Revija Tabor 2004/5–6

POTEPANJA

4Tabor na obisku

8Taborni{ke novice

12Od rodov

19ZTS zbiralna akcija

20Mednarodne strani

22Taborni{ki vestnik

26O - koledar

27Filatelija

28Izleti v naravo

STROKOVNO

30Za vodnike

32Predstavijo se

34Astronomija

36Taborni{ka fotografija

38Dnevnik u~itelja kitare

40Predstavitve rodov

41Kosobrin

22. majMnogoboj OO ZTS Gorenjska rso.rutka.net

(RSO Kranj)cmru@rutka.net

22. - 23. maj[TPMstpm.rutka.net

(RJZ Velenje)vrabic@email.si

18. - 20. junijDr`avni mnogoboj ZTS (Kokarje)

(R2GO Celje in RSN Nazarje) www.rutka.net

25. - 27. junij Adventure race Slovenija ars.rutka.net

(RJZ Velenje)

Te~aji 2004

24. junij - 1. julijTe~aj orientacije in topografije znanje.rutka.net

27. junij - 4. julijTe~aj prehrane v naravi zts@rutka.net

1. - 4. julijTe~aj raba u`itnih rastlin za prehrano in zdravje

22. - 27. julijTe~aj bivanja v naravi in pionirstva (osnovni)

24. - 31. julijLokostrelski te~aji

15. - 22. avgustTe~aj za vodje - na~elnike dru`in in klubov

Te~aj za vodje - na~elnike ~et, rodov

27. avgust - 3. septemberTe~aj bivanja v naravi in pionirstva (nadaljevalni)

V juliju in avgustu bodo potekali tudi {tevilni vodni{ki te~aji. Ve~ na znanje.rutka.net.

Glavna in odgovorna urednica: Meta Penca

Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak

Uredni{tvo : Meti Buh (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara

Pape`-Lrga, Tadej Pugelj-Pugy, Iris Skrt-Dina, Matic Stergar in Jure Je`.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov

Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira

Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: zts@rutka.net, info @zts.org. WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naro~nina je 4700 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Revija izhaja vsak prvi petek v mesecu.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca

Gori~ane, Medvode d. d.

[tevilka je bila tiskana skupaj s prilogo v nakladi 3800 izvodov.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792

ISSN 0492-1127

Naslovnica: Djurko

RAZVEDRILO

42Popotovanja

44Trenutki

45Je`kov koti~ek

46Stric Volk

46Z znanjem do odgovora

47Kri`anka

UVODNIK

O zgodbicah in novicah

Zadnja leta smo v Taboru pogre{ali kratke, jedrnate in zanimive informacije o taborni{kih aktivnostih po Sloveniji. Ob~asno so na Taborov naslov prihajale zanimive, vendar dalj{e fotoreporta`e in dalj{i sestavki z manj{ih ali ve~jih lokalnih rodovih akcij, pravzaprav zgodbice, ki so jih le izjemoma spremljale tudi kakovostno ustrezne fotografije. Uvr{~ene so bile na ~rno-bele strani in so (obi~ajno v harmoniji s spremljajo~imi povpre~nimi fotografijami) predstavljale monotono branje ve~ini bralcev revije. Seveda so lahko tudi tovrstne zgodbice dobro, zanimivo branje, a takih je bilo v zadnjih letih malo.

Tabor bi lahko bil precej kakovostnej{i. A prav lahko bi bil tudi precej slab{i. Tako je {e pred kratkim {lo v objavo vse, kar je prispelo na Taborov naslov. Tabor je potreboval spremembe in {e vedno jih potrebuje. Preoblikovali smo ga v skladu z razpolo`ljivimi kadrovskimi zmo`nostmi, saj novinarjev in urednikov kroni~no primanjkuje. Ampak o tem kdaj prihodnji~ in na drugem mestu.

Od januarske {tevilke naprej lahko prebirate rubriko Taborni{ke novice in od aprilske {e rubriko Od rodov. V prvi rubriki `elimo objavljati kratke in jedrnate novinarske vesti, ~eprav je do sedaj zaradi razli~nih te`av v njej pristalo tudi tisto, kar ne sodi vanjo. Zato smo se odlo~ili {e za rubriko Od rodov, v kateri objavljamo va{e sicer lektorirane, sicer pa vsebinsko nespremenjene prispevke.

Ali bosta rubriki dejansko za`iveli, je odvisno tudi od vas. Oblikujmo va{o in na{o revijo skupaj. Vrata Tabora so odprta.

TABOR NA OBISKU

Ale{ Cipot, foto: Matej Kalar in Zoran Kova~evi~

Louis Adami~ Grosuplje

Redki so rodovi, v katerih {tevil~no prevladujejo punce. In medtem ko skorajda sosednji rod zaradi enake zna~ilnosti pol v {ali, pol zares imenujejo "vaginalni rod", se je Grosupelj~anov oprijel "la`ji" vzdevek - "babji rod". Na~elnica rodu Maja, s katero predstavljava rod, pravi, da so punce zaradi pomanjkanja mo{kih navajene poprijeti tudi za "te`a{ka dela". Neko~ je bilo druga~e. V njihovih vrstah se je kalil tudi medijsko odmeven politik Janez Jan{a.

Maja: "V~asih smo bodo~e vodnike po{iljali na te~aj `e po kon~anem 7. ali 8. razredu. Ampak izkazalo se je, da je bolje, da ~lani odrastejo in pre`ivijo "{ok" menjave okolja, da se privadijo na nov urnik in da tudi sami ugotovijo, koliko ~asa so pripravljeni in zmo`ni nameniti svojemu vodu in tabornikom nasploh. Skratka, v zadnjih letih so te~ajniki tisti, ki so bili pred tem eno leto pomo~niki vodnikov in so kon~ali vsaj prvi letnik srednje {ole. In{truktorskega te~aja pa se navadno udele`ijo tisti, ki so `e nekaj ~asa vodniki in se odlo~ijo, da bi postali na~elniki dru`in oz. rodu."

Na vsakem taborjenju in zimovanju vsakega tabornika zadnji ve~er ~aka preizku{nja - krst. Mlaj{i jo odnesejo "ceneje" kot starej{i.

Ob 30-letnici rodu, lanskega aprila, so izdali jubilejno knji`ico, ki jo je pripravila Jasna BajcJessie, oblikovala pa Irena Gantar.

Jasna: "Ko spiha{ prah z zvezkov in map v arhivu, ko odpre{ in zalista{ ... Takrat se ti odpre drug ~as in stare zgodbe. Mnoge tako pisane, da se te`ko odtrga{ od njih. Mnoge le za~ete in nikoli dokon~ane ..."

Tekmovanje v kuhanju gola`a ob 30-letnici rodu so ponovili konec aprila s {e ve~jo udele`bo ekip. Brbotalo je namre~ kar v enajstih kotli~kih.

Na vodni{ki te~aj ne po{iljajo rosno mladih kadrov.

Maja: "Zadnja leta v {otorih "Brezovega tabora" pre`ivi del svojih po~itnic okrog 90 tabornikov. Glede na to, da taborimo na istem mestu `e toliko ~asa, opa`amo nekaj slabih in vsekakor veliko dobrih stvari. ^lani, predvsem starej{i GG-ji, ki na Kolpo prihajajo vsako leto, `e kar dobro poznajo teren, tako da je te`ko najti izvirna mesta za bivakiranja in orientacijske pohode. Zagotovo pa jim je v{e~, da poznajo skrivali{~a, pot do kopali{~a, za katere {otore se je potrebno "zagrebsti", da bodo imeli senco … Vsako leto pa se vsi radi vra~amo na na{o Kolpo, saj marsikomu predstavlja drugi dom."

Na leto{nje zimovanje so se odpravili na Mariborsko Pohorje.

RODOVA UPRAVA

Stare{ina - Branko [krjanec - Baki

Na~elnica - Maja Jelen~i~

Gospodar - Andra` Levec

Tajnik - Andra` Purkat - Purky

Blagajnik - Franc Vidmar - Nane

Propagandistka - Katarina Vincek - Keti

Na~elnica M^ - Petra Hribar

Stare{ina M^ - Metka Gori~ar

Na~elnica GG - Jasna Bajc - Jessie

Stare{ina GG - Mojca [pacapan

Na~elnici kluba PP - Barbara @ejavac in Jana [krjanec

Na~elnika kluba GR^ - Andrej Brezec in Irena Gantar

Igra vasi je postala del taborjenj.

Maja: "Igro priredimo vsako leto glede na "rde~ cviren" taborjenja. Letos smo kot bu{mani osvajali vasi, pejotle (kaktuse), pija~o, gore, oaze in pa{nike. Plemena so lahko osvobodila ujetnike, ki jih je ugrabila poglavarjeva vojska. S svojim osvojenim ozemljem in posebnim plesom so morali prepri~ati poglavarjevo h~i, ki si je na koncu izmed pripadnikov zmagovalnega plemena izbrala svojega mo`a."

Jessie in Purky, budna no~na kontrolorja.

Letos bodo `e deseto leto taborili v vasi Grm - Podzemelj, nedale~ od reke Kolpe.

Mladim tabornikom se na taboru poleg vodnikov posve~ajo tudi njihovi pomo~niki.

Maja: "^ez dan je na taboru veliko dela, a vodniki morajo kljub temu pripraviti tudi program za ve~erni ogenj, saj nas je premalo, da bi bili na taboru prisotni taborniki izklju~no v vlogi animatorjev. Zato vodnikom nudimo brezpla~na taborjenja, obi~ajno pa jim priskrbimo tudi pomo~nike, predvsem kot razbremenitev in dragoceno pomo~ pri izvedbi zastavljenega programa. Skoraj vsak ve~er se po zaklju~nem programu prosti vodniki odpravimo k "Irenci" na pija~o in spro{~en klepet. To je ena od stvari, ki nas, poleg nasmejanih obrazov mlaj{ih tabornikov, dr`i pokonci. Hkrati pa tam pridejo na plan tudi najbolj{e ideje, ki jih lahko uporabimo v prihajajo~ih dneh taborjenja."

Anja Zrimec Kri`man: "Najbolj mi je v spominu ostalo moje prvo taborjenje. Stara sem bila 6 let in po nekaj dnevih sem se ustra{ila taborni{kega krsta in sem od{la domov. Tako {e do danes, po treh taborjenjih, nisem bila kr{~ena. Zato grem letos nujno na taborjenje."

Metka Gori~ar: "Na taborjenju 2002 smo se vodniki skupaj z M^-ki odpravili na bivak. Gola` je bil kuhan ob pozni uri in mali taborniki so bili `e tako la~ni, da nekateri niso dobro pogledali, kam so se usedli s svojo mena`ko. Tako se je nekomu uspelo usesti v mojo "porcijo" gola`a."

Keti o Mootu iz leta 2000 v Mehiki: "To je moja zgodba. Takrat se jih je vtisnilo v srce {e nekaj tiso~. @arki prijateljstva {e vedno gorijo in neverjeten je ob~utek, ko pomisli{ na prijatelja tam nekje dale~, v ~isto drugem svetu, s katerim si in s katerim bi lahko {e enkrat pre`ivel ~udovit son~en dan."

Andrej Brezec: "Pred dobrimi 20 leti smo bili pravi najstniki. Lotili smo se vsega in bili kos vsaki nalogi. Taborili smo ob reki Lahinji in do nas je pri{la vest o bli`nji votlini. Seveda jo je bilo potrebno osvojiti in raziskati. Votlina nas je pri~akovala v navpi~ni skalni steni kak{ne {tiri metre nad vodo. ^lani odprave Baki, Jani in jaz smo se odlo~ili za naslednjo strategijo: s starim lesenim ~olnom priplujemo pod votlino, na ~oln postavimo "lojtro", jo naslonimo na steno in vzpon bo preprost. @al pa je imel projekt {ibko to~ko - statiko, in zato se je ena~ba iz{la takole: zibajo~i ~oln + naslonjena lojtra + plezajo~i raziskovalec = velik {trbunk v vodo."

Maja Jelen~i~: "Bila sem na vodni{kem te~aju. Zve~er sva {li s Polono lulat ... Grmovje je bilo zelo zelo gosto... Koraki so bili ~edalje manj{i... Iz grmovja pa se je sli{al smeh in glasen: "Pik. Pok. Pik. Pok...." Ko sva pri{li nazaj k ognju sva dobili taborni{ki imeni. Polona je postala Pikica, jaz pa Pokica."

Vesela vesela sre~anja

Kako sodelujete z mati~nim obljub- Kako sodelujete z mati~nim obljubljanskim obmo~jem in rodovi? ljanskim obmo~jem in rodovi?

"Mislim, da je sodelovanje med rodovi dobro. Sre~ujemo se na sejah v taborni{kem domu v Meng{u. Na za~etku leta smo si razdelili akcije, ki jih je potrebno izvesti. Vsak rod izpelje eno, ostali pa posku{ajo vsaj malo pomagati in zagotoviti ~im ve~jo udele`bo svojih ~lanov. Sicer pa na{ rod najbolje sodeluje z Rodom upornega plamena iz Meng{a. V preteklih dveh letih smo skupaj izpeljali tri akcije, dve jesenovanji in lansko zimovanje."

Kdo je bil Louis Adami~?

Pisatelj Louis Adami~ se je rodil leta 1898 na Blatu pri Grosupljem. S petnajstimi leti se je izselil v ZDA, kjer je pozneje postal prostovoljec v ameri{ki vojski. Pisal je zgodbe o voja{kem in priseljenskem `ivljenju. Kot obetavni pisatelj je prejel Guggenheimovo nagrado in se leta 1932 vrnil v domovino. Za njegovo literarno ustvarjanje je zna~ilno

leposlovje. Pisal je ve~inoma v angle{~ini. Umrl je na {e vedno nepojasnjen na~in, leta 1951, na svojem domu v ZDA blizu New Yorka.

Ali ste kadarkoli razmi{ljali o spre- ste kadarkoli razmi{ljali o spre- kadarkoli membi imena rodu in zakaj? membi imena rodu in membi imena rodu in zakaj? membi imena rodu in imena rodu in "Nekaj let nazaj smo iskali ime, ki bi bilo bolj `ivahno in bolj povezano oziroma vzeto iz narave. Ker nismo na{li `ivali ali rastline, ki bi bila zna~ilna za grosupeljski konec, se za menjavo nismo odlo~ili in tako to idejo opustili."

DOLGO ^ASA JE NA[ ROD

VELJAL ZA "BABJI ROD" … Maja: "Dolgo ~asa je na{ rod veljal za "babji rod", tako da smo punce navajene poprijeti tudi za "te`a{ko delo". Moramo se pa malce pohvaliti: stanje se po~asi popravlja, saj je na vidiku mo~na generacija starej{ih GGjev, samih fantov … J"

Kako poteka delo v rodu z vidika na- Kako poteka delo v rodu z vidika nana~elnice? ~elnice? ~elnice? ~elnice?

"Na~elnica rodu sem komaj slabo leto. Mislim, da se na~in dela ni dosti spremenil. Enkrat tedensko se dobivamo na sestankih rodove uprave, ki se je udele`uje tudi ve~ina vodnikov. V na~rtu imamo nekaj manj{ih projektov, na primer internetna stran, predstavljanje tabornikov in akcij na oglasnih deskah po {olah, ki jih obiskujejo na{i ~lani. Letos bomo prvi~ izpeljali dru`inski tabor, saj se bo ve~ina GG-jev udele`ila Pow-wowa. Sicer smo pa dobri prijatelji in veliko stvari re{imo tudi ob pija~i v Streetu po `e kon~anem sestanku …"

Kako se odrasli vklju~ujejo v delo Kako se odrasli vklju~ujejo v delo Kako rodu? rodu? rodu? rodu?

"V rodu `e nekaj ~asa deluje klub gr~. Nudijo nam veliko tehni~ne podpore, ki je vsekakor pomembna za izvajanje programa. Letos so veliko pomagali pri izvedbi propagandnega tabora in "gola`ijade". Vse pogosteje pa se klubu pridru`ujejo tudi star{i na{ih ~lanov."

Maja (20), {tudentka biologije, je na~elnica rodu prvo leto.

Ko `e misli{, da ne more biti bolje …

Te~aj za trenerjeALT

2004

"V Gozdni {oli nekega ve~era (23. aprila) se zbrala je gru~ica ljudi …" In sedaj sledi vpra{anje, le kak{en je bil na{ namen!? Poslu{ati, poizkusiti, zmagati.

In smo zmagali! Kakor dale~ nam je neslo oko - povsod sami vedri nasmehi, vedo`eljni pogledi in {vigajo~e misli. ^e potrebujete nov zagon, motivacijo za nadaljnje delo, zvrhano malho izvirnih idej ali pa samo dru`enje s fenomenalno generacijo, potem je va{a destinacija ALT - te~aj za trenerje. Iz prve roke povemo, da ne bo `al ne vizualcem (lepe punce, postavni fantje; nazorni plakati), ne avditivcem (nove pesnitve, nove lokalne {ale, ki prikli~ejo solze v o~i), pa tudi ne kinestetikom (presedanje s stola na stol, z leve ritnice na desno, zbujanje med sotrpini kot v ribji konzervi, be`anje pred ^rnim mo`em).

Do`iveli smo nekaj neverjetnega, po seriji najbolj uspe{nih in{truktorskih te~ajev smo ustvarili {e bolj{e nadaljevanje. ZTS (Univerza Woodbridge) nas je izobrazila na na~in, ki se popolnoma razlikuje od u~enja, kot smo ga vajeni. [lo je za u~inkovit proces pomnjenja, ne da bi ~lovek vedel, da se izvaja skavtska metoda - to pa je samo bistvo taborni{tva, ~e {e niste vedeli.

Ne bomo se opravi~evali, ker smo dobri ali ker smo skoraj `e alfa in omega J.

Ba~a

Slovo dr. Jacquesa Moreillona generalnega sekretarja WOSM-a

Po petnajstih letih opravljanja funkcije Generalnega sekretarja Svetovne organizacije Skavtskega gibanja, je Dr. Jacques Moreillon konec marca od{el v pokoj.

Jacques se spominja: "ko sem 2. novembra 1988 prispel v pisarno, mi je Laszlo Nagy, prvi sekretar WOSM-a, pustil le tri predmete: fotografijo, na kateri se je fotografiral z mladim skavtom, fotografijo {vedskega kralja Karla Gustava XVI, ~astnega predsednika Svetovne skavtske fundacije in tablico z napisom: Naredili smo tako veliko s tako malo za tako dolgo, da sedaj pri~akujemo, da bomo naredili vse z ni~ in za vedno. Danes, ko odhajam, zapu{~am prazno pisarno, razen istih treh predmetov. V duhu slovesa verjamem, da tablica z napisom nosi najpomembnej{e sporo~ilo."

Jacques Moreillon bo ostal v nepozabnem spominu tudi slovenskim tabornikom, saj je spomladi leta 1998 nekaj prijetnih trenutkov pre`ivel tudi v njihovi dru`bi.

Sve` veter v skavtskem gibanju?

[tevilne spremembe na vodilnih polo`ajih

Zadnji dan Evropske skavtske konference na Islandiji je poleg prepri~ljive zmage slovenske kandidature za naslednjo evropsko konferenco leta 2007 prinesel tudi novo vodstvo. Poleg Eduarda Missonija, ki je s 1. aprilom prevzel krmilo Svetovne organizacije skavtskega gibanja, je na konferenci Lidija Pozaic Frketi~ iz Hrva{ke postala predsednica novega evropskega komiteja. Poleg Lidije je drugi madat dobil tudi Johan Strid iz [vedske, novi ~lani komiteja pa so postali {e Marios Christou iz Cipra, Paolo Fiora iz Italije, Joao Armando Goncalves iz Portugalske in Craig Turpie iz Anglije. Ob zaklju~ku konference se je s polo`aja direktorice evropske skavtske pisarne poslovila tudi Joceline Gendrin, ki jo bo v prihodnjem mandatu zamenjal David McKee iz Anglije.

S skupno vizijo

do nove

strategije Evropska skavtska fundacija podprla projekt ZTS

Leta 1999 je Evropska skavtska regija na podlagi donacije Kennetha McIntosha oblikovala Evropsko skavtsko fundacijo. Namen fundacije je do stoletnice skavtstva, to je do leta 2007, zagotoviti direktno finan~no podporo za inovativne in kvalitetne projekte, ki bodo prispevali razvoju skavtstva v regiji.

Finan~no podporo je v leto{njem letu dobila tudi Zveza tabornikov Slovenije s projektom "S skupno vizijo od nove strategije". Z ve~letnim projektom `eli ZTS izbolj{ati upravljanje organizacije na vseh nivojih, za~eti proces spreminjanja organizacijske kulture v smislu izbolj{anja sodelovanja in vzpostavljanja partnerstev in oblikovati jasno identiteto in aktivno vlogo taborni{tva v dru`bi.

Predstavnika Evropske regije Lidija Pozaic Frketi~ in Milutin Milo{eviÊ na delovnem sestanku s predstavniki ZTS

TABORNI[KE NOVICE

5. TRADICIONALNI TABOSONG

Sami veste, da taborni{tvo pomeni {e kaj drugega kot postavljati {otore, vezati vozle, hoditi na izlete, kuriti ogenj in podobno. Zelo pomembno za tabornike je tudi petje. Ob tabornem ognju, med hojo na izletih in kjerkoli se pa~ lahko in sme. Ena od tradicionalnih akcij Sne`ni{kih ru{evcev je Tabosong. Ideja se je rodila spontano, pred leti in zdaj imamo Ru{evci svoj vsakoletni pevski festival, organiziran po vseh pravilih. Leto{nji `e 5. tradicionalni Tabosong se je zgodil v soboto, 17. aprila, v ve~namenskem prostoru O[ Antona @nider{i~a. Tema Tabosonga je bilo morje in zato se je vse vrtelo okoli tega, tudi scena je bila postavljena tako, da je {e najbolj spominjala na pla`o. Letos je na Tabosongu tekmovalo 6 vodov, ki so svoje pevske, plesne in improvizacijske vrline merili med seboj. O zmagovalcu je odlo~alo glasovanje. Glasovati so smeli vsi tekmovalci, vendar pod pogojem, da niso glasovali zase. Zmagovalci leto{njega Tabosonga so postali fantje iz voda Kalibr 890, drugo mesto so zasedle punce iz voda @jn{~e, tretjeuvr{~eni pa je bil vod @abwni. Najbolj{i so seveda dobili ro~no izdelane medalje v obliki violinskih klju~ev in zgo{~enke, zmagovalci pa tudi bon za dru`insko pico v piceriji Pi~ Boy, ki je bila sponzor festivala. Kot se za vse festivale spodobi, so zmagovalci na koncu {e enkrat zapeli in tako zaklju~ili leto{nji Tabosong.

Iris Skrt

Osebni projekti vodij zelo kvalitetni

Konec aprila je v prostorih ZTS potekala predstavitev projektov te~ajnic in te~ajnikov, ki so se v lanskem letu udele`ili te~ajev za vodje.

Na predstavitvah v torek in sredo je skoraj 40 te~ajnic in te~ajnikov predstavilo projekte, v katerih so sku{ali pove~ati {tevilo ~lanstva, izbolj{ati strukturo in kvaliteto dela v rodovih in organizirati konkretne akcije (zimovanja, pohodi, ekspedicije, podpora vodnikom ...).

Rezultati projektov so bili zavidanja vredni, (bodo~i) na~elnice in na~elniki pa so v kvalitetnih predstavitvah izrazili motiviranost in `eljo po nadaljevanju dela.

^istilna akcija o~istimo

Kranj 2004

V soboto 27. marca je Rod Stane @agar - ml s pomo~jo ostalih kranjskih tabornikov, poslovne skupine Sava in Mestne ob~ine Kranj, organiziral ~istilno akcijo O~istimo Kranj 2004. O~istili smo naseljena podro~ja mesta Kranj, Stra`i{~e, Pungart, okolico ribnikov na Bobovku in kanjon Kokre. Akcije se je udele`ilo pribli`no 400 ljudi, od tega okrog 200 tabornikov vseh {tirih kranjskih rodov in tr`i{ke ~ete Tr`i{kega zmaja. Ostali udele`enci akcije so bili u~enci O[ Stra`i{~e, ~lani raznih dru{tev, zaposleni poslovne skupine Sava in star{i tabornikov.

V ~asu poteka akcije je na Slovenskem trgu potekal spremljevalni program. Pekli smo pala~inke in kuhali ~aj. V eko {otoru je potekala likovna delavnica na temo onesna`enja zraka, na kateri so najmlaj{i udele`enci akcije in naklju~ni mimoido~i risali. Komunalno podjetje Kranj je predstavilo lo~eno zbiranje odpadkov, gasilci GRS so predstavilo opremo, ki jo uporabljajo v primeru ekolo{kih nesre~, predstavila se je poslovna skupina Sava in dru{tva, ki so sodelovala na akciji. Taborni{ko-kulturni program na odru je vodil Miha [orli - Stokviz. Z glasbeno spremljavo sta mu pomagali Maja in Eva.

Cenjene bralke in bralci!

Taborni{ke novice sprejemamo na elektronskem naslovu: zts@guest.arnes.si (s pripisom "za Taborni{ke novice") ali na obi~ajnem: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. V skladu z dogovorjeno uredni{ko politiko revije prosimo, da va{e novice ne presegajo 1500 znakov. Uredni{tvo si skladno z veljavnim Zakonom o javnih glasilih pridr`uje pravico do zavrnitve oziroma ustreznega kraj{anja ali prireditve novice. Prejete novice lektoriramo. [e navodilo za pripravo fotografskega materiala.

Vse udele`ence smo povabili na Pungart, kjer smo jim ponudili gola`, pala~inke in pija~o. Izbrali smo najsmet Pungarta. V ve~ernih urah se je akcija zaklju~ila s koncertom skupine Jo{ke vn'. Medijsko je bila akcija zelo odmevna. Medijski sponzor - Radio Kranj je svoje delo opravil korektno in dobro. Zahvaljujemo se vsem udele`encem akcije in vsem tabornikom, ki so pomagali pri izvedbi akcije. Posebej se zahvaljujemo Karmen @ura iz Poslovne skupine Sava in gasilcem GRS Kranj, predvsem vodji izmene Andreju [tremflju. Brez njune strokovne pomo~i ne bi bila akcija tako uspe{na in odmevna kot je bila.

Klemen Markelj

Pri pripravi digitalnih fotografij upo{tevajte

naslednje podatke. 800 x 600 pik velika fotografija je enakovredna objavljeni

fotografiji velikosti 8 x 6 cm, 1024 x 768 pik10 x 8 cm, 1296 x 976 - 13 x 9 cm (digitalni

fotoaparat z oznako 1 MP ), 1600 x 1200 - 16 x 12 cm in 2608 x 1952 - 26 x 20 cm (digitalni fotoaparat z oznako 5,3 MP ). Pri

fotografiranju za revijo Tabor imejte vedno

nastavljeno najve~jo lo~ljivost na va{em digitalnem fotoaparatu, da bomo lahko va{e slike objavili v pravi velikosti.

Nabrali so pribli`no 80 kubikov smeti in drugih odpadkov. Foto: Danilo Kodri~ - F~

OD RODOV Djurko

ROT - Od krompirja do interneta

"Vi se pa pripravljate kot da bo tekmovanje junija, ne pa jeseni," je na sestanku ekipe ROT 2004 u{lo vodji lanskega uspe{nega ROT-a v [kofji Loki in leto{njemu traserju [tfku. Tokrat je tekla debata `e o vsem: od kruha in krompirja za bivak do obdelave podatkov in nagrad. ^eprav verjetno nih~e {e ne misli na tekmovalni vikend, 24., 25. in 26. septembra, naj najprej povabimo na ROT vse tekmovalce, i{~ejo se tudi kontrolorji. Od teh se pri~akuje, da bodo pomo~ nudili od petka do nedelje, zainteresirani kandidati naj se prijavijo pri Vanetu in Simoni (simona.strgulc@uni-lj.si, vane @rutka.net). Tam boste prejeli tudi natan~en opis dela in odgovore na vsa vpra{anja.

Logo tekmovanja je `al izpadel iz prej{nje {tevilke Tabora, tako je uradno predstavljen danes. Organizatorji smo ponosni na uspe{no izvedeno promocijsko akcijo na Notu, kjer ste lahko premierno sli{ali himno, katere besedilo objavljamo danes. Zvo~na oblika himne `e obstaja in bo objavljena na spletni strani ROT-a. @al vam ne smemo razkriti trase proge, prostora bivaka ali koordinat kontrolnih to~k. Uradno so namre~ te zadeve ozna~ene z najvi{jo stopnjo tajnosti, do katere imajo do-

stop samo posve~eni. Tako lahko ve~ino organizatorjev zapeljujete in mu~ite do onemoglosti, pa vam tajnih podatkov ne bodo izdali. Jih ne vedo.

Organizacijska ekipa nestrpno pri~akuje morebitne spremembe propozicij, po hodnikih in {otorih se {u{lja o ukinitvi profila terena, opisa poti, spremembah pri obvezni opremi in tematskem testu. Tako vam tokrat {e ne bomo izdali, da bodo vpra{anja na tematskem testu, v primeru da ne izpade iz propozicij, spra{evala o [marni gori.

www.rot.rutka.net

Organizacijski odbor v skoraj popolni postavi (osebe z ob~utljivimi informacijami so zaradi varnostnih razlogov zakrite z Atlasom)

Himna ROT

Spet jesen pri{la je

taborniki so se zbrali

Da bi spet

Med seboj tekmovali

Kdo se na zmeljevidu znajde

Kdo ve kako se ujame raca

Kdo najhitreje te~e

In kdo je najve~ja faca

Spet so se sre~ali

Stari prijatelji in znanci

ki `e jutri kot tekmeci

bodo tekali med klanci

Po testih ~as je za po~itek

A nih~e ne more spati

Saj s toliko ljudmi

Spet je treba po~vekati

^e vedno najde{ pravo pot

Najdi jo {e k nam na rot

Zato jeseni ne pozabi

V Ljubljano rar te vabi

Zjutraj navsezgodaj me

Komaj zvle~ejo do {tarta

Kontrolorka me zbudi

Tu je kompas, tu je karta

^ez gozdove in mo~virja

Na{a zdaj ekipa dirja

Te~emo da {vic kar {prica

A {e bolj nas matra skica

Na daljavo in pod kotom, Poti, kroki in minsko polje

Pri testu prve pomo~i

Nam po~asi zmanjka volje

@e po~asi mrak se spu{~a

In ekipa mulo kuha

A na sre~o cilj je blizu

Slasten gola` se `e duha

^e vedno najde{ pravo pot....

[e naporna no~ nas ~aka

Bivak po~asi `e zamaka

Zjutraj hlad se nam pridru`i

Ko se zbujamo v lu`i

Pozabi na utrujenost

Zdaj ni ~as za bole~ine

Ko pridemo na cilj

Itak nas vse to mine

Po~asi treba bo domov

Se umiti in naspati

Kaj pa rezultat? Eh....

Va`no je sodelovati

^e vedno najde{ pravo pot....

VABIMO

@ABOBOJ

Vsi, ki `elite preizkusiti svoje znanje v taborni{kih ve{~inah in se zraven {e zabavati, ste vabljeni v soboto, 15.maja 2004, na ^rnu~e, kjer se bo odvijal @aboboj v organizaciji Mestne zveze tabornikov

Ljubljana in Rodu Heroj Vitez.

Ve~ informacij na doma~i strani

http://zaboboj.rutka.net

ali na telefonski {tevilki 041/632-613 (Mojca)

Se vidimo!

Dru{tvo tabornikov Rod Heroj Vitez

OD RODOV Djurko

Fe{tivalna zasedba Tivolija uspe{na

V Tivoliju je 17. aprila potekal `e 8. taborni{ki Fe{tival v organizaciji Mestne zveze tabornikov Ljubljana v sodelovanju s {tevilnimi netaborni{kimi organizacijami. Kljub slabi vremenski napovedi se je sre~anja udele`ilo 650 tabornikov, za delavnice je poskrbelo osemdeset vodnikov, Tivoli so obiskali predstavniki medijev, ob~ine, kolegi iz Sarajeva in {tevilni me{~ani. Kapljice so zdr`ale na nebu do ve~era, popoldne je prostovoljce med pospravljanjem opreme ob`arilo tudi sonce.

razpisa Urada za mladino RS, s pomo~jo sponzorjev in svojega prora~una. Organizacija je potekala brezhibno, {e z najve~jimi te`avami so se organizatorji sre~ali pri pridobivanju dovoljenj za prireditev, skupaj so jih namre~ potrebovali kar deset.

"Fe{tival se je letos {e bolj odprl zunanjim organizacijam," je tri dni pred prireditvijo na tiskovni konferenci povedal na~elnik Mestne zveze tabornikov in glavni organizator Miha Ma~ekMuc. Svoje delavnice so pripravili Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana, Mladinski ceh, Amnesty International ter Mladinska komisija Gasilske zveze Ljubljana, svoje delo so predstavili Slovenska vojska, Policijska uprava Ljub-

ljana in L'MIT (Ljubljanska mre`a informacijskih to~k). Skupaj je bilo udele`encem na voljo {tirideset delavnic, nad prireditvijo je bil navdu{en tudi ljubljanski pod`upan Slavko Slak: "V mestu podpiramo tak{ne prireditve in si tak{no sodelovanje `elimo tudi v prihodnje." Mestna ob~ina Ljubljana je preko razpisa mestnega Urada za mladino podprla prireditev, sredstva so ljubljanski taborniki zagotovili tudi iz

Prireditev je bila tudi medijsko precej odmevna, plakatna mesta v Ljubljani so zasedla vabila za Fe{tival, prireditev se je pojavila v vseh napovednikih dnevnega dogajanja, skupaj je zabele`enih skoraj dvajset medijskih objav, med drugim v vseh osrednjih dnevnih ~asopisih in nacionalnih radijskih postajah. V sredo je bila organizirana tudi tiskovna konferenca v ljubljanski mestni hi{i z udele`bo organizatorjev, predstavnika mestne ob~ine Ljubljana in Mladinskega sveta Ljubljana.

Predstavniki zunanjih organizacij so bili zadovoljni, gasilci so pohvalili odprtost taborni{ke organizacije in se spra{evali, zakaj se sami niso lotili ~esa podobnega `e pred leti. Na prireditev so bili s strani ve~ organizatorjev osebno in uradno povabljeni tudi predstavniki Slovenskih katoli{kih skavtov in skavtinj, vendar se vabilu tudi letos `al niso odzvali.

ANKETA:

Matic Bizjak, predsednik Mladinskega sveta Ljubljana: "Navdu{en sem nad tak{nimi prireditvami in pozdravljam vse udele`ence tega za razvoj mesta pomembnega dogodka. Fe{tival je namre~ eden od bolj{ih primerov sodelovanje med razli~nimi organizacijami, pri ~emer bomo tudi v prihodnje sodelovali."

Simona Zaman, Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana: "Prireditve smo se udele`ili prvi~, upam, da boste drugi~ naro~ili bolj{e vreme (smeh). Veseli smo bili vabila med tabornike, kjer smo predstavili na{e delo. @elimo si sodelovanja tudi v prihodnje."

Jo`e Gornik, Mladinski Ceh: "Letos smo se zopet odzvali povabilu tabornikov iz Ljubljane za sodelovanje na delavnicah v okviru taborni{kega Fe{tivala. Imeli smo harmoniko, ki je delovala zelo blagodejno, saj drugi {otori niso ponujali veselice kot mi (smeh). Izpolnili smo na{ moto, to je spodbujanje aktivnega pre`ivljanja ~asa mladih."

Rav~, Foto: Rok, Rav~

OD RODOV Taborni{ki vikend v {kalah

Prvi aprilski vikend je bil v [kalah {e posebej vesel. Tamkaj{nji taborniki ~ete [kale Divji volk so namre~ ob svoji 15-letnici delovanja v petek 2. aprila pripravili slavnostno proslavo z zanimivim programom ter ob tem lepem jubileju izdali tudi zbornik zgodovine taborni{tva v [kalah. Naslednji dan pa {e {aljivo taborni{ko tekmovanje [kalska liga, ka te briga, ki je bilo `e ~etrto po vrsti.

`ino. Svoja mnenja in zadovoljstvo ob tem dogodku so izrazili tudi predstavniki lokalne krajevne skupnosti, kulturnega dru{tva, gasilskega dru{tva in `upan MO Velenje g. Sre~ko Meh ter seveda tabornika Hermina Groznik oz. teta Herma ter stare{ina rodu Tone DeCosta - Sine. Za pestrej{i program je poskrbel tudi skriti gost, ki nam ga je po dobrih desetih minutah le uspelo odkriti. To je bil slovenski rokometni reprezentant, igralec Gorenja, v~asih tudi tabornik, vratar Gorazd [kof. Po kratkem intervjuju je sledil {e nastop Marijana Smodeta. S ~im drugim kot z Mrtvo reko.

Prisotni so tako z o~itnim zanimanjem in kasnej{im navdu{enjem podo`iveli kratko zgodovino {kalskega taborni{tva, ki je velikokrat tudi z ma~ehovskim odnosom mati~nega rodu te`ko shajalo. [kalska ~eta Divji volk je

namre~ zaradi oddaljenosti pred leti bila nekoliko odmaknjena od sredi{~a dogajanja v Velenju. Tudi pretok informacij in vklju~enost v velenjsko taborni{ko sfero nista bila v prid [kal~anom. Z leti se je tudi to spremenilo in [kale so zadnja leta zasijale v siju taborni{tva. To dokazuje tudi sobotno {aljivo tekmovanje [kalska liga, ki je zopet privabilo 35 ekip iz vse Slovenije (MB, NG, SG, Muta, Trebnje,…). Po nekaj kilometrih proge so ekipe ~akale {aljive igre na {kalski strani velenjskega jezera. Nekje se je bilo potrebno s skirojem spustiti po makadamski cesti, drugje spustiti po ~isto pravem {kripcu, narediti ~imve~ "`abic" z metanjem kamenja v velenjsko jezero, odigrati kratko zgodbico o Rde~i kapici in {e kaj. Na igri{~u pred O[ [kale pa so bile na vrsti seveda `e tradicionalne gasilsko-taborni{ke igre.

Petnajst let taborni{tva v [kalah se je {e enkrat na hitro odvilo skozi program na slavnostni proslavi v dvorani tamkaj{njega gasilskega doma. Vse se je za~elo z zborom sedanjih tabornikov in pesmijo taborni{kega pevskega zbora Rodu jezerski zmaj. Sledili so pogovori z za~etniki {kalskega taborni{tva, Samom Kopu{arjem, Bo{tjanom Janom, kasnej{ima na~elnikoma Katjo

Dragar in Sandijem Glin{kom ter zdaj{njim na~elnikom Rokom Miklav-

Pester program so {e bolj za~inili pripadniki 20. motoriziranega bataljona iz Celja, ki so prikazali svojo opremo in popeljali mlade in stare tabornike po [kalah v ~isto pravem oklepniku. Res posebno do`ivetje! Drug razlog, zakaj so bili letos na obisku tudi vojaki pa je bila vsakoletna humanitarna nota {kalske lige. Letos smo zbirali higienske pripomo~ke oz. potreb{~ine za otroke v Bosni, ki jih je prevzel voja{ki kaplan Matej Jakopi~ iz general{taba 1. brigade Slovenske vojske. Ob tej prilo`nosti je {kalski ~eti podelil tudi zahvalno plaketo slovenske vojske, na kar so [kal~ani {e posebej ponosni.

Sobotno tekmovanje se je kon~alo z vnovi~no zmago tabornikov iz Nove Gorice, Rodu so{kih meja{ev. Tretji~ zapored, kar pomeni, da dobijo prehodni pokal v trajno last. @e prej{nje leto so doma~ini obljubili tesnej{i boj, ampak od tega o~itno ni bilo ni~, tako da so se z razlogom veselili kar "meja{i".

Vikend v [kalah je bil tako vsekakor v znamenju taborni{tva. Ni kaj ve~ dodati. [kal~ani so {e enkrat dokazali, da niso le ~eta z roba Velenja, ampak so s svojim delom in vztrajnostjo dokazali, da dajejo pomemben ton velenjskemu rodu. Le tako naprej!

Pri izdaji zbornika in izpeljavi [kalske lige so pomagali: NLB d.d. - p.e. Velenje, SKB Banka d.d., [tudentski servis Ljubljana, PUP Velenje d.d., Terme Topol{ica, T.e.r.r.a., Mlekarna CELEIA, Radenska d.d., Gorenje d.d., NES Askot d.o.o., Hervis Velenje, Henkel Slovenija, Paloma d.d., McDonalds Velenje, Slovenska vojska - 1. brigada, 20.MOTB Celje, MO Velenje - Turisti~no informacijski center, Presta d.o.o., Sonja O{tir s.p., Gosti{~e Volk, Kmetija Mlinar.

Medijski pokrovitelji: VTV - Va{a televizija, Na{ ~as, Radio Velenje, Moj radio, Dnevnik, RTV Slovenija.

ETNOSTEP Hotedr{ica 2004

Hotedr{ica, ki nam ob poskusu njene izgovorjave lomi jezik, je ena izmed najlep{ih notranjskih vasic s 550 prebivalci in tremi zaselki (@ibr{e, Ravnik, Novi svet), kar opazimo po ~udovitem starem va{kem jedru, ki naj bi ga skonstruiral znani slovenski arhitekt Jo`ef Ple~nik.

Vas razkriva svojo kulturno in zgodovinsko dedi{~ino v tradicionalni ~rni kuhinji, v muzeju starih predmetov, v {e vedno delujo~em mlinu na vodo, v nekaj stoletij starih vodnjakih, z zemljankami, s cerkvijo Janeza Krstnika in kipom Janeza Nepomuka, ki jo varuje, z mnogimi zna~ilnimi notranjskimi zidanimi kozolci… Nekateri va{~ani se {e spomnijo rapalske, jugoslovanskoitalijanske meje ob koncu prve svetovne vojne, ki je potekala tik za vasjo in je predstavljala `ari{~e ~rnega trga ali "kontrabantstva". Na to nas spominjajo {e danes stoje~e mitnice in {tevilne kasarne, podzemni rovi.

Etnostep je etnolo{ki tabor, ki se ga lahko udele`ite vsi popotniki in popotnice. Na taboru se boste seznanili z metodami raziskovanja in odkrivanja kulturne dedi{~ine: arhitekture, obi~ajev, prehrane, zgodovine, zna~ilnosti pre-

nosa informacij ... Etnolo{ko raziskovanje bo podkrepljeno z zanimivimi naravoslovnimi vsebinami, kot sta astronomija in ekologija, prosti ~as pa zapolnjen z dragocenim prostovoljnim delom. Etnologi nas bodo prepri~ali v u~inkovitost raziskovalnih metod: pogovarjanja, fotografiranja, opisovanja, posku{anja … Kon~ni izdelek bo etnolo{ka razstava, ki jo bomo oblikovali skupaj. Kljub prelevitvi v etnologe pa bomo ostali taborniki - {otorili, pre`iveli nepozabne ve~ere ob tabornem ognju, se igrali … Pa saj vemo, kako noro se imamo PP-ji na Etnostepih.

Zgodovina tovrstnih etnolo{kih taborov Etnostep sega `e v leto 2000, ko je bil organiziran tabor Etnostep Kozjansko, sledil je Etnostep Skomarje 2001, lansko leto pa se je preselil na primorsko - Etnostep Lo`e 2003. ^e ste pretekle zamudili, vas vabimo v Hotedr{ico!

Hotedr{ica, ki je locirana med Logatcem in Idrijo, le`i ob potoku Hotenjka, ki se vije iz ozke doline in ponikne v kra{kem Hotenjskem polju.

Osebna izkaznica

Ime:

Etnostep Hotedr{ica 2004

Datum: 31. 7. - 7. 8. 2004

Kraj: Hotedr{ica

Cena: 15.000 SIT

Rok prijav: 31. 5. 2004

Namenjeno: popotnikom in popotnicam

[t. prostih mest: 30

Kontakt : andrej.rutar1 @ guest.arnes.si

Web

(dodatne informacije, prijave): http://rmb.rutka.net/etnostep.htm

ZTS ZBIRALNA AKCIJA

Nagrada za star papir; RECIKLIRANJE 3.del

Ker je zbiranje starega papirja del ve~jega procesa, bi ti rad predstavil malo o zgodovini pridobivanja papirja in o dana{njem zbiranju in recikliranju le-tega.

Papir je `e za ~asa Egip~anov pomenil veliko vrednost. Pomagal je spremeniti njihovo dru`bo v razli~nih smereh. Egip~ani so prvi naredili papir iz rastline papirus ( Cyperus papyrus) pred 4000 leti pr.n.{., postopek izdelave papirja pa so hranili vrsto let, s tem so v tistem ~asu ustvarili monopol proizvodnje le-tega.

Rastlina papirus raste ob pore~ju

Nila in je v ~asu njegove uporabe predstavljal pomemben vir za razli~no uporabo. Poleg papirja so ga uporabljali {e za vrvi, izdelavo ~olnov in ko{ar.

Kako so proizvajali papir iz papirusa je leta 1968 odkril Dr. Hassan Ragab.

Postopek izdelave je bil slede~: najprej so posekali stebelca rastline in olupili zeleni vrhnji del. Notranji del rastline so nato narezali na ozke dolge trakove. Trakove so nato pustili v vodi 3 dni, da so se namo~ili. Po 3 dneh so trakove narezali na `eleno dol`ino in jih dali na bomba`no rjuho drug ob drugem, tako da so se robovi prekrivali za 1 mm. Temu je sledilo polaganje nove plasti trakov v zamiku 90 stopinj. Na vrh so polo`ili {e eno bomba`no rjuho in tako nastalo plast dali pod stiskalnico, da so se polo`eni trakovi pod pritiskom zlepili med seboj. Pri tem so bomba`ne rjuhe zamenjevali toliko ~asa, dokler niso odstranili vse vlage. Na koncu so dobili vsa vlakna stisnjena in zlepljena skupaj, ki so oblikovala eno plast papirja - papirusa.

Danes

Danes papir pridobivamo iz celuloznih vlaken razli~nih rastlin; dreves, trav, bomba`a, sladkornega trsa, slame in starega papirja.

Ker so na{e zaloge omejene, se tako v svetu kot v Sloveniji poslu`ujemo postopkov recikliranja snovi. Pri tem procesu recikliramo razli~en papir, kovine, plastiko, razli~ne vrste stekla, organske snovi, nevarne odpadke in {e kaj bi se na{lo.

Rad bi ti predstavil nekaj dejstev o recikliranju papirja: Za izdelavo ene tone papirja potrebujemo 5-6 m 3 lesa, kar pomeni okoli 16 dreves. ^e ve~ino papirja recikliramo, ohranimo kar veliko {tevilo dreves. Pri tem var~ujemo tudi z energijo in vodo, saj pri recikliranju ene tone papirja privar~ujemo pribli`no 26000 litrov vode, 4200 KWh elektrike, zmanj{amo emisije ogljikovega dioksida za 9 kg in du{ika za 18 kg.

Pri recikliranju moramo biti pozorni na vrste papirja. V grobem papir razdelimo na dve vrsti in sicer na bel papir in na ~asopisni papir. Bolj fina delitev je: a) ra~unalni{ki papir, b) pisarni{ki bel papir, c) ~asopisi, revije, telefonski imeniki, ~) karton, d) me{an ali barvni papir. Pomembno je, da vse na{tete vrste po teh skupinah tudi razvr{~amo, ~e ho~emo, da papir ohrani

V naslednji {tevilki:

svojo kvaliteto saj v nasprotnem primeru lahko vse uvrstimo v zadnjo kategorijo in pri tem dobimo zelo nekvaliteten papir oziroma ima omejeno uporabo.

Po slovenskih mestih so se v zadnjem obdobju za~eli pojavljati modri zabojniki za lo~eno zbiranje odpadkov. Za star papir so v ve~ini primerov zabojniki modre barve, na njih pa tudi pi{e ''papir''. Tu je potrebno poudariti, kaj sodi v omenjene zabojnike za star papir in kaj ne sodi.

V zabojnik sodijo: ~asopisi, revije, knjige in zvezki, prospekti, katalogi, pisemske ovojnice, pisarni{ki papir, ovojni papir in papirnate nakupovalne vre~ke, kartonska embala`a in lepenka.

V zabojnik ne sodijo: z `ivili umazana ali prepojena papirnata ali kartonska embala`a, povo{~en, plastificiran papir in celofan, vre~ke lepil, cementa, apna, krmil, tapete in higienski papir, kakorkoli umazan in navla`en papir ali karton.

Ker smo taborniki tudi naravovarstveniki in `elimo naravo ohranjati v ~im naravnej{i obliki, lahko z zbiranjem starega papirja k temu tudi veliko pripomoremo. S tem ohranjamo gozd, ki je na{ dom, na{e igri{~e in na{ `ivljenjski prostor, v katerem prebijemo veliko ~asa in velik del na{ega `ivljenja.

Taborni{ki pozdrav!

Kako lahko sami recikliramo papir in za kaj ga lahko uporabimo. Rezultati zbiranja papirja po Sloveniji in o nagradi revije Tabor.

MEDNARODNE STRANI

No, o tem sem vam govoril `e ves ~as! Son~ek, toplota, drevesa brstijo, nekatera pa `e dobivajo listke `ivozelene barve … v~eraj sem prvi~ nosil kratke hla~e in majico in na tak dan se ~lovek rade volje posveti zunanjemu delu. V [kofji Loki te dni praznujemo 50-letnico na{ega rodu, v okviru katere bomo izpeljali tudi dan tabornikov s kresovanjem in koncertom - za nekaj takega pa rabi{ privla~no infrastrukturo. Tako smo postavili mega pionirski objekt: vhod z dvignjenim ve~nim ognjem, ki smo ga `e stra`ili. To je `ivljenje, ne pa sneg sredi aprila! -Aja, lep pozdrav vsem skupaj!!

Na tokratnih mednarodnih straneh vas bom povabil na {e en mednarodni dogodek, ki se ima zgoditi letos poleti in je precej bolj mobilen in avanturisti~en kot tisti, ki smo jih vajeni. [e prej pa vas moram opozoriti na dva popravka v zvezi z razpisom za EuroJam 2005, ki sem ga objavil v prej{nji {tevilki.

Da ne bo pomote; razpis iz prej{njega Tabora velja, razen naslednjih dveh novosti:

Pri postavki CENA:

·PREVOZ, BIVANJE PRED JAMBOREEJEM IN PO

NJEM, ORGANIZACIJA in OBVEZNA OPREMA (na{itki, majice, hla~e, nahrbtnik, pulover - dolgi rokav, rutica, pokrivalo ) do(!!!) 110.000,00 SIT. do(!!!) SIT.

Nov je tisti "do", kar pomeni, da zgoraj na{teti stro{ki vsekakor ne bodo presegli sto desetih tiso~akov.

Pomembnej{a pa je druga novost, ki jo prav tako lahko najdete pod postavko CENA:

Osebju, ki si bo samo organiziralo prevoz in bivanje v Angliji pred jamboreejem in po njem, le-tega ne bomo zara~unali. Tako bodo ~lani osebja morali pla~ati samo obvezno opremo, predstavitev ZTS / SLO in stro{ke priprave odprave, ki bodo nastali z organizacijo slovenske odprave.

… Ali po doma~e: ~e ste ~lan osebja, morate, poleg tabornine, pla~ati samo obvezno opremo, predstavitev tako drage nam organizacije in stro{ke priprave odprave; kar se ti~e ostalega vam zara~unamo samo tiste stvari, ki jih boste uporabili - se pravi, na voljo imate "variacije na temo".

Radi vozite kanu? So vam v{e~ pohodni oziroma premikajo~i se tabori? ^e sta va{a odgovora na zastavljeni vpra{anji pritrdilna in bi hkrati radi {li {e na kak{no avanturico ~ez mejo, imam prav{njo stvar za vas. Re~e se ji Mednarodna Mednarodna Mednarodna Mednarodna Mednarodna

plovba Drava - Donava 2004

plovba Drava - 2004

plovba Drava - Donava 2004

plovba Drava - 2004 - 2004. Gre za mednarodni projekt hrva{kih tabornikov, ki se bo zgodil v leto{njem avgustu. ^e bi predlagali plovbo po Savi, bi vam stvar iz higienskih razlogov odsvetoval, neposredne izku{nje nekaj mojih prijateljev namre~ jasno pri~ajo o tem, da se v Savo izlijejo vse ~love{ke odplake od dale~ naokoli, kar naredi prav prijeten ~olnarski spust precej manj prijeten. V glavnem, Drava je menda precej ~istej{a, tako da ima ta dogodek vse predispozicije za dober taborni{ki `ur, vabilo pa se glasi nekako takole: V ~ast nam je povabiti vas na prvo mednarodno plovbo Drava - Donava 2004. Dogodek se bo odvijal med 9. in 22. in 9. in 22. in in avgustom 2004 avgustom 2004 avgustom 2004. Start bo 9. avgusta v Legradu (blizu Vara`-

Matic Stergar

dina), cilj pa 22. avgusta v Iloku (blizu Vukovarja). Plovba je dolga 320 kilometrov in nanjo so vabljeni vsi, ki so `e upihnili {estnajst sve~k.

Vsi udele`enci morajo biti dobri plavalci in ve{~i v krmarjenju kanuja in kajaka. Izposoja kanuja vas bo stala 260 evrov (kar se sli{i precej drago, vendar je treba vedeti, da sta v kanuju dva in da zadeva traja trinajst dni!)

Prijavnina zna{a 120 evrov na osebo, vse potrebne informacije pa dobite pri gospodi~u, ki odgovarja na maile pod naslovom zdenko.popovic @ os.htnet.hr.

Tako. Upam, da vam bo tale popestritev mednarodne ponudbe za letos olaj{ala odlo~itev, da greste na taborni{ko akcijo nekam ven … do naslednji~ pazite nase in srkajte son~ne `arke.

Junij

1924 (28.) V Sarajevu se je za~el

1. zlet skavtov in planink Jugoslavije - prvi zvezni jugoslovanski skavtski tabor (v po~astitev 10letnice sarajevskega atentata).

"Poglejte, krokodili imamo nove uniforme! ...zadnje ~ase ste nas lahko videli na NOT-u in na Fe{tivalu."

T T T T TABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO

ALJO[A

O-koledar / APRIL 2004

Ureja: Bubi

Karta Karta Karta Karta

9.5.OSL6OK PolarisRo`nik

15. - 16. 5.SOL 3 / DP kl, {t.OK TivoliKomenda

19. 5.PrvenstvoSUSA,Ro`nik

univerzeOK Azimut

22. 5.OLP4Ass. XXX.Bazovica (IT)

Ottobre

30. 5.DP sr. OK PolarisGorju{a

6. 6.MtbOOK PolarisZadvorski hrib

12. - 13. 6.SOL4 kl. / sr.[OK[tonah, Lajnar

19. 6.OLP5OK AzimutPredgri`e

3. 7.OLP6 OK AzimutHlevi{e

OLP - Orientacijska liga Primorske

SOL - Slovenska orientacijska liga

MtbO - Orientacija z gorskimi kolesi

DP kl./sr. - Dr`avno prvenstvo na klasika / srednje

Ve~ informacij o vseh tekmah dobite na uradni strani

Orientacijske zveze Slovenije: http://www.orientacijskazveza.si.

Majsko-junijska bera ponuja najrazli~nej{e tekme, ki bodo v{e~ vsakemu okusu. Tekme na Ro`niku so fizi~no zahtevnej{e, vendar orientacijsko primerne za~etnikom. Dr`avna prvenstva ponujajo tehni~no zahtevnej{e proge, orientacijski pekel (ali pa raj) pa predstavljajo tekme na Sori{ki planini in Predgri`ah. ^e si res `elite izziva, pojdite tja v kak{no neza~etni{ko kategorijo.

RAZPIS DR@AVNEGA MNOGOBOJA ZVEZE TABORNIKOV SLOVENIJE

ZA VSE STAROSTNE KATEGORIJE

ORGANIZATOR:

Zveza tabornikov Slovenije in so-organizatorja Rod druge grupe odredov iz Celja in Rod soto~ja iz Nazarij

DATUM IN KRAJ TEKMOVANJA:

Od petka 18. 6. do nedelje 20. 6. 2004 v Kokarjah

ZBIRNO MESTO:

Tekmovanje bo potekalo v okolici tabornega prostora v tabornega prostora v tabornega prostora v tabornega prostora v tabornega Kokarjah Kokarjah Kokarjah. O na~inu prihoda do zbirnega mesta bodo prijavljene ekipe pravo~asno obve{~ene.

^ASOVNI RAZPORED MNOGOBOJA:

petek 17.00 - 19.00Prihod, prijava in namestitev ekip sobota 7.30Zbor ekip, `rebanje {tartnih {tevilk in panog za mlaj{e gr~e, pri~etek dr`avnega mnogoboja nedelja 11.30Zaklju~ek tekmovanja, razglasitev rezultatov, podelitev nagrad

PREVOZI:

Priporo~amo organiziran prevoz ali prevoz z rednimi avtobusi.

NAMESTITEV:

Tekmovalci in osebje bodo name{~eni v {otorih, zato morajo ekipe prinesti s seboj {otore, spalne vre~e, le`i{~a in drugo opremo , ki jo potrebujejo za bivanje v naravi in tekmovanje.

PREHRANA:

Za prehrano v petek, soboto in nedeljo je poskrbljeno, za ve~erjo v petek zve~er pa morajo ekipe poskrbeti same.

TEKMOVALCI:

Na dr`avnem mnogoboju lahko v konkurenci tekmujejo:

·vse ekipe M^, ki so na obmo~nih mnogobojih dosegle ve~ kot 75% vseh to~k (ostale ekipe M^ lahko tekmujejo v posameznih panogah),

·vse ekipe GG, PP in gr~e (tekmovanje je odprto).

TEKMOVALNE STAROSTNE EKIPE:

Murni (rojeni 1997 in kasneje)

Skupina I - M^ (rojeni leta 1996)

Skupina II - M^ (rojeni leta 1995)

Skupina III - M^ (rojeni leta 1994)

Izsek iz karte Predgri`e 2. Si kdo upa?

Skupina IV - M^ (rojeni leta 1993)

Skupina V - GG (rojeni leta 1991 do 1992)

Skupina VI - GG (rojeni leta 1988 do 1989)

Skupina VII - PP (rojeni leta 1988 do 1984)

Skupina VIII - GR^ICE in GR^E - mlaj{i (rojeni leta 1983 do 1974)

Skupina IX - GR^ICE IN GR^E - starej{i (rojeni 1973 in prej)

PRAVILA:

Veljavna pravila mnogoboja lahko najdete v priro~niku Taborni{ki mnogoboji (ZTS, april 1999) in na Rutka.net-u.

Tekmovalci morajo imeti taborni{ko izkaznico, veljavno za leto 2004 in potrjeno kartico zdravstvenega zavarovanja. Rodovi morajo poskrbeti za odgovorno in usposobljeno vodstvo ekip.

SODNIKI:

Vabimo vse sodnike, da se nam pridru`ijo na mnogoboju. Sodniki morajo imeti opravljen sodni{ki seminar. Po{ljite nam izpolnjen obrazec za prijavo sodnikov; udele`ba je brezpla~na, potnih stro{kov pa ne vra~amo. Sodniki bodo v zahvalo za sodelovanje in pomo~ prejeli majico in rutko.

[TARTNINA ZA 5-^LANSKO EKIPO:

Murni: 11.500 tolarjev

M^, GG, PP: 16.200 tolarjev

Gr~e: 14.000 tolarjev

Spremljevalec ekipe-vodnik ali dodatni ~lan: 2.800 tolarjev

Odbitek za tiste, ki so na tekmovanju samo en dan/za ekipo: 4.250 tolarjev

Odbitek za tiste, ki so na tekmovanju samo en dan/na posameznika: 850 tolarjev

V {tartnino so vklju~eni stro{ki organizacije mnogoboja, prehrana za udele`ence, na{itki za pet~lanske ekipe ter nagrade za najbolj{e ekipe. Za spremljevalca in morebitnega dodatnega ~lana ekipe je potrebno dopla~ilo. Ekipe, ki imajo enodnevno tekmovanje in ne bodo ostale do nedelje pla~ajo ni`jo {tartnino ({tartnina minus odbitek).

Opozorilo! Opozorilo! Polna {tartnina mnogoboja za kategorije M^, GG in PP je sicer 21.000 tolarjev, vendar je {tartnina za registrirane rodove, ki so vpla~ali ~lanarino, za 4.800 tolarjev ni`ja.

[tartnino naka`ite najkasneje do ~etrtka, 10. junija 2004 10. junija 2004 do ~etrtka, 10. junija 2004 10. junija 2004 junija na TR 02010-0014142372, sklic na {tevilko 1030201+{ifra rodu za ekipe MM^ in 1030202+{ifra rodu za ekipe GG, PP in gr~e. Za vse zamudnike bo {tartnina zna{ala 21.000 tolarjev, startnina, ki bo vpla~ana ob prihodu na tekmovanje pa 23.000.

Odjave so mo`ne do 13. junija 2004. Odjave so do 13. 13. Sprejemamo samo Sprejemamo samo

pisne odjave, poslane na spodnji naslov. [tartnine za pisne odjave, poslane na spodnji naslov. [tartnine za odjave, [tartnine ekipe, ki se bodo odjavile po 13. juniju 2004 oz. ne ekipe, ki se bodo odjavile 13. 2004 oz. bodo 13. 2004 bodo sodelovale na mnogoboju, organizator ne vra~a. bodo sodelovale mnogoboju, organizator vra~a. bodo sodelovale na mnogoboju, organizator ne vra~a. bodo sodelovale mnogoboju, organizator vra~a.

VELJAVNOST PRIJAV:

Prijave so pisne in morajo biti na predpisanem obrazcu. Vse prijave mora organizator prejeti najkasneje do 10. 6. 2004; v nasprotnem primeru ne bomo mogli zagotoviti ustreznih koli~in prehrane in materiala za ekipo. Prijava je veljavna le z vpla~ilom, zato k obrazcu prilo`ite potrdilo o pla~ani {tartnini (fotokopija polo`nice).

Obrazci za prijavo ekip, sodnikov in izjava bodo objavljeni v POROD - u, na RutkaNET-u in www.rdgo.org.

Prijave po{ljite na naslov:

ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE

PARMOVA 33

1000 LJUBLJANA

E-NASLOV: ZTS@ rutka.net

E-INFORMACIJE: elvis @ rdgo.org

[TPM 2004

Rod jezerski zmaj vas vabi na taborni{ko tekmovanje [ [ [ [ [e T T T T Ta P P Po~asnemu M M Mine 2004, ki bo potekalo od sobote 22. 5. sobote 22. 5. do nedelje 23. 5. 2004 nedelje 23. 2004 nedelje 23. 5. 2004 nedelje 23. 2004 23. 2004 v {ir{i okolici Velenja. Zbrali se bomo Zbrali se bomo Zbrali se bomo Zbrali se bomo bomo ob 9. uri na Velenjskem jezeru, Velenjskem jezeru, kjer bomo iz`rebali {tartne {tevilke in se pognali zmagi naproti. Vendar pomnite, preden se boste lahko pognali proti kontrolnim to~kam poskrbite, da boste imeli ekipo, ki bo {tela pet {tela pet {tela pet {tela pet {tela pet ~lanov, ~lanov, ~lanov, ~lanov, lahko tudi {tiri, vendar boste obravnavani kot ekipa s petimi ~lani. Da pa zadovoljimo na{ pravni sistem, boste polnoletni udele`enci tekmovali na lastno odgovornost, polnoletni udele`enci tekmovali na lastno odgovornost, polnoletni udele`enci tekmovali na lastno odgovornost, polnoletni udele`enci tekmovali na lastno odgovornost, polnoletni udele`enci tekmovali na lastno odgovornost, mladoletni pa imejte s sabo izpolnjena potrdila star{ev izpolnjena potrdila star{ev mladoletni pa imejte s sabo izpolnjena potrdila star{ev izpolnjena potrdila star{ev izpolnjena potrdila star{ev. Tekmovanje bo potekalo po pravilih [TPM-a, ki jih je izdal RJZ(januar 1998).

Opozarjamo vas na nekaj podrobnosti.

·Ekipe tekmujejo v te`avnostnih kategorijah:

1.Kategorija z zahtevno orientacijo in ve~ skicamiSENIOR (PP-ji in GR^E).

2.Kategorija z manj zahtevno orientacijo in manj skicami-BABY FACE (GG-ji).

·Kategorije niso lo~ene po spolu, ~e pa je v ekipi ~lan nasprotnega spola, se tej ekipi pri{teje 50 to~k.

·Ekipe spijo v {otorih, ki jih prinesejo s seboj (z zbirnega mesta jih bo na bivak dostavil organizator).

·V primeru kr{enja taborni{kega kodeksa bo ekipa diskvalificirana.

POW WOW BO

Aprilski rok prijav se je zaklju~il.

Organizacijski odbor sporo~a vsem zainteresiranim, da se lahko kot udele`enci, vodniki ali osebje {e prijavijo do 30. junija, vendar za njih v skladu z raspisom velja pla~ilo vi{je tabornine.

Vidimo se na Pow Wowu.

Nove izdaje skavtskih znamk

ANTIGVA IN BARBUDA je ob 90-letnici svoje organizacije izdala serijo {tirih znamk (30C - 1$ - 1,50$ - 1,80$), mali blok za 6$ in ve~ji blok s tremi znamkami po 90c.

INDONEZIJA se je izkazala s {iroko znamko za 1500 rupij. Znamka prikazuje portret Lorda Baden-Powella in Sri Sultana Hamengkuja Buwonoja IX.

JEMEN je ob diamantnem jubileju doma~e skavtske organizacije izdal tri znamke s skavtskimi motivi (30 Rials - 60 - 70).

PALAU se je predstavil s skavtskima blokoma. Manj{i je za 2$, ve~ji pa ima {est znamk s po 60 c. Motivi prikazujejo razne dejavnosti, taborni{ki no`, vozlanje, plezanje in tabornika v kroju.

SOMALIJA je v po~astitev skavtskega gibanja izdala zanimivo serijo {tirih znamk (100Sh.So. - 200 -600 - 3300) in velik blok za 3500 Sh.So (somalski {iling). Motive za znamke so izdelali otroci z barvnimi svin~niki!

TUNIZIJA je po~astila 70-letnico skavtstva v svoji dr`avi z dvema znamkama za 250 in 600 tunizijskih dinarjev.

21. AVSTRALSKI JAMBOREE V VIKTORIJI LETA 2007

Avstralska skavtska organizacija je razvejana po vsej svoji celini, ima tudi mo~ne klube zbiralcev skavtskih znamk. Takoj po novem letu so `e poslali propagandno gradivo za svoj 21. jamboree, ki bo leta 2007, s katerim bodo po~astili 100letnico nastanka svetovnega skavtskega gibanja.

Letos so organizirali od 5. do 15. januarja 30. avstralski jamboree v Adelaidi, ju`nem delu Avstralije. Seveda so izdali po{tni `ig, vrsto tiskanih kuvert (vedno velike kuverte-"amerikanke"), prospekte, plakate, na{itke in drugo gradivo.

DR@AVE S SPORNIMI IZDAJAMI

SKAVTSKIH ZNAMK

Mednarodno dru{tvo zbiralcev skavtske tematike je poslalo ~lanicam seznam dr`av, ki so izdale sporne izdaje znamk s

skavtsko tematiko. Pravijo jim "~ustvene, ilegalne ipd." izdaje. Taki seznami so vedno sporni, saj so obi~ajno subjektivno naravnani, pogosto jih sestavljajo nepoznavalci situacij v posameznih dr`avah ipd. Je pa res, da se je lani pojavila precej{nja koli~ina t. i. {pekulativnih znamk z motivi flore in favne, na katerih je skavtska lilija, pogosto pa {e znaka Rotary kluba in Lionsov.

Kdor zbira znamke "za du{o", torej za lastno zadovoljstvo, kupuje vse znamke. Seveda pa je lahko te`ava, ~e se odlo~imo razstavljati tudi take znamke na ocenjevalnih filatelisti~nih razstavah. Tedaj bomo dobili negativne to~ke. To pa pomeni, da nimamo prakti~nih mo`nosti dobiti kak{no odli~je …

Da si bomo lahko tudi sami ustvarili mnenje ali je seznam "negativnih" izdaj upravi~en ali ne, objavljamo `e omenjeni seznam dr`av "gre{nic":

Afganistan, Angola, Argentina, Azerbajd`an, Benin, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Burundi, Ciper, ^ad, Eritreja, Estonija, Georgija, Gr~ija, Gvineja Ekvatorialna, Jemen, Jugoslavija, Komori, Kongo, Kitajska, Kirgistan, Laos, Madagaskar, Mali, Maroko, Mavretanija, Mehika, Moldavija, Mongolija, Mjanmar, Nigerija, Rusija, Ruanda, Saudova Arabija, Senegal, Somalija, Tad`ikistan, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan, Zdru`eni arabski emirati.

Posredujemo pregled novej{ih izdaj znamk s taborni{ko tematiko.

Taborska stena nad reko ^abranko Po medvedjih sledovih do jame

Vi{ina izhodi{~a: 540 m - Vi{ina: 1059 m - Vi{inska razlika: 500 m

Na na{i ju`ni meji s Hrva{ko se nad dolinama rek ^abranke in Kolpe dviga visoka skalnata pregrada. Stene so strme, ponekod divje in prepadne ter le tu in tam dopu{~ajo prehode do globokih dolin. Nad Kolpo sta najbolj privla~ni Lo{ka ter Ku`eljska stena. Imenitni pa sta tudi @urgovska in Taborska stena nad reko ^abranko. ^eprav sta nekoliko ni`ji in bolj pora{~eni, sta pohodni{ko privla~ni in zanimivi.

meniku ter se na udobni klopi spo~ijemo, podkrepimo ter nau`ijejmo razgledov. Od tu bi lahko v uri in pol pri{li tudi na vrh Goteni{kega Sne`nika, najvi{je vzpetine na tem koncu Slovenije. Za ta podvig bi potrebovali dober zemljevid in precej orientacijskih sposobnosti. Kra{ki svet, velika pora{~enost in razli~ne steze, kolovozi in gozdne ceste, lahko popotnike hitro zmedejo in zapeljejo.

snegu pa obiskovalci lahko {tudirajo njihove sledi. Doma~ini radi pripovedujejo najrazli~nej{e zgodbe in dogodiv{~ine, ki so povezane s to `ivaljo, in prav prijetno je prisluhniti njihovim prigodam v zna~ilne dialektu.

Izhodi{~e:

Tokratni izlet nas bo peljal na Taborsko steno, ki le`i nad stransko dolino Belice, le dobrih pet kilometrov pod mestom ^abrom. Izlet za~nemo v slovenski vasici @urge, ki le`i med prostranimi travniki in polji ter se pona{a z majhno cerkvico sv. Antona. Od tu je speljana udobna, {iroka in tudi ozna~ena steza, ki nas skozi gozd ter mimo redkih razgledi{~ polo`no pripelje na sedlo pod Beli{kim vrhom, najvi{jo to~ko Taborske stene. Tu se kmalu priklju~imo udobnej{i poti, ki nas povede do skrite Taborske jame. Steza do nje je ozka, nekoliko izpostavljena, pa vendar dobro nadelana in zavarovana z za{~itnimi ograjami. V jami se lahko vpi{emo v knjigo, preberemo napise na spo-

Svet tu je skrivnosten, tih in neokrnjen. Obse`ni gozdovi dajejo zato~i{~e medvedom, risom, divjim pra{i~em, v pe~evju se pogosto son~ijo modrasi, po strminah se podijo gamsi, v skalovju gnezdijo redke ujede. Narava tu `ivi v ob~utljivem ravnovesju, ki ga moramo spo{tovati in tudi ohranjati. Vseeno pa je dobro oprezati za medvedi. Prostrana in zara{~ena visoka planota je pristna zibel kosmatinca, ki obi~ajno `ivi samotarsko `ivljenje in se pridno umika ljudem. Posebo nevarno je ~e, prekri`amo pot medvedki z mladi~i. ^e si ne `elimo sre~anja s to zverjo, moramo biti pri na{ih pohajkovanjih bolj glasni, na nahrbtnike pa si nekateri obesijo {e kak{en zvon~ek. Verjetno ga ne boste sre~ali, v blatu ali pa v pomladnem

Posebne vrste dogodiv{~ina je dostop do izhodi{~a, saj moramo v ta odmaknjeni del Slovenije s potnim listom prek Hrva{ke. Iz osrednje Slovenije je najbli`ja pot prek Lo{kega Potoka. Pred Ribnico zavijemo s ko~evske ceste desno proti Sodra`ici in se skoznjo peljemo po dobri cesti proti Lo{kemu Potoku. Asfalt je speljan skozi slikovita naselja in prijazne travnike do zadnje vasice na planoti Trave. Do mejnega prehoda pri ^abru je {e pet kilometrov spu-

V Taborski jami

Za~etek poti v @urgah

sta po makadamu. Do ^abra bi se lahko pripeljali tudi prek Cerknice in Prezida. Takoj za mejnim prehodom zavijemo levo in bi se `e ~ez dobrih pet kilometrov lahko obrnili ~ez most spet nazaj na slovensko stran v dolino Belice. Vendar pozor: prehod dr`avne meje tu ni dovoljen, kazen za prekr{ek pa je kar visoka. Priporo~am, da se peljete {e nekaj km do Osilnice, tam spet ~ez mejo v Slovenijo in po cesti na na{i strani do vasi Pape`i. Tam nas pozdravi li~na lesena tabla, ki poleg imen vasi v dolini opozarja tudi na Taborsko steno. Po asfaltu se peljemo skozi vas Pape`i do dober kilometer oddaljene vasi Belica. V njej zavijemo strmo levo ({e malo naprej po dolini je zajtje hidroelektrarne in slikoviti del doline) po ozki asfaltirani cestici do 2 km oddaljene vasice @urge. Pred ka`ipotom "Taborska stena" pustimo vozilo na nadmorski vi{ini 540 m.

kaj ovinkov, ki nam pomagajo pridobiti vi{ino. Mestoma je pot res solidno utrjena z mo~nim kamnitim zidom, kar daje slutiti o njenem nekdanjem pomenu za lokalno gospodarstvo. Dvignemo se nad spodnji del pora{~ene stene in pridemo do kri`i{~a. Leva, tudi {iroka pot, vodi nekam pod @urgarsko steno, desna pa je na{a. Nekaj ~asa hodimo skoraj vodoravno pod Taborsko steno z lepimi pogledi v dolino, potem pa se spet dvigujemo ves ~as proti desni. V dobri uri smo na nekaj manj kot tiso~ metrov visokem robu gozdnate planote. Markacije nas vodijo naprej skozi gozd na gozdno cesto, potem pa po njej proti desni okoli Beli{kega vrha na njegovo vzhodno stran. Tam nas ka`ipot usmeri na desno do roba stene, kjer je skrita Taborska jama.Od velikega kupa kamenja na robu nad jamo gremo potem lahko po robu stene in dose`emo najvi{jo to~ko, Bel{kega vrha.

Vrnitev:

Vrnemo se po isti poti.

Nevarnosti:

Pot je lahka. Tudi orientacija je kljub pomanjkljivim markacijam preprosta.

Steza do jame je izpostavljena, a zavarovana. Pozor pred medvedi!

Po udobni poti na vrh planote

Vzpon:

Med dvema najvi{je le`e~ima hi{ama poi{~emo prehod na travnik nad vasjo. Nekaj deset metrov vi{je se {iroka in dobro uhojena pot, kolovoz, usmeri proti desni. Brez posebnih orientacijskih te`av ji sledimo zlo`no skozi gozd. ^ez dobre ~etrt ure hoje pridemo do ne-

Najprimernej{i letni ~asi: Primerno za vse letne ~ase. Pot je tako {iroka, da tudi pozimi ob ugodnih razmerah ni pretiranih te`av.

^asi:

@urge-Beli{ki vrh 1.30 ure

Sestop 1 ura

Skupaj: 2.30-3 ure

Zemljevid

Zemljevid Ko~evsko z gornjo Kolpsko dolino in obrobjem Bele Krajine, 1:50 000. Geodetski zavod Slovenije, 1997. Atlas reke Kolpe, 1:15.000. In{titut za geodezijo in fotogrametrijo FGG; Ljubljana, 1997.

Pogledi v globoko dolino ^abranke

Na vrhu Taborske stene

Medvedje sledi v snegu

Dostop do Taborske stene

Taborni{ki projekt

Taborni{ki projekt je skupinski podvig z jasno zastavljenim ciljem, sistemati~nim pristopom (7 korakov), ki temelji na uporabi taborni{ke metode, vklju~uje veliko mo`nosti za u~enje, upo{teva razli~ne interese, talente, zmo`nosti in potrebe, v katerem so vsi sodelujo~i z lastnim trudom predani doseganju ciljev v dolo~enem ~asu v prihodnosti. V prej{nji {tevilki Tabora sem predstavil prvi del drugega koraka, ki govori o vklju~evanju mo`nosti za u~enje. Prvi del se je nana{al na ocenjevanje stopnje te`avnosti in oblikovanje u~nega okvira, tokrat pa si bomo pogledali, kako razvijati u~ne prilo`nosti in pri tem upo{tevati taborni{ko metodo.

Razvijanje u~nih prilo`nosti

Zapi{ite mo`nosti za u~enje, ki bi jih projekt lahko ponudil, in kako bi pomagali mladim, da bi napredovali glede na zahteve stopnjevanega programa (osebne sheme napredka).

Primer:

Vodje so preu~ili osnutek projekta in pregledali vsako nalogo, da bi videli, kak{ne mo`nosti za u~enje bi lahko ponudila. Potem so razmislili, kako bi lahko mo`nosti povezali z vzgojnimi cilji te starostne skupine.

Projektna naloga - skrb za konje

Nerealno bi bilo pri~akovati, da bodo vsi mladi napredovali v vseh ciljih, vendar pa je to pomagalo vodjem, da so pregledali vzgojno-izobra`evalne potenciale vsake naloge. Tako se bodo nekateri ~lani nau~ili osnovne skrbi za konje, drugi razvili besedila, oblikovali glasbo in izbolj{ali sposobnost igranja na instrumente, tretji bodo oblikovali zdrav jedilnik in spoznali katero hrano bi morali vzeti s seboj, kako shraniti kratkotrajna `ivila zaradi zdravstvene varnosti; dolo~iti koli~ine; ozirati se na omejitve za dnevni obrok hrane, itn.

JE POTREBNO NAREDITI? POTREBNO

KAJ JE POTREBNO NAREDITI? KAJ JE POTREBNO NAREDITI? KAJ JE POTREBNO NAREDITI?

Skrb za konje

·spoznati kaj/kdaj morajo/ho~ejo jesti, piti/po~ivati, ~esa se bojijo/kaj jih pomirja, kaj jih boli, splo{ne boleznizdravila; kaj narediti v primeru nesre~e, meje nespecializirane pomo~i; kje najti specializirano pomo~, ~e je to potrebno, pridobiti zaupanje `ivali,

·pridobiti potrebne spretnosti,

·odgovorno uporabiti spretnosti med projektom,

·u~inkovito komunicirati in sodelovati z ostalimi.

Razviti sposobnost:

·biti aktiven med odkrivanjem, oblikovati hobije in gojiti {port,

·analizirati in ovrednotiti situacijo, preu~iti mo`nosti, primerno se odlo~iti in to izvesti,

·pri re{evanju problemov razmi{ljati analiti~no in kreativno,

·obvladati ~ustva v vsakdanjem `ivljenju,

·aktivno spoznavati mo`nosti za poklic v prihodnosti (npr. veterinar),

·z osebnim trudom pripomo~i k uspehu skupnega podviga,

·skrbnega in odgovornega vedenja do drugih,

·biti odprt za trenutke duhovnega razmi{ljanja

Vpra{anje za razmislek

Ali obstaja {e kak{en del projekta, ki bi ga iz vidika u~nih prilo`nosti lahko {e okrepili?

Primer:

Ko so vodje razmi{ljali o `e vklju~enih mo`nostih za u~enje, je postalo jasno, da projekt ne ponuja razvoja na podro~ju dviga kvalitete `ivljenja mladih v dru`bi. Svet vodnikov je razpravljal, kako bi lahko v projekt vklju~ili tudi to dimenzijo. Spomnili so se, da na tem podro~ju poteka kampanja proti zlorabi drog. Pred kratkim so razposlali informacijske letake za mlade. Izkazalo se je, da so se ~lani `e v {oli u~ili, kako lahko zloraba drog vpliva na ~loveka.

Tudi v vodu se do takrat o tem {e niso pogovarjali. Po kratkem posvetu z vodom so ~lani predlagali, da bi lahko bila zgodba predstave o tem, kako je postala neka mlada oseba zaradi {tevilnih problemov odvisna od drog in kako je odvisnost premagala. Skozi predstavo bi tako pomagali {ir{i javnosti pridobiti razumevanje, zakaj mladi sploh pridejo v sku{njavo z drogami, hkrati pa spodbuditi razmi{ljanje o te`avah, s katerimi se soo~ajo mladi in kak{no podporo bi jim lahko nudili, da bi jim pomagali re{iti njihove probleme na druga~en, pozitiven na~in.

Da bi razvili dobro predstavo o tej temi, so morali ~lani voda v svoji skupnosti najti ~im ve~ dejstev o pritiskih sovrstnikov na ostale, ustrahovanju v {oli, problemih v dru`inah, najstni{kih depresijah, itn. Stopili so v stik z zdravstvenimi delavci in ustreznimi institucijami. Organizirali so formalne intervjuje z ljudmi, ki so premagali odvisnost od drog.

Poleg vedenja o temah povezanih z drogami, so ~lani razvijali stike s skupnostjo, so~ustvovali z socialno ogro`enimi in pridobivali prakti~ne novinarske izku{nje (intervjuji, ...). Uprizoritev na odru pa je bila {e dodatna mo~na izku{nja (razvijanje samo-poznavanja, razumevanje stvari na globlji ravni kot jih le "poznati").

Raba taborni{ke metode

Vedno imejte v mislih, da je projekt taborni{ki le takrat, ko pri izvedbi vklju~imo vse elemente taborni{ke metode.

Razen o~itnega znanja in spretnosti, ki jih ponujajo dejavnosti, je uporaba in dinamika taborni{ke metode, ki jo uporabljamo v vodu tista, ki bo resni~no dolo~ala, kaj bodo mladi pridobili v taborni{tvu. Z drugimi besedami, ~e dejavnosti pomagajo mladim napredovati do izobra`evalnih ciljev s tem, kar delajo (vsebina), potem taborni{ka metoda in dinamika v vodu pripomoreta k doseganju manj o~itnih izobra`evalnih ciljev s tem, kako do`ivljajo `ivljenje v vodu (proces). To {e posebej dr`i v smislu razvoja ob~utkov in ~ustev, medsebojnih odnosov in vedenja na splo{no.

Prihodnji~: Kak{ne elemente vklju~uje taborni{ka metoda.

Strokovna slu`ba ZTS ali kdo je “Zveza”

Tokrat res ni bilo te`ko dobiti odgovorov od na{ih “delavcev”. Posamezniki, ki nas podpirajo in mnogokrat zastopajo v na{em delovanju na lokalnem nivoju, in prav vsi so dolgoletni taborniki, so se razpisali, ~e pa vas zanima {e kaj ve~, jim sploh ne bo odve~ pojasniti. Preberite, kaj pravijo!

Realizacijo opravljenega dela v skladu s statutom ZTS nadzorujem jaz. Kak{en je odnos med IO in zaposle- Kak{en je med IO in zaposlenimi v pisarni? nimi pisarni? nimi v pisarni? nimi pisarni?

Odnosi so dobri. Prizadevamo si zgraditi partnerski odnos, tako da bi res vsak (tako prostovoljci kot delavci) opravljal svoje delo z veseljem in da bi se medsebojno podpirali ter tako te`ili k skupnemu cilju, ki ga ima organizacija.

Ivo [tajdohar

Kako imate v strokovni slu`bi razde- Kako v strokovni slu`bi razde- Kako razdeljene naloge in kdo preverja in nad- ljene naloge in kdo preverja in nad- naloge

zoruje njihovo realizacijo? zoruje njihovo realizacijo? zoruje njihovo realizacijo? zoruje njihovo realizacijo? realizacijo?

Nalog, ki jih opravljajo delavci v strokovni slu`bi je zelo veliko. Zato navajam samo glavna podro~ja dela.

Imamo:

·referenta za splo{ne zadeve (telefoni, prodaja, prispela in poslana po{ta, ro~na blagajna, ~lanske zadeve),

·strokovnega delavca za program

za mlade ter za vzgojo in izobra`evanje odraslih,

·strokovnega delavca za Zadrugo, investicije in materialne zadeve, delovanje G[ ZTS, podporo KOJA in ·tajnika ZTS, ki skrbi za finance, podporo vsem organom Zveze in za veliko drugih opravil.

Kaj sporo~a{ bralcem glede sodelo- Kaj sporo~a{ bralcem glede sodelo- Kaj vanja, na~ina dela, ... med pisarno vanja, na~ina dela, ... med na~ina dela, ... in rodovi, taborniki? in taborniki?

@elel bi si ve~ razumevanja in medsebojnega zaupanja. Delo v strokovni slu`bi dostikrat zahteva popoldansko prisotnost, delo ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Nisem pa {e do`ivel opazke v smislu, da bi bil kdo presene~en, da delamo v svojem prostem ~asu. Sem pa `e sli{al pripombe, kje da smo med slu`benim ~asom, ko recimo urejamo zadeve za Zvezo na kakem ministrstvu in nas ni v pisarni.

V zadnjem ~asu nas predvsem ob sredah in ob koncu tedna obi{~e v pisarni kar nekaj mladih tabornic in tabornikov in prostovoljno postorijo to ali ono. Sedaj imamo kolikor toliko urejen prostor za delo prostovoljcev. Imamo pa tudi nekaj duhamornih opravil, kot je recimo tiskanje izkaznic, zlaganje po{tnih po{iljk, kopiranje POROD-a in podobno. Zelo smo veseli, kadar se og-

lasijo. Pa ne samo zaradi opravljenega dela. Veliko nam pomeni ta pripravljenost za pomo~. Bolj se spoznamo, izbolj{ujejo se odnosi, izmenjujejo se pogledi in informacije, kontakti so la`ji. Sam sem `e precej ~asa razmi{ljal o akciji oziroma bolj o sodelovanju med ~lani - predvsem PP-ji, in zaposlenimi v pisarni pod naslovom PP za PP (prostovoljni petek za PP), pa se je kar sam uvedel. In verjemite, sodelovanje ne bo ostalo samo na tistih duhamornih opravilih!

Rodovom posredujemo veliko koristnih informacij, nimamo pa odzivov, kako so jih uporabili. Po{iljamo podatke o razpisih za sredstva, obve{~amo o raznih mo`nostih pomo~i z na{e strani, da bi se projekti, ki jih nameravajo, kar najbolje pripravili. Pravih odzivov razen redkih posameznih ni. Kot bi vsak skrival svoj "know-how". Me pa bolj skrbi, da ga pravzaprav ni in da zato ni odzivov, ker ni prave motivacije za delo pri zagotavljanju pogojev, v katerih taborniki izvajajo program.

Tadej Pugelj - Pugy

Kako ohranja{ stik med tabor- Kako ohranja{ stik med tabor- Kako ohranja{ stik med tabor- Kako ohranja{ stik med tabor- Kako ohranja{ stik med tabornikom - strokovnim delavcem - strokovnim delavcem nikom - strokovnim delavcem - strokovnim delavcem in svojo taborni{ko potjo oz. svojo taborni{ko oz. in svojo taborni{ko potjo oz. svojo taborni{ko oz. oz. `ivljenjem? `ivljenjem? `ivljenjem? `ivljenjem?

Frane Merela

Zakaj misli{, da se taborniki iz rodov tolikokrat prito`u- Zakaj misli{, se taborniki iz rodov tolikokrat prito`u-

Zakaj misli{, da se taborniki iz rodov tolikokrat prito`u- Zakaj misli{, se taborniki iz rodov tolikokrat prito`u- se tolikokrat

jejo nad "Zvezo"? Kaj bi se dalo spremeniti?

jejo "Zvezo"? Kaj bi se spremeniti?

jejo nad "Zvezo"? Kaj bi se dalo spremeniti?

jejo "Zvezo"? Kaj bi se spremeniti?

jejo nad "Zvezo"? Kaj bi se dalo spremeniti?

Ko sem bil sam v njihovi ko`i, in verjemite mi, bil sem pred kar nekaj leti, je bila "Zveza" odprta za nas s terena le uro ali dve na teden. In kar naprej smo se prito`evali. @e tedaj smo s svojo aktivnostjo stvari spremenili in vrata te Zveze na "ste`aj odprli". V zadnjih letih se spet ka`e potreba po "odpiranju", le da je po mojem ob~utku `al vse manj tistih, ki si to res iskreno `eli. Od zadnje volilne skup{~ine bo skoraj leto in {e bi se na{el kateri od organov te na{e Zveze, ki se ni uspel sestati. In Zveza, tista z narekovaji zgoraj in spodaj, nima prav dosti opraviti s tem. Res pa je tudi, da se v kova~iji brez kova~ev, orodje ne uporablja prav pogosto. Predvsem pravim, da `e vendarle zavihajmo rokave in zavihtimo orodje. In da bo la`je to storiti, moja {tevilka telefona 041/490 888, ki je za vse odprta vedno tudi ob petkih in svetkih. Prepri~an sem, da lahko veliko teh prito`b odpravimo v medsebojnih pogovorih in medsebojnih poslu{anjih.

V bistvu se vse prepleta in dopolnjuje. Tabornika najdem v vsakodnevnih ve{~inah in spretnostih, ki jih s pridom uporabljam tudi kot strokovni sodelavec. Moje delo v pisarni ZTS je toliko bolj kvalitetno, kolikor ve~ informacij, znanja in izku{enj imam, zato sku{am vsako prilo`nost izkoristiti kot izziv za napredovanje na moji taborni{ki poti. Taborni{ka pot, po kateri hodim, pa predstavlja na~in `ivljenja. Na poti me spremlja moja dru`ina, prijatelji in ljudje, s katerimi prihajam v stik. Vodilo `ivljenja so vrednote, ki so se v meni oblikovale v ~asu odra{~anja - v pe{~eni srajci seveda. In krog je zaklju~en.

Kontakti:

01 30 00 820 - centrala, Aljo{a Bizjak (041 490 444) in Mateja Justin (041 490 333)

01 30 00 821 in 041 490 777- Ivo [tajdohar

01 30 00 822 - prostovoljci

01 30 00 823 in 041 490 888 - Frane Merela

01 30 00 824 in 041 490 666 - Tadej Pugelj zts @ rutka.net

Uradne ure so vsak dan od 10. do 15. ure, ob sredah do 17. ure.

P.S. A nismo mi vsi ta famozna “Zveza”?!

NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK:

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

Prehod venere ~ez son~evo ploskev

Venera, najbli`ja Zemljina notranja soseda, se bo 8. junija v dopoldanskem ~asu navidezno "sprehodila" preko Son~eve ploskve. Gre za izredno redek pojav!!! Poznamo le tri nebesna telesa, ki navidezno lahko pre~kajo Sonce. ^e Luna pre~ka Son~evo ploskev, pravimo da gre za son~ni mrk. Poznamo popolni, delni in kolobarjasti son~ni mrk, odvisno od tega, koliko Son~eve ploskve je prekrite. Son~ni mrk vsaj nekje na Zemlji lahko vidimo vsako leto. Na drugem mestu po {tevilu prehodov ~ez Son~evo ploskev je Soncu najbli`ji planet Merkur s pribli`no 14 prehodi na 100 let. Maja lani smo imeli nazadnje mo`nost opazovati tak prehod. O dogodku smo pisali tudi v reviji Tabor. Naslednji~ bo Merkur pre~kal Sonce pono~i med 8. in 9. novembrom 2006, vendar, ker pono~i Sonca ne vidimo, pri nas pojav ne bo viden.

Iz na{ih krajev bomo lahko prehod Merkurja opazovali {ele 9. maja 2016 in sicer v popoldanskem ~asu. Od vseh prehodov se najredkeje zgodi, da Sonce pre~ka Venera. Do dogodka pride le 4 krat v 243 letih ali 16 krat v tiso~letju. Zadnji prehod se je zgodil 6. decembra davnega leta 1882. To, kako redkemu dogodku bomo pri~a pove tudi podatek, da so v celi zgodovini ~love{tva pojav do danes opazovali le 6-krat. Kepler je leta 1629 prvi izra~unal in napovedal prehode Merkurja in Venere, tako da takih pojavov prej niso niti poznali. Napovedanega prehoda Venere leta 1631 sam ni do~akal, saj je leto prej umrl. Kolikor je znano so prvi napovedan prehod Venere opazovali le trije astronomi. Kepler je bil namre~ s svojimi teorijami na slabem glasu v takratnih cerkvenih in politi~nih krogih in bogokletno je bilo verjeti takim "neumnostim", kot jih je u~il. Kasneje je bil prehod Venere opazovan {e v letih 1639, 1761, 1769, 1874 in 1882. Po leto{njem prehodu bo kmalu sledil {e en prehod 6. junija 2012, vendar bomo iz na{ih krajev takrat lahko opazovali le zadnji del prehoda takoj po son~nem vzhodu. Pojav Prehod Venere ~ez

bo namre~ kon~an `e pred sedmo uro zjutraj. Po letu 2012 pa bodo lahko prehod Venere opazovali le {e na{i potomci in to {ele leta 2117…

PRIPRAVE NA OPAZOVANJE

Glede na to, da bomo iz na{ih krajev imeli enkratno prilo`nost videti zgodovinski dogodek, se le dobro pripravimo nanj. Venerin prehod bo iz na{ih krajev tokrat namre~ viden v celoti. Prehod bo tra-

Ko se pri~ne prehod, Venera zaradi svojega ozra~ja navidezno potegne za seboj tanek pas teme, ki izgine {ele, ko je Venera `e dodobra na son~evi ploskvi. Zaradi tega te`ko natan~no dolo~imo za~etek prehoda

Son~evo ploskev 8. junija 2004. Prvi stik bo nastopil ob 07:07 zjutraj. Venera pa bo zapustila Son~evo ploskev ob 13:33

jal od 07:07 do 13:33. Za~etek in konec prehoda je zaradi Venerine atmosfere zelo te`ko dolo~iti, zato vam predlagam, da z opazovanjem pri~nete nekaj minut prej. Eden najzanimivej{ih delov prehoda je ravno za~etek, ko temna Venerina pika, ki je `e krepko na Son~evi plo{~i {e vedno vle~e za seboj temno ~rto, ki sega vse do roba Sonca.

Prehoda ne bomo mogli opazovati s prostimi o~mi. Za opazovanje bomo potrebovali daljnogled ali teleskop.

Daljnogled ali teleskop bomo uporabili le posredno. V Sonce usmerjen daljnogled ali teleskop naravnan na "neskon~no" bomo dobro u~vrstili, namesto o~i pa bomo uporabili bel papir, ki nam bo slu`il kot zaslon (glej priprave na opazovanje prehoda Merkurja "Tabor 4/2003"). Venera bo vidna na papirju kot temna pika, ki se bo po~asi pomikala preko svetle Son~eve ploskve.

TODA POZOR !!! Nikoli ne glejte direktno v Sonce !!! [e manj pa ga opazujte skozi daljnogled ali teleskop, ~e nimate ustreznega filtra, saj lahko povzro~i trajne po{kodbe na o~eh.

MODRA MISEL

Ne postajamo pametni od tega, kar smo sli{ali, temve~ od tega, kar smo do`iveli. (Karl GLOERSEN)

Prehod Venere je {e posebej atraktiven, saj je Venera ob prehodu ~ez Sonce navidezno mnogo ve~ja od Merkurja. Merkur je namre~ `e tako ali tako manj{i od Venere, poleg tega pa kro`i bli`je Soncu kot Venera in se tako ob prehodih nahaja dlje od Zemlje kot Venera

LUNINE MENE

)Lanski prehod Merkurja ~ez Sonce je viden na listu papirja, ki smo ga uporabili kot zaslon. Merkur se nahaja desno zgoraj in je kar majhen v primerjavi s son~no pego, ki se je takrat nahajala pribli`no na sredini Son~eve ploskve. Venera bo letos vsaj tako velika kot je bila ta pega …

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 5.Vzhod: 05:4915. 5.Vzhod: 05:29

Zahod: 20:10Zahod: 20:28

1. 6.Vzhod: 05:1515. 6.Vzhod: 05:10

Zahod: 20:46Zahod: 20:55

1. 7.Vzhod: 05:1515. 7.Vzhod: 05:26

Zahod: 20:57Zahod: 20:49

ZA^ETEK POLETJA:

Poletje nastopi 21. 6. ob 02:56

Fotografiranje z manj svetlobe

Svetloba je pri fotografiji bistven element. Tega pa se navadno zavemo {ele, ko svetlobe za obi~ajno fotografiranje ni ve~ dovolj, ko smo v tema~nem gozdu ali ko pade mrak. Vendar pa kljub temu, da je svetlobe manj, ponuja tak{no okolje odli~ne motive za fotografijo, predvsem zato, ker nimamo ve~ mo~nega glavnega vira svetlobe (sonca), pojavi pa se kup manj{ih in {ibkej{ih virov svetlobe, ki pa lahko s svojo pestrostjo in barvo ri{ejo zanimive motive.

Navadno fotografiramo v del~ku sekunde, torej se fotografija na film ali digitalno tipalo nari{e v del~ku sekunde, ko je zaklop odprt ali ko je tipalo aktivno, na primer v ~asu 1/ 125 sekunde. V tem primeru gre res le za del~ek sekunde, tako da fotografiramo le trenutek. [e kraj{i ~asi se uporabljajo pri fotografiranju {porta, kjer je dogajanje {e hitrej{e in moramo fotografijo posneti v {e kraj{em ~asu. Tako se na primer {port fotografira z 1/8000 sekunde, lahko pa tudi {e s kraj{im ~asom, vendar pa ob tem vedno potrebujemo precej svetlobe, torej lepo in son~no vreme.

Prva sprememba pri fotografiranju z manj svetlobe in z dalj{im ~asom je torej ta, da na posnetek ne zajamemo ve~ le trenutka, pa~ pa dalj{i ~as. To pomeni, da svetloba oblikuje fotografijo dlje ~asa, na primer 1 sekundo, lahko pa tudi ve~, kot na primer 30 sekund, lahko tudi ve~ minut ali ur. V vsem tem ~asu pa bo na fotografiji zabele`ena vsaka v na{ kader ujeta svetloba ali osvetljen objekt. To se lepo vidi, kadar fotografiramo na primer cesto z avtomobili, kjer so na fotografiji vidne lu~i vseh avtomobilov, ki so se tekom fotografiranja peljali mimo, ali pa je na fotografiji npr. izrisana celotna pot ~loveka, ki je, ko smo fotografirali, {el mimo in je bil osvetljen, prav tako pa se izri{e svetloba njegove svetilke.

In ravno v tem je ~ar fotografiranja z dalj{im ~asom, saj lahko posnamemo bolj nenavadne in nevsakdanje fotografije, motive ki jih ~love{ko oko ni vajeno. Tako so nam navadno zaradi svoje druga~nosti zelo zanimivi posnetki teko~e vode (brzic ali slapov), kjer se kapljice vode zaradi dalj{ega ~asa osvetlitve zabri{ejo. Podobno se zgodi, ko fotografiramo taborni ogenj, kjer se plameni zabri{ejo, primerno pa se osvetli tudi od ognja osvetljena okolica.

Vendar pa je v vsej magi~nosti fotografiranja za dalj{im ~asom tudi omejitev oziroma nevarnost. Zaradi dalj{ega ~asa osvetlitve (ki je v teh primerih vedno dalj{i od del~ka sekun-

de) namre~ kakr{enkoli premik fotoaparata med fotografiranjem pomeni premaknjeno in na~eloma neuporabno fotografijo. In ni ga junaka, ki bi lahko naredil no~ni posnetek s ~asom nekaj sekund iz roke brez kakr{negakoli naslona ali stojala. Druga re{itev je namre~ fotografiranje z bliskavico, kjer spet ujamemo le trenutek, vendar pa s tem presvetlimo vse ostale manj{e vire svetlobe. Vendar bomo tak{no fotografiranje zaenkrat v tem ~lanku izpustili.

Fotografija je bila posneta na taboru, ko so bili tabore~i zbrani ob tabornem ognju. Fotografirano s stojala, ~as osvetlitve je bil nekaj sekund, zaslonka f4. V nekaj sekundah se je na fotografiji lepo izrisal ogenj v obliki dvojne pagode. Nad ognjem so `are~e iskre, ki so letele iz ognja in na fotografiji pustile sledi v obliki rde~ih linij. Prav tako pa so ravno prav osvetljeni tabore~i, ki sedijo okoli ognja. Poleg ognja ni bilo drugega vira svetlobe, vidna je tudi rde~a barva plamena.

Da bi se pri fotografiranju z dalj{im ~asom izognili premaknjenim fotografijam, je tako skoraj obvezen pripomo~ek fotografsko stojalo. Le-tega z vijakom pri~vrstimo na spodnji del prakti~no kateregakoli fotoaparata. Na voljo imamo ve~ razli~nih stojal, od majhnih, ki jih lahko spravimo v kakr{nokoli torbo, a so za fotografiranje manj priro~ni, do za fotografiranje prakti~nej{ih ve~jih, bolj stabilnih in prilagodljivih, a manj prikladnih za transport. Stojalo si tako lahko izberemo glede na na{e potrebe.

Fotografiranje brzic je potekalo sredi dneva, tema~nost pa je dajal smrekov gozd v okolici. Vendar pa je bila kljub temu svetloba sorazmerno mo~na, zato sem ~as podalj{al z zapiranjem zaslonke. V ~asu 1/2 sekunde so se vodne kapljice zabrisale in zarisale belo penasto pot reke, kot je sicer pri opazovanju narave nismo vajeni.

na fotoaparat in tako pro`imo brez pritiska na fotoaparat. Druga, podobna re{itev, ki jo omogo~ajo celo nekateri kompaktni fotoaparati pa je pro`enje z daljinskim spro`ilcem. Tudi v tem primeru se za pro`enje fotoaparata ne dotaknemo in fotografije tako ne premaknemo. V primeru pa, da ni~esar od tega ob fotografiranju nimamo na voljo, je na voljo {e vedno stara in preizku{ena metoda, pro`enje s samospro`ilcem. Fotoaparat preprosto nastavimo na samospro`ilec in pritisnemo. Fotografije tako s pritiskom na spro`ilec ne premaknemo, saj fotografira {ele po desetih sekundah.

Pomembno dejstvo pri no~nem fotografiranju pa je tudi to, da so na posnetku vidni vsi viri svetlobe. Od ognja, z njim osvetljenih ljudi, do svetilk in ostale razsvetljave. Problem pa je, da ima vsaka svetloba druga~no svetlobno temperaturo in tako na posnetku druga~no barvo. V splo{nem re~eno daje neonska svetloba na fotografijo zelenkasto svetlobo, navadna `arnica rumeno, ogenj rde~kasto... Te razli~ne barve razli~nih vrst svetlobe dajejo posnetku {e dodatno barvitost in raznovrstnost. Digitalni fotoaparati `e znajo zaznati temperaturo svetlobe in jo ustrezno nastaviti, a zna to v~asih biti tudi mote~e.

Vendar pa se kljub vsemu dostikrat rado zgodi, da v trenutku, ko bi `eleli posneti neko fotografijo v slab{ih svetlobnih pogojih stojala nimamo s seboj. V tem primeru pa se poslu`imo improvizacije. Najve~krat fotoaparat naslonimo na kak{en zid, kamen, {tor, lahko pa pod njega podlo`imo tudi npr. nahrbtnik. V~asih pomaga `e, ~e fotoaparat samo prislonimo ob neko steno, sam pa sem za fotografiranje na taboru uporabil tudi `e jambor. S tem si namre~ zagotovimo trdno podlago za na{ fotoaparat, ga tako ne premaknemo in fotografije ne stresemo. Vendar pa se dostikrat pri dalj{ih ~asih tudi s tem popolnoma ne zavarujemo pred stresenjem posnetka. Kaj rado se namre~ zgodi, da fotoaparat premaknemo ob pritisku na spro`ilec. To te`avo pa lahko re{imo z `i~natim spro`ilcem, torej spro`ilcem na kablu, ki ga priklopimo Pri Taboru bomo veseli va{ih

Posnetek je bil narejen z okna stanovanja v Dublinu, fotoaparat pa je bil pri~vr{~en na stojalu. Na posnetku so avtomobili, ki so tekom fotografiranja peljali mimo, pustili sledi lu~i, avto, ki je v kri`i{~u stal in bil osvetljen z uli~no razsvetljavo pa je zaradi mirovanja oster in lepo zarisan.

Fotografija je bila posneta tik pred mrakom. Mrak je omogo~al dalj{i ~as osvetlitve, kljub temu pa se je okolica {e lepo osvetlila. Dalj{i ~as osvetlitve je zabrisal plamene ognja, ki so tako postali bolj zanimivi. Mrak namre~ omogo~a prednosti fotografije z dnevno osvetlitvijo in dalj{i ~as, ki je sicer zna~ilen za slab{o osvetlitev. Fotografija je bila posneta s samospro`ilcem, fotoaparat pa je bil postavljen na bli`njo skalo.

Fotografije, posnete z dalj{im ~asom, so vedno dobrodo{la popestritev k ostalim fotografijam v albumu ali arhivu, zato si ob ve~erih vzemite ~as in naredite tudi kak{en posnetek ob {ibkej{i svetlobi in z dalj{im ~asom.

vpra{anj

fotografiji,

PREDSTAVITVE RODOV

Rod Bistrega potoka

Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: 1953

Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je Muta

[tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: 50 (veliko pa je {e starej{ih, ki pomagajo pri akcijah)

Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: rodu: skupina Murnov, 2 voda M^, 3 vodi GG, klub PP in klub gr~

Najbolj zagrizeni ~lani rodu: Najbolj zagrizeni ~lani rodu: Sa{o Pavli~, Anja Vasiljevi~, Tadej Pavli~, Lila Gologranc, Janja Kota, Nejc O{lak, Sanja Tjukajev, David Kuster, Simon Vasiljevi~, Darko Gracej in {tevilni drugi.

Simbolika rodovega imena

Rod Bistrega potoka je nastal s pomo~jo dru`ine Srebrne reke iz Radelj ob Dravi. Prvotno se je dru`ina na Muti imenovala dru`ina Bistrega potoka. Ime je dobila po prvem ve~jem taboru ob potoku Bistrica, ki te~e skozi Muto.

U~inkovine:

eteri~no olje, ~reslovine, grenke snovi, saponini, smole, vitamin B1, ursolna in kavna kislina

Uporabnost:

pomirja bole~ine, bla`i kr~e, pomirja, pomaga pri boleznih dihal, astmi, oslovskem ka{lju, plju~nici, boleznih `elodca in ~revesja, ledvi~nih kr~ih, pri dra`enju slepi~a, izostalem mese~nem perilu.

^AJ ZA KREP^ANJE @ELODCA

Potrebujemo 5 dag zeli timijana, 4 dag sivkinih cvetov in 1 dag poprove mete.

1 ~ajno me{anico zeli{~ prelijemo z 2 dcl vrele vode, pustimo stati 10 minut in precedimo. ^aj pijemo po po`irkih 2 do 3 skodelice na dan.

Pri prehladu ali astmi dodamo ~aju {e 2 `li~ki medu.

RI@OTA Z KURJIMI JETRCI

Potrebujemo 25 dag kurjih jetrc, 30 dag ri`a, 12 dag masla, 1 ~ebulo, 1 `lico paradi`nikove mezge, timijan, peter{ilj, sol in poper.

Na polovici masla spra`ite ri` tako, da postane steklen, nalijte vodo, posolite in kuhajte na zmernem ognju dokler se ne zmeh~a. Na ostalem maslu prepra`ite na drobno nasekljano ~ebulo, dodajte na drobne ko{~ke narezana kurja jetrca in jih prepra`ite. Paradi`-

TIMIJAN

(Thymus vulgaris L.)

Je trajen polgrmi~ek in zraste do pol metra v vi{ino. Ima ve~ pokon~nih {tirirobih poganjkov. Ti so nekoliko dlakavi. Majhni, ozki in dlakavi listi so sivozeleni in po robovih zavihani. V zalistju so nakopi~eni majhni pecljati ro`nati cvetovi. Vsa rastlina lepo di{i. Cveti od maja do septembra. Domovina timijana je Sredozemlje, raste pa tudi kot gojena za~imbnica na na{ih vrtovih.

nikovo mezgo zme{ajte z vodo vanjo vme{ajte na drobno narezan timijan posolite in popoprajte. Omako prelijte ~ez jetrca, preme{ajte in rahlo zakuhajte. Zme{ajte s kuhanim ri`em ter posipajte z drobno narezanim peter{iljem. K ri`oti lahko pripravite {e paradi`nikovo solato.

SIRUP IZ TIMIJANA

Potrebujemo zel timijana, sladkor in kozarec s {irokim grlom.

Priprava: zel timijana potol~emo z lesenim kladivom. Po plasteh jo danemo v kozarec. Plast stol~enih zeli timi-

jana, plast sladkorja, do vrha kozarca. Kozarec zapremo in denemo za 40 dni na vro~e sonce. Ko se sladkor na soncu raztopi, precedimo in nato~imo v manj{e kozar~ke. Dobljen sirup uporabljamo pri trdovratnem ka{lju ali pa pred spanjem, da la`je zaspimo.

ZA PREHLAD

^e si ho~ete za celo zimo prihraniti prehlade, opravite preventivno kuro s timijanom in materino du{ico. Vsak ve~er spijte skodelico vro~ega ~aja, ki ste ga pripravili z 2 ~ajnima `li~kama od vsake rastline. ^aj osladite z medom.

DELO DESNE ROKE

Cerkno, 29. 4. 2004

Ko sem taborniku Petru {e dvain{tirideseti~ povedal, da bo prava spretnost obvladovanja in{trumenta pri{la "z leti", me je skoraj zaprl v klet in me prisilil k fizi~nemu delu. Potem se je nekako sprijaznil, da je edino vaja tista, ki dela pravega mojstra in me {e cel prej{nji mesec presene~al z drobnimi uspehi. Va`no je veselje do igranja, le tako je mo~ napredovati. "Za tehni~no popolnost bo {e ~as," sem modroval in mu v uteho povedal, da marsikateri klasi~ni kitarist v~asih ve~ kot leto dni {tudira, vadi in pili te`ko skladb, pa {e po tem ~asu ni povsem prepri~an, da jo zmore zaigrati kakor je treba.

Ob~udovano levico smo po dolgem in po~ez analizirali v prej{njih lekcijah, tokrat pa se bomo posvetili desni roki. Kljub temu, da jo na prvi pogled za~etnik marsikdaj zapostavlja, bo izku{eni kitarist vedel povedati, da pravi ~ar bodisi spremljavi ob petju bodisi solisti~nim "to~kam" da prav ubrano delo desne roke.

Za za~etek se bomo posvetili akordi~ni spremljavi in ritmu. Razlo`eni spremljavi in igranju po tablaturah (alternativnemu notnemu zapisu) pa se bomo predali v eni od prihodnjih lekcij.

S ~im?

Ve~ina tabornikov kitarsko spremljavo igra s pomo~jo trzalice ( pick ), drugim je v~asih la`je igrati z nohti. Vsak na~in ima svoje prednosti. S trzalico lahko igramo glasneje (mo~neje), redko se nam zlomi in la`je se "vklopi v taborni{ki na~in `ivljenja". Z dolgimi nohti imajo taborniki ponavadi probleme. Pri razli~nih fizi~nih opravilih se prav radi polomijo, vsekakor pa boste na taborjenjih in drugih taborni{kih akcijah skoraj vedno naokoli nosili "~rne krajce". Na drugi strani, nohtov ponavadi ne izgubite, stik s kitaro je pristnej{i, toni zato dostikrat jasnej{i, zvok pa bogatej{i, saj obi~ajno po strunah udarjate s 4 prsti naenkrat, trzalica pa

gre ~eznje samo enkrat.

Ste kdaj spremljali tok misli slavnega Sherlocka Holmesa? Spremljali `e, prehiteli ga pa najbr` niste nikoli. S pomo~jo rumenkastega blata na ~evljih, oguljenega ovratnika, podolgovate brazgotine nad komolcem ali kak{ne druge stvari je znal poiskati ~ude`no to~ne zaklju~ke. No, v resni~nem `ivljenju tako idealnih primerov najbr` ni, lahko pa se kdaj poigrate in v dru`bi poi{~ete kitarista. Klasi~nega kitarista boste obi~ajno prepoznali po dalj{ih nohtih na desni roki, poleg tega pa boste odkrili, da so nohti na levici druga~ne oblike. V primerjavi z desnico so nekoliko potla~eni. Pri manj zagrizenih kitaristih ali pa tistih, ki so se z igranjem kitare za~eli ukvarjati kasneje, takih znakov nemara ne boste odkrili. Vsekakor pa imajo vsi kitaristi po{kodovane blazinice na levici. Prstni odtis je bolj plitev, ~rte debelej{e, videti pa je tudi precej po{kodb ko`e, ki je tudi sicer bolj groba.

Izbira trzalice

Trzalice so v glasbenih trgovinah na voljo v najrazli~nej{ih oblikah in barvah. Vsakdo rabi nekaj ~asa, da najde sebi primerno. Za igranje akordov na klasi~no ali akusti~no kitaro so obi~ajno najprimernej{e trzalice debeline od 0,5 od 0,6 mm. Trzalice ve~jih debe-

lin so primerne za igranje solo vlo`kov, tanj{e pa v~asih radi uporabljamo pri akusti~nih kitarah, saj dajo ne`nej{i vendar kljub temu {e vedno kovinski zvok. Z debelej{imi trzalicami obi~ajno dose`emo mo~nej{i zvok, jih je pa te`je nadzirati in zato povzro~ajo ve~ {umov. Tudi s tankimi trzalicami lahko dobimo odve~ne {ume, trzalica se namre~ ob pritisku na struno upogne, v dolo~eni to~ki pa popusti in udari v naslednjo struno, kar povzro~i rahel (a lahko precej mote~) tlesk.

Dr`a trzalice

Vsakdo trzalico v roki dr`i nekoliko po svoje. Nekaj vaje, morda celo nekaj mesecev, je potrebno, da ulovimo pravi prijem - tak{nega, da bo trzalica gladko in brez {umov ali pokov zdrsela ~ez strune. To dose`emo z ravno prav mo~nim stiskom (glej spodaj) in primernim kotom dr`e trzalice, za katero obi~ajno velja, da je nagnjena v nasprotno smer brenkanja.

Klemen Kenda - Bubi, RAJ Cerkno

Za~nite z odprto in spro{~eno desno dlanjo, podobno kot pred rokovanjem.

Kazalec pokr~ite, kot je prikazano na sliki. Trzalico primite s palcem in kazalcem.

Ritmi

Komaj smo obdelali nekaj dolgo~asnih tehnikalij pa smo `e pri koncu. Ve~ini za~etnikov pri akordi~ni spremljavi dela najve~je te`ave ritem. Obstaja precej omejen nabor ritmov, s pomo~jo

katerih lahko zaigrate prakti~no katerekoli spremljavo skladbice. Ritmi niso te`ki, vendar pa od njih ne smemo pri~akovati ~ude`ev. Za~nemo z malimi koraki, ko bosta na{e uho in roka vajena bolj zapletenih ritmi~nih kombinacij, bomo pa nadaljevali.

Prvi nasvet: pozabite na dolgolasce, ki ponavadi razbijajo po kitari in jim vsi zavidajo njihov ob~utek.

Za za~etek samo enakomerno gor in dol. To bo na{a prva vaja:

Trzalico dr`ite ravno toliko mo~no, da vam ne pade iz rok, medtem ko igrate. Z levico potipajte mi{ice na obeh straneh palca, ki ne smejo biti napete.

Drugi nasvet: pustite, da vam roka spro{~eno te~e.

udarcev iz zgornjega zaporedja. Zelo pogost ritem ({tiri~etrtinski) je spodnji (druga vaja), pri katerem roka te~e enako kot zgoraj, le da izpusti brenkanje ob drugem in petem prehodu ~ez strune:

Primer primernih skladbic: Jaz sem danes de`urni, Bor do bora, Rad medvedek se smeji, Na{ tabor je en klump. Za tri~etrtinski takt - val~ek (npr. Baden Powell, Logorske no~i, Che sera, Tam kjer murke cveto) pa na{a shema izgleda takole:

Napa~no je razmi{ljanje, da bolj zapletene ritme obvladamo s pomo~jo neenakomernih gibov roke (vsaj za za~etnika tak na~in ni primeren). Skrivnost je skrita v izpu{~anju posameznih

Z zgornjim ritmom torej pogojno obvladamo vse skladbice, pisane v {tiri~etrtinskem taktu (npr.: Nekaj lepega zate, Dviga plamen se iz ognja, Na valovih domi{ljije, Gusarska, Adijo knapi, Zadnja ve~erja). Vidimo, da eno ~etrtinko sestavljata dve pu{~ici. Precej skladbic, predvsem otro{kih, je pisanih v dvo~etrtinskem taktu (tretja vaja), za katerega rabimo dva kompleta na{ih pu{~ic. Pazite {e na to, da zadnjo, ~etrto, obi~ajno le be`no zaigramo:

Obi~ajno mo~neje poudarimo prvi udarec, da dobimo ob~utek ritma pri val~ku (TA - ta - ta).

Zvo~ne posnetke in nekaj dodatnih ritmov dobite na http://tabor.rutka.net/dik/. Pridno vadite, naslednji~ pa se pripravimo na nastop ob tabornem ognju.

POPOTOVANJA

Los Angeles - mesto duhov, filmov in drog

V drugem najve~jem mestu Zdru`enih dr`av Amerike `ivi 7,5 milijona ljudi in se razteza dale~ za meje samega mesta, kjer `ivi skupno okrog 14 milijonov ljudi. Toda {e pred pribli`no 130 leti je na obmo~ju mesta `ivelo le 900 ljudi. Mesto z imenom {panskega porekla so zgradili na prostoru nekdanjega {panskega misijona. Sestavni del ogromnega mesta je tudi sredi{~e filmske industrije Hollywood, ki je na nas naredil najve~ji vtis.

Elitni Beverly Hills

Beverly Hills je zgodba o uspehu. Je elitni del mesta, ki {teje 50.000 prebivalcev. Mestna oblast `eli ohraniti visok `ivljenjski standard in nespremenjeno {tevilo prebivalstva. Obstaja anekdota, ki pravi, da {e nikomur ni uspelo prehoditi glavne ulice Rodeo Drive v 10 minutah, ~eprav ulica ni dolga. Tu so namre~ prodajalne najbolj znanih svetovnih proizvajalcev.

kateri predeli mesta so podnevi res prijazni, pono~i pa je zadr`evanje v njih nevarno, saj je veliko narkomanov, preprodajalcev mamil in pripadnikov mestnih oboro`enih tolp. Pravzaprav se v no~nih urah nismo oddaljevali z glavnih in osvetljenih ulic.

V LA-ju pa tudi drugod po Ameriki se ljudje obla~ijo zelo neformalno. Uslu`bence spoznate po kravatah, v prostem ~asu se vsi obla~ijo zelo svobodno, brez kravat, sakojev in ostale elegance. Obi~ajno so oble~eni v jeans in {portna obla~ila. So pa tudi taki, ki sanjajo samo o salami, cigaretah in pivu, kot brezdomec na ble{~e~ih ulicah bogatega predela Santa Monice.

V slavnem hotelu The Beverly Hills je zaradi prevelike koli~ine zau`itega mamila umrl John Belushi, ~lan svetovno znane glasbene skupine The Blues Brothers.

En najve~jih problemov LA-ja je droga. Droga prihaja po raznih kanalih predvsem iz Mehike in Azije, uni~uje mladino, tudi cele dru`ine. Parki in ne-

Osemindvajset milijonov temnopoltih, ve~inoma potomcev su`njev, predstavlja najve~jo manj{ino v ZDA. Ob sprehodu po LA-ju dobite ob~utek, da jih je ogromno, vendar ob zahodni pacifi{ki obali le ~etrtina. Danes imajo temnopolti veliko vi{jo `ivljenjsko raven kot pred 20 leti in bolj{e mo`nosti

za izobra`evanje. V velikih mestih pa {e vedno obstajajo geti.

Stolpnice prevladujejo v sredi{~u mesta, drugje jih vidite redkeje, saj zaradi lege na potresnem obmo~ju gradijo nizke stavbe, predvsem iz lesenega materiala. Kalifornija le`i na izredno potresnem obmo~ju, saj se tu stikata pacifi{ka in severnoameri{ka arhitektonska plo{~a. Po zatrjevanju strokovnjakov bo Los Angeles ~ez 50 milijonov let nekje pri Aljaski.

Medtem ko so tovarne letal, ladjedelnice in nafta poskrbele za {irjenje mesta, je filmska industrija poskrbela za slavo.

Glavni junak filma @relo, danes eksponat, {e vedno pomaga slu`iti dolarje.

Los Angeles in njegovi prebivalci se precej razlikujejo od Slovencev. Da nimajo pojma o Sloveniji, je povsem razumljivo. V restavracijah boste neuspe{no iskali zobotrebce, saj stikanje po zobeh v javnosti ne {tejejo med kulturne navade. Ogromno jih ima precej{nje te`ave s prekomerno telesno te`o, prodajalci in prodajalke pa so v povpre~ju prijaznej{i od tukaj{njih. Predvsem pa slovenska nevo{~ljivost ni nacionalna lastnost Ameri~anov.

Hollywood je sredi{~e filmske industrije. V velikem zabavi{~nem parku Universal Studios vas popeljejo v svet filma, filmskih trikov, kulis. Sedete lahko v "~ude`ni" avto K.I.T.T. iz neko~ popularne nanizanke Knight Rider - Vitez za volanom.

Do slu`be tudi dve uri vo`nje?!

Cestno omre`je je izredno razvito - tudi zato, ker v mestu ni podzemne `eleznice. [tiri- in petpasovne ceste v eno smer so zato nekaj povsem obi~ajnega in nujnega. Santa Monica Freeway je najbolj prometna cesta na svetu, saj jo dnevno prevozi ve~ kot 400.000 avtomobilov. Kljub temu pa je zjutraj ob hitenju v slu`bo in popoldan ob vra~anju domov cesta popolnoma natla~ena z avtomobili, ki vozijo s povpre~no hitrostjo 20 km/h. Zaposleni na drugem koncu mesta se morajo v slu`bo odpraviti vsaj dve uri prej. Si predstavljate vsakodnevno vo`njo v slu`bo iz Murske Sobote v Ljubljano? In nazaj.

TRENUTKI

TI ^USTVOM SI...

... hrepenenje. ... napetost. ... brstenje. ... uteha. ... srame`ljivost. ... milina. ... varnost. ... ~akanje. ... po`elenje.

Morda se v tebi {ele zdaj prebuja pomlad. Morda ravno nastopa ~as, ko pogleda{ iz sebe in vzljubi{ soseda. Morda pa si `e v zibelki prepleta ~ustev, ki ti daje mo~i, ki te bogati, ki te tudi rani. Morda {e nikoli ni bilo te pomladi v njej. Morda si ravno ti, ki prebuja{ ljubezen v njem. Morda ...

Morda...

Morda pogre{a drhtenje v tebi...

Morda ga ima{ preve~ rada...

Morda...

Morda si mora{ dati prilo`nost, da se ima{ rad...

Morda je pri{el ~as, da se ima{ rada...

Morda...

Ti ~ustvom si, kar je telesu jed in kar je zemlji droben de` pomladi; nad tabo sem ves zmeden in zavzet kakor skopuh nad svojimi zakladi: zdaj sem od sre~e, da si moj, razvnemam, zdaj se bojim, da te ukrade tat, zdaj zdim se varen le s teboj na samem, zdaj vsem bi rad razkazal svoj zaklad. Vso sre~o, ki imam jo ali i{~em le v tebi najdem in od tebe ho~emzdaj zvrha pogo{~en z vsem tvojim bli{~em, zdaj stradajo~ v obupu ~akajo~em. Tako zdaj stradam, zdaj du{im se v jedi, zdaj ob prepolni, zdaj ob prazni skledi.

(W. Shakespeare)

Ljubezni ti `elim in vedno da bi bil, bila v stanju zaljubljenosti!

V kraljestvu ti{ine

Malo zaradi ~asovne stiske, malo zaradi razpolo`enja, predvsem pa zaradi ljubezni do lepe slovenske besede in dobrih fotografij, se s ~udovito himalajsko zgodbo znova vra~amo v najlep{e kraje, kjer se zemlja `e skoraj z nebom zlije. Pojdemo v kraljestvo ti{ine in smrti, kjer premo~na kraljica narava tako razgalja du{e ljudi, da se v~asih {e sami komajda prepoznajo.

Ne vem kaj mi je, vendar tak{nim knjigam preprosto "nasedam". Izpijem jih v eni sapi. Sploh ne {tejem ve~, kolikokrat sem ob knjigi in v mislih z najve~jimi svetovnimi alpinisti pripravljal odprave, popotoval v Himalajo, z njimi ob~udoval v nebo vzpenjajo~e se vrhove, osvajal najlep{e in hkrati najbolj nedostopne ko{~ke na{ega planeta ter se skupaj z njimi vra~al poln vtisov, do`ivetij, izku{enj in tudi razo~aranj. Slutim, da ni dale~ dan, ko se bo v glavi nekaj premaknilo, mo~no premaknilo, in bo knjigo v rokah nekje globoko v naslonja~u zamenjal ledeno mrzel zrak vi{in, ki bo po{teno stiskal moja mestna plju~a.

Viki Gro{elj je najbolj{i naslov za iskrene alpinisti~ne izpovedi. Tokrat ga predstavljam z novo knjigo v njegovi `e tako zavidajo~i zbirki. Naslov ^o oju - 8201 m pove veliko, nasmeh na ustnice pa nam izvabi pomenljiv podnaslovPrva odprava slovenskih policistov v Himalajo. Prav zaradi slednjega sem se prvih strani lotil {e z ve~jo radovednostjo in bil prav kmalu tudi prijetno presene~en. Predvsem zato, ker avtor med vrsticami sporo~a, da te gora ne vpra{a, kdo in kaj si. Tako na 8000 metrih ni policajev, pedagogov, politologov, gasilcev ali veterinarjev, temve~ so le ljudje, posamezniki s svojimi dobrini in slabimi ~love{kimi lastnostmi, ki morajo za uspeh odprave zdru`iti svoje energije in jih usmeriti k

Je` svetuje, vi preberete:

Viki Gro{elj, ^o oju - 8201 m

skupnemu cilju. Le tako lahko uspejo. Bli`njic in prostora za napake tukaj ni! V tako izjemnih pogojih pa pridejo nekatere lastnosti posameznikov {e kako do izraza. Prava mala {ola psihologije. Viki Gro{elj jo suvereno obvladuje.

V{e~ mi je, ker knjiga ne govori o policajih v Himalaji, temve~ je to pripovedovanje o dogodiv{~inah odprave v najlep{e in najvi{je gore sveta, opisovanje neznanih pokrajin in zna~ajev ljudi. Vse pa je podkrepljeno s ~udovitimi (prete`no avtorskimi) fotografijami. Pripoved vam ne bo vzela veliko ~asa, vzame vam lahko le dih. Privo{~ite si jo.

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

7.S kak{no hitrostjo zaslonke se ponavadi fotografira {port? O - z 1/125 sekunde, U - z 1/8000 sekunde, I - z ½ sekunde

8.Kdo je napisal knjigo ^o oju - 8201? R - Viki Gro{elj, H - Slavko Grum, S - Toma` Humar

9.V kolikem ~asu nam Venera 16-krat pre~ka Sonce? L - na vsake 243 let, C - na vsake 1000 let, [ - na vsakih 17 let

Maj

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem.

1.Kak{na je debelina najprimernej{e trzalice za akusti~no kitaro? P - 0,8 - 1 mm, A - 0,5 od 0,6 mm, H - 0,1 - 0,4 mm

2.Iz katere rastline so Egip~ani naredili papir? D - iz papirusa, U - timijana, O - drevesa

3.Kak{ne barve so cvetovi timijana? V - ro`nati, I - rumeni, E - rde~i

4.Kdo je predsednica novega evropskega komiteja? UViki Gro{elj, E - Lidija Pozaic Frketi~, O - Eduarda Missonija

5.Kdaj so naredili prvi papir? N - pred 4000 leti pr.n.{., K - pred 2000 leti, I - pred 12 000 leti p.n.{.

6.Koliko ljudi je `ivelo v Los Angelesu pred pribli`no 130 leti? Z - 200 ljudi, F - 40 000 ljudi, T - 900 ljudi

RE[ITEV IZ [TEVILKE 4: PREBUJANJE

STRIC VOLK

1954 (1.) V Beogradu na Banovem brdu se je za~el prvi zlet Zveze tabornikov Jugoslavije (1200 udele`encev).

1954 (24.) V Trstu so uradno ustanovili Rod modrega vala, stare{ina postane Drago Pahor - brat Perun.

1964 (17.) V Ljubljani je bila

11. redna letna skup{~ina ZTS, predsednik postane Vojko Novak.

Berem pismo, ki ga je Jacques Moreillon ob odhodu v pokoj napisal novemu Generalnemu sekretarju Eduardu Missoniju. "Svetovna skavtska fundacija je za delovanje Svetovne organizacije skavtskega gibanja vitalnega pomena. Njen ~astni predsednik, {vedski kralj Gustav je s svojo anga`iranostjo pritegnil {tevilne donatorje, ki so na ta na~in omogo~ili razvoj skavtstva. Ne upam si niti pomisliti, kako bi izgledala organizacija in njena struktura, ~e bi bili odvisni samo do ~lanarine, ki jo odvajajo ~lanice, nacionalne skavtske organizacije."

Hm, nekako sem se ob tem ustavil in pomislil na moje brate, pe{~enosraj~nike. Saj imajo tudi oni fundacijo - Skavtsko fundacijo. Verjetno imajo tudi oni {tevilne donatorje in nekak{nega "kralja Gustava", ki s svojo anga`iranostjo pove~uje kapital in seveda strokovnjake, ~lane uprave, ki skrbijo za donos ter tako omogo~a razvoj taborni{tva. Verjetno.

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 05-06

Pravilno izpolnjen kupon {t. 3 je poslalo 13 bralcev

TABORA, pravilne re{itve pa so: DAN VODA, @ANDAR, ADI

SMOLAR, MASLAR in APARAT.

Nagrajenci: KNJIGE dobijo Maja Pergovnik iz [o{tanja, Manca Podgornik iz Kamanika, Alenka Simon~i~ iz Ljubljane in Breda Petan iz Maribora. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 5/6 po{ljite najpozneje do 29. najpozneje do 29. najpozneje

maja maja maja maja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. na

NAGRADNI KUPON5-6

Re{itve so:

LIEBER LIEBER LIEBER Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e

Re{evalec: