4Intervju
7Tabor na obisku
10In{truktorski te~aj
11Novice z ROT-a
AKTUALNO
12Tema meseca
14Taborni{ke novice
15Klepet
16Za ali proti?
20Kolumna
21Od rodov
22Mednarodne strani
STROKOVNO
25Iz arhiva
26Za vodnike
28Orientacija
30Dnevnik u~itelja kitare
32Fotografija
33Nate~aj
34Astronomija
36Predstavitve rodov
37Kosobrin
38Izleti v naravo
39Metode
Napovednik september 2004
22. septemberPredstavitev projektov te~ajnikov te~ajevob 17. uri v sejni sobi za vodje (generacija 2003 in prej)na ZTS
24. - 26. septemberROT 2004 (ZTS in Ra{i{ki rodpisarna ZTS (01/300 08 20) Ljubljanarot.rutka.net
1. oktoberPopoldanska delavnicapisarna ZTS (01/300 08 20) "Organiziram odprti prostor"ZTS@rutka.net
2. - 3. oktoberNaBoj 2004pisarna ZTS (01/300 08 20) (strate{ko sre~anje vodstev rodov, obmo~nihZTS@ rutka.net vodstev in organov ZTS)
16. oktoberMo~ne ukane (Rod dveh rek) Medvoderdr.rutka.net
16. - 17. oktober47. JOTA (Jamboree on the air) inwww. scout.org
JOTI (Jamboree on the Internet)
18. - 24. oktoberTeden vse`ivljenjskega u~enja (po Sloveniji) tvu.rutka.net
tvu.acs.si
Si popotnik ali gr~a in `eli{ v letu 2005 organizirati mednarodno mladinsko izmenjavo? In
Si popotnik ali v letu organizirati mednarodno mladinsko izmenjavo? In
Si popotnik ali gr~a in `eli{ v letu 2005 organizirati mednarodno mladinsko izmenjavo? In
Si popotnik ali v letu organizirati mednarodno mladinsko izmenjavo? In pri tem pridobiti podporo programa EU Mladina pri pridobiti podporo programa EU Mladina pri tem pridobiti podporo programa EU Mladina pri pridobiti podporo programa EU Mladina pri tem pridobiti podporo programa EU Mladina? 1. november in 1. februar sta roka za oddajo projektov , ki se bodo izvajali od februarja 2005 naprej. Informacije in pomo~ pri pripravi projektov lahko dobite v pisarni ZTS ali na Nacionalni agenciji programa Mladina v Sloveniji (mladina.movit.si).
V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot
Pomo~nik urednika: Miha Bejek
Urednik fotografije: Bla` Verbi~
Urednica priloge Medo: Meti Buh
Urednik priloge Gozdovnik: Ale{ Skali~
Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak
Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~, Tina Br`an, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, Ajda Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Irena Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Jernej Kova~i~, Frane Merela, Du{an Petrovi~, Tadej Pugelj, Iris Skrt, Matic Stergar in Goran Tom{i~.
Lektoriranje: Marta Le{njak
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.
NASLOV UREDNI[TVA:
Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/3000820, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org.
Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naro~nina je 4700
SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.
Rokopisov in fotografij ne vra~amo.
Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.
Revija izhaja vsak prvi petek v mesecu.
DDV je vra~unan v ceno.
Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana
Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca
Gori~ane, Medvode d. d.
[tevilka je bila tiskana skupaj s prilogo v nakladi 3800 izvodov.
Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana
Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi
Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792 ISSN 0492-1127
Naslovnica: Bla` Verbi~
Pred vami je nova {tevilka revije Tabor. Nekoliko druga~na od prej{njih, a vendar {ele zametek prenovljenega koncepta nulte {tevilke v bli`nji prihodnosti. Sprememb je bilo sicer v zadnjih dobrih petdesetih letih `e veliko in vsaka je prinesla nekaj novega. Tokratna prina{a predvsem novo ekipo, ki bo sposobna dolgoro~no oblikovati kakovostno taborni{ko revijo in jedro katere smo sestavili {ele pred kratkim, na julijsko-avgustovskem zletu Pow wow.
Najve~ pozornosti namenjamo bli`ajo~i se seji stare{instva, ki bo pomembna prelomnica revije Tabor. Taborni{ka javnost je tako kot obi~ajno razdeljena na tri skupine - na tiste, ki predlog o ob~utnem povi{anju ~lanarine podpirajo, na tiste, ki ga ne podpirajo in na neopredeljene. Pravzaprav je precej verjetnosti, da se bo pojavila {e ~etrta skupina s popolnoma novim predlogom. V Taborovi ekipi podpiramo prvo skupino. Eden pomembnej{ih argumentov proti ob~utnem povi{anju odvoda ~lanarine je nekakovostna revija Tabor, ki bi jo skladno s predlogom ~lani s poravnano ~lanarino prejemali na dom vsak mesec. A vendar ~lani Taborove ekipe za razliko od nekaterih ostalih v taborni{ki organizaciji nimamo v mislih dosedanje revije Tabor, temve~ oblikovalsko in vsebinsko spremenjeno, prilagojeno ciljnim skupinam bralcev in zgolj tak{en Tabor bo romal v po{tne nabiralnike tabornic in tabornikov.
Verjamemo v nov koncept revije. Za njegovo polno uresni~itev pa potrebujemo pomo~ ~lanov Izvr{nega odbora ZTS, Izdajateljskega sveta in ~lanov stare{instva. Potrudili se bomo prepri~ati vas, da je nov Tabor projekt vreden va{ega zaupanja. Ale{
Taborni{tvo ga je za~aralo `e kot prvo{ol~ka. Urok na danes 24-letnem Tinetu ni prav ni~ popustil. Meni, da so vedno novi izzivi nujni za ohranitev zanimanja za taborni{ki na~in `ivljenja. Sam si jih zato zastavi veliko. ^im ve~ svojega znanja in pozitivne miselnosti posku{a kot na~elnik rodu podariti doma~emu rodu Svobodnega Kamnitnika iz [kofje Loke, vendar pa ne pozabi na vse ostale tabornike v Sloveniji. Na leto{njem Pow wow-u je kot vodja programskih aktivnosti skrbel, da GG-jem ni bilo nikoli dolg~as, na in{trukta`i pa je kot vodja te~aja do novih znanj vodil nadobudne vodje rodov in ~et. Sicer pa mu trenutno najve~ji izziv predstavlja podro~je aktivne participacije mladih, kjer `eli dose~i, da bodo mladi imeli {e bolj pomembno besedo v taborni{ki organizaciji.
sprememb statuta.
Katere spremembe statuta, ki bi dale Katere spremembe statuta, ki bi dale Katere spremembe statuta, ki bi dale Katere spremembe statuta, ki bi dale Katere ki dale ve~jo veljavo mladim, ima{ v mi- ve~jo veljavo mladim, ima{ v mi- ve~jo veljavo mladim, ima{ v mi- ve~jo veljavo mladim, ima{ v mi- ve~jo mislih? slih? slih? slih?
Tine, taborniki te poznamo kot zelo
Tine, taborniki te kot zelo
Tine, taborniki te poznamo kot zelo
Tine, taborniki te kot zelo te kot dejavnega na mnogih podro~jih. Kaj dejavnega na mnogih podro~jih. Kaj dejavnega na mnogih podro~jih. Kaj dejavnega na mnogih podro~jih. Kaj Kaj pa ti dojema{, da je zate kot taborni- dojema{, da je zate kot taborni- je zate kot ka najbolj bistveno? najbolj bistveno?
Meni je bistvena zabava. Samo to je va`no, da je `ur, da se dogaja. Dokler se zabavam znotraj taborni{tva, dokler v njem najdem vse svoje najbolj{e prijatelje in ljubezen, potem sem pripravljen ogromno narediti.
Kaj ti najprej pade na misel, ~e po-
Kaj najprej pade na misel, ~e po- Kaj ti najprej pade na misel, ~e po-
Kaj najprej pade na misel, ~e pomisli{ na taborjenje? misli{ taborjenje?
Kolpa. Ogenj. Latrina. Tudi v {otoru je lahko lepo ... Vendar nismo taborili samo ob Kolpi. Veliko lepih taborov je bilo tudi drugje, a je zame Kolpa vseeno zelo povezana s pojmom taborjenja.
V [kofji Loki ste taborniki zelo mo~- [kofji ste zelo mo~-
V [kofji Loki ste taborniki zelo mo~- [kofji ste zelo mo~- [kofji ste zelo ni, kar se je pokazalo tudi pri lanski ni, kar se je tudi pri lanski ni, kar se je pokazalo tudi pri lanski ni, kar se je tudi pri lanski organizaciji ROT-a. Recept? ROT-a. Recept? organizaciji ROT-a. Recept? ROT-a. Recept? Recept?
Veliko je treba delati. To je ves recept. Pa zavedati se je treba, katere stvari so pomembne. Treba je vlagati v mlade, da najdejo interes in da ostanejo v organizaciji. Potem je tudi organizacija mo~na. ^e imajo popotniki dovolj motivacije, jim res dogaja in imajo prilo`nost, da se dokazujejo - potem tudi veliko delajo.
Kako vidi{ svojo funkcijo ~lana Izvr- Kako vidi{ svojo ~lana Izvr- svojo ~lana {nega odbora (IO) ZTS za aktivno {nega (IO) ZTS za aktivno participacijo mladih? participacijo mladih? participacijo mladih? participacijo mladih?
@elim, da bi v organizaciji {e bolj
kot danes imeli glas mladi in da bi lahko odlo~ali o vseh stvareh. Znotraj rodov se to zelo dobro odvija, saj imamo v povpre~ju zelo mlade na~elnike, celo mlade stare{ine in mlada vodstva rodovih uprav. Tega se moramo zavedati kot neke kvalitete in k temu na~rtno stremeti. Izredno sem zadovoljen, da v [kofji Loki najpomembnej{e tekmovanje, akcije in dru`ine vodijo zelo mladi, ki pa so zelo sposobni. Dobiti morajo dovolj podpore, da imajo samozavest in si upajo. Vedeti morajo, da jih ne bo nih~e tepel, ~e bodo naredili narobe. Potem so pripravljeni odlo~ati. Kako pa naj bi mladi uveljavili svoj
Kako naj bi mladi uveljavili svoj mladi glas? glas? glas? glas? glas?
Kako naj bi mladi uveljavili svoj
Kako pa naj bi mladi uveljavili svoj
Kar se ti~e nacionalnega nivoja aktivne participacije je moj velik na~rt in `elja Forum mladih, ki se nam sedaj pribli`uje. Tokrat `e drugi Forum mladih bo problemsko zastavljen in bo lahko opozoril celotno Zvezo tabornikov na probleme, kot jih vidijo mladi. 17-, 18- in 19-letniki so izredno pametni, sposobni, prodorni in na svet gledajo precej druga~e kot mi. Upam, da bo forumu znalo prisluhniti tudi stare{instvo. @elim pa podro~je participacije mladih tudi sistemsko urediti preko
@elim splo{no naravnanost statuta, da bi mladi imeli ve~jo mo~ soodlo~anja tako na ravni stare{instva kot na drugih ravneh. Poleg tega bi morala biti vsaka funkcija v organizaciji omejena na dva mandata, torej {est let. To bi ogromno pripomoglo k mlaj{emu vodstvu znotraj pisarne ZTS in na najvi{jih polo`ajih. Ne smemo se bati imeti mladih na vodilnih polo`ajih. ^e smo organizacija mladih za mlade, naj jo mladi vodijo, naj bodo zaletavi, naj bodo nepremi{ljeni, naj bo taka cela organizacija. Jaz ne verjamem, da je to slabo.
Skupina za aktivno participacijo de- Skupina za aktivno participacijo de- Skupina za aktivno participacijo de-
Skupina za aktivno participacijo de- aktivno luje `e eno leto. Se `e ka`ejo rezulta- luje `e eno leto. Se `e ka`ejo rezulta- luje `e eno leto. Se `e ka`ejo rezulta- luje `e eno leto. Se `e ka`ejo rezulta- `e Se rezultati? ti? ti? ti? ti?
Ne. Mislim, da si ni nih~e izmed nas predstavljal, kako formalisti~no je delo IO in koliko dela je. Ogromno je gradiv, pravilnikov. Ostaja grenak priokus, da ne delamo direktno stvari, ki bi imele neposreden vpliv na ~lanstvo in bi bile s podro~ja, na katerega smo bili izvoljeni.
Taborni{tvo v Piranu je {e pred leti izumiralo. Danes je situacija v biseru ob Jadranskem morju precej perspektivna, najbolj po zaslugi mladih Piran~anov. Dobesedno mladih, saj sta med dana{njimi 65 aktivnimi ~lani samo dva starej{a od dvajset let. Piranske tabornike predstavljava z na~elnico rodu Majo.
Maja: "Na taboru smo se igrali tudi t.i. igro "Skriti prijatelj", ki smo jo morali nekajkrat za~eti znova zaradi odhoda murnov in M^-jev s taborjenja. Drugi teden taborjenja smo gostovali ljudi s posebnimi potrebami (sklad Silva). Nekateri med njimi so se tudi krstili in tako postali pravi taborniki."
Ve~erni taborni ogenj so na leto{njem taborjenju izkoristili za prepevanje taborni{kih pesmi in no~ne igre.
Maja: "Leto{nje taborjenje smo izpeljali z mariborskimi taborniki iz rodu Ukro~ene reke. Vsako jutro smo morali zelo zgodaj vstajati, vendar na{i M^-ji s tem niso imeli te`av, saj so `e pred vstajanjem razgrajali po taboru in zbujali svoje vodnike. Dopoldan in popoldan je potekala gozdna {ola, v kateri je vsak vodnik s svojim vodom izvajal dolo~en program."
Piran~an Sergej Ma{era, po katerem nosi rod ime, je bil pomorec (tudi predvojni gozdovnik; v na{em arhivu je njegova gozdovni{ka srajca in rutica). Narodni heroj, ki je leta 1941 po kapitulaciji jugoslovanske vojske v Boki Kotorski kot poro~nik bojne ladje skupaj z Milanom Spasi~em razstrelil ru{ilec Zagreb (oba ~astnika sta se skupaj z ladjo potopila). Po njem se imenuje tudi Pomorski muzej v Piranu. V znaku rodu najdemo simboliko obzidja nad Piranom, sidro pa simbolizira bli`ino in povezanost z morjem.
Maja: "Kot ve~ina se tudi mi ~ez leto najbolj veselimo taborjenja, saj se takrat najbolj sprostimo in u`ivamo v naravi. Ve~krat se nam primerijo prav posebne dogodiv{~ine. PP-ji smo bili npr. prisiljeni med pohodom na bivak na neki to~ki ilegalno pre~kati mejo s Hrva{ko, da bi pri{li do cilja na slovenskem ozemlju. Po~utili smo se kot pravi ilegalci … ☺"
Vsak dan so zastavo dvigali in spu{~ali le tisti, ki so si to zaslu`ili.
Povzeto po Taboru 12 (2002) Prav posebno veselje je sodelovanje na t.i. "lubenica fe{ti".
Maja: "Na taborjenja povabimo tudi star{e, da za dan ali dva ob~utijo, kaj pomeni tabor dale~ vstran od civilizacije. Tabornikom, ki taborijo prvi~, ob tej prilo`nosti poleg krsta in podelitve preizku{enj priredimo tudi "lubenica fe{to", ki jo imajo vsi najraje."
Piran~ani {tejejo pribli`no 65 ~lanov. Ob tem je najbolj zanimivo, da je polnoletnih samo sedem, a vendar je med slednjimi kar pet mlaj{ih od 20 let.
Stare{ina Ingrid Li~en
Na~elnica Maja Bjelica
Tajnik Vojko Li~en
Blagajni~arka Veronika Bjelica
Gospodar Luka Li~en
PropagandistJanez Urevc
Na vodovih sestankih so mladi taborniki neprestano v stiku z naravo, saj je njihov dom obdan z drevjem, zelenjem ter celo s skrbno negovanim vrtom.
Maja: "Piranski taborniki imamo poleg tega, da `ivimo ob morju, {e eno prednost; svoj taborni{ki dom, ki ga pridno izkori{~amo za vodove sestanke. V zimskem obdobju, ko zapiha burja in stisne mraz, pa se zate~emo v EPI-center, ki je nekak{na dnevna soba za vse piranske otroke. Svoje prostore nudi tudi Osnovna {ola Cirila Kosma~a, {e posebno ob ve~jih sre~anjih, na primer krst oziroma sprejem pripravnikov v taborni{ke vrste. Slednji se ga seveda nekoliko bojijo, saj jim starej{i pripravijo prav zanimivo pojedino …"
Maja: "Mnogi, taborniki in tudi drugi se strinjajo, da je na{ taborni{ki prostor zavidanja vreden. Kaj bi se ne, ko pa je travnik dovolj velik za vsaj deset {otorov, imamo tudi urejeno ognji{~e, zelenjavni vrt, hi{ico, ki jo uporabljamo za skladi{~e in tudi kot u~ilnico, najlep{i pa je pogled na morje in piransko obzidje. Obiski tabornega prostora se samo {e stopnjujejo, saj k nam ne zahajate samo slovenski taborniki, pa~ pa tudi od drugod iz Evrope. @e lansko poletje smo gostili Belgijce, letos pa so se tem pridru`ili {e skavti iz Francije in Nem~ije."
Maja Bjelica, na~elnica rodu, je bodo~a {tudentka filozofije in muzikologije. Ravnokar je uspe{no zaklju~ila mednarodno maturo na Gimnaziji Be`igrad v Ljubljani.
[e pred nekaj leti je taborni{tvo v Pi- [e pred nekaj leti je taborni{tvo v Pi- [e pred nekaj leti je taborni{tvo v Pi- [e pred nekaj leti je taborni{tvo v Pi- leti ranu kazalo klavrno podobo. Kako je ranu kazalo klavrno podobo. Kako je ranu kazalo klavrno podobo. Kako je ranu kazalo klavrno podobo. Kako je kazalo klavrno je pri{lo do spremembe? pri{lo do spremembe? pri{lo do spremembe? pri{lo do spremembe?
Maja: "Pred letom 2000 je taborni{tvo v Piranu nekoliko zamrlo, takrat pa se nas je zbrala pe{~ica mladih. Slabega stanja taborni{tva se nam je zdelo {koda predvsem zaradi zavesti, da je preko te dejavnosti mogo~e do`iveti mnogo svojevrstnih izku{enj,. Odlo~ili smo se obuditi taborni{ko dejavnost in tega smo se lotili z organiziranjem raznih akcij in sre~anj v taborni{kem domu, na katere so bili povabljeni mladi in stari, ljubitelji narave. @e s prvim letom smo pridobili okoli 30 novih ~lanov, {tevilo pa se od takrat samo {e ve~a."
sponzorjev. Kot zanimivost lahko izpostavim, da `e GG-je uvajamo v proces pridobivanja raznih sredstev; teden ali dva pred taborjenjem se odpravimo v trgovine, lokale, papirnice, trafike ipd., kamor zahajamo ~ez leto kot "navadni smrtniki". Prosimo jih za pomo~ pri izvedbi taborjenja, in sicer predvsem z materialnimi sredstvi. Dejansko nam
uspeva nabrati moko, pecivo, polento, testenine, svin~nike, papir, vo{~enke …, saj podjetja veliko raje "podarjajo" kot financirajo."
Kako prihajate do sredstev za delo- Kako prihajate do sredstev za delo-
Kako prihajate do sredstev za delo- Kako prihajate do sredstev za delo- prihajate do vanje rodu? vanje vanje rodu? vanje
Maja: "Glavnino sredstev pridobimo od Ob~ine Piran in [portne zveze, res pa je, da imamo tudi nekaj stalnih
Maja: "Slovenska obala velja za dvojezi~no obmo~je, saj si jo delimo s pripadniki italijanske manj{ine. Piranski taborniki smo si za`eleli tudi njihove dru`be, zato smo lani septembra predstavili taborni{tvo na ve~ {olah z italijanskim u~nim jezikom. Nekaj u~encev teh {ol se nam je pridru`ilo na nekaterih akcijah, vendar niso (p)ostali redni in aktivni ~lani. Zdi se, da se {e vedno po~utijo izolirane. A mi smo kljub temu odlo~eni, da jih vklju~imo v na{o dejavnost, zato bomo letos predstavitve in sodelovanje ponovili s {e ve~jo vnemo."
Vas Piran~anov se ne da pogosto Vas Piran~anov se ne da pogosto ne pogosto opaziti v dru`bi tabornikov sosed- opaziti dru`bi tabornikov sosed- opaziti v dru`bi tabornikov sosed- opaziti dru`bi tabornikov sosednjih rodov?! njih rodov?! njih rodov?! njih rodov?! njih rodov?!
Maja: "Z drugimi rodovi Ju`noprimorsko-notranjskega obmo~ja ne sodelujemo tako intenzivno kot bi lahko, razlog za to pa nikakor ni v tem, da si tega ne bi `eleli - nasprotno! Vzrok le`i v tem, da smo ve~ino svojih mo~i usmerili v obujanje taborni{tva v Piranu, in ker se zavedamo, da to ni enostaven, pa~ pa dolgotrajen proces. Odlo~ili smo se, da bomo napredovali korak za korakom. Ker nas je aktivnih starej{ih tabornikov zelo malo, je to {e toliko te`je. A mi se ne damo. Ko bo prvi zastavljeni cilj dose`en, bomo pripravljeni na sodelovanje z drugimi rodovi na bolj konkretne na~ine."
"@E GG-je UVAJAMO V PROCES PRIDOBIVANJA RAZNIH SREDSTEV."
"ZDI SE, DA SE PRIPADNIKI ITALIJANSKE MANJ[INE [E VEDNO PO^UTIJO IZOLIRANE."Maja, na~elnica piranskega rodu, prihaja iz sosednjega Portoro`a, ne glede na to, da tudi v Portoro`u deluje taborni{ki rod Morskih viharnikov. A kot smo sli{ali od portoro{kih tabornikov, v rodu Morskih viharnikov pravzaprav Portoro`anov skorajda ni. Ve~ina jih prihaja iz bli`nje okolice.
Ko se je Baden-Powell v za~etku 20. stoletja vrnil iz Afrike, je opazil "tiso~e fantov in mladih mo` bledih, ozkih prsi, zgrbljenih, `alostnih primerkov kadilcev, ki pri`igajo cigareto drugo za drugo, {tevilni od njih prosjaki". Bil je zaskrbljen zaradi padca moralnih norm, posebno med mladimi ljudmi, zaradi nevarnosti, ki jo ta predstavlja za prihodnost dru`be? (Bistvene zna~ilnosti skavtstva, 1999:16).
Ko pa se tabornik vrne v Gozdno {olo v Bohinju, tam opazi na desetine (73) mladih deklet in fantov, le-ti so v manj{ini (50:23), rde~eli~nih, {irokih prsi, pokon~nih, veselih primerkov u~encev, ki pri`igajo sivo celico drugo za drugo, {tevilni od njih so vodje. Kar zbuja skrb je upadanje mo{kega dela populacije v na{i organizaciji, posebno v Dom`alah, [martnem in Grosuplju. Po drugi strani pa to dejstvo predstavlja enkratno in neponovljivo propagandno prilo`nost, ki pa se je mogo~e {e ne zavedamo. Torej punce, pripeljite nam fante!
Na poti do znanja
[e eden v vrsti naj naj in{truktorskih
te~ajev se lahko pohvali z izrednima temeljnima te~ajema za vodje enot - na~elnike dru`in po imenu Svetilnik Svetilnik Svetilnik Svetilnik Svetilnik in BaBaBaBarakude zamude rakude zamude rakude zamude, ki vzgajajo tiste, ki bodo od zdaj naprej {e kvalitetneje delali s svojimi vodniki in na~elniki rodov. Za mnenje smo povpra{ali Grega Kova~a iz RSV-ja, ki pravi, da bo na rodovem posvetu poizkusil spremeniti miselnost vodnikov. Ana Turk
(RJ[) in Ana Tom{i~ (RSA) pa na vpra{anje, kaj bosta spremenili v svojem na~inu dela po te~aju, v en glas povesta, da bosta te`ili k razgibanemu, nemonotonemu delu in uvajali nove ideje `e na prvem posvetu. Nadgradnja vsega pa se dogaja na TiTiTitaniku taniku taniku - nadaljevalni te~aj za vodje enot - na~elnike rodov, kjer smo iz razbitin legendarne velikanke zgradili resni~no nepotopljivo ladjo prihodnosti, ki nikoli ne skrene s poti in gre vedno s polno paro naprej. O tem smo se prepri~ali pri Marku [ajnu (PRK), ki je najbolj zadovoljen s tem, da ima vsa nova znanja zbrana na kupu in vedno na razpolago. Nadaljevalec Miha Bejek iz RMV-ja pa prakticira primerjave in na podlagi napak i{~e izbolj{ave.
Rde~a nit: mornarica
U~ena ladja Sinji galeb je izplula v nedeljo 15. avgusta in sre~ne izbrance popeljala na {irno morje dogodiv{~in in novih spoznanj. Sidro pa vrgla 22. avgusta s salutiranjem in `eljo po dobrem vetru v prihodnosti.
Vzdu{je na krovu je bilo fenomenalno, mornarsko ~rtasto, vedo`eljno in ~asovno usklajeno po kapetanovi uri (beri Jess
time). Kljub 25 vozlom v laseh nih~e ni podlegel morski bolezni ali padel ~ez krov. Tempo u~ene posadke mentorjev je pritiskal z vseh strani, a se je vseeno na{el ~as tudi za osebni razmislek, izmenjavo izku{enj, trke mnenj in smeh. Najve~ povpra{evanja je bilo po Safkol tuni, saj ta krepi telo in duha ter vzdr`uje mentalno kondicijo pri planiranju bodo~ih odprav - projektov.
Zve~er so se ob zvokih kitare kresale iskrice in ustvarjalnost je kar naprej pljuskala ob bok ladje ter preplavljala palubo z najrazli~nej{imi ske~i, utrinki in zaigranimi situacijami. Nikomur se ni spalo, vsi bi veslali {e dolgo v no~.
Na koncu se pa vpra{am: kaj je bistvo te na{e izobra`evalne odprave? Ob dviganju zastave in petju himne me pre{ine, da je bistvo v nas. V nas, ki smo bili tu in v ljudeh, ki so bili tu pred nami in tistih, ki pridejo za nami. Bistvo je v kontinuiteti.
"Bruhalci ognja, ROT-ova posebna radijska postaja in koncert. Obljubljam zabavo," napoveduje za zadnji vikend v septembru glavni animator organizacijske ekipe leto{nje republi{ke orientacije Igor Bra~i~ - Gigi. In kdo bo zabaval udele`ence? "O imenih so mi prepovedali govoriti, boste pa prijetno presene~eni," obljublja Gigi. Ob animatorjih pa nadaljuje svoje delo celotna ROT-ova ekipa. Precej pozornosti so posvetili predvsem ogla{evanju, kot so, tako upajo organizatorji, opazili udele`enci Pow-wowa, vodni{kega te~aja in in{trukta`e. Glede na lokacijo, uigrano ekipo in informiranje ~lanov si obetajo visoko udele`bo.
Zadnji sestanek organizacijskega odbora pa je minil v znamenju lopat. Ne verjamete? Ne predstavljate si, koliko pozornosti lahko posveti nadobudna skupina mladih vpra{anju, ali naj bodo na bivaku na voljo lopate za pripravo ognji{~ ali ne. "Pomehku`ili smo se," je `alostno ugotavljal Kuli Kuli, ki se spominja {e dobrih starih ~asov, ko so s ~ajno `li~ko izkopali ognji{~a. "Jaz sem vedno nosila s seboj zlo`ljivo lopatko. [e celo kupila sem jo v ta namen," se je pridu{ala Meti Meti Meti, ki ni mogla razumeti, da leto{njim tekmovalcem nalo`ba v zlo`ljivo lopatko morda ne bo potrebna.
Temperatura na sestanku pa je rasla. Vsi se dobro spominjamo Roka SuSu{nika {nika {nika, kako je na ROT-u vodil izposojevalnico lopat. Udele`enci so bili navdu{eni, so ugotavljali na sestanku prisotni. Koga bodo Ra{i~ani tokrat na{li za to odgovorno mesto, {e ni jasno. Prav tako ni odlo~eno, ali lopate bodo ali ne. Bla` Verbi~ Verbi~ Bla` Verbi~, ki skrbi na ROT-u za podporo, pravi, da bi se nekaj lopat precej hitro na{lo. Ko je temperatura pogovorov dosegla vreli{~e, je bilo do prenosa otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger le {e nekaj minut. In zgodilo se je. Sestanka je bilo konec in odhiteli so domov. Odgovor na vpra{anje, ali bodo udele`encem na prostoru za bivak na voljo lopate, je podobno kot koncertna
zasedba pravega ve~era ROT-a zavit v tan~ico skrivnosti.
Odkrit pa je prostor za bivak in je zelo simpati~en. Proga naj bi bila po na{ih sicer neuradnih, vendar zanesljivih informacijah, `e postavljena. Kot je povedal neimenovani vir blizu glavnega organizatorja in vodje tekmovanja
Gregorja Travna Gregorja Travna Gregorja Travna, je lu{tna in ravno prav dolga ter gre v smeri od tacenske akademije, kjer bo zbor in {tart. Tudi letos potrebujejo tekmovalci {otore, ki bodo ostali na mestu preno~evanja prvega dne pod budnim o~esom organizatorjev do zaklju~ne slovesnosti.
[e enkrat poziv vsem k ~imprej{nji
prijavi. V kolikor se prijavite do 6. septembra, prihranite {tiri tiso~ tolarjev od dvajsetih. ^e pokli~ete zdaj, vam ob pla~ilu {tirih {tartnin eno podarimo. Naj {e enkrat opomnimo na prijavnico, ki jo potrebuje vsaka ekipa in ki ste jo prejeli s po{to rodovom ali pa si jo nalo`ite s spletne strani http://rot.rutka.net. Tam dobite tudi ostale koristne informacije o ROT-u, na primer zahtevano literaturo in seznam obvezne opreme. Prijave pa {e naprej zbira simpati~na Ur{ka Bergant Ur{ka Bergant Ur{ka Bergant Ur{ka Bergant Ur{ka Bergant po elektronski po{ti urska.bergant @ rutka.net, osebno ali pa na njen telefon (041/482 287). Mimogrede, va{ klic ni brezpla~en.
Na~in pre`ivljanja po~itnic pod {otori v naravi - taborjenje, je na{i organizaciji dalo tudi ime. Brez taborjenja si letni taborni{ki program te`ko predstavljamo, zato ima taborjenje posebno mesto v programu vsakega rodu. Taborjenja naj bi predstavljala krono letnega programa, kjer lahko preizkusimo pridobljeno znanje in osvojimo nove ve{~ine, ki jih med letom te`je. Vendar ni vedno tako. Preve~krat se zgodi, da taborjenje postane {ablona - aktivnost brez cilja. Taborjenja organiziramo zaradi tradicije in izpolnjevanja pogojev za registracijo. ^e `elimo, da bo letno taborjenje res krona - zaklju~ek letnega programa, je v pripravah na tabor potrebno upo{tevati, kaj posamezni vodi delajo skozi leto. Taborjenja res v ve~ini primerov organizirajo rodovi oz. dru`ine, vendar ve~ina programa skozi leto poteka v vodih in prav bi bilo, da imajo vodi mo`nost zaklju~iti letni program na taboru. Tak{en na~in izvajanja programa na taboru zagotovo zahteva od vodstva ve~ priprav in usklajevanja, vendar le tako lahko zagotovimo, da bo program na taboru vsako leto druga~en in zanimiv za posameznika, ali druga~e, taborjenje mora postati rodov zlet. Prostor, kjer lahko vodi izvajajo aktivnosti skladno z na~rtovanim letnim programom, hkrati pa sodelujejo pri skupnem programu. Seveda bomo potrebovali za organizacijo tak{nega tabora nekoliko ve~ ljudi, kar pa je prilo`nost za popotnike, ki so ostali brez funkcij v rodu oz. na taboru.
Taborjenje mora biti izziv za organizatorje, predvsem pa mora biti izziv za udele`ence. Zato naj nas ne bo strah poskusiti nekaj novega, nekaj druga~nega in postaviti piko na i oz. letni program.
Ideja o skupnem taboru M^-jev se je rodila `e lani, ko so ~lani Ra{i{kega rodu in Rodu kra{kih viharnikov taborili ob Lahinji. Po nekajmese~nih pripravah so se 20. julija kon~no dobili v ^ezso~i.
@e prvi ve~er so s posebnim krstom vsi ~lani postali vitezi. Ostri me~i, Pono{ene gate in ostali vodi z bolj ali manj vite{kimi imeni so dopoldneve pre`ivljali v koti~kih, ki so {e najbolj spominjali na srednjeve{ke gradove. Vsak vod je imel tudi svoj {~it z grbom. Popoldne so se ve~inoma namakali v bli`njem bazenu, osvajali ve{~ine, spustili so se celo po progi pre`ivetja in eno no~ pre`iveli na pravem bivaku. Seveda zadnji ve~er niso pozabili na poroke, bratitve, sestritve in taborni{ki krst za nove ~lane, manjkala pa ni niti srednjeve{ka gostija, kjer so vsi, kot pravi vitezi, jedli z rokami.
Portoro{ki taborniki rodu Morskih viharnikov so letos taborili v Brkinih. Do idili~nega travnika ob mrzlem poto~ku so lahko pri{li le po 20 minutah hoje skozi gozd. GG-ji so se posebej potrudili in poleg velikega vhoda pripravili progo pre`ivetja, kjer ni manjkalo nujnega plazenja po blatu in potoku. Veliko `lico adrenalina sta dodala tobogan in {kripec, nekaterim pa je bilo {e ljub{e splavarjenje. Ob tabornem ognju si je letos priseglo 6 parov, M^-ji pa so u`ivali v peki twista nad `erjavico. Tabor bo vsem ostal v spominu tudi po klopih, saj jih je bilo nekajkrat ve~ kot 55 tabore~ih.
Taborniki rodu Sivega dima iz Kr{kega so letos v ~asu od 21. do 24. avgusta organizirali kraj{e taborjenje, ki so se ga v ve~ini udele`ili ne~lani rodu. Na tabornem prostoru - jasi v Soteski ob Krki se je zbralo 30 tabore~ih, kjer so skupaj pre`iveli 4 dni. Tabor je bil namenjen dvema starostnima kategorijama - M^-jem in GG-jem.
Rezultat ankete - kaj jim je bilo najbolj v{e~ na taborjenju, je bil naslednji: kopanje v Dolenjskih Toplicah, Kremen~kov dan, Grozljivi ve~er, Obisk de`ele Labimber (de`ela pal~kov), ~olnarjenje, streljanje z lokom in pu{ko ter no~na stra`a. Tabor so zaklju~ili z velikim zborom, {portnimi aktivnostmi in piknikom, skupaj s star{i.
Sergeja Bogovi~ - Sergy
^arobni trenutki ob tabornem ognju.
Miha Bejek
Dovolite nam, da {e enkrat spomnimo na prijatelja, tabornika in alpinista Rifleta.
Zahvaljujemo se vsem tabornikom in tabornicam, ki ste se ob tragi~nem dogodku spomnili nanj in se skupaj z nami poslovili od na{ega sina in brata.
Dru`ina Kalan
Kdaj si nazadnje naredil kaj koristnega za naravo in se obenem imenitno zabaval? @e dolgo tega?? Zato izkoristi enkratno prilo`nost in pridi na ^ISTILNO AKCIJO [MARNE GORE 16. oktobra ob 9.00 uri (zbirno mesto {e izve{)!
Info.: Mina:bomba_mina @ hotmail.com; (041-955-187).
[est sne`ni{kih ru{evcev iz Ilirske Bistrice je zadnje dni avgusta izkoristilo za potep malo ju`neje, natan~neje, v Makedonijo. V Ohrid in njegovo okolico so {li obiskat taborni{ke prijatelje, ki so jih spoznali na Elementu (taboru, ki so se ga udele`ili pred dvema letoma) ter na Smotri, lanskem makedonskem zletu. Sicer pa so tudi Makedonci `e obiskali Slovenijo in se lani celo udele`ili TOTeM-a.
Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu tabor@ rutka.net.
[entjernej, ki je svoje ime dobil po cerkvi sv. Jerneja, je veliko gru~asto naselje na jugozahodnem delu Kr{ke kotline in je gospodarsko, kulturno in upravno sredi{~e. V zadnjem ~asu pridobiva vse bolj mestno podobo, v~asih pa so bile tu prevladujo~e kmetijske dejavnosti.
V mesecu avgustu je kraj zape~atil {e en krajevni praznik oz. kar Jernejev teden, kjer so bili aktivni tudi taborniki rodu Samotnega hrasta, ki so se izkazali in nasitili mnoge mimoido~e s peko pala~ink velikank polmera 0,5 m. Sicer pa je rod Samotnega hrasta v ponovnem zagonu {tiri leta kot kro`ek na njihovi osnovni {oli in ima trenutno okoli 100 ~lanov, med katerimi prevladujejo gr~e. Mlade ~lane spodbujajo, da se odlo~ajo za taborni{ka izobra`evanja in si prizadevajo z njihovo sicer neuradno stare{ino Mojco Kodeli~, da postanejo ~imprej ~lani ZTS.
Sergeja Bogovi~ - Sergy
Avgustovske dni so na Gorenjskem pre`ivljali skavti iz Mythomroyda iz Zahodnega Yorkshira. Iz valovite, prete`no travnate pokrajine bogate s umetnimi jezerci, ki le`i ob reki in je prepredena s kamenjem obzidanimi travniki, so se odpravili spoznavat zanimivosti in izzive Gorenjske ter ostale Slovenije. Odkrivanja alpske de`ele so se udele`ili v glavnem fantje v starosti med 11 in 17 leti ter njihovi vodje.
Odlo~itev za obisk Slovenije je padla `e lani, ko si je predhodnica pri{la ogledat taborna mesta in prizori{~a na~rtovanih aktivnosti, vsi ~lani pa so pri~eli z iskanjem sponzorjev ter tudi s slu`enjem denarja, med drugim tudi s pomo~jo v veleblagovnicah pri nakupih ob bo`i~nem ~asu.
Razdeljeni v ve~ skupin so se odpravljali raziskovat loga{ke jame, osvajat vrhove Mojstrovke in Prisanka, skupaj pa so si ogledali tudi Bled, Ljubljano, Postojnsko jamo ter obiskali Pow wow v Ilirski Bistrici. Med bivanjem v Gozdni {oli so dodobra spoznali tudi Bohinj, kjer so navdu{eni nad razmeroma toplim in ~istim jezerom osvajali zahtevne preizku{nje ve{~ine plavalca, odpravo v Slovenijo pa so zaklju~ili z ogledom z ognjemetom o`arjenega neba Kresne no~i v Rib~evem Lazu.
Zletna priloga revije Tabor bo iz{la v naslednji, oktobrski {tevilki.
Meta. [e pred kratkim na{a "{efica". Novome{~anka, {tudentka zadnjega letnika novinarstva na ljubljanskem FDV-ju, je pred dobrim letom dni prevzela urednikovanje revije Tabor, med {e eno pomembno prelomnico revije. Ob omenjanju pomembnih prelomnic revije v zadnjih nekaj letih ne moremo govoriti ravno o prijetnih prelomnicah, prej o manj prijetnih. Takratno smo z Metino pomo~jo zmogli.
Revija Tabor. Kak{ni so prvi ob~utki, Tabor. Kak{ni so prvi ob~utki, Revija Tabor. Kak{ni so prvi ob~utki, Tabor. Kak{ni so prvi ob~utki, Revija Tabor. Kak{ni so prvi ob~utki, ki jih zazna{ ob omembi teh dveh ki zazna{ ob omembi teh dveh ki jih zazna{ ob omembi teh dveh ki zazna{ ob omembi teh dveh ki jih zazna{ ob omembi teh dveh besed? besed?
Najprej me zaskrbi, kaj bo treba postoriti naslednji mesec. Nisem se {e navadila na to, da sem prepustila vajeti tebi. Zaenkrat si {e na{tevam seznam nalog in ~lankov.
Verjetno ve~ina bralcev revije niti ne ve~ina bralcev revije niti ne Verjetno ve~ina bralcev revije niti ne ve~ina bralcev revije niti ne revije ve, da pravzaprav nisi tabornica. In ve, pravzaprav nisi tabornica. In ve, da pravzaprav nisi tabornica. In ve, pravzaprav nisi tabornica. In pravzaprav nisi da si se odlo~ila za revijo Tabor {ele se odlo~ila za revijo Tabor {ele da si se odlo~ila za revijo Tabor {ele se odlo~ila za revijo Tabor {ele da si se odlo~ila za revijo Tabor {ele po posredovanju prej{njega uredni- posredovanju prej{njega uredni- po posredovanju prej{njega uredni- posredovanju prej{njega uredni- prej{njega ka revije, Matije, saj se na razpis ni revije, saj se razpis ni ka revije, Matije, saj se na razpis ni revije, saj se razpis ni revije, saj prijavil nobeden … … prijavil nobeden … …
Z Matijo sva se nekajkrat pogovarjala o Taboru. Stvar mi je predlagal nekaj mesecev prej, vendar takrat predloga nisem vzela zares. Kasneje me je spet spomnil na to in mi opisal potek dela. Zdelo se mi je zabavno, {e posebej pa je bilo dobro, ker je bilo s podro~ja mojega {tudija.
Mislim, da sem imela na za~etku kar nekaj problemov s tem, da nisem
tabornica. Nekatere stvari, kot so razni izrazi in poimenovanja zame pa~ niso bili samoumevni in morala sem se na njih navaditi. Enako je bilo s celotno organizacijo. Na splo{no sem se morala veliko na novo nau~iti, pri tem pa so mi taborniki veliko pomagali.
Katera od vseh del na polo`aju glav- od vseh del na polo`aju glav- na polo`aju glavne in odgovorne urednice so se ti ne in odgovorne urednice so ti ne in odgovorne urednice so se ti ne in odgovorne urednice so ti odgovorne zdela najte`ja? zdela najte`ja? zdela najte`ja? zdela najte`ja? zdela najte`ja?
Ni lahkih in te`kih del, vse sem vzela kot celoto, revijo je potrebno spraviti skozi in vsak konec meseca posebej si oddahne{. Mogo~e je najte`je poiskati avtorje za glavne reporta`e, ampak vedno se najdejo tisti, ki z veseljem pomagajo in napi{ejo. In taborniki? Na kak{en na~in si nas In taborniki? Na kak{en na~in si nas In taborniki? Na kak{en na~in si nas In taborniki? Na kak{en na~in si nas kak{en na~in spoznala sama, kako smo se zapisali spoznala sama, kako smo se zapisali spoznala sama, kako smo se zapisali spoznala sama, kako smo se zapisali spoznala sama, kako v tvoji zaznavi? v tvoji zaznavi? v tvoji zaznavi? v tvoji zaznavi? v tvoji zaznavi?
@e prej sem imela nekaj prijateljic, ki so bile tabornice in vedno so se mi zdele zelo zaposlene, vedno so tekale naokoli in urejale stvari. O tabornikih
mislim, da so ljudje, ki ne zapravljajo svojega ~asa in `ivljenja, saj vedno nekaj po~nejo. Ko mi kdo pove, da je tabornik, je prva beseda, ki mi zazveni v glavi "Akcija!". Vesela sem bila, da so mi na moja (verjetno v~asih precej neumna) vpra{anja vedno brez obotavljanja odgovorili in mi razjasnili situacije.
IME IN PRIIMEK: _______________________________________________
ROD: ________________________________________________________
ULICA: _______________________________________________________
PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________
NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!
Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana
^lanarina ^lanarina ^lanarina je na kratko prispevek posameznega ~lana organizacije (dru{tva, zveze, zdru`enja …) za pokrivanje stro{kov delovanja te organizacije.
Vi{ina Vi{ina ~lanarine je odvisna od {tevilnih dejavnikov. Eden pomembnej{ih je vsekakor na~in financiranja organizacije. ^e organizacija uspe dobiti ve~ino sredstev za delovanje od sponzorjev ali iz razpisov, je ~lanarina manj pomembna. Prav tako je vi{ina ~lanarine odvisna od tega, kdo so ~lani. Golf klubi imajo obi~ajno izjemno velike ~lanarine, ker tudi na ta na~in lahko izbirajo ~lane. Organizacije za mlade imajo obi~ajno ni`je ~lanarine. Bolj mno`i~ne organizacije imajo obi~ajno ni`je ~lanarine.
Pla~evanje Pla~evanje Pla~evanje Pla~evanje ~lanarine je lahko enkrat letno, lahko je mese~no, lahko pa je ~lanarina zgolj vpisnina, kar pomeni, da jo ~lani organizacije pla~ajo samo ob pristopu v organizacijo in pozneje nikoli ve~.
^lanarina je velikokrat za organizacije edini stalni vir financiranja edini stalni vir edini stalni vir financiranja edini stalni vir vir delovanja. Organizacije namre~ potrebujejo sredstva tako za izvajanje aktivnosti (pri tabornikih akcije) kot za svoje osnovno delovanje (stro{ki vodenja poslovanja, sejnine, stro{ki najemnin prostorov …). To zadnje ni veliko odvisno od tega, koliko so organizacije aktivne (koliko akcij organizirajo). To so stro{ki, ki jih imajo organizacije, tudi ~e ne delajo ni~.
^e pri tabornikih velja, da se akcije ve~inoma pokrivajo iz denarja udele`encev aktivnosti, denarja (ali drugih sredstev) sponzorjev in donatorjev ter seveda iz denarja, ki ga uspemo dobiti iz razli~nih razpisov, pa za svoje osnovno delovanje zelo te`ko dobimo denar. Nekaj ga obi~ajno namensko ostane od akcij. Dolo~ena sredstva lahko, ~e imamo to sre~o, dobimo od ob~ine. Ostalo pa pokrijemo prav s ~lanarino.
Podobno deluje tudi na{a krovna orga-
nizacija - Zveza tabornikov Slovenije. Le da je zanjo edini stabilni lastni vir ~lanarina. ZTS organizira le malo akcij, pa {e te ve~inoma brez ostanka. Zakaj toliko poudarjam stabilni lastni vir stabilni lastni vir stabilni lastni vir stabilni lastni vir vir? Zato, ker so sredstva iz razpisov ve~inoma pogojena prav s tem: da se del denarja zagotovi iz lastnih virov. Kar poenostavljeno pomeni, da na razpisu lahko dobimo ve~inoma polovico potrebnega denarja, drugo polovico pa moramo zagotoviti sami. Pri tem je dodatna te`ava {e to, da ve~inoma ne moremo podvajati financiranja aktivnosti iz dveh projektov - da enostavno ne moremo iz enega razpisa dobiti polovico potrebnih sredstev, iz drugega pa drugo polovico, ker razpisovalci ve~inoma tovrstno financiranje izklju~ujejo (obi~ajno tako, da v razpisu dolo~ijo, koliko sredstev moramo zagotoviti sami). Na ta na~in imamo lahko te`ave, ~e vsaj dolo~enega dela sredstev za delovanje ne zagotovimo sami, saj se ne moremo prijaviti na ve~ razpisov kot imamo lastnih sredstev. Pa {e ena slabost je pri ve~ini razpisov: aktivnosti, ki jih prijavljamo, moramo na~rtovati za ~im {ir{i krog udele`encev, torej tudi za tiste mlade, ki niso na{i ~lani. Kar je dobro za kak{ne festivale, slab{e pa za taborjenja oziroma akcije, ki so namenjene predvsem na{im ~lanom.
Dodatna te`ava je tudi, da se podobno obna{ajo tudi sponzorji in donatorji. Pa~ v smislu - ~e organizacija in aktivnosti niso dovolj zanimive za va{e ~lane (in/ali) razpisovalce, zakaj bi ga pa mi morali podpirati. Tako velikokrat vpra{ajo, kolik{en dele` sredstev za delovanje zberemo sami. Sicer se lahko zla`emo, vendar …
Za {alo sem enkrat naredil majhno ra~unsko vajo. Izra~unal sem, da bi, ~e bi vsak mesec vsak mesec vsak mesec vsak mesec od ~lanov pobirali 5000 tolartolarjev jev jev jev jev, lahko imeli za vse ~lane zastonj (!) vse akcije (tabor, zimovanje, dva izleta, vodove aktivnosti), poleg tega pa bi {e lahko vsakemu ~lanu kupili kroj ob vstopu in ob prehodih. Poleg tega pa bi lahko veliko la`je planirali udele`bo na{ih ~lanov na usposabljanjih, saj bi jim lahko pokrili vse stro{ke.
Zakaj sem se spravil k tej ra~unski vaji? Ker velikokrat sli{im argumente, da imajo mladi in njihovi star{i raj{i {portne klube, kjer je vse zastonj (tekmovanja, treningi), poleg tega pa dobijo {e {portno opremo zastonj. Pla~ujejo pa 'le' 5 - 10 tiso~akov mese~no.
Te`ava tega je, da avtomati~no izklju~i vse, ki ne morejo pla~ati teh 5000 tolarjev na mesec. Taborniki smo vendarle {e vedno tudi organizacija za vse mlade, ne glede na socialni status.
Seveda je 5000 tolarjev na mesec veliko. Je pa na drugi strani 2000 tolarjev na leto (pre)malo. To ne povzro~a samo finan~nih te`av takim organizacijam (~e jih ne re{ujejo kako druga~e, kar pa je v zadnjem ~asu izredno te`ko), ampak tudi te`ave s ~lanstvom, saj to pomeni tudi nizko (samo)vrednotenje organizacije. Finan~ne te`ave lahko sicer re{ujejo tudi tako, da so stro{ki aktivnosti ve~ji. Dolgoro~no pa pomanjkanje denarja pomeni tudi slab{o kakovost izvajanja dejavnosti organizacije (var~uje se pri skupni opremi, pri programskih izdatkih, pri izobra`evanju in usposabljanju ljudi…).
Vi{ina ~lanarine je kar precej kompleksna zadeva, saj je potrebno upo{tevati precej dejavnikov, od potencialnega ~lanstva, ocene stro{kov organizacije, mo`nosti financiranja iz drugih virov do 'mehkih' dejavnikov, kot je (samo)vrednotenje. Odlo~itev o vi{ini je vedno kompromis med `eljami in realnostjo.
Pomembno pa je, da ko se odlo~imo in dolo~imo vi{ino ~lanarine, imamo v rokavu dovolj argumentov, ki bodo prepri~ali ~lane in njihove star{e. In da smo, seveda, pri tem enotni in vztrajni.
En majhen ovinek: v~asih od star{ev sli{im, da tako socialni pa spet nismo, saj morajo poleg ~lanarine pla~ati {e vse ostalo (akcije, opremo za ~lana …). Pa je moj odgovor enostaven: res da taborni{tvo nekaj stane. Mi se tega zavedamo, zato sku{amo to breme star{em ~imbolj olaj{ati. Nekaj tako, da i{~emo druge vire za financiranje dejavnosti. Ve~inoma pa tako, da ~lanom iz socialno {ibkej{ih dru`in omogo~imo precej{nje popuste pri pla~ilu ~lanarine in aktivnosti (celo tako dale~, da kdo kaj ne pla~a). Pa tako, da omogo~imo izposojo opreme ~lanom, da jim ni potrebno vsega takoj kupiti (kar pa~ lahko: nahrbtnik, spalka…). Je pa res, da stro{ke aktivnosti ocenimo realno in potem na ta znesek omogo~amo 'popuste', ker smo ugotovili, da politika, ko je cena aktivnosti minimalna (ko celo ne pokrije vseh stro{kov), ne vpliva ne na udele`bo, ne na pove~anje sprejemljivosti stro{kov za socialno {ibkej{e ~lane. Na na{e poslovanje pa vedno vpliva negativno.
ZaToma` Strajnar - Blondi, na~elnik ZTS
Slovenski pregovor pravi: "Pri denarju se prijateljstvo neha." In na resni~nost te trditve nas opozarja vsakoletna razprava o vi{ini ~lanarine na stare{instvu in posvetih.
Vedno je nekdo, ki mora nekaj dati in nekdo, ki nekaj prejme. V na{em primeru smo tisti, ki nekaj dajemo posamezniki, ~lani rodov, prejemnik sredstev pa je organizacija - ZTS, ki za svoje delovanje potrebuje razli~ne vire, tako ~love{ke kakor tudi materialne in finan~ne. In za zagotavljanje vseh potrebnih virov za delovanje organizacije so odgovorni rodovi. Najpomembnej{i so seveda ~love{ki viri, vendar brez finan~nih in materialnih virov organizacija ne more delovati kvalitetno.
Prispevek posameznika za delovanje organizacije~lanarina, mora postati pomembnej{i vir finan~nih sredstev za delovanje organizacije iz treh razlogov:
• Neodvisnost in finan~na stabilnost organiza- Neodvisnost in finan~na stabilnost organiza- stabilnost organizacije. cije.
Pridobivanje virov preko razpisov pomeni vsakoletno prilagajanje vsebine aktivnosti prioritetam posameznih razpisov, kar ima za posledico oddaljevanje od namenov in ciljev na{e organizacije. Ve~ina finan~nih virov organizacije temelji na dotacijah in sredstvih zbranih iz razpisov, ki niso stalni. Edina stalna vira, ki ju ima organizacija, sta tako prispevka iz ~lanarine in lastne dejavnosti.
• Bolj{a podpora rodovom. rodovom. Posamezniki, ki so pripravljeni delovati v skupno dobro, nimajo na voljo neomejenega ~asa. Ker morajo vsako leto pripravljati nove in nove
Pove~anje ~lanarine in odvoda na ZTS
Ob tem se mi zastavlja nekaj vpra{anj:
Ali je res smotrno povi{ati ~lanarino za skoraj 100 %?
Kaj bo s tem dobila ter kaj izgubila ZTS in posamezni ~lani v rodovih?
Ali bodo to breme zmogli rodovi, predvsem pa ~lani rodov?
Zakaj bi nastalo situacijo morala re{iti prav na{a generacija?
Ponavadi gledam na vse stvari zelo optimisti~no, pri tak{nem dvigu ~lanarine pa sem velik pesimist.
projekte za zagotavljanje sredstev za delovanje organizacije, jim zmanjkuje ~asa za delo, ki bi ga v prvi vrsti morali opravljati, delovati v skladu z namenom in cilji organizacije in nuditi ustrezno podporo rodovom pri njihovem delu. ^e `elimo imeti bolj{i program za mladeprilagojen potrebam dana{nje mladine, moramo za to v prvi vrsti poskrbeti sami. S kvalitetnej{o in sodobnej{o vsebino bomo tudi bolj kredibilen partner pri zagotavljanju sredstev iz drugih virov (javnih in zasebnih).
• Bolj{a informiranost. Bolj{a informiranost. Bolj{a informiranost. Bolj{a informiranost. Kljub razli~nim kanalom informiranja opa`amo, da ~lani niso ustrezno informirani o aktivnostih in ostalih prilo`nostih, ki jih nudi ZTS oz. druge organizacije. Zato je potrebno ustvariti nove mo`nosti za informiranje ~lanov. Neposredna informacija je najkvalitetnej{a in vsak se potem lahko sam odlo~i, katere informacije bo upo{teval oz. katerih ne. Odlo~iti se moramo, kaj `elimo. Organizacijo, ki se bo obra~ala po vetru, ali trdno organizacijo, zavezano svojim na~elom in namenu. Sam sem za slednjo in zato sem pripravljen od{teti 10 SIT na dan!
Presene~en sem bil nad udele`bo predstavnikov rodov in obmo~ij na okrogli mizi o ~lanarini. Zanimivo je, da najve~ja podpora za dvig ~lanarine prihaja iz socialno bolj {ibkih delov Slovenije.
ZTS bi lahko trenutno teoreti~no pokrila finan~ne vrzeli, ki niso nastale v zadnjem letu. ^as, v katerem `ivimo je zelo krut. Nekateri imajo veliko, drugi nimajo ni~esar. Taborni{tvo-skavtstvo je za marsikoga najcenej{a {ola za `ivljenje, ki mu jo lahko pla~ajo star{i. Bojim se,
da se bo pla~ilo ~lanarin s tem razpolovilo. @e dosedaj smo se v rodovih sre~evali s problemom, kako pobrati vse ~lanarine. V RJZ, na primer, poberemo povpre~no 450 ~lanarin. V ~lanarini pa imamo postavko 'stro{ki za delovanje rodu'. Tako bi po izra~unu vi{ina ~lanarine pri nas dosegla vi{ino 5.500 SIT. Pa, da ne bo pomote, ostanek pobranega denarja od ~lanarin je namenjen za osnovno delovanje rodu in ~et. Tako moramo tudi v rodovih zagotavljati 'lastna sredstva' za projekte in aktivnosti, ki jih izvajamo po programu. Najpomembnej{i je izvajalec programa. Vse ostalo je podpora izvajalcu. Tako smatram tudi pisarno ter vse komisije in organe ZTS.
Narediti Tabor, ki bo zanimiv vsem starostnim skupinam, pa je nemogo~e. Taborni{ka dru`ina bo potemtakem dobila {tiri enake Tabore? Izdaja protivrednostnih bonov za tiste, ki ne bi imeli Tabora, pa se mi zdi privle~ena za lase. @e sedaj nastajajo problemi pri
izdajanju pravilnih in zadostnih ~lanskih izkaznic. Da o ostali zalogi v Zadrugi ne govorimo. To je lahko izvedljivo samo v teoriji, ali pri rodu, ki ima 30 ~lanov.
Strinjam se, da bi morali po~asi dvigovati ~lanarino. Ampak, nesprejemljiv je dvig v tolik{nem odstotku naenkrat. Ob{olske dejavnosti in razne {portne {ole stanejo mese~no ve~, kot je na{a celoletna ~lanarina, vendar imajo tam ve~ treningov, trenerski kader je pla~an in s tem tudi bolj motiviran. Tam gradijo vrhunske {portnike. Taborniki pa smo {ola za po{tenost, oz. {ola dobrih ljudi. Na `alost to v tem ~asu pri nas ne {teje dosti.
^e bo ta predlog potrjen na stare{instvu, o ~emer mo~no dvomim, se obeta, da bo na ZTS odvedenih manj ~lanarin in s tem tudi manj ~lanstva. Marsikateri rod se bo odlo~il, da bo zadostil osnovnim pogojem za registracijo, ki jih dolo~a sedanji statut ZTS.
Ga{per Rupnik-Gu{ter (28), stare{ina Ju`noprimorsko-notranjskega obmo~ja
Na na{em obmo~ju imajo skoraj vsa dru{tva prenizko ~lanarino. Zdi se mi, da je tako tudi drugod. Sam sem za dvig ~lanarine. Podobno menimo tudi na obmo~ju. Kot ka`e bo ve~ina na{ih dru{tev v prihodnje dvignila svojo ~lanarino, saj jo vidimo kot enega osnovnih virov financiranja kvalitetnega dela v dru{tvih in na obmo~ju. Zato zmerno povi{anje odvoda ~lanarine na ZTS za nas v nasprotju z njegovo strukturo ne bi bilo sporno.
Na{a skupna institucija pa mora nujno najti vir financiranja na nivoju dr`ave ali drugje. Dru{tva si namre~ na ra~un svojih kvalitetnih dejavnosti ne morejo privo{~iti bistvenega pove~anja financiranja dejavnosti ZTS.
Na Pomurskem obmo~ju se {e nismo odlo~ili, ali bomo glasovali za predlog o povi{anju ~lanarine ali proti. Glede na situacijo v ZTS se sam zavzemam za sprejetje predloga. Pred poletnimi tabori smo se z nekaterimi predstavniki enot pogovarjali o argumentih za in proti. In ravno pri teh pogovorih se je ugotovilo, da je sicer argumentov za povi{anje ~lanarine dovolj, bo jih pa potrebno v pravi lu~i predstaviti ~lanstvu, da ne bi izzvali nasprotovanja. V kolikor bi bil predlog o povi{anju sprejet pa bo potrebno z vso resnostjo obljubljeno tudi speljati, tudi »obnovo revije Tabor«, da bo ~lanom zanimivej{a. Odlo~itev za ali proti bo padla na stare{instvu ZTP-ja nekje na za~etku septembra.
Stare{instvo na{ega obmo~ja se je `e nekaj mesecev nazaj odlo~ilo, da podpremo predlog o povi{anju odvoda ~lanarine na ZTS. Zakaj? Preprosto:
· Ker `elimo, da ~lanarina postane resen vir prihodka krovne organizacije (dotacij dr`ave je vedno manj, se pravi, da je treba finan~ne vire zagotoviti tudi znotraj organizacije, taka je praksa tudi drugje) in se s tem prispeva h kvalitetnej{emu delu njenih organov oz. celotne organizacije. Seveda pa bomo zato zahtevali tudi transparentno/namensko poslovanje, razpolaganje z dodatnimi sredstvi in rezultate.
· Taborniki kot dejavnost niso zastonj, saj tudi ne nudimo »poceni« programa (star{i za druge dejavnosti pla~ujejo krepko ve~).
· Rodovi znotraj na{ega obmo~ja, generalno gledano, finan~no niso ogro`eni.
· Re{evanje problematike edine taborni{ke revije Tabor (hkrati tudi pridobitev za ~lane).
Na na{em obmo~ju smo se o tem `e pogovarjali. Mnenja so deljena, tako da skupna stali{~a {e niso izoblikovana. Dano problematiko bomo ponovno obravnavali na jesenskem posvetu obmo~ja in takrat bomo tudi zavzeli stali{~a, ki jih bomo zastopali na stare{instvu.
Moje osebno mnenje kot tabornika s skoraj 30-letnim sta`em: V organizacijo sem se v~lanil `e leta 1975 in od takrat dalje redno pla~ujem ~lanarino in tudi redno dobivam ~lansko izkaznico. Prav tako sem se istega leta naro~il na revijo Tabor in tudi naro~nino pla~ujem redno. Zaradi tega ne vidim nobenega problema, ~e bi se to dvoje zdru`ilo in seveda s tem tudi v skupnem malo zmanj{alo. V vsaki {tevilki Tabora najdem nekaj zase in dobim najbolj sve`e informacije. Prav tako pa bo moralo uredni{tvo revije nekaj narediti, da bo revija postala zanimivej{a tudi za mlaj{e ~lane kot so M^, GG in PP. ^e nam to uspe, se bo {tevilo bralcev zagotovo pove~alo.
Vojko Vi~i~ - Vi~o (34), stare{ina Severnoprimorskega obmo~ja
Gre za moje osebno mnenje in ne stali{~e obmo~ja, saj ga dokon~no {e nismo izoblikovali. Glede izjav, zakaj tako »visok« odvod ~lanarine na ZTS, saj tako ali tako od nje nikoli ni~ ne dobimo vrnjeno, ne bom razglabljal, ker lahko vsi zainteresirani v zapisnikih stare{instev izvedo vi{ino in namen sredstev. Zadnji predlog pove~anja odvoda ~lanarine na ZTS osebno popolnoma podpiram, saj je v tem odvodu vklju~ena tudi revija Tabor, ki bi jo po tem predlogu prejemali na dom vsi taborniki, za katere bi rodovi odvedli ~lanarino ZTS-u. S tem bi najve~ pridobila kvaliteta na{e na{e revije. Pove~ala bi se tudi informiranost, {tevilo ~lankov v Taboru, saj bi bili pisci bolj motivirani (mislim predvsem na ~lanke in reporta`e z rodovih akcij), konec koncev bi Tabor postal privla~nej{i za sponzorje. Na koncu naj {e enkrat poudarim, da se osebno strinjam s pove~anjem odvoda ~lanarine na ZTS, seveda pa mora tudi revija Tabor postati kvalitetnej{a.
Tadej Pavli~ (25), pomo~nik na~elnice RBP Muta, in Lila Gologranc (26), tajnica in propagandistka RBP Muta
za otroka, mnogim star{em predstavljalo {e dodatno finan~no breme. 3500 SIT je enostavno preve~, po drugi strani pa se spra{ujemo: »Kaj bomo za tako visok znesek dobili v zameno???«
Borut Cerkveni~ - Crga (55), stare{ina Mariborskega obmo~ja
Rodovi na obmo~ju niso enotni, zato bi se morali na nivoju ZTS in obmo~ja o tem bolj dogovarjati, da bi lahko oblikovali dolo~ene sklepe. Nekatera obmo~ja so tako majhna, da jih druga zlahka preglasujejo. Na primer na mariborskem in pomurskem obmo~ju smo bili ve~krat preglasovani, ker nas je enostavno premalo.
Taborniki rodu Bistrega potoka Muta po kraj{em premoru zopet delujemo s polno paro, kar je zasluga predvsem pe{~ice posameznikov, ki niso pozabili, da so taborniki. Muta je majhen kraj z visoko stopnjo brezposelnosti, posledi~no slabimi socialnimi in bivanjskimi razmerami, kar seveda pomeni, da tudi na{ taborni{ki rod deluje na zelo nizkem finan~nem nivoju, pa se vseeno trudimo na{im tabornikom ponuditi tisto druga~no, ~esar ne morejo dobiti ne v {oli in ne doma. Zvi{anje odvoda ~lanarine na ZTS je za na{ rod preprosto nesprejemljivo. @e tistih 2000 SIT ~lanarine, ki smo jo pobirali leto{nje leto, je poleg vseh izdatkov, ki jih zahteva dana{nja skrb
IO MZT je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o problematiki odvoda ~lanarine na ZTS. Ugotovili smo, da nobeden od predlaganih odvodov s strani Zveze ne re{uje nastale finan~ne situacije na{e organizacije. Prvi predlog (1900 SIT) ohranja sedanje stanje, ko se bo na koncu leta verjetno (spet) izkazalo negativno poslovanje. Drugi predlog, ki v ~lanarino vklju~uje tudi revijo Tabor, prav tako ne re{uje finan~nega problema ZTS, ampak samo revijo Tabor, ki pa dobr{en del svojega minusa pridela s tem, da se iz prihodkov Tabora velik del denarja nameni za druge namene znotraj ZTS in pisarne, ki pa nimajo ni~ skupnega s Taborom. Poleg tega bi bilo verjetno nemogo~e pripraviti revijo, ki bi bila v{e~ tako M^-jem, kot tudi gr~am. Zato smo se v IO MZT odlo~ili, da ljubljanskim rodovom podamo {e predlog odvoda v vi{ini 2900 SIT, ki pa ne vklju~uje revije Tabor ali katerega koli drugega dodatka. Ker smo se o tem predlogu pogovarjali na obiskih taborjenj in le-ti {e niso bili ovrednoteni, v tem trenutku ne morem podati kon~nega stali{~a MZT. V kolikor bi bil ta predlog sprejet s strani rodov MZT in bi bil predlagan na stare{instvu ZTS, bi bil eden od pogojev za sprejem tega odvoda tudi bolj pregledno finan~no poslovanje ZTS-a.
@al nam k sodelovanju v anketi ni uspelo privabiti vodstev gorenjske in dolenjske obmo~ne zveze.
Skoraj leto nazaj sem v svojem prispevku v Taboru o{vrknil dogajanje na stare{instvu ob sprejemanju vi{ine ~lanarine za leto 2004 (glej okvir~ek). Takrat sem poudaril predvsem dva vidika ~lanarine: je edini kolikor toliko stabilni vir, iz katerega se financira delovanje na{e organizacije, po drugi strani pa je poraba ~lanarine odvisna od prioritet organizacije.
Nekaj za tem prispevkom pa sem prav tako v Taboru predstavil predlog, da bi se, kot v marsikateri nam podobni organizaciji, s pla~ilom ~lanarine neposredno povezalo tudi prejemanjem revije Tabor. Kot informatorja in kot zapisovalca dogajanj v organizaciji.
S popolnej{imi podatki o finan~nem stanju organizacije je postalo jasno, da je nekaj potrebno narediti. Namre~: prihodki organizacije le ste`ka in komaj pokrivajo stro{ke. Postavka, ki prikazuje najve~ji minus (ima najve~ izgube) je revija Tabor in priloge. ^eprav marsikdo meni, da sta obe prilogi, Medo in Gozdovnik, pokriti z delom ~lanarine, `al ni tako. Sredstva, zbrana z odvodom ~lanarine za obe prilogi, ne zado{~ajo niti za polno pokrivanje ene priloge. Ukinitev prilog tako visi v zraku `e kar nekaj ~asa. Vendar ni te`ava v tem, da bi ukinili priloge. Te`ava je v tem, da so se isto~asno pojavili interesi in razmi{ljanja, da bi za del odvoda, ki je namenjen prilogam, zmanj{ali odvod ~lanarine. V{e~no, a napa~no. Kot opozarjam ves ~as, je ~lanarina namenjena pokrivanju dela delovanja organizacije in ne samo posameznim projektom, dokler pa~ trajajo. ^e priloge revije Tabor niso ve~ prioriteta, jih pa~ ne bomo financirali iz ~lanarine. Bomo pa namesto tega postavili druge prioritete, ki jih bomo financirali iz ~lanarine.
Moja ideja je bila, da bi to bila revija Tabor, kjer pa bi, kot pred uvedbo prilog, bile posamezne strani namenjene posamezni veji (torej vsak mesec priloga v malem kot sestavni del revije Tabor), revijo pa bi dobili vsi ~lani, ki so poravnali ~lanarino. Tako bi uspeli z eno potezo re{iti ve~ te`av. Zmanj{ali bi finan~ne minuse pri prilogah (ker bi jih ukinili) obogatili vsebino Tabora (dodali priloge) in ga naredili primernega vsem starostim, izbolj{ali finan~no stanje revije Tabor (del ~lanarine bi bil namenjen pokrivanju stro{kov revije), isto~asno pa mo~no izbolj{ali informiranost ~lanstva.
Druga~ne re{itve so seveda tudi mo`ne, vendar so po moje slab{e. Ukinitev revije bi bila s finan~nega vidika seveda hitra re{itev, vendar dolgoro~no za organizacijo slaba. Tudi
ideja, da bi Tabor bil revija za `ivljenje v naravi je bila `e preizku{ena in ni prinesla rezultatov, sploh pa ne finan~nih. Nadaljevanje sedanjega stanja pa za organizacijo, ki naj bi bila sposobna hitrega prilagajanja spremembam in potrebam mladih, ni ravno vzpodbudno. Da ne omenjam, da ne re{uje vpra{anja minusov revije.
In za konec: pri~akovanja in sanje nekaterih, da revija ne potrebuje drugega kot spremembo uredni{ke politike, niso realna. ^e bomo v vsebino revije kopirali dele drugih revij za mlade, ne bomo naredili ni~. Original bo {e vedno bolj{i, pa tudi cenej{i. Hkrati pa bomo izgubili {e en gradnik na{e skupne, taborni{ke identitete. Spremembe vsebine so nujne, vendar ne v smeri prilagajanja vsebine ostalim mladinskim revijam, ampak v iskanju in najdenju lastne vsebine, lastne identitete, na{ih, taborni{kih vsebin.
Bi~ bo`ji (oziroma duhovnoresni~nostni) za marsikateri rod, ve~inoma pa le izgovor (ob nekaterih izjemah) za lenobo in nepo{tenost, je kon~no potrjen tudi za naslednje leto. Z mnogo besed smo ugotavljali, da nam {e vedno ni jasno, da se organizacija v prvi vrsti financira iz denarja njenih ~lanov. [ele za programe in aktivnosti, ki presegajo interese ~lanstva, pa je mo`no sofinanciranje iz dr`avnih in drugih jasli. Kot ve~ini no~e biti jasno, da z omejeno vsoto, ki z odvodom pride na ra~un ZTS, ni mo`no financirati vsega in se je torej treba odlo~iti za prioriteteprograme, ki so za dolo~eno leto najpomembnej{i, brez katerih preprosto ne gre, drugih virov pa ni (dovolj).
Iluzije ve~ine, da bi bilo z ni`jim odvodom ~lanarine ve~ ~lanov, pa ni tako enostavno razbiti. Tako kot danes rodovi nakazujejo odvod samo za del svojih ~lanov, bi ga tudi ob ni`jem odvodu. Ne gre za finan~no {ibkost, gre za po{tenost … (Revija Tabor, {t. 1, 2004Ocvirki s stare{instva).
V za~etku marca je Silos objavil vabilo Litvanskih morskih skavtov na mladinsko izmenjavo. Obvestilo na internetu sem prebral pozno pono~i in si nisem predstavljal, da bo julija v najve~jo baltsko dr`avo potovalo sedem slovenskih tabornikov, med njimi tudi jaz.
ne ve~ere, kjer je vsaka skupina predstavila svojo organizacijo in dr`avo, skuhala nacionalno jed, pokazala tipi~ne dru`abne igre itd.
Dnevi so minevali hitro, prijateljstva so se okrepila in preden smo se dobro zavedli, je bilo na{ega potovanja konec. Priveslali smo do Klaipede in s tem kon~ali 300 km dolgo pot. Tri dni smo ostali {e v Klaipedi in se udele`ili See Days festivala, potem pa smo se z avtobusom odpeljali nazaj v Kaunas in nato z vlakom proti Ljubljani.
Potovanje se je za~elo v nedeljo, 11. julija zve~er, ko smo z vlakom zapustili Ljubljano. Vozili smo se prek Avstrije, ^e{ke in Poljske, preden smo po 30 urah prispeli v Kaunas, ki je drugo najve~je mesto Litve. Na dan prihoda smo si v lastni re`iji ogledali {e Vilno, od Kaunasa pribli`no 150 kilometrov oddaljeno glavno mesto. Zve~er so sledile dru`abne igrice z ostalimi udele`enci. Poleg nas in litvanskih morskih skavtov, so se izmenjave udele`ili {e {vedski kadeti.
Tretji dan smo si dopoldne ogledali Kaunas, popoldne pa pripravili ~olne za plovbo po reki. Naslednje jutro smo za~eli na{o, pribli`no 300 kilometrov dolgo ekspedicijo, ki nas je vodila od Kaunasa do Klaipede. Prvi dan smo veslali
osem ur. S skisanimi obrazi smo ugotovili, da v Litvi ne poznajo kosil, ampak imajo sredi dneva le manj{i prigrizek. Poleg tega imajo mineralne vode slane. Zve~er je sledilo vrednotenje dneva. Pojasnili smo, da smo sicer trpe`ni, ampak Tarzani pa tudi nismo in rabimo konkretna kosila ter normalno vodo. Konkretnih kosil sicer prihodnje dni nismo dobili, a vsaj imeli smo jih.
Podnevi smo ve~inoma veslali (povpre~no 40 km na dan), se vmes kopali in se ob~asno ustavili v ogleda vrednih krajih. Videli smo nekaj cerkvic in gradov, ki so bili `al ve~inoma v prenovi, dva dneva sta bila namenjena za ogled turisti~nih mest, ustavili smo se tudi v najstarej{i in najve~ji pti~ji lovilnici v Evropi. Prirejali smo nacional-
Po {estnajstih dneh smo se vrnili domov polni vtisov in prijetnih spominov. Videli smo Litvo tak{no kot je - na eni strani bogata turisti~na mesta, na drugi strani revne, razpadajo~e in pozabljene ribi{ke vasice. Nikoli pa ne bom pozabil prvega dneva veslanja, galopa konjev v ve~ernem soncu, spanja pri doma~inih na seniku, ve~ernega ribolova, ogleda vasic, tridnevnega festivala v Klaipedi, iskanja strani{~ ob pol sedmih zjutraj sredi var{avske `elezni{ke postaje … Predvsem pa mi bo vedno ostala v spominu odli~na dru`ba, s katero sem imel prilo`nost pre`iveti {estnajst nepozabnih dni.
Lepo pozdravljeni! Minil je najlep{i letni ~as in spet se je za~elo delovno obdobje. Da pa ne bi za~enjal svojega pisanja z vna{anjem melanholije, se bom v svoji kolumni raje posvetil lepim dogodkom, ki so jih pri nas ~ez poletje pre`iveli taborniki iz tujine. Ve~ kot 800 jih je bilo in pre~esali so Slovenijo po dolgem in po~ez.
Najdlje so bili pri nas Nemci in tudi najve~ jih je bilo. Dve veliki skupini 350-ih in 250-ih nem{kih tabornikov sta gostovali pri nas od 10. julija do 14. avgusta. Prva skupina je dva tedna spoznavala Slovenijo in se nato za teden dni pridru`ila drugi skupini na skupnem taboru pri Cerknici, podobno pa je druga skupina dva tedna po skupnem taboru spoznavala zanimivosti, ki jih ponuja na{a de`ela. Skupno so bili pri nas kar pet tednov in med tem ~asom smo jim z aktivnostmi popestrili ~as tudi krokodili. V sodelovanju z nami so spoznavali na{o prestolnico. Pripravili smo jim razli~ne delavnice, ki so u~enje naredile zanimivo. Tako so se na{i nem{ki prijatelji u~ili slovenskega jezika, {li na Ljubljanski grad, se odpravili na izlet po Ljubljani s kolesom, si ogledali muzeje in se prepustili u`itkom, ki jih prina{a potikanje po tr`nici. Po besedah mnogih lahko povzamemo, da so pri nas pre`iveli lepo poletje in da se bodo radi vrnili.
V drugi polovici avgusta, in sicer od 15. do 27., smo gostili ve~jo skupino angle{kih tabornikov. Njihov vodja odprave Mick Stocks se je priprave lotil zelo resno in stopil v stik s krokodili `e
skoraj celo leto nazaj. Natan~ne priprave so se poznale, saj so Angle`i pri{li k nam z zelo dobro pripravljenim programom. Za~etek njihove "slovenske avanture" je bil v Bovcu, konec pa dvanajst dni kasneje v kampu Menina v Logarski dolini. Vmes pa so do`iveli marsikaj. Glede na to, da jih je bilo {estdeset so se morali razdeliti v skupine. Ena skupina se je prete`no ukvarjala z vodnimi aktivnostmi, tako da so raftali, se vozili s kajaki in kanuji, se seznanjali s slovenskimi rekami itn. Druga skupina pa se je bolj posvetila gorni{tvu, hodili so na hajke, osvajali vrhove, bivakirali. Bila je tudi tretja, manj{a skupina petih malce starej{ih tabornikov, ki so osvajali t.i. explorer belt. Njihova pot je potekala od Nove Gorice, preko Kobarida in Bleda do Ljubljane in na koncu, seveda, do kampa Menina. Zelo zanimiva naloga, ki so jo morali opraviti, je bila tudi zahteva, da se pojavijo v kak{nem izmed na{ih medijev. Ste jih kje ujeli? Kot so sami povedali, zelo prijetno bivanje v Sloveniji so Angle`i sklenili z gala ve~erjo na svoji zadnji postaji.
Pri nas so dva tedna u`ivale tudi irske gr~e. Njihova osnovna celica je bila
par. Tako se je na dogodiv{~ini, ki jo sami imenujejo adult leaders challenge, od 3. do 17. julija po Sloveniji potikalo pet irskih parov. Opraviti so morali cel kup zanimivih projektov, ki so jim pomagali, da so spoznali kraje, skozi katere so {li. Tako so morali, na primer, ugotoviti, kak{ne barve je lipicanec in kaj to sploh je, se dokopati do razli~nih receptov lokalnih jedi, spoznati dolo~enega `upana in presko~iti {e kak{no podobno navihano oviro. Med drugim so se morali kar se da aktivno vklju~iti v enodnevni program enega izmed taborov na{ih rodov, pri katerih so gostovali. Tako je en par gostoval v Ribnem pri Samorastnikih, drugi v Novi Gorici pri Kokr{kem rodu, tretji na Kolpi pri Bi~kovi sklali, ~etrti v @u`emberku pri Skalnih taborih in peti v Bodislavcih pri Vedrih Prlekih. Po besedah vodje odprave Micka Kinga, so do`ivetja nepozabna in se bodo k nam zagotovo {e vrnili.
Prav posebne vrste gostje pa so bili Francozi. Posebni zato, ker njihove programske vsebine niso bile tipi~no taborni{ke, ukvarjali so se namre~ z raziskovanjem poti Slovenije v EU, s spoznavanjem Slovenije na splo{no in s so-
ciolo{kim primerjanjem francoskih tabornikov s slovenskimi. Bilo jih je sedem, pri nas so bili od 19. julija do 2. avgusta, obiskali pa so Ankaran, Postojno, Novo mesto, Ljubljano in Bled in v vsakem od teh krajev sodelovali s kak{no od lokalnih skavtskih organizacij, tudi s katoli{kimi skavti. Ob slovesu so obljubili, da bodo svoje ugotovitve v oktobru predstavili {ir{i javnosti v svojem rodnem Bergeracu.
V za~etku poletja sta pri nas gostovali tudi dve veliki skupini Norve`anov in Nizozemcev, ki pa nista potrebovali pomo~i krokodilov pri programu ali logistiki, ampak samo taborni prostor, ki so ga na Zvezi, seveda, z veseljem zagotovili. Verjamemo pa tudi, da so nadvse u`ivali, kot ostali njihovi prijatelji.
Najbr` nisem uspel poro~ati o vseh tujih tabornikih, ki so to poletje pri{li na obisk v Slovenijo, ker jih je bilo preve~ in tudi ker krokodili nismo z vsemi sodelovali. Po eni strani je to dobro, da je namre~ pri{lo k nam veliko tujih skupin, druga plat medalje pa je druga~na. Na{i taborniki so bili zelo slabo pripravljeni sodelovati z njimi. Ampak to je pa povsem druga zgodba … do naslednji~ pazite nase!
Ne pozabite na najve~jo taborni{ko akcijo prihodnjega leta, na EuroJam 2005. ^e se prijavite {e v septembru, boste {e imeli stro{ke porazdeljene na deset mesecev, kasneje pa bo zadeva postajala vse dra`ja. Do`ivetja z ve~ kot 20.000 taborniki iz celega sveta res ne gre zamuditi!
Osebje, ki pripravlja EuroJam 2005, je razpisalo nate~aj za himno EuroJama. ^e ste pesni{ko razpolo`eni in vas stvar zanima, se za podrobnosti pozanimajte na njihovi spletni strani eurojam.org ali se javite komu izmed krokodilov.
Krokodilom je pri{lo na u{esa, da marsikateri rod sodeluje s taborniki iz tujine, mi pa o tem ni~ ne vemo. Radi bi, da se nam javite - pa ne zaradi kontrole - ampak zato, ker bi radi naredili ~im {ir{o bazo kontaktov iz tujine in tako komu olaj{ali odlo~itev, da se odpravi malo dlje, kot do sosedovih. Hvala!
UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO
UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO
ALJO[A
NaBoj 2003 je bil izstreljen, priprave na izstrelitev
NaBoj-a 2004 se pri~enjajo
Zakaj 1.? 1.?
I. Gozdna {ola
I. Gozdna {ola {ola
Objavljamo poziv vsem, ki `elijo bivati v G[ ZTS v letu
2004/2005, da do 15. oktobra 2004 posredujejo vloge na sede` ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana.
Uporabniki, ki bodo posredovali svoje vloge do navedenega
datuma, imajo naslednje prioritete:
1.te~aji ZTS
2.vodni{ki te~aji OO ZTS
3.vodni{ki te~aji rodov in ZTO
4.taborjenja rodov
5.taborjenja drugih
Kapaciteta tabornega prostora je okoli 80 tabore~ih oseb, oziroma do 50 le`i{~ v hi{i.
Cene za bivanje so dolo~ene s cenikom, ki ga ob koncu leta dolo~i IO ZTS za naslednje leto. ZTS si pridr`uje pravico do uskladitve terminov v primeru ve~jega povpra{evanja in do popravka cen med letom in sicer glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu.
Zbiranje prijav traja do navedenega roka, oziroma v primeru, da posamezni termini do roka ne bodo rezervirani, do zasedbe kapacitet.
• Da se ponovno sre~amo, vsi, ki nam ni vseeno, kak{na je organizacija,
• da izmenjamo izku{nje in pridobimo nove ideje za izvajanje programa,
• da povemo, kje nas `uli in poi{~emo nove izzive
• da se zabavamo.
[tirje razlogi, da se pridru`i{!
Tudi ~e te razlogi niso prepri~ali, si dobrodo{el.
Zakaj 2.? 2.?
Letos `elimo preiti od besed k dejanjem.
Za~rtati moramo pot, postaviti kilometrske kamne in premostitvene objekte, da bomo dosegli cilj - vizijo, ki smo jo pri~eli snovati na lanskem NaBoj-u.
Kdaj in kje?
Od 1. do 3. oktobra 2004, predvidoma v [kalah pri Velenju. Kdo naj pride?
Na~elniki in stare{ine rodov, dru`in, ~et, vodstva obmo~nih organizacij ZTS, ~lani organov in komisij ZTS, ~lani delovnih skupin, skratka vsi, ki bi lahko pomagali premakniti voz taborni{tva naprej.
II. Taborna prostora v Rib~evem Lazu
II. Taborna prostora v Rib~evem Lazu
II. Taborna prostora v Rib~evem Lazu
II. Taborna prostora v Rib~evem Lazu
ZTS ima v Rib~evem Lazu v Bohinju dva taborna prostora, na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja. Na zgornjem prostoru lahko tabori okoli 60 tabore~ih, na spodnjem pa 80.
Pozivamo vse rodove, ki `elijo v prihodnjem letu taboriti v Rib~evem Lazu, da po{ljejo na sede` ZTS prijavo, v kateri naj navedejo `eleni termin taborjenja in predvideno {tevilo udele`encev.
Cene za najem tabornih prostorov so dolo~ene s cenikom, ki ga ob koncu leta dolo~i IO ZTS za naslednje leto.
ZTS si pridr`uje pravico do uskladitve terminov v primeru ve~jega povpra{evanja in do popravka cen med letom in sicer glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu.
Zbiranje prijav traja prav tako do 15. oktobra 2004, oziroma do zasedbe kapacitet.
Pozor Pozor PROSTOR JE ODPRT!! !!
Odprti prostor (Open Space) in sejem dobrih praks bosta uspela le s tvojo AKTIVNO udele`bo. V rodovih razmislite o u~inkovitem na~inu predstavitve va{ih izku{enj in znanja ter delite vse to z drugimi na tr`nici NaBoja. In moto odprtega prostora bo:
PROBLEMI IN OVIRE SO ZA NAS IZZIVI! (Podrobnosti sledijo v septembru 2004)
NaBoj NaBoj NaBoj
= notranja energija - motiv in potreba
= notranja energija - motiv in potreba
= notranja energija - motiv in potreba = notranja energija - motiv in potreba -
= polarnost - pozitivni naboj = polarnost pozitivni naboj = polarnost - pozitivni naboj = polarnost pozitivni naboj
= smer - skupna vizija = smer - vizija = smer - skupna vizija = smer - vizija
= poziv za akcijo - gibanje = poziv za akcijo - gibanje
Ali ste vedeli, da je na tabornem prostoru leto{njega POW WOW-a v Ilirski Bistrici `e pred 23 leti stalo podobno naselje platnenih streh? Ja, leta 1981 je prav na tem mestu potekal 8. zlet Zveze tabornikov Slovenije. Kako so se pripravljali nanj, so zapisali tudi v takratnem Taboru. Tule je odlomek iz intervjuja z Vojkom [tembergerjem, s katerim so se pogovarjali Gojko Bervar, Frane Merela in Ivo [tajdohar.
Tabor Tabor Tabor Tabor Tabor: Zdaj vemo, da bo zlet v Ilirski Bistrici. Kako se sploh pravi kraju, kjer bomo postavljali {otore?
Vojko Vojko Vojko Vojko Vojko: Temu kraju pravijo Koseze, pa tudi Breg. Kak{na dva kilometra iz Ilirske Bistrice je.
Tabor Tabor Tabor: Torej prva te`ava: kako bodo pri{li ljudje s postaje do zletnega prostora?
Vojko Vojko Vojko Vojko Vojko: Te`ava, ki sploh ni te`ava- taborniki bodo menda ja zmogli ta dva kilometra. [e posebej, ker bo njihova oprema pri{la posebej. Tiste nahrbtnike in spalne vre~e bodo pa menda {e zmogli prinesti.
Tabor Tabor Tabor Tabor Tabor: Kak{en teren je to: bo mo~virnato, ~e bo de`evalo?
Vojko Vojko Vojko Vojko Vojko: S tem ne bo te`av. Ob zadnjem de`evju je voda hitro izginila, teren visi, torej gre {e hitreje. Ko smo izbirali, smo imeli ve~ mo`nosti - na videz lep{ih, pa smo se raje odlo~ili za to, tudi zaradi nekdanjih slabih izku{enj z nalivi in vodo. Spomnite se samo Petrove gore, kjer smo do`ivljali pravo pravcato poplavo!
Tabor Tabor Tabor Tabor Tabor: Kako bo s hrano?
Vojko Vojko Vojko Vojko Vojko: Ta se bo delila po podro~nih taborih, ne bo osrednje jedilnice.
…
Tabor Tabor Tabor Tabor Tabor: Kaj bo s tistimi, ki bodo {e la~ni in `ejni?
Vojko Vojko Vojko: Taborniki bomo odprli trgovino in tabornike tudi imeli za prodajalce. Razen pija~ in kak{nega sendvi~a bo mogo~e kupiti tudi kak{no stvar, ki smo jo pozabili doma: baterije, vrvice …
Tabor Tabor Tabor Tabor Tabor: Kako bo s po{to?
Vojko Vojko Vojko Vojko Vojko: Razglednice in znamke bodo taborniki lahko kupili v tej trgovini, po{to bomo odpravljali vsak dan, pisma, ki
bodo prihajala, bodo `eljno pri~akujo~i dobili na recepciji. Imeli bomo tudi poseben po{tni `ig, zletni `ig, le osnutka tega prilo`nostnega `iga {e nimamo.
Tabor Tabor Tabor Tabor Tabor: Program najdemo v taborni{kem vestniku, zato ga ne bi ponavljali … ali pa morda samo v grobem.
Vojko Vojko Vojko: Ja, bodo republi{ki mnogoboji, s posebno proslavo bomo praznovali tridesetletnico Zveze tabornikov, dan borca. Bo pa {e vrsta drugih prireditev: {portna tekmovanja, sre~anja, izleti, sodelovanje na mladinski delovni akciji in povezava z brkinsko republi{ko mladinsko delovno akcijo. Ne bo manjkalo tudi kulturnih prireditev - poleg taborni{kih, bodo tudi nastopi doma~ih kulturni{kih skupin, opozarjam na predstavo Scapinove zvija~e, ki jo izvajajo doma~i gledali{~niki. Razen tega ne smemo pozabiti na{ih delovnih brigad, ki bodo posku{ale pomagati predvsem v sosednjih krajevnih skupnostih. Pomagale bodo krajanom pri zemeljskih delih, morda tudi pri kak{nem spravilu sena.
Iz: Tabor 6-7/1981
Radio Kri~a~ je zabaval udele`ence na 8. zletu, Vesoljski kri~a~ pa na leto{njem vesoljskem POW WOW-u.
Splo{no gledano lahko dinamiko opi{emo kot vplive, ki te`ijo k proizvajanju energije in sprememb v dani situaciji. V taborni{tvu se dinamika nana{a na na~in, pri katerem bodo {tirje klju~ni vidiki taborni{tva v praksi vplivali na u~ne izku{nje (zavedno ali nezavedno).
V nadaljevanju
So cilji, vezani na znanje, spretnosti in vedenje mladih, ki jih vodje dosegajo pri mladih in s tem pomagajo mladim na enem ali ve~ podro~jih osebnega razvoja (telo, razum, ~ustva, okolje, zna~aj in iskanje).
V ta vidik spada vse, kar mladi po~nejo, od na~rtovanja, izvedbe in vrednotenja (taborni{ki program).
Ta vidik sestavljajo:
•skupinska dinamika: kar se dogaja med interakcijo in kot njen rezultat med ~lani voda (ko na primer nekdo, ki ima svoje probleme, demotivira celotno skupino, ali nasprotno, ko sposobnost nekoga, da spravi vse v smeh, pomiri napeto situacijo);
•odnosi med mladimi (npr. ali sprejemajo drug drugega za dobrega prijatelja ali le znanca);
•odnosi med mladimi in odraslimi vodji;
•pripadnost skupnosti: obseg, do katerega skupina podpira vsakega posameznika in vsak posameznik
pripomore k dobrobiti skupine;
•stopnje smisla pripadnosti vodu (zajema tudi integracijo novincev); in •splo{no "vzdu{je" v vodu.
Primer
Vod se je sre~eval enkrat na dva tedna ob ve~erih. Na `alost so se ~lani iz razli~nih razlogov lahko sre~ali le za eno uro. Odrasli vodje so opazili, da se vedno ve~ mladih ni redno udele`evalo sre~anj.
Po posvetu z enoto so se odlo~ili, da se bodo sre~evali enkrat na teden ob popoldnevih, ko mladim ni bilo treba v {olo. Tako je bilo ve~ ~asa za aktivnosti v naravi, ve~ ~asa za neformalne pogovore med na~rtovanimi aktivnostmi, in ve~ ~asa za pomo~ pri vklju~evanju novincev. Mladi in odrasli vodje so se tako bolje spoznali med seboj in splo{no vzdu{je se je izbolj{alo. Po nekaj mesecih je komaj kdo manjkal na sre~anjih!
Ta vidik vsebuje vse povezano z na~inom, kako je taborni{ki rod sestavljen, kako deluje in sicer:
•Zgradbo; zamislite si diagram, ki predstavlja tim odraslih vodij,
razli~ne time, razporeditev pooblastil, razli~ne vrste sestankov za razli~ne namene, itn. Vsi ti elementi predstavljajo strukturo znotraj katere delujete vi in mladi.
•Na~in, kako je rod sestavljen in deluje, mora podpirati `elene vzgojne cilje.
•Uporabo taborni{ke metode; na~in, na katerega so v praksi v rodu uporabljeni razli~ni elementi taborni{ke metode.
•"Kulturo" rodu; njene tradicije, poudarek na dolo~enih vrednotah, obseg centraliziranega sprejemanja odlo~itev, ali so vodje timov dolo~eni ali izvoljeni in glede na kak{ne kriterije, itn.
•Raznolikost virov: ~love{ki, infrastruktura, ~as, finan~ni in materialni itn.
Primer:
Prej{nja leta so se nekateri mladi prito`evali, da ni bilo prilo`nosti za pogovor o stvareh, ki v enoti niso potekale v redu. Tim vodij je spoznal, da je treba ve~ ~asa in pozornosti nameniti omogo~anju mladim, da dajo pri vrednotenju povratne informacije.
Dejstvo, da tega niso po~eli, je prikraj{alo njihov emocionalni razvoj.
Nastala situacija je krepila nezadovoljstvo in pomanjkanje samozavesti v izra`anju svojih ob~utkov in ~ustev. Obratno pa je nezadovoljstvo vplivalo na kvaliteto skupinske dinamike.
Kar se mladi nau~ijo, ni le rezultat tega, kar so delali med aktivnostmi. Kar pri taborni{tvu pridobijo, je tudi rezultat odnosov z vrstniki in z odraslimi vodji. Mogo~e je to manj o~itno, a na to, kar mladi pridobijo, vpliva tudi na~in, kak{na je zgradba rodu in kako deluje.
Razmislite o projektu glede na dinamiko taborni{tva v va{em vodu. Do te stopnje bi morali `e definirati vzgojne cilje, imeti jasno zamisel aktivnosti, ki bodo pomagale mladim napredovati in razmisliti, kako se najbolje poslu`evati taborni{ke metode.
Ali ste razmislili, ~e so v na~inu, kako vod deluje, v splo{nem vzdu{ju ali v na~inu, kako spodbujate mlade vzpostaviti zvezo med seboj, itn., {e kak{ni vidiki, ki niso v skladu s tem, kar sku{ate dose~i?
Taborni{ki projekt je skupinski podvig, z jasno zastavljenim ciljem, sistemati~nim pristopom (7 korakov), ki temelji na uporabi taborni{ke metode, vklju~uje veliko mo`nosti za u~enje, upo{teva razli~ne interese, talente, zmo`nosti in potrebe, v katerem so vsi sodelujo~i z lastnim trudom predani doseganju ciljev, v dolo~enem ~asu v prihodnosti.
September
1954 (18.-20.) Na Ostro`nem pri Celju je bil drugi zlet ZTS (1426 udele`encev).
Tedaj prvi~ pripravijo tekmovanje v taborni{kem mnogoboju.
1994(17.) V @enevi, v [vici, potrdijo sprejem Zveze tabornikov Slovenije v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM).
Nezadr`no se pribli`uje Republi{ko orientacijsko tekmovanje (ROT), ki se bo letos odvijalo v okolici Tacna pri Ljubljani. S prispevkom `elim `e prijavljenim ekipam podati nekaj napotkov za zadnje priprave in uspe{en nastop, morda pa se v zadnjem hipu kak{na ekipa {e odlo~i za prijavo.
Republi{ko orientacijsko tekmovanje (ROT) je najzahtevnej{e taborni{ko orientacijsko tekmovanje v Sloveniji, ki zahteva od tekmujo~ih poleg fizi~ne in psihi~ne pripravljenosti tudi vsa klju~na specialisti~na taborni{ka znanja. Zaradi tega je {e kako pomembno, da se ekipe za nastop ustrezno pripravijo in jim je tako udele`ba lahko v zadovoljstvo.
ROT je tekmovanje z dolgoletno tradicijo, prav pod sedanjim imenom je nastal pred ve~ desetletji; treba bo pobrskati v arhive, da ne zamudimo obele`iti 50-letnice izvedbe prvenca. Nekaj ~asa se je imenoval tudi Slovenski taborni{ko partizanski mnogoboj (STPM), od 90-ih let pa je ponovno ROT. Tudi pravila in potek tekmovanja so z izjemo treh izvedb iz za~etka 90-ih let, ki pa se niso obnesle, skoraj nespremenjena od za~etka. Do nekaj let nazaj je ROT zagotovo predstavljal najzahtevnej{e orientacijsko tekmovanje v Sloveniji nasploh, sedaj pa so ga predvsem po fizi~ni plati "prehiteli" ARS, orientacijski maratoni in podobne prireditve, a zaradi {irokega razpona panog je ROT {e zmeraj zelo zahteven izziv za vsako ekipo.
Po fizi~ni plati mora biti ekipa sposobna prehoditi celotno pot v dveh dneh. Neko~ je bila v pravilih omejena skupna dol`ina proge, kar pa zaradi
razli~ne razgibanosti terena ni bilo primerno. Sedaj je omejitev s ~asom in skupnim vzponom, a to {e vedno velja za izbiro najustreznej{e poti. Dejansko predvsem ekipe s slab{im znanjem orientacije opravijo mnogo dalj{o pot, ki lahko v dveh dneh prese`e 30 km. Ob tem imajo tekmovalci vseskozi na ramenih nahrbtnike s kar zajetno koli~ino obvezne in dodatne opreme: spalna vre~a, {otorsko krilo, pripomo~ki za re{evanje nalog, pa hrana, pija~a, rezervna obleka. Posebej hudo je lahko v nedeljo zjutraj - razbolele in morda tudi o`uljene noge, razbolela ramena, za silo prespana no~. Zaradi tega je pomembno, da ~lani ekipe pred udele`bo na ROT-u vsaj enkrat opravijo dalj{o, po mo`nosti vsaj dvodnevno pot z nahrbtnikom. Primerna je kak{na gorni{ka tura, morda celo bolje v sredogorje. Tam preskusimo obutev, nahrbtnik, pripravljenost na dalj{i napor, ocenimo tudi, koliko hrane in pija~e bomo potrebovali na poti. Vedeti namre~ moramo, da so potrebe posameznikov razli~ne, vsak nepotreben kilogram odve~ne hrane v nahrbtniku pa se pozna. Fizi~na sposobnost ~lanov ekipe je tako vsekakor na prvem mestu, vendar se zaradi tega ROT-a ni treba ustra{iti - vsak bolj aktiven tabornik `e s hike-i, pohodi in podobnimi aktivnostmi vseskozi vzdr`uje
zadostno fizi~no pripravljenost. Na drugo mesto postavljam psihi~no pripravo ekipe. ROT je ekipno tekmovanje in mo~ ekipe je odvisna od mo~i naj{ibkej{ega ~lena. Vsekakor bo nekdo izmed ekipe prvi omagal in zelo pomembno je, kako se v tem primeru odzove on sam ter ostali ~lani ekipe. Ravno v tem je najve~ji ~ar in smisel ekipnih tekmovanj. Zagotovo imajo v tem elementu prednost bolj izku{ene ekipe, tako po starosti tekmovalcev kot po tem, kako in koliko se med seboj poznajo. Za uspeh ekipe je nujno, da se ~lani med seboj razumejo, so si pripravljeni pomagati in da tudi vedo, kdo je ~esa sposoben. Prav je, da si vsi ~lani ekipe `elijo udele`be na ROT-u in da ni nekaj ~lanov bolj kot ne proti svoji volji v ekipi le zato, da je ekipa popolna. ^e je v pet~lanski ekipi en ~lan tak{en je bolje, da ga pustimo doma in tekmuje ekipa s {tirimi ~lani! Med petimi bo vsekakor nekdo vodja, ki bo "vlekel" ekipo,
drugi pa mu bodo sledili. Kaj lahko na tem podro~ju naredimo v zadnjih tednih? Skupna udele`ba vseh ~lanov ekipe na aktivnosti, ki bo terjala nekoliko re{evanja nepredvidenih razmer, bi bila kot naro~ena. Lahko je to kar kak{en fizi~no nekoliko te`ji podvig, kolesarski izlet, gorni{ki vzpon in podobno, {e posebej, ~e ga izvedemo v slabem vremenu.
[ele na tretje mesto bi postavil sposobnost orientacije na terenu. Seveda je za ekipe, ki ciljajo na zmago, ta klju~nega pomena, a tudi orientacijsko nekoliko slab{e podkovane ekipe se lahko udele`ijo ROT-a. Vedno je na progi nekaj KT postavljenih tudi na orientacijsko la`je objekte, vsaj tiste, kjer so risarske naloge. Pri te`jih KT lahko ra~unajo tudi na pomo~ bolj{ih ekip. Navsezadnje pa tudi ni ni~ narobe, ~e slab{a ekipa kak{no KT izpusti. S tem lahko prihrani kar nekaj ~asa in mo~i in vseeno opravi progo, saj bo prav tako uvr{~ena. Dobra sposobnost orientacije tudi ni potrebna vsem ~lanom ekipe. Dovolj je, da je v ekipi en dober orientacist, ki vodi preostale ~lane, vendar je koristno, da vsaj {e eden tako dobro bere karto, da mu pomaga pri klju~nih odlo~itvah ali da odkrije morebitno zmoto. To hkrati pomeni, da je koristno, ~e ima ekipa vsaj dve karti in kompasa. Glede sposobnosti orientacije na terenu se v zadnjih tednih ne da veliko storiti, morda kak{na vaja s pomo~jo karte na terenu. Na GPS pa se ne zana{ajte.
Nato pa pridejo na vrsto {e vse ostale sposobnosti in znanja, ki prina{ajo dodatne to~ke pri opravljenih nalogah na KT. ^eprav najve~ to~k prina{ajo skice, pa vendarle menim, da je pomembneje, kako bo ekipa prespala v bivaku in kaj bo pojedla po celodnevnem naporu. Zato naj se ~lani vsekakor nau-
~ijo postavljanja bivaka iz {otorskih kril in pri tem ne pozabijo na tiste elemente, ki sicer pri panogi mnogoboja niso pomembne. Poskrbite za ustrezno izolacijo podlage, {e posebej, ~e se pri~akuje de`. Le`alne podlage iz armafleksa najbr` ne boste pozabili, a tudi bivak vre~a je v primeru de`ja {e kako dobrodo{la. Pazite tudi, da se med celodnevno hojo spalna vre~a in rezervna obleka ne zmo~ita, druga~e no~nega spanca ne bo. Kline sicer taborniki znamo narediti v naravi iz vej, a za dobro napet bivak kar vzemite s seboj aluminijaste, kak `ebelj za konice palic in pa primerno debele vrvice ustreznih dol`in. Pa dobro razmislite kam boste postavili bivak, da se v primeru no~nega de`ja pod vami ne naredi poto~ek ali celo jezero, kot se je mnogim zgodilo na Rakitni na ROT-u 2000.
da lahko ekipa hkrati izdeluje skico poti, skico terena, poro~ilo o prehojeni poti in profil terena, morda pa {e skico minskega polja. Profil terena lahko za~nemo izdelovati `e med vrisovanjem KT. Pri izdelavi krokija prav tako sodeluje celotna ekipa, saj dva para merita, peti ~lan pa ri{e. Idealne razporeditve del najbr` ni, saj ne moremo vnaprej predvideti, katere naloge se bodo lahko izvajale so~asno, zato je dobro, da nekatere naloge zna opraviti tudi ve~ ~lanov.
Za konec pa vendarle najpomembnej{a misel: ~eprav ROT je tekmovanje, kjer se prav vsaka opravljena naloga to~kuje in kjer se ob koncu razglasi najbolj{e, pa vendarle za vsakega udele`enca predstavlja preskus samega sebe in svojih sposobnosti. Zato se, ~etudi se {e ne ~utite sposobnega, za uspe{no re{itev vseh nalog, preskusite, in na osnovi pridobljenih izku{enj se boste lahko `e mnogo bolje pripravili za naslednji ROT.
Foto: Bubi
Koristno se je od star{ev podu~iti o tem, kako pripraviti gola`. Mnoge ekipe "spacajo" nekaj neu`itnega, lakoto pa pote{ijo "iz nahrbtnika". Po napornem prehodu proge je mnogo bolje pojesti nekaj toplega, pa {e za en obrok manj hrane nosimo v nahrbtniku. Glede suhe hrane pa naj vsak pri sebi oceni, kaj mu pri naporih najbolj ustreza. Pri hrani ni dobro var~evati s prostornino in maso.
Glede re{evanja ostalih nalog pa si sku{ajte med ~lani ekipe kar najbolj razdeliti delo. S tem dose`ete dvoje, vsak se bo pripravil le za nekaj nalog in na ta na~in lahko prihranimo veliko ~asa. Pogosto so naloge na progi razporejene tako,
Po napornem tabornem ve~eru in pripravah na predavanja naslednjega dne na in{truktorskem te~aju, ~lovek ponavadi zjutraj "ne zgleda tok zlo dobr", ko pa se cel te~aj nato "priplazi s pla`e" - z jutranjega ugla{evanja, pa so taborniki `e bolje pripravljeni na izzive novega dne. S kitaro je prav tako, igranje nam bo v veliko ve~ji u`itek, ~e bo kitara dobro ugla{ena.
Najhitrej{i in obi~ajno najuspe{nej{i na~in ugla{evanja kitare je s pomo~jo majhne elektronske pripraviceugla{evalca. Malo fizike in nekaj ve~ elektrotehnike nas re{i te`av, katerih vzrok je na{ zakrneli posluh. Za taborni{ke potrebe pravzaprav zadostuje katerikoli ugla{evalec, ki je na voljo na trgu. Tudi najbolj preprosti digitalni ugla{evalci bodo dovolj, zato pri tem besed ne bomo izgubljali. Zanimiva in preprosta re{itev - bolj za doma~o rabo - je ra~unalni{ki ugla{evalec. Na svetovnem spletu je na voljo ogromno {tevilo brezpla~nih programov, ki vam na va{em ra~unalniku z zvo~no kartico in mikrofonom pri~arajo kvaliteten ugla{evalec
mo hitro in brez pretiranega dolgo~asenja publike, uglasiti na{ih {est strun. Ugla{ena kitara ima tipi~na frekven~na razmerja med strunami, vi{ina osnovne strune pa je lahko (v dolo~enih mejah) poljubna. Zaradi tega za za~etek vedno re~emo, da je spodnja basovska struna (E) pravilno ugla{ena; ostale prilagajamo njej. Najenostavnej{i na~in ugla{evanja je tak{en, da na ni`ji struni primemo ton, ki ustreza naslednji vi{ji struni. To pomeni, da struno E primemo na petem polju na petem polju na petem polju na petem polju in jo primerjamo s struno A. Povsem enako naredimo za vse vi{je strune, razen za 2. struno (H). Pri ugla{evanju le-te spodnjo struno (G) primemo na 4. polju na 4. polju polju. V~asih se lahko pri tak{nem ugla{evanju poslu`imo nekaj prakti~ne fizike, pri ~emer izkoristimo pojav, ki mu pravimo resonanca . Uho tako nadomestimo z o~esom in ob brenkanju na spodnjo struno opazujemo odziv strune, ki jo ugla{ujemo. Ko sta frekvenci (tona) obeh strun enaki pravimo, da sta struni v resonanci. V tem trenutku je odziv (amplituda) proste strune najve~ji, kar zlahka opazimo. S pomo~jo poskusov in napak lahko struno precej natan~no uglasimo.
to nekoliko zvijemo. Zaradi tega je struna preve~ napeta in ima tako nekoliko vi{ji ton. Tak{ni napaki se najla`e izognemo z ugla{evanjem s pomo~jo harharharharharmoni~nih tonov moni~nih tonov moni~nih tonov moni~nih tonov tonov. Hamoni~ne frekvence so pri struni tiste, ki jih dobimo, ~e struno pripravimo do tega, da zaniha samo na polovici, tretjini, ~etrtini … svoje dol`ine. To storimo tako, da se s prstom leve roke narahlo dotaknemo strune na 12. (polovica), 7. (tretjina), 5. (~etrtina), 4. (ali 9. - petina) polju, ob udarcu na struno pa prst umaknemo. Izka`e se, da je frekvenca harmoni~nih tonov pri dveh zaporednih strunah (npr. pri E in A) enaka, ~e ni`jo primemo na 5., vi{jo pa na 7. polju. Izjema je spet pri 2. struni, kjer isto frekvenco dobimo, ~e struno G primemo na 9. (ali 4.) polju, struno H pa na 5.
V~asih se bo, predvsem pri kitarah z dolgim sta`em v taborni{kih vrstah, zgodilo, da z nobeno tehniko ugla{evanja ne bomo prav posebno zadovoljni.
(npr.: http://www.hitsquad.com/smm/ programs/AP_Guitar_Tuner/).
Ve~krat se zgodi, da si ob tabornem ognju ne moremo pomagati z ugla{evalcem. Takrat je pomembno, da zna-
Pri zgornjem na~inu ugla{evanja moramo biti pozorni na napake. Osnovna napaka, ki je posledica ugla{eval~eve malomarnosti je, da pri prijemih spodnje strune na 5. oz. 4. polju le-
Vzrok tak{nega nezadovoljstva ponavadi le`i v slabo izdelanih ali po{kodovanih kitarah, ki imajo npr. zvit vrat, zmaknjene pre~ke, po{kodovano kobilico, ipd. V tak{nih primerih je kitaro najbolje uglasiti tako, da nekaj osnovnih, najpogosteje uporabljenih, akordov zveni ~imbolje. Pri tem pa bo moral biti na{ posluh osnovno vodilo.
Klemen Kenda - Bubi
Uvod: G D C G D C G
G D
Sonce, de`, veselje, zrak, C G v poletnem jutru veder korak. D
Mogo~e v resni~i ni~esar ni, C D G vse kakor sanje se zdi.
Zadnja kaplja rose izhlapi, C G
tam v daljavi skupina ljudi. D
Sem res pri pravi ali pa~ ne, C D G mno`ica neustavljivo privla~i me.
Tam so Zemlja, Venera, Neptun, C G na tiso~e `ivobarvnih lun.
Pri{le so, da tukaj se dobijo C D G G7 in ustvarijo novo galaksijo.
C D
Pri{li smo v novo galaksijo, G e da malce po`ivimo ta svet.
Besedilo: Domen Ur{i~, RAJ
Glasba: Luka Snoj, RaR
C D
Pri{li smo v novo galaksijo C D G G7 resni~no noro dobro se imet.
C D
Pri{li smo v novo glaksijo … (drugi~ ponavljamo brez G7)
G D
Zunaj de`uje, a komu sploh mar, C G vsak je na svojem planetu gospodar.
Tudi v {otoru lahko je lepo, C D G a {e lep{e je, ko postane vedro.
Sonce de`, veselje, zrak, C G
v poletnem jutru veder korak.
Mogo~e resni~no ni~ ve~ ni, C D G
saj deset dni vsak v sanjah `ivi.
C D
Pri{li smo v novo glaksijo …
C D
Pri{li smo v novo glaksijo …
Letos smo na enem od taborjenj po nekaj letih z udele`enci spet razvijali ~rnobele fotografije. ^ez dan posnete fotografije so si ~lani vodov zve~er sami razvili v improvizirani temnici. Navdu{enje nad pogledom v banjico z razvijalcem, kjer je fotografija pod rokami vsakega udele`enca posebej nastajala, je bilo veliko. ^ar ~rno-bele fotografije kljub vsej digitalni tehnologiji torej ostaja ...
ob pogledu na ~rno-belo fotografijo lahko zavemo, da barve v na{em svetu niso najpomembnej{e sporo~ilo. ^rno-bela fotografija nam namre~ daje poudarek predvsem na linije, kompozicijo, svetlobo, sence in kontraste. Prav zato se jo uporablja v portretni fotografiji, kjer nas ne zanima ten ko`e, pa~ pa le poteze obraza. S ~rno-belo fotografijo lahko naredimo zanimive portrete tabornikov v akciji. Portreti starej{ih ljudi z izrazitimi potezami na obrazu, ki ka`ejo kljubovanje ~asu so skorajda obvezno vedno posneti v ~rno-beli tehniki. Prav tako fotografije arhitekture, kjer se fotograf s ~rno-belo fotografijo najbolj pribli`a arhitektovi risbi. Zaradi nostalgi~nega pridiha se jo uporablja tudi v modni in art fotografiji. [e vedno pa se jo uporablja tudi kot arhivski dokument, saj je ~rno-bela fotografija razvita na ~rno-bel papir ~asovno najobstojnej{i fotografski dokument.
Prav zaradi vsega na{tetega pa ~rnobela fotografija {e ne hodi v pozabo. Slednje in morda najpomembnej{e pri ~rno-beli fotografiji pa je, da omogo~a fotografu, da se z izdelavo fotografij poigra sam od za~etka do konca in obenem spozna osnovne zakonitosti fotografije. Poznavanje le-teh pa potrebujemo tudi v dobi digitalizacij, ~eprav se tega ve~ina novodobnih fotografov ne zaveda.
In marsikdaj je ~rno-bela fotografija voda na taboru, ki jo udele`enec prinese s seboj domov in ki si jo je sam razvil, mnogo lep{i spomin na tabor kot zgo{~enka s tristo digitalnimi fotografijami.
^rno-bela fotografija ima kljub vsem novitetam {e vedno trdno zakoreninjen prostor v fotografiji. [e vedno se jo namre~ uporablja za portretno, arhitekturno, dokumentarno fotografijo ali kot v na{em primeru takrat, ko `elimo enostavno in poceni razviti nekaj fotografij.
Dolgo ~asa ljudje ob ~rno-beli fotografiji sploh niso pogre{ali barv. In {e danes se
Dana{nje tehnike omogo~ajo izdelavo ~rno-belih fotografij tudi brez uporabe ^B filma, papirja in kemikalij. @e nekaj ~asa razvijajo ~rno-bele fotografije na obi~ajen papir skorajda v vsakem fotografskem studiu. Pri tem pa pride do izgube kontrastov in kvalitete, a vseeno dobimo v roke ~rnobelo fotografijo. Prav tako prakti~no vsi digitalni fotoaparati omogo~ajo nastavitev za fotografiranje ~rno-bele fotografije, lahko pa barvno digitalno fotografijo v ~rno-belo pretvorimo v ra~unalni{kem grafi~nem programu. Spet dobimo fotografijo, ki je res ~rno-bela, vendar brez nekaterih pomembnih detajlov, ki jih sicer ~rno-bela fotografija nosi.
V naslednji {tevilki revije Tabor si bomo na kratko ogledali, kako doma ali na taboru postavimo fotografsko temnico in razvijemo fotografije.
^rna luknja, ~asopis zleta Pow wow v Ilirski Bistrici, je v svoji 9. {tevilki in na internetni strani objavila nate~aj za najbolj{o fotografijo s Pow wow-a. Nate~aja se je udele`ilo 5 avtorjev, vsak s po tremi fotografijami.
Fotografije so prikazale zanimiv pogled na zlet s strani udele`encev, vodnikov in osebja. Nasproti pri~akovanjem je bilo na fotografijah prikazanih manj aktivnosti vodov ter ve~ portretov, tiho`itja in umetni{kega pristopa. Pri nekaterih fotografijah je {lo za zelo posre~eno izbrane motive, ki pa `al zaradi klasi~nih fotografskih napak niso mogle biti dobro uvr{~ene.
Fotografije je ocenjevala tri~lanska komisija. Pri tem se je odlo~ila, da podeli naziv najbolj{a fotografija posnetku animatorjev, ki visijo z drevesa. Fotografija namre~, klub temu da s fotografskega stali{~a ni zahtevna in dovr{ena, predstavlja zanimivo kompozicijo in sporo~ilo. Avtor fotografije je Toma` SinigajdaSini iz [o{tanja. Za dose`ek mu iskreno ~estitamo.
Poleg te fotografije pa smo se odlo~ili, da posebej pohvalimo in predstavimo {e dve. Prva od teh prikazuje ujeto aktivnost - vodni tobogan. Pri tem je avtorica fotografije Veronika (RMV) ujela klju~ni trenutek - izraz na obrazu drsalca na dnu tobogana in vodne kapljice okoli njega. V ozadju pa so lepo vidni ostali ~lani voda.
Druga zanimiva fotografija pa prikazuje fotografsko precej zanimiv posnetek vozi~ka za preva`anje soli. Posnetek je verjetno nastal na enem od izletov na morje, ki so bili organizirani v okviru zleta, vendar pa na posnetku manjka `ivljenje in akcija. A kljub temu si avtor fotografije Bla` Vi~i~ (RSa) zaslu`i pohvalo za dobro fotografijo.
Kljub temu, da smo pri~akovali nekoliko ve~jo udele`bo smo bili z nate~ajem zadovoljni. Zato {e sporo~ilo za naprej - fotografirajte dalje ter lovite zanimive trenutke in kompozicije. V prihodnje bomo namre~ v reviji Tabor pripravili {e kak{en podoben nate~aj.
Vsem sodelujo~im se za poslane fotografije zahvaljujemo in obenem ~estitamo.
Nagrajenec za najbolj{o fotografijo prejme knjigo Ur{ke in Andreja Stritarja "Z otroki v gore".
^lani komisije: Bla` Verbi~, fotograf, Marko Svetli~i~, fotograf in Ale{ Cipot, v.d. urednika revije Tabor.
Kot nam govori zgodovina, naj bi se vse skupaj za~elo v mestu Milet v Mali Aziji, kjer so se prvi jonski monisti oziroma miletski filozofi narave: Tales, Anaksimander in Anaksimen prvi~ vpra{ali: "od kje vsa ta raznolika pojavnost v naravi". Prepri~ani so bili, da je svet urejen in racionalen - da je torej "kozmos".
na prav vsemu, kar biva in je hkrati neskon~no in nedolo~eno. Anaksimen je postavil kot osnovni gradnik svetazrak, kar je na prvi pogled korak nazaj od ideje Anaksimandra. Pa vendar vpelje za faktor pojavnosti snovi - stopnjo zgo{~enosti zraka - torej ko se zrak red~i, nastane ogenj, pri zgo{~evanju pa nastane najprej veter, potem oblak, nato voda ter zemlja in skale …
kami in ga ne moremo izraziti z nobeno formulo celo{tevilskih vrednosti. Heraklit je pristop jonskih filozofov narave obrnil na glavo. Jonski naravo-
Delili so naravo na "physis" - tisto, kar nastaja spontano iz notranjih vzgibov in "techne" - tisto, kar nastaja zaradi na{e neposredne dejavnosti. Njihovo idejo, da je v svetu neka notranja naravna logika, ki ni odvisna od bogov ali vi{jih bitij, bi lahko postavili celo za temelj celotne znanstvene tradicije. Ta notranja logika naj bi bila ~isto preprosta, po mo`nosti eno samo jasno na~elo. Tales je napovedal son~ni mrk `e 28. 05. 585 pred na{im {tetjem. Najverjetneje si je pri tem pomagal z babilonskimi kronikami. Njegova dognanja bi lahko povzeli z dvema tezama: a) "vse je voda" in b) "magnet ima du{o".
Voda lahko spreminja agregatna stanja (led, teko~ina, para) in hkrati ostaja ista (enaka) in hkrati razli~na (druga~na). Anaksimander je prvi uporabil pojem "pravzrok" ali "arhe", ki je prvi-
Kot alternativo jonskim naravoslovcem so uvedli Pitagorejci, ki so verjeli, da je pojavni svet urejen kozmos, ki mu vlada harmonija {tevilskih razmerij. Pitagorejci so menili, da za pojavi v naravi ne stoji kak{en materialni element, ki se ka`e na razli~ne na~ine, ampak je za pojavnim svetom nematerialno {tevilo "arithmos" - "Vse, kar je mo`no spoznati, ima {tevilo. Brez njega ni mo~ nobene re~i, ne z mislijo zajeti, ne spoznati." Vendar so Pitagorejci naleteli tudi na krizo v {tevilski harmoniji. ^e vzamemo za primer kvadrat, ki je eden najenostavnej{ih geometrijskih likov, ki ima {tiri enake stranice, hitro lahko doka`emo, da njegova diagonala nikakor ni v celo{tevilskem razmerju s stranicami. [e ve~ja kriza nastopi pri krogu, kjer je za izraze medsebojnih razmerij premera in obsega (ali plo{~ine) neobhodna uporaba {tevila Pi, ki je naravno {tevilo z neskon~no decimal-
slovci izhajajo iz osnovne prvine "prapo~ela - arhe", ki je ves ~as ista in nespremenljiva, Heraklit pa pravi, da je stalnost le navidezna: "Ni mogo~e dvakrat stopiti v isto reko niti se dvakrat dotakniti minljive bitnosti v istem stanju, temve~ se ta v ostrini in hitrosti spremembe razpr{i in zopet zbira, prihaja in odhaja". Reka je navidezno vseskozi ista, pa vendar, ko drugi~ stopimo v reko dejansko stopimo v drugo vodo, ki je medtem pritekla po strugi. Da pa se nekaj spremeni, mora hkrati ostati isto in biti druga~no. Nastajanje in spreminjanje je tako ve~ni boj nasprotij. "Boj je o~e vsega in vsemu kralj". Heraklit je mo~no vplival na Platona, ki je povzel njegovo tezo, da se materialni svet ves ~as spreminja, a je prav zaradi svojega spreminjanja nespoznaven, kar za Platona pomeni, da materialni svet na nek na~in ni povsem resni~en, saj lahko spoznamo le ve~ni, stati~ni nematerialni svet idej.
Parmenid predstavlja bistveni preobrat v filozofiji pred Sokratom. Njegovo temeljno izhodi{~e je predpostavka, o ujemanju misli in bivajo~ega: ". . . saj je misliti isto, kar biti." Parmenid je trdil tudi, da ~e nekaj (sedaj) ne obstaja, potem tudi ne more obstajati (recimo v prihodnosti). S tega vidika pride tako tudi do velike krize jonskih naravoslovcev. Parmenid je namre~ pokazal, da so jonski naravoslovci predpostavljali obstoj neobstoje~ega, kar pa je nesmisel.
Anaksagora, Empedokel in atomisti sku{ajo re{iti znanost in razumevanje narave iz slepe ulice predvsem z nesprejemanjem Parmenidovih strogih na~el glede obstoja le enega, ve~nega, nespremenljivega, polno bivajo~ega. Ne strinjajo se s Parmenidovim sklepom, da gibanja v resnici ni, vendar hkrati sprejemajo njegovo tezo, da ni nastajanja in propadanja (porajanja in izginjanja).
Platon razdeli svet na dva dela: na idejo, ki ustreza originalu in stvarnost, ki je bolj ali manj posre~ena kopija originala. Kot primer lahko vzamemo kroglo (ali katero koli drugo telo) ki je v ideji popolna, v stvarnosti pa ideala ni - so le pribli`ki, katerih odstopanje um bolj ali manj zanemarja. Zemlji na primer pravimo, da je okrogla, kar predstavlja ideal - v resnici vemo, da gre za Geoid in je le pribli`ek krogli. Platon razlaga da dolo~ene oblike in pojme dojemamo kot idealne zato, ker je bila na{a du{a {e pred rojstvom "na obisku" v svetu idej, kjer so se ji v spomin vtisnile dolo~ene podobe (med drugim tudi idealni matemati~ni liki). Tako sedaj v ~utnem svetu le prepoznava te idealne like oziroma se spominja idej. Po Platonu spoznavanje ni ni~ drugega kot spominjanje idealov iz sveta idej. Na ta na~in je Platon povezal ideje jonskih naravoslovcev z idejami Pitagorejcev in postavil dober temelj za Aristotelovo fiziko.
Cilj vzgoje je v tem, da da{ telesu in du{i vso lepoto in popolnost, ki jo more imeti. (Platon)
Aristotelova fizika, rokopis, kjer je v osmih knjigah zbran Aristotelov pogled na naravne pojave, je predstavljal velik vpliv na razumevanje sveta in naravnih pojavov za kar poldrugo tiso~letje. Prav zaradi tako mo~nega vpliva, ki ga je imel {e v srednjem veku, ga smatramo celo za oviro pri razvoju znanosti, kot jo poznamo danes. V astronomiji je postavil tri osnovne zna~ilnosti: geocentrizem (Zemlja je v sredi{~u vesolja), heterogenost (vesolje iz dveh regij: sublunarne in supralunarne) in finitizem (onkraj sfere zvezd ni ni~esar materialnega).
Aristotelov model vesolja popolnoma ovr`e {ele Giordano Bruno v 16. stoletju s svojim modelom neskon~nosti vesolja, za kar pla~a z `ivljenjem. Inkvizicijska obto`nica, na podlagi katere je bil obsojen na smrt na grmadi, ga bremeni zagovarjanja obstoja mnogih svetov in neskon~nosti vesolja, zanikanje troedinosti Boga, istovetenje Svetega Duha z naravnim duhom,... Obsodba je izvr{ena 17. 2. 1600, Bruno pa jo sprejme z besedami: "Vi, ki sodbo izrekate, se je bojite bolj kot jaz, ki jo sprejemam".
Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: ustanovitve: 1998, z zdru`itvijo ~ete Samorastniki iz Zmajevega rodu (1989) in Rodu Zvezda (1977).
Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je Ljubljana (Zadobrova, Polje, Sostro, Ka{elj, Vev~e).
[tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: 90.
Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: rodu: 7 vodov M^, 5 vodov GG, 2 kluba PP, 1 klub gr~.
Najbolj zagrizen popotnik: Najbolj zagrizen popotnik: Najbolj zagrizen popotnik: Najbolj zagrizen popotnik: Najbolj popotnik: Janvit Bajt, Preglov trg 3, Ljubljana, 031/880133, janvit85@hotmail.com.
Spletna stran rodu: Spletna stran Spletna stran rodu: Spletna stran http://samorastniki.rutka.net.
Ko se je na podbudo Ale{a Ferenca ustanavljala prva enota Zmajevega rodu v Polju v Ljubljani, je nobena od ostalih {tirih ~et ZR ni `elela vzeti pod svoje okrilje. Zato je bila ustanovljena samostojna ~eta s simboli~nim imenom ~eta Samorastniki. Ta je imela na za~etku le en vod, nato pa naprej pridno rasla do ustanovitve rodu.
U~inkovine: gren~ine, ~reslovine, smola, {krob, hlapno olje, v katerem je najva`nej{a vsebina evgenol.
Uporabnost: Pomaga pri ~revesnem in `elod~nem katarju, pri prebavnih motnjah, kr~ih, glavobolu in nervozi. Uporabljamo jo tudi za juhe, prikuhe, solate in ~aj.
Je 25 do 50 cm visoka trajnica. V zemlji ima kratko in debelo korenino. Korenina di{i po klin~kih. Iz nje po`ene dlakavo steblo. Listi so pecljati in lirasto pernati. So neenako nazob~ani. Vsak list ima dva {iroka nazob~ana prilistka. Cveti od junija do avgusta. Cvetovi so zlato rumeni. Rastlina raste po gozdovih, sen~nih krajih, med grmovjem, v `ivih mejah. Nabiramo korenino in cveto~o zel.
Potrebujemo: 10 dag mladih listov sretene, 4 mlade ~ebule lahko so tudi ~ema`evi listi, 2 jajci, 2 dl kisle smetane, sol, poper.
Mlade liste dobro operemo in jih drobno nare`emo skupaj s ~ebulo. V skledi solato posolimo in popopramo, po vrhu nare`emo jajci na kolobarje in prelijte s kislo smetano. Narahlo potresemo, pustimo stati nekaj ~asa, nakar solato hladno postre`emo.
Juha
Potrebujemo: 5 dag mladih poganjkov sretene, 10 dag kislice, 5 krompirjev, 1 strok ~esna, 2 dag masla, 3 `lice kisle smetane, 1 liter vode ali juhe iz kocke, sol, poper.
2 ~ajni `li~ki zeli prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 15 minut. ^aj odcedimo in ga pri `elod~nih te`avah pijemo trikrat na dan pred vsakim obrokom.
Z mla~nim ~ajem lahko izpiramo tudi dlesni v slu~aju vnetja sluznice.
Drobno nare`emo poganjke sretene, krompir nare`emo na drobne kocke. Na maslu ali olju prepra`imo drobno narezan ~esen, da porumeni, dodamo zelenjavo in vse skupaj zalijemo z vodo ali juho. Kuhamo tako dolgo, da se zelenjava zmeh~a. Tedaj dodamo na drobno narezane liste kislice, posolimo, popopramo in {e nekaj ~asa kuhamo. Pred serviranjem v juho ume{amo kislo smetano.
stene se namre~ odrezavo in odlo~no odlomi v globoki prepad.
Vi{ina izhodi{~a: 1400 m
Vi{ina: 1925 m
Vi{inska razlika: 525 m
Jesen v gorah je lahko posebno privla~na in slikovita. ^eprav se dnevi `e nesramno kraj{ajo, se v tem ~asu ostenja, trate, gozdovi in vrhovi barvito razkazujejo v intezivnih oktobrskih barvah. Posebno ne~imrni so `ilavi macesni, ki `are v kratkotrajnem zlatu, kmalu nato pa se iglice osujejo in pripravijo na mrzle vetrove in zimske padavine.
Dolinski megli lahko pogosto pobegnemo navzgor med vr{ace, navzgor do prijaznega sonca. Tokrat vas vabiva v pogorje Raduhe, razpotegnjenega apnen~astega slemena, ki ga je igra naravnih sil v geolo{ki preteklosti lo~ila od osrednjega dela Savinjskih Alp in postavila na druo stran reke Savinje. Hrbet ne ka`e enovite podobe, ampak se nekajkrat zvi{a in zni`a. Najvi{jo to~ko dose`e Velika Raduha (2062 m), nekoliko ni`ja je Mala Raduha (2029 m), najni`ji vrh pa je Lane` (1925 m), ki le`i blizu razpoznavne {krbine Durc. Greben se tu {e zadnji~ resno dvigne v planotast vrh, ki nudi dovolj prostora in varnosti mlaj{im obiskovalcem in skupinam. Paziti pa moramo, da ne pogledujemo preve~ na drugo stran. Rob
Prijaznej{a in manj zahtevna je ju`na in jugozahodna stran pogorja, ki je pokrita z gozdovi, pa{niki, ru{evjem ter s posameznimi trdo`ivimi macesni. Na ni`jih bregovih so postavljene velike, trdne kmetije, ki se pre`ivljajo z `ivinorejo, gozdarstvom, naprednej{e pa tudi s kme~kim turizmom. Vi{je nas v lepem vremenu ~akajo gorska pohajkovanja in odkrivanja.
Za obisk tega konca Slovenije si moramo rezervirati dovolj ~asa. Tu je namre~ skrita Sne`na jama, ki sodi med najlep{e visokogorske jame pri nas. Dolga je ve~ kot 1000 m , globoka ve~ kot 100 m in bogato okra{ena s kapniki. Za znamenitost skrbijo jamarji iz Prebolda. V hladne globine vas popeljejo kar s karbidovkami (jamskimi svetilkami), za avanturo pa morate biti primerno obuti in oble~eni. Za urnik ogledov se je dobro predhodno pozanimati.
Izlet olaj{a tudi gostoljubna Ko~a na Loki, ki je stalno odprta med pla-
ninsko sezono, ostale podatke pa dobite s pomo~jo sodobne ra~unalni{ke tehnike (na internetu). Hojo do na{ega cilja nam precej skraj{a gozdna cesta, ki nas pripelje v bli`ino jame in planinske postojanke. Primerna je predvsem za osebna vozila, nanjo pa se podajo tudi pogumnej{i vozniki avtobusov.
Pribli`no 3 km pred Lu~ami se ob potoku Dupeljnik od ceste Ljubno - Logarska dolina odcepi stranska cesta. Najprej strmo sledi potoku, nato pa se vije po zara{~enih pobo~jih pogorja. Na kri`i{~ih nam pomagajo oznake za Sne`no jamo in Raduho. Po pribli`no 10 km za~ne cesta pre~iti pobo~ja skoraj vodoravno. Med vo`njo lahko opazimo odcep na bli`njo planino, mi pa nadaljujejmo vo`njo do parkiri{~a planinske ko~e. ^e `elimo obiskati {e Sne`no jamo, nadaljujemo z vo`njo {e pribli`no 2 km.
Vozilo pustimo na parkiri{~u, ki je namenjeno ko~i. Do nje nas nato vodi kak{nih 150 m vzpona ali slabe pol ure hoje.
Pri ko~i poi{~emo odcep za Raduho. Sledimo ji do naslednjega kri`i{~a. Tu izberemo desni odcep proti Durcam. Steza se vije v kra{kem svetu, pora{~enem z ru{jem, kasneje pridemo do Vodoto~in, kjer naletimo na izvirke in korita. [e malo truda in `e smo na {krbini Durce (1910 m), kjer se nam pridru`i pot iz Grohata. Usmerimo se desno ter poi{~emo oznako za Lane`. Do na{ega cilja nam pomaga stezica, ki je ponekod izsekana skozi gosto ru{je. Vrh je prostran, udoben in kar vabi k po~itku.
V ru{ju bomo opazili izsekano stezo, ki nas vodi desno, ob slemenu in po strmem pobo~ju do uravnave Konjske loke. Tu se obrnemo po manj{i dolinici navzdol. Markacijam sledimo do zru`itve poti in naprej do ko~e.
^e imamo {e dovolj energije, si lahko izlet podalj{amo {e z obiskom Velike Raduhe. Z vrha Lane`a se po isti poti vrnemo nazaj do Durc. Tu se obrnemo levo, pre~imo pobo~ja Male Raduhe in se nazadnje vzdignemo do najvi{je to~ke. Na{e pohajkovanje lahko kon~amo s hitrej{im spustom do ko~e ali pa ga zaokro`imo s spustom do planine Arte in Sne`ne jame.
Pot na Lane` je lahka. Nekoliko ve~ previdnosti in smisla za orientacijo potrebujemo pri vrnitvi z vrha (pomanjkljive oznake).
Pri sestopu nam pomaga na novo izsekana steza v ru{ju. Na vrhu, pozor! Ne preblizu roba stene!
^e si izberete dalj{o razli~ico izleta, uporabljajte zemljevid in pazite na oznake ob poti.
Primerno predvsem za kopne letne ~ase, za izurjene in primerno opremljene tudi pozimi.
Parkiri{~e - Ko~a na Loki: 0.30 ure
Ko~a na Loki - vrh: 1, 30 ure - 2 uri
Povratek do ceste: 1, 30 ure
Skupaj: 4 - 5 ur
Zemljevid:
Zemljevid Kamni{ko - Savinjske Alpe, 1:50 000. Geodetski zavod Slovenije, 2000.
Tema: Pomen taborni{ke prisege.
Situacija: Vodov sestanek.
Sodelujejo: ^lani voda GG oz. PP-ji in gr~e.
Namen: Predstaviti pomen taborni{ke prisege in dose~i, da udele`enci razumejo, kaj pomeni prisega preko pogovora, in tako, da delijo svoje mnenje z drugimi in ustvarijo skupino.
Pripomo~ki: listi papirja, da si sproti zabele`imo na{a razmi{ljanja, pisala, ve~ji papir, na katerega ob zaklju~ku zapi{emo skupno mnenje.
Sne`ena kepa
Metoda dela: Sne`ena kepa je hkrati metoda in oblika dela.
Oblika dela: Sne`ena kepa je hkrati metoda in oblika dela.
Opis: Metoda oz. oblika dela, ki jo imenujemo
Sne`ena kepa je namenjena predvsem starej{im - gozdovnikom, popotnikom in gr~am. Metoda je primerna za diskusijo o temi, o kateri `e na za~etku vemo, da ne bomo uspeli popolnoma uskladiti mnenj. Metodo lahko uporabimo tudi kot ledolomilca (Icebreaker)igro spoznavanja.
Izvedba: Najprej udele`enec sam razmi{lja o problemu oziroma temi, nato to deli z enim ali dvema udele`encema, tak{ne majhne skupine se nato grupirajo, dokler Sne`na kepa ne zajame celotne skupine.
Najbr` ste jih dodobra spoznali. S svojimi vodnimi pi{tolami, CB radijskimi postajami in rde~imi majicami z napisom Security so obvladovali ves zletni prostor. Da, to so na{i varnostniki. 17 redarjev in redark, 5 gasilcev in 2 zdravstveni delavki je skrbelo za red, po`arno varnost in zdravstveno pomo~. Vodja varnostne slu`be Ga{per RupnikGu{ter je na za~etku Pow wowa izjavil, da je s svojo ekipo zadovoljen in da je delo varnostne slu`be eno najzahtevnej{ih.
V soboto pred kosilom sta se dva nenamerno skoraj zdru`ila za vedno. Andra` in @iga sta se ob sedenju za mizo II. baze Merkurja igrala s kovinskimi (!) lisicami. Pravzaprav se je z njimi "igral" Andra`, jih priklenil na svojo levo roko in nato {e na @igovo. Andra` je ob tem izjavil: "Sam' kar {e manjka je, da se klu~ zlom'". In se je res - v @igovi mirni roki. V strahu, da bosta za vedno ostala (ne)sre~en par, sta se klju~avnice lotila z vsem, kar sta imela: zobotrebci, `ica, kljukica, `eblji ... Re{ila ju je sekira. Andra` ju je najprej lo~il, nato pa sta lisice razklenila z no`em iz pribora. Kar je ostalo je @iga vzel za spomin. Zakaj le?
Osmerosmerka
V osmerosmerki
najdi besede, ki so pripisane spodaj, nato pa ~rke, ki ti ostanejo, po vrsti preberi.
SONCE, ZVEZDE, VENERA, URAN, ZEMLJA, MARS, SATURN, MERKUR, PLUTON, NEPTUN, JUPITER.
Izjava
"U zadne pu ure sm se `e dvakat urezu ..."
Misel
Svet je okrogel zato, da ga lahko obkro`a prijateljstvo.
Vic
Kaj dobi{ ~e Vi~ota polije{ z jogurtom? Batine!
V ambulanti so medicinke ponosno predstavile novo pridobitev. Prvo pomo~ lahko nudijo {e hitreje, saj se po zletnem prostoru vozijo z novim re{evalnim kolesom. Te`ava je morda le v tem, da bodo mogo~e zaradi predivje vo`nje prvo pomo~ potrebovale najprej one.
Na nogometnem igri{~u je nekdo po{kodoval gol. Besede vodje nogometnih aktivnosti niso primerne za objavo, vendar naj ima krivec vseeno slabo vest.
Par~kanje se dogaja. Po podatkih Agencije za no~ni red, mir in moralo je marsikateri vesoljec v ~asu Pow wowa jutro do~akal na tuji lokaciji.
Zadnja kaplja rose izhlapi, tam v daljavi skupina ljudi ... Z dvajsetimi su{icami in tiso~ metri vrvi. In z znanjem in izku{njami s podro~ja pionirstva. Kmalu je sonce za~elo pripekati in pot je tekel v potokih. Kri`ne vezave smo vezali `e mi`e. Delalo je sedem mo~nih in postavnih pionirjev, ob dviganju mogo~ne konstrukcije pa vsaj trikrat toliko. Postavimo vhod, se odpravimo na hajk, in ko pridemo nazaj na na{ planet opazimo, da je najvi{ja konstrukcija v taboru poru{ena.. Popolnoma razumljivo - staffovci ne prenesejo poraza, zato so na{ spektakularen vhod poru{ili pod pretvezo, da ni stabilen. V ta namen smo pionirji zgradili najstabilnej{i objekt v taboru. Upamo samo, da se varnostniki ne bodo odlo~ili vhoda spet podreti. Staff - premagani ste!
Akrostih
Pow wow zgodil se je, dogaja se, pomisli kaj vse prina{a ti.
Od izzivov do adrenalina vse, v blatu povaljaj se na 1, 2, 3.
What's up odmeva po vesolju pridru`i se {e ti veselju.
Where are you from, je tipi~no vpra{anje, zna~ilno za mednarodne izmenjave.
Od zdaj naprej vesolju zdru`eni, nepremagljivi in ponosni vsi.
Waauu zakli~emo samo, da na Pow wow pomislimo.
Ba~a, Neptun, baza I
Sedem let star Vojko
Vi~i~ je {el prvi~ na taborjenje. To je bilo leta 1977. Danes ga taborniki poznamo kot Vi~ota. Bil je vodja organizacijskega
odbora za Pow wowskratka "ta glavni" pri pripravi tega zleta. Po 27-ih letih je {e zmeraj zagrizen tabornik. Pravi, da te nekaj upi~i, `e ko gre{ prvi~ na taborjenje: "Taborni{tvo je kot droga, ker se ga te`ko re{i{".
Planet Neptun vodi prikupna [pela L., ki rada pohvali vodnike, ne glede na to, da radi zamujajo na sestanke. Ponosni so na ve~erne programe, v katerih najbolj blesti vod z imenom Psi.
Merkur
Naj zadeve na Pow wowu po mnenju Merkur~anov: skriti prijatelj, proga pre`ivetja, obiski fantov na Neptunu in hrana.
Anketa: "Ful je blo v redu"
Domen, Neptun
Za jest je bil najbolj{i {moren. Najprej smo ga poskusili spe~i sami, pa ni bil tako dober. Potem pa nam ga je spekel vodnik.
An`e, Mars
Na splo{no je bilo na celem taboru super. Med staffovci sem bil edini skavt, sicer pa je skavt {e en vodnik in pa en udele`enec, tako da zastopamo vse tri barve. Med taborniki se zelo v redu po~utim.
Sa{a, Jupiter
^e bo {e kdaj Pow wow, bom zagotovo {la. Spoznala sem veliko novih prijateljev in vsi so se mi podpisali na rutko, tudi Irci in Portugalci.
AvEx Beteburg, Saturn
Here it was coool! People were friendly and we have made a lot of connections. There were a lot of activities we have enjoyed. We prefered survival track and shopping in Ljubljana.
Naj tra~ z Merkurja - Rim-{im-{im je zelo priljubljena igra. Kakor pravi [pela P., vodja planeta Merkur, jo obiskujejo tudi prebivalci drugih planetov.
Saturn
V taborni{ki galaksiji je najve~ji Saturn. Gre za najbolj mednarodni planet, saj so v njem poleg Slovencev prebivali tudi Luksembur`ani, Portugalci in slovenski skavti iz Italije. "Ker je Saturn tako narodnostno me{an, je svojevrsten izziv. No~ni program moramo izvajati kar v treh jezikih," pravi Je`, vodja planeta.
Jupiter
"Vzdu{je na Jupitru je dobro, imamo se lepo," pravi Nina, vodja Jupitra. "Zelo sem ponosna, da smo postavili tako dober vhod v tabor. Vodniki so samoiniciativni, skrbijo za ve~erni program."
Na Pow wowu je bilo 1092 tabore~ih. Od tega jih je bilo 712 (GG-jev in vodnikov) iz Slovenije. 92 udele`encev je bilo iz Italije, 53 iz Portugalske, 49 iz Luksemburga, 21 iz Irske in 8 iz Nem~ije. Med tabore~imi je bilo 157 ~lanov osebja, od tega 3 z Nizozemske in 1 iz Srbije.
ostal in popravljal kolesa.
Na Pow wowu smo vaju Na Pow wowu smo vaju Pow wowu vaju lahko podnevi videli `on- lahko podnevi videli `on- lahko podnevi videli `on- lahko podnevi videli `on- lahko videli glirati in vrteti diabolo, glirati in diabolo, glirati in vrteti diabolo, glirati in diabolo, diabolo, zve~er pa bruhati ogenj in zve~er pa bruhati ogenj in zve~er pa bruhati ogenj in zve~er pa bruhati ogenj in in vrteti gore~e verige. Tina, ti vrteti gore~e verige. Tina, ti vrteti gore~e verige. Tina, ti vrteti gore~e verige. Tina, ti vrteti gore~e ti si celo sodelovala na ve~er- si celo sodelovala na ve~er- si celo sodelovala na ve~er- si celo sodelovala na ve~er- sodelovala ve~erni otvoritveni slovesnosti s ni otvoritveni slovesnosti s ni otvoritveni slovesnosti s ni otvoritveni slovesnosti s ni s to~ko vrtenja ognja. Od to~ko vrtenja ognja. Od to~ko vrtenja ognja. Od to~ko vrtenja ognja. Od to~ko vrtenja ognja. Od kod ideja za vse te akroba- kod ideja vse te akroba- kod ideja za vse te akroba- kod ideja vse te akroba- kod cije? cije?
mo ogenj ter vrtimo gore~e verige. Skupino smo sicer ustanovili lani, bolj resno pa smo se zadeve lotili pred pol leta. Od takrat naprej ne nastopamo le na rodovih akcijah, ampak tudi na kak{nih lokalnih prireditvah. Imeli pa smo tudi `e dva nastopa na srednjeve{kih dnevih na gradovih. Torej, ~e na kak{ni prireditvi potrebujete spektakularno to~ko z ognjem, se lahko obrnete na nas. ☺
Naj vaju najprej na hitro malo pred-
Naj vaju najprej na malo pred-
Naj vaju najprej na hitro malo pred-
Naj vaju najprej na malo predpredstavimo. Koliko let sta `e pri tabor- stavimo. Koliko let sta `e pri tabor- stavimo. Koliko let sta `e pri tabor- stavimo. Koliko let sta `e pri tabor- pri tabornikih, kak{na je vajina funkcija v nikih, kak{na je vajina funkcija v nikih, kak{na je vajina funkcija v nikih, kak{na je vajina funkcija v vajina rodu in kje vaju kaj lahko sre~amo? rodu in kje vaju kaj kje
Tina: Pri tabornikih sem 10 let. Trenutno v rodu opravljam funkcijo stare{ine ene izmed ~et v Ra{i{kem rodu, prej pa sem bila na~elnica PP kluba. Zadnja akcija, na kateri sem bila, je Pow wow, kjer sem bila prodajalka v kantini.
Primo`: Tabornik sem 15 let in zdaj sem v rodu le {e ~lan. Na Pow wow sem pri{el kot gost, potem pa sem tam kar
T. in P.: Nekaj let nazaj se je na{ Pero vrnil s Krearte, kjer se je nau~il bruhati ogenj in je tega nau~il {e ostale. Ideja za ostale stvari pa se nama je utrnila kasneje sama od sebe. Vse stvari po~neva skupaj in se tako dopolnjujeva, izpopolnjujeva. Vendar pa nama to jemlje kar precej prostega ~asa.
Kje sta se vse to nau~ila? sta se vse to nau~ila? nau~ila?
T. in P.: Nau~ila sva se ve~ ali manj vse sama, s pomo~jo interneta, videokasete in z opazovanjem tistih, ki so to `e znali. Ko enkrat pogrunta{ trik, ga je treba {e na vse na~ine zvaditi, tako da ti vse skupaj vzame kar nekaj ~asa.
Koliko ~asa se `e ukvarjata s Koliko ~asa se `e ukvarjata s Koliko ~asa se `e ukvarjata s Koliko ~asa se `e ukvarjata s s tem? tem? tem? tem?
T. in P.: Verige vrtiva pribli`no eno leto, prav tako diabolo, `onglirava pa dober mesec.
Kot vsak hobi verjetno tudi ta ni Kot hobi verjetno tudi ta ni Kot hobi ni ravno najbolj poceni. Kje pa dobite ravno najbolj poceni. Kje pa dobite ravno najbolj poceni. Kje pa dobite ravno najbolj poceni. Kje pa dobite dobite denar za vse pripomo~ke? denar za vse pripomo~ke? denar za vse pripomo~ke? denar za vse pripomo~ke? za pripomo~ke?
P.: Res je! Stro{kov s tem hobijem je kar nekaj. Stro{ke nastopov nam na~eloma pokrijejo gostitelji, za vaje pa se moramo znajti sami. Na za~etku pa so trpeli na{i `epi.
Glede na to, da se ves ~as »igrate z Glede na to, da se ves ~as »igrate z Glede na to, da se ves ~as »igrate z Glede na to, da se ves ~as »igrate z ~as ognjem« - v dobesednem pomenu - ognjem« v dobesednem pomenu - ognjem« dobesednemse vam je `e kdaj na vaji ali nastopu se vam je `e na vaji ali nastopu se vam je `e kdaj na vaji ali nastopu se vam je `e na vaji ali nastopu je zgodilo, da je kaj zagorelo? Si je kdo zgodilo, da je kaj Si je kdo zgodilo, da je kaj zagorelo? Si je kdo zgodilo, da je kaj Si je kdo kdo po`gal lase ali kaj podobnega? po`gal lase ali po`gal lase ali kaj podobnega? po`gal lase ali
Torej se s tem tudi bolj resno
Torej se s tem tudi bolj resno
Torej se s tem tudi bolj resno
Torej se s tem tudi bolj resno
Torej se bolj resno ukvarjata. Imate morda ukvarjata. morda ukvarjata. Imate morda ukvarjata. morda ukvarjata. Imate morda kak{no skupino, s katero kak{no skupino, s katero kak{no skupino, s katero kak{no skupino, s katero kak{no skupino, s katero nastopata? nastopata? nastopata? nastopata? nastopata?
T.: Ja. Skupaj s {e {tirimi Ra{i~ani – Luko, Tino, Perotom in Ur{o imamo skupino "Spining {plenke" in bruha-
T.: Jah… Se zgodi, da si malo o`gemo trepalnice ali obrvi, kadar skupaj pihnemo velik plamen. Ampak to se skoraj ne pozna. Huje je, ~e se ti gore~e verige ovijejo okoli vratu J. Sicer pa se je enemu izmed ~lanov skupine med nastopom na Pow wowu zgodilo, da sta se mu zapletli verigi skupaj. Tako je izvedel ~isto novi trik z gore~o kolebnico. @al pa sta mu verigi na hrbtu pustili nov tatoo. Kak{nih huj{ih po{kodb pa {e nismo imeli. In {e za konec … In {e konec … In {e za konec … In {e konec …
T. in P.: Nikoli ne ve{, kdaj ti take spretnosti pridejo prav … ^e nam slu~ajno spodleti na faksu, {e vedno lahko odpremo cirkus. ☺
Edina stvar dobrega dela je ta, da s tem, ko pomagamo drugim, pomagamo tudi sami sebi. Ne i{~i angele nekje visoko na nebu, ampak se ozri okoli sebe in na{el jih bo{ med ljudmi. Kmalu bo{ ugotovil, da `e en sam nasmeh neke osebe lahko dan polep{a.
Neko~ je ~loveka vodil duhovni svet, danes pa je ~lovek razvil svojo zavest do te mere, da sam prevzema odgovornost za svoj razvoj in razvoj ~love{tva. Seveda duhovne sile {e vedno pomagajo in prispevajo k razvoju ~love{tva in tistemu posamezniku, ki dolo~eno silo sprejme, vendar pa se vsak od nas lahko duhovno nasiti in nasiti druge tudi, ~e ni del katerega koli duhovnega sveta ampak je zgolj bitje - ~lovek, ki je del na{ega planeta, oson~ja …
Narava bo kmalu v polni meri odela svoja jesenska obla~ila in nas za~ela pozdravljati z zemeljskimi barvami. Obkro`ili nas bodo zlatorumeni, oran`ni, rde~i in rjavi odtenki barv. Bomo vsi tega pozdrava dele`ni? Odgovor je DA. Vsi bomo pozdravljeni, vpra{anje pa je, kako mo~no bo na{a duhovna bit odprta in pripravljena podo`iveti ta zakon narave. ^lovek lahko ob prepoznavanju ritma narave zazna, kako se poleti ~uti osvobojen in predan zunanjemu svetu, skozi u`ivanje svetlobe in energije sonca, pa se pogosto zave, da le sanja. Nastopi novo obdobje - ~as jeseni, v katerem ~lovek i{~e lu~ lastnega bitja, da bi z njo na{el pot do drugega bitja. Vsaka morda mimobe`na sprememba vpliva na nas. In tudi pobiranje in shranjevanje vsega dozorelega ni le delo. Veter ~edalje bolj piha in prina{a oblake de`ja, nabirati se za~enja megla in vse to se me dotakne.
Vpra{aj se: "Kdo si, od kod prihaja{, kam si namenjen, zakaj si tu, ali po~ne{ to, zaradi ~esar si?"
Ko se bo{ zavedal, da si bitje, da si edinstven in nenadomestljiv, z vsem kar ima{ in si, bo{ resni~no za`ivel. Tvoje poslanstvo ne bo ve~ to, da se obremenjuje{ s preteklostjo in razmi{lja{ o prihodnosti - ampak bo dana{nji dan postal - dana{nji dan, edinstven in neponovljiv.
Ljubezen, ime ti je morje. Pravijo, da se je v morju vse za~elo, da se je tam rodilo `ivljenje. Z nevidno popkovino je `ivljenje {e vedno povezano z materjo Zemljo. Ljubezen do morja preraste v obsedenost, do odvisnosti je le {e korak. Vra~anje k morju, ki navdaja z navidez neskon~no energijo, se poigrava z mislijo o ve~nosti. Na minljivosti pa nas tokrat opozarja potopljeno mesto - Atlantida.
Res redko naletim na tako izrazito druga~en in samosvoj izraz ~love{kega ~utenja. ^e bi bistvo morja bilo mogo~e z besedami razodeti, bi `elel, da te besede na papir zapi{e Mate Mate Mate Mate Dolenc Dolenc Dolenc. Z besedami neverjetno preprosto in prepri~ljivo izpove svojo ljubezen. Njegova obsedenost z morjem je ve~ kot o~itna. Pes z Atlantide Pes z Atlantide Pes z Atlantide Pes z Atlantide Pes z Atlantide pa je {e eno delo iz pestrega avtorjevega morskega opusa.
Kratek avtobiografski roman se za~ne s pisateljevim ponovnim prihodom na oto~ek, ki ga je po njegovih besedah "nau~il morjá". Avtorjeva Atlantida je prelep jadranski otok Bi{evo. Zgodba poka od simbolike in asociacij, ki se kar preve~ lahkotno tihotapijo v bral~eve misli. Zlahka sledimo odkrivanju podvodnih prostranstev, kakor tudi `ivljenjskim zgodbam nekaj turistov, ki prihajajo na otok. Intimne zgodbe slednjih pa so pri tem zgolj okvir in izhodi{~e za lasten razmislek. Ve~en tihi boj, o~arljivo in hkrati usodno nasprotje med kopnim ter morjem, daje zgodbi polet, ki bralca zares pritegne.
Nenehno pa v glavi ostaja ob~utek, da so nepozabna avtorjeva do`ivetja skrivnosti in lepot morja zgolj krinka. Njegov beg pred sedanjostjo, realnostjo, moderno dru`bo, civilizacijo in vsem kar ta prina{a s seboj. Morje s svojo prvinskostjo in neokrnjena narava pa nudita izvrstno zavetje. Tako znano se sli{i.
Je` svetuje, vi preberete:
Mate Dolenc, Pes z Atlantide
Del `ivljenja, o katerem avtor na svojevrsten "morski" na~in razmi{lja, je tudi smrt. Mate Dolenc o smrti pravi takole: "Zmerom sem si tako predstavljal smrt; da z ble{~e~e morske povr{ine, prelite s son~nimi `arki, skozi mnoge razli~ne plasti modrine, odplava{ v najglobljo modrino in se tam zgubi{. Sence plavajo mimo tebe. Dokler nisi tudi sam ena od njih."
Poletne po~itnice so `e mimo, pole`avanja na pla`ah Jadrana je konec. Vseeno pa vas vabim, da se za kak{no urico ali dve vrnete na otok Bi{evo …
Namen: Namen: Namen: Namen: prvo spoznavanje.
[tevilo: [tevilo: 10 do 30 udele`encev.
^as: ^as: ^as: ^as: ^as: 30 minut.
Pripomo~ki: Pripomo~ki: Pripomo~ki: Pripomo~ki: baloni, vrvica, osebni list (list, na katerem je napisano ime udele`enca), pisala.
Skupina se razdeli v pare. Vsak udele`enec napihne balon, nanj nari{e obraz druge osebe iz para in z vrvico na balon pritrdi "osebni list" s partnerjevim imenom. Pari se nato intervjuvajo in odgovore pi{ejo na partnerjev balon. Za vsako novo vpra{anje se lahko formirajo novi pari. Balone lahko vr`emo v zrak, vsak ujame enega in tistemu, ~igar ime je na balonu, napi{ejo `eljo ali sporo~ilo. Po `elji lahko ob koncu sobico okrasimo z "balonastimi obrazi".
Pozdrave s taborjenj so nam poslali taborniki iz Dom`al, Grosupelj, [o{tanja in Ljubjane (^rni mrav).
Prav pogre{al sem to rubriko prek poletja. [e posebno zato, ker se mi je poletje dogajalo z mojo zeleno bratov{~ino sto na uro. Kaj vse se je zgodilo in kaj ne bo kar te`ko zapisati v teh 2000 znakih, ki mi jih je dolo~il moj "ta ~rn sobrat iz Pomurja" Ale{, ki je sedaj kot v.d. prevzel krmilo Taborovih strani. Prvega uredni{kega sestanka se je udele`ilo kar osem volkulj in osem volkov na{ega novega krdela. Dobili smo se v Vili A, nedale~ od na{ega glavnega brloga. Tam se sicer ~estokrat zbirajo novi rodovi na{ega krdela, ki modrujejo o bolj{i ZTS. A velikokrat ostane le pri modrovanju, akcije pa nobene. A z na{im Taborom ne bo tako. To ~utim na vodi, kako, Vam zaupam enkrat prihodnji~. Sicer pa {e enkrat prelistajte prej{nje strani. ^e ste za~eli na moji strani, pa kar pogumno skozi Tabor, da vid'te kaj namerava naredit nova metla v na{em Taborovem brlogu. Ta glavne stvari pridejo z novim letnikom.
Bil sem tudi na POW WOW-u. In to tisti dan, ko je vzletela raketa. Prav vseh dva tiso~ in nekaj ~ez bratov in sestra na{ega in tudi sestrskega vol~jega krdela je ob izstrelitvi pri~akovalo "o~eta naroda", ki bi mladim povedal par besed. Pa se je tej mlade`i oddol`il z dopusta le s pismom v smislu "Drnov{ek ma vas rad". [e dobro, da je bil pri roki na{ Milo{, ki je s svojim taborni{kim nagovorom spravil vse powwojewsko vesoljstvo k bu~nemu zavijanju in ploskanju. Je`ila se je ko`a in steklo je tudi nekaj solz. Tudi iz nagovora na{ega stare{ine Mitje je bilo ~utiti razo~aranje, da na{emu, baje najmno`i~nej{emu podmladku vseslovenskega krdela, posve~ajo zadol`eni zanj vse manj pozornosti. O~itno na{a mlada zelena bratov{~ina ni pravo volilno telo, da bi se nam sedaj nekaj dni, tednov pred volitvami na vse mo~i prilizovali. Pa se hudi~evo motijo! Bodo `e videli, ko bomo zrasli in prevzeli v svoje vajeti stvari.
Bil sem tudi v Bohinju. In tam sem se odlo~il, da pridem zagotovo na leto{nji ROT. In to zaradi Pamele Anderson. Le-ta s plakata na in{truktorski {oli v Bohinju veselo vabi vse bodo~e vodje in ostale naklju~ne obiskovalce leto{nje Gozdne {ole, naj se ji pridru`ijo na leto{njem Rotu. Jaz bom tam zanesljivo, organizator pa bo poskrbel, da bo tam tudi Pamela. Boste pri{li tudi Vi?
Vol~ji pozdrav od Va{ega strica Volka! Va{ stric Volk
Pravilno izpolnjen kupon {t. 5-6 je poslalo 15 bralcev, kupon {t. 7-8 pa
11 bralcev TABORA. Nagrajenci iz 5-6 {tevile so: KNJIGE dobijo Luka
Tratnik iz Postojne, Helena Murgelj iz Oto~ca, Miha Rogan iz Murske Sobote in Maja Pergovnik iz [o{tanja, DROGINO nagrado prejmeta Maja Pergovnik. Nagrajenci iz 7-8 {tevile so: KNJIGE dobijo Maru{a Proli~Kalin{ek iz Ljubljane, Breda Petan iz Pesnice, Nina Kuli~ iz Ivan~ne gorice, Hermina Mesner iz Mute, DROGINO nagrado pa prejme Hermina Mesner. ^estitamo!
Nagradne kupone {t. 9 po{ljite najpozneje do 23. septembra najpozneje do septembra najpozneje do 23. septembra najpozneje do septembra do na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. na dopisnici.
Re{itve so:
Re{evalec:
Ali {e vedno ne veste kam boste {li za
Ali {e vedno ne veste kam boste {li za
krompirjeve po~itnice, Bo`i~ in Silvestrovo ali na zimovanje?
krompirjeve po~itnice, Bo`i~ in Silvestrovo ali na zimovanje?
Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju pravi odgovor na to vpra{anje.
Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju pravi odgovor na to vpra{anje.
Ne odla{ajte, ~impreje pokli~ite 041/490 888 in si zagotovite prostor.
Ne odla{ajte, ~impreje pokli~ite 041/490 888 in si zagotovite prostor.