskim situacijam. Prav tako bi namesto 100 % bomba`a lahko uporabili me{anico z 2 % elastana, ki bi pripomogla tako k bolj{emu po~utju kot k la`jemu gibanju. Tudi barvna zasnova hla~ ni prava in odtenek zelene bi lahko prilagodili sodobnej{i barvni paleti. Enako velja za druge kose obla~il.

Ne glede na va{ naslednji korak je potrebno v primeru, da se odlo~ite sprejeti izziv ~asa in posodobiti celostno podobo, podati jasno izhodi{~e in modele graditi v udobno, funkcionalno in sodobno smer.

Sonja [terman, univ. dipl. in`. oblikovanja tekstilij in obla~il

Kako starostne veje po novem?

Spremembe so potrebne

Slovenija ima {estletnike v osnovni {oli (devetletki). V Evropi in tudi v Sloveniji se definicija mladih pomika proti 30 letom. Mladi v organizaciji si `elijo program tudi po 21. letu (gr~e).

To in {e {tevilni drugi trendi v dru`bi in organizaciji nas vodijo k preoblikovanju starostnih vej. Zato je Komisija za taborni{ki program za~ela postopek za preoblikovanje starostnih vej v strukturi ZTS. To je {e toliko bolj aktualno, ker smo v obdobju oblikovanja novega statuta ZTS, hkrati pa smo pri prenovi taborni{kega programa vedno bli`je splo{nim vzgojnim ciljem; naslednji korak pa je razvoj ciljev po starostnih vejah.

Kako bomo pri{li do nove strukture starostnih vej?

Komisija za program bo v procesu oblikovanja ciljev k sodelovanju povabila notranje in zunanje eksperte, ki delujejo na podro~ju vzgoje mladih in mladinske politike. Strokovna skupina bo pripravila predlog starostnih vej, ki bo slu`il za nadaljnjo obravnavo. V proces oblikovanja bo v nadaljevanju na razli~ne na~ine vklju~ena zaintere-

sirana taborni{ka javnost, kon~ni predlog (ali ve~ predlogov) pa bo potrdilo stare{instvo oz. skup{~ina ZTS. Ker se bo statut sprejemal v letu 2005, bo proces oblikovanja starostnih vej kon~an do skup{~ine ZTS v maju 2005.

@e prvi delovni predlog Kako bi lahko izgledale starostne veje po novem

Pugy

Po analizi stanja na podro~ju sistemati~ne organiziranosti starostnih vej v ZTS in ob upo{tevanju drugih dejavnikov, ki vplivajo na vzgojni program v ZTS, sem pripravil predlog razdelitve starostnih vej.

Naziv vejeStarostOrganiziranost Skupine glede na vzgojne cilje

Medvedki in ~ebelice 6-8Interesna dejavnost v osnovni {oliPrva skupina (prva in druga

Novo ime veje 9-11triada O[)

Gozdovniki in gozdovnice12-14 Delovanje v okviru rodovDruga skupina (tretja triada O[)

Popotniki in popotnice 15-18Tretja skupina

Novo ime veje 19-25Klubi {tudentov, klubi na osnovi(srednja {ola in fakulteta oz do 25 let) regionalnega povezovanja

Gr~e26 in ve~Klub prijateljev taborni{tva na dr`avni ravni, klubi gr~ v kraju, kjer deluje rod

Namen predloga je za~etek razprave, zato vabim vse zainteresirane, ki jih zanimajo podrobnosti v zvezi s predlogom (mnenja, vpra{anja, podpora oz nestrinjanje), da mi pi{ejo na moj elektronski naslov pugy@rutka.net.

Zanimive komentarje in mnenja v zvezi z novo strukturo starostnih vej bomo objavili v naslednji {tevilki revije Tabor.

Matja` Jesen{ek, na~elnik za taborni{ki program

Novosti pri vodenju evidence ~lanstva

Leto{nje taborni{ko leto nam na podro~ju vodenja evidenc ~lanstva prina{a kar nekaj novosti, dve izmed pomembnej{ih pa sta predstavljeni v tem sestavku.

Prva izmed novosti je te`ko pri~akovana ter nujno potrebna aplikacija za vodenje evidence ~lanstva, ki je pri~ela obratovati konec oktobra, do nje pa imajo dostop samo izbranci (tisti, ki v rodovih skrbijo za oddajanje podatkov o ~lanarini na ZTS). Tako kot njena predhodnica tudi ta zaenkrat deluje samo preko interneta, v izdelavi pa je t.i. off-line odjemalec, ki bo predvidoma na voljo v decembru in je namenjen predvsem tistim, ki so zaradi takih ali druga~nih razlogov {e vedno vezani na klicni dostop do interneta.

Pri razvoju smo poizku{ali odpraviti glavne slabosti njene predhodnice, dodali pa smo tudi nekaj novosti; med drugim mo`nost spremljanja osvojenih znanj, ve{~in ter opravljenih funkcij posameznikov, mo`nost pregleda podatkov za nazaj (kar bo postalo uporabno {ele ~ez ~as, saj uvoz starih podatkov v novo aplikacijo ni predviden), "`ivo" statistiko ~lanstva na nivoju ZTS, obmo~ij ter rodov, ki se vedno generira iz aktualnih podatkov v bazi, itd.

Bo pa letos nekoliko ve~ dela s preverjanjem podatkov, saj so dosedanji podatki, zbrani preko Excel datotek, odkrito re~eno skoraj

neuporabni in jih bo potrebno prej ali slej popraviti. Problem je v tem, da so rodovi uporabljali razli~ne na~ine zapisa datumov, v nekaterih po{tnih {tevilkah je namesto znaka 0 (ni~) uporabljena ~rka o, pojavljajo se neobstoje~e po{tne {tevilke itd.

Drugo novost pa bodo lahko videli vsi ~lani na svoji ~lanski izkaznici - na njej bo po novem prisotna tudi ~rtna koda. Zaenkrat bo omogo~ala predvsem hitrej{e in enostavnej{e poslovanje v zadrugi ZTS, uporabiti pa jo bo mogo~e tudi pri prijavljanju ekip na tekmovanjih. Namesto zamudnega pisanja imena, priimka, letnice rojstva, ~lanske {tevilke itd, bo prijava lahko opravljena v nekaj sekundah - ~asu, ki ga potrebuje ~italec ~rtnih kod, da prebere ~rtne kode z izkaznic. Ob ustrezni programski opremi pa bo mogo~e ekipe samodejno uvrstiti v ustrezno kategorijo itd.

^rtna koda na trenutnih izkaznicah je prvi korak na poti k plasti~nim izkaznicam (kot sta recimo dija{ka ali {tudentska; s sliko, magnetnim zapisom itd) za stalne ~lane, ki jo bodo po `elji lahko dobili, veljavna pa bo ve~ let. [e vedno pa bo na voljo tudi stara, papirnata razli~ica z veljavnostjo enega leta, ki bo namenjena manj zahtevnim oziroma mlaj{im ~lanom. Samo

Gozdna {ola - skavtski center?

Kadarkoli sem v Bohinju, ~etudi po netaborni{kih opravkih, se zapeljem do Gozdne {ole in pogledam ali je kdo tam. Verjamem, da vas je takih {e nekaj. Prav posebno vzdu{je vlada v Gozdni {oli poleti, ko so postavljeni {otori, in je na drogu zastava, z ognji{~a pa se {e vedno vije dim, ki govori o tem, da je bil prej{nji ve~er poln zabave in veselja.

Malo druga~no podobo pa daje Gozdna {ola ob drugih letnih ~asih, {e posebej v notranjosti hi{e. Ob tak{nih prilo`nostih pa se mi po glavi vedno podi samo ena misel. Ta skavtski center nima nobene "skavtske du{e". Vsaka taborni{ka sobica je premore ve~. Edino kar spominja na tabornike sta znak ZTS in WOSM-ov znak v jedilnici. Kdo je kriv za to? Verjetno mi vsi, ki smo tam kdaj pre`iveli kak{en dan ali dva. Pa saj to niti ni ve~ pomembno. Potrebno je nekaj narediti! Vdihniti temu na{emu edinemu skavtskemu centru nekaj te "du{e".

Zato pozivam vse, da tudi vi v Bohinju pustite del~ek svoje "skavtske du{e". Le skupaj bomo hi{o res spremenili v skavtski center.

@e nekaj let je odkar sem bil prvi~ v WOSM-ovem skavtskem centru v {vicarskem Kanderstegu. In takrat sem se ~udil, kako to, da je na vsakem stolu in mizi tablica z imenom. Kako to, da ima vsaka soba svoje ime. Razlo`ili so mi, da so to imena tistih, ki so te stole

"kupili" in tako po svojih mo~eh prispevali k temu, da ima center tako podobo, kot jo pa~ ima. Sobe pa, da so opremile nacionalne skavtske organizacije, ki sedaj tudi skrbijo za njihovo vzdr`evanje. @e takrat sem se vpra{al, zakaj ~esa takega ne bi izvedli tudi v na{i Gozdni {oli.

Vsi dobro vemo, da vsaka stvar nekaj stane, prav tako pa vemo tudi, da ZTS denarja nima na pretek. Lansko leto smo prenovili kuhinjo v Gozdni {oli, prenove ali zamenjave pa je potreben tudi ostali inventar. Zato sem IO ZTS predlagal, naj poizkusi s tak{no "prodajo" inventarja in sam bom zagotovo eden izmed prvih, ki si bom "kupil" stol.

Verjamem, da nas je veliko in da bomo skupaj v bodo~e to na{o Gozdno {olo spremenili v pravi skavtski center s taborni{ko du{o. Naj vsi obiskovalci Gozdne {ole, ki zadnje ~ase niso le slovenski taborniki, ampak tudi skavti iz tujine in drugi, ki nikoli niso bili taborniki, odnesejo od tam ko{~ek skavtskega duha. Tistega skavtskega duha, ki si ga pomagal-a vdihniti tudi ti! Pozivam vse, ki jim Gozdna {ola vzbuja podobna razmi{ljanja in ob~utke, da se mi pridru`ijo.

MEDNARODNE STRANI

Matic Stergar

Lepo pozdravljeni vsi skupaj v novi mednarodni kolumni. Po prej{nji, ki vas je ponovno spomnila, kdo in zakaj smo krokodili, je ~as, da vam spet navr`em nekaj takih in druga~nih informacij mednarodnega zna~aja, ki naj vam pomagajo zanetiti iskro `elje po vandranju izven meja Slovenije. V prvem delu vam bom povedal, kaj se je pomembnega zgodilo na svetovni ravni, potem pa vam bom predstavil krasen nov projekt, ki smo ga krokodili zastavili na posvetu v soboto, 16. oktobra.

Dogodki, ki so v zadnjem obdobju zaznamovali Svetovno skavtsko organizacijo (WOSM):

·Na sede`u WOSM-a, v @enevi se je od 17. do 18. septembra odvilo sre~anje Partnerstva za globalni u~inek. To je sre~anje, na katerem ugotavljajo, kako WOSM oz. njegovi sestavni deli, ki skupaj {tejejo ve~ kot 28 milijonov ~lanov, pozitivno delujejo v smeri izbolj{anja kvalitete `ivljenja mladih. Eden izmed odgovorov je, preko sodelovanja z najve~jimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problemi mladih. Sre~anje je vodil {vedski kralj, ki smo ga pred poletjem imeli v gosteh tudi pri nas.

·[e prej, 7. septembra, se je v Sarajevu zgodila druga Mladinska, razvojna in mirovna konferenca, ki se je je udele`il predsednik svetovne ban~ne skupine James D. Wolfensohn in {e 40 njegovih sodelavcev. Po iz~rpnem poro~ilu so se mo`je zavezali k {e tesnej{emu sodelovanju z mladinskimi organizacijami na podro~jih povezovanja organizacij na svetovni ravni, procesu doseganja takih povezav, vklju~evanju {e novih organizacij v tako mre`o …

·Obe krovni skavtski organizaciji WOSM in WAGGGS sta pred

olimpijskimi igrami v Atenah podpisali Olimpijsko premirje, ki je pozival k prenehanju vseh sovra`nosti po svetu za ~asa trajanja olimpijskih iger. Ta dokument je podprlo 160 dr`av z Zdru`enimi narodi na ~elu.

·Tabornica dr. Marie-Louise Correa je nosila olimpijsko ba-

klo zadnje metre, preden je zanetila olimpijski ogenj. Krokodili smo imeli 16. oktobra redni letni posvet v Izoli, v prijetni intimnosti vikend hi{ice ene izmed na{ih ~lanic. Kot se za take prilo`nosti spodobi, smo podrobno analizirali delo preteklega leta, izpostavili dobre in slabe lastnosti, ugotovili ~esa ne bomo ve~ po~eli, kaj nam je {e storiti in tako naprej. Ko smo pri{li do dela, ko se je bilo treba odlo~iti o nadaljnjih akcijah, smo najprej ugotovili, da mora imeti delo na{e komisije v novi sezoni neko rde~o nit, ker si razpr{enega delovanja, obilici odli~nih idej navkljub, ne moremo ve~ privo{~iti; ne kadrovsko, ne finan~no. Takoj zatem smo razvili odli~no idejo, ki bo meso postala skozi naslednji projekt:

Krokodili razgla{amo za odprt projekt:

BRCNI SE!

To je projekt, ki naj mo~no dvigne mednarodno zavest pri na{ih tabornikih.

I{~ejo se:

·3 skupine, ki bodo v naslednjem letu gostile tuje tabornike

·3 skupine, ki bodo v naslednjem letu potovale k tujim tabornikom

Krokodili se zavezujemo, da bomo odlo~ilno pripomogli k izvedbi zgoraj omenjenih projektov z vsem svojim znanjem in logisti~no podporo. Vse, kar morate storiti vi, je, da se prijavite na enega izmed na~inov, ki sem jih na dolgo in {iroko popisal v prej{nji {tevilki. Bi {li na Poljsko, Portugalsko, morda v [panijo ali v Nem~ijo … za vse bomo poskrbeli, le javite se!

Pa naj bo za tokrat dovolj. Kaj naj vam re~em: brcnite se!

Bazovi{ka no~ 2004

Tradicionalna taborni{ka akcija (11. - 12. 9. 2004), organizirana s strani zamejskih tabornikov iz rodu Modrega vala iz Trsta, je po mnenju tistih, ki smo bili tam, kar premalo poznana. To je prav poseben kulturni dogodek, ki se vsako leto izvede v vasi Bazovica malo ~ez slovensko mejo. Na vabilo zamejskih tabornikov se vsako leto tega dogodka udele`i tudi precej{na skupina slovenskih tabornikov. Tudi letos je bilo tako. Bilo nas je mnogo iz najrazli~nej{ih rodov Slovenije. Ta kulturni dogodek je pravi skok v preteklost. Kulturni program se pri~ne v soboto zve~er s tabornim ognjem, deklamiranjem protifa{isti~nih in domoljubnih pesmi znanih slovenskih pesnikov in petjem partizanskih pesmi. Po kon~anem kulturnem programu sledi pravi taborni{ki `ur s petjem taborni{kih pesmi. Ob ognju se sklenejo mnoga nova poznanstva in ob igri in petju se `ur nadaljuje vse do 6.00 zjutraj. To~no ob tej uri so bili v hrbet ustreljeni talci in njim v ~ast in spomin se vsi zberemo pred spomenikom in pol ure pojemo partizanske in protifa{isti~ne pesmi. Sledi po~itek, ali pa~ ne. V nedeljo ob tretji uri popoldan pa je osrednja spominska slovesnost, ki se je udele`i ogromno {tevilo zavednih Slovencev z obeh strani meje. To je prava taborni{ka akcija, ki pa nima tekmovalnega pomena. Ima pa velik pomen v smislu spomina na dogodke, ki so nam omogo~ili, da sedaj smo to kar pa~ smo. Slovenci v samostojni slovenski dr`avi! Zaslu`i si ve~jo pozornost in ve~ji obisk s strani slovenskih tabornikov. Naslednje leto je 75. obletnica tega tragi~nega dogodka in upam, da se bomo tam videli v ve~jem {tevilu. Vsekakor si taborniki iz rodu Modri val iz Trsta zaslu`ijo vso pohvalo za organizacijo dogodka in ob tej prilo`nosti se jim zahvaljujemo za gostoljubnost!

SiNi, RPG

Zgodovinsko ozadje dogodka: Zgodovinsko ozadje dogodka: Zgodovinsko ozadje dogodka: Zgodovinsko ozadje dogodka: Zgodovinsko dogodka: 6. september 1930 je dan, ko je enota fa{isti~ne milicije v hrbet kot izdajalce ustrelila Ferda Bidovca, Frana Maru{i~a, Zvonimira Milo{a in Alojza Valen~i~a. Omenjeni fantje so se okoli leta 1927, ko je Benito Musolini v Italiji uvedel odkrito diktaturo, povezali v tajno organizacijo, da se postavijo proti terorju re`ima. Organizirali so vrsto atentatov na simbolne ustanove re`ima in s tem sku{ali opozoriti mednarodno javnost na nevzdr`ne razmere na italijansko-jugoslovanski meji. Gibanje se je uveljavilo pod imenom TIGR. Leta 1930 je tajna policija OVRA pri{la na sled gibanju, aretirala veliko ~lanov in po sodnem procesu obsodilo ~lane na zaporne kazni, 4 najpomembnej{e ~lane pa na smrtno kazen z ustrelitvijo.

Kljub pretresu, ki so ga povzro~ili streli v Bazovici, je gro`nja izzvenela v prazno. V naslednjem desetletju se je upor nadaljeval in se leta 1941 razrasel v odporni{ko gibanje, ki se je pod vodstvom OF raz{irilo po vsej Primorski.

Bazovica pa ostaja skupni simbol trpljenja in poni`anja pod fa{izmom, a tudi zmagovitega boja proti njemu.

T T T T TABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI ALJO[A

ZNOT 2004

Pred koncem leto{njega prestopnega leta se boste zopet lahko preizkusili v va{em znanju orientacije v zimskih

razmerah na ZNOT-u, ki ga za vas pripravlja rod Skalnih taborov iz Dom`al. Tako se boste lahko spopadli s ciljanjem, pretegnili in obnovili svoje fizi~ne sposobnosti va{ih okon~in pri spretnostnem tekmovanju, se pustili presenetiti na eni izmed kontrolnih to~k in poiskali ter oskrbeli

skrivnostnega napadalca, ki vam bo lahko pomagal ali pa tudi ne.

[otorke spet naprodaj

Zaradi velikega povpra{evanja po {otorkah v lanskem in leto{njem letu smo se po ve~ poskusih nabave ali izdelave te opreme v Sloveniji pred nekaj meseci odlo~ili za uvoz. V Zadrugi so tako zdaj na voljo uvo`ene {otorke, ki so izdelane po enakem kroju kot stare jugoslovanske, cena za kos pa zna{a 9000 tolarjev oziroma 7200 tolarjev za ~lane. Nakup je mo`en med uradnimi urami Zadruge; vsak dan med 10. in 15. uro, v sredah do 17. ure.

Leto{nje tekmovanje se bo odvijalo v no~i s

12. - 12. 12. 2004 2004 2004 2004 2004 pri osnovni {oli Moste v Mostah pri Komendi Mostah pri Komendi Mostah pri Komendi Mostah pri Komendi Komendi. Zbor ekip bo ob 16.30 uri 16.30 pred osnovno {olo v Mostah. Za vse tekmovalce, ki niso iz rodu Skalnih taborov, bo mo`na preno~itev na {oli, kar pa morajo ekipe ob prijavi izrecno ob prijavi izrecno navesti. navesti. navesti. navesti.

Ekipe so pet~lanske in tekmujejo v treh kategorijah: GG, PP GG, PP GG, PP GG, PP PP in in in in in GR^E. GR^E. Vsako dekle v ekipi prinese nekaj bonus to~k. Ob prijavi mora vsaka ekipa navesti starostno kategorijo v kateri tekmuje, ime in priimek, naslov, e-mail naslov, telefonsko {tevilko vodje ekipe in ali bo ekipa prespala ali ne! bo ekipa prespala ali ne! ali bo ekipa prespala ali ne! bo ekipa prespala ali ne! bo prespala ali ne!

Rok prijav, ki velja s pla~ilom {tartnine, je

Prijave ekip zbiramo na e- po{tnem naslovu saso.jenko@siol.net. [tartnina zna{a 4500 SIT 4500 SIT 4500 SIT 4500 SIT 4500 SIT na ekipo in se porabi za organizacijske stro{ke (nagrade, ve~erja, zajtrk, karte, preno~evanje, na{itki,...). Poravnate jo lahko na transakcijski ra~un: 18300 - 0012196070 - 0012196070 18300 - 0012196070 - 0012196070 odprt pri Banki Dom`ale, namen nakazila: ZNOT, prejemnik RST Dom`ale, P.P. 49, 1230 Dom`ale. Po izteku roka prijav sprejemamo prijave ekip do zapolnitve prostih mest, {tartnina po tem datumu pa zna{a 6000 SIT 6000 SIT 6000 SIT 6000 SIT 6000 SIT. Pla~ilo {tartnine oziroma prijave na dan tekmovanja niso mogo~e. Ve~ informacij o tekmovanju lahko dobite na strani http://rst.rutka.net oziroma na telefonu 040/396-286 (Sa{o).

Preizkusite se na ZOT-u

^e se `elite preizkusiti v dokaj zahtevni orientaciji in drugih taborni{kih znanjih ter hkrati pre`iveti dva dni nore zabave, si rezervirajte petek, 28. in soboto, 29. 1. leta mrzlega taborni{kega 2005. Rod XI. SNOUB namre~ znova pripravlja

ZOT (Zimsko Orientacijsko Tekmovanje) v okolici

Maribora. Zabavajmo se skupaj … Rod XI. SNOUB

Topografske karte na voljo le {e nekaj tednov

V skladi{~u ZTS na Rojah `e nekaj let hranimo ve~je koli~ine topografskih kart 1:25.000. Gre za do 20 let stare karte, ki so zdaj prete`no izpostavljene vlagi, zato smo se v pisarni odlo~ili, da nadaljnja hramba ni smiselna. Zato vabimo vse rodove, ob~inske zveze, ki bi vam zemljevidi pri{li prav pri pouku orientacije, vodni{kih te~ajih ali pri taborjenjih, da se oglasite v pisarno po e-po{ti pisarna@zts.org, ali zts@rutka.net, ali pokli~ete na telefon 01-300-08-20, da se dogovorimo za prevzem.

Vabilo k sodelovanju pri aktivnostih za {irjenje prostovoljstva v Sloveniji.

Vabimo rodove, da sodelujejo v programih "Aktivnosti za {irjenje prostovoljstva v Sloveniji" in spletni posredovalnici Prostovoljstvo.org, ki je namenjena predstavitvi vseh organizacij, ki za svoje delovanje ali programe potrebujejo prostovoljce. Spletne strani naj bi nudile kar najbolj{o mo`no predstavitev organizacij in kar najpreprostej{o pot iskanja primerne oblike dela za potencialnega prostovoljca. Za ve~ informacij obi{~ite stran http://www.prostovoljstvo.org.

Razpis za zbiranje pobud in predlogov za novi statut ZTS

Komisija za statut ZTS (nadalje KSS), ki jo je na podlagi sklepa skup{~ine ZTS z dne 8. 6. 2003, na seji dne 21. 6. 2004 imenoval IO ZTS, objavlja objavlja objavlja objavlja razpis za zbiranje predlogov za novo besedilo Statuta ZTS.

1.Pobude in predloge lahko posredujejo rodove uprave,

vodstva OO ZTS, stare{ina ZTS, organi ZTS iz 24. ~lena Statuta ZTS (izvr{ni odbor, nadzorni odbor, ~astno razsodi{~e) in posamezniki, ~e so v ~asu dajanja pobude oz. predloga ~lani registriranega rodu.

2.Pobude in predlogi morajo biti v pisni obliki in naj vsebujejo:

a)navedbo, kdo je predlagatelj;

b)besedilo spremembe veljavnega dolo~ila statuta, ki se je pri izvajanju v praksi izkazalo kot neuspe{no, neprakti~no ali druga~e neustrezno, ali besedilo novega dolo~ila statuta;

c)predlagatelj lahko svoj predlog posreduje tudi kot splo{no pripombo ali usmeritev KSS pri njenem delu;

d)obrazlo`itev naj vsebuje:

·razlog za spremembo veljavnih dolo~il statuta oziroma uvedbo novega dolo~ila,

·primer(e), v katerem(ih) dosedanja dolo~ila niso (dobro) delovala,

·predvidene bolj{e posledice novega dolo~ila ali predloga spremembe,

a)datum in podpis predlagatelja.

Podro~ja, ki so se v praksi in dosedanjih razpravah

izkazala kot pomanjkljivo urejena, so zlasti:

·mandatarski sistem pri imenovanju IO ZTS;

·postopek registracije rodov;

·nova organiziranost ZTS (vloga in pomen OO ZTS, naloge stare{instva morda lahko prevzame skup{~ina ZTS);

·na~in glasovanja na skup{~ini ZTS;

·uvedba nove starostne veje - mlaj{e gr~e;

·participacija mladih (mladinski forum);

·sistem ~lanarine, po katerem ~lanarino na ZTS pla~a rod;

NARO^AM REVIJO TABOR

·identiteta organizacije - taborni{tvo ali skavtsvo (preimenovanje tabornikov v skavte);

·enotnost vzgojnega programa;

·pravice in dol`nosti ~lanov ZTS (t.j. rodov).

1.Pobude in predlogi morajo biti posredovani do 31. 12. do 31. 12. do 31. 12. do 31. 12. 2004 2004 2004 2004 na sede` ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana, oziroma po elektronski po{ti na naslov zts@rutka.net ali zts @guest.arnes.si.

2.KSS bo zbrane pobude in predloge prou~ila s stali{~a stroke - pravne in taborni{ke, jih nato na podlagi svoje presoje upo{tevala v celoti ali deloma, ali pa zavrnila ter pripravila gradivo za predhodno javno obravnavo.

3.O zavrnjenih pobudah in predlogih bo KSS obvestila predlagatelja, ki lahko predlog, ki je bil zavrnjen v ~asu predhodne obravnave, v obliki amandmaja predlaga skup{~ini ZTS in to na na~in in v rokih, ki bodo navedeni v objavi za javno razpravo, ki jo razpi{e IO ZTS (55. ~len Statuta ZTS).

4.Predhodna javna obravnava in javna razprava o predlogih statuta bosta potekali:

·do 28. 2. 2005 pripravi KSS osnutek predloga novega statuta in ga posreduje v predhodno obravnavo, ki se zaklju~i 30. 4. 2005. V predhodni obravnavi za sodelovanje ni omejitev. Predhodna obravnava bo formalno zaklju~ena na na~in, ki ga bo izbrala KSS (npr. okrogla miza, skupna seja obmo~nih vodstev ipd);

·do 31. 5. 2005 posreduje Izvr{nemu odboru besedilo osnutka novega statuta;

·do 31. 8. 2005 Izvr{ni odbor objavi javno obravnavo o predlogu novega statuta (55. ~len Statuta ZTS);

·v oktobru 2005 sledi obravnava predloga novega statuta na skup{~ini ZTS.

Komisija za Statut ZTS

IME IN PRIIMEK: _______________________________________________

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

NASVETI ZA VODNIKE

Projektni pristop v taborni{tvu

^etrti korak - priprava

Priprava je zadnji, vendar pomemben korak pred za~etkom izvajanja projekta.

Predstavitev projekta

Z vodniki se dogovorite, da bodo pripravili predstavitev projekta v dru`ini, ~eti oz. rodu. ^e so bili izvedeni kak{ni pripravljalni obiski predlaganih prostorov za projekt, bi bile dobrodo{le fotografije ali diapozitivi. Pripravimo lahko tabele, diagrame, itn., da razlo`imo, kaj je potrebno narediti in predstavimo potrebne izvajalce nalog.

^eprav {e ne boste imeli podrobnega izra~una stro{kov, ne pozabite na pogovor o zbiranju sredstev! Pripravljeno imejte tabelo z vsemi idejami za zbiranje sredstev, ki ste se jih z vodniki lahko spomnili. Nekaj prostora pustite praznega, da bodo {e mladi prispevali svoje ideje, na kak{ne pa boste naleteli celo `e med izvajanjem projekta.

Povezava osebnih ciljev (napredka)

~lanov z nalogami in cilji projekta

Namen tega je, da vsakega ~lana usmerimo do vlog in skupin za izvajanje nalog, ki sovpadajo z njegovimi osebnimi interesi in ki predstavljajo izziv in njegov osebni napredek. To lahko izvedete kot neformalno sre~anje v vodu. Vzemite si ~as in se z vsakim mladim pogovorite o tem, kako namerava napredovati do vzgojnih ciljev na razli~nih podro~jih razvoja.

Vsakega mladega napotite do podro~ij, ki ga zanimajo, a pazite, da na izbranih podro~jih niso `e strokovnjaki! Odsvetujte jim vloge in naloge, za katere mislite, da so zanje na tej stopnji prete`ke, ali nasprotno, ne nudijo dovolj izziva. Nekateri mladi bodo na za~etku zelo navdu{eni in se bodo hoteli priklju~iti velikemu {tevilu skupin za izvajanje nalog. Zagotovite, da bodo razumeli, koliko ~asa bodo morali vlo`iti. Ne dovolite jim, da bi prevzeli preve~ nalog, ~e mislite, da jih ne bodo zmogli.

Ugotovite, ~e ima kateri izmed mladih dolo~ene te`ave, npr. z vzpostavljanjem stikov in odnosov z drugimi, pomanjkanje tolerance za ideje drugih, fizi~ne te`ave, itn. Preden se o te`avah pogovorite, najprej ~estitajte mladim za ves trud, ki

so ga vlo`ili, ali za nadarjenost, ki ste jo opazili. ^e mislite, da se mladi ne bi hoteli pogovarjati o svojih problemih pred ostalimi, se dogovorite za osebni razgovor. Pomagajte mladim govoriti o te`avah s svojimi besedami.

Mo`ne te`ave …

Kaj, ~e se nih~e ne odlo~i za dolo~eno vlogo ali skupino za izvajanje nalog?

Pozorni moramo biti, da zagotovimo, da ~lani gledajo na vse vloge in naloge enakovredno. V~asih se mladi dolo~enih vlog in nalog izogibajo ("dolgo~asna obveznost"). Od vas je odvisno, da mladim prisluhnete in da raz{irite vlogo, ter jo tako naredite bolj zanimivo - kot ve~ji izziv. Nih~e ne sme misliti, da ima "najslab{e" delo, ker to zbija motivacijo.

Kaj pa novinci z malo izku{njami?

Mladi, ki so se pravkar priklju~ili vodu, bodo na za~etku nekoliko zbegani. Verjetno bodo vznemirjeni zaradi projekta, hkrati pa zaskrbljeni, ali bodo sposobni izvajati vlogo in biti koristni ~lani skupine za izvajanje nalog. Na splo{no je dobra ideja, da prevzamejo vlogo in se pridru`ijo skupini za izvajanje nalog isto~asno kot ostali, kajti v nasprotnem primeru ne bodo ~utili, da resni~no pripadajo skupini.

Ni priporo~ljivo, da povabimo potencialne nove ~lane, da se pridru`ijo tik pred izvedbo projekta (t.j. ne da bi predhodno sodelovali). Po~utili se bodo - in tudi ostali jih bodo obravnavali - kot "outsiderje".

Poslu{ajte, kaj sku{ajo povedati in jih spodbujajte, da razmislijo o na~inih, kako bi te`ave premagali.

Usposabljanje za kvalitetnej{e izvajanje nalog

Mladim moramo pomagati (omogo~iti), da pridobijo znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo za opravljanje vloge oz. izvedbo nalog.

Vloge

^e vod `e deluje po sistemu delitve vlog, potem boste morali le {e pomagati mladim, da se vklju~ijo v smislu projekta. Pomagajte jim, da ugotovijo, kaj `e znajo narediti in katere spretnosti morajo pridobiti. Olaj{ajte stike s ~lani drugih vodov, ki so `e imeli te vloge, da jim pomagajo. ^e je to nov na~in dela v va{em vodu, jim boste morali pomagati ali olaj{ati stike z drugimi. Spodbujajte jih, da delajo samostojno, hkrati pa oblikujte tudi dejavnosti, kjer sodelujejo kot tim.

Skupine za izvajanje nalog

Zna~aj skupin za izvajanje nalog se bo razlikoval od projekta do projekta. V projektu se bo lahko pojavila potreba po delovni skupini, s katero niti vi niti nih~e drug v vodu ne bo imel nobenih izku{enj. Mladim omogo~ite stike s tistimi v okolju, ki jih imajo. To lahko obsega pomo~ pri prijavi na te~aj ali povabilo strokovnjaka, da jim pomaga. ^e boste projekt predstavili, vam bo ve~ina ljudi pripravljena pomagati.

Posebne naloge za vodnika

· Zagotavljati napredek; Zagotavljati napredek; razen tistih delov, za katere ste se dogovorili, da jih boste izvajali, boste morali tudi nadzorovati napredek tako projekta in,

{e posebej, mladih! Morali boste biti pozorni na posredno ali neposredno izra`ene potrebe, t.j. ~as za sprostitev, porabljena energija, spro{~ati napeto vzdu{je itn.

·· Odnosi z javnostmi; Odnosi z javnostmi; Odnosi z javnostmi; Odnosi z javnostmi; javnostmi; va{ taborni{ki vod je del {ir{e skupnosti. Va{ razburljiv projekt je odli~na prilo`nost, da veliko ljudem v va{i skupnosti predstavite taborni{tvo (npr: z novinarji pripravite majhno zbirko informacij o va{em projektu, lahko povabite lokalnega novinarja ali lokalno radijsko postajo, da naredijo intervjuje s ~lani. Mogo~e bodo novinarji povabili va{e novinarje, da gredo z njimi in vidijo, kako poteka novinarsko delo v resnici in jim dali nekaj napotkov. S pove~evanjem vedenja o tem, kar sku{ate narediti, vam bo ve~ ljudi pripravljenih pomagati, ko bo to potrebno, ali posoditi stvari, ki jih boste potrebovali. Konstruktivni stik s skupnostjo ne bo pomagal le projektu in taborni{tvu, ampak sovpada tudi z izobra`evalnim ciljem: pomo~ mladim, da razvijejo konstruktivne stike s skupnostjo.

·· Star{i in {olsko delo; Star{i in delo; in zagotovite, da so star{i obve{~eni o projektu in jih navdu{ite s tem, kar se bodo mladi iz izku{enj nau~ili. Zapomnite si, da so

star{i zaskrbljeni, {e posebej v ~asu, ko so njihovi otroci v ~asu pubertete, za {olske dose`ke in za ~as, ki ga vzame taborni{tvo. Na eni strani morate pomagati star{em razumeti resni~ne izobra`evalne prednosti za njihovega otroka, na drugi strani pa prikazati po~asnej{i tempo dela (vgrajen v ~asovni plan) okoli ~asa {olskih obveznosti.

·· Zbiranje sredstev; Zbiranje sredstev; Potreba po sredstvih ne bo izginila, niti ne bo denar padel z drevesa! Ko ste enkrat iz~rpali svoje kontakte v skupnosti, ki so vam lahko posodili razli~ne stvari, ali vam dali popuste za dolo~ene artikle, je mo`no, da bo v prora~unu {e vedno manjkala dolo~ena koli~ina denarja. Nave`ite stike z lokalnimi podjetji, da vidite, ~e bi vam bili pripravljeni sponzorirati projekt. V ta proces sku{ajte vklju~iti blagajnike v timu. <Besedilo>V zbiranje sredstev naj bodo vklju~eni vsi. Pomagajte mladim, da si zastavijo izvedljive cilje za zbiranje sredstev. Dejavnosti za zbiranje sredstev ponujajo veliko prilo`nosti za napredovanje do izobra`evalnih ciljev: sponzorirani pohodi, izdelava in prodaja koristnih predmetov, ~i{~enje in pleskanje hi{, zavijanje daril med prazniki, opravljanje nenavadnih del za lokalno podjetje

ORIENTACIJA

Kovax

Skica poti

Mogo~e bi ta ~lanek komu pri{el bolj prav pred ROT-om, a vendar bolje pozno kot nikoli. Znova se je namre~ pokazalo, da ravno ta izdelek povzro~a ekipam najve~ problemov. Glede na to, da je skica poti od vseh topografskih izdelkov vredna najve~ to~k, ob pravilni takti~ni pripravi pa ~asovno niti ni tako potratna, sem se odlo~il napisati nekaj prakti~nih nasvetov, ki vam bodo v kombinaciji s taborni{kim priro~nikom Orientacija in topografija pomagali do bolj{ega izdelka.

Preris

[e preden pridemo do prve od to~k, med katerimi ri{emo skico poti ali najkasneje prav na tej to~ki, si moramo pripraviti ogrodje skice. Risar ima ~as zato `e med jutranjim vrisovanjem in na vseh kontrolnih to~kah pred za~etkom same skico poti. Nekatere bolj izku{ene ekipe, ki uspejo uganiti kje bo proga potekala, si `e pred tekmovanjem kupijo ustrezno karto in jo v bli`nji fotokopirnici pove~ajo v merilo 1 : 12 500, v katerem se skica poti obi~ajno ri{e.

Najprej na izvorni karti pove`emo vse tri to~ke, med katerimi ri{emo skico, nato pa jih s pomo~jo {estila (dve razdalji in kot) prenesemo na skico. Ob tem ne smemo pozabiti na pove~avo v `eleno merilo. Sledi izbira, po kateri poti bomo {li in ki jo je potrebno prav tako prerisati. Na izvorni karti ozna~imo na poti, ki jo nameravamo prehoditi, zna~ilne to~ke (kri`i{~a, za~etke, konce in vmesne to~ke ovinkov). Od teh to~k nato z geotrikotnikom nari{emo pravokotnice do `e prej narisanih ~rt, ki povezujejo kontrolne to~ke. Sedaj lahko to~ke na poti ob primerni pove~avi razdalj, zaradi spremembe merila, prenesemo na skico. Na enak na~in prenesemo tudi druge pomembnej{e objekte s karte, za katere pri~akujemo, da so kljub starosti karte {e vedno prisotni na terenu, in plastnice. Na~eloma skico ri{emo pribli`no 100 m na vsako stran od na{e poti.

Pri prerisu je pomembno tudi, da objektov, ki niso v merilu karte, ne pove~ujemo. Ceste naj ostanejo enako {iroke kot na izvorni karti, prav tako naj svojo velikost obdr`ijo hi{e in ostale stavbe. Na ta na~in

na skici pridobimo precej prostora, ki ga potrebujemo za kasnej{o reambulacijo.

Vse kar ri{emo, razen prerisa kontrolnih to~k, ri{emo s tankimi komaj opaznimi ~rtami, saj bomo kasneje med ogledom poti morali nekatere objekte izbrisati ali zaradi manj generalizacije pri ve~jem merilu premakniti.

Reambulacija

Vris objektov, ki jih na karti ni, izbris tistih, ki jih na terenu ni ve~ in ostali popravki so vredni kar polovico vseh to~k, ki jih lahko dose`emo pri skici poti. Ravno pri reambulaciji pa ve~ina ekip izgubi najve~, saj ji posvetijo premalo pozornosti.

Pri reambulaciji naj sodeluje cela ekipa, ki naj risarja opozarja na spremembe na terenu. Ker v zadnjem ~asu vsaka ekipa dobi za na pot dve karti, to ne bi smel biti problem. Pri vrisu novih linijskih objektov si pomagamo s kompasom, ostale pa najla`je vri{emo po ob~utku. Vnesemo tudi spremembe gozdnih mej in reliefa, ~e jih opazimo. Glede na razgibanost terena pa se lahko tudi odlo~imo, da ekvidistanco pove~amo ali zmanj{amo., pomembno je le, da je relief nazorno prikazan. Ob vsem tem se pojavi na skici veliko {tevilo ~rt, zato je {e posebej pomembno, da so ~rte ~im tanj{e in na rahlo narisane.

Kon~na obdelava

^e je likovna oprema skice popolna in o~esu prijetna, si boste lahko pri ocenjevalcu skic priborili {e kak{no to~ko ve~, kot si jo za sam preris in reambulacijo zaslu`ite.

Skice se namre~ popravljajo primerjalno, zato se lahko lep{a a enako natan~na skica znajde pred manj dodelano tudi pri ocenjevanju prerisa ali reambulacije. Pri velikem {tevilu najrazli~nej{ih skic, ki gredo v primeru ROT-a ob pozni no~ni uri skozi ocenjeval~eve roke se je temu te`ko izogniti. Ko pot predvideno za skico poti prehodimo, imamo za zaklju~ek naloge ~as vse do cilja. Vse objekte, ki jih imamo na skici najprej pobarvamo z barvicami. Ve~je ploskve lahko tudi obrobimo z nekoliko temnej{o barvo. Barvamo ne`no, saj se sicer znotraj ploskev pojavijo mote~i vzorci. Izbor barv je sicer prepu{~en risarju, vendar je priporo~ljivo, da uporabljamo barve podobne tistim na topografski karti. Prav tako priporo~am uporabo topografskih znakov, kadar jih le poznamo. Vse neobi~ajne znake seveda pojasnimo v legendi. S kak{no manj obi~ajno barvo ozna~imo {e pot po kateri smo hodili.

Na skico napi{emo {e azimute in razdalje med to~kami, s karte pa preri{emo tudi koordinatni kri`, ob katerem seveda ozna~imo koordinate. En koordinatni kri` popolnoma zado{~a! Spodnji del skice zaseda legenda, v kateri naj bodo pojasnjeni vsi manj pogosti in na novo izmi{ljeni znaki. Pojasnjevanje najbolj pogostih topografskih znakov je popolnoma nepotrebno.

Na koncu na vrh lista napi{emo {e naslov skice, vrsto tekmovanja na katerem se je izdelovala in {ifro ekipe. Ob legendo pa sodijo {e podatki o risarju in ekvidistanca. Merilo in sever? Tisti ki ju niste na skico narisali `e na za~etku tvegate, da ju boste pred oddajo izdelka preprosto pozabili in ves trud bo zaman.

Ujeti v akciji …

Tabor ... {portne igre ... {tafeta ... tek ... napor ... nasmejani obrazi. Ob strani pa kopica ostalih tabore~ih, ki glasno navija in tako ustvarja vzdu{je pravega tekmovanja. Med njimi pa ti, s fotoaparatom v roki in `eljo ujeti vso to akcijo na film.

Fotografiranje aktivnosti lahko primerjamo s {portno ali akcijsko fotografijo. [portna fotografija sodi med zahtevnej{e, dober posnetek je namre~ odvisen od kupa nepredvidljivih razmer. Najzahtevnej{e pri {portni fotografiji je, da je situacija navadno nepredvidljiva in da nikoli ne vemo, kaj se bo v naslednjem hipu zgodilo. Temu nasprotna je na primer makro fotografija, saj se, pri fotografiranju npr. ro`e ali `u`elke, v naslednjih nekaj trenutkih najverjetneje ne bo zgodilo ni~ nenadnega in nepredvidljivega.

Druga te`ava te fotografije je, da moramo zaradi hitrosti dogajanja uporabljati ~im kraj{e ~ase fotografiranja, druga~e so fotografirane osebe, ki so se premikale, na fotografiji videti zamazane, saj je na fotografiji narisan celoten gib, ki so ga v dolo~enem ~asu naredili. To pa je lahko pri tak{ni fotografiji mote~e. Zato moramo uporabljati ~ase, ki so manj{i od 1/125 sekunde (ena stopetindvajsetinka sekunde). Profesionalni fotoaparati zato lahko naredijo posnetek celo v 1/4000 s in {e kraj{ih ~asih. Pri tako kratkem ~asu lahko zamrznemo {e tako hitro dogajanje.

S fotografiranjem s kraj{im ~asom pa obenem dobimo tudi manj{o globinsko ostrino. O tej smo pisali tudi `e pri portretni fotografiji. Tako se nam kaj lahko zgodi, da je na fotografiji oster le del slike, ostali del pa neoster. Ta efekt pa {e pove~a teleobjektiv. Pri tej fotografiji se namre~ pogosteje poslu`ujemo teleobjektiva, saj nam le-ta pomaga priti bli`e k dogajanju in tako ujeti pravo akcijo. [irokokotni objektivi se v {portni fotografiji le redko uporabljajo. Tudi na raznih {portnih prenosih lahko vidite fotoreporterje s velikimi (navadno belimi) teleobjektivi.

In kako si zdaj vse to zapomniti in konec koncev {e ujeti

~asu naredil.

pravi trenutek? Za za~etek je najbolje uporabiti program na fotoaparatu. Danes ima `e ve~ina fotoaparatov nekaj prednastavljenih programov, med njimi pa je skorajda obvezno tudi {portna fotografija. Le-ta je navadno prikazana s slikico teka~a med tekom. Tako za za~etek problem re{ite z nastavitvijo na "{portni program" in se posvetite "lovljenju" zanimivih trenutkov. Kasneje pa se kar pogumno lotite nastavitev sami. S tem se vam namre~ odpre nova mo`nost eksperimentiranja in izku{enj.

Kratek ~as osvetlitve je "zamrznil" kapljice blata v zraku, pravi trenutek pa je na fotografijo ujel zanimive izraze na obrazih tabornikov.

Tema~no vreme je podalj{alo ~as osvetlitve (1/60 s), zato je pri "{portniku" na fotografiji narisan celoten gib, ki ga je v tem

"Zamrznjena" akcija s proge pre`ivetja.

DNEVNIK U^ITELJA KITARE

Ubiranje

Naboj, 3. oktober 2004, nekje proti jutru

Saj sploh ne morem verjeti. Pred manj kot enim tednom se mi je na samem koncu Istre zdelo, da bolje ne bo nikoli. Pa nisem imel v mislih ki~astega son~nega zahoda, mavrice in delfinov, pa~ pa petja ob kitari. @e terco pri nas ~lovek redko sli{i, troglasje pa …je na `alost prava eksotika. No, pa mi ni bilo treba dolgo ~akati. Ko se je na Naboju po ve~erni toaleti s {~etko v roki ve~ina `e spravila v spalno vre~o, ko je hrup potihnil, se je spet zasli{alo blago ve~glasje iz taborni{kih grl. In to se vse pogosteje dogaja - morda so krive Du{ene bu~ke ali pa moja prebujena u{esa, ampak zadnje ~ase je ob tabornih ognjih vse pogosteje sli{ati lepe in ubrane glasove.

Upam da tako, kakor zori na{e petje, zori tudi va{e kitarsko znanje. [umenja je vse manj, prijemi ~vrsti, roka ne popu{~a ve~ zaradi bole~ine. Danes si bomo pogledali nekaj osnovnih na~inov ubiranja akordov, nau~ili pa se bomo {e branja tablatur.

Doslej smo `e videli, da je zapis akordov preprost. Imamo omejen nabor znakov, vsaka ~rka pomeni dolo~en prijem na kitari. Zamenjavo akordov v pesmi nam dolo~a polo`aj akorda nad besedilom. Ob takem zapisu je igralcu prepu{~en ritem, dinamika, na~in prijemanja posameznih akordov, na~in igranja posameznih akordov, druge posebnosti, ipd. Nepregledno mno`ico podatkov te`ko zapi{emo s ~rkami in {tevilkami, pa~ pa zanjo obstaja "matrica" - notni zapis. Branje takega zapisa je lahko za za~etnika precej naporno, saj je treba de{ifrirati mno`ico informacij. Vaja seveda dela mojstra in zato je vajenemu kitaristu la`je igrati po notnem zapisu kot po tablaturah.

dolo~ajo prstni red desne roke, rimske {tevilke dolo~ajo lego leve roke, simbol mf in simbol na njegovi levi dolo~ata dinamiko (glasnost) …

Tablature so alternativen zapis glasbe za kitaro ali kak{en drug in{trument s strunami. Informacije v tablaturah so okle{~ene, zaradi ~esar jih je la`je brati, je pa zato manjkajo~e podatke potrebno nadomestiti s poslu{anjem skladbice. Pomembno je tudi, da je tablature la`je izdelati in la`je posredovati (predvsem prek interneta).

Komentar: Notni zapis iz skladbe za klasi~no kitaro. Oblika in polo`aj note dolo~ata vi{ino in trajanje, {tevilke nad/ pod notami dolo~ajo prste leve roke, ~rke nad/pod notami

Komentar: Tablature namesto petih vsebujejo {est ~rt, od katerih vsaka ponazarja eno struno na kitari. Obi~ajno si od spodaj navzgor sledijo v obratnem vrstnem redu kot na kitari, spodnja ~rta namre~ obi~ajno ponazarja basovsko struno E. [tevilke v notnem ~rtovju ponazarjajo polje, na katerem moramo prijeti dolo~eno struno, da dobimo `eleni ton. Kvalitetnej{e tablature vsebujejo {e informacije, zna~ilne za kitaro v modernih skladbicah, kot so "zvijanje" tonov, vezave, ipd.

Z novim znanjem si lahko ogledamo nekaj osnovnih na~inov kitarske spremljave s pomo~jo ubiranja. Ubiranja se ni te`ko nau~iti, lahko pa pri zahtevnej{ih skladbicah postane nekoliko bolj komplicirano in se ga je tam la`je nau~iti "po ob~utku" kot iz tablatur.

Komentar: Zgornji na~in je precej univerzalen in upraben za skladbice, pisane v 4/4 taktu. Basovski ton (1. in 5.) igramo s palcem, ostale pa po vrsti s kazalcem, sredincem in prstancem. Prvi bas igramo poudarjeno, drugi bas pa v~asih (odvisno od skladbe) igramo manj mo~no, lahko ga tudi izpustimo. Primerne skladbice - Dviga plamen, Jaz sem pa danes de`urni, Adijo knapi, Blowing in the wind, Prva ljubav ...

Klemen Kenda - Bubi

Komentar: Tudi ta na~in je primeren za skladbice v 4/4 taktu. Lahko ga igramo ob zgoraj omenjenih pesmih, zelo je primeren tudi za po~asne, molovske skladbe, npr.: Bile~anka, Neki novi klinci, Poslednji vlak …

NA TABOR

[vedska taborni{ka

Prevod: Ivo [tajdohar

G C a

Kot vedno kadar nam zagori

D D 7 G ob ognju zbrani smo vsi.

G C a

[e preden kdo kaj spregovori, D D 7 G naj pesem zadoni.

G C Na tabor, na tabor,

Komentar: V 3/4 taktu (val~ek), je zanimivo ubiranje, prikazano na tej sliki. Uporablja ga npr. Leonard Cohen v nekaterih svojih najbolj znanih skladbah: Chelse Hotel #2, Famous Blue Raincoat, ipd. Ta na~in spremljave je primeren tudi za objavljeno taborni{ko pesmico "Na tabor" ali pa za Logorske no~i, In{truktorsko balado …

D D 7 G na tabor gremo mi.

G C Na tabor, na tabor, D D 7 G na tabor do konca dni.

Komentar: 2/4 takt (pa tudi 4/4) ponuja zanimiv na~in spremljave v ritmu kora~nice. Primeren je npr. za skladbe Bor do bora, Himna M^, Na{a kora~nica, Na{ tabor je en klump, Katju{a. Za~etnik je pri menjavi akordov obi~ajno zmeden, katere basovske strune je potrebno igrati in v kak{nem zaporedju. Vedno na basu najprej zaigramo nosilno struno (za C dur je to peta struna, kjer igramo ton C, za E dur je to {esta struna, kjer igramo ton E, ipd.), drugi bas ponavadi igramo na vi{ji struni (za Cdur na 4. in za E dur na 5.), izjemoma v~asih tudi na ni`ji (npr. ~e igramo D dur, kjer je nosilni basovski ton na 4. struni, igramo drugi bas na 5. struni, kjer je ton A).

http://pesmarica.rutka.net/mp3/ omkring.mp3.

Vse, ki poznate nove ali stare in neznane taborni{ke pesmi in bi jih bili pripravljeni deliti z drugimi, vabim k sodelovanju. Oglasite se na e-naslov bubi@rutka.net.

MP3 ROT komada, katerega besedilo in akorde smo objavili v prej{nji {tevilki revije Tabor, lahko najdete na naslovu http://rot.rutka.net/ROTkomad.mp3.

Ob obisku {vedskega kralja Gustava v Sloveniji, je me{ani pevski zbor~ek ~lanov ZTS (Ra{i{ki rod) in ZSKSS (Steg Ljubljana 3) na sprejemu na gradu zapel {vedsko taborni{ko pesem. Posnetek {vedske verzije najdete na

IZLETI V NARAVO

Javorjev vrh

Ur{ka in Andrej Stritar

Mimo sv. Jakoba do prve vzpetine v vzno`ju visokih gora

Hudi~ev bor{t

Morda najbolj vpadljiva posebnost gora nad Preddvorom je Hudi~ev bor{t, osamljen gozd v pobo~jih Zaplate, sosede Javorjevega vrha. Nenavadna je njegova pravokotna oblika na sicer travnatem pobo~ju. Ljudsko izro~ilo pravi, da sta se o lastni{tvu bukev neko~ prepirala dva kmeta. Naveli~an dolgega in mu~nega prepira je eden od njiju izjavil, naj drevje kar hudi~ vzame. Pono~i je vrag res pri{el in si nalo`il gozd na ple~a. Ob zori pa so pri sv. Jakobu pozvonili, peklen{~ek je izgubil svojo mo~ in izpustil svoje breme na pobo~ju Zaplate.

Vi{ina izhodi{~a:478 m

Vi{ina: 1435 m

Vi{inska razlika:960 m

Danes vas vabimo v pobo~ja, ki bi jim lahko rekli tudi "kranjska [marna gora". Prebivalci Kranja in njegove okolice namre~ zahajajo na sv. Jakoba nad Preddvorom tako radi, kot Ljubljan~ani na [marno goro. Poleg lepega razgleda na gorenjsko kotlino in slikovite cerkvice sv. Jakoba, nas tam gori pri~akata {e dve planinski postojanki, ko~a Iskra in Francijeva ko~a.

Ker pa v gore ne zahajamo le zaradi prijetnih postojank, predlagava nadaljevanje vzpona po gozdnatem slemenu

proti Javorjevem vrhu. Na{ cilj je prva izrazita vzpetina v dolgem gorskem hrbtu, ki se nadaljuje proti vi{jemu Srednjemu vrhu in {e naprej proti o~aku Stor`i~u. Na vrhu nas bo pri~akala vpisna skrinjica, razgled pa se nam bo raz{iril na lepotce Kamni{kih Alp v na{i bli`ini. Pred nami stojijo Grintavec, Ko~na, pa tudi pobo~ja {irokega Kal{kega Grebena, ki se nadaljujejo v bolj znane strmine smu~arskega Krvavca. Iznad bli`njega Hudi~evega bor{ta se z nami spogleduje {pi~asti Stor`i~. Proti jugu pa nam pogled odplava ~ez {irna prostranstva osrednje Slovenije proti goram blizu morja vse

tja do piramidastega Sne`nika.

Izhodi{~e

Izlet za~nemo v Preddvoru, ki le`i ob cesti iz Kranja proti Jezerskemu.

Vzpon

Markirana pot se za~ne pri veliki informativni tabli pri turisti~ni agenciji. Vodi nas mimo gostilne ob jezeru ~ez most ob Bistrici in desno med sadovnjaki po cesti do konca. Oznakam sledimo in se zlo`no dvigujemo skozi gozd. V dobri uri smo pri cerkvi sv. Jakoba, kjer sta v bli`ini ko~a Iskra in Francijeva ko~a.

Javorjev vrh, prva izrazitav zpetina v dolgem slemenu.

Za cerkvijo se po greben~ku malo spustimo, potem pa zlo`no nadaljujemo po severnih pobo~jih Poto{ke gore. Markacije nas privedejo do sedla pred Javorjevim vrhom, kjer se desno navzdol odcepi pot k Domu ^em{enik. Le nekaj minut naprej smo spet na razpotju, kjer izberemo desno stezo. Po njej v dvajsetih minutah po precej strmem terenu dose`emo Javorjev vrh.

Vrnitev

Vrnemo se lahko po isti poti. ^e imamo dovolj mo~i v nogah, lahko izlet nadaljujemo do precej vi{jega in zahtevnej{ega Srednjega vrha. ^e pa smo se odlo~ili za povratek, priporo~ava manj{i, a prijeten ovinek do gozdnate Poto{ke gore, in nato nazaj po ozna~eni poti v dolino.

Nevarnosti

Na poti ni zahtevnej{ih mest, saj poteka ve~ino ~asa po markirani stezi skozi gozd. Paziti je treba, da nam ne spodrsne na {tevilnih koreninah ali vla`ni zemlji na poti. Zadnji vzpon na vrh je precej strm in pogosto tudi spolzek.

Najprimernej{i letni ~asi

Primerno v vseh letnih ~asih, tudi pozimi, kadar razmere niso izredno slabe (veliko snega, poledica ipd.)

^asi

Preddvor-Sv. Jakob1.15-1.30 ure

Sv. Jakob-Javorjev vrh1.15-1.30 ure

Povratek1.30-2 uri

Skupaj:5-6 ur

Zemljevida:

Stor`i~ in Ko{uta, 1 : 25 000. PZS (do sv. Jakoba)

Kamni{ko-Savinjske Alpe, 1 : 50.000, PZS (od sv. Jakoba)

Vrh je dostopen tudi v snegu.

Vla`ni gozdovi jeseni.

Na goznadem kri`potju pod Javorjevim vrhom.

ASTRONOMIJA Primo`

Zgodovina astronomije - vse do danes

Do leta 1781 smo poznali le pet planetov, ki poleg Zemlje kro`ijo okoli na{ega Sonca (Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn). S Soncem in Luno torej sedem pomembnih "planetov", ki po mnenju astrologov vplivajo na na{o usodo. Sedem je vedno veljalo za misti~no {tevilo in nih~e ni pri~akoval, da bomo kdaj odkrili za Saturnom {e kak{en planet.

William Herschel (1738 - 1822) je pri risanju zvezdne karte opazil drobno

svetlo plo{~ico v ozvezdju Dvoj~kov, ki je iz no~i v no~ spreminjala lego. Najprej je mislil, da gre za komet, vendar je izra~un pokazal, da je v resnici odkril planet, ki je {e bolj oddaljen kot Saturn. Planet so poimenovali Uran. Vendar so se `e v nekaj letih pojavile nenavadne

te`ave. Uran je namre~ stalno uhajal z izra~unane poti. Kot da bi neko telo z gravitacijo stalno vplivalo na njegovo tirnico. Francoski matematik Urbain

Laverrier (1811 - 1875) in angle{ki astronom John Couch Adams (18191892) sta se lotila ra~unanja lege neznanega planeta. Laverrier je poslal svoje rezultate berlinskemu observatoriju, kjer sta leta 1846 astronoma Johann

Galle (1812 - 1910) in Henrich d'Arrest (1822 - 1875) planet zlahka odkrila skoraj natan~no tam, kjer ga je Laverrier napovedal. Tudi Adams je svoje izra~une uspe{no kon~al, vendar jih zaradi nesporazuma s kraljevim astronomom Airyjem (1801 - 1892) ni mogel dovolj hitro preveriti. Danes {tejemo Adamsa in Leverriera za soodkritelja Neptuna. To odkritje je dobesedno "razdra`ilo" astronome. Domnevali so, da mora biti {e nekaj, kar moti tirnici Urana in Neptuna. Med njimi je bil tudi Parcival Lowell (1855 - 1916), ki je izra~unal polo`aj domnevnega planeta, in so ga v njegovem observatoriju v Arizoni leta 1930 tudi zares odkrili. Sam odkritja ni do~akal, planet pa so imenovali Pluton. Kasnej{a potrditev, da je Pluton premajhen, da bi lahko bistveno vplival na sosednja planeta je kazala na to, da so Pluton pravzaprav odkrili naklju~no. Kaj moti gibanje

Urana in Neptuna pa {e do danes ne moremo zadovoljivo razlo`iti.

Astronomija je vse bolj in bolj prodirala v skrivnosti Vesolja. Ni se ve~ ukvarjala samo z ra~unanjem polo`ajev planetov (za potrebe astrologov).

Zvezdne karte so postajale vse bolj natan~ne. Nau~ili smo se meriti razdalje do zvezd, celo do bli`njih galaksij. Einsteinova potrditev, da ima svetloba kon~no hitrost nam govori, da ko gle-

damo v globino Vesolja, hkrati gledamo tudi v zgodovino. Fizika nam je z razlago Dopplerjevega pojava pokazala, da se Vesolje {iri in odprla mo`nosti, kako videti {e dlje. S sodobnimi radijskimi teleskopi vidimo prakti~no do "roba" Vesolja, namre~ tako dale~ v zgodovino, da prakti~no opazujemo odmev njegovega nastanka, tako imenovanega "Velikega Poka". Odkrili smo, da je iz barve, velikosti in svetlosti zvezd mo~ napovedati njihovo usodo. Kvantna fizika pa nam ponuja mo`nost, da iz barve zvezd lahko tudi razberemo, kateri kemijski elementi jih sestavljajo.

V 20. stoletju se je s hladno vojno rodila tudi astronavtika. Cilj je bil znan. Kdo bo prvi stopil na Luno - Rusi ali Ameri~ani. Rusi so dolgo vodili "dirko", a na koncu so le zmagali Ameri~ani. Neil Armstrong je bil prvi ~lovek, ki je stopil na kak{no drugo nebesno telo. Njegov znani stavek "To je majhen korak za ~loveka, toda velik skok za ~love{tvo" je odmeval po vseh svetovnih medijih v poletnem jutru 21. julija 1969. In lepo vas prosim, tiste, ki pi{ete rubrike "na dana{nji dan" … Za nas, ki `ivimo v Evropi je obletnica 21. julij in ne 20. julij. Sicer globok priklon Ameri~anom, ampak oni so {e vedno vsaj 6 ur za nami!

Program osvajanja Vesolja se s tem

Kako dale~ je na{ dom …

ni ustavil. Velik uspeh so dosegle vesoljske sonde: Mariner, Pioneer 1, 2 in Voyager 1, 2, ki so poletele mimo Marsa, Jupitra, slednja celo mimo Urana in Neptuna, ter poslale prve posnetke planetov od blizu. Na ta na~in so bile odkrite mnoge nove lune, delujo~i vulkani in celo topli vodni vrelci na drugih svetovih. Zgrajene so bile prve vesoljske postaje, okoli Zemlje pa kro`i vedno ve~ satelitov. Motivi so ve~inoma voja{ki in ne znanstveni. NASA, najve~ja svetovna vesoljska organizacija, je finan~no v celoti podprta s strani ameri{kega voja{kega aparata, in koli~ina denarja, ki je namenjena za raziskovanje Vesolja, je v najve~ji meri odvisna od prepri~ljivosti znanstvenikov, da bodo odkritja v veliki meri uporabna tudi za voja{ke namene. Vesoljske raziskave sta v zadnjem ~asu v veliki meri ohromila izguba vesoljskih raketoplanov Challenger in Columbia ter pretok denarja v voja{ke operacije v Afganistanu in Iraku. Vpra{anje je, kak{no usodo bo do~akal najbolj znani vesoljski teleskop Hubble, za katerega vzdr`evanje menda ni denarja. Ameri{ki vesoljski raziskovalni program je sicer v zadnjem ~asu opogumil uspe{en pristanek dveh robotov na Marsu, ki pa imata kar nekaj te`av. No, ravno tehnika pristanka, s katero so se Ameri~ani najbolj hvalili pa je ruska zamisel, stara 30 let …

LUNINE MENE

Zadnji

MODRA MISEL

Naj te ne bo strah, ~e napreduje{ po~asi; boj se le, da ne obstane{. (Kitajski pregovor)

Venera in Jupiter na jutranjem nebu tesno skupaj

Dne 5. 11. bosta na vzhodnem jutranjem nebu vidna Venera in Jupiter

tesno skupaj (konjunkcija). To je izvrstna prilo`nost za vse tiste navdu{ence, ki planetov {e niso gledali "v `ivo" - pa tudi za ostale, saj ne gre ravno za pogost pojav. Venera bo svetlej{a in bo levo, Jupiter pa desno. Oba planeta bo 9. 11. (Jupitra) in 10. 11. (Venero) prekrila skorajda temna Luna (dva dni pred Mlajem). Prekritja (okultaciji) pri nas na `alost ne bosta vidna, na internetu pa boste prav gotovo lahko na{li posnetke.

je zaradi svoje lokacije v vesolju najsposobnej{i opti~ni teleskop - {e zdale~ pa ni najve~ji …

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1.11.

Vzhod: 06:431. 12.Vzhod: 07:24

Zahod: 16:48Zahod: 16:18

15.11. Vzhod: 07:0315. 12.Vzhod: 07:37

Zahod: 16:30Zahod: 16:17

Teleskop Hubble

Najve~ji radijski teleskop na svetu se nahaja v Novi Mehiki in ga sestavlja 27 paraboli~nih anten - vsaka od njih meri 25 m v premeru …

PREDSTAVITVE RODOV

Podgorski rod

Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: 1976

Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je vasi Kute`evo, Trb~ane, Podgraje, Zabi~e [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo ~lanov: 47

Struktura: Struktura: Struktura: Struktura: 1 vod M^, 1 vod GG, klub PP, klub gr~

Najbolj zagrizen tabornik: Najbolj zagrizen Najbolj Marko [ajn; Kute`evo 61, Tel. 031 227 803, e-mail: msajn@ email.si

Simbolika rodovega imena

Rod je dobil ime po Podgori - dolini, v kateri se nahajajo in iz katere so ~lani rodu. Dolina le`i pod robom Sne`ni{ke planote in tako imamo okoli sebe same hribe (staroselci so jih poimenovali gore). Najvi{ji hrib Kozlek in reka Reka, ki te~e skozi dolino, sta dobila mesto tudi v na{itku rodu.

Enolon~nica s {~irom

Potrebujemo: 80 dag {~irovih listov, 15 dag slanine, 1 dcl mleka, 1 ~ebulo, 1 `lico olja, 50 kom pol`kov (testenine), sol, poper.

Dobro oprane mlade {~irove liste prekuhamo v vreli vodi. Kuhamo jih 10 minut. Jih precedimo, vode ne zavr`emo. V segreto olje damo drobno narezano ~ebulo, na drobne kocke narezano slanino. Slanino na ~ebuli pra`imo tako dolgo, da se stopi. Prekuhane liste {~ira na drobno nare`emo, prelijemo z mlekom, dodamo vodo, v kateri so se listi {~ira kuhali ter prepra`eno slanino. Pustimo, da se malo ukuha. Ko za~ne vreti, dodamo {e pol`ke, da se do mehkega skuhajo. Na koncu posolimo, popopramo in pojemo {e toplo.

Srhodlakavi {~ir

(Amarantus retroflexus L.)

Omaka s {~irom in sirom

Potrebujemo: 60 dag {~irovih listov, 5 `lic olja, 1 ~ebulo, strok ~esna, 3 dcl kisle smetane, 10 dag sira gorgonzole, sol, poper.

Mlade {~irove liste operemo in jih kuhamo dokler se ne zmeh~ajo. Odcedimo jih in postavimo na toplo. Na vro~em olju prepra`imo na drobno narezano ~ebulo in ~esen, prilijemo kislo smetano in kuhamo na majhnem ognju, da se omaka zgosti. Nato dodamo na kocke narezan sir. Kuhamo tako dolgo, da se sir raztopi. Omako posolimo, popopramo in prelijemo ~ez {~irove liste. Omako ponudimo zraven kuhanega krompirja.

Omleta s {~irom

Potrebujemo: ½ kg {~irovih listov, 5 dag suhe slanine, 1 ~ebulo, 1 strok ~esna, 4 jajca, 2 `lici olja, sol in poper.

O~i{~ene {~irove liste prekuhamo v vreli vodi. Slanino nare`emo na kocke. ^ebulo nare`emo na kolute in jo skupaj s kockami slanine prepra`imo na vro~em olju. Dodamo na drobno narezane in prekuhane {~irove liste, strt ~esen, popopramo in posolimo. Jajca stepemo. V dobljeno dodamo stepena jajca in pe~emo tako dolgo, da se jajca zape~ejo. Ko je omleta pe~ena, jo {e toplo ponudimo.

KOMBINACIJE

Ale{ in Lea

Kombinacije s taborni{kim krojem

Ena izmed najve~jih pomanjkljivosti razli~nih sodobnih mo{kih (tudi `enskih) revij, ki svetujejo kaj in kako oble~i, je, da pozabijo pripomniti, da smo ljudje razli~ni. Razli~nih postav, razli~nih modnih okusov, razli~nih temperamentov. Zato je izredno te`ko ponujati univerzalne kombinacije obla~il. In to~no to (pre)pogosto po~nejo. [e vedno velja, da ~e ho~emo denarnico obvarovati nepotrebnih izdatkov, moramo za vsak kos obla~ila vedeti k ~emu ga bomo kombinirali in za kak{no prilo`nost ga bomo oblekli. Tako se bomo po~utili samozavestno in izognili morebitnim posmehljivim pogledom. Kot re~eno, univerzalni nasveti so pogosto dvorezen me~, toda za spremembo ponujava nekaj uporabnih nasvetov. Uporabnost: za vse, ne glede na starost. ^im ve~krat, tem bolje.

Na taborni{kih akcijah hitro opazimo kombinacije pe{~eno-rjavih taborni{kih srajc (t.i. taborni{kega kroja) z belo majico (T-shirt), oble~eno pod srajco. Spominjajo nas na igralca priljubljene ameri{ke nadaljevanke JAG, Harmona Rabba. Vendar pa ne glede na dejstvo, da je tovrstno kombinacijo srajce z majico nosil junak hollywoodske nadaljevanke, izbor obla~il ni posre~en. Posmehljivim pogledom deklet se boste izognili, ~e boste pod srajco oblekli belo spodnjo majico. Razlog: spodnja majica ne "gleda" izpod srajce kot npr. T-shirt. Bela spodnja majica je ustreznej{a od ~rne spodnje majice, saj se barvno lep{e prilega pe{~eno-rjavi srajci kot ~rna.

Verjetno najpogostej{a kombinacija taborni{ke srajce s hla~ami. Barvni odtenek taborni{ke srajce se dokaj dobro ujema z modro barvo jeansa. Paziti je potrebno na izbor modela kavbojk, ki morajo biti ravnega kroja ali na trapez, nikakor pa ne "na koren~ek". Zaradi {irine hla~nic na dol`ini je potrebno paziti tudi na dol`ino hla~, ki morajo biti dovolj dolge, sicer pa raj{i predolge kot prekratke. T.i. trapez hla~e resda nekaj ~asa ne bodo ve~ v modi, so pa {e vedno rado viden del garderobe.

Nasvet za tople dni … Sebastjan Cimeroti~, priljubljeni ljubljanski nogometa{ in slovenski reprezentant je

javnosti ve~krat povedal, da mo{ki in bele nogavice v 21. stoletju pa~ ne gredo skupaj. No, ja, le izjemoma v ustrezni barvni kombinaciji {portnih obla~il gre tudi to. Za pojasnilo, potrebno je lo~iti {portne kombinacije, ki so namenjene {portni aktivnosti, prostemu ~asu, delu ali drugim prilo`nostim. Druga~e pa se, kolikor se le da, izognite kratkim hla~am (ne glede na njihovo barvo in obliko) v kombinaciji z nogavicami. ^e pa jih `e nadenete, jih spodvihajte ~im ni`je (torej tudi oblecite ~im kraj{e, {e najbolj{e t.i. nevidne nogavice), in jih nikakor ne vlecite do sredine spodnjega dela nog, ali celo do ko-

len, kot ste morda navajeni videti pri nogometa{ih.

~rne barve. Kot `e povedano, brez nogavic! Izognite se vsem "zaprtim" {portnim copatom, elegantnej{im ~evljem, ali ~e gremo v skrajnosti, sme{nim obuvalom otro{kega izgleda, ki so {e posebej priljubljena pri starej{ih ljudeh.

Tokrat smo {li do skrajnosti. Naj povzameva misli deklet ob pogledu na neverjetno kombinacijo … Le kaj je vzrok za tak{no neverjetno kombinacijo? Morda skrivanje grozno neurejenih stopal, ~rnih nohtov in prstov? Le predstavljajte si "cvretje" nog v ujetem smradu in znoju.

Rutke razli~nih barv resda vse najbolj ne ustrezajo osnovni barvni kombinaciji srajce in hla~, vendar pa uniforma simbolizira pripadnost skupini. Rutke ozna~ujejo razli~ne starostne skupine, zato jih nosite ne glede na to, kako se barvno ujemajo s srajco in hla~ami. Ne pozabite, rutka je simbol taborni{tva!

Omenili smo, da ~e `e oble~ete kratke hla~e, recite raje nogavicam "ne". Vendar se samoumevno pojavi vpra{anje, kaj obuti. K taborni{kim kratkim zelenim hla~am resda zelo te`ko najdemo ustrezno kombinacijo. [e najbolj{e bodo tabornikom ponarodele t.i. tevice, po mo`nosti rjave ali

VOZLI Ajda Miha Eder

Napenjalni vozli

Pri bivakih, vrvnih mostovih, vrtiljaku in {e marsikje uporabljamonapenjalne vozle. Tokrat bomo podrobneje pogledali dva; napenjalni vozel, ki ga uporabljamo na mnogoboju in Holandski napenjalni vozel. Napenjalni vozel naredimo tako, da vrv napeljemo okoli sidri{~a-klina (ta del vrvi bomo imenovali glavni del, ki mora biti vedno iztegnjen) nato vodimo konec vrvi okoli napete vrvi in skozi luknjo, ki je nastala.

Naredili smo pol vozel. To ponovimo {e trikrat. ^etrti~ pa ne naredimo razmaka med vozli. S tem smo naredili vrzni vozel in smo zaklju~ili na{ napenjalni vozel.

Kadar ga `elimo napeti moramo potegniti za vrv, ki je ravna in vodi do klina, nato pa premaknemo dva pol vozla in vrzni vozel po napeti vrvi navzgor. Kadar `elimo popustiti napenjalni vozel, naredimo v obratnem vrstnem redu.

Po pravilih na mnogoboju mora imeti vozel napeto glavno vrv, vsaj tri zanke, zadnji vozel mora biti vrzni ali kavbojski.

+hitro ga lahko napne{ ali zrahlja{

+hitro ga naredimo

-~e glavna vrv ve~krat niha, se zrahlja

Holandski vozel za~nemo tako, da najprej naredimo dva polvozla, ki sta med seboj na razdalji vsaj 0,5 m. Nato vodimo vrv okoli klina do zgornje zanke, skozi katero gremo od zgoraj in nato {e skozi spodnjo zanko. Vozel je zelo primeren za napenjanje ve~je sile, saj je sestavljen kot {kripec. Pol vozla pa poskrbita za trenje ki prepre~uje popu{~anje vozla.

+napenjanje z manj{o silo

-popu{~anje vozla je skoraj nemogo~e

Tema: Kam na vodov/dru`inski izlet?

Situacija: Vodov sestanek

Sodelujejo: ^lani enega ali ve~ vodov Namen: ^lani voda aktivno sodelujejo pri soustvarjanju vodovega/dru`inskega programa, s tem, da se skupaj odlo~ijo, kam bi radi {li na izlet.

Metoda: Bren~e~a skupina

Metoda Bren~e~a skupina je zelo podobna metodi Brainstorming (mo`ganska nevihta), le da delo poteka v manj{ih skupinah in da je ~as omejen. Metoda je namenjena GG-jem, PP-jem in gr~am. Udele`enci se razdelijo na manj{e skupine (od 3 do 5 ~lanov v vsaki). Vodja dolo~i temo in ~as (od 3 do 5 minut, odvisno od teme), ki ga imajo, da o tej temi delijo in pridobijo ~imve~ idej (ideje ni potrebno razdelati, pomembno je, da se spomnijo ~imve~ razli~nih). Te napi{ejo na kos papirja in jih nato delijo z ostalimi skupinami. Kot rezultat lahko dobimo seznam idej oz. "destinacij" za izlet. Glede kon~ne odlo~itve lahko ~lani voda glasujejo tako, da se odlo~ijo za eno ali dve ideji, kateri "dajo svoj glas". Tista ideja, ki je dobila najve~ glasov, zmaga.

Taborniki br` v grmovje Iz

Te`ko je re~i, koliko opazni smo bili taborniki na leto{nji [tudentski areni, kjer se je s svojo stojnico predstavila Zveza tabornikov Slovenije. Zagotovo nas je veliko {tudentov in {tudentk opazilo zaradi nove kolekcije propagandnega materiala. Pozornost so privlekli predvsem kondomi v zeleni embala`i z napisom "Scouts do it in the bush" (v prostem prevodu: Skavti/taborniki to po~nejo v grmovju).

Kak{ni so bili odzivi na to domiselno strategijo, si preberite v prepisih zvo~nih zapisov, ki so jih zbrali vedno budni agenti ^rne luknje.

Tabornik Tabornik Tabornik: @ivijo! Vse, kar `eli{ izvedeti o tabornikih, je v tem kompletu. Izvoli.

Obiskovalka Obiskovalka: Hvala. Zlo`enka Kaj je skavtstvo ... Razglednica ... Zakaj pa kondom?

Tabornik Tabornik Tabornik: Zakaj pa ne?

Obiskovalka Obiskovalka Obiskovalka: Mislim, kaj ima to opraviti s taborni{tvom?

Tabornik Tabornik Tabornik: Vse! To izra`a pravi taborni{ki duh.

Obiskovalka Obiskovalka Obiskovalka: Varen seks?

Tabornik Tabornik Tabornik: Pravzaprav imam v mislih bolj geslo ustanovitelja skavtstva Baden-Powella: "Bodi pripravljen!"

Obiskovalka Obiskovalka: In ~e spodleti? Saj ve{, 100-odstotne za{~ite ni.

Tabornik Tabornik Tabornik: Ne skrbi. Ima{ v kompletu tudi eno prijavnico ...

Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec: Zakaj pa imate to okoli vratu?

Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica: A rutico misli{?

Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec: Ja.

Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica: Z njimi izkazujemo svojo starost.

Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec: S {tevilom vozlov na njih?

Tabornica Tabornica Tabornica: Ne, z razli~nimi barvami. Murni, ki so

najmlaj{i, imajo rumene, medvedki in ~ebelice rde~e, sledijo zelene, modre in viola. Koliko si ti star?

Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec: 19.

Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica: Ti bi kot popotnik imel modro, na primer.

Obiskovalec Obiskovalec: Aha, hvala.

nezaupnih

Tabornica Tabornica Tabornica: Izvoli {e nekaj o nas in majhno darilce. Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec: Hvala ... Scouts do it in the bush ... Torej tudi to po~nete taborniki?

Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica: Seveda. Kot vsi.

Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec: Samo si mi dala napa~nega. Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica: Prosim?!

Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec: Rde~e barve je.

Tabornica Tabornica: Ja??

Obiskovalec Obiskovalec Obiskovalec: Nisem medvedek ...

Tabornik Tabornik Tabornik: No, saj je kar dobra fora - kondom v "Scouts do it in the bush" embala`i. Ampak kaj je v ozadju tega?

Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica: O~itno se je nekdo v evforiji NaBoja le odlo~il preiti od besed k dejanjem.

Tabornik Tabornik Tabornik: To `e. Ampak s tem tudi omejujemo ~lanstvo.

Tako poberemo manj ~lanarin ...

Tabornica Tabornica Tabornica: Mogo~e gre pa za nekaj povsem drugega. Obris novega programa za PP?

Tabornik Tabornik: Jaz bi to na vsak na~in raz{iril tudi na gr~e. Bi takoj imeli ve~ aktivnih gr~.

Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica: Se strinjam. Ampak program mora biti stopnjevalen. Kaj potem z M^ in GG?

Tabornik Tabornik Tabornik: No, ta program `e imamo. Samo pomisli: rim{im-{im ... Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica: Kaj pa zahteve za prvi, drugi, tretji vozel?

Tabornik Tabornik: Malenkost! Zdaj se za drugi vozel zahteva prehojenih 40 km, za tretji pa 100. Malo se priredi, pa je.

Tabornica Tabornica Tabornica: Verjetno bi res {lo. Ne razumem pa {tosa z grmovjem (bush , op. p.). Zakaj ravno grmovje? Zakaj ne raje {otor?

Tabornik Tabornik Tabornik: Saj ve{ - nazaj k naravi in te finte.

Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica Tabornica: Torej bi lahko v sklopu te akcije taborniki v svojih krajih zasadili nekaj grmov. Tako bi izbolj{ali podobo kraja in pridobili podporo skupnosti.

Tabornik Tabornik Tabornik: Ja, pa tudi prostor za izvajanje novega "programa" bi pridobili ...

FACA

Maru{a

Ba{a, foto Meti in

Vi~o

"^okolatnu `jnska teljta"

Polona (bolj znana kot Vida), Vesna, Anja in Nina so ekipa 406 in zmagovalke leto{njega ROT-a v kategoriji gr~ic. Dve ppjki, ki sta se tega tekmovanja letos udele`ili prvi~ ter dve izku{eni gr~ici, na ROT-u `e skoraj veteranki. Skupaj so "^okolatnu `jnska teljta", aktivne tabornice v Rodu sne`ni{kih ru{evcev Ilirska Bistrica in {e marsikaj …

je pomembno to, da smo se imele fajn. O zmagi smo se pa le {alile, saj smo do letos osvojile 3., in lani 2. mesto, pa se nam je zdelo 1. mesto logi~no nadaljevanje pohoda ☺."

ANJA: "ROT-a sem se letos udele`ila prvi~, ~isto nepri~akovano, zato je bil {e toliko bolj zanimiv. V{e~ mi je bilo predvsem to, ker je tako "na{ponan"ves ~as si nekaj po~el. In najbolj mi je v{e~, ko pride{ ves "crknjen" s proge in mora{ postaviti bivak, ognji{~e in skuhati gola`. In ravno v tem je ~ar - da zbere{ {e tiste zadnje mo~i in {e to naredi{.

Koliko ~asa ste pri tabornikih in kaj Koliko ste pri tabornikih in kaj in kaj po~nete v rodu? po~nete v rodu? po~nete v rodu? po~nete v rodu?

VIDA: "Pri tabornikih sem precej dlje, kot so moje so-tekmovalke sploh stare. ^lanarino pla~ujem `e od leta 1980, ko so moji star{i spomladi prvi~ nalepili nalepko v mojo prvo taborni{ko knji`ico. Letos v rodu prvi~ po 15. letih nimam nobene funkcije, bila sem pa vodnica in na~elnica rodu."

VESNA: "Pri tabornikih sem 17 let, saj sem bila uradno vpisana kot muren~ek pri 4. letih, vendar sem na tabore hodila `e prej. Trenutno opravljam funkcijo na~elnice rodu, poleg tega pa sem tudi vodnica GG voda."

NINA: "Tabornica sem od leta 1997, sem vodnica in na~elnica GG ter koordinatorka PP kluba."

ANJA: "K tabornikom sem pri{la v drugem razredu osnovne {ole, torej pribli`no 10 let nazaj. Sem vodnica in sicer najmlaj{ih GG-jev."

In glede razlik v na{ih starostih: meni se je zdelo, kot da bi bile v PP ekipi - mlade, posko~ne, nagajive, sladkosnede … za smeh in zabavo."

Kak{en se vam je zdel leto{nji ROT

Kak{en se vam je zdel leto{nji ROT

Kak{en se vam je zdel leto{nji ROT

Kak{en se vam je zdel leto{nji ROT

Kak{en se vam je zdel leto{nji ROT in kak{na je zmaga? in kak{na je zmaga? in kak{na je zmaga? in kak{na je zmaga? in kak{na je zmaga?

VIDA: "Leto{nji ROT je bil "lu{ten".

Mogo~e moja ocena ni ravno objektivna, ker zmaga le naredi malce druga~en vtis in potem je lahko izjava v stilu "najbolj{i do sedaj". Meni je bilo v{e~ vse, rada bi pohvalila organizatorje za "ekstrakurikularne" dejavnosti, kot so koncert Du{enih bu~k, nastop rodovih artistov, ki se igrajo z ognjem, bobnarji, zrezano meso za gola`, prijazni kontrolorji, nedeljsko sonce,... Zmaga pa je sladka ☺ Pravzaprav vse do zadnjega vanjo nismo bile prepri~ane, sploh pa

Kak{en mora biti tabornik, da se Kak{en mora biti tabornik, da mora udele`i ROT-a in na njem zmaga? udele`i ROT-a in na njem zmaga? udele`i ROT-a njem zmaga?

VIDA: "Mislim, da se ROT-a lahko udele`i vsak tabornik, ~e le ima voljo in energijo. Iz izku{enj bi rekla, da je nam na poti k zmagi pomagalo predvsem Vesnino znanje orientacije in kan~ek sre~e."

NINA: "Potrebno je predvsem veliko dobre volje, znanje orientacije, `ivahen korak in mirna ter natan~na roka za risanje skic. Prav pride tudi prijatelj (ki posodi taborni{ki pas), ma~eta in vsaj majhna merica poguma."

ANJA: "Tabornik mora biti tabornik in ~e si pravi tabornik, mora{ vsaj enkrat priti na ROT. Je fajn in ni tako zelo zahteven, da se ga ne bi mogel udele`iti. In ~e se razume{ z ekipo in si razdelite naloge … ni "panike"."

VESNA: "Treba je imeti predvsem voljo in motivacijo, da se prebije{ skozi progo.Seveda pa je {e posebej pomembna kondicija - brez nje je vse trikrat te`je!"

Kam nameravate postaviti pokal, ki nameravate pokal, ki

Kam nameravate postaviti pokal, ki nameravate pokal, ki nameravate ki ste ga prejele? ste ga prejele? prejele?

"Ravno v~eraj smo med ~i{~enjem taborni{kega doma dolo~ile ~astno mesto za na{o Tacno (smre~ico pokal).

Njeno mesto bo v modri dvorani taborni{kega doma tik ob kotni sede`ni garnituri, kjer je dovolj svetlobe. Seveda jo bomo lepo vzgajale, vse dokler ne bo dovolj zrasla, da bo sposobna pre`iveti v ^rnem dolu, pri taborni{kem domu."

Kaj bi {e sporo~ile bralcem Tabora? Kaj bi {e sporo~ile bralcem Tabora? bi bralcem

VIDA: "Mi smo taku srj~ni!"

VESNA: "Izkoristite svoje potenciale!"

ANJA: "Ne se bat, pridite na ROT, saj vam ne bo `al. U`ivajte ob kostanjih in vzemite si ~as za kak dober film!"

NINA: "Imejte se fajn! Pa hodite na taborni{ka tekmovanja, saj je va`no sodelovati, ne zmagati!"

November

1954 (10.) V Ko~evju so ustanovili

Odred svobodnih gozdov.

1955 (21.) V [entvidu nad Ljubljano so ustanovili

Odred novih Gradi{~arjev, predhodnik

odreda/rodu Belih bobrov.

DOTIK

Sergeja Bogovi~ - Sergy

Ko bo odrasel

Tan~ice megle po~asi prevzemajo vlogo zavese med posameznikom in okoljem, med zunanjostjo in notranjostjo, med materialnim in duhovnim svetom. Vsak posameznik se za~enja zavedati lastnih sil jaza, okrepljenim z njegovim delovanjem. Besede neznanega avtorja nas pripeljejo do spoznanja - kar dajemo drugim, veliko pove o nas samih.

Tan~ice megle po~asi prevzemajo vlogo zavese med posameznikom in okoljem, med zunanjostjo in notranjostjo, med materialnim in duhovnim svetom. Vsak posameznik se za~enja zavedati lastnih sil jaza, okrepljenim z njegovim delovanjem. Besede neznanega avtorja nas pripeljejo do spoznanja - kar dajemo drugim, veliko pove o nas samih.

Majhne o~ke gledajo nate, gledajo te no~ in dan; majhna u{esa hitro vsrkavajo besede, ki vrejo iz tvojih ust na plan.

Majhne o~ke gledajo nate, gledajo te no~ in dan; majhna u{esa hitro vsrkavajo besede, ki vrejo iz tvojih ust na plan.

Majhne ro~ice `eljno posnemajo vsako malenkost, ki jo stori{; to je de~ek, ki `eli si, da bil bi tak, kot si `eli{.

Ti si vzornik temu de~ku; ti si najbolj moder od vseh, in v njegovih mislih ni dvoma o vaju dveh. Vedno verjame vate gore~e, srka vse, kar re~e{ in stori{, da neko~, ko bo odrasel, enako bo delal, da se razveseli{.

Majhne ro~ice `eljno posnemajo vsako malenkost, ki jo stori{; to je de~ek, ki `eli si, da bil bi tak, kot si `eli{. Ti si vzornik temu de~ku; ti si najbolj moder od vseh, in v njegovih mislih ni dvoma o vaju dveh. Vedno verjame vate gore~e, srka vse, kar re~e{ in stori{, da neko~, ko bo odrasel, enako bo delal, da se razveseli{.

Majhen pobi~, velike o~ke,

Majhen pobi~, velike o~ke,

verjame, da ima{ vselej prav, vedno so ga sama u{esa opazuje te zvedav.

verjame, da ima{ vselej prav, vedno so ga sama u{esa opazuje te zvedav.

Ti si tisti, ki vzgled mu daje, vsak dan in z vsem, kar si, kajti de~ek zvesto ~aka, da neko~ postane tak kot ti.

Ti si tisti, ki vzgled mu daje, vsak dan in z vsem, kar si, kajti de~ek zvesto ~aka, da neko~ postane tak kot ti.

foto

Bla`

Verbi~

Revolucija

Zgodovina je neizprosna u~iteljica. Vztrajno poslu{amo besede modrijanov, kako se zgodovina venomer ponavlja. Za~uda pa nas dogodki znova in znova presene~ajo. Ne moremo jih napovedati, kaj {ele prepre~iti. Nedol`na pravljica ironi~no opominja na kruto poglavje zgodovine ~love{tva, ki se nikdar ne bi smelo zgoditi, in hkrati opozarja, kako hitro se lahko ponovi.

Zrem v pomenljivo naslovnico drobne knji`ice. Te`ke, debele verige in tema~no vzdu{je zbujajo nelagodje. Najprej pomislim na {tevilne zgodbe delavcev med obema svetovnima vojnama, na njihove krute `ivljenjske usode, ki jih poznamo iz mnogih romanov. Naslov pa buri mojo domi{ljijo popolnoma v drugo smer.

@ivalska farma @ivalska farma @ivalska farma @ivalska farma @ivalska farma je navidez preprosta in kratka pravljica. Otroci bi rekli, da gre za narobe svet, saj na veliki kmetiji oblast prevzamejo `ivali. Agronomi bi lahko ob knjigi rekli kak{no o produktivnosti {tevila `ivalskih tac na kvadratni meter neobdelanih kmetijskih povr{in. Vizionar in oster kritik dru`benih razmer George Orwell George Orwell pa v lahkotni zgodbi, polni izvirnega ~rnega humorja, ostro napade mehanizme vzpostavljanja politi~ne mo~i, ki so se in se {e vedno pojavljajo v dru`bi. Na svojevrsten na~in se spopada z izvorom dru`benega totalitarizma in ga skozi ironijo `ivalskih likov tudi kritizira.

Zgodba o `ivalski farmi gre nekako takole. Na Gra{~inski farmi so `ivali naveli~ane izkori{~anja in tiranije ~loveka. Dru`no se uprejo, iz`enejo lastnika, zavladajo na farmi in ji nadenejo ime - @ivalska farma. Vzpostavijo nov dru`beni red,

ki ga poimenujejo animalizem. Njegovo bistvo ti~i v neodtujljivem idealu - najvi{jem in ve~nem bratstvu vseh `ivali. Vodstvo revolucije kakopak prevzamejo najpametnej{i pra{i~i. Vsaka `ival prispeva po svojih najbolj{ih mo~eh in prejema toliko, kolikor potrebuje. Svoboda jim pomeni najve~.

Stvari pa se po~asi za~nejo sukati malo druga~e. Najve~ji pra{i~ Napoleon se po~asi in zelo spretno polasti oblasti. Postaja vse huj{i tiran, prave pridobitve `ivalske revolucije pa vse bolj tonejo v pozabo. Spri~o manipulacij in terorja tistih bolj enakih med enakimi, postaja situacija nevzdr`na in vse bolj podobna ~asom, ko je farmo vodil {e kmet Jones.

"@ivali zunaj so obra~ale svoje poglede od pra{i~a do ~loveka in od ~loveka do pra{i~a in spet od pra{i~a do ~loveka; a `e je bilo nemogo~e povedati, kdo je kdo."

Je` svetuje, vi preberete: George Orwell, @ivalska farma

IGRA

Sergy

Hranjenje `ivali

Igro se lahko igra ve~je {tevilo tabornikov in je primerna za razli~ne starostne skupine. Za izvedbo potrebujemo bombone ter ustvarjeno tekmovalno vzdu{je.

Vsi udele`enci igre naredijo velik krog in sedejo na tla po tur{ko. Vodja igre se sprehodi do vseh igralcev in jim na uho {epne dolo~eno ime `ivali (npr. opica, `aba, zebra, veverica …). Isto `ival bo dobilo ve~ udele`encev igre. Ko bo vsak vedel, katera `ival je, bo vodja igre na sredino kroga dal bombon in vsi igralci, ki jih bo poklical na dolo~eno `ival - npr.: "En, dva, tri, na pojedino opica hiti!", se bodo zagnali na sredino po bombon - le-ta pa bo od tistega, ki bo hitrej{i in spretnej{i.

Ko se vse `ivali zvrstijo na pojedini, {e enkrat razdelimo udele`encem igre imena `ivali in igro ponovimo. Vendar v tem krogu dobijo vsi udele`enci igre enaka imena `ivali in vodja ekipe po~asi napove pojedino: "No, sedaj pa naj gredo na pojedino vse … vse `ivali, ki imajo rade … Ne! Na pojedino naj gredo vse mi{ke! A ni nobene mi{ke? No potem pa vse opice (~e smo npr. dali vsem udele`encem ime `ivali - opica)!"

Pomembno je, da jih malo zavajamo, da se bodo potem vsi udele`enci zagnali po bombon, pri tem pa se bodo zabavali tako oni kot vodja igre in drugi opazovalci.

STRIC VOLK

[e dobro, da se nam ni potrebno prerivati okrog na{ega tabornega ognja, kot so se pred dnevi prerivali poslanci v parlamentu. Na{ ogenj sveti na vse strani enako. Res, da v~asih zapiha veter v to ali ono stran in to ali ono smer bolje obsveti, ji nameni ve~ dima in iskric. A po~utimo se ob ognju enakovredno, ~e ho~ete enakopravno.

V oktobru je bilo kar nekaj zanimivosti. Najbolj pomembna je prav gotovo ta, da je na{ brlog pri{el pozdravit novi {ef v @enevi. [e dobro, da je pravi skavt in da mu ni manjkal sprejem pri slovenskih pomembne`ih, ki so se ravno tisti vikend borili za stol~ke v parlamentu. O~etu naroda, ki smo ga naprosili za vljudnostni obisk, pa tako in tako za na{o vol~jo zeleno bratov{~ino ni mar. Ni mu mar za nas in najverjetneje se pofu~ka tudi na vseh 28,000.000 mladih v WOSM-u, katerega del je tudi na{a vol~ja bratov{~ina. Bog mu daj zdravja, da nas bo lahko obiskal in kak{no rekel ~ez dobri dve leti v Portoro`u, ko bomo imeli v gosteh vso evropsko skavtsko in sestrsko srenjo.

No, mimo Skavta Petra tudi ne morem. Statua, svetle~a, kot tiste, ki jih vsako leto z veliko pompa podeljujejo v Holywoodu, pa tudi v na{em Cankarju, je za leto{nje leto pristala v rokah Velenj~anov brez velikega pompa na majhnem odru gasilskega domu ob robu njihovega kraja. Nobenega glamurja, ki priti~ejo taki podelitvi ni bilo zaznati. Kaj smo v na{em brlogu res sami zarukanci in nismo sposobni to statuo podeliti nagrajencu dostojneje, bolj veli~astno, bolj zmagovalno ...

Preden se poslovim, do prihodnji~ {e opozorilo vsem bratom in sestram, ki vam visijo taborni{ki koledarji nad posteljami, ne domi{ljajte si, da je november lahko kraj{i. Ima trideset dni, pa pika. Vol~ji

"En, dva, tri, na pojedino opica hiti!"

risbica Katarina Ba~nik

rebus Barbara Ba~nik

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 11

Med poslanimi kuponi za nagradno kri`anko iz 10. {tevilke smo iz`rebali naslednje nagrajence: Maja PERGOVNIK, [o{tanj, Simon GOMBA^, Obrov, Katarina

Kotnik - Horvat, Ljubljana. Nagrajenci prejmete knjigo.

Simona TOPOLINJAK iz Ljutomera prejme Drogino nagrado. ^estitamo!

Nagradni kupon po{ljite najpozneje do 25. novembra

na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici. dopisnici.

NAGRADNI KUPON11

Re{itve so:

LIEBER

32e Gameljne 32e

Re{evalec:

LIEBER LIEBER Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li za Bo`i~, Silvestrovo, na zimovanje ali smu~arski vikend?

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li za Bo`i~, Silvestrovo, na zimovanje ali smu~arski vikend?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju pravi

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju pravi odgovor na vpra{anje.

na vpra{anje.