Revija Tabor 2004/4

AKTUALNO

20Mednarodne strani

22Taborni{ki vestnik

29O - koledar 30Predstavijo se … 32Izleti v naravo

POTEPANJA

4Tabor na obisku

8Zimovanje

11Taborni{ke novice

12Od rodov

16. - 18. april Pohorska avantura maribor.rutka.net/pohorskaavantura/ (R^J Slovenska Bistrica)Teodor Horvat

17. aprilTaborni{ki fe{tivalfestival.rutka.net (Mestna zveza tabornikov Ljubljana)muc@ rutka.net

17. - 21. april Evropska skavtska konferenca www.scout.org/europe/ Reykjavik, Islandija conference/index.html

22. aprilDan tabornikov, Dan zemlje www.rutka.net www.zts.org

24. aprilPraznovanje 50 letnice RSK rsk.rutka.net (RSK [kofja Loka)

7. - 8. maj Bi~ikleta `ur marjan.makuc @sub-net.si (RJS Izola)

7. - 9. majKreativna delavnica KREARTA 2004 (Pliskovica na Krasu)

V tednu med 19. in 25 aprilom 2004 bo pod okriljem Organizacije zdru`enih narodov potekala globalna kampanja v podporo enakim mo`nostim na podro~ju izobra`evanja mladih (Global Campaign for Education). Zanimive ideje in pobude ter mo`nosti za sodelovanje so predstavljene na spletni strani www.campaignforeducation.org www.campaignforeducation.org www.campaignforeducation.org. Material za kampanjo lahko dobite brezpla~no pri Anne Marie Mujica: AMMujica@oxfam.org.uk.

STROKOVNO

34Taborni{ki {porti 36Za vodnike

38Astronomija

40Predstavitve rodov

41Kosobrin

42Popotovanja 44Trenutki

45Je`kov koti~ek

46Stric Volk

46Z znanjem do odgovora 47Kri`anka

Glavna in odgovorna urednica: Meta Penca

Pomo~nik urednika: Ale{ Cipot

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan

Mo{kon

Uredni{tvo : Meti Buh (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara

Pape`-Lrga, Tadej Pugelj-Pugy, Iris Skrt-Dina, Matic Stergar in Jure Je`.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov

Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira

Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: zts@rutka.net, info @zts.org.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naro~nina je 4700 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Revija izhaja vsak prvi petek v mesecu.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca

Gori~ane, Medvode d. d.

[tevilka je bila tiskana skupaj s prilogo v nakladi

3800 izvodov.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792

ISSN 0492-1127

Naslovnica: Peter Lahajnar RAJ

UVODNIK

Spet se za~enja vro~ina, poletje in meseci, ko imajo taborniki najbolj natrpan urniki. Leto{nje poletje se nam ponuja mnogo prilo`nosti za spoznavanje tabornikov iz drugih evropskih dr`av, ne da bi sploh prestopili meje na{e de`ele. Na{i krokodili vam zato `e nekaj mesecev oznanjajo prihode skupin skavtskih popotnikov iz tujine, ki so si Slovenijo izbrali za poletno raziskovanje. Pri KMD-ju vas pozivajo, da jim prisko~ite na pomo~ ali pa z njimi pre`ivite nekaj dni na taborjenjih.

Tudi pri nas se bo dogajalo ogromno stvari. Poskrbite, da se ne pozabite prijaviti na vesoljski Pow Wow v Ilirski Bistrici, kjer bo `ur za GG-je iz cele Evrope, ki so stari od 11 do 16 let. Tabor se bo za~el konec julija, prijavite pa se lahko samo {e v aprilu.

Doma in v tujini se ponuja neskon~no zanimivih dejavnosti in akcij, ki jih pripravljate sami. V Taboru se trudimo, da vas opozorimo vsaj na tiste najpomembnej{e. Veseli bomo, ~e nam boste o svojih dogodiv{~inah pisali, z nami delili izku{nje in mogo~e prepri~ali tudi druge tabornike, da se lotijo podobnih stvari.

Lep za~etek sezone!

TABOR NA OBISKU

Ale{ Cipot, foto: Grega Mil~inski - Lipe

Tr{ati tur Ljubljana

V prelomnem letu 1991 so taborniki odreda Toneta Tom{i~a z ljubljanskih Poljan spremenili ime v Tr{ati tur, v ime poglavarja najstarej{ega koli{~a na ljubljanskem barju. Znak rodu je ob preimenovanju ostal skorajda nespremenjen, saj je sporo~ilo znaka vezano na dejavnost rodu in ne na njegovo ime. Tako so ostali {e vedno zelo prepoznavni po "TT". A vendar je njihova najbolj prepoznavna tr`na znamka bila in ostaja Zlata pu{~ica, ki jo vsako jesen priredijo v ljubljanskem Bizoviku.

Sodelovali so pri spremembi propozicij @aboboja, mnogoboja Mestne zveze tabornikov Ljubljana.

Toma`: "Zelo radi se udele`ujemo tekmovanj in drugih akcij v okviru MZT, vendar pa nam tudi druge akcije niso tuje. Po najvi{jih mestih {e nismo posegli, vendar se trudimo tudi v tej smeri. Zadovoljni smo `e, ~e se prebijemo nad povpre~je. Veliko bolje nam gre na Zlati pu{~ici, ~eprav zlata `e nekaj ~asa nismo videli. Prej{nje leto smo bili bronasti. Sodelovali smo tudi pri spremembi propozicij @aboboja. Ta je postal veliko bolj zanimiv in pester, hkrati pa bolj priljubljen tudi pri ~lanih."

Seje rodove uprave malo druga~e

Po sejah vodstva na Zarnikovi 3 v Poljanah se ~lani rodove uprave odpravijo v Kratochwill. V pivnici na Kolodvorski ulici nadaljujejo z debato {e kako uro ali dve. Tja zahajajo `e sedem let, morda {e ve~, `e od takrat, ko so {e to~ili p{eni~no pivo z okusom po krvavicah. Nekaj tem je taborni{kih, nekaj pa ~isto zasebnih, v katerih v~asih zabredejo celo v znanstveno razpravo. "Imamo se lepo in menim, da je to eden izmed najpomembnej{ih dejavnikov na{ega “vodovega duha”. Tudi mlaj{a generacija, ki komaj za~enja svoje slu`enje, ob~uti pripadnost. Spomnim se, da sem si tudi jaz `elel postati vodnik zato, da bi lahko debatiral skupaj s starej{imimoja taborni{ka pot bi bila morda precej druga~na brez takih ve~erov veselja in dru`enja," pravi Lipe.

Akcijo Pot pod gume so pripravili v sklopu 30-letnice rodu za staroste, ki se jim ne ljubi ve~ tekati po gozdu.

Lipe: "Idejo za akcijo - orientacijo z avtomobili - smo dobili pri Sivih volkovih, ime zanjo pa so si izmislili Ra{i~ani. Popeljali smo se po Barju, si ogledali Ple~nikovo cerkev, Podpe{ko jezero, spoznavali zgodovino rodu ter kon~ali pri (takrat {e) na{i bajti na Mokrcu. Tam smo se, skupaj s {e petdesetimi partizani [ercerjevega bataljona, pogostili ob dobrotah z `ara ter podo`ivljali vsak svoje spomine ... "

Matev`: "Zlata pu{~ica je tradicionalno taborni{ko ekipno in posami~no lokostrelsko tekmovanje, ki smo ga iz Kosez prestavili na lokostrelsko streli{~e v Bizovik. Namenjeno je vsem starostnim skupinam, razen murnom. Celoten spektakel se odvrti v enem sobotnem dnevu, obi~ajno v za~etku oktobra. Najbolj{i rod prejme prehodni pokal. Po treh zaporednih zmagah pokal predamo v trajno last. Vzporedno poteka tudi Srebrna pu{~ica, {aljivo lokostrelsko tekmovanje v spretnosti in iznajdljivosti."

Kopanje v toplicah

[pela: "Zadnji hit je kopanje v ^ate{kih toplicah, kamor se odpravimo vsi ~lani rodu z najetim avtobusom in traja ves dan. Izlet smo letos organizirali `e tretji~ in ga bomo {e v prihodnje, saj je odziv zares dober. V ^ate` se odpravimo decembra, ko nas `e na~ne zimski mraz in ostali vplivi zime. S kopanja v ^ate{kih toplicah se vrnemo s popolnoma nagubano ko`o na prstih, z vonjem po kloru in z glavo polno vode pa vendar polni energije in pripravljeni na nove izzive. Zelo priporo~amo!"

RODOVA UPRAVA

stare{ina: stare{ina: stare{ina: stare{ina: stare{ina:

Damijan Ga{pari~

na~elnik: na~elnik: na~elnik: na~elnik:

Matev` Adami~

blagajnik: blagajnik: blagajnik:

Grega Mil~inski

tajnica: tajnica: Sa{a Vochl

propagandistki: propagandistki: propagandistki: propagandistki:

[pela Poznik, Sa{a Vochl

na~elnica M^: na~elnica M^: na~elnica M^: na~elnica M^: M^:

[pela Poznik

na~elnik GG: na~elnik GG: na~elnik GG: na~elnik GG:

Grega Mil~inski

gospodar: gospodar: gospodar: gospodar:

Toma` Adami~

Matev`: "V rodu te`imo k ~im bolj{emu taborni{kemu programu. Za M^-ke to ni te`ko. Te`je pa je za GG-je in PPje. Prvo re{itev smo na{li v propadajo~i gozdarski ko~i na Koritih nad Ribnico. S pridnimi taborni{kimi rokami smo jo uredili in obnovili ter se veselili opravljenega dela. Vendar nam jo je po skoraj dvajsetih letih tamkaj{nje biv{e gozdno gospodarsko podjetje vzelo in prepovedalo kori{~enje. Danes je ta ko~a dokon~no propadla. Podobno izku{njo smo do`iveli s partizansko brunarico na Mokrcu. Ko smo jo uredili za bivanje, so lastniki prekinili pogodbo in po desetih letih smo ostali brez vsega. To je zagotovo najbolj trpek in bole~ spomin vsakega ~lana na{ega rodu. Obljubljeno imamo `e tretjo ko~o in upamo, da se neprijetne izku{nje iz preteklosti ne bodo ponovile."

[pela, na~elnica dru`ine M^.

Taborniki Tr{atega tura so slovenskim tabornikom najbolj znani po Zlati pu{~ici.

Ko~a na Koritih in brunarica na Mokrcu sta le {e bole~ spomin.

Dumy, stare{ina RTT-jevcev, je tabornik `e ve~ kot 20 let. Trenutno je v Avstraliji na magistrskem {tudiju arhitekture.

Ena izmed najve~jih skrivnosti rodu je krst gr~.

[pela: "Gre za prav poseben obred, ki se zgodi na taboru in vedno za vikend (da seveda lahko pridejo tudi gr~e, ki so med tednom v slu`bi) in kjer se v ne vemo kak{nem vzdu{ju (ker je pa~ skrivnost) krsti bodo~e gr~e. Pri tem je zelo pomembno, kako so se kr{~enci izkazali pri dosedanjem delu v rodu, saj se to primerno ovrednoti in upo{teva pri izvedbi krsta. Dogajanje ostane {e takim radovedne`em vedno skrito, naj se {e tako trudijo, ne izvejo ni~. Pa~ pa veliko pove dejstvo naslednji dan, ko nove gr~e bolj te`ko sedijo. Krst predstavlja nek strah, ki pa ga pri vseh premaga radovednost in ga vsi navdu{eno pri~akujemo, do takrat pa se karseda prilizujemo gr~am. Vse za vijoli~asto rutko!"

Toma`: "@e ve~ kot 30 let domujemo v zgradbi na Zarnikovi 3 na ljubljanskih Poljanah. V za~etkih delovanja smo imeli prostore v Osnovni {oli Poljane, pozneje pa smo se preselili v stavbo na Zarnikovi. Soba je bila v kletnih prostorih, koristili smo jo 15 let, potem pa je pri{lo do obnove zgradbe, po kateri smo dobili novo, manj{o sobico, v kateri domujemo {e danes. V njej potekajo vodova sre~anja, seje rodove uprave in druge aktivnosti rodu."

Ne{teta taborjenja RTT-jevcev so zgodbe brez konca.

Sa{a: "Kako stla~i{ slona v hladilnik v {tirih potezah? Odpre{ vrata, da{ `irafo ven, slona not in zapre{ vrata. Kako spravi{ vse dogodiv{~ine in vse prigode z vseh taborjenj, ki jih je do`ivel na{ rod v par vrstic? Te`ko. Predvsem spustimo ne{teto zelooo pomembnih stvari, recimo kako so nas na taboru v Vrhovem "prijazno" obiskovali cigani, pa blatne kopeli v Ko~evski Reki ne smemo pozabiti, pa vsi tisti "Oj, rim{im{im, oj ram{am{am" poljub~ki, pa kako so na{i predhodniki leta 1978, ko so taborili ob Cerkni{kem jezeru, skoraj do`iveli vesoljni potop in se je bilo mo`no po taboru pomikati le s {kornji, ki so jih nakupili za vse tabore~e… skratka, zgodba brez konca."

Grega Mil~inski, bolj znan s taborni{kim imenom Lipe, ima zelo znanega dedka - pisatelja Frana Mil~inskega.

Kateri so vzroki zmanj{evanja {tevi- Kateri so vzroki zmanj{evanja {tevi- Kateri so vzroki zmanj{evanja {tevi- Kateri so vzroki zmanj{evanja {tevila ~lanov rodu? la ~lanov rodu? la ~lanov rodu? la ~lanov rodu? ~lanov

"Podobno kot v prenekaterih ljubljanskih rodovih se tudi pri nas soo~amo s po~asnim, a vztrajnim upadanjem ~lanstva. Najprej smo krivdo iskali pri svojem delu. Napake smo odstranili. Ko tudi to ni zaleglo smo se vpra{ali, ~e obstaja morda {e kak{en zunanji vzrok. Bistveni problem je v {oli, ki jo pokrivamo. V na{ih ~asih se je vpisalo v prvi razred po sto otrok. Danes pa samo petdeset."

Kako se spoprijemate s problemom Kako se spoprijemate s problemom problemom alkohola v taborni{tvu, ki je vedno alkohola v taborni{tvu, ki je vedno alkohola v taborni{tvu, ki je vedno alkohola v taborni{tvu, ki je vedno taborni{tvu, ki je aktualno? aktualno? aktualno? aktualno?

"Pri nas velikih pijan~evanj ni. ^e se pije, se pije z glavo. To vpra{anje se vedno spro`i ob taborjenju. Na~elo, ki se ga dr`imo je, da dokler se naslednji dan normalno vstane, normalno izgleda in normalno dela, je vse v redu. Alkohol tabornikom mlaj{im od 18 let pa je prepovedan. Tu pa ni debate."

Kriza identitete

Matev`: "Pogosto se nam postavi vpra{anje, kaj pravzaprav taborniki smo. Ali smo kuharski kro`ek? Ali smo lokostrelski kro`ek? Ali smo odbojkarski kro`ek? Ali smo kva~karski kro`ek? Star{em je potrebno predstaviti taborni{tvo v dveh ali treh besedah. Trditev - taborni{tvo je {ola za `ivljenje - preprosto ni dovolj. Pogosto niti star{i ne vedo kaj je `ivljenje."

bolj{emu delu, ve~ji usklajenosti in pripravi kakovostnej{ih akcij. Gotovo so tudi pomanjkljivosti, vendar vsak dela tisto in toliko, kolikor zmore. Nekoliko nas skrbi ignoranca {ole, ki ima malo posluha za na{e pro{nje. Pri tem je potrebno izvzeti novega hi{nika, ki nam maksimalno pomaga in gre na roke."

Kako gledate na ZTS? Kako gledate na ZTS? Kako gledate na ZTS? Kako gledate na ZTS?

"Kritika na ra~un ~lanarin ostaja. Tudi nove kroje bi morali po~asi do~akati. Lokostrelstvo izumira. Se opravi~ujem tistim, ki {e gojijo lokostrelstvo. To se ka`e tudi na lokostrelskem tekmovanju Zlata pu{~ica."

Kako delovanje v okviru Mestne zve- Kako delovanje v okviru Mestne zve- Kako delovanje v okviru Mestne zve-

Kako delovanje v okviru Mestne zve- okviru ze tabornikov Ljubljana vpliva na ze tabornikov Ljubljana na ze tabornikov Ljubljana vpliva na ze tabornikov Ljubljana na rod? rod? rod? rod?

"Ustanovitev ljubljanske MZT je bila pametna odlo~itev. Izbolj{alo se je sodelovanje med rodovi. Vsakomese~na sre~anja na~elnikov pripomorejo k

ZAKAJ NI ZIMOVANJ?

Matev`: "V preteklosti smo zimovanja redno organizirali. Danes jih nimamo ve~. Zakaj? Predvsem zaradi nezanimanja s strani ~lanov. Ve~ina otrok hodi na smu~anje s star{i. Po mo`nosti {e v tujino. Sre~a pa je vendarle na na{i strani, saj spet opa`amo nekoliko pove~ano zanimanje in smo `e razmi{ljali o ponovni organizaciji zimovanj. ^lovek nikoli ne ve, kaj mu bo prinesla naslednja zima."

MATEV@: "PRI NAS VELIKIH PIJAN^EVANJ NI. ^E SE PIJE, SE PIJE Z GLAVO."

MATEV@: "USTANOVITEV LJUBLJANSKE MZT JE BILA PAMETNA ODLO^ITEV."

Matja`, {tudent gozdarstva, je `e tretje leto na~elnik RTT.

Matev`: "Letos jeseni bo `e devetindvajseta Zlata pu{~ica po vrsti".

NIKA & MI[A

Zimovanje M^

ZIMSKA PRAVLJICA V BELI KRAJINI

Z `eljo po novih dogodiv{~inah smo se taborniki rodu Lilijski gri~ Pesje zadnji vikend v januarju odpravili v oddaljene ^rmo{njice. Kljub dolgi in utrujajo~i poti so nam ob prihodu zasijale o~i, saj nas je za dobrodo{lico pri~akalo 40 centimetrov snega in prijazno osebje. Polni pri~akovanj smo se razdelili po sobah, hitro pojedli ve~erjo in se podali na sneg. Vsak s svojo oljenko smo kljubovali ekstremno nizkim temperaturam (-15) in si ogledali zvezde na jasnem no~nem nebu. Namesto pravljice za lahko no~ smo si ogledali film Ledena doba, ki je {e dodatno okrepil zimsko vzdu{je. Utrujeni smo se odpravili na zimski spanec, ki pa je prehitro minil, saj so nas `e zjutraj ~akale nove dogodiv{~ine. Obljubili so nam, da se bomo lahko preizkusili na teka{kih smu~eh, a ker je bilo jutro mrzlo, mi pa smo bili polni energije, ki smo jo nabrali med zimskim spanjem, smo ta ~as zapolnili s pripravami na izpit iz prve pomo~i.

Kaj kmalu je pri{el ~as , ko smo vsi opremljeni stali pred domom s smu~mi v rokah. Primeren prostor za nas za~etnike ni bil preve~ oddaljen, pa tudi teren nam je ustrezal. Postrojeni v vrsto smo se seznanili z osnovami teka na smu~eh in hitro smo postali `e pravi mali mojstri. Seveda pa tudi brez padcev ne gre in tako smo skoraj vsi vsaj enkrat pristali v snegu. Po dveurnem teku smo bili `e dodobra prepoteni in la~ni, zato smo se odpravili v dom na kosilo. Po kosilu in po tem, ko so se na{a obla~ila posu{ila smo se odpravili na rob Ko~evskega Roga, kjer nas je ~akalo veliko `ivali. Bili smo preglasni, zato smo lahko opazovali le njihove sledi. Ob sledi medveda nas je oblila kurja polt, a smo se vseeno podali {e do bivali{~a lisice, vmes pa smo zasledili {e jaso, kjer je bilo veliko jelenjih sledi. Da pa ne bi preve~ prepla{ili `ivali in za{li pregloboko v Ko~evski Rog, smo se ob mraku vrnili v topel objem doma.

Nestrpno smo pri~akovali najpomembnej{i dogodek zimovanja - krst. Ker pa so bile priprave nanj zahtevne, smo pred tem vsi uspe{no opravili izpit iz prve pomo~i in se pomerili v twister turnirju. Da pa bi zmedli najve~jega in najmo~nej{ega igralca Roka, pri tabornikih Juneka, smo ve~krat vzkliknili: " Junek - ~unek!!!" Pri{el je te`ko pri~akovani ~as krsta. Napetost med nami je nara{~ala, dokler v sobo nista stopila teta Pehta in Kosobrin. Prav vsak izmed nas je dobil novo taborni{ko ime ter nekaj za pod zob, starej{i taborniki pa smo si prislu`ili suhe vejice, iglice, pajke … Tiste manj pridne je doletela stro`ja kazen. Ker nismo bili preve~ plesno razpolo`eni je bil edini kraj kamor smo priplesali, na{a postelja. Odlo~ili smo se, da na{e zadnje dopoldne v ^rmo{njicah izkoristimo kolikor je mogo~e, in tako smo {e nadgradili na{e teka{ke sposobnosti. Zimovanje ni pravo, ~e koga ne bi spremenili v sne`enega mo`a (ga okepali) in se pomerili v dri~anju. Premo~eni do ko`e in z nekoliko kislimi nasme{ki na obrazu smo se vrnili v dom, pojedli kosilo in se pripravili na odhod. S te`kim srcem smo sedli na avtobus, si {e enkrat ogledali pre~udovito pokrajino in pomahali ^rmo{njicam v slovo. Po naporni vo`nji so nas pred {olo v Pesju pri~akali star{i, ki so nas `e pogre{ali. Polni vtisov smo zve~er, preden smo padli v zimski spanec, {e dolgo premi{ljevali o tem ~udovitem zimovanju v ^rmo{njicah.

Seminar za taborna vodstva, Bohinj, 12.13. 3. 2004

Zimske razmere, ki so nas doletele v za~etku marca, so kar vabile v divjo naravo, na dobro taborni{ko akcijo. Pisani dru{~ini iz vseh koncev Slovenije je Gozdna {ola odprla vrata v petek okrog 17-ih. Vodja seminarja Vindi je predstavil program ter na{e pravice in dol`nosti. Ob osmih zve~er smo za~eli z debatnim kro`kom o pomenu in namenu taborjenja, ki ga je vodil Vindi. Pokazalo se je, da nas je ve~ina razmi{ljala precej podobno. Tabor vodstvu in ~lanom predstavlja vi{ek celoletnega programa in pridobivanje izku{enj. Vse to je bilo le zati{je pred nevihto. Na realna tla nas je postavil ^rt s predavanjem o varnosti in zavarovanju odgovornosti. Nekatere stvari so nas res malo osupnile, vendar tako je, in o~itno bo res treba narediti kak{en korak v tej smeri, da bomo potencialno nevarne akcije bolj mirno izvajali. Res, dobro je poznati ukrepe, ki ti krijejo hrbet. Naslednji dan smo pri~eli s prilagajanjem programa in taborni{kimi metodami, nato pa smo se razdelili na ve~ skupin, ki so zajemale M^, GG in PP program, animacijo, ve~erni program in tehni~no organizacijo tabora. Vsaka skupina je predstavila svoje delo in dobili smo skoraj popoln tabor. Obdelali smo {e odgovornostno in nezgodno zavarovanje, rekli pa smo {e nekaj o strukturi cene, sponzorjih in projektih. Vse skupaj se sli{i zelo na kratko, mi pa smo bili psihi~no kar dobro zdelani. Pravilnik o taborjenjih smo v bistvu samo preleteli. Va`no je, da vsi vemo, da se ga dobi na Rutki. Do 6-ih smo vsi udele`enci seminarja zapustili "prizori{~e zlo~ina"… in {e vedno smo polni lepih vtisov. Janezu, Rod Bi~kova skala, Ljubljana

Zakaj na

LOKOSTRELSKI TE^AJ, 24. - 31. 7. 2004

·ker se bo{ seznanil s skrivnostmi

tega {porta

·ker bo{ lahko skozi izku{nje poglobil svoje znanje lokostrelstva

·ker bo{ lahko spoznal in skrbel za lokostrelsko opremo

·ker si bo{ lahko pridobil licenco

lokostrelskega sodnika ali strokovnega delavca v {portu

·ker te~aj poteka v spro{~enem duhu in kljub vsemu delu vedno ostane

tudi ~as za rekreacijo, spoznavanje in dru`enje ob tabornem ognju

Pot v skrivnostno piramido

V soboto, 20. marca, smo se taborniki RAJ Cerkno ob 7.30 odpeljali proti Novi Gorici, skupaj z na{imi vrstniki iz Spodnje Idrije. Spotoma smo pobrali {e tabornike iz Anhovega in se v Novi Gorici sre~ali {e z Ajdovci in doma~ini. Najprej smo se dodobra prestra{ili ~rnega mo`a, nato pa se odpravili v globino piramide, ki jo je predstavljala tamkaj{nja osnovna {ola.

Tam smo spoznali egip~ansko li~enje, se preizkusili v izdelovanju mumij, skarabejev in egip~anskega okrasja, ki je bilo mogo~no obogateno z zlatom. Igrali smo se tudi starinske igre in se na koncu utrujeni poslovili od gostiteljev. Vsekakor smo si popestrili navadni sobotni dan in se poglobili v egip~ansko kulturo, ki je kljub starosti {e vedno zelo zanimiva, tako za vodnike kot za mlaj{e tabornike, natan~neje medvedke in ~ebelice.

Pot nazaj je minila brez ve~jih pretresov in v Cerknem smo se malce po 15. uri raz{li do na{ega ponovnega snidenja. Bili smo ~etica pogumnih 24 tabornikov, ki so se odlo~ili za pot v tema~ni Egipt.

Izdelovanje mumij zagotovo ni vsakdanje opravilo M^-jev. Foto: Peter Lahajnar.

Rojstni dan rodu Polde

Eberl - Jamski Zagorje

20 let praznuje na{ taborni{ki rod. Saj je {e mlaj{i kot jaz, pa vendar tako poln dogodkov, ljudi, ustvarjanja, dela, rado`ivih o~i in nasmehov ter vsega kar spada zraven. Kot se spodobi bomo popestrili in zaznamovali nekaj majskih dni z razli~nimi aktivnostmi in delavnicami ter se s tem tudi bolje predstavili okolju, v katerem delujemo.

Na koncu tedna bomo dali piko na i z uradno proslavo, kjer bomo podelili ve{~ine in priznanja ter se poveselili z vsemi povabljenci.

Tina

Veliko majhnega za

veliko doberega

Rde~i kri` Slovenije vas

3. - 10. maj - razstava z utrinki iz vseh dvajsetih let delovanja;

6. maj - fotoorientacija ter ro~ne in miselne spretnosti na raznih delavnicah;

7. maj - v sodelovanju z drugimi organizacijami v na{em kraju (SKAVTI, [KLAB, KUD

KNAP, GASILCI) bomo o~istili park, igri{~a, plo{~ad ter ostale pomembne koti~ke mesta.

V biltenu bodo zbrani zanimivi in pou~ni podatki, ki bodo {ir{o javnost bolje seznanile z zgodovino, delom in dogodki v rodu.

TABORNI[KE NOVICE

Na{a vztrajnost lopatanja in prina{anja velikih kosov snega je bila popla~ana po {estih urah, ko je sne`ak zagledal lu~ sveta. Na{ velikan je do`ivel taborni{ki krst in zato prejel rutko, ki smo mu jo zavezali okoli vratu.

Katja, RKJ

Taborni{ki sne`ak

Konec februarja so bili obrazi tabornikov Rodu Kranjskega jegli~a v Spodnji Idriji nasmejani, saj nas je narava bogato obdarila s snegom. Tako smo lahko z nekajmese~no zamudo izpeljali na~rtovano akcijo - izdelava velikega mega sne`aka. "Na placu" v Spodnji Idriji se je nekega popoldneva zbralo dober ducat tabornikov. Z lopatami smo se spravili na velik kup snega in za~eli z misijo nemogo~e.

Mimoido~i so nas opazovali in hkrati spra{evali, kaj bo nastalo iz velikega kupa snega. Pri izdelavi sne`aka nam je pomagal rovokopa~, ki je na kup snega prina{al nov sneg. Na pomo~ so nam prisko~ili tudi nekateri mimoido~i - prostovoljci. @ejo in mraz smo preganjali s pitjem ~aja, ki smo ga skuhali kar na placu.

ROTovci na delu s polno paro

Ra{i{ka ekipa za pripravo leto{njega Rota skupaj s pomo~niki `e aktivno deluje. Dogovorjen je kraj {tarta, izglasovan logo Rota, sestavljena je tudi organizacijska ekipa. Glavni sodnik tekmovanja bo Matej Florjan~i~ - Floki, z dvema traserjema se {e dogovarjamo in naj njuni imeni v izogib pritiskom ostane zaenkrat skrivnost. Glavni ocenjevalec skic bo Bla` Kova~i~ - Kovax.

"Ekipa Rota `e deluje tako skupno kot po posameznih podro~jih. Po nekaj sestankih smo dorekli `e marsikaj, {e posebej glede animacije in zabave, poteka proge, Rotove celost-

ne podobe in {e ~esa. Na podlagi debate na foROTumu se pripravljajo tudi nekatere spremembe propozicij, kar bi lahko `e letos uporabili za izbolj{anje tekmovanja," je pripravo v nekaj besedah za Tabor povzel glavni organizator Gregor Traven - Travca. Leto{nji ROT bo imel tudi himno, ki ste jo izbranci `e lahko sli{ali na NOT-u in bo v celoti objavljena v naslednji {tevilki Tabora. Za tokrat je organizacijski odbor dovolil objavo uradnega logota, ki Vas bo do septembra spremljal v mislih. Ozna~ite torej na koledarju, ROT od 24. do 26. septembra v Ljubljani.

Djurko

SMO U^E^A SE ORGANIZACIJA?

je

v kateri njeni ~lani nenehno pove~ujejo sposobnosti za doseganje rezultatov h katerim stremijo, kjer so ustvarjeni pogoji za nove pristope in na~in razmi{ljanja, v kateri se lahko uresni~ujejo skupne `elje ~lanov in v kateri ~lani permanentno razvijajo sposobnosti skupnega u~enja."

·odprtost, vzpodbude in nagrajevanje inovativnosti in kreativnosti, ·praksa dajanja povratnega mnenja (konstruktivne kritike),

U~e~a se organizacija - tema leto{njega seminarja - je privabila 23 udele`encev iz 12 evropskih dr`av na seminar evropskega mened`menta, ki je v za~etku marca v Mednarodnem skavtskem centru v Kanderstegu v [vici potekal `e sedmi~ zapored (na seminarju so iz ZTS sodelovali na~elnik za vzgojo in izobra`evanje Miha [kofic, na~elnik za program Matja` Jesen{ek in strokovni sodelavec ZTS Tadej Pugelj).

Vodstvo seminarja, v katerem so poleg ~lana evropskega komiteja za podro~je ~love{kih virov Davida Bulla sodelovali {e Christina Ivan, Robert Halkyard in Milutin Milo{evic, sta s svojo prisotnostjo {e dodatno okrepila direktorica Evropske skavtske pisarne Jocelyne Gendrin in direktor za podro~je ~love{kih virov WOSM Mohd Effendy Rajab.

Zna~ilnosti u~e~e se organizacije so predvsem:

·u~e~e se skupine (timi) in struktura, ki podpira tak

na~in dela,

·skupna vizija, h kateri te`ijo vsi ~lani organizacije, ·sprejemanje uspeha in napak kot del u~nega procesa. Skozi diskusijo smo ugotovili, da je predvsem slednje, torej u~enje na napakah, ki jih sami storimo, preve~krat porinjeno v ozadje te`enj po rezultatih, u~inkovitosti in ~asovni racionalnosti. Ravno skavtsko okolje pa naj bi ponujalo mladim in odraslim prilo`nost za pridobivanje konkretnih izku{enj, refleksijo in ozave{~anje svojih prednosti in pomanjkljivosti. Po prepri~anju in na~rtih udele`encev seminarja (tudi projekti, ki so jih v ~asu seminarja udele`enci oblikovali) bo tako vse razpolo`ljivo znanje, izku{nje in volja usmerjena v razvijanje pogojev za u~inkovito delovanje - razvoj u~e~e se organizacije.

"U~e~a se organizacija

organizacija,

(Peter Senge)

TABORNI[KE NOVICE

Ali pozna{ svoje mesto? - FotoOrientacija

VSE@IVLJENSKO U^ENJE

VREDNOTA ZA PRIHODNOST

Ker je sistem pridobivanja znanj in spretnosti v Zvezi tabornikov Slovenije dobro razvit, podro~je umestitve delovanja organizacije pa v civilni dru`bi opredeljeno ugotavljamo, da je na{a vloga tudi razvijanje odnosa mladega ~loveka do ideje vse`ivljenskega u~enja - kot vrednote za kvalitetno `ivljenje. Ker v organizaciji za~enjamo proces usmerjenega oblikovanja vrednostnega sistema na tem podro~ju `e pri mladih, `elimo z delovanjem pri mladih ozavestiti ta proces, drugim organizacijam in dru`bi {ir{e pa z lastnim zgledom predstaviti pomen vse`ivljenskega u~enja. S sodelovanjem v okviru Tedna vse`ivljenskega u~enja, ki ga od 18. do 24 oktobra 2004 koordinira Andrago{ki center Slovenije `elimo:

·dose~i ozave{~en odnos ~lanstva do vse`ivljenskega u~enja

·z organiziranimi aktivnostmi na lokalnem nivoju na ta proces opozoriti tudi neorganizirano mladino in dru`bo

·vzpostaviti sodelovanje z drugimi organizacijami za bolj u~inkovito uresni~evanje poslanstva na tem podro~ju

·promovirati delovanje taborni{kih rodov v lokalni skupnosti

Sodelujte tudi vi!

Aktualne informacije na tvu.rutka.net.

Jessss, ne de`uje! To je bila ve~ ali manj prva stvar, na katero sem uspela pomisliti, ko sem se v soboto zgooodaj zgodaj zjutraj zbudila. Aja, pa {e ~aj~ka za v termovko je bilo treba skuhat, ~e bi slu~ajno pritisnil mraz. Naslednja scena - Pre{ernov spomenik. In prve besede na{e na~elnice: "^e je kdo kej puzabu mu bom vrat zavila.":)

Joj, sem pa pozabila povedat za kaj sploh gre! Torej, tako nekako se je pri~ela `e {esta FotoOrientacija Mestne Zveze tabornikov Ljubljana, pod organizacijskim okriljem rodu Samorastniki. Verjetno je zdaj `e jasno, kaj to~no to je. In kot vsako leto, je bila tudi leto{nja tematsko obarvana. V vsem tem EU ozra~ju so bile tema ambasade evropskih dr`av. Precej trd oreh za na{e rekreativce in tekmovalce. Na vsaki FKT (foto-kontrolna to~ka) so udele`enci po~eli zanimive re~i, ki so, vsaj pribli`no, prezentirale dr`avo, pred katere ambasado smo bili kontrolorji name{~eni. Tako so se pred nizozemsko ambasado izdelovali tulipani, pred {vedsko re{eval kviz iz poznavanja Ljubljane, pred dansko smo se spominjali Andersenovih pravljic, pred britansko se {li spomin, pred slova{ko risali slovensko zastavo, se v Tivoliju sprehodili ~ez min-

sko polje, pred nem{ko ambasado sestavljali puzzle z motivi iz nem{ke zgodovine, pred francosko izdelovali Eifflov stolp iz `ice ter se pri gr{ki ambasadi u~ili napisati svoje ime in priimek v gr{ki abecedi. Zelo pestro, kajne? Ker nam je bilo vreme super ekstra naklonjeno, smo bili vsi dobre volje, tako udele`enci kot kontrolorji. Pretiranega mraza ni bilo, ~aj~ek smo pa vseeno spili. :)

Zakaj na TE^AJ PREHRANE V NARAVI, 27. 6. - 4. 7. 2004

·ker bo{ izvedel, kako v naravi lahko pripravi{ razli~ne vrste obrokov

·ker bo{ po te~aju lahko prepoznal in uporabljal {tevilne rastline za prehrano in zdravje

·ker bo{ rastline spoznaval in uporabljal pod budnim o~esom mentorja in prijaznih predavateljev

·ker te~aj ni namenjen samo

vegetarijancem

·ker ti bodo znanja, ki jih bo{ dobil na te~aju, koristila tudi v vsakdanjem `ivljenju

Zaklju~ek bo pa malo bolj globok - ko v vsakdanjem vrve`u hitimo drug mimo drugega, sploh ne opazimo, koliko nam lahko ponudi na{e mesto, bela Ljubljana. Vzemimo si nekaj ~asa zase, udele`imo se FotoOrientacije in jo vzemimo kot prijetno dru`enje. Hvala vsem za udele`bo!

Katja Kvaternik, Rsa

Obilo zabave in pestre delavnice

Ljubljanski taborniki tudi letos ob dnevu Zemlje pripravljajo ve~jo mladinsko prireditev z udele`bo {tevilnih rodov ter organizacij, ki se ukvarjajo z mladino. Leto{nji Fe{tival se bo odvijal v soboto, 17. aprila, dva tedna pred vstopom v Evropsko unijo, zato bodo nekatere aktivnosti potekale tudi v sodelovanju z Vladno slu`bo za evropske zadeve, ki bo organizirala tudi delavnice s podro~ja {iritve Evrope. Obljubljamo zanimive delavnice in obilo zabave.

Ljubljanski rodovi vsako leto poskrbimo, da se dan taborni{tva in dan Zemlje v prestolnici obele`ita z ve~jo taborni{ko akcijo. Tako tudi letos pripravljamo v Tivoliju {tevilne delavnice, zdru`ene v Taborni{ki Fe{tival. Lokacija ostaja znana, podobno tudi kraj in ura zbora, ki bo tudi letos ob 9. uri na Ljubljanskem gradu ob radijski anteni, od koder se bomo podali po mestnih ulicah v park Tivoli. Narava prireditve omogo~a tudi sodelovanje netabornikov, zato so toplo vabljeni prijatelji in star{i, prireditev bo odprta tudi za vse me{~ane.

Najve~ji pomen bodo tudi letos imele taborni{ke aktivnosti, naj izpostavimo lokostrelstvo, vo`njo s kanuji in pionirske objekte, svojo udele`bo pa so tudi letos obljubile {tevilne organizacije. Svoje delo bodo predstavili ljubljanski policisti, svet za preventivo v prometu nas bo u~il pravil varne vo`nje, kinologi bodo "ponesre~ence" iskali s psi. Da ne bo pri pripravi "kokic" pri{lo do za`ganih poslastic, bodo poskrbeli gasil-

ci, ki bodo v bli`ini organizirali malo {olo ga{enja. Sodelovali bomo z radijsko postajo, ki naj bi cel dan oddajala kar s prostora prireditve. Da nikomur ne bo dolg~as pa bodo poskrbele organizirane igre ter glasbene delavnice. Ljubljanski taborniki vas pri~akujejo v Tivoliju!

Mestna zveza tabornikov

Vse informacije tudi na http://festival.rutka.net

Brezpla~na udele`ba za vse rodove

Mestna zveza tabornikov Ljubljana bo tudi letos omogo~ila brezpla~no udele`bo vsem udele`encem, saj bodo ljubljanski

taborniki sredstva za Fe{tival zagotovili s pomo~jo ob~ine, sponzorjev in lastnih sredstev. Organizatorji opozarjajo, da je pogoj za udele`bo pomo~ pri organizaciji Fe{tivala v okviru zmo`nosti rodov, in okvirna prijava vsaj do 10. aprila pri vodji prireditve Mihi Ma~ku

(miha.macek@rutka.net, 041/282 583).

MEDNARODNE STRANI

Matic Stergar

Lepo pozdravljeni! Mesec je spet naokoli in z njim nova runda mednarodnih strani. ^e sem v prej{nji {tevilki ~rtil sne`ne padavine, ki to niso bile, moram tokrat povedati, kako zadovoljen sem, da smo, v vmesnem obdobju, premagali zimo do konca in zdaj lahko `e skoraj v kratkih rokavih tekamo naokrog …

V tokratnih mednarodnih straneh bo prostora samo za dve zadevi, in sicer za predstavitev {e ene nove krokodilke, simpati~ne Tja{e Janovljak in za razpis za prijave na EuroJam. Odbor za odpravo je bil `e formiran in je za~el z delom, vi pa si poglejte zadnjih nekaj {tevilk Tabora in {e enkrat preberite, kako se na~rtuje tako odpravo, potegnite za rokav svoje programske vodje … in se, seveda, prijavite! Vse informacije, ki jih potrebujete, lahko najdete v spodnjem razpisu. Ne oklevajte - iz Slovenije nas mora iti najmanj 200!! Do naslednji~ zau`ijte ~imve~ pomladanskega sonca!

tivnost me je prignala v KMD. Gre za to, da se aktiviram na podro~ju, ki me dejansko pritegne in to je povezano z dejavnostjo KMD-ja.

Za svet brez meja!

Razpis za EuroJam:

KRAJ: Hylands park, Chelmsford, Essex v Veliki Britaniji Hylands park, Chelmsford, Essex v Veliki Britaniji Hylands park, Chelmsford, Essex v Veliki Britaniji Hylands park, Chelmsford, Essex v Veliki Britaniji Hylands Essex Veliki

ORGANIZATOR: Angle{ka skavtska organizacija in Evrop- skavtska organizacija in Evrop- Angle{ka skavtska organizacija in Evrop- skavtska organizacija in Evrop- skavtska ska regija ska regija ^AS

12. 21. 2005 12. 8. 2005 8. 2005 2005

SPLO[NI POGOJI UDELE@BE: SPLO[NI POGOJI UDELE@BE: SPLO[NI POGOJI UDELE@BE: SPLO[NI POGOJI UDELE@BE: POGOJI

·Vsi udele`enci morajo biti aktivni ~lani Zveze tabornikov Slovenije s pla~ano ~lanarino.

·Vod sestavlja devet udele`encev in vodnik.

·Prijavijo se lahko kompletni vodi, ali samo posami~ni udele`enci, le-ti pa bodo vklju~eni v me{ane vode.

Sem Tja{a in moje taborni{tvo se je za~elo in nadaljevalo

v Rodu dobre volje. Tabornica sem `e od malih nog. Z leti aktivnosti v rodu prevzemajo mlaj{i in kraj{a taborni{ka neak-

·Udele`enci bodo razdeljeni v starostno razli~ne vode ( 11 do 14 let in 15 do 18 let ). Starej{i vodi bodo me{ani

·Prijavnico morajo podpisati star{i in na~elnik rodu.

Slednji jam~i za pravilnost podatkov in primernost udele`encev.

·Za`eleno je znanje tujega jezika, vodniki vsaj pogovorno.

·Morebitne odpovedi zaradi objektivnih razlogov bomo obravnavali po odpovednih pogojih.

·V primeru, da udele`enec preneha z aktivnim delom v taborni{ki organizaciji ne pla~a ~lanarine, se ga ~rta s seznama udele`encev.

POGOJI ZA UDELE@ENCE POGOJI ZA UDELE@ENCE POGOJI ZA UDELE@ENCE POGOJI ZA UDELE@ENCE

·Udele`enci so lahko ~lani rojeni med 30. 6. 1994 in 30. 6. 1987. Posamezne posebnosti bomo obravnavali individualno.

·Udele`enci morajo biti aktivni v svojih vodih oziroma klubih doslej in do odhoda na jamboree.

POGOJI ZA VODNIKE POGOJI ZA VODNIKE POGOJI ZA VODNIKE POGOJI ZA VODNIKE

·Vodniki morajo imeti ob prijavi opravljen vodni{ki te~aj in izku{nje pri delu z M^, GG ali PP. Vodniki morajo aktivno delati v rodu, na obmo~ju ali na ravni ZTS na podro~ju programa dela z mladimi.

·Vodniki morajo biti rojeni pred 30. 6. 1987.

·Predloge za vodnike po{ljite do 30. oktobra 2004. Vodstvo odprave bo glede na {tevilo udele`encev izbralo potrebno {tevilo vodnikov. Ostali bodo lahko od{li na jamboree kot mednarodno osebje.

·V kolikor odbor `e v ~asu priprav ugotovi, da vodnik ne opravlja svojih dol`nosti ali kr{i taborni{ke zakone, se ga lahko zamenja ali izklju~i iz odprave.

MEDNARODNO OSEBJE ( STAFF ) MEDNARODNO OSEBJE ( STAFF ) MEDNARODNO OSEBJE ( STAFF ) MEDNARODNO OSEBJE ( STAFF )

·Mednarodno osebje bo sodelovalo pri pripravi in izvedbi programskih in drugih aktivnosti na jamboreeju.

·^lani mednarodnega osebja morajo znati enega od uradnih jezikov na jamboreeju (angle{ki ali francoski).

·Spodnja starostna meja ~lanov mednarodnega osebja je 18 let. Zgornje starostne omejitve ni.

ODPOVEDI IN ^RTANJA IZ ODPRAVE ODPOVEDI IN ^RTANJA IZ ODPRAVE IZ

·V kolikor se v ~asu priprav ugotovi neprimernost udele`enca ali ~lana osebja, se ga lahko ~rta iz odprave in se upo{tevajo odpovedni pogoji.

·V kolikor odbor `e v ~asu priprav ugotovi, da vodnik ne

opravlja svojih dol`nosti ali kr{i taborni{ke zakone, se ga lahko zamenja ali izklju~i iz odprave. odpovedni pogoji:

·pogoji, ki jih dolo~i organizator, glede odjav in vra~ila sredstev

·ne vra~amo stro{kov, ki so nastali pri organizaciji do odpovedi ali ~rtanja

CENA CENA

Cena {e ni dokon~no oblikovana zaradi usklajevanja cene prevoza in ~asa trajanja hospitalitya in s tem celotne odprave. Obveznost do organizatorja pa je, da do konca oktobra 2004 prijavimo udele`ence in pla~amo tabornino..

·TABORNINA (za udele`ence in vodnike): 264 GBP (pribli`no 95.000,00)

·TABORNINA (za osebje bo to~na cena sporo~ena kasneje): 233 GBP

·PREVOZ, BIVANJE PRED IN PO JAMBOREEJU in ORGANIZACIJA

ter obvezna oprema (na{itki, majice, hla~e, nahrbtnik, pulover - dolgi rokav, rutica, pokrivalo ) okvirno okoli 110.000,00 SIT.

NA^IN PLA^ILA NA^IN PLA^ILA NA^IN PLA^ILA NA^IN PLA^ILA

Po pla~anem prvem obroku, 20.000,00 SIT ob prijavi, boste prejeli {e 4 polo`nice za dokon~no pla~ilo tabornine, ki jo je potrebno pla~ati do konca oktobra. Lahko pa jo pla~ate tudi v enkratnem znesku do 30. 10. 2004. Prijave po 25. 5. 2004 pomenijo manj{e {tevilo obrokov.

Za drugi del stro{kov boste polo`nice (okvirno 5) dobili po 30. 10. 2004, pri ~emer je obvezno potrebno upo{tevati roke pla~il. Dokon~na pla~ila bo potrebno izvesti do 31. 5. 2005.

ROK PRIJAV ROK PRIJAV

Rok prijav in pla~ilo prvega obroka je do 25. 5. 2004 . Prvi obrok, ki zna{a 20.000,00 SIT naka`ite s splo{no polo`nico (vpla~nik naj bo udele`enec) na transakcijski ra~un Zveze tabornikov Slovenije {tevilka 02010-0014142372, sklic na {tevilko 10402+{ifra ~lana.

Emil MUMEL, vodja odprave

T T T T TABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I

ALJO[A

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO

Namen seminarja za

ORGANIZATORJE IN SODNIKE TABORNI[KIH MNOGOBOJEV

na katerega vabimo predvsem vodnike in na~elnike dru`in ter ostale je posredovati znanja potrebna za: ·kvalitetno organizacijo mnogoboja na ob~inski, obmo~ni ali dr`avni ravni

·in sojenje v skladu s pravili mnogoboja in sodni{ko etiko.

CILJI

·spoznati, kaj je potrebno za organizacijo mnogoboja

·spoznati sodni{ko etiko in pravila taborni{kega mnogoboja

ter v praksi preizkusiti sojenje posameznih panog

Udele`enci bodo imeli mo`nost znanje in izku{nje uporabiti na obmo~nih mnogobojih in na dr`avnem (sodelovanje je pogoj za pridobitev sodni{ke izkaznice). S sodni{ko izkaznico bodo imeli udele`enci pravico soditi tudi na ROT-u.

DATUM IN KRAJ

Seminar bo potekal od 7. do 9. maja 2004 na Skomarjih pri Zre~ah (prevoz od Zre~ do Skomarij bo organiziran po potrebi).

^AS PRIHODA IN ODHODA

Seminar se bo pri~el v petek, to~no ob 18. uri, kon~al pa v nedeljo do 13. ure.

POGOJA ·starost najmanj 16 let, ·opravljanje funkcije (vodnik, na~elnik dru`ine…) ali osvojeno znanje tretjega lista

KOTIZACIJA ZA SEMINAR

Kotizacija za udele`ence iz rodov, ~lanov ZTS, zna{a

larjev larjev na udele`enca (kotizacija vklju~uje bivanje, prehrano, pravila in obrazce za izvedbo mnogoboja ter organizacijo seminarja).

Kotizacijo naka`ite na transakcijski ra~un 020100201002010020100014142372; sklic na {tevilko 00-10502 + {ifra rodu 0014142372; sklic na {tevilko + {ifra 0014142372; sklic na {tevilko 00-10502 + {ifra rodu 0014142372; sklic na {tevilko + {ifra {ifra pred izvedbo seminarja.

[TEVILO UDELE@ENCEV IN ROK PRIJAV

[tevilo udele`encev je omejeno, zato zaradi zagotovitve mesta prijave po{ljite ~im prej.

Prijavite se na spletni strani znanje.rutka.net najkasneje do 23. 4. 2004.

DODATNE INFORMACIJE

Morebitna vpra{anja naslovite na pisarno ZTS (zts@rutka.net).

Lahko pomaga{ kot PROSTOVOLJEC, PROSTOVOLJKA (kanar~ek, kanar~ica)

v Gozdni {oli ZTS v Bohinju

Med poletno sezono v letu 2004 (od junija do septembra) `elimo s pomo~jo taborni{kih prostovoljcev in prostovoljk zagotoviti tehni~no pomo~ pri organiziranju izmen, ki bodo potekale v G[ ZTS.

Zato vabimo aktivne tabornice in tabornike:

·ki so stari nad 18 let,

·imajo smisel za delo v skupini in za delo z mladimi in `elijo razviti organizacijske sposobnosti,

·`elijo pre`iveti od 7 do 10 dni po~itnic kot osebje Gozdne {ole in s tem prispevati k razvoju Gozdne {ole kot tabornega centra, k sodelovanju v skupini tehni~nega osebja (kanar~ki).

Naloge prostovoljnega osebja so:

·opravljanje pisarni{kega dela

·urejanje hi{e in tabornega prostora

·priprava opreme in materialnih sredstev potrebnih za izvedbo programa

·obratovanje interne kantine v dogovorjenih urah Poleg tega lahko prostovoljno osebje pomaga tudi pri organizaciji programskih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, orientacija, `ivljenje v naravi, veslanje in dejavnosti na vodi, planinstvo, kulturnozabavna animacija in igre.

PREDSTAVITVE PROJEKTOV

TEMELJNIH IN NADALJEVALNIH

TE^AJEV ZA VODJE ENOT

Predstavitve projektov za te~ajnike temeljnih te~ajev (generacije 2003) bodo v torek, 20. 04. 2004 ob 17. uri, torek, 20. 04. 2004 ob 17. uri, torek, 20. 04. 2004 ob 17. uri, torek, 20. 04. 2004 ob 17. uri, uri, za te~ajnike nadaljevalnih te~ajev (generacije 2003) pa v sredo, 21. 4. 2004 pa v sredo, 21. 4. 2004 pa v sredo, 21. 4. 2004 pa v sredo, 21. 4. 2004 v ob 17. uri ob 17. uri uri v sejni sobi na sede`u ZTS, na Parmovi 33 v Ljubljani. Za predstavitev se dogovori z mentorjem (mentor te prijavi na predstavitev). Predstavitve za ostale te~ajnike (generacije 2002 in nazaj), bodo v v v v v sredo, 21. 4. 2004 ob 18. uri. sredo, 21. 4. 2004 ob 18. uri. sredo, 21. 4. 2004 ob 18. uri. sredo, 21. 4. 2004 ob 18. uri. sredo, 21. 4. 2004 ob 18. uri. Prosim posredujte informacijo do tistih ~lanic in ~lanov, ki so v procesu usposabljanja za vodje, saj osebno vabimo samo te~ajnice in te~ajnike zadnje generacije - to je 2003.

Pokrovitelj: MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO RS

PROJEKT: POMLADANSKO UREJANJE IN VZDR@EVANJE ^ISTEGA

OKOLJA V LETU 2004 \\ POMLADANSKO UREJANJE IN VZDR@EVANJE ^ISTEGA OKOLJA V LETU 2004

upo{tevajo~ zakonitosti narave. Projekt je povezan s Svetovnim dnevom voda, 22. marcem, velikono~nimi prazniki, dnevom zemlje 22. aprila, 27. aprilom - dnevom upora proti okupatorju in prvomajskimi prazniki. To je povabilo za kar najbolj mno`i~no sodelovanje v urejanju okolja.

V tem ~asu prihajajo turisti v ve~jem {tevilu in ti prazniki so obi~ajno kazalci uspe{nosti glavne turisti~ne sezone.

3. Urejanje in ~i{~enje okolja ima dva osnovna cilja: a)odpravljanje vzrokov neurejenega, zanemarjenega in ne~istega okolja in b)pomladansko ~i{~enje in ureditev okolja po zimskem onesna`evanju povsod, kjer ljudje stanujejo, `ive, delajo, se dru`ijo.

4. Sestavni del in osrednja akcija projekta Pomladansko urejanje in vzdr`evanje ~istega okolja je delovna obele`itev svetovnega dneva zemlje 22. aprila 2004.

Urejena, ~uvana in ~ista narava je sestavina kakovosti `ivljenja, temeljna prednost in pogoj sodobnega turizma.

^isto, zdravo in urejeno okolje, ~iste vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, sami pa za urejenost in ~uvanje okolja ne skrbimo dovolj.

Ve~ina ljudi se vse bolj zaveda, kako pomembno je urejeno okolje za kakovost `ivljenja in vse ve~ prebivalcev Slovenije se zavestno in organizirano vklju~uje v prizadevanja za urejeno okolje.

Temeljno na~elo - vsak ~lovek naj skrbi za urejenost, predvsem v svojem okolju in v {ir{em prostoru z medsebojnim sodelovanjem.

Z akcijo Pomladansko urejanje in vzdr`evanje ~istega okolja bomo nadaljevali tudi letos.

Pri leto{njem projektu Pomladansko urejanje in vzdr`evanje ~istega okolja bomo svojo dejavnost usmerjali predvsem v:

1. Projekt Pomladansko urejanje in vzdr`evanje ~istega okolja je vseslovenska akcija in cilja k urejenemu in ~istemu okolju, zavzetem odnosu ~loveka in dru`be do okolja, dvigu ekolo{ke zavesti, povezovanju turizma in naravne in kulturne dedi{~ine.

Postalo naj bi naj{ir{e gibanje kot uvod v projekt tekmovanja

Moja de`ela - lepa in gostoljubna. Pobudnik, nosilec in povezovalec projekta je Turisti~na zveza Slovenije. K sodelovanju so vabljeni vsi v Sloveniji, da bi predvsem sebi in sosedom, s tem pa tudi turistom uredili in o~istili okolje v katerem `ivimo, delamo, stanujemo in se dru`imo.

Posebej vabimo tudi podjetja, ki tr`ijo proizvode namenjene urejanju okolja.

2. Pomladansko urejanje okolja bomo okvirno izvajali v drugi polovici marca in v aprilu, odvisno od vremenskih pogojev in

Tudi v soboto in nedeljo, posebej pa v ~etrtek 22. aprila 2004

Tudi v soboto in posebej pa v ~etrtek 22. aprila

Tudi v soboto in nedeljo, posebej pa v ~etrtek 22. aprila 2004

Tudi v soboto in posebej pa v ~etrtek 22. aprila v aprila ob svetovnem dnevu zemlje, naj te~e akcija na urejanju ob dnevu zemlje, te~e akcija na ob svetovnem dnevu zemlje, naj te~e akcija na urejanju ob dnevu zemlje, te~e akcija na dnevu te~e na okolja okolja okolja okolja okolja. Namenjena naj bo tudi o~i{~enju nabre`ij potokov, rek, jezer in morja, saj naj bodo vsa nabre`ja slovenskih voda - na{ih turisti~nih biserov o~i{~ena in lepo urejena, prijazna in vabljiva za doma~ine in turiste.

5. Pri ~i{~enju in urejanju okolja naj bi zavzeto in organizirano sodelovali:

a)profesionalne organizacije, zadol`ene za komunalno in naravovarstveno urejanje krajev, cest, vodnih tokov in nabre`ij ter drugi,

b) podjetja in ustanove bodo uredila svoja dvori{~a, okolja stavb in ostalih prostorov,

c) naj{ir{i krog ljudi, ki bodo zavestno, prostovoljno, u~inkovito uredili svoje bivalno okolje.

Profesionalne naloge in strokovne priprave za prostovoljne akcije naj opravijo komunalna podjetja, cestna podjetja, podjetja za urejanje vodotokov in druga v sodelovanju z organizatorji.

Prostovoljne dejavnosti bodo organizirala in vodila turisti~na in planinska dru{tva, lovske in ribi{ke dru`ine, potaplja{ka, po~itni{ka, jamarska, {portna dru{tva, taborniki, skavti in drugi, v sodelovanju z vodstvi krajevnih skupnosti in strokovnih slu`b v ob~ini.

Ribi{ke in lovske dru`ine in nekatera druga dru{tva bodo svoje

T T T T TABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI ALJO[A

akcije urejanja okolja opravile tedaj, ko to narekujejo in omogo~ajo zakonitosti narave.

Pomembne so tudi aktivnosti osnovnih in srednjih {ol, podjetij, zavodov in ob~anov v svojem delovnem okolju ali podjetju, tovarni itd.

Zavzemamo se, da se dela pri pomladanskem urejanju in ~i{~enju okolja izvajajo tudi kot javna dela v organizaciji enot zavodov za zaposlovanje. V pomladansko urejanje okolja naj se vklju~ijo zavodi za zaposlovanje in k sodelovanju povabijo nezaposlene.

6. Za uspe{no pripravo, vodenje in izvedbo pomladanskega urejanja okolja naj pristojni organi ob~in v sodelovanju z `upani in upravnimi enotami organizirajo operativna delovna telesa (odbore, {tabe), ki bi koordinirali in usmerjali aktivnosti. V teh delovnih telesih naj bodo odgovorni predstavniki izvajalcev akcije (turisti~nih in drugih dru{tev oziroma zvez, komunalnega, cestnega, vodnega gospodarstva, podro~ne zbornice, in{pekcije, organi za notranje zadeve in drugi).

Organizatorjem priporo~amo, da zaradi uspe{nosti najprej pripravijo pregled tistih to~k, kjer je nujno opraviti ~i{~enje. Posebno pozornost pomladanskemu ~i{~enju ka`e posvetiti v ve~jih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica itd.) in {e zlasti v primestnih okoljih. Posebej priporo~amo aktivno sodelovanje sredstev informiranja pri spodbujanju in spremljanju aktivnosti, predstavljanju rezultatov, opozarjanju na slabosti in podobno.

7. Pomladansko urejanje okolja bi kazalo usmeriti predvsem na podro~ja - odvisno od razmer in posebnosti kraja:

-urejanje okolice hi{, stanovanjskih blokov, vasi, mest, ulic, kjer ljudje stanujejo;

-urejanje okolice, trgovin, gostinskih objektov, podjetij, bank, avtobusnih postaj, bencinskih servisov, po{t, `elezni{kih postaj, mejnih prehodov, planinskih in drugih domov in drugih javnih objektov;

-urejanje okolice kulturnih objektov, spomenikov, cerkva, pokopali{~;

-urejanje okolice {portnih objektov (igri{~a, domovi, dvorane itd.);

-urejanje cest, postajali{~, plo~nikov, prehodov za pe{ce, prometne signalizacije, pranje ulic v mestih, ~i{~enje pe{poti, kolesarskih stez;

-urejanje nabre`ij in gladine potokov, rek, jezer, slapov, morske obale, kopali{~;

-urejanje {portnih objektov, igri{~ in njihove okolice, smu~i{~;

-urejanje parkov, klopi, zelenic, nasadov, vrtov in drugih zelenih povr{in, gozdnih poti in povr{in, popravilo ograj;

-urejanje odlagali{~ za odpadke, odprava tistih, ki niso na za to dolo~enih lokacijah, prepre~evanje ~rnih odlagali{~;

-posebno pozornost posvetiti ureditvi okolice hotelov, gostiln, bifejev in vseh drugih turisti~no zanimivih objektov;

-urejanje (barvanje in napisi) obvestilnih in opozorilnih tabel: -urejanje nabre`ij in okolice `elezni{kih prog.

8. Predlagamo, da urejanje in ~i{~enje okolja organiziramo v vseh naseljih, vaseh, krajevnih skupnostih, mestih, ulicah, podjetjih, {olah, ustanovah, skratka povsod, kjer ljudje stanujejo, delajo in `ivijo.

Prav tako predlagamo, da lahko organizator dolo~i datume, kdaj bodo potekale mno`i~ne akcije v krajevni skupnosti, ob~ini, podjetju ali {oli.

Organizatorji sami dolo~ijo datume aktivnosti in prednostne obveze ter zagotovijo pogoje za uspeh akcije, profesionalne organizacije pa poleg svojih obveznosti slednje tam, kjer je to potrebno (orodje, za{~itna sredstva, odvoz smeti, pranje ulic itd.).

V ve~jih mestih naj se pri turisti~nih dru{tvih ali zvezah organizira stalna turisti~no- ekolo{ka patrulja, ki naj odkriva ~rne to~ke in pristojne opozarja na njihovo odpravo.

9. Celotno dejavnost je pomembno tudi promocijsko dobro pripraviti in voditi (plakati, letaki, osebna vabila itd.). Redakcijam sredstev javnega obve{~anja priporo~amo, da so udele`enci v projektu in samostojno oblikujejo svoje aktivnosti.

10. Pomladansko urejanje okolja zahteva kakovostno pripravo, strokovno izvedbo in profesionalnost. Organizatorji bodo posebej poskrbeli za varnost udele`encev in zagotovili tehni~ne pogoje in sredstva za uspe{no ~i{~enje in urejanje. Nabre`ja rek in druga te`ja opravila naj izvajajo profesionalne organizacije in strokovno usposobljene ekipe, datume pa prilagodijo vremenskim razmeram. Finan~na sredstva bo treba pravo~asno zagotoviti iz sredstev profesionalnih podjetij oziroma organizacij in namenskih sredstev ob~in.

11. Pomladansko urejanje okolja je sestavni del celoletnega projekta Moja de`ela Moja Moja de`ela Moja Moja --- lepa in gostoljubna, lepa in gostoljubna, lepa in gostoljubna, lepa in gostoljubna, ki ga bomo izvajali celo leto 2004, v tem okviru pa poteka tudi tekmovanje krajev za najbolj urejenega v Sloveniji

MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO RS

TURISTI^NA ZVEZA SLOVENIJE ZVEZA SLOVENIJE TURISTI^NA ZVEZA SLOVENIJE ZVEZA SLOVENIJE TURISTI^NA ZVEZA SLOVENIJE

RAZPIS za Bi~IkLetO `Ur 2oo4

Ku, ku pomlad je spet tu. In z njo prihaja tudi maj, mesec ljubezni, kresov, Evrope, prvega namakanja v morju…In z majem se vra~a letos 12. Bi~ikleta `ur. Ker nam je zima zameglila spomin, naj vas spomnimo, da je to tekmovanje enkratnih ob~utkov ob po~enih zra~nicah, ob praskah robid in kvalitetno smrde~ih {tunfov. Pedaliranje v blatne klance velja za izjemno do`ivetje, kot tudi degustiranje dobre primorske hrane. Tekmova-

nje, kjer ni va`no zmagati, ampak sodelovati ter se zraven tudi dobro zabavati. Tako, ne verjamete? Pa ste kdaj metali kolo v daljavo, preizku{ali svoje kulinari~ne sposobnosti pri peki rib, hitrostno flikali zra~nico, …

Dobimo se 8. maja, najkasneje do 7.00 na taborni{kem Dobimo se 8. maja, najkasneje do 7.00 na taborni{kem prostoru nad Jagodjem (Izola). prostoru nad (Izola). Mo`no bo prespati iz petka na soboto, kot tudi iz sobote na nedeljo, saj tako ne boste zamudili ta prave ZaBaVe z glasbo in poku{ino ribjih jedi iz kantine, ki jo vsako leto pripravimo za udele`ence po tekmovanju. Seveda pa ne pozabite na {otore.

En tekmovalec(-ka) v ekipi je lahko leto starej{i(-a) oziroma mlaj{i(-a). Tekmovalci, mlaj{i od 18 let morajo ob prijavi predlo`iti izjavo star{ev. Tekmovanje je odprtega tipa, tako da se ga lahko udele`ijo tudi tisti, ki niso ~lani taborni{ke organizacije (rekreativci), ki se bodo skupaj s taborni{kimi ekipami potegovale za VELIKO NAGRADO RJS.

SEZNAM PREJEMNIKOV

ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ V LETU

2003

POHVALA ZTS

PRIIMEK PRIIMEK PRIIMEK PRIIMEK ROD ROD ROD ROD

MILKO OKORN ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

MATEJ MIS ROD RO@NIK

DARKO JENKO ROD SKALNIH TABOROV

METKA BEHEK ROD ZELENE ROGLE

SAMO VODOPIVEC ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

PRIMO@ VENI[NIK ROD BI^KOVA SKALA

JANEZ KUM[E ROD BI^KOVA SKALA

Pedalira se v treh kategorijah: Pedalira se v kategorijah: Pedalira se v treh

kategorijah: Pedalira se v kategorijah: kategorijah:

1. taborniki od 15 do 17 let

2. taborniki od 18 do 99 let

3. rekreativci od 99 do 15 let

Tako taborni{ke kot rekreativne ekipe morajo biti tri~lanske. Ekipe so lahko me{ane. Popolnoma `enske ekipe imajo olaj{ave pri “fizi~nih” preizku{njah.

[TARTNINA [TARTNINA [TARTNINA [TARTNINA [TARTNINA: zna{a 10.500 SIT/ekipo, za ekipe, ki se bodo prijavile do 30. aprila 2004, oziroma 15.000 SIT/ekipo, za zamudnike in prijave na {tartu.

[tartnino naka`ite do sobote 30. aprila na:

MIRO [^EKI^ ROD BI^KOVA SKALA

MARJAN HROVAT ROD BI^KOVA SKALA

TANA LIPOV@ ROD BI^KOVA SKALA

JAKA FORTUNA ROD BI^KOVA SKALA

MAJA [IRCA ROD BI^KOVA SKALA

ROK TAV^AR ROD BISTRI[KIH GAMSOV

EVELIN KOLAR ROD BISTRI[KIH GAMSOV

MOJCA GJURIN ROD BISTRI[KIH GAMSOV

@IGA [UC ROD BISTRI[KIH GAMSOV

BRIGITA CRLJENIC ROD BISTRI[KIH GAMSOV

TINA SROVIN ROD BISTRI[KIH GAMSOV

TTR ra~un RJS Izola 10100-0029096891 (Banka Koper) s

TTR RJS Izola 10100-0029096891 (Banka Izola (Banka pripisom "za Bi~ikleta `ur" pripisom Bi~ikleta pripisom "za Bi~ikleta `ur" pripisom Bi~ikleta `ur".

[tartnina vklju~uje: majico, na{itek, barvno karto, zajtrk, dva topla obroka (kosilo in ve~erja med sobotnim ve~ernim programom), ter popotnico za vsakega udele`enca.

OBVEZNA OPREMA OBVEZNA OPREMA OBVEZNA OPREMA OBVEZNA OPREMA OPREMA:

Ekipna - prva pomo~

Osebna - gorsko kolo, ~elada, jedilni pribor in mena`ka, rutica (za tabornike), pribor za krpanje zra~nic (lepilo in “flike”), zra~na tla~ilka, rezervna zra~nica.

PRIJAVE sprejemamo le na naslov:

Teja Vidic, IX. Korpus 30, 6310 IZOLA Vidic, IX. 30, 6310 IZOLA Vidic, IZOLA

Prijave morajo vsebovati fotokopijo pla~ane polo`nice za vpla~ilo {tartnine, ime ekipe in rodu, kategorijo, v kateri namerava ekipa tekmovati, naslov in telefonsko {tevilko vodje ekipe. Prijave, ki ne bodo vsebovale vsega zgoraj na{tetega, ne bodo veljavne!

Za vse informacije pokli~ite 041/226-908 (Teja) ali 031/377-588 (Vilette) in ne pozabite pogledati na uradno spletno stran tekmovanja … www.bici.rutka.net www.bici.rutka.net [tevilo ekip je omejeno, zato pohitite s prijavami. Izka`ite se in pridite v krojih.

Taborni{ki pozdrav!

DUNJA CVEK ROD BISTRI[KIH GAMSOV

MAJDA MELE ROD BISTRI[KIH GAMSOV

DAVID URANKAR ROD BISTRI[KIH GAMSOV

ALENKA MELE ROD BISTRI[KIH GAMSOV

IRENA MAVRIN ROD BISTRI[KIH GAMSOV

KORADO PUCER ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

JO@E ISKRA ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

DINKO SKRT ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

TATJANA BELU[I^ ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

MIHA UJ^I^ ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

KATARINA DEKLEVA ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

DANICA KLEMEN^I^ ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

VESNA BO[TJAN^I^ * ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

PETRA [AJN * ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

POLONA SIMONI^ * ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

MIHA MENARD * ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

JASNA BAJC ROD LOUIS ADAMI^

MAJA JELEN^I^ ROD LOUIS ADAMI^

Vesna ISTENI^ ROD SRNJAK

Anja SEDEJ ROD SRNJAK

Zsolt PRo{ic ROD vidra

T T T T TABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI ALJO[A

Doris Vu~ko ROD vidra

Nives Graj ROD vidra

Katja Kustec ROD vidra

Vida Fifonja ROD vidra

ANDREJA GOMBOC ROD PUSTI GRAD

KLEMEN ^ADE@ ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

ROD KRA[KIH J’RTSE@ANA

ROD PUSTI GRAD[O[TANJ

ROD SVOBODNEGA[KOFJA LOKA

KAMNITNIKA

BRONASTI ZNAK ZTS

PRIIMEK PRIIMEK PRIIMEK PRIIMEK PRIIMEK ROD ROD

BORUT GRLJPODGORSKI ROD

MARKO [AJNPODGORSKI ROD

BO@ENKA [AJNPODGORSKI ROD

FRANC PROSENPODGORSKI ROD

LJUBA ULJANPODGORSKI ROD

JO@E ISKRAPODGORSKI ROD

JAKA LEVI^NIK ROD BI^KOVA SKALA

ROBERT TELL ROD BI^KOVA SKALA

TADEJ GORENJAK ROD ZELENE ROGLE

DAMIR MO^I^ ROD ZELENE ROGLE

ALE[ BRINOVEC ROD BISTRI[KIH GAMSOV

TEO LU@AR ROD BISTRI[KIH GAMSOV

JANA MAVRIN ROD BISTRI[KIH GAMSOV

ALEKSANDER BELEC ROD BISTRI[KIH GAMSOV

SANJA BEKRI^ ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

TADEJA PIRIH ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

FRENK PRELEC ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

MITJA PUGELJ ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

MARTINA MR[NIK ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

NATA[A MIZGUR ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

SA[A TERNOVEC * ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

TADEJA KAPUN * ROD ZELENE ROGLE

TINA MELE * ROD BISTRI[KIH GAMSOV

ANDREJ BREZEC ROD LOUIS ADAMI^

BRANKO [KRJANEC ROD LOUIS ADAMI^

FRANC VIDMAR ROD LOUIS ADAMI^

UR[KA GLIHA ROD LOUIS ADAMI^

MOJCA [PACAPAN ROD LOUIS ADAMI^

IRENA GANTAR ROD LOUIS ADAMI^

MOJCA [IROK ROD LOUIS ADAMI^

Martin vidmar ROD SRNJAK

Matej Milavec ROD SRNJAK

PRIMO@ Sedej ROD SRNJAK

Polona Sedej ROD SRNJAK

Matej Cerpi~ ROD SRNJAK

Nina Markovic ROD vidra

Zlatka jerebic ROD vidra

Ale{ Hren ROD SRNJAK

Matej Vidmar ROD SRNJAK

Benjamin Mo`ina ROD SRNJAK

Marinka Isteni~ ROD SRNJAK

Gordana [ÖVEGE[ ROD vidra

SREBRNI ZNAK ZTS

PRIIMEK PRIIMEK ROD ROD

OLJA PLE[ ROD BI^KOVA SKALA

IRIS SKRT ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

MIHA [KERLAVAJ ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

ALEKSANDER MORANO ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

NATA[A ZEMLJI^ ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

MONIKA URH ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

ALBERT LI^AN ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

POLONA ^ELIGOJ ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

GREGOR KOVA^I^ ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

INGRID FATUR ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

MIMICA SURINA ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

ZLATI ZNAK ZTS

PRIIMEK PRIIMEK PRIIMEK PRIIMEK ROD

VESNA CVEK ROD BISTRI[KIH GAMSOV

ANDREJ RUTAR ROD MLADI BORI

LEON ROLIH ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

Gordana [ÖVEGE[ ROD vidra

ZLATA PLAKETA ZTS

IME IME IME IME KRAJ KRAJ KRAJ KRAJ KRAJ LETO UST. LETO UST.

ROD BI^KOVE SKALELJUBLJANA1953

ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEVILIRSKA BISTRICA1953

ROD SREBRNEGA GALEBAKOPER1953

ROD SKALNIH TABOROVDOM@ALE1953

ROD VISOKEGA MACESNAMARIBOR1953

ROD VIDRA LENDAVA1953

ROD MODREGA VALATRST - GORICA1953

PISNA ZAHVALA ZA NE^LANE - ORGANIZACIJE IN POSAMEZNIKE

IME OZ. IME ORGANIZACIJE IME ORGANIZACIJE

KRAJ KRAJ KRAJ KRAJ

LOJZE KONDA KAMNIK

O[ FRANA ALBREHTAKAMNIK

PORSCHE INTER AUTO D.O.O.LJUBLJANA

SITECO D.O.O.MARIBOR

[TUDENTSKI SERVIS LJUBLJANALJUBLJANA

ELEKTRONABAVA D.O.O.LJUBLJANA

OB^INA GROSUPLJE GROSUPLJE

MTS D.O.O.RU[E

Kosovelov dom, Se`anaSe`ana

Janez TurkLogatec

Ob~ina LogatecLogatec

Bojan Hojnik Lendava

Franc @i`eklendava

Vilijem Sekere{ Lendava

Ob~ina Lendava Lendava

O.[. [KOFJA LOKA-MESTO[KOFJA LOKA GIZELA[ÖVEGE[ KATJANEMEC

Posebno priznanje

JustinaIvanu{a JanezBo{nak

ArpadGaal

BrankoHorvat

DarkoLenar~i~ ^IVREERIKA DU[ANNEMEC MARIJAHORVAT CVETKAPOLAK CILKAHORVAT

Osnovna {ola OdranciOdranci

Dvojezi~na osnovna {ola ILendava

Osnovna {ola Pre`ihovega VorancaSrednja Bistrica

KREARTA

Dnevnik M.[

Ponedeljek, 9.3.1864

Danes sem v starem antikvariatu na zadnji polici na{la ves zapra{en pergament, za katerega zgleda, da so ga tam pozabili vsaj sto let nazaj. Na pergamentu je bil nenavaden zemljevid otoka in na njem je bila narisana {tjrna (beri: vodnjak), zadaj pa je bila tale pesem:

Sredi Krasa je en otok, Sredi otoka pleme `di, Sredi kamnov in borovcev, Pazi, da te ne ulovi.

Ajehasarab, u ajehasarab…

Pridi, pridi le iskalec, ^aka velik te zaklad, Ki ga stra`i stra{no pleme

In Pliska Pliska njihov vra~. Ajehasarab, u ajehasarab… (melodija: Gusarska)

Takoj sem stekla k mojim Petim prijateljem in za~ele so se priprave. Na trgu Karsika smo za en liter terana in en pr{ut dobili vse potrebno in se vkrcali na ladjo Zlati ~oln znanega kapitana Luckyja Kosovelusa.

Petek, 13.3.1864

Plujemo `e {tiri dni in danes zve~er nas je zajela huda nevihta. Tako velikih valov {e nisem videla. Ne vem ~e bomo do~akali jutri{nji dan. Pa tako blizu smo bili…

Huda nevihta je uni~ila ladjo in po nekak{nem ~ude`u ste priplavali na pravi otok. Vi ste edini pre`iveli, vi ste na{i

BRODOLOMCI!!!

Brodolomce je zajelo stra{no ljudo`ersko ljudstvo in jih na otoku Pliskovica zaprlo v je~o. Da bodo lahko ostali `ivi, se bodo morali dobro potruditi. Zabavati bodo morali pleme in {e najbolj vra~a Plisko – Plisko, odpravili se bodo na neverno pot, kjer bodo zbirali darove za zmaja Sedmoglavca, da nebi sami postali ti darovi. Gradili bodo vodnjake in hi{e ter sprejeli plemenske navade. Mogo~e jim bo uspelo pobegniti in oditi na lov za skritim zakladom ter spustiti {e zadnjo signalno raketo. Mogo~e pa ne! ^e pa pobegnejo je edina mo`nost, da pre`ivijo, to da se udele`ijo enega izmed plemenskih obredov.

KREARTA 2004

7. - 9.maj 2004, Youth hostel Pliskovica (www.pliska.org)

Cena Cena Cena Cena Cena tridnevne dogodiv{~ine 6.500 SIT (bivanje v objektu, prehrana, program…)

Prijave Prijave na spletni strani znanje.rutka.net ali e-naslovu pugy@rutka.net do 23.4.2004

PRIDOBIVANJE ZNANJA S

PODRO^JA SPECIALNOSTI

`elimo ponuditi znanja in spretnosti s katerimi bomo pri ~lanih, vodnikih in na~elnikih skrbeli za kvalitetno delovanje na podro~ju taborni{kih specialnosti, ki so za taborni{tvo {e posebej pomembne.

LOKOSTRELSKI TE^AJI, Gozdna {ola Bohinj, 24. 7 - 31. 7. 2004

TE^AJI, Gozdna {ola Bohinj, 7 - 31. 7.

LOKOSTRELSKI TE^AJI, Gozdna {ola Bohinj, 24. 7 - 31. 7. 2004

TE^AJI, Gozdna {ola Bohinj, 7 - 31. 7. Gozdna 31. Te~aj je namenjen namenjen tabornicam in tabornikom, ki `elijo obogatiti lastno znanje na tem podro~ju, vodnikom kot pomo~ pri delu v vodu in na~elnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu.

Te~aj organiziramo skupaj z Lokostrelsko zvezo Slovenije. Vsi

te~aji so verificirani pri svetu za {port RS in omogo~ajo pridobitev licence strokovnega delavca v {portu.

Udele`enci bodo lahko sodelovali sodelovali na naslednjih stopnjah usposabljanja:·

te~aj za lokostrelce – za~etnike

·izpopolnjevalni te~aj lokostrelstva

·te~aj za vaditelje lokostrelstva

T T T T TABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI ALJO[A

·te~aj za u~itelje lokostrelstva

·te~aj za sodnike na lokostrelskih tekmovanjih

Pogoji Pogoji Pogoji Pogoji Pogoji:

·kandidati te~aja za lokostrelce – za~etnike morajo biti stari najmanj 14 let

·kandidati te~aja za vaditelje lokostrelstva morajo biti vodniki

·pri te~aju za vaditelje in u~itelje lokostrelstva gre za prakti~ni del, splo{ni del te~aja pa se opravlja na Fakulteti za {port

Vodja te~aja: Vodja te~aja: Vodja te~aja: Vodja te~aja: te~aja: Frane Merela, in{truktor specialnosti lokostrelstva v ZTS (frane.merela @ guest.arnes.si).

Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: udele`enci bodo pridobili naziv v skladu z opravljenim te~ajem.

Udele`enci bodo osvojili znanje in spretnosti znanje in spretnosti in spretnosti in iz naslednjih

podro~ij:

·Geografska orientacija.

·Splo{no o kartah, vrste in lastnosti kart, geografska vsebina.

·Branje kart in kartometrija.

·Merjenje in ocenjevanje v naravi.

·Kompas in drugi tehni~ni pripomo~ki za orientacijo.

·Gibanje po terenu s pomo~jo kompasa in karte.

·Skica terena, izdelava skice.

·Orientacija na terenu.

Pogoja Pogoja:

·starost najmanj 15 let

TE^AJ PREHRANE V NARAVI, ^rni dol pri Il. Bistrici, 27. 6. -

TE^AJ PREHRANE V NARAVI, dol Il. Bistrici, 27. - V Bistrici, 4. 7. 2004 4. 7. 2004 4. 7.

Te~aj je namenjen namenjen namenjen namenjen tabornicam in tabornikom, ki `elijo obogatiti lastno znanje na tem podro~ju, vodnikom kot pomo~ pri delu v vodu in na~elnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu.

Udele`enci bodo osvojili znanje in spretnosti znanje in iz naslednjih podro~ij:

·Narava in rastlinski svet.

·U`itne in strupene rastline za zdravje.

·Priprava obroka.

·U`itne in strupene rastline za prehrano.

·Nabiranje in priprava u`itnih divjih rastlin.

Pogoja Pogoja Pogoja Pogoja Pogoja:

·starost najmanj 15 let

·osnovna znanja zahtevana z ve{~ino zdrava prehrana in higienik

Vodja te~aja: Vodja te~aja: te~aja: Borut Cerkveni~, in{truktor prehrane v naravi (borut.cerkvenic @ guest.arnes.si).

Naziv: Naziv: Naziv: po opravljenem te~aju bodo udele`enci pridobili naziv specialist pripravnik.

Vsi, ki ste v preteklih letih `e sodelovali na te~aju prehrana v naravi in `elite postati specialisti, se lahko udele`ite te~aja Raba u`itnih rastlin za prehrano in zdravje, ki bo potekal od 1. - 4. 7. 2004. Podrobne informacije so na razpolago pri vodji te~ajaborut.cerkvenic @ guest.arnes.si.

S te~aji za PRIDOBIVANJE ZNANJA S PODRO^JA SPECIALNOSTI `elimo ponuditi znanja in spretnosti s katerimi bomo pri ~lanih, vodnikih in na~elnikih skrbeli za kvalitetno delovanje na podro~ju taborni{kih specialnosti, ki so za taborni{tvo {e posebej pomembne.

TE^AJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE, Gozdna {ola Bohinj, TE^AJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE, Gozdna {ola Bohinj, IN Bohinj, 24.

-

-

2004

Te~aj je namenjen namenjen namenjen namenjen tabornicam in tabornikom, ki `elijo obogatiti lastno znanje na tem podro~ju, vodnikom kot pomo~ pri delu v vodu in na~elnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu.

·osnovno znanje drugega lista

Vodja te~aja: te~aja: Vodja te~aja: te~aja: Bla` Grapar, specialist orientacije in topografije (blaz.grapar @ email.si).

Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: po opravljenem te~aju bodo udele`enci pridobili naziv specialist pripravnik.

TE^AJ BIVANJA V NARAVI IN PIONIRSTVA , Ilirska Bistrica, BIVANJA V NARAVI IN , Ilirska Bistrica,

TE^AJ BIVANJA V NARAVI IN PIONIRSTVA , Ilirska Bistrica, BIVANJA V NARAVI IN , Ilirska Bistrica, ,

Te~aj je namenjen namenjen namenjen namenjen tabornicam in tabornikom, ki `elijo obogatiti lastno znanje na tem podro~ju, vodnikom kot pomo~ pri delu v vodu in na~elnikom za zagotavljanje podpore za izvajanje teh vsebin v rodu.

Udele`enci bodo osvojili znanje in spretnosti in spretnosti znanje in spretnosti in spretnosti in iz naslednjih

podro~ij:

·Poznavanje vrvi in vozlov.

·Osnove bivanja v naravi.

·Ognji, ognji{~a, na~in pri`iganja ognja.

·Odnos pre`ivetnika do narave in oprema pre`ivetnika.

·Izdelava pionirskih objektov.

·Priprava hrane v naravi.

Pogoja Pogoja Pogoja:

·starost najmanj 15 let

·osnovna znanja zahtevana z ve{~inami: Orodjar, Taborni izumitelj, Vrvar in Nastanjevalec.

Vodja te~aja: te~aja: Vodja te~aja: te~aja: te~aja: Aljo{a Rejc, specialist pionirstva in bivanja v naravi (zeko @rutka.net).

Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: po opravljenem te~aju bodo udele`enci pridobili naziv specialist pripravnik.

Vsi, ki ste v preteklih letih `e sodelovali na temeljnem te~aju in `elite postati specialisti, se lahko udele`ite nadaljevalnega te~aja, ki bo potekal od 27. 8. - 3. 9. 2004. Podrobne informacije so na razpolago pri vodji te~aja - matic.cufer@rutka.net.

VODNI[KI TE^AJI PO OBMO^JIH PO OBMO^JIH PO

Celjsko-zasavsko obmo~je: Celjsko-zasavsko obmo~je:

Rod jezerskega zmaja, Ribno, julij

Rod zelene Rogle, Skomarje, med jesenskimi po~itnicami

Dolenjsko obmo~je: Dolenjsko obmo~je: Borut Pelko, borut.pelko@ drustvo-dns.si.

Gorenjsko obmo~je:

OO Gor, Marindol, 20. - 30. avgust, barbara.erzen @ rutka.net.

Ju`noprimorsko-notranjsko obmo~je: Ju`noprimorsko-notranjsko obmo~je: Ju`noprimorsko-notranjsko obmo~je: Ju`noprimorsko-notranjsko obmo~je:

Potrebe po izobra`evanju vodnikov po{ljite Ga{perju Rupniku, guster@ rutka.net.

Koro{ko obmo~je: Koro{ko obmo~je:

Janez Ro{er, janez.roser@ email.si.

Obljubljansko obmo~je: Obljubljansko obmo~je:

Obljubljanska OO, 16. - 27. avgust

Meti Pozek, meti@pozek.net

Ljubljansko obmo~je - MZT: Ljubljansko obmo~je - Ljubljansko obmo~je - MZT: Ljubljansko obmo~je -

Mestna zveza tabornikov

Luka Kronneger; kronglc @siol.net.

Mariborsko obmo~je: Mariborsko obmo~je: Mariborsko obmo~je: Mariborsko obmo~je:

OO Maribor Cojzarica, Ru{ko Pohorje, 20. - 27. avgusta

Boris Volari~, vol @rutka.net.

Pomursko obmo~je: Pomursko obmo~je: Pomursko obmo~je: Pomursko obmo~je: obmo~je:

OO Pom, julij

Severnoprimorsko obmo~je: Severnoprimorsko obmo~je: Severnoprimorsko obmo~je: Severnoprimorsko obmo~je:

OO SPrim, avgust

SPLO[NI POGOJI IN ROKI PRIJAV IN ROKI PRIJAV SPLO[NI POGOJI IN ROKI PRIJAV IN ROKI PRIJAV

Rok prijav za udele`ence je 30. maj 2004. Rok prijav udele`ence je 30. maj 2004. prijav maj

V primeru ve~jega {tevila prijav kot je predvidenih mest, bomo upo{tevali datum prijave. Kasnej{e prijave bomo sprejemali samo v primeru popolnitve mest za posamezne te~aje, seminarje in delavnice.

^e bo prijav manj, kot je najmanj{e predvideno {tevilo udele`encev za posamezen te~aj, seminar ali delavnico, bo ta odpovedan.

Pri pogojih za starost udele`enk in udele`encev velja koledarsko leto.

Prijava je potrjena, ko je nakazana polovica te~ajnine; drugo polovico je potrebno poravnati najkasneje 20 dni pred za~etkom te~aja.

Roki za odpoved udele`be:

·nad 20 dni pred za~etkom te~aja - brez stro{kov

·od 20 do 7 dni pred te~ajem - organizator zadr`i 10% te~ajnine (administrativni stro{ki)

·kasnej{a odpoved - organizator zadr`i 50% te~ajnine (stro{ki organizacije).

Prijave zbiramo preko spletne prijavnice na znanje.rutka.net.

Dodatne informacije na spletni strani znanje.rutka.net.

Te~aj je namenjen namenjen namenjen tabornicam in tabornikom, ki `e opravljajo ali bodo opravljali funkcijo na~elnika dru`ine oz. kluba.

Udele`enci bodo osvojili osnovno osnovno znanje in spretnosti in spretnosti znanje in spretnosti in spretnosti spretnosti iz naslednjih podro~ij:

·poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije

·razumevanje poslanstva, temeljnih na~el in vzgojne vloge

organizacije

·orodja za delovanje, planiranje in izvajanje

·poznavanje programa ZTS

·odnos mladi - dru`ba

Pogoja Pogoja: ·starost najmanj 17 let

·osnovno znanje drugega vozla (za tabornike) ali druga

primerljiva znanja

Vodja te~aja: Vodja Vodja te~aja: Vodja Nina Arnu{, Miha [kofic

Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: po opravljenem te~aju bodo udele`enci pridobili naziv Vodja - na~elnik dru`ine, kluba.

Na podlagi opravljanja funkcije na~elnika dru`ine, kluba v rodu bodo udele`enci pridobili tudi mednarodno oznako (rutica in obro~ek).

NADALJEVALNI TE^AJ ZA VODJE ENOT (na~elnike ~et, rodov) ZA VODJE ENOT (na~elnike

NADALJEVALNI TE^AJ ZA VODJE ENOT (na~elnike ~et, rodov) ZA VODJE ENOT (na~elnike

Vpra{anja po{ljite na zts po{ljite na zts @ rutka.net. rutka.net. rutka.net. rutka.net.

Vpra{anja po{ljite na zts po{ljite na zts

S te~aji za USPOSABLJANJE NA PODRO^JU VODENJA `elimo ponuditi znanja in spretnosti s katerimi bodo vodje skrbeli za kvalitetno delovanje organizacijskih enot (dru`ine, kluba) in izvajanje taborni{kega programa.

ZA VODJE ENOT (na~elnike dru`in, ENOT

TEMELJNI TE^AJ ZA VODJE ENOT (na~elnike dru`in, klubov) ZA VODJE ENOT (na~elnike dru`in, TEMELJNI TE^AJ ZA VODJE ENOT (na~elnike dru`in, klubov)

Gozdna {ola Bohinj, 15. - 22. 8. 2004

Gozdna Bohinj, 15. 22. 8. 2004

Gozdna {ola Bohinj, 15. - 22. 8. 2004

Gozdna Bohinj, 15. 22. 8. 2004

Te~aj je namenjen namenjen namenjen namenjen tabornicam in tabornikom, ki `e opravljajo ali bodo opravljali funkcijo na~elnika ~ete oziroma rodu.

Udele`enci bodo nadgradili nadgradili nadgradili nadgradili in raz{irili in in raz{irili in znanje in spretnosti in spretnosti znanje in spretnosti in spretnosti iz

naslednjih podro~ij:

·poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije

·razumevanje poslanstva, temeljnih na~el in vzgojne vloge organizacije

·orodja za delovanje, planiranje in izvajanje

·poznavanje programa ZTS

·odnos mladi - dru`ba

Pogoja Pogoja:

·starost najmanj 18 let

·opravljen temeljni te~aj za vodje enot in predstavljen projekt

Vodja te~aja: Vodja Vodja te~aja: Vodja Tine Radinja

Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: Naziv: po opravljenem te~aju bodo udele`enci pridobili naziv Vodja - na~elnik ~ete, rodu.

Na podlagi opravljanja funkcije vodje v rodu bodo udele`enci pridobili tudi mednarodno potrdilo in oznako (ogrlica).

april

1954 (14.) V Zagorju ob Savi so ustanovili Odred ~rnih krtov.

O-koledar / APRIL 2004

Ureja: Bubi

DatumStatusOrganizatorKarta

4. 4.DP dp[OKCrngrobMlinar

17.4.OLP3OK Azimut Idrija (mesto)

18.4.SOL2OK Azimut Vojsko

20.4.[T /OZS/[OURo`na

park or. dolina

25.4.MtbOOK Polaris Udinbor{t

9.5.OSL6OK Polaris Ro`nik

OLP - Orientacijska liga Primorske

SOL - Slovenska orientacijska liga

MtbO - Orientacija z gorskimi kolesi

DP dp - Dr`avno prvenstvo na dolge proge

[T - {tudentska/dija{ka tekma

Ve~ informacij o vseh tekmah dobite na uradni strani Orientacijske zveze Slovenije: http://www.orientacijska-zveza.si.

Za~etnikom in rekreativcem, ki bi se radi poskusili v orientacijskem teku {e posebej priporo~amo majsko tekmo na Ro`niku, ki jo odlikujeta prijetno razgiban teren in preprostej{a orientacija.

Zakaj na TE^AJ PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI, 22. 7. - 27. 7. 2004

·ker vsako teoreti~no spoznanje preizkusim tudi v praksi

·ker poteka celoten te~aj po metodi "u~enje skozi delo"

·ker delam v skupini ter tako krepim timski duh

·ker si vse, kar potrebujem, pripravim sam

·ker mi pri tem pomagajo in svetujejo specialisti

·ker teoreti~no podlago podajajo tako izku{eni taborniki kot tudi strokovni predavatelji

·ker te~aj poteka v spro{~enem duhu in kljub vsemu delu vedno ostane tudi ~as za spoznavanje in dru`enje ob tabornem ognju

·ker te~aj poteka v neokrnjeni naravi, dale~ pro~ od civilizacije

·ker te~aj omogo~a napredovanje do specialista pionirstva in bivanja v naravi

·ker znanje s te~aja lahko s pridom uporabim pri delu z vodom, v rodu in za lastno napredovanje

IZLETI V NARAVO

Ur{ka in Andrej Stritar

Po slovenski ^i~ariji

Pohodni{ka pomlad na prijaznih primorskih vzpetinah

Pomladno sonce je obi~ajno posebno vabljivo, tudi zimske zape~karje privabi ven v naravo. Zimo v prvih koledarskih mesecih najhitreje pre`enemo prav na Primorskem. Razgibana, zakrasela pokrajina se lahko pohvali tudi s {tevilnimi prijaznimi vzpetinami, ki jih je vredno obiskati.

nice, ki nam aprila in maja ponudijo prave botani~ne u`itke (narcise najdemo tudi na tem koncu Slovenije), so deli nekak{ne prostrane planote, ki se vle~e vse tja na hrva{ko stran do najizrazitej{e @bevnice.

Ve~ina slovenskih pohodnikov dobro pozna Slavnik, saj je s svojimi 1028 metri najvi{ji vrh slovenske Istre. V jasnem in umitem vremenu nas nagradi z imenitnimi razgledi dale~ naokoli. Vzpon nanj pa se spla~a tudi zaradi botani~nih in rekreacijskih u`itkov, na vrhu v Tumovi ko~i lahko poplaknemo suha grla in potola`imo la~ne `elodce. Planinski promet je tu gori ob prostih dneh zelo `ivahen, tako po {tevilu obiskovalcev kakor po mednarodni udele`bi. Ob nedeljah je v Podgorju, naselju pod njim, kar te`ko najti prosto parkiri{~e.

Gne~i pa se lahko tudi umaknete ter si poi{~ete svojo romantiko le malo stran, na prijaznih vzpetinah naprej proti vzhodu, tik ob hrva{ki meji. Kojnik, Goli~, Kav~i~ in Lipnik so imena {irokih travnatih vrhov, potisnjenih nedale~ stran od nevidne mejne ~rte s sosednjo dr`avo. S travo pora{~ene vzpeti-

Prizadevni doma~ini iz Zazida so dobro poskrbeli za svoje pogorje. Na vrhovih so skrinjice z vpisnimi knjigami, pokon~na znamenja, poti so ozna~ili z markacijami in ka`ipoti. Paziti moramo, da nas ne odnese ~ez hrva{ko mejo, saj ta ni ozna~ena. Z vrha Goli~a nikar naravnost naprej po slemenu proti vabljivi @bevnici. Zaviti je treba desno, navzdol, na zadnji slovenski vrh, Kav~i~. Na Hrva{ko se na tak na~in pa~ ne sme.

Hoja po prostranih travnatih pobo~jih in nizkih slemenih je v lepem vremenu res prijetna. Na{o radovednost spodbuja odsekani, z modernimi posegi ranjeni kra{ki rob ter valovita is-

trska pokrajina, za katero se bolj sluti morje. Pogledi pa se ustavljajo tudi v skrivnostnem svetu ^i~arije ter severnoistrske pokrajine, pozabljene od boga in oblasti. Naselja na hrva{ki strani, ki so od nekdaj gravitirala proti Trstu, so ostala brez mejnega prehoda slepo ~revo svoje mati~ne dr`ave. Ne pozabite, tu domuje in poplesuje `ivahna burja. Takrat pa so u`itki spet druga~ni, dinami~ni, lahko tudi precej mrzli.

Izhodi{~e:

Za~eli bi lahko v kraju Podgorje pod Slavnikom, od koder je dobra ura vzpona po markirani poti na Kojnik. Vendar se od tam ne da narediti kro`ne ture, zato je bolje za~eti v Zazidu, gru~astem naselju, ki le`i pod kra{kim robom kak kilometer pod `elezni{ko progo Diva~a-Pulja. Cesta se odcepi z glavne ceste pod ^rnim Kalom. Peljemo se pod kra{kim robom skozi vasi Loka, Be-

Pogorje se nadaljuje na hrva{ko stran

[e en vrh na poti

zovica in Podpe~. Zazid je predzadnja vas, nekaj kilometrov za njim je le {e Rakitovec, potem pa je Slovenije tukaj konec. Za~etek ozna~ene poti je na ovinku, dober kilometer za vasjo.

Opis poti:

Od izhodi{~a se napotimo za oznakami desno proti Lipniku. V dobri uri nas udobna pot pripelje ~ez progo in po{evno navzgor do roba planote. V bli`ini je kri`, ki ozna~uje ta razgledni vrh. Od tu tudi prvi~ zagledamo celotno planoto. Seveda se lahko podamo v katerokoli smer, predlagava pa veliko kro`no pohajkovanje. Podajmo se za oznakami proti Kojniku, ki nas popeljejo na dobro viden kolovoz na nasprotnem bregu plitke doline Zalipnik. Po njem pojdimo levo do gozda in kri`i{~a kolovozov, kjer zavijemo desno v breg. Mimo neprivla~nega zabojnika, ki stoji tu namesto lovske ko~e, smo kmalu na Kojniku.

Nevarnosti:

Previdno!!! Ponekod so kra{ki robovi skalnato odsekani. Potrebna je dobra obutev (suhi travnati {opi in kra{ki teren) in v primeru burje tudi topla obleka.

^as hoje:

Zazid-Lipnik: 1.15 ure

Lipnik-Kojnik: 1 ura

Kojnik-Goli~: 45 min

Goli~-Kav~i~: 30 min

Kav~i~-Lipnik: 30 min

Sestop: 30 min

Skupaj: 4-5 ur

Literatura:

Karlo Kocjan~i~, Branko Brato`-Je`ek s sodelavci: Slovenska Istra, ^i~arija, Brkini in Kras. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 1997.

Zemljevid:

Slovenska Istra, 1:50.000. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, Geodetski zavod Slovenije, 1997.

Z njega pa jo uberemo rahlo navzdol proti vzhodu po razglednem slemenu. Po dobre pol ure se znajdemo pri znamenju in skrinjici na zahodnem vrhu Goli~a. Sledi {e kak kilometer hoje, potem pa moramo zaviti desno navzdol, nazaj v dolino Zalipnik. ^e imamo dovolj, se lahko kar vrnemo na Lipnik in po poti, po kateri smo pri{li iz Zazida. ^e pa imamo {e kaj energije, se vzpnimo {e na ~isto zadnji Kav~i~.

Proti razglednemu vrhu

Prijetno pohajkovanje po vzpetinah

Suha travnata pobo~ja s kra{kimi robovi

Na vrhu Goli~a 5

Ana Skoberne

Fotografije: Primo` Jakopin

Jamarstvo - pustolov{~ina, da dol ponikne{

*Pozor, ta ~lanek vas lahko oku`i z jamarstvom, zato ob~utljivej{i berite naprej, `eljni pustolov{~in pa, ne vem, kaj sploh {e ~akate ...*

Ti{ina. Prekinjajo jo posami~ni zvoki raztre{~enih kapljic vode, ki padajo `e tiso~letja iz pronicljive zemeljske plasti.Gravitacija deluje. Stalna temperatura okoli 10sC, visoka relativna vla`nost. Rahel vonj po glini, preperevanju, vendar sve` zrak brez alergenih elementov, kot so pelod, prah, pr{ice, uspe{no kro`i. Samo svetloba manjka. Tak{ne so razmere v preluknjanem podzemlju, ko tja vstopi radovedni Homo sapiens. Ki `eli raziskovati in videti. Zato pri`ge lu~. In se ~udi oblikam, barvam, arhitekturi narave, svojskim jamskim bitjem, fantasti~nemu, razgibanemu svetu.

najti, samo dobro je treba opazovati. Najve~krat se vidi netopirje, vrste podkovnjakov, ki kot hru{ke zaviti v letalno mreno visijo izpod stropa. [tevil~ne pol`e milimetrskih velikosti se da pogledati na vla`ni steni, pav tako ve~je centimetrske jamske pajke, najla`je pa je poiskati `ivljenje ob organskih ostankih, kot so netopirski iztrebki.

Slika je s planeta... Natan~neje iz Kri`ne jame, ki ima ve~ podzemnih jezer Kar 12 odstotkov kopne Zemlje in ve~ kot polovica Slovenije vsebuje "kletne prostore" ali podzemeljske jame s kra{kimi oblikami in zna~ilnostmi. Pogoj za nastanek le-teh je podzemeljsko pretakanje vode in u~inkovito raztapljanje karbonatnih kamnin. Najpomembnej{a udele`enca raztapljanja sta apnenec in dolomit, katerih debeli skladi pokrivajo vso ju`no Slovenijo. V igri z vodo, in v njej raztopljenem ogljikovem dioksidu, tvorijo kapnike, zavese, makaron~ke, ponvice, zasigane povr{ine, blatne dvorane, slapove, jezera, pa kaj bi govorila, te umetnije si morate pogledati. Naseljenost jam z `ivimi organizmi je druga ~arobnost. Ni jih te`ko

Sre~anje z netopirjem v ~asu hibernacije. Pst, ne moti, spim!

@e J.V. Valvasor je pred 300 leti poprijel za baklo in se spustil v nedrje kra{kega sveta. Njegovim prvim opisom jam v Slavi vojvodine Kranjske je sledilo do danes kar 8200 na~rtov in opisov, vsako leto okoli 100 novih, ki jih hrani in zbira

Kataster jam, po oceni strokovnjakov pa jih ~aka na odkritje {e enkrat toliko.

Na poti do jame ekipa `e v bojni opremi

^e ste dinami~ni, neustra{ni, zvedavi, avanturisti~nega duha, morda celo romanti~ni, vam za resnej{i vstop v jamarstvo ne preostane drugega, kot da se obrnete na najbli`je jamarsko dru{tvo, kjer vam bodo postregli z informacijami o jamarski {oli. Pogoj za varno in odgovorno sprehajanje po jamah je znanje, ki ga dobite s te~ajem. Ta obsega pribli`no 6 tematskih sklopov, sestavljenih iz predavanj in ekskurzij. Na njih vas in{truktorji seznanijo z jamarsko opremo, vrvno tehniko, merjenjem in dokumentiranjem jam, z njihovim nastankom in oblikami, favno in ekologijo kra{kega sveta, prvo pomo~jo, orientacijo. Za pridobitev naziva Mlaj{i jamar je potrebno opraviti {e teoreti~en in prakti~en izpit.

Po vsakem obisku jame je moj beli delavski kombinezon zapackane barve, saj iz ozkih pasa` z blatnimi tlemi nikoli ni mo~ priti ven ~ist, pa ga vedno, kljub smehu kolegov, na belo operem. Tudi `e brke od saj karbidne svetilke sem ve~krat dolgo nosila, ponavadi vsaj do picerije, kjer se je dalo v strani{~nem ogledalu ugledati to srhljivost. In nimajo samo taborniki rim{im{ima, tudi pri jamarjih se zgodi jamski poljub. To pa takrat, kadar ti ob prepihu crkne acetilenka in zaradi vla`nega kresilnega kamen~ka ne more{ zanetiti iskre in jo tako spet pri`gati. Kolega jamar pristopi in se s svojo ~elado pribli`a tvoji. In ta-da, spet je lu~. Znanstva, ki so prerasla v prijateljstva, izku{nje, dogodiv{~ine, napori, lepote, nova odkritja morda tudi vas ~aka jamski svet, da ga spoznate, da se vas na svoj na~in dotakne.

Vrvna tehnika `emarjenja

Oprema, ki jo potrebujete na za~etku, so {kornji, delavski ali jamarski kombinezon, nekaj vponk ter prusik, ostalo (~elado, karbidko, plezalni pas, vrvno zavoro, prsno in ro~no pri`emo) vam posodi jamarska {ola, dokler si ne priskrbite svojih.

Jamarstvo je skupinski {port, ker je napredovanje odprave odvisno od vzajemne pomo~i, kljub temu pa razvija individualnost, saj si vsak ~lan dru{tva izbere svojo najljub{o dejavnost in predmet raziskovanja. Nekateri se poglobijo v merjenje jam, risanje na~rtov, drugi v fotografiranje, znanstveno raziskovanje favne, tretji se usmerijo v jamsko potapljanje - izzivov ne zmanjka. Do`ivite {e inicijacijski krst novih ~lanov, poizpitno nagradni adrenalinski spust z Malega naravnega mostu v Rakovem [kocjanu, ~istilno akcijo z odpadno kramo napolnjene jame, odpravo v visokogorski Kras,

Objavo fotografij je prijazno dovolil Primo` Jakopin, ~igar galerijo najdete na spletni strani: http://www.jakopin.net/primoz/slike/index.html

V~asih je treba tudi veslati

[opek jamarjev v naravnem elementu

Nasveti za vodnike

Taborni{ki projekt je skupinski podvig, z jasno zastavljenim ciljem, sistemati~nim pristopom (7 korakov), ki temelji na uporabi taborni{ke metode, vklju~uje veliko mo`nosti za u~enje, upo{teva razli~ne interese, talente, zmo`nosti in potrebe, v katerem so vsi sodelujo~i z lastnim trudom predani doseganju ciljev, v dolo~enem ~asu v prihodnosti.

V prej{nji {tevilki Tabora sem predstavil prvi korak, preko katerega `elje in ideje ~lanov voda oblikujemo v skupno idejo in cilje projekta. Namen skavtskega gibanja je vzgoja in osebnostna rast mladih; vodnikova naloga pri tem je, da v dejavnostih zavestno razvija tudi prilo`nosti za bogate u~ne izku{nje ~lanov.

DRUGI KORAK - VKLJU^EVANJE MO@NOSTI ZA

U^ENJE

Ta korak naj vodnik izvaja s pomo~jo na~elnika dru`ine oziroma vodni{kega sveta (ostalih vodnikov v dru`ini, ~eti). Vsebuje naslednje elemente:

ocenjevanje stopnje te`avnosti; ocenjevanje stopnje te`avnosti; ocenjevanje stopnje te`avnosti; ocenjevanje stopnje te`avnosti; te`avnosti; presoja in po potrebi preoblikovanje delov projekta, ki so prete`ki

glede na starost ~lanov, neizvedljivi, predragi, oblikovanje u~nega okvira; oblikovanje oblikovanje u~nega okvira; oblikovanje oblikovanje u~nega okvira; na hitro pregledamo, katere mo`nosti

za u~enje bi lahko vklju~ili, da bi

obogatili u~ni okvir projekta, · razvijanje u~nih prilo`nosti; razvijanje prilo`nosti; razvijanje analiziramo projekt v smislu mo`nosti za u~enje, raba taborni{ke metode; raba taborni{ke metode; raba taborni{ke metode; raba taborni{ke metode; raba preverimo, kako pri izvedbi na najbolj{i na~in vklju~imo vse elemente taborni{ke metode,

izkoristek dinamike taborni{tva; izkoristek dinamike taborni{tva; dinamike taborni{tva; preverimo, kako v vodu najbolje izkoristimo {tiri vidike dinamike taborni{tva (vzgojni cilji, aktivnosti, struktura in sistem, `ivljenje v vodu).

Ocenjevanje te`avnostne stopnje

Taborni{ki projekt je v prvi vrsti projekt mladih; bo pa ve~ina projektov zajemala tudi dele, ki jih mladi ne bodo sposobni opraviti sami. Naloga vodnika bo, da se spoprime s temi deli. Vendar pozor; dejstvo, da se vodnik ukvarja z nekaterimi deli projekta, ~lanom ne sme dati ob~utka, da niso "lastniki" projekta. Projekt, pri katerem vodnik na~rtuje, pripravlja in vse organizira, mladi pa se le udele`ijo velikega dogodka, ni taborni{ki projekt. Kako se lotiti dela:

·preglejte projekt in sku{ajte ugotoviti, katerih delov (~e sploh katerih) mladi niso sposobni izpeljati sami. Projekt mora predstavljati izziv za vsakega ~lana in za vod kot celoto. Vendar pa delo, ki ga je potrebno opraviti, da bi izvedli projekt, ne sme presegati njihovih sposobnosti, kar bi lahko povzro~ilo neuspeh.

·z na~elnikom dru`ine ali ostalimi vodniki se pogovorite o projektu.

Razmislite, kako boste prilagodili dele, ki se vam zdijo neizvedljivi. Odlo~ite se, s katerimi deli se boste morali ukvarjati vi in kateri deli predstavljajo smiseln izziv za mlade.

PROBLEM:

Kaj pa, ~e se pojavijo deli projekta, kjer nih~e od vodij nima nobenih izku{enj/ sposobnosti?

Zagotovo se bodo pojavili deli, ki jih ~lani ho~ejo vklju~iti, o katerih pa ni~ ne veste (jih niste nikoli poizkusili). Ni potrebno, da ste strokovnjaki na vseh podro~jih ali da imate natanko tak{na osebna

zanimanja kot mladi.

Zagotovo pa obstajajo

ljudje, ki so usposobljeni na teh podro~jih in ki bi bili pripravljeni pomagati

mladim, da bi pridobili potrebne spretnosti in izku{nje.

NA[ PROJEKT

KONJI in VOZOVI KONJI in VOZOVI KONJI in VOZOVI KONJI in VOZOVI

Skrb za konje, manj{a popravila vozov (tesarstvo)

POTOVALNI TABOR POTOVALNI TABOR POTOVALNI TABOR POTOVALNI TABOR

Taborjenje, prehrana in kuhanje, zagotavljanje opreme, higiena, prva pomo~, upravljanje z denarjem, dokumentiranje dogodka

SPLO[NO SPLO[NO SPLO[NO SPLO[NO

Raziskovanje narave, duhovno razmi{ljanje

GLASBENA PREDSTAVA PREDSTAVA

Iskanje tematike, pisanje scenarija, skladanje glasbe, glasbeni in{trumenti, pisanje besedil, koreografija, izdelava odra in oblek,

VREDNOTENJE VREDNOTENJE VREDNOTENJE VREDNOTENJE VREDNOTENJE

Vzajemno vrednotenje

Razmi{ljanje o nau~enem

Prepoznavanje napredka

ZBIRANJE SREDSTEV ZBIRANJE

Izdelava reklamnih letakov, sponzorji, izdelava in prodaja izdelkov, pomo~ pri opravilih drugih

Oblikovanje u~nega okvira

Ko ste zadovoljni z izvedljivostjo projekta, boste morali pregledati razli~-

ne dele projekta iz vzgojno-izobra`evalnega zornega kota.

V pomo~ vam je lahko, da naredite skico osnutka projekta. Zapi{ete klju~-

NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK:

PROSLAVLJANJE PROSLAVLJANJE PROSLAVLJANJE PROSLAVLJANJE PROSLAVLJANJE

Priprava ve~era s star{i in drugimi ~lani dru`ine ali rodu, okrasitev prostora sre~anja, priprava razstave/zabave, organizacija prigrizkov

ne besede, da predstavite glavne dele projekta (npr. konji in vozovi, potovalni tabor, glasbena predstava, zbiranje sredstev, itn.).

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! Po{ljite

Nadaljevanje prihodnji~

ASTRONOMIJA Primo`

Opazovanje zvezdnega neba

Aprila sonce `e veliko kasneje zahaja. Ker pa smo {e premaknili uro na poletni ~as, se stemni {ele po deveti uri zve~er. Poglejmo torej, kako bo izgledalo no~no nebo sredi aprila okoli 22h.

Takoj lahko opazimo, da so se zvezde in planeti, ki smo jih opazovali v zimskih mesecih mo~no premaknili proti zahodu. Visoko nad ju`nim obzorjem tokrat kraljuje Lev. Najsvetlej{i zvezdi Regul (Alpha) in Denebolo (Beta) smo spoznali `e v prej{nji {tevilki. Pred ozvezdjem Lev se nahaja letos tudi Jupiter.

Jupiter je najve~ji planet na{ega Oson~ja. @e v manj{ih daljnogledih se nam poka`e kot droben disk, ~e pa upo-

rabimo teleskop, bomo opazili celo nekatere podrobnosti na njegovi povr{ini. Jupitra spremljajo v daljnogledu lepo vidni {tirje sateliti: Io, Evropa, Ganimed in Kalisto. Opazil jih je `e Galileo Galilei, ko je prvi~ pogledal Jupitra skozi prvi doma izdelan mali teleskop. Ko jih je nekaj no~i zapored opazoval, je opazil, da kro`ijo okoli planeta. Takoj je pomislil, da morda tudi Zemlja podobno kro`i okoli Sonca. Do takrat so namre~ verjeli, da je Zemlja center Ve-

solja, saj jo je ustvaril Bog in ~loveka na njej. In hudo gre{no je bilo misliti ali celo govoriti kako druga~e. Ljudje so umirali na grmadah zaradi podobnih idej, ki so bile v nasprotju s prepri~anjem Cerkve. In tako se je tudi Galilei zna{el pred grmado. Za izpustitev je moral na glas priznati, da so njegove teorije zmotne. A je ostal vseeno znan tisti stavek, ki ga je zamomljal ~isto potihem, ko je bil izpu{~en "E pur si muove !" ali "In vendar se vrti". V pogledu

No~no nebo sredi aprila okoli 22h - pogled proti zenitu, obrnjeni smo proti jugu

vesoljskih raziskovanj sta prav Io in Evropa ponudila najbolj presenetljiva odkritja. Io je do zdaj edino poznano nebesno telo z delujo~imi vulkani v Vesolju, na Evropi pa so na{li vodo in celo tople vrelce. In kjer sta voda in toplota, tam je tudi `ivljenje. Tako je zelo verjetno, da bomo prav na Evropi na{li prvo nezemeljsko `ivljenje.

Ekliptika nas proti vzhodu pripelje do naslednjega zodiakalnega ozvezdja - Device (Virgo). Najsvetlej{a zvezda Device (Alpha) je Spika. Od nas je oddaljena 260 svetlobnih let. Morda se {e spomnite edine slovenske astronomske revije, ki je nosila njeno ime. Na `alost je postala `rtev ekonomske politike, saj ni imela dovolj bralcev v tem malem slovenskem prostoru. Slovenci pa~ raje prebiramo Lady in podobne revije, ki pi{ejo o druga~nih zvezdah. Pa {e te so najve~krat bolj podobne "utrinkom" kot pa "zvezdam".

Zanimivo ozvezdje so Berenikini kodri (Coma Berenices), pa ne toliko po njegovih zvezdah ampak po tem, da so v tem predelu neba galaksije najbolj pogosto posejane. Ve~ina

MODRA MISEL

Prijatelji Te bodo v trenutku, ko se boste prvi~ videli, poznali bolje, kot te bodo znanci poznali po tiso~ letih … (R. Bach)

astronomskih slik, ki prikazujejo na gosto posejane galaksije je nastala na obmo~ju v bli`ini Leva, Device ali Berenikinih kodrov.

Blizu Berenikinih kodrov se nahaja {e ena nam bli`ja zvezda. Le 36 svetlobnih let oddaljen Arktur je glavna zvezda ozvezdja Volar. Iz na{ih krajev je viden od zgodnje pomladi do pozne jeseni, v poletnih mesecih je med najsvetlej{imi zvezdami na{ega neba. Arkturja najla`e najdemo s pomo~jo Velikega voza (Ursa Major), ki je tokrat `e visoko na nebu. Podalj{ati moramo le oje Velikega voza in najsvetlej{a zvezda, na katero naletimo je zvezda Arktur.

Na zahodu je {e vedno najsvetlej{a Venera, ki igra vlogo Ve~ernice. Vedno bolj se nam bli`a, saj prihaja med Sonce in Zemljo. V daljnogledih je vidna kot krajec. V za~etku meseca aprila bo v ve~erni zarji viden tudi Merkur, ki je bil konec marca navidezno najdlje od Sonca. Gre za verjetno letos najbolj{o prilo`nost opazovanja Merkurja, saj je v tem ~asu ekliptika, po kateri potujejo planeti zve~er na zahodu najbolj strma. To pomeni, da je planet, ki je navidezno najbolj oddaljen od Sonca hkrati tudi visoko na nebu.

Eden ve~jih dose`kov Hubblovega vesoljskega teleskopa - posnetek kopice galaksij z roba Vesolja v vidni svetlobi. Ve~ina objektov na sliki so galaksije, le redka zvezda je vmes, ki jo izdaja tipi~en kri`ec. Galaksije na sliki so tako dale~, da jih gledamo tak{ne, kakr{ne so bile takrat, ko je imelo Vesolje le 5% dana{nje starosti. Za nastanek te fotografije je moral Hubblov teleskop zreti v isto to~ko neba neprestano kar tri mesece.

LUNINE MENE

Spomnil bi vas, da se pripravite {e na opazovanje popolnega luninega mrka, ki bo 4. maja zve~er. Luna vzide ob 20:03, ko je pri nas {e dan. Na ta dan Sonce zaide ob 20:14. Ob 20:48 pri~ne Luno prekrivati Zemljina senca. Zemljina senca Luno popolnoma prekrije ob 21:52. Sredina popolnega mrka bo ob 22:29. Ob 23:07 bo konec popolnega prekritja. Deset minut ~ez polno~ bo mrk kon~an.

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 4.Vzhod: 06:421. 5.Vzhod: 05:49

Zahod: 19:31Zahod: 20:10

15. 4.Vzhod: 06:1515. 5.Vzhod: 05:29

Zahod: 19:49Zahod: 20:28

PREDSTAVITVE RODOV

KOKR[KI ROD

Ustanovljen: Ustanovljen: Ustanovljen: Ustanovljen: Ustanovljen: 1966

Podro~je delovanja: Podro~je Podro~je delovanja: Podro~je Kranj - Zlato Polje; Kokrica, Naklo, Preddvor

[tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo aktivnih ~lanov: 96

Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: vod murnov, 4 vodi M^, (7 vodov GG), klub

PP in klub gr~

Najbolj zagrizen ~lan rodu: Peter [kerjanc -^iV^iV

Spletna stran: Spletna stran: Spletna stran: Spletna stran: kr.rutka.net

Simbolika rodovega imena

Ime so izbrali taborniki skupaj s predstavniki dru`benopoliti~nih organizacij po borcih Kokr{kega odreda (ki so se v ~asu NOB borili od Krvavca do Kranjske Gore ter preko Save na jug in preko Karavank na Koro{ko).

Crga

VELIKI TRPOTEC ([IROKOLISTNI)

(Plantago major L.)

Je trajna zelika s {irokimi, jaj~astimi listi v pritli~ni rozeti. Listi so celorobi in so pogosto sedmero`ilnati. Cvetno steblo je pokon~no in okroglo. Cvetni klas je na vrhu stebla in je valjast. Cveti od meseca maja do septembra. Raste na slabih travnikih, ob stezah, pu{~ah, ob poteh. Raz{irjen je po celi Sloveniji.

U~inkovine:

sluzi, organske kisline, ~reslovine, citronska kislina, provitamin A, vitamin C, vitamin K, kalij, ma{~obno olje, holin

Uporabnost:

mladi listi, ~aj, juhe, prikuhe, sok, pomaga pri gnojnih ranah, podko`nih vnetjih, pri ~iru na `elodcu in dvanajsterniku, pri vnetju `elod~ne sluznice.

^AJ IZ [IROKOLISTNEGA

TRPOTCA

1 do 2 ~ajni `li~ki suhih trpot~evih listov prelijemo z 1 skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut in odcedimo. Pri vnetju `elod~ne sluznice pijemo ~aj 2 krat na dan, zjutraj in zve~er.

TRPOT^EVA JUHA

Potrebujemo: 3 `lice belega olja, 1 ~ebulo, 3 skodelice drobno narezanih mladih listov {irokolistnega trpotca, 2 krompirja, sol, poper in strt ~esen.

Sesekljano ~ebulo prepra`imo na olju. Ko ~ebula porumeni dodamo na kocke narezan krompir in na drobno narezan trpotec, vse skupaj prelijemo z

vodo. Kuhamo tako dolgo, da je krompir mehek. Juho posolimo, dodamo poper po okusu in strt ~esen.

TRPOT^EVA PRIKUHA

Potrebujemo: 2/3 koprivinih in 1/3 trpot~evih listov. Priprava je enaka kot pri prikuhi iz {pina~e.

TRPOT^EVI POLPETI

Potrebujemo: 80 dag na drobno narezanih mladih listov {irokolistnega trpotca, 10 dag masla, 2 jajci, 8 dag sira, 2 dcl mleka, olje za pe~enje, 4 `lice moke, 2 `lici belih drobtin, sol, poper.

Drobno narezane liste prekuhamo v slanem kropu. Iz polovice masla in moke pripravimo pre`ganje, ki ga razme{amo z mlekom in pustimo, da se ukuha v gosto omako. Odstavimo, prime{amo sesekljane trpot~eve liste, nariban sir, jajce, sol in poper. Vse sestavine dobro preme{amo. Iz mase oblikujemo polpete, ki jih povaljamo v moki, jajcu in nazadnje {e v drobtinicah. Polpete na obeh straneh prepe~emo v vro~em olju.

ME[ANA SOLATA

Potrebujemo: 10 dag mladih listov {irokolistnega trpotca, 10 dag regratovih listov, 10 dag listov vodne kre{e, 5 dag cvetov male marjetice, 5 dag mladih listov jagodnjaka, 4 kuhane krompirje, 4 trdo kuhana jajca, 5 `lic olivnega olja, sol, kis, 2 stroka ~esna ali 2 {opa ~ema`evih listov.

Liste omenjenih rastlin dobro operemo in odcedimo. Na drobno jih nare`emo. Krompir skuhamo in pretla~imo. [e vro~ega ume{amo v zelenjavo. Dodamo {e olje, strt ~esen ali na drobno narezane ~ema`eve liste ter sol. Vse skupaj dobro preme{amo. Na koncu na solato naribamo trdo kuhana jajca.

POPOTOVANJA

Odkrijte najmlaj{o de`elo na svetu Islandija

^eprav Islandijo {tejemo za eno od evropskih dr`av, je obisk te de`ele kot potepanje po drugem planetu. Najmlaj{a dr`ava na svetu se {e vedno razvija in raste. Pokrajina je podobna lunini in ni~ ~udnega ni, da so se tam urile zgodnje generacije ameri{kih astronavtov.

^e vas ni pritegnil `e sam opis, vas bodo {tevilne aktivnosti, ki so na Islandiji zelo priljubljene - opazovanje kitov, vo`nja motornimi sanmi, rafting, pohodni{tvo, plezanje po ledenih stenah ali kopanje v mnogih vro~ih bazenih.

Na Islandiji se ljudje, namesto da bi se dobivali na pija~i ali kosilu, dobivajo v bazenih, ki so prostor, kjer se ljudje dobivajo in dru`ijo. Zgodaj zjutraj so polni ljudi, ki se tako spro{~ajo in pripravijo na nov dan v slu`bi, kasneje, ko ti odidejo pa pridejo upokojenci in tam ostanejo nekaj ur. Mlaj{i se zberejo v bazenih po {oli in krog se nadaljuje, za njimi pridejo delavci, ki se spro{~ajo po delu itn.

Da bo potovanje na Islandijo popolno, je treba videti lepote "Zlatega kroga". ^e za~nete pri narodnem parku Thingvellir, kjer se stikata tektonski plo{~i Evrope in Amerike, lahko obi{~e-

te sede` islandskega parlamenta. Naslednja postaja je gejzir, kjer voda bruha skoraj 30 metrov visoko vsakih 10 minutvendar pazite, voda je skoraj vrela in smrdi po gnilih jajcih. Gullfos je najverjetneje najlep{ih slapov v Evropi. Voda pada z veliko hitrostjo in pr{ec premo~i vsakega, ki se preve~ pribli`a.

To fascinantno pokrajino pogosto izkoristijo za snemanje filmov - posneli so `e dva Jamesa Bonda, film Lara Croft, pravkar pa snemajo novo nadaljevanje Batmana.

Ne smete pozabiti na obisk Modre lagune, saj je ta termalni bazen ena od najlep{ih naravnih stvaritev. Tiste, ki bodo takrat `e iz~rpani od potovanja, bo presenetilo, kako os-

se ure, ko je na nebu sonce skorajda ne kon~ajo, nemogo~e je vedeti, koliko je ura, saj je ob 2. uri zjutraj {e vedno popoln dan.

Povzeto po Scouting magazine, april 2004

Za popotovanje na Islandijo je treba

pripraviti dober na~rt ogledov, saj so mo`nosti za raziskovanje naravnih bogastev neskon~ne. Prav tako morate vedeti, da je dr`ava draga, hrana je namre~ ve~ kot dvakrat dra`ja kot pri nas.

Zakaj na

TE^AJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE, 24. 6. - 1. 7. 2004

·ker se prakti~no preizkusim v orientaciji na razli~nih kartah in v razli~nih pogojih

ve`ujo~e je namakanje v tem bazenu. Zaprite o~i in si predstavljajte najprijetnej{o kopel z ogromnimi koli~inami pare, medtem ko vam na obraz padajo sne`inke.

Glavno mesto Reykjavik je tipi~no skandinavsko mesto. S samo 170 000 prebivalci je eno najmanj poseljenih glavnih mest, v njem pa je ~utiti prijetno doma~o atmosfero.

Zimski meseci prinesejo znan misti~en severni sij, ki da opazovalcu s svojim poigravanjem s svetlobo v zeleni, roza in modri barvi ob~utek, da gleda znanstveno fantastiko. Poleti

·ker vsak risarski izdelek napravim ve~krat (vaja dela mojstra)

·ker mi pri tem pomagajo in svetujejo specialisti

·ker te~aj omogo~a napredovanje do specialista orientacije in topografije

·ker teoreti~no podlago podajajo izku{eni taborniki - specialisti orientacije in topografije kot tudi strokovni predavatelji

·ker znanje s te~aja lahko s pridom uporabim pri delu z vodom, v rodu in za lastno napredovanje

·ker te~aj poteka v spro{~enem duhu in kljub vsemu delu vedno ostane tudi ~as za rekreacijo (odbojka, kanuji), spoznavanje in dru`enje ob tabornem ognju

·ker te~aj poteka v lepem okolju Bohinjskega jezera

TRENUTKI

DOVOLJ DOLGO MIREN

Pri{el je ~as. Vsak ko{~ek narave se prebuja ... S tako silovitostjo, da me zopet presene~a in hkrati navdihuje!

Zelenilo mladih listov, ki se {e stiska v popek, se glasno prereka s ~asom o tem, kdaj napo~i njegov ~as. Kar no~e in no~e ve~ ~akati v varnem zavetju. ^imprej na svetlo! ^imprej v novo pot `ivljenja!

Mladi par kosov se v igri snubljenja spreletava z veje na vejo, z grma na grm. V potrebi graditi si nov, sve` domek, se postavljata eden pred drugim in se nagajivo zapeljujeta. O~arljiva sta!

In midva ... Kot prerojena se napolniva {e z zadnjim snopom son~ne svetlobe, da potem razkrijeva namene, ki so skozi ~as mirovanja zoreli v naju. Prihaja obdobje neslutenih sprememb. Vznemirjenje je v naju! ...

Pomlad je tu! ...

Sne`ni pla{~, ki je {e do nedavna ogrinjal trdna tla, je v ~asu meh~anja vsega `ivega napolnil `ivljenje z neverjetno mo~jo. ^utila sem, kot da se skrita pod sne`inkami narava polni in po~asi dohaja rob. Da potem s prvimi telohi prese`e rob in se razlije v na{e poglede in mo~i.

In nekaj podobnega se dogaja v meni... Zimska otopelost se taja pod ne ve~ mrzlim, a zagotovo zanesljivim objemom novega `ivljenja. Dan vzhaja, kakor v meni rastjo mo~i za nove prilo`nosti. Prihaja prilo`nost za vedno nov za~etek. Za vedno nove za~etke.

Prihaja ~as, ko si bil dovolj dolgo miren, da "vidi{, da sli{i{ in ~uti{ pravi kozmos, ne samo svoje plesnivo mi{ljenje o njem".

Prijetnih objemov pomladi ti `elim!

Lrga

Mujo, Haso in Janezi

Danes - le nekaj trenutkov oddaljeni od zgodovinskega in tako pri~akovanega vstopa Slovenije v Evropsko unijo - se s tokratno predstavitvijo {e zadnji~ vra~amo v zlata leta rajnke Jugoslavije. Ne razumite me napak. Nisem jugo-nostalgik, ki bi sku{al zaustaviti kolesje svetovne zgodovine in se z vsemi {tirimi oklepati ne~esa, kar je `e davno pre`ivelo. Lahko pa se duhovito spomnimo, kje smo neko~ bili ...

Naj mi mlaj{i bralci tokrat oproste, ker predstavljena knjiga govori o ljudeh in stvareh, ki jih niso nikoli do`iveli in se jim bodo zato toliko te`je od srca nasmejali. Na svoj ra~un bodo pri{li prekaljeni borci "starej{ih generacij", ki so na lastni ko`i za~utili in pre`iveli zlate ~ase Mateje Svet, Bojana Kri`aja, {tafete mladosti, dneva republike, jugoslovanskih konvertibilnih dinarjev, ~evap~i~ev in {e marsi~esa.

Knjiga Dejana Nova~ica Dejana Nova~ica Dejana Nova~ica Dejana Nova~ica z naslovom SFRJ, moja de`ela SFRJ, SFRJ, moja de`ela SFRJ, je pravi leksikon, katalog stvari, pojmov, {eg in navad, pojavov in imen, povezanih z biv{o Jugoslavijo. Jugoslovani so dolgo ~asa `iveli ujeti v ideolo{ke floskule, ki so jih kratko malo posvojili. Tako je na{a de`ela bila najlep{a na svetu, Jadran najbolj modro morje, na{a riba najbolj sve`a, ljudje najbolj gostoljubni, samoupravljanje najbolj u~inkovito, bratstvo in enotnost najbolj trdna in na{a vojska je bila najpogumnej{a (Dubravka Ugre{ic).

Avtor Dejan Nova~ic se je teme lotil druga~e. Z zvrhano mero cinizma, pretiravanjem, ~rnim humorjem in zabavnim potvarjanjem dejstev se spopade z nekaterimi ideolo{kimi floskulami, ki smo jih preprosto `iveli in pre`iveli. Branje je zabavno, lahkotno in teko~e. Kan~ek poznavanja zgodovine skupne dr`ave pa pripomore k bolj{emu razumevanju. Naj

Je` svetuje, vi preberete:

Dejan Nova~ic, SFRJ - moja de`ela

vam za poku{ino predstavim le zaklju~no misel celotnega poglavja, ki govori o kulinari~ni specialiteti - nesladkanem sirovem zavitku.

"Pri bureku se pije samo jogurt; najbolj{i je tisti vodeni v belo-ro`nati embala`i. Tako kot se burek je neposredno s papirja, tako se tudi jogurt pije neposredno iz tetrapaka. Potem se usta obri{e z roko, roko pa v hla~e. Ali v lase, ~e `elite, da bi se ble{~ali."

Evropa - Ra~unajte na nas!

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

1.Katera od lun v na{em oson~ju ima delujo~e vulkane? K - Ganimed P - Io, L - Evropa

2.Koliko je pribli`na stalna temperatura v jamah? Lokoli 14 stopinj, I - okoli 6 stopinj, R - okoli 10 stopinj

3.Kak{na je bila tema leto{nje fotoorientacije? E - ambasade evropskih dr`av, F - rezidence veleposlanikov, Ustavbe slavnih slovenskih arhitektov

4.Kje lahko najdemo trpotec? Z - na jugu in jugovzhodu Slovenije, P - na severozahodu Slovenije, U - po celi Sloveniji

5.V katerem delu na{e galaksije so zvezde najbolj gosto posejane? J - v ozvezdju Berenikini kodri, G - v ozvezdju Bika, K - v ozvezdju {korpijona

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 2: MA^EK FALOT

STRIC VOLK

Tako kot so iz zemlje prilezli prvi znanilci pomladi, so se iz svojih udobnih zimskih brlogov skobacali tudi taborniki. Previdno so odvrgli debele zimske jakne in bunde in jaz, njihov stric Volk bi pri~akoval, da bodo zasijali v polnem sijaju; z ve{~inami in oznakami znanja obte`eni in z na{itki akcij okra{eni. Seveda `e veste, da govorim o obveznem kosu garderobe vsakega tabornika - kroju. Pa sem bil presene~en, ko sem jih zadnji~, na odmevni taborni{ki akciji opazil le nekaj (za rutice okoli vratu je sicer veljalo nasprotno pravilo). Takoj sem stopil v akcijo, saj sem sku{al izvedeti, v katerem grmu ti~i zajec - moj daljni sorodnik. Pome{al sem se med mno`ico in kaj kmalu na{el kar nekaj razlogov, zakaj je kroj na prvem mestu - med garderobo, ki ugleda lu~ sveta le ob redkih "sve~anih" prilo`nostih. Eden od nadobudne`ev mi je strokovno razlo`il svoje razmi{ljanje:

6.Kje bo potekal leto{nji EuroJam? I - na Siciliji, U - na jugu [vedske, A - v Essexu v Angliji

7.Katero mesto je eno najbolj gosto poseljenih mest na svetu? [ - Amsterdam, N - Kairo, B - Madrid

"Predstavljaj si akcijo, na kateri ima{ nahrbtnik (na kateri ga pa nima{). Ko ga oprta{ na rame, te `ulijo gumbi in epolete, ter seveda vse zna~ke, ki jih nosi{ na prednji strani kroja. Ko ga sname{, ve~ino stvari potrga{ ali izgubi{. Poleg tega pa je narejen iz materiala, ki je netrpe`en in slabo vpija {vic (znoj). Ko ga zlo`enega potegne{ iz nahrbtnika pa je itak tak, kot bi ga kravi potegnil iz ... (si lahko mislite). V njem se po~utim kot dedek (mislil je na ovratnik, `epe in obliko man{et) in mi niti na kraj pameti ne pade, da bi se v njem pojavil na kraju, kjer me lahko vidijo prijatelji. Pika na i je pa dejstvo, kako neprivla~no znajo v njem izgledati sicer seksi tabornice. Kroj je treba prenoviti, pa ga bomo nosili. [teka{?"

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 04

Pravilno izpolnjen kupon {t. 2 je poslalo 12 bralcev

TABORA, pravilne re{itve pa so: MARTINOVA GOS, MASLO, OGNOJEK, ^ETRTEK, FOROTRUM.

Nagrajenci: KNJIGE dobijo Nata{a Stopar iz Stra`e, Katja

Mohori~ Bon~a iz @eleznikov in Robert [ubic iz @iri, DROGINO nagrado pa prejme Miha Rogan iz Murske Sobote. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 4 po{ljite najpozneje do 26. aprila do 26. aprila najpozneje do 26. aprila do 26. aprila do na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. ObvezObvezObvezObvezno na dopisnici. no na dopisnici. no na dopisnici. no na dopisnici.

NAGRADNI KUPON04

Re{itve so:

LIEBER LIEBER LIEBER Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e

Re{evalec: