Revija Tabor 2004/3

PREDSTAVITVE

PREDSTAVITVE PREDSTAVITVE PREDSTAVITVE PREDSTAVITVE

PROJEKTOV PROJEKTOV PROJEKTOV PROJEKTOV PROJEKTOV

TEMELJNIH IN NADALJEVALNIH TE^AJEV

ZA VODJE ENOT

Predstavitve projektov za te~ajnike temeljnih te~ajev (generacije 2003)

bodo v torek, 20. 4. 2004 ob 17. uri, za te~ajnike nadaljevalnih te~ajev (generacije 2003) pa v sredo, 21 .4. 2004 ob 17. uri v sejni sobi na sede`u ZTS, na Parmovi 33 v Ljubljani.

Za predstavitev se dogovori z mentorjem (mentor te prijavi na predstavitev).

Predstavitve za ostale te~ajnike (generacije 2002 in nazaj), bodo v sredo, 21. 4. 2004 ob 18. uri. Prosim posredujte informacijo do tistih ~lanic in ~lanov, ki so v procesu usposabljanja za vodje, saj osebno vabimo samo te~ajnice in te~ajnike zadnje generacije - to je 2003.

RAZVEDRILO

40Dnevnik u~itelja kitare

42Popotovanja

44Trenutki

45Je`kov koti~ek

46Stric Volk

46Z znanjem do odgovora

47Kri`anka

AKTUALNO

20Predstavijo se

22Taborni{ki vestnik

28Mednarodne strani

29O - koledar

12. - 13. marecSeminar za organizatorje in izvajalceznanje.rutka.net

taborjenj (ZTS)pugy @ rutka.net

14. marec Fotoorientacijawww.mzt.org

(Mestna zveza tabornikov Ljubljana)

27. marecO~istimo Kranj 2004

www.zto-kr.org

(Zveza tabornikov ob~ine Kranj)klemenmarkelj@ yahoo.com

27. - 28. marec No~no orientacijsko tekmovanje (NOT)not.rutka.net

Rod mo~virski tulipani

3. april[kalska liga

polona.zehelj@ guest.arnes.si

http://cdv.rutka.net/stran/ (RJZ Velenje, ~eta Divji Volkskalska_liga.htm

17. aprilTaborni{ki fe{tivalfestival.rutka.net

(Mestna zveza tabornikov Ljubljana)muc @ rutka.net

22. aprilDan tabornikov, Dan zemlje

www.rutka.net

www.zts.org

7. - 8. majBi~ikleta `ur (RJS Izola) marjan.makuc@ sub-net.si

7. - 9. majKreativna delavnica KREARTA 2004 (Pliskovica na Krasu)

POTEPANJA

4Tabor na obisku

10ZOT

15Taborni{ke novice

18MEPI

STROKOVNO

30Za vodnike

32Taborni{ka fotografija

34Astronomija

36Predstavitve rodov

37Kosobrin

38Izleti v naravo

Glavna in odgovorna urednica: Meta Penca

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan

Mo{kon

Uredni{tvo : Meti Buh (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`-Lrga, Tadej Pugelj-Pugy, Iris Skrt-Dina, Matic Stergar in Jure Je`.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: zts@rutka.net, info @zts.org.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naro~nina je 4700 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Revija izhaja vsak prvi petek v mesecu.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca

Gori~ane, Medvode d. d.

[tevilka je bila tiskana skupaj s prilogo v nakladi 3800 izvodov.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792

ISSN 0492-1127

Naslovnica: Ale{ Cipot

UVODNIK Leto{njemu ZOT-u ob rob

Kaj je orientacijsko tekmovanje? To je verjetno vpra{anje, ki se poraja marsikateremu taborniku. Je to dru`abno sre~anje? @urka, kjer lahko brez nadzora star{ev prebedi{ no~? Ali je to, kar `e ime pove - tekma? Borba s samim sabo, s ~asom, z drugimi ekipami.

Zadnje ~ase opa`am, da {tevilo tekmovalcev vedno bolj upada. Kaj je temu krivo? Vreme? Prete`ke proge? Previsoke startnine? Ali pa s(m)o se preprosto pomehku`ili. Pomanjkanje se ka`e predvsem pri `enskih ekipah, kjer se dostikrat zgodi, da se jih udele`i premalo za neko resno tekmo. In potem poberejo lovorike brez truda. Tudi nivo znanj, ki ga poka`ejo (sploh GG), je na zelo nizki ravni.

Ena od mo`nih re{itev je, da spustimo kriterije. Da dodamo cel kup adrenalinsko-zabavlja{ko-{aljivih igric. In naredimo iz tekme {ov. Ali pa cirkus. Vse skupaj zdru`imo {e s kak{nim koncertom, obiskom no~nega kluba in strip-tease seanso za polnoletne. Aja - vse skupaj mora biti seveda zastonj. Ker startnina ne sme presegati cene 4 kino vstopnic za 5-~lansko ekipo. Verjetno bi se {tevilo tekmovalcev hitro dvignilo. Ampak - a je to res to, kar si `elimo in s ~imer se bomo hvalili naokoli?

Kakor komu pa{e. Tekme pa naj le ostanejo tekme. Naj bodo te`ke. Da bo{ pri{el s proge prepoten, utrujen in z raztrganimi hla~ami. Da bo{ preklinjal traserja in organizatorje, ampak se vseeno naslednje leto vrnil. Na tekmo.

Gregor Vinder - Vindi

TABOR NA OBISKU Zapisal: Ale{ Cipot, foto: arhiv RZR

Rod Zelene Rogle Zre~e

Po ustanovitvi odreda leta 1976 je dejavnost zre{kih tabornikov hitro stekla. Kmalu nakupijo prve taborni{ke kroje in prvi~ taborijo, skupaj s konji{kimi taborniki, sosedi, na ~igar pobudo je do ustanovitve odreda v Zre~ah sploh pri{lo. Prav iz konji{kih taborni{kih vrst je pri{la pomembna okrepitev; novi mentor taborni{tva na zre{ki osnovni {oli je postal Emil Mumel, dana{nji na~elnik celjsko-zasavskega obmo~ja. Rod je mo~no povezan z bli`njo Roglo. Prvi stare{ina odreda g. Maks Pade`nik pravi, da Zre~e brez Rogle niso Zre~e. Ime rodu popolnoma ustreza.

Kostanjev piknik je v Zre~ah vsakoletna, tradicionalna aktivnost.

Na kostanjevem pikniku za M^ in GG pripravijo razli~ne aktivnosti, od katerih je za otroke verjetno najzanimivej{e "{miranje" oziroma tekmovanje "kdo bo najbolj ~rn." Kostanjev piknik za PP in gr~e pa je ena redkih, a lepih prilo`nosti, ko se sre~ajo s prijatelji, taborniki iz Splita in se skupaj poveselijo.

4 vodi3 vodi1 klub1 klub9vod./klub.

2825102083 ~lanov

Ob tabornem ognju dajo novi ~lani zaobljubo. Ob prehodu dotedanjih M^-kov med GG-je bodo~e ~lane ~aka te`ka preizku{nja, ki jim jo pripravijo njihovi starej{i kolegi. Ponavadi gre za me{anico iger zaupanja, "okusno" priprav-

ljenega pribolj{ka in vode. Cilj poti je taborni ogenj, kjer novi ~lani dajo zaobljubo. Prehodi med ostalimi vejami so ravno tako pestri oziroma malo bolj "za~injeni".

Sodelovanje s splitskimi taborniki je `e dolga zgodba, ki se ni kon~ala niti s pri~etkom vojne v za~etku devetdesetih. Z njimi se sre~ajo vsaj dvakrat letno, enkrat v Sloveniji (ko Hrvate u~ijo, kako se spe~ejo "maruni" - kostanji) in enkrat na Hrva{kem (ko se u~ijo, da naj se jim nikamor ne mudi - "Di se ti `uri, pa imamo jo{ vrimena!"). Z njimi so `e taborili na otoku Visu ter Zlarinu in se skupaj udele`ili zadnje "smotre" v hrva{kih Fu`inah. Sodelovanje z dalmatinskimi izvid`a~i obrodi po~itni{ke sadove… vsakoletno kri`arjenje z leseno 50 posteljno barko, ki se ga udele`ijo vsi, ki kakorkoli vsaj poznajo kak{nega tabornika ali izvid`a~a in si `elijo vesele dru`be. Vabljeni od 7. do 14. avgusta 2004 na sedemdnevno kri`arjenje po dalmatinskih otokih.

Vodni{kega te~aja celjsko-zasavskega obmo~ja se pogosto udele`ujejo tudi te~ajniki z drugih obmo~ij.

Na celjsko-zasavskem obmo~ju `e nekaj let organizirajo vodni{ke te~aje v ~asu jesenskih po~itnic, najve~krat v domu zre{kih tabornikov na Skomarju. Zre{ki taborniki kot gostitelji te~aja k sodelovanju pritegnejo vodnike in predavatelje iz drugih rodov. Emil Mumel, vodja te~aja in na~elnik obmo~ja: "Mislim, da je taka oblika dela v jesenskem ~asu kar prijetna in koristna za tiste, ki med poletnimi po~itnicami nimajo ~asa za udele`bo na te~ajih. Poskrbimo za kakovostno izvajanje programa in tem na vodni{kem te~aju."

Na~elnica rodu Tadeja pripisuje velik pomen obmo~nemu vodni{kemu te~aju.

Tadeja: "Vodstvo celjsko-zasavskega obmo~ja vsako leto med jesenskimi po~itnicami organizira vodni{ki te~aj na Skomarju, ki se ga udele`i tudi nekaj na{ih ~lanov. Po opravljenem vodni{kem te~aju prevzamejo vod ali postanejo pomo~niki vodnikov. Njihovo delo pa seveda poteka pod budnim o~esom enega od starej{ih vodnikov oziroma ~lanov rodove uprave."

Ideja, namenjena PP-jem, je obrodila sadove in zaporedoma so pripravili dva zleta na Rogli.

Emil je bil strog taborovodja zleta Rogla '92 in '93, zato smo si ga razposajeni PP-ji na indijanskem dnevu z veseljem privo{~ili.

V za~etku devetdesetih let se je ~lanom programskih komisij porodila ideja o organizaciji zleta PP in sicer iz ~isto preprostega razmi{ljanja, da tudi za PP-je, ki na taborjenjih vedno opravljajo funkcijo vodnika, vodje programa, taborovodje in podobno, pripravijo taborjenje, na katerem ne bodo opravljali nobenih funkcij in bodo zanje pripravljali program vodje komisij.

Rod je najemnik doma, nekdanje {ole, v prelepi vasici Skomarje, ki le`i na nadmorski vi{ini 944 m na ju`nem delu Pohorja. Pred petimi leti so dom prenovili in uredili skupna le`i{~a. Tako je danes v domu skupaj 60 le`i{~ v dveh sobah s skupnimi le`i{~i in eni dvoposteljni ter eni triposteljni sobi. V pritli~ju je velik dnevni prostor, ki slu`i tudi kot jedilnica. V kuhinji je opreme, posode in pribora za 60 oseb. Informacije o domu pri gospodarju rodu na tel. {t. 041/551-857.

Na obeh zletih na Rogli leta 1992 in 1993 so pripravili kakovosten program taborjenja in tabore~i so domov odhajali zadovoljni, bogatej{i za marsikatero izku{njo, ki so jo koristno uporabili pri delu v svojih rodovih. Ob pripravi in izvedbi programa so slo`no sodelovali vsi ~lani komisij, od M^, do GG in PP. Nekateri deli programa so bili obvezni, nekateri pa prostovoljni (npr. delavnice). @e takrat so preizku{ali pripravo obrokov po podtaborih. Prvi~ pa se je pri~elo v Sloveniji mno`i~no uveljavljati vegetarijanstvo, takrat {e kot posebnost prehrane na taborjenjih.

Taborjenje je tudi za Zre~ane vrhunec taborni{ke sezone. Prvi tabor na Rogli s 15 tabore~imi so organizirali `e leta 1980 in od takrat naprej je taborjenje na Rogli postalo tradicionalno. V letih med 1998 in 2001 so taborili ob hrva{ki obali skupaj s taborniki iz Splita. Vendar so Roglo preve~ pogre{ali in taborjenja so prestavili nazaj pod razgledni stolp na Rogli.

Rodova uprava

Matej Kotnik stare{ina

Tadeja Kapun na~elnica

Primo` Gole`na~elnik M^

Tadej Gorenjakna~elnik GG

Damir Mo~i~na~elnik PP

Nu{a Petri~ blagajni~arka

Mateja Esih tajnica

Emil Mumel gospodar

Iztok Ko{irpredsednik NO

Zre{ki taborniki so v zadnjih letih poleg taborni{kih aktivnosti opravljali tudi funkcijo

zdru`evanja vseh mladih Zre~anov v prostem ~asu.

Zaradi tega se je pojavila potreba po ustanovitvi mladinskega centra, ki so ga pod taborni{kim okriljem leta 2000 tudi ustanovili in s tem zaposlili za dolo~en ~as dva delavca, ki sta organizirala vsakodnevne {portne aktivnosti za mlade. V letu 2003 so ugotovili, da tako {iroka dejavnost za mlade pod okriljem dru{tva RZR ni ve~ mogo~a. @upan Zre~ in stare{ina rodu Matej sta ugotovila, da je re{itev v ustanovitvi

javnega Zavoda za mladino Zre~e, ki so ga konec lanskega leta uradno registrirali in uspe{no zdru`uje vsa dru{tva, ki so kakorkoli

povezana z mladimi. Pred njimi je `e nov izzivlokalna TV, preko katere bodo zavod in z njim povezana dru{tva sku{ali informirati lokalno prebivalstvo o dogodkih.

Zre~ani se sku{ajo udele`evati ~imve~ tekmovanj. Zelo ponosni so na trenutno najbolj sve` uspeh, 1. mesto gozdovnikov na ZOT-u v Pekrah pri Mariboru.

Zre~e brez Rogle niso Zre~e, kar popolnoma velja tudi za zre{ke tabornike.

Na{ tabor spet stoji, sred' krasne lepe Rogle, smo tu se zbrali vsi, ki smo dobre volje …

Kako `e osvojim in kupim to Roglo?

Matej Kotnik, 30 (z mikrofonom v roki), in{truktor I. stopnje, profesor fizike in PTV na Osnovni {oli Zre~e, pou~uje ra~unalni{tvo in je ra~unalnikar na {oli, hkrati je stare{ina rodu in vodja Zavoda za mladino Zre~e. Sodelujete z razli~nimi ob~inskimi ob~inskimi in dr`avnimi institucijami. Kak{ne in dr`avnimi institucijami. Kak{ne Kak{ne so koristi? so koristi? so koristi? so koristi?

"Taborni{ka dejavnost v Zre~ah je finan~no podprta v ob~inskem prora~unu, v obliki sofinanciranja redne vsakotedenske dejavnosti, kakor tudi projektov (taborjenje, zimovanje …), tudi s prostori za izvajanje dejavnosti ni te`av. Pri nakupu, obnovi in vzdr`evanju opreme ({otori, posoda …) sodelujemo z ob~insko Civilno za{~ito. Ob~asno tudi kakovostno prijavljeni programi na dr`avnem nivoju obrodijo finan~ne sadove.

teresentov, ki bi prevzeli organizacijo kak{ne izmed panog. Predvsem pa me ~udi, da ob (kot danes radi govorimo) vsesplo{nem povezovanju na vseh podro~jih mi silimo narazen."

V pogovoru je zaslediti kar nekaj kri- je zaslediti kar nekaj kri- V pogovoru je zaslediti kar nekaj kri- je zaslediti kar nekaj krikriti~nih pogledov na delo organov in ti~nih na delo organov in ti~nih pogledov na delo organov in ti~nih na delo organov in ti~nih in slu`b ZTS?! slu`b ZTS?! slu`b ZTS?! slu`b ZTS?!

"Moti me {e vedno vsesplo{na usmerjenost aktivnosti ZTS v tujino pa razni "osebno-lastni interesni" projekti - delavnice, ki so najve~krat namenjene par udele`encem, ~lanom raznih x komisij, {irna Slovenija pa "gura" svoje vodove sestanke, izlete, taborjenja … Pisarna ZTS ({e vedno) ni v veliko korist rodu kot tak{nemu, ki se ubada s {tevilnimi te`avami na terenu. Poudaril bi, da sem z Zadrugo ZTS zadovoljen, saj dobro funkcionira ter nudi ~lanom opremo, ki jo potrebujejo. Seveda pa se pojavlja vpra{anje cen (majhen odjem - visoke cene), spremljanje modnih trendov in navad mladih, kar bi velikokrat pripomoglo k {e bolj{i prodaji in s tem opremljenosti na{ih ~lanov."

Matej: "[e vedno menim, da bi bilo dobro organizirati nacionalni vodni{ki te~aj v Gozdni {oli ali mogo~e kje drugje. Organiziran bi moral biti vsaj tako dobro kot in{truktorski te~aji. @al vse sile usmerjamo v usposabljanje in{truktorjev, za vodnike pa zmanjkuje sape. Vedno bolj se mi pojavlja vpra{anje: s kom bodo pa delali in{truktorji?"

Kako v Zre~ah ob~utite odhod {tirih

Kako v Zre~ah ob~utite odhod {tirih

Kako v Zre~ah ob~utite odhod {tirih

Kako v Zre~ah ob~utite odhod {tirih ob~utite rodov iz va{ega obmo~ja ob zdru`itvi rodov iz va{ega ob zdru`itvi rodov iz va{ega obmo~ja ob zdru`itvi rodov iz va{ega ob zdru`itvi Koro{kega s [ale{kim? Koro{kega s [ale{kim? Koro{kega s [ale{kim? Koro{kega s [ale{kim?

"Odhod rodov z obmo~ja na{ega rodu nikakor ni prizadel, bodo pa verjetno obmo~ne akcije tekmovalnega zna~aja zaradi manj {tevil~ne udele`be nekoliko manj selektivne, kar pomeni, da bodo na dr`avnih tekmovanjih (mogo~e tudi ne) sodelovale nekatere slab{e pripravljene ekipe. Prav tako vidim problem pri organizaciji mnogobojev, kjer `e sedaj (pa je bilo nekaj rodov ve~ na obmo~ju) v~asih ni bilo in-

Matej: "^eprav je bilo sli{ati `e veliko ustnih utemeljitev, me pa {e vedno zanima, kako bi si lahko zre{ki taborniki na ZTS izklju~no za svojo dejavnost izposodili digitalni fotoaparat in prenosni ra~unalnik (~e je seveda to trenutno zaradi posodobitvenih procesov mo`no) in kaj bi se zgodilo, ~e bi ga slu~ajno na{i murn~ki kje pozabili?"

Matej: "Seveda bi ~lovek od pisarne kot ekipe profesionalcev pri~akoval dober marketing, prepoznavnost in cenjenost v slovenskem prostoru, iskanje sponzorjev (pa ne za pre`ivetje pisarne), le tako se bomo obdr`ali nad gladino tudi na terenu. ^e bi se {li vse to, bi kaj hitro ugotovili, da se bomo morali za~eti tr`no obna{ati (nekateri se `e in povem vam, da se izpla~a) in svoje znanje ter opremo ponuditi na trgu, seveda pa bi prej nekdo (profesionalci) moral lobirati pri dr`avnih uradnikih potrebo po taborni{kem znanju (in{truktorji, specialisti orientacije in topografije…), posledica bi bila, da bi se pri prijavi na najrazli~nej{e dr`avne razpise zahtevalo tudi taborni{ko znanje, prav tako za izvedbo izbirnih predmetov v {oli (danes vsi zahtevajo trenerje, tak{ne in druga~ne strokovne sodelavce… kje je na{e znanje in imamo sploh priznane licence??). V vsem tem so nas prehiteli vsi "{porti" in drugi ({e ~ebelarstvo se gremo danes v prenovljeni {oli, zakaj se ne bi {li pre`ivetja v naravi, kreiranja pionirskih objektov iz naravnih materialov…). Smo kdaj razmi{ljali o tem?"

POTEPANJA

Besedilo in foto: Ale{ Cipot

Zimsko orientacijsko tekmovanje 2004 v Pekrah

Repriza ZOT-a

Pripravljeni na reprizo ZOT-a? [e 10 minut do starta. Poskrbite {e za zadnje malenkosti pred startom. [e 5 minut. Pozorno preri{ite z originalne karte kontrolne to~ke na svojo karto. Od{tevalnik se hitro pribli`uje ~asu 0. 3, 2, 1 … gremo!

KT -2 … TOTI test

Na dan prihoda - v petek - debelo uro po zboru ekip se tekmovalni del ZOT-a pri~ne s TOTI-m testom. Vsak ~lan ekipe individualno re{uje test s taborni{ko in topografsko vsebino.

^as re{evanja: 10 minut, mo`ne 4 to~ke na test oziroma ekipnih 20 to~k.

Najbolj{i: 13,50 to~k - "Z vseh vetrov", Maistrov rod Limbu{ (gr~e).

KT -1… Vrisovanje KT

Ekipe skupinsko vrisujejo do 10 kontrolnih to~k, vsaka pravilno vrisana KT prina{a 2 to~ki, oprostijo vam najve~ do 2 milimetra nenatan~nosti.

^as re{evanja: 30 minut, mo`nih 20 to~k.

Najbolj{i: 18 to~k - "Z vseh vetrov", Maistrov rod Limbu{ (gr~e).

Ne pri~akujte, da se boste naslednji dan potili na pravkar vrisanih KT-jih, kajti ni nujno, da so karte in naloge vrisovanja KT s predela, kjer poteka tekmovanje.

KT 0… Orientacijski pohod

Pred ekipami je proga z razli~nim {tevilom KT-jev za razli~ne kategorije. Za gozdovnice 7, za gozdovnike in popotnice 8, za popotnike 9 ter za gr~e 10 KT.

Vsaka najdena KT je vredna 10 to~k, vendar vam bodo za vsakih 5 minut zamude odvzeli 1 to~ko.

Ekipa mora pred startom na karto sama prerisati kontrolne to~ke. ^asa je malo in napake pri prerisovanju niso redke… seveda vse na {kodo nenatan~ne ekipe.

Med startom in KT 2 … Hoja po vrisani poti

Slediti morate rde~i, na karto vrisani poti. Na njej je KT 1, naloga pa dolo~itev koordinat kontrolne to~ke.

Za pravilno in napa~no, vendar najve~ do 2 mm zgre{eno na karti vrisano KT dobite 1 to~ko.

Le {tiri ekipe so pravilno dolo~ile koordinate KT in zaslu`ile po 1 to~ko: "Bobri&Gujdeki", rod Zelene Rogle Zre~e (GG), "Pohorci", rod ^rnega jezera Slovenska Bistrica (GG), "Z vseh vetrov", Maistrov rod Limbu{ (gr~e) in "Pridite na ZNOT", rod Skalnih taborov Dom`ale (gr~e).

Nekatere ekipe so povr{ne. Pred startom na svojo karto ne vri{ejo rde~e ~rte med startom in KT2. Ne le, da zaradi tega KT 1 ne najdejo, pogosto celo zaidejo.

KT 2… Skica terena

Skica terena je obi~ajno na KT, ki jo je lahko najti, kar uspe skorajda vsem ekipam.

KT 3… IQ test

Ali veste po kom ali ~em se imenuje Amerika? In koliko mo{tev trenutno tekmuje v formuli ena?

KT 4 in KT 5… Mrtva KT

^e je ne najdete, vendar kljub temu s pomo~jo prijateljske skupine ugotovite vzorec perforatorja na mrtvi KT in ga z buciko prekopirate na svoj startni list, dobite 10 to~k.

Za pravilno izpolnjen skupinski test splo{ne inteligence dobi ekipa v najve~ 5 minutah 5 to~k.

Najbolj{i: 3,25 to~k - "Pohorci", rod ^rnega jezera Slovenska Bistrica (GG) in "Lamber Jack", rod Veselega vetra Murska Sobota (GG).

^as risanja skice je 20 minut. ^as, ki ga prekora~ite, gre v va{o {kodo. Najve~ mo`nih 20 to~k.

Najbolj{i: 12 to~k - "Pridite na ZNOT", rod Skalnih taborov Dom`ale (gr~e).

Ne ra~unajte na prelahko zaslu`ene to~ke zgolj z izpolnitvijo nujnih delov skice terena (sever, merilo, ekvidistanca, legenda …) in praznim krogom v sredini. To~k tako zagotovo ne boste zaslu`ili, prav tako pa takemu izdelku ne bi mogli re~i skica terena.

KT 6 … Metanje kep

Vsak tekmovalec vr`e 4 kepe v cilj in za vsak zadetek dobi 0,5 to~ke. Ekipno lahko poberete najve~ do 10 to~k.

Najbolj{i: 8 to~k - "Psi-gadi", rod Srnjaka Logatec (gr~e).

V primeru pomanjkanja snega me~ete kamne, ki jih naberete sami med potjo.

KT 9… Signalizacija

Prvi tekmovalec z zastavicami iz za~etnega polo`aja signalizira v Morsejevi abecedi drugemu tekmovalcu vezano besedilo, sestavljeno iz 30 znakov. Tretji tekmovalec, ki stoji neposredno ob drugem, v semaforju signalizira ~etrtemu. Vendar - prvi in ~etrti tekmovalec drug drugega ne vidita.

^e v dveh minutah pravilno signalizirate vseh 30 znakov, dobite 18 to~k. Za vsakih naslednjih 5 sekund dobi ekipa 0,5 negativne to~ke, prav tako pa tudi za vsak napa~no signaliziran znak. ^e signalizirate ve~ kot 4 minute ali pri tem naredite 15 napak ali ve~, dobite zaslu`enih 0 to~k za nalogo. ^as signaliziranja je 5 minut.

Najbolj{i: 10,50 to~k - "Inter{par", rod Puntarjev Tolmin (PP).

KT 7… Opis KT

Dolo~ena, mrtva KT ni ozna~ena, vendar je izrazit, izstopajo~ objekt v okolici - tokrat krmilnica za srne.

Na list, ki ga dobite na startu, opi{ete KT v najve~ 5 minutah, prekora~en ~as gre v {kodo ekipe. Ob najve~ji natan~nosti je mo`nih 6 to~k.

Najbolj{i: 5,50 to~k - "Schwitz", rod ^rnega mrava Ljubljana (gr~e).

Opis KT je pravzaprav edini dokaz, da ste bili na KT. ^e ste pretirano skromni v opisu objekta in napi{ete le "krmilnica za srne", dobite to~ke za najdeno KT in ne tudi za nalogo - opis objekta.

KT 8 … Prihod pod kotom

Vsi ~lani ekipe morate v gosjem redu pod dolo~enim kotom priti na KT. Dovoljeno odstopanje mora biti manj{e od 10 stopinj.

Najve~ mo`nih 5 to~k, ki jih je osvojilo sedem ekip: "Nokia Fan club", rod Puntarjev Tolmin (GG), "Fergazerji", rod Tr{atega tura Ljubljana (PP), "Bogra~", rod Samorastnikov Ljubljana (PP), "Pacifisti", rod Skalnih taborov Dom`ale (PP), "Sovrano", Maistrov rod Limbu{ (PP), "Zviti lisjaki", rod Skalnih taborov Dom`ale (PP) in Inter{par, rod Puntarjev Tolmin (PP).

Hitrej{i boste, ~e po oddanem znaku prvega tekmovalca v Morsejevi abecedi, tretji tekmovalec takoj signalizira naprej ~etrtemu v semaforju. Potem se zgodba ponovi - vsaj 30krat.

KT 10… Mrtva KT

[e zadnji odtis perforatorja za dodatnih 10 to~k in hitro proti cilju.

^e bi bili maksimalno uspe{ni bi kot gr~e zbrali zelo neokroglih 209 to~k, kot popotniki 199 to~k, kot gozdovniki in popotnice 189 to~k oziroma kot gozdovnice 179 to~k in prepri~ljivo osvojili ZOT 2004. Letos najbolj{a ekipa "2K2PN" rodu Svobodnega kamnitnika iz [kofje Loke je v kategoriji gr~ zbrala 149,25 to~k. Maribor~ani {e poudarjajo, da je ZOT tekmovanje, na katerem je ~aga.

Rezultati

GozdovnikiRODTO^KE

1.Bobri&GujdekiRZR97,50

2.Nokia Fan ClubRPT 79,00

3.KriminalciRSK59,75

Skupaj 11 ekip.

PopotnikiRODTO^KE

1.FergazerjiRTR110,00

2.Bogra~RSa107,25

3.PacifistiRST92,75

Skupaj 8 ekip.

PopotniceROD TO^KE

1.XXL LizikeRGT 40,50

Skupaj 1 ekipa.

Gr~eRODTO^KE

1.2K2PNRSK149,25

2.Z vseh vetrovMR 143,75

3.Pridite na ZNOTRST 140,50 Skupaj 5 ekip.

Mnenja tekmovalcev

Brez pomo~i spremljevalcev mladih tekmovalcev (pogosto gre za prijatelje taborni{ke organizacije v pravem pomenu besede), bi bila udele`ba marsikatere ekipe vpra{ljiva.

Korenine ZOT-a segajo v sredino 80. let. Nekaj mariborskih rodov, takrat {e odredov, se je odlo~ilo, da organizira la`je orientacijsko tekmovanje za svoje ~lane. Poimenovali so ga Preizkusimo svoje znanje. Pozneje se je preimenovalo v Zimsko orientacijsko tekmovanje in postalo republi{ka akcija. Organizacijo ZOT-a so po triletnem premoru leta 1997 prevzeli taborniki rodu XI. SNOUB.

Matej, rod Veselega vetra iz Murske Sobote "Na ZOT-u smo se ~lani voda imeli lepo. Proga je bila srednje te`ka, z uvrstitvijo ekipe sem glede na malo izku{enj s tovrstnih tekmovanj zadovoljen."

Lea, rod Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta

"Zelo mi je bilo v{e~ vreme, saj je bilo kot nala{~ za orientacijski pohod. Kot ponavadi smo XXL Lizike zmagale. Presene~ena sem bila nad pogradi, saj smo lani spali na tleh v telovadnici. @e sedaj se veselim naslednjega tekmovanja in upam na ~im bolj{o uvrstitev."

Luka, rod Srnjaka iz Logatca

"ZOT je bolj zabavnega zna~aja, na katerem smo letos v te`ji kategoriji gr~ branili lanski naslov. Lani smo po zelo dobri progi ves ~as tekli, tudi letos je bilo podobno. Organizacija je bila zelo dobra, ~eprav je na za~etku malo za{kripalo."

Proga je potekala v glavnem med vinogradi in sadovnjaki ter po obronkih Pohorja. Za ta del so zna~ilna strma pobo~ja, ki jih sekajo globoki hudourniki. Teren je neizrazit in orientacija kar te`ka. Predvsem mlaj{e ekipe so morale paziti zaradi zdrsov, do katerih bi lahko pri{lo zaradi zamrznjene podlage, pokrite s tanko plastjo snega. Organizatorji so na sestanku vodij ekip na nevarnosti opozorili, vendar kot smo opazili, je predvsem vodjem mlaj{ih ekip opozorilo takoj u{lo nad drugo uho in sotekmovalcev z zna~ilnostmi in nevarnostmi proge niso seznanili. Doma~a naloga vodnikov in na~elnikov do naslednjega tekmovanja.

Vindi: "Skica terena je prostoro~na risba dolo~enega terena, risana v pribli`nem merilu in s preprostimi risarskimi pripomo~ki. Navadno se ri{e v merilu 1:500 v krogu s polmerom 50 m. Pomembno je, da skico ri{emo ~im bolj brez merjenja, ker jo samo tako lahko nari{emo v 20 minutah."

Vindi: "Skica, na kateri so samo naslov, sever, merilo in prazen krog brez vsebine, se oceni z 0 to~k. V~asih se zgodi, da ho~e kak{na ekipa, ki odda tak{no skico, vseeno iztr`iti kak{no to~ko. Mislim, da je prerekanje v tak{nem primeru brezpredmetno."

Bojan: "ZOT je bil in ostaja eno izmed tekmovanj z izklju~no tipi~nimi taborni{kimi ve{~inami; zdi se mi, da zadnje ~ase na te vse bolj pozabljamo. Seveda pa na ZOT pride{ tudi zaradi dobre zabave, tako je npr. za leto{nje ve~erno vzdu{je poskrbela na{a rockovsko obarvana skupina Division, za najbolj vztrajne pa smo popularno glasbo vrteli vse do jutranjih ur. Tisti, ki so `eleli odkrivati eksoti~ne kraje sveta, so lahko u`ivali ob potopisnem predavanju o Avstraliji. Tudi za la~ne je bilo poskrbljeno, saj je na{ kuharski mojster obra~al pala~inke skoraj vso no~. Za vsakega se je nekaj na{lo."

Dokaj nevarna proga je pri tekmovalcih verjetno povzro~ila obilo negodovanja.

Bojan Kri`an, vodja tekmovanja: "Zelo sem zadovoljen, da se je leto{njega ZOT-a udele`ilo tolik{no {tevilo ekip iz razli~nih regij - z izjemo Koro{ke je na ZOT-u tekmovala vsa Slovenija."

Tekmovalci so v lepem vremenu in sne`no obarvani pokrajini u`ivali v tekmovanju.

Pri organizaciji in izvedbi ZOT-a je sodelovalo 30 mariborskih tabornikov.

Skica brez vsebine?!

EXPLORER BELT - Smo al' nismo za stvar??

Interes slovenskih popotnikov in popotnic za Explorer belt in njemu podobne dogodiv{~ine sta pokazali dve zagrizeni tabornici iz Se`ane. No, in ker iz majhnega raste veliko, smo tudi mi prepri~ani, da se rek lahko potrdi tudi pri tem projektu.

Med na{im sre~anjem smo pri{li do naslednjih zaklju~kov:

•akcije Explorer belt v leto{njem letu ne bomo izvajali na nacionalni ravni,

•priporo~amo jo za izvajanje na lokalni ravni,

•lahko jo zdru`ujete z raznimi odpravami GG-jev v tujino ali pa tudi doma tako, da vzporedno s taborom

GG popotnice in popotniki opravljajo svoje naloge na poti in se na istem taboru po kon~ani akciji sre~ajo, •{e vedno velja, da se za kakr{nekoli informacije glede

EB lahko obrnete na naslednja e-mail naslova: vida @rutka.net in pugy@ rutka.net.

[e vedno menim, da Explorer belt ponuja popotnicam in popotnikom, pa tudi mlaj{im gr~am tisto dolgo iskano "smetano" na vrhu taborni{kega programa, zato predlagam, da se v rodovih pogovorite in za~nete razmi{ljati o rodovi razli~ici avanture (nekaj o EB najdete v Taboru {tevilka 11/2003).

Lep pozdrav iz popotni{kih logov,

40 let taborni{tva rodu Odporne `elve Anhovo

So~a je postala vro~a

V vasici So~a, nedale~ od Bovca proti Trenti, se je 22 tabornikov rodu Odporne `elve iz Anhovega udele`ilo tridnevnega zimovanja. Prihod je bil idealen, po vise~em mostu z 20 cm snega, sledil je pohod do ko~e, z gazjo v snegu do 30 cm. Obdajalo nas je toplo sonce, ki nas je spremljalo do ko~e v hladnem popoldnevu. Sprejem v {e mrzli ko~i je dajal ob~utek topline, ko smo pripravljali le`i{~a za po~itek. Ve~erja je bila enkratna, nebo jasno in svetlikajo~i se sneg v polni luni nas je zvabil na no~ni pohod dolg okrog dva kilometra.

Ustvarili smo sne`ne skulpture: sne`enega mo`a, iglu, grad in polno `elv, ki so krasile pot do ko~e.

Vida

Orientacijski pohod, ki je bil dolg 8 km, smo izpeljali prvi~ v takih razmerah. Opazovali smo stopinje `ivali v snegu in na tem delu plitko in ~isto reko So~o, ki se spu{~a v dolino. V ve~ernem ~asu smo v u~ilnici sledili predavanju o zgodovini taborni{tva, naravi, ki nas obdaja in zgodovini tega lepega zimskega kraja, soto~ja So~e in Lepenice. Na kulturni dan smo zaklju~ili taborjenje ob prihodu star{ev in jim dan popestrili z orientacijskim pohodom in zimskimi igrami (kepanje, nogomet v snegu, sne`ni tek v vre~ah …).

Polni novih idej in izku{enj smo se s sve`ino in toplino vra~ali domov v pri~akovanju novega sre~anja.

TABORNI[KE NOVICE

Son~no-sne`ne radosti v butalah

Nadaljevanje foROTruma

ROT konferenca "V @IVO"

Pet udele`encev, videti ni bilo ni~ resnega. Mogo~e se je v za~etnih trenutkih celo zdelo, da bo vse skupaj padlo v vodo. Vendar se je kljub temu zasedanje za~elo in splo{na ocena je, da smo osnovne smernice in na~rte dela za spremembe dodobra zastavili.

Prijetno zimsko sonce je na plano zvabilo tudi ~ebelice in medvedke iz ju`noprimorsko-notranjskega obmo~ja. Skoraj devetdeset se jih je na kulturni pranik zbralo na cerkni{kem, kjer so jim vodniki in vodstvo Rodu Jezerska {~uka pripravili zimskospomladanske Snegarije.

Tabornike iz Izole, Ilirske Bistrice in Cerknice je takoj na za~etku ~arovnica "Ur{ula" z lojtrnikom s konjsko vprego popeljala na Cerkni{ko jezero ter jim tam zaupala nekaj skrivnosti tega naravnega ~ude`a. Po pou~nem delu sre~anja pa so se M^-ji udele`ili {e razli~nih delavnic: na poteh po Butalah so lovili lisico, {otor so postavljali v potaplja{ki opremi, na poligonu pa so pokazali svoje {portne spretnosti. Seveda pa tudi brez risanja ni {lo, le da so tokrat njihove umetnine na{le mesto na beli sne`ni podlagi. Za najve~ zabave pa je zagotovo poskrbelo sankanje po strmini, ki je jemala dih tudi starej{im tabornikom.

Skratka... veliko adrenalina, veliko sonca ter {e ve~ zabave. Le snega bi bilo lahko za kak{no kepo ve~. ^arovnica Ur{ula bo drugo leto zagotovo poskrbela tudi za to malenkost

Mateja Melink, RJ[

Tako: bili sta predvsem dve podro~ji razgovoratehni~ni in organizacijski vidik ROT-a. Na organizacijskem podro~ju je bil govor predvsem o konkretnej{em in predvsem preciznej{em odnosu ZTS-soorganizator. Ker sedanji (~isto neformalen) dokument ne predstavlja prakti~no nobene opore soorganizatorju, kaj {ele, da bi lahko na tem zgradili kaj tako resnega kot je ROT.

Tehni~no: dirka naj ostane dirka, brez dodajanja kak{nih zabavnih vsebin, mogo~e se ponudi mo`nost organizatorju za izbiro in izvedbo dveh poljubnih nalog (seveda bi to bili okvirno mnogobojski oziroma tradicionalno taborni{ki). Pa tudi sicer bi bilo dobro na nekaterih mestih "prevetriti" propozicije. Predvsem so bili predmet pogovora ~asovnica (faktorji ra~unanja), "uzakonjenje" individualne ~asovnice, obvezna oprema... Poleg teh pa se pojavljajo {e problemi z zastarelostjo in prenehanjem izdajanja DTK25 ter vedno bolj{a in dostopnej{a tehni~na oprema (GPS, laserski merilci … ).

Sedaj sta z delom za~eli dve lo~eni skupini, vsaka na svojem podro~ju. Tehni~ni del in izpeljava sprememb je v rokah specialistov, organizacijski pa pod Jessovim in [tfkovim okriljem. Sestanek obeh skupin bo okrog 15. marca, kjer lahko pri~akujemo zeleno lu~ za spremembe propozicij, verjetno tudi `e za leto{nje leto.

Sve~ke `e skoraj gorijo

Petdeset let se zdi kot neskon~en trak, trak neskon~nih dogodkov, ljudi in smeha, ki je {el skozi na{ rod. Trak na koncu katerega smo mi, ki danes gradimo Rod svobodnega Kamnitnika. S ponosom gledamo na za~etek traku in se spominjamo vseh, ki so ga za~eli.

Za svojo obvezo imamo, da petdesetletnico obele`imo tako, da na{e delo in delo vseh rodov pred nami predstavimo na{im some{~anov, vsem drugim tabornikom in predvsem na{im mladim ~lanom, ki bodo to tradicijo nadaljevali. S to `eljo smo se zakadili v pripravo aktivnosti ob petdesetletnici rodu in verjamemo, da nam bo prinesla veliko zadovoljstva in ponosa iz katerih bomo vsi ~rpali motivacijo, da {e naprej delamo dobro in zavzeto.

Na veliko slavnostno akademijo se spodobi priti. Zato bo 3. aprila ob 18.00 pred {kofjelo{kim gledali{~em pravo mravlji{~e taborni{kih krojev iz vseh koncev in krajev. Vabljeni!

@ur je `ur in nobenega ne gre zamuditi. ^e pa je prav poseben, s pravim koncertom, pisanim za taborni{ko du{o, velikim kresom in prepevanjem ob ognju, pa {e toliko bolj. 24. aprila zve~er pred taborni{kim domom na soto~ju Sor!

Pripravili smo celo mno`ico prireditev, ki bodo na{ rod predstavile vsem na kar najbolj raznolike na~ine. Z ROT-om smo uspe{no predstavili na{ rod v taborni{ki dru`ini, sedaj pa `elimo svojo prisotnost utrditi {e v lokalnem okolju.

Bory

TABORNI[KE NOVICE

Pripravljamo tole:

23. marec 23. marec 23. marec je dan ustanovitve RSK daljnega leta 1954, ki ga bomo obele`ili s tiskovno konferenco in vse{kofjelo{ko akcijo - o~istimo otro{ka igri{~a na prvi pomladanski dan, ki bo poleg na{ih ~lanov privabila {e ostala dru{tva. Na tiskovni konferenci bomo predstavili mesec taborni{tva - sklop prireditev, ki bodo obele`ile na{o petdesetletnico.

3. aprila 3. aprila 3. aprila 3. aprila se bo pri~el mesec taborni{tva s postavljanjem visokega stolpa ob vhodu v na{e mesto, ki bo ves mesec zaznamoval dogajanje. Zve~er pa bomo pra`nje oble~eni v {kofjelo{kem gledali{~u obele`ili pomemben datum na slavnostni akademiji, ki bo prilo`nost, da se zahvalimo vsem po vrsti in ob zakuski v prijetnem ambientu podo`ivimo in izmenjamo spomine na vse lepe dni na{ega rodu.

17. aprila 17. aprila 17. aprila 17. aprila bomo odprli razstavo posve~eno petdesetletnici na{ih taborov in izletov ter seveda vseh ostalih aktivnosti. Zbornik, v katerem bomo zbrali dokumente in pri~evanja iz zgodovine, pa bo lu~ sveta ugledal `e nekaj dni prej.

20. aprila 20. aprila 20. aprila 20. aprila se bo v mestnem jedru pri~el teden taborni{tva, ko bomo na prav za to namenjeni stojnici vsak dan po nekaj ur na{im some{~anom predstavljali najzanimivej{e aktivnosti in jih na vse na~ine poizkusili privabiti, da tudi sami okusijo vsaj ko{~ek taborni{tva. Te delavnice bodo potekale vsak dan vse do sobote …

24. aprila 24. 24. aprila 24. aprila, ko bomo najprej na{ rod zbrali in se po dru`inah spomnili preteklega leta in slavnostno podelili znanja in priznanja. Aktivnosti za najmlaj{e in malo manj najmlaj{e bodo potekale vse do popoldneva, ko bomo s slavnostnim zborom rodu {e sami zase obele`ili vse dejavnosti in aktivnosti. [portne aktivnosti nam bodo pomagale pre`iveti tistih nekaj ur, ki nas bodo lo~ile do velikega kresovanja in `ura, na katerega se spodobi priti, saj bo obele`il okroglo obletnico najstarej{ega mladinskega dru{tva v [kofji Loki.

Mednarodno priznanje za mlade

Dobili smo prve dobitnike priznanj.

Mednarodno priznanje za mlade je program, ki vse bolj pridobiva na veljavi. Trenutno izvaja program MEPI 15 tabornikov. V okviru delovanja klubov PP, predvsem pa z lastno izbiro dolo~enih aktivnosti, so se pridru`ili veliki mno`ici MEPI-jevcev po celem svetu.

[tirje taborniki: Ana Velikonja in Katarina Koruza iz Ajdov{~ine ter Anja Sivka in Bojan Kri`an iz Maribora so v letu 2003 zaklju~ili stopnjo, ki so si jo izbrali. Podelitev priznanj je bila 28. 1. 2004 pri angle{kem veleposlaniku. V Angliji ima program namre~ najdalj{o tradicijo, veleposlanik ter njegov pomo~nik pa sta do sedaj skrbela za dolo~eno finan~no pomo~ pri uveljavljanju programa. Na sve~ani prireditvi pri veleposlaniku so na kratko predstavili program potencialnim novim izvajalcem - dija{kim domovom. Pomemben del sre~anja pa je bila izmenjava izku{enj, ki so jih udele`enci pridobili med izvajanjem programa. Zve~er smo se z novimi prijatelji raz{li, po poti domov pa poslu{ali, kako se slovenski rokometa{i borijo proti neustavljivim nem{kim "borcem".

Andrej Rutar, Andrej Rutar, Andrej Rutar, Andrej Rutar, Andrej Rutar, koordinator programa MEPI v ZTS koordinator programa MEPI v ZTS koordinator programa MEPI v ZTS koordinator programa MEPI v ZTS

V pri~akovanju podelitve priznanj

Vtisi dobitnikov priznanj:

Takoj, ko sem sli{al za mo`nost izvajanja programa Mednarodno priznanje za mlade, sem pomislil, zakaj pa ne bi poskusil in tako zdru`il prijetno s koristnim. Tako se je za~elo. Za eno izmed dolo~enih podro~ij, sem si izbral u~enje kitare. Od{el sem na podstre{je, poiskal staro kitaro, iz nje obrisal prah in jo mahnil do kolega, da me nau~i oz. poskusi nau~iti nekaj osnovnih prijemov.

Brez za~etne investicije seveda ni {lo, saj je bilo potrebno zamenjati vse strune, stare so bile le {e za v smeti. Da nisem Mozart, sva ugotovila `e na za~etku, pa ven-

Uvodni nagovor angle{kega veleposlanika

dar mi je po pol leta paranja `ivcev kolegu in ob {tevilnih potrganih strunah naposled le uspelo zaigrati nekaj pesmi. Tistih pristnih doma~ih, seveda. Zgodba pa se tukaj ni kon~ala. Ga ni dneva, ko ne bi prijel kitare v roke in si nekaj zaigral, vsaj za sprostitev. Pomaga, verjemite! Upam, da se bo {tevilo dobitnikov v na{i taborni{ki organizaciji pove~alo, saj je to odli~na prilo`nost, da nekaj kon~no uresni~ite, za kar doslej niste imeli dovolj poguma ali ~asa. ^e ste le dovolj mladi!

Bojan Kri`an, XI. SNOUB, Maribor Bojan Kri`an, XI. SNOUB, Maribor XI.

Sprva si nisem znala predstavljati, kako to~no naj bi projekt potekal, a se mi je zdel dovolj zanimiv, da sem se pridru`ila in za~ela z osvajanjem novih ve{~in, spretnosti, itd.

V spominu mi bo med drugim ostal predvsem te~aj u~enja Shiatsu masa`e. Opravljala sem ga pri maserki, ki je od rojstva slepa. Na za~etku me je malo skrbelo, kako se bova u~ili masiranja, kako bo ona videla, ~e delam prav, a po nekaj "u~nih" urah sva se odli~no ujeli in ta te~aj je bila ~udovita izku{nja, ki se je brez programa MEPI - mednarodno priznanje za mlade, najbr` ne bi lotila.

Prvi~ sem za ta program sli{ala pri tabornikih, ko je moj mentor zavzeto iskal udele`ence. @e na za~etku se mi je program zdel dober na~in, kako pokazati svoje znanje in talente, ter za name~ek biti za to {e nagrajen. Tako sem stvar vzela resno v roke ter se lotila dela.

Kot {port sem si izbrala karate, ki sem ga `e prej nekaj ~asa trenirala. V ~asu programa sem se nau~ila dve kati ter tudi osvojila pas.

Za slu`enje sem {e naprej pou~evala mlade tabornike o taborni{tvu, pa tudi o temah, ki niso zgolj taborni{ke. Odpravo, ki je za tabornike skoraj nekaj vsakdanjega, sem z lahkoto in veseljem izpeljala. Meni najljub{e je bilo opravljanje ve{~ine, in sicer letalstva. Ker je moj o~e ljubitelj letal, pa tudi voznik le-teh, sem tudi sama hotela izkusiti lepoto letenja. Pri tem mi je zelo pomagal o~e, ki me je nau~il osnovne tehnike jadranja pa tudi motornega letenja.

Po {estmese~nem trdem delu smo bili vsi udele`enci in mentorji januarja povabljeni k angle{kem ambasadorju na podelitev priznanj za osvojeno znanje. Od tam sem odnesla veliko prijetnih ob~utkov. Nekaj zaradi zaradi priznanja samega, ki v mladem ~loveku prebudi voljo narediti nekaj dobrega za druge in zase, nekaj pa zaradi izjemno dobre hrane, ki so nam jo pripravili ob prireditvi, ter mu pokazati, da je sposoben dose~i nek uspeh in biti zaradi tega tudi popla~an. Ana Velikonja, RMB Ajdov{~ina Ana Velikonja, RMB Ajdov{~ina Velikonja,

Prav zato mi je program vse~, saj te "prisili", da se loti{ tistega, ~esar si `e dolgo `eli{, a zaradi tiso~ in enega razloga vedno odla{a{, ~eprav ve{, da je koristno in predvsem zabavno.

Anja Sivka, XI. SNOUB, Maribor Anja Sivka, XI. Maribor Anja Sivka,

Sodelovanje v programu MEPI je vsekakor izziv. Ne nazadnje se vsakomur ne ponudi mo`nost, da bi pre`ivel dan ali dva na bivakiranju, ekspediciji, prostovoljno sodeloval v neki organizaciji, se izuril v {portu oziroma ve{~ini in bil nato za vse lepe trenutke ter seveda vlo`en trud {e nagrajen s priznanjem. V{e~ mi je namen programa, ki je predvsem spodbuda za bolj aktivno in polno `ivljenje mladih. Priznanje me seveda ni uspavalo ampak si `e zastavljam na~rte za nadaljnje delo.

Katarina Koruza, RMB Ajdov{~ina Katarina Koruza, RMB Ajdov{~ina Katarina Koruza, RMB Ajdov{~ina Katarina Koruza, RMB Ajdov{~ina Katarina Ajdov{~ina

PREDSTAVIJO SE ... Lrga

Komisija za vzgojo in izobra`evanje ali na kratko - KVIO

@e od vsega za~etka v ZTS! Z eno najpomembnej{ih, ~e ne celo najpomembnej{o vlogo v na{i organizaciji. Na~elniku in ~lanom komisije (ki jih je vedno ve~) je zaupana naloga organizacije vzgoje in izobra`evanja odraslih in skrb za delo z odraslimi v ZTS. To preprosto povedano pomeni, da ~lani komisije pripravljajo vodni{ke te~aje, izobra`ujejo in{truktorje, specialiste, se za to dodatno usposabljajo na razli~nih seminarjih ter znajo odli~no predstaviti teme, v katerih smo taborniki najbolj ve{~i. Le da te zadnje mo`nosti ne izrabljamo ravno tako pogosto, kot bi jo lahko … @al!

Prepri~ana sem, da taborniki veliko znamo (pomisli malo, kaj vse si spoznal/-a!), si `elimo veliko vedeti (kjer je volja, se nogavica obuje!) in smo neprekosljivi na marsikaterem podro~ju ne le skavtskih znanj (na{i te~aji se bogatijo!).

Nekaj o delu v komisiji pa sta povedala tista dva, ki ju po~itnice niso zasne`ile …

Mitja Domajnko, RJZ

V ~em vidi{ pomen stalnega izobra`evanja tabornika?

Delo v komisiji za izobra`evanje odraslih je zelo zanimivo, sre~ujem in spoznavam veliko najrazli~nej{ih ljudi in z njimi izmenjujem ideje, poglede, izku{nje in {e mnogo taborni{kih in netaborni{kih zadev. Svoje znanje o taborni{tvu pridobljeno predvsem iz izku{enj in tudi na razli~nih seminarjih, poletnih {olah, posredujem naprej. S tem ko "izobra`ujemo" odrasle (tu mislim predvsem tabornike, ki `e imajo nekaj izku{enj in za sabo kak{en te~aj), se zelo veliko nau~imo tudi sami.

^eprav je moje delo najbolj vezano

na poletni te~aj v Gozdni {oli, kjer naj bi potekalo posredovanje znanja prek najrazli~nej{ih bolj ali manj zanimivih metod dela, se trudimo, da bi bil ta te~aj kar se da taborni{ki. To pomeni dovolj pou~en in zanimiv, da mu lahko re~emo {ola, a dosti bolj atraktiven, pester in predvsem zanimiv, da ga ne moremo primerjati s {olskim sistemom =).

Tadej Beo~anin, RMB

Sli{ijo se obto`be, da je komisija prete`no usmerjena na in{truktorske te~aje, vodni{ki in specialisti~ni pa {epajo nekje zadaj. Kaj pravi{?

In{truktorski te~aji imajo v ZTS posebno vlogo - lahko bi celo rekli, da je udele`ba na njih za rodove obveza, saj mora biti na~elnik in{truktor I. stopnje.

Pri specialisti~nih te~ajih pa `al ni tako in je udele`ba prej samoiniciativa tabornikov kot pa predlog rodove uprave oziroma na~elnika. To odra`a tudi udele`ba na te~ajih - `e kar nekaj specialisti~nih te~ajev je bilo zaradi premajhnega zanimanja odpovedanih, nekaj pa komaj speljanih. Ta dejstva ne

ka`ejo toliko na usmerjenost komisije, kot na nepoznavanje specialisti~nih te~ajev po rodovih. Vsi rodovi, ki specialiste `e imajo, poznajo in pri delu dobro izkori{~ajo njihove prednosti - delo specialista namre~ razbremeni na~elnika in predvsem vodnike.

Kot ~lan KVIO za specialisti~ne te~aje se zavzemam predvsem za ve~jo prepoznavnost specialistov v organizaciji. Upam in verjamem, da bodo rodovi kmalu imeli po vsaj tri aktivne specialiste z vseh podro~ij.

Mitja dodaja {e tole …

”Ko me kdo prosi naj mu kaj povem o tabornikih in o mojem delu, se mi velikokrat smejijo in se ~udijo, vse to delate prostovoljno. Potem pa jim vedno re~em, ~e je pa tk fajn bit tabornik.”

ZTS zbiralna akcija

NAGRADA ZA STAR PAPIR

Podpora

Za tovrstno akcijo je potrebna podpora rodu. Rodova uprava mora akcijo uvrstiti v letni plan oz. ji dati zeleno lu~. Za organizacijo je potrebna popolna podpora rodove uprave. Med letom osve{~amo na{e ~lane o varstvu narave in o lo~enem zbiranju odpadkov. Velik poudarek damo na zbiranje starega papirja in jim tudi razlo`imo, zakaj je to potrebno. Zavedati se moramo, da brez osve{~anja ~lanov med letom ne bomo dosegli `elenih ciljev. Za motivacijo lahko uporabite nagradno igro, obljubite izlet ali kaj drugega. Ko bomo imeli motivirano vodstvo in ~lane moramo premagati {e nekaj ovir.

Plan

Dolo~iti je potrebno ekipo, ki bo projekt vodila in usklajevala delo z rodovo upravo, medtem, ko je rodova uprava dol`na opraviti vse, kar je potrebno za povezovanje med ~lani in drugimi udele`enci akcije. V planu je potrebno dolo~iti {tevilo vodnikov in drugih ~lanov, ki bodo pomagali pri izvedbi. Dolo~iti je potrebno kraj in ~as zbiranja papirja in kaj bomo ob pripravi in izvedbi akcije potrebovali.

Propaganda in obve{~anje

^e ho~emo, da bo akcija uspela jo je potrebno ogla{evati. Priporo~am, da se ogla{evanja lotite vsaj en mesec prej s kratko najavo, kdaj bo zbiranje potekalo, na kak{en na~in in kje bo glavno zbirali{~e. V tem ~asu bodo ljudje imeli ~as pospraviti kleti in podstre{ja in pripraviti papir.

Za najbolj u~inkovito ogla{evanje vam predlagam kratka obvestila, ki jih razdelite po nabiralnikih hi{, blokov, trgovin … Bistvo tega je, da vsako gospodinjstvo dobi obvestilo. Ob tem na javna mesta razobesite plakate (poskrbite za dovoljenje). Pri tem pa ne pozabite na druge lokalne medije kot so radio, TV, ~asopis, internet … ^e je potrebno, napi{ite pro{njo za brezpla~no ogla{evanje va{e akcije.

2 del:

Kako organizirati akcijo (iz izku{enj RKV iz Postojne)

^e si se glede na prvi ~lanek odlo~il, da se bo{ podal v zbiranje starega papirja, potem bo{ v tem ~lanku na{el skoraj vse kar potrebuje{ za organizacijo take akcije.

Receptov za organizacijo tak{ne akcije je ve~. V naslednjih vrsticah bom opisal tistega, ki sem ga tudi sam napisal in preizkusil.

En teden prej ponovno obvestite javnost o akciji. S tem boste {e bolj pritegnili pozornost in u~inek bo veliko ve~ji. To lahko storite z vsemi na{tetimi na~ini obve{~anja. Pri obve{~anju ne pozabite na ~lane rodu. Le-ti so najpomembnej{i udele`enci.

Organizacija

Predhodno, ko ste `e izbrali dan in obvestili javnost in ~lane rodu, se je potrebno dogovoriti za zabojnik. Predlagam zabojnik zaprtega tipa z volumnom 35m 3 . Na dan akcije udele`ence razdelimo v skupine in jim dolo~imo obmo~je, na katerem bo skupina zbirala. S takim na~inom boste sistemati~no pobrali ves star papir v va{em kraju. ^as zbiranja naj bo med 9. in 14. uro. Za ta ~as je potrebno zagotovit vozi~ke ali samokolnice, v katerih boste preva`ali papir. V primeru, ~e pokrivate velik del mesta si zagotovite vozila (kombi, manj{i kamion), ki bodo nabran papir dova`ala na glavno zbirali{~e. S tem boste pridobili na ~asu in zbrali ve~ papirja. Med zbiranjem udele`encem priskrbite malico in sok ali kosilo za zaklju~ek. Pri zbiranju ne bo odve~, ~e boste ve~krat opozorili udele`ence naj pazijo kako ravnajo s starim papirjem. Za vami naj ostane ~isto in brez papir~kov. S takim pristopom si boste prislu`ili zaupa-

nje ljudi, rod pa bo pridobil na ugledu. Akcija lahko z leti postane tradicionalna. Iz leta v leto bo tudi ve~ zbranega papirja.

Nagrada

In kon~no smo pri{li tudi do nagrade na{e velike igre zbiranja starega papirja. Le-to bo prejel tisti rod, ki bo zbral najve~ starega papirja (pogoji igre so objavljeni v prej{nji {tevilki). Ta rod bo prejel izlet v neznano s ''ta velikim'' avtobusom (55 potnikov). Kam se boste z avtobusom popeljali, ostane zaenkrat {e presene~enje.

Drugi del nagrade bo prejel vsak rod, ki bo izpeljal tako akcijo. Najve~ji odjemalci za kilogram papirja pla~ajo okoli 12 tolarjev, kar je pri celodnevni akciji lahko kar zajeten kup~ek denarja. Ob tem ne smemo pozabiti na naravo in ohranjanje le-te. Zbrani papir bo {el v predelavo namesto za ta namen na novo posekanih dreves.

Vsem skupaj `elim uspe{ne priprave in {e bolj uspe{no zbiranje starega papirja. Skupaj lahko poka`emo {irni Sloveniji, kaj lahko mi naredimo za lo~eno zbiranje in za varstvo narave.

Taborni{ki pozdrav

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO

ALJO[A

Sofinanciranje rodovih taborjenj

Zveza tabornikov Slovenije je v letu 2003 sklenila s Fundacijo za {port pogodbo o financiranju {portne dejavnosti med po~itnicami. V novembru je tiste rodove, ki so ~ez leto prijavili taborjenja povabilo, da posredujejo v pisarno ZTS dokumentacijo oziroma dokazila o izvajanju

Pravilnika o taborjenjih enot ZTS, ki je bil izbran kot kriterij za izbor rodov.

Za sofinanciranje taborjenj so bili izbrani rodovi, ki so izpolnili pogoje: pravilno prijavili izmeno, poslali poro~ilo ter posredovali dokumentacijo. ZTS je povabila k sklenitvi pogodbe naslednje rodove:

POKLJU[KI ROD, ROD ARAGONITNIH JE@KOV, ROD BELI

BOBER, ROD BISTRI[KIH GAMSOV, ROD DVEH REK, ROD

JADRANSKIH STRA@ARJEV, ROD JEZERSKA [^UKA, ROD

JEZERSKI ZMAJ, ROD KRA[KIH J'RT, ROD KRA[KIH

VIHARNIKOV, ROD LILIJSKI GRI^, ROD LOUISA ADAMI^A, ROD MLADI BORI, ROD MO^VIRSKI TULIPANI, ROD

MORSKI VIHARNIKI, ROD POLDE EBERL-JAMSKI, ROD

RJAVEGA MEDVEDA, ROD SERGEJA MA[ERE, ROD SIVEGA

VOLKA, ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV, ROD STRA@NIH

OGNJEV, ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA, ROD VEDRI

PRLEKI, ROD VESELI VETER, ROD VIDRA, ROD ZELENEGA @IRKA, ZMAJEV ROD.

Rodovi, ki so pred~asno vpla~ali ~lanarino prejeli nagrade! Zaradi menjave vodstva ZTS se je stare{instvo, ki je dolo~ilo vi{ino ~lanarine, sestalo {ele decembra. Ob dolo~itvi vi{ine ~lanarine je dolo~il tudi dalj{e obdobje za nakazilo ~lanarin. Kljub temu je rodovom, ki bi do novega leta vpla~ali ~lanarino, obljubilo v zahvalo simboli~ne nagrade. Rodovi, ki so pred~asno pla~ali ~lanarino so naslednji:

ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV, ROD STANE @AGAR MLAJ[I, ROD STRA@NIH OGNJEV, ROD GORJANSKIH TABORNIKOV, ROD LOUISA ADAMI^A, ROD KRANJSKEGA JEGLI^A, ROD

PUNTARJEV, ROD KRA[KIH VIHARNIKOV, KOKR[KI ROD, ROD MO^VIRSKIH TULIPANOV, POKLJU[KI ROD, ROD

MORSKIH VIHARNIKOV, ROD ARAGONITNIH JE@KOV, ROD

HEROJ VITEZ, ROD BELI BOBER, ROD ZELENE SRE^E, ROD LILIJSKI GRI^, PESJE, ROD ZELENE ROGLE, ROD

JADRANSKIH STRA@ARJEV, ROD UKRO^ENA REKA, PODGORSKI ROD, ROD RJAVEGA MEDVEDA, ROD

UPORNEGA PLAMENA, KOBANSKI ROD, ROD ZELENEGA

@IRKA, ROD FRANCA LE[NIKA, ROD KORO[KIH JEKLARJEV, ROD SIVIH JEL[, ROD BELA JADRA.

NOT 2004

Zvon~ki bodo kmalu za~eli cveteti. Lepo ne ... Sam ~asa za nabiranje je ve~ kot dovolj, NOT je pa le enkrat letos. Zato se le pridite pokazat. Kot `e veste bo leto{nje No~no orientacijsko tekmovanje potekalo v no~i s 27. na 28. marec in sicer v okolici Ljubljane. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17h, prosimo pa vas, da se v O[ Vrhovci v Ljubljani (Cesta na Bokalce 1) prijavite do 1630, ker bo takoj po zboru sestanek z vodji ekip in `rebanje {tartnih {tevilk. Do O[ Vrhovci pridete tudi z mestnim avtobusom {tevilka 14 (smer Vrhovci) in izstopite na zadnji postaji, zraven katere stoji {ola. Avtobus vozi vsakih 15 min.

Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah:

• POPOTNICE POPOTNICE POPOTNICE POPOTNICE POPOTNICE - od 16 do 20 let (let. roj. 84 - 88)

• POPOTNIKI POPOTNIKI POPOTNIKI POPOTNIKI POPOTNIKI- od 16 do 20 let (let. roj. 84 - 88)

• GR^ICE GR^ICE GR^ICE GR^ICE - od 21 let (let. roj. 83 in starej{e)

• GR^E GR^E GR^E- od 21 let (let. roj. 83 in starej{i)

• KORENINE KORENINE KORENINE KORENINE KORENINE- nad 30 (let. roj. 74 in starej{i), ekipe so lahko me{ane En ~lan v ekipi je lahko za eno leto starej{i od predpisane starosti.

Prijave po{ljite do petka, 19. 3. 2004 na naslov: Polona @ehelj, Tr`a{ka 49, Ljubljana ali po e-mailu: polona.zehelj@guest.arnes.si. Vse dodatne informacije lahko dobite na emailu ali na na{i strani http://not.rutka.net.

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e je veljavna poleg fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. skladu s zakoni. [tartnina zna{a 10.000,00 SIT. Naka`ite jo na naslov: Dru{tvo tabornikov rod Mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, Ljubljana. [tevilka transakcijskega ra~una: 020830018701966 (do 19. 3. 2004). Na polo`nico vpi{ite pod sklic: 00 222303-{ifra rodu (~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).

[tartnine na {tartu ne sprejemamo. Rod lahko v posamez- Rod v posamez- Rod lahko v posamez- Rod v posamezposamezno kategorijo prijavi kolikor ekip `eli! kategorijo prijavi kolikor ekip `eli! no kategorijo prijavi kolikor ekip `eli! kategorijo prijavi kolikor ekip `eli! ekip Maksimalno {tevilo ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami.

NOVOST NOVOST NOVOST NOVOST NOVOST: Letos bomo na NOT-u prvi~ uporabljali Sportident, sistem elektronskega perforiranja. Ekipe bodo ob prijavi dobile ~ipe, za katere bo potrebno pla~ati 4.000 SIT kavcije, ki jo na cilju dobijo nazaj, razen v primeru, da je ~ip izgubljen oziroma po{kodovan. Ekipe lahko uporabljajo tudi svoj ~ip, vendar naj to navedejo na prijavnici.

Vabljeni!

Rod Mo~virski tulipani Rod tulipani Rod Mo~virski tulipani Rod tulipani

Priloga k zapisniku 1. seje stare{instva ZTS, Ljubljana,13.12.2003

SEZNAM PREJEMNIKOV

ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ 2003-2

IME IME PRIIMEK PRIIMEK PRIIMEK ROD ROD ROD ROD ROD

POHVALA ZTS: POHVALA ZTS: POHVALA ZTS: POHVALA ZTS:

VesnaISTENI^ ROD SRNJAK

AnjaSEDEJROD SRNJAK

ZsoltPro{icRod vidra

DorisVu~koRod vidra

NivesGrajRod vidra

KatjaKustec Rod vidra

VidaFifonjaRod vidra

ANDREJAGOMBOCROD PUSTI GRAD

KLEMEN^ADE@ROD SVO. KAM.

ROD KRA[KIH J’RTSE@ANA

ROD PUSTI GRAD[O[TANJ

ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA[KOFJA LOKA

BRONASTI ZNAK ZTS: BRONASTI ZNAK ZTS: ZTS:

MartinvidmarROD SRNJAK

MatejMilavecROD SRNJAK

Primo`SedejROD SRNJAK

PolonaSedejROD SRNJAK

MatejCerpi~ROD SRNJAK

NinaMarkovicRod vidra

ZlatkajerebicRod vidra

Ale{HrenROD SRNJAK

MatejVidmarROD SRNJAK

BenjaminMo`inaROD SRNJAK

MarinkaIsteni~ROD SRNJAK

Gordana[ÖVEGE[ Rod vidra

ZLATI ZNAK ZTS: ZTS: ZLATI ZNAK ZTS: ZTS:

Gordana[ÖVEGE[ ROD VIDRA

ZLATA PLAKETA ZTS: ZLATA PLAKETA ZTS: ZLATA PLAKETA ZTS: ZLATA PLAKETA ZTS:

IME IME IME IME KRAJ KRAJ KRAJ KRAJ

ROD MODREGA VALATRST-GORICA

PISNA ZAHVALA ZA NE^LANE - ORGANIZACIJE IN PISNA ZAHVALA - ORGANIZACIJE IN PISNA ZAHVALA ZA NE^LANE - ORGANIZACIJE IN PISNA ZAHVALA - ORGANIZACIJE IN PISNA ZAHVALA ZA NE^LANE - ORGANIZACIJE IN

POSAMEZNIKE: POSAMEZNIKE:

IME OZ. IME ORGANIZACIJE IME ORGANIZACIJE KRAJ KRAJ KRAJ KRAJ

Kosovelov dom, Se`anaSe`ana

Janez TurkLogatec

Ob~ina Logatec Logatec

Bojan HojnikLendava

Franc @i`eklendava

Vilijem Sekere{Lendava

Ob~ina LendavaLendava

O.[. [KOFJA LOKA-MESTO[KOFJA LOKA

IME PRIIMEK PRIIMEK

GIZELA[ÖVEGE[

KATJANEMEC

POSEBNO PRIZNANJE POSEBNO POSEBNO PRIZNANJE POSEBNO POSEBNO PRIZNANJE

IME IME PRIIMEK PRIIMEK PRIIMEK PRIIMEK

Justinaivanu{a

JanezBo{nak

Arpadgaal

Brankohorvat

DarkoLenar~i~ ^IVREERIKA

DU[ANNEMEC

MARIJAHORVAT

CVETKAPOLAK

CILKAHORVAT

IME OZ. IME ORGANIZACIJE IME OZ. IME ORGANIZACIJE IME OZ. IME ORGANIZACIJE IME OZ. IME ORGANIZACIJE IME ORGANIZACIJE

KRAJ KRAJ KRAJ KRAJ KRAJ

Osnovna {ola OdranciOdranci

Dvojezi~na osnovna {ola ILendava

Osnovna {ola Pre`ihovega VorancaSrednja Bistrica

Na podlagi 19. in 27. ~lena Statuta Zveze tabornikov Slovenije, ter na podlagi sklepa skup{~ine ZTS z dne 07.06.2003 je Stare{instvo ZTS na seji dne 13.12.2003 sprejelo naslednji

PRAVILNIK O REGISTRACIJI RODOV

1.~len

S tem pravilnikom se ureja postopek ugotavljanja pogojev iz 19. ~lena statuta ZTS (registracija rodu), status neregistriranih enot ter vloga delegiranega na~elnika.

2.~len

Namen registracije rodov je

·da se z ugotavljanjem izpolnjevanja minimalnih kriterijev (pogojev) neko skupino ali enoto prepozna kot taborni{ko, ·da se s tem zagotavlja enotna prepoznavnost taborni{ke organizacije v vseh okoljih in na dr`avnem nivoju, ·zbiranje podatkov potrebnih za spremljanje in na~rtovanje razvoja organizacije

3.~len

T T T T TABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI ALJO[A

Vsak rod - ~lan ZTS mora izpolnjevati naslednje pogoje za registracijo:

a)pred sprejemom v ZTS mora biti registriran po dolo~ilih Zakona o dru{tvih,

b)pravila in organiziranost rodu morajo biti skladna z Enotnimi na~eli organiziranosti dru{tev tabornikov - rodov, kar ugotavlja IO ZTS,

c)imeti mora vsaj 30 tabornikov,

d)delovati mora po programu, skladnem z namenom, na~eli in metodo ZTS,

e)imeti mora vzpostavljen vodov sistem,

f)imeti mora usposobljene vodnike in vodstvo za normalno delovanje,

g)na~elnik rodu mora imeti opravljeno izobra`evanje za in{truktorja 1. stopnje ali pa je v procesu izobra`evanja za ta naziv,

h)samostojno ali v sodelovanju z drugim rodom mora za svoje ~lane organizirati letno taborjenje v skladu z dolo~ili Pravilnika o taborjenjih enot ZTS,

i)najkasneje do 30. aprila teko~ega taborni{kega leta sporo~i podatke o ~lanstvu in pla~a ~lanarino, j)na~elnik rodu se mora udele`evati sej in posvetov, ki jih sklicuje obmo~na organizacija ZTS (v nadaljevanju OO ZTS).

Podatki o ~lanih pod to~ko i) so: ime in priimek, spol, datum rojstva, naslov (ulica in hi{na {tevilka), po{tna {tevilka in ime po{te, leto vstopa v ZTS, funkcija, ki jo opravlja, oznaka o pla~ani ~lanarini.

Podatki zbrani o ~lanih iz prej{njega odstavka se bodo uporabljali izklju~no za potrebe ZTS in sicer za: izdelavo potrebnih analiz, obve{~anje ~lanov rodov o dejavnosti ZTS, mo`nostih in ugodnostih, ki jih ~lanstvo v organizaciji nudi posamezniku.

Podatki se ne smejo uporabljati za po{iljanje reklamnih sporo~il sponzorjev in donatorjev na osebne naslove posameznikov.

4.~len

Izpolnjevanje pogojev za ~lanstvo ugotavlja na~elnik ali stare{ina obmo~ne organizacije ZTS, izjemoma pa tudi na~elnik ZTS, enkrat letno pri vseh rodovih v obmo~ju. Obiski rodov se praviloma opravijo do konca meseca februarja. V primeru, da OO ZTS nima izvoljenega vodstva ali da le-to ne deluje, obiske rodov lahko opravi ~lan IO ZTS ali na~elnik sosednje OO ZTS.

O datumu obiska se oseba, ki opravi obisk dogovori z na~elnikom ali stare{ino rodu. Ob obisku so, poleg ~lanov rodove uprave, navzo~i tudi vodniki.

Podatke, ki so pomembni za registracijo rodu tajnik rodu vpi{e v posebno poro~ilo (obrazec), katerega rodovi do 31.01 dostavijo v pisarno ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Poro~ilo (obrazec) mora biti izpolnjen ~itljivo in natan~no, podatki pa verodostojni, saj se uporabijo za pripravo razli~nih analiz in poro~il. Skupaj s poro~ilom je potrebno dostaviti {e podatke o ~lanih rodu (disketa, internet, pismeni seznam) ter pla~ati veljavno ~lanarino za vse ~lane. Aktivno vlogo v zvezi z registracijo rodova uprava dosega tako, da v dogovorjenih rokih posreduje vse relevantne podatke, ki so potrebni za uspe{no registracijo rodu.

5.~len

Na podlagi poro~il iz predhodnega ~lena in na podlagi ugotovitev ob obisku enote na~elnik ZTS izdela predlog za registracijo rodov in pri tem upo{teva mnenja in priporo~ila na~elnika oz. stare{ine OO ZTS ali druge osebe, ki je opravila obisk rodu.

6.~len

Predlog na~elnika ZTS za registracijo rodov obravnava IO ZTS in ga sprejme kot gradivo za obravnavo na seji stare{instva ZTS.

7.~len

Stare{instvo s sklepom ugotovi, kateri rodovi izpolnjujejo in kateri rodovi ne izpolnjujejo pogojev za registracijo.

Postopek registracije se za vse rodove praviloma zaklju~i na spomladanski seji stare{instva. Le izjemoma se za posamezne rodove registracija lahko opravi {e na poletni seji stare{instva.

8.~len

Po zadnjem roku za registracijo neregistrirane enote ne u`ivajo naslednjih ugodnosti ~lanstva:

·ne prejemajo PORODA,

·ne sodelujejo na sejah stare{instva/skup{~ine,

·~lani - posamezniki se na dr`avne akcije ne morejo prijavljati kot ~lani ZTS,

·ne morejo po{iljati udele`encev na mednarodne akcije

·pla~ujejo te~ajnino in opremo brez popusta;

·ne morejo kandidirati svojih predstavnikov ter voliti ali glasovati v organih ZTS

Neregistrirane enote, ki so jasno izrazile svojo voljo po nadaljevanju ~lanstva v ZTS, pa imajo mo`nost:

·da se jim nudi vsa pomo~ za odpravo vzrokov zaradi katerih rod ni bil registriran;

·da v okviru aktivnosti, ki jih izvajajo OO ZTS podajajo predloge in mnenja organom ZTS;

·da sodelujejo na akcijah, katere organizirajo taborni{ke enote ali OO ZTS;

·da prejemajo vsa nujno potrebna obvestila in vabila;

·da lahko nosijo znak in druge oznake WOSM in ZTS.

9.~len

Pomo~, ki se zagotavlja neregistriranim enotam:

Vodstvo ZTS in pisarna ZTS nudita naslednjo mo`no pomo~: ·opozarjanje na zamujanje pri izpolnjevanju obveznosti do registracije (pismo v rodove v mesecu februarju), ·pravo~asno seznanjanje OO ZTS o te`avah, ki so bile zaznane v dolo~eni enoti in obve{~anje OO ZTS o izpolnjevanju pogojev za vse enote obmo~ja, ·s po{iljanjem posameznih informacij in obvestil v rodove.

Vodstvo OO ZTS lahko pomaga:

·spremlja delo enot na svojem obmo~ju, ·zazna te`ave v enoti in ukrepa {e predno bi te`ave lahko imele resnej{e posledice,

·v okviru svojih finan~nih mo`nosti nudi dolo~eno pomo~ pri udele`bi na VT,

·pridobi soglasje delegiranega na~elnika in soglasje enote (rodove uprave) v kateri bo delegirani na~elnik opravljal svoje naloge

10.~len

Delegirani na~elnik se imenuje v enoti, ki sicer izpolnjuje vse

pogoje za registracijo, razen pogoja iz to~ke g.) v 3. ~lenu tega pravilnika.

Na~elnik ZTS praviloma na predlog na~elnika OO ZTS ali po svoji presoji imenuje delegiranega na~elnika in sicer najkasneje do seje stare{instva, na katerem se opravi registracija rodu. Imenovanje se opravi s pisnim sklepom, ki ga prejmejo delegirani na~elnik in uprava enote v kateri bo le-ta opravljal svoje naloge. Naloge delegiranega na~elnika so: nudi pomo~ pri mese~nih sestankih (vodniki in vodstvo rodu); enkrat mese~no se sestane z vodniki (na~rtovanje dela); pomo~ pri pripravi ob~nega zbora; informiranje na~elnika OO ZTS in na~elnika ZTS ter po potrebi sodelovanje s pisarno ZTS. Delegirani na~elnik je lahko le tabornik s kon~anim te~ajem za in{truktorja I. stopnje. Delegirani na~elnik je imenovan za dobo enega leta; funkcija praviloma traja do obiska na katerem se ugotovi, da enota izpolnjuje pogoje za registracijo, a ne ve~ kot dve leti.

11.~len

Ta pravilnik stopi v veljavo 8 dan po objavi v Taborni{kem vestniku.

Rodove uprave bodo pravilnik prejele z redno po{to rodovomPOROD, na~elniki in stare{ine OO ZTS pa osebno. Pravilnik bo dostopen na internetni strani rutka.net

Mitja Lamut Mitja Lamut Mitja Lamut Mitja Lamut stare{ina ZTS stare{ina stare{ina ZTS stare{ina stare{ina ZTS

Na podlagi 12. ~lena Zakona o medijih (Ur.l. RS {t. 35/ 2001) in 26. ~lena Statuta ZTS je stare{instvo na svoji 8. seji dne 05.04.2003 sprejelo naslednji

PRAVILNIK O TABORNI[KI REVIJI ¨TABOR¨

1. SPLO[NE DOLO^BE

1.~len

S tem pravilnikom se ureja ustanovitev ter izdajanje taborni{ke revije Tabor (v nadaljnjem besedilu revija), katere ustanovitelj je Zveza tabornikov Slovenije (v nadaljevanju ZTS).

2.~len

Izdajatelj revije je ZTS, ki z dnem uveljavitve tega pravilnika prevzema ustanoviteljske in izdajateljske pravice ter obveznosti v skladu z Zakonom o medijih in tem pravilnikom.

3.~len

Sede` revije je v Ljubljani, Parmova 33.

4.~len

Revija izhaja enkrat mese~no, lahko pa izide tudi kot dvojna ali izredna {tevilka.

Revija izhaja v slovenskem jeziku in je namenjena javnemu obve{~anju tabornikov in drugih ob~anov.

5.~len

En izvod revije prejemajo vsi rodovi brezpla~no. Pravnim osebam in drugim naro~nikom se glasilo zara~unava na podlagi cenika, ki ga sprejme izvr{ni odbor ZTS na predlog odgovornega urednika.

6.~len

Sestavni del revije Tabor je Taborni{ki vestnik, ki redno objavlja stali{~a, sklepe in druge dokumente, ki jih sprejmejo skup{~ina in drugi organi ZTS, ter druge razli~ne razpise in objave.

V reviji Tabor ob~asno izhajajo tudi priloge.

II. NAMEN IN CILJI REVIJE

7.~len

ZTS izdaja revijo Tabor z namenom zagotoviti tabornikom in drugim ob~anom uresni~itev pravice do ~imbolj popolne in vsestranske obve{~enosti o dogajanjih in `ivljenju v ZTS, delovanju ZTS in njenih organov, kakor tudi izra`anje stali{~ in mnenj tabornikov in drugih ob~anov o delovanju ZTS in taborni{kem `ivljenju.

Izvr{ni odbor ZTS enkrat letno sprejme na predlog odgovornega urednika vsebinsko zasnovo revije Tabor, ki dolo~a obseg revije, podro~ja javnega obve{~anja, ki jih posebej zagotavlja revija in pogoje ter smernice za objavljanje ostalih ~lankov in prispevkov v reviji.

III. IZDAJATELJSKI SVET, ODGOVORNI UREDNIK, POMO^NIK

ODGOVORNEGA UREDNIKA IN UREDNI[TVO

8.~len

Glasilo ima izdajateljski svet, ki ima pet ~lanov. ^lane izdajateljskega sveta imenuje izvr{ni odbor ZTS.

Izdajateljski svet opravlja zlasti naslednje naloge:

9.Spremlja izvajanje sprejete vsebinske zasnove revije in druge predloge, mnenja in priporo~ila odgovornemu uredniku, pomo~niku odgovornega urednika in uredni{tvu za izbolj{anje javnega obve{~anja;

10.daje mnenje k letnemu poro~ilu odgovornega urednika o izvajanju vsebinske zasnove revije ter mnenje o delu odgovornega urednika, pomo~nika odgovornega urednika in uredni{tva;

11.odlo~a o prito`bah glede odlo~itev odgovornega urednika o objavi oziroma ne objavi stali{~, mnenj in drugih prispevkov, poslanih za objavo v glasilu ter o svojih odlo~itvah enkrat letno obve{~a izvr{ni odbor ZTS;

12.obravnava druga vpra{anja, pomembna za javno obve{~anje preko revije Tabor in v zvezi s tem daje mnenja, predloge in priporo~ila izvr{nemu odboru.

13.~len

Revija ima odgovornega urednika in pomo~nika odgovornega urednika, ki ju imenuje izvr{ni odbor ZTS, ki mora pred imenovanjem odgovornega urednika pridobiti mnenje uredni{tva. Odgovorni urednik in pomo~nik odgovornega urednika sta imenovana za dobo treh let.

14.~len

Odgovorni urednik je odgovoren za uresni~evanje uredni{ke politike revije v skladu s sprejeto vsebinsko zasnovo revije. Odgovorni urednik odlo~a po svoji presoji ali na predlog pomo~nika odgovornega urednika in ~lanov uredni{tva o objavi oziroma ne objavi ali skraj{anju posameznih ~lankov in drugih

T T T T TABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK

ALJO[A

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO

UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO

prispevkov v reviji.

Odgovorni urednik je odgovoren za zakonitost poslovanja revije in izvajanje tega pravilnika.

Pomo~nik odgovornega urednika pomaga odgovornemu uredniku pri urejanju in pripravi besedil za objavo v reviji oziroma pri oblikovanju vsebine posameznih {tevilk revije ter nadome{~a odgovornega urednika v primeru njegove odsotnosti.

Odgovorni urednik lahko s pisnim pooblastilom pooblasti pomo~nika odgovornega urednika za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.

15.~len

Uredni{tvo revije Tabor sestavljajo odgovorni urednik, pomo~nik odgovornega urednika in 5 - 7 ~lanov uredni{tva, ki jih imenuje izvr{ni odbor ZTS.

Delo uredni{tva vodi odgovorni urednik.

Odgovorni urednik, pomo~nik odgovornega urednika in ~lani uredni{tva so samostojni in neodvisni pri svojem delu v okviru sprejete vsebinske zasnove revije in kodeksa novinarske etike.

16.~len

Odgovorni urednik sme zavrniti objavo posameznega prispevka ali skraj{ati njegovo dol`ino, ~e oceni, da objava ali dol`ina prispevka ni v skladu z vsebinsko zasnovo revije in o tem obvesti avtorja prispevka.

Odgovorni urednik je dol`an na zahtevo avtorja pisno obrazlo`iti odlo~itev o odklonitvi objave posameznega prispevka ali njegovemu skraj{anju.

Avtor tak{nega prispevka se lahko prito`i zoper odlo~itev odgovornega urednika izdajateljskemu svetu revije v roku 15 dni po izdanem obrazlo`itvenem sklepu odgovornega urednika.

Izdajateljski svet dokon~no odlo~i o prito`bi.

17.~len

Odgovorni urednik v sodelovanju s pomo~nikom odgovornega urednika in ~lanom uredni{tva organizira dopisni{ko mre`o stalnih in ob~asnih dopisnikov oziroma sodelavcev revije ter dolo~a organizacijo in na~in dela uredni{tva.

Odgovorni urednik sklicuje seje uredni{tva na svojo pobudo, pobudo pomo~nika odgovornega urednika in ~lanov uredni{tva, praviloma po izdaji vsake {tevilke revije zaradi priprave naslednje {tevilke.

18.~len

Odgovorni urednik poro~a enkrat letno izvr{nemu odboru o uresni~evanju vsebinske zasnove revije, svojem delu, delu uredni{tva in uredni{ki politiki, o finan~nem poslovanju ter politiki izpla~evanja honorarjev.

Izdajateljski svet revije obravnava poro~ilo odgovornega urednika iz prej{njega odstavka pred obravnavo na seji izvr{nega odbora ZTS.

19.~len

Prispevki, objavljeni v reviji, so honorirani, razen oglasov, obvestil, javnih objav organizacij in reklam. Merila za dolo~anje vi{ine honorarjev za objavljene prispevke ter cenik oglasov, reklam, objav in obvestil, dolo~i izvr{ni odbor ZTS na predlog odgovornega urednika.

20.~len

Organizacijsko tehni~ne in administrativne naloge za revijo opravlja strokovna slu`ba ZTS.

IV. FINANCIRANJE REVIJE IN NJENO FINAN^NO POSLOVANJE

21.~len

Sredstva za izdajanje revije zagotavlja ZTS na podlagi programskega in finan~nega na~rta, ki ga za posamezno leto predlo`i odgovorni urednik. Revijo sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port RS.

Prihodki od objavljenih oglasov, objav, reklam in drugih pla~anih obvestil, so prihodek ZTS.

22.~len

Finan~no poslovanje vodi strokovna slu`ba ZTS.

Odredbodajalca za finan~no poslovanje revije sta na~elnik ZTS in odgovorni urednik.

V. PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE

23.~len

Na vsakem izvodu revije morajo biti poleg ostalega, navedeni {e naslednji podatki:

-ime in sede`e izdajatelja revije

-kraj in datum izdaje

-ime in sede` tiskarne ter naklada

-imena in priimki odgovornega urednika, pomo~nika odgovornega urednika in ~lanov uredni{tva.

24.~len

Ta pravilnik za~ne veljati naslednji dan, ko ga sprejme stare{instvo.

Mitja Lamut Mitja Lamut stare{ina ZTS stare{ina stare{ina ZTS stare{ina Sprejeto na 8. seji stare{instva ZTS, Gorenje, 05.04.2003, 13. to~ka in 22. skup{~ini ZTS, Ljubljana, 07.06.2003, 8. to~ka

SO[KA OLIMPIADA 2004

^e vam spomin ne pe{a in prebirate revijo Tabor vsaj mesec dni, bi se morali po ne prav dolgotrajnem premisleku spomniti kratke najave za bli`ajo~o So{ko olimpiado 2004. Ste se spomnili? Ste? Odli~no, sedaj je kon~no pred vami razpis za to »{aljivo tekmovanje«.

Opozorilo: Opozorilo: Opozorilo: Startnina se je podra`ila za deset (10) tolarjev, ki gredo v fond za pla~ilo hrane namenjene trinajstim (13) velblodom, ki mukoma prena{ajo butare z okoli{kih hribov pod solkanski most. Priprave so v polnem teku, velblodi so osedlani, zato kar pohitite s prijavami, ki jih zbiramo do 16. aprila 2004. Tudi discipline so se malo spremenile. Kravodvig je do`ivel temeljito preobrazbo s pomo~jo Jabkohoda, Orientozgub je postal pravo zavozlano koko{je ~revo. Ve~ pa naj ostane do tekmovanja skrivnost.

Kraj in ~as: in ~as: Kraj in ~as: in ~as: Kraj in ~as: Tekmovanje bo potekalo v soboto, 24. aprila 2004, kot `e vsa prej{nja leta v Novi Gorici.

Kategorije: GG-i in GG-e tekmujejo v svoji kategoriji, PP-i, PP-e, Gr~e, ki se ne delijo, tekmujejo vsi skupaj v drugi kategoriji.

Discipline: Discipline: Orientozgub (orientacija), Kravodvig ({otor), Jabkohod (premagovanje ovir) in Hoduljomet (med dvema ognjema) ter sedlanje velblodov in brezuzdno jahanje losov (naj ostane skrivnost).

Prihod ekip Prihod ekip Prihod ekip Prihod ekip je v soboto, 24. aprila 2004, do 8.30 na tabor pred Perlo, ekipe iz oddaljenih krajev lahko po predhodnem dogovoru pridejo `e v petek. Spali boste v telovadnici. Oprema Oprema Oprema Oprema Oprema, ki jo potrebujete: kompas in oprema za opravljanje nalog na KT-jih (svin~nik, ravnilo, radirka, {op slame za la~ne velblode), {otorska krila, glasbeni in{trument zelo za`eljen, za tiste, ki pridete dan prej pa {e spalka in armafleks. [tartnina [tartnina zna{a okroglih 7 .000,00 SIT .000,00 SIT .000,00 SIT .000,00 SIT SIT na ekipo s spremljevalcem in vsebuje organizacijo tekmovanja, kosilo in malico ter na{itke. [tartnino naka`ite do petka, 16. do petka, 16. do petka, 16. do petka, 16. aprila 2004 aprila 2004 aprila 2004 aprila 2004 2004, na `iro ra~un DRU[TVO ROD SO[KIH

MEJA[EV, Transakcijski ra~un.: 04750-0000280672 04750-0000280672 04750-0000280672 04750-0000280672 04750-0000280672, s pripisom za So{ko olimpiado (fotokopijo polo`nice prinesite na olimpiado). Na dan tekmovanja zna{a {tartnina Na dan tekmovanja zna{a {tartnina Na dan tekmovanja zna{a {tartnina Na dan tekmovanja zna{a {tartnina Na tekmovanja 9.000,00 SIT. 9.000,00 SIT. 9.000,00 SIT. 9.000,00 SIT.

Prijave Prijave Prijave Prijave ali prijavnice ali prijavnice ali prijavnice ali prijavnice s {tevilom ekip po kategorijah in naslovom kontaktne osebe po{ljite na e-naslov rsm rsm rsm rsm @ rutrutrutka.net ka.net ka.net ka.net ali po po~asni po{ti na Vojko Vi~i~, Kidri~eva 28c, Vojko Vi~i~, Kidri~eva 28c, 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica Gorica. Dodatne informacije dobite na tel.: 05 / 333-18-00 ali 041/642-182 Jan (po 16h) in na zgornji enaslov.

[KALSKA LIGA, KA TE BRIGA… 2004

Divji volkovi vas tudi letos vabimo na tradicionalno zabavno tekmovanje »[kalska liga, ka te briga …«

Zbor ekip bo v soboto 3.aprila 2004 ob 8:30 pred O[ v ekip bo soboto 3.aprila 2004 ob 8:30 O[ v Zbor ekip bo v soboto 3.aprila 2004 ob 8:30 pred O[ v ekip bo soboto 3.aprila 2004 ob 8:30 O[ v soboto [kalah, vasi, ki je oddaljena pribli`no 5 km od mesta [kalah, ki je oddaljena pribli`no 5 km mesta [kalah, vasi, ki je oddaljena pribli`no 5 km od mesta [kalah, ki je oddaljena pribli`no 5 km mesta oddaljena pribli`no

bodo odkrivale skritega gosta, ki bo ... znana Slovenka ali Slovenec.

Na tekmovanje vabimo tudi ~lane ZSKSS, ZBOKSS in SZSO!

Nekaj osnovnih informacij o tekmovanju:

-zbor ekip ob 8:30

-tekmovanje poteka od 9:30 do 15:00

-slavnostna podelitev ob 15:30

-konec tekmovanja bo ob 17 uri

-tekmovanje je razdeljeno na dva dela in sicer 4 igre pri O[ in orientiring s 6 to~kami po okolici

-ekipo sestavlja 5±1 ~lanov

-kategorije:GG-rojeni leta 1992 do 1989, PP-rojeni leta 1988 do 1984 in Gr~e- rojeni leta 1983 in prej

-vsaka `enska predstavnica v ekipi prinese nekaj

nagradnih to~k

-- {tartnina zna{a 7000 SIT {tartnina zna{a 7000 SIT {tartnina zna{a 7000 SIT {tartnina zna{a 7000 SIT na ekipo in vklju~uje pija~o, kosilo in na{itke

-{tartnino lahko naka`ete na Dru{tvo tabornikov Rod

Jezerski zmaj Velenje, TRR_SKB: 03176-1000008467 s pripisom za “[LKTB 2004”

-rok prijav je 27. 3. 2004

-naknadno prijavljena ekipa mora pla~ati {tartnino 9000 SIT ( naknadno se lahko ekipa prijavi samo v dogovoru z organizatorjem )

-seveda pa bodo najbolj{e, najbolj oddaljene, najbolj izvirne ... ~akale lepe nagrade za katere bodo poskrbela dobra podjetja.

-Prijavite se lahko na http://cdv.rutka.net/skalska ali 041/ 354-621 ( Sandi Glin{ek )

---

Velenje. Pot do zbornega mesta bo ustrezno ozna~ena! Pot do zbornega mesta ustrezno ozna~ena!

Velenje. Pot do zbornega mesta bo ustrezno ozna~ena! Pot do zbornega mesta ustrezno ozna~ena!

Velenje. Pot do zbornega mesta bo ustrezno ozna~ena!

Ekipe so vabljene `e na predve~er tekmovanja ( pri~akujemo jih od 17. do 20. ure). V petek zve~er bo v dvorani gasilskega doma proslava ob 15. Obletnici delovanja ~ete.

Vsi tekmovalci so vabljeni, da se med seboj spoznajo ob dru`abnem programu, ki bo tudi letos presene~enje. Ekipe

Tekmovalci mlaj{i od 18 let morajo obvezno izpolniti

Tekmovalci mlaj{i od 18 let obvezno izpolniti

Tekmovalci mlaj{i od 18 let morajo obvezno izpolniti

Tekmovalci mlaj{i od 18 let obvezno izpolniti obrazce obrazce (dobite ga na internetni strani)

Tudi letos ima [kalska liga humanitarno noto! Zato mara vsak, ki pride (ne samo tekmovalci) na [kalsko ligo prinesti potreb{~ino za osebno higieno (brisa~e, rob~ki, mila, {ampon, zobne paste, {~etke …), ki jih bomo namenili za vojne sirote v BiH! Pri akciji nam bodo pomagali vojaki slovenske vojske, ki bodo potreb{~ine odnesli otrokom v BiH, kjer so na mirovni misiji.

Ve~ informacij dobite na http://cdv.rutka.net/skalska, kjer lahko najdete tudi vozne rede vlakov in avtobusov.

Torej se vidimo na [kalski ligi 2004, ki vas mora brigati !!!

P.S.:Aja pa {e tole, za lanski meni je bil dunajski zrezek in krompirjeva solata.....kaj bo letos.......pridite in se pustite presenetiti!!!

MEDNARODNE STRANI

Matic Stergar

Prav lep pozdrav vsem skupaj! Tudi vi `e pogre{ate toploto pomladanskega son~ka? Meni tale pr{i~, ki ni ne sneg ne de`, `e malo preseda. Dovolj je bilo zime, ~as je za sonce, zelenje, zvon~ke… vsaj meni se tako zdi, ki sem bolj poleten ~lovek. Ostali se pa nasmu~ajte do onemoglosti, da se ne boste julija prito`evali ~ez vro~ino. V tej {tevilki bomo rekli besedo ali dve o apati~nosti, potem pa vam bom, vsem nejevernim Toma`em, ki neradi greste preko meja svoje o~etnjave - pa bi vseeno radi spoznali kak{nega tujega tabornika - predstavil tri mednarodne tabore, ki se imajo letos zgoditi pri nas. Apati~nost je precej grda beseda bi rekli. ^e pa `e ne grda, pa vsaj taka, z veliko negativno konotacijo, in taka, ki je ne maramo kot svojo lastnost. Slovar tujk pravi, da je apatija brez~utnost, topost, otopelost, ravnodu{nost. Najbolj v srce parajo~a dikcija apati~nosti pa je, ~e koga ni~ ne razveseli ali u`alosti.

Mene pa ne zanima, kaj pravi slovar tujk. Bolj pomembna je opazka, da se apatija dogaja v na{i dru`bi, v vedno ve~ji meri. To lahko trdim z vso odgovornostjo, ker sem dru`beno zelo aktiven. Mladi imamo tiso~ in eno mo`nost in kot da bi jih bilo preve~, ne izberemo nobene. Ustavil se bom, preden vam nalo`im gomilo filozofske navlake, ki ne sodi semkaj. Na apati~nost pa sem vas opozoril delno tudi zaradi tega, ker imamo krokodili govorilne ure `e od septembra, pa se ni na njih oglasil {e nih~e; tudi po drugih poteh dobimo le malo pozivov, pa {e ti so po ve~ini iz tujine … no, da pa se bo situacija vsak ~as obrnila, so vam - poleg vsega, o ~emer ste brali v prej{njih {tevilkah Tabora - na voljo {e trije mednarodni tabori pri nas. Nemci nas takole vabijo k sodelovanju:

BUNDESFAHRT 2004

Ena od zvez nem{kih tabornikov (lai~na organizacija Bund der Pfadfinderinnen und Fadfinder BdP) organizira za svoje rodove vsake {tiri leta skupni tabor in potep po njim neznani dr`avi. Za leto 2004 so si izbrali Slovenijo. Dva tedna bodo v skupinah pohajkovali, si ogledovali in spoznavali Slovenijo, tretji teden pa bodo taborili na tabornem prostoru v Cerknici. Dogodka naj bi se udele`ilo pribli`no 250 do 300 nem{kih tabornikov na izmeno. Radi bi tudi, da bi se tabora udele`ilo nekaj slovenskih tabornikov, in sicer kot udele`enci in kot ~lani osebja, ki bi bili pripravljeni tudi pomagati pri organizaciji in izpeljavi tabora.

Zato vabimo vse rodove, vode, posameznike v Sloveniji, ki bi se radi na poceni na~in udele`ili res zanimivega mednarodnega dogodka (pa {e star{ev ne bo skrbelo, kje ste), da pre`ivijo nekaj ~asa z nem{kimi taborniki.

^e bi se radi udele`ili njihovega programa (velja za GGje in mlaj{e PP-je), se jim lahko pridru`ite za nekaj dni na njihovem taboru ali pa se udele`ite katere od posameznih aktivnosti. Natan~en seznam aktivnosti bo znan kmalu. Lahko pa seveda katero od nem{kih skupin povabite tudi k sebi na tabor, da do`ivijo pravi slovenski tabor.

Hkrati i{~emo 3-5 tabornikov za naslednji izmeni: 27. - 31. julij in 17. - 21. avgust; po mo`nosti {e nekaj dni pred vsakim taborom in po njem, za pripravo in pospravljanje tabora.

Pogoji:

• ~lan ZTS (pla~ana ~lanarina)

• starost 18 let ali ve~ (lahko tudi mlaj{i z izku{njami pri organizaciji in izvedbi taborjenj)

• izku{nje pri organizaciji in izvedbi taborjenj, po mo`nost kot vodja (ni nujen pogoj)

• znanje pogovorne angle{~ine (za`elena tudi nem{~ina, vendar ni pogoj)

Naloge:

• slovenska ekipa, ki bolje pozna Slovenijo, bo pomagala pri izvedbi programa, pri komuniciranju z okolico …

• pomo~ pri lokalnih nakupih (npr. hrane, organizacija prevoza …)

• pomo~ pri re{evanju morebitnih te`av (npr. obisk zdravnika …)

Naloge so enake nalogam vodnikov in vodij rodovih taborjenj, vendar tujci potrebujejo nekoga, da jim pri tem pomaga.

Za ve~ informacij si lahko pogledate tudi njihovo spletno stran (`al le v nem{~ini): http://www.pfadfinden.de/ bundesfahrt

Vse zainteresirane vabimo, da se javijo Alji na naslov alja.klesnik @rutka.net.

ANGLE[KI TABORNIKI V SLOVENIJI

Letos poleti pa v Sloveniji ne boste na{li samo nem{kih, ampak tudi angle{ke tabornike. Pribli`no 100 angle{kih tabornikov, starih med 16 in 24 let, bo med 15. in 27. avgustom

raziskovalo Slovenijo in taborilo na dveh baznih taborih: v Kal-Koritnici pri Bovcu in v kampu Menina Nazarje, v Logarski dolini. Pridru`ite se jim na kateri od aktivnosti (vodne aktivnosti, pohodni{tvo, izleti v gore, explorer belt, ogledi znamenitosti …), obi{~ite jih na taboru, povabite jih k sebi na tabor …

TUDI IRCI POLETI V SLOVENIJI!

Irski taborniki so se odlo~ili, da bodo letos za svoje vodnike in vodje enot organizirali explorer belt v Sloveniji. Tako bo 8 dvo~lanskih ekip med 4. in 10. julijem potovalo po Sloveniji in izpolnjevalo razli~ne naloge. V tem tednu morajo porabiti en dan za pomo~ lokalni skupnosti ali pomagati pri izvedbi programa na taborni{kem taboru ali predstaviti irsko taborni{tvo. Ekipe bodo porazdeljene po vsej Sloveniji, zato pozivamo vse rodove, da povabijo posamezno ekipo za en dan v svoj kraj ali na svoj tabor. Vsaka ekipa ima svoj {otor in kuhalnik. Po napornem tednu bodo pre`iveli {e nekaj dni v Ljubljani, kjer jih lahko sre~ate in spoznate med 12. in 16. julijem.

[e ve~ informacij o irskem in angle{kem gostovanju lahko dobite pri Bojanu, na bojanb@email.si .

Zanimivo, se vam ne zdi? Trije tabori, razli~ni tako po vsebini, terminu in narodnosti udele`encev. Pridru`ite se jim! V upanju, da vas moje pisanje o apati~nosti ni spravilo v slabo voljo, ampak ste ga vzeli kot tihi alarm, vas do naslednji~ lepo pozdravljam.

O-koledar / FEBRUAR 2004

Ureja: Klemen Kenda - Bubi

DatumStatusOrganizatorKarta

6. - 7. 3.SOL1/Lipica OpenEOL d.o.o. Pliskavica

13. 3. OLP2OK Nova Gorica Panovec

21. 3. MtbOOK Bre`iceKrupa

4. 4.DP dp[OKCrngrob - Mlinar

OLP - Orientacijska liga PrimorskeSOL - Slovenska orientacijska liga

MtbO - Orientacija z gorskimi kolesiDP dp - Dr`avno prvenstvo na dolge proge

Ve~ informacij o vseh tekmah dobite na uradni strani Orientacijske zveze Slovenije: http://www.orientacijska-zveza.si.

ZA VODNIKE Pugy

Taborni{ki projekt - prvi korak

Taborni{ki projekt je skupinski podvig z jasno zastavljenim ciljem, sistemati~nim pristopom (7 korakov), ki temelji na uporabi taborni{ke metode, vklju~uje veliko mo`nosti za u~enje, upo{teva razli~ne interese, talente, zmo`nosti in potrebe. Vsi sodelujo~i z lastnim trudom predani doseganju ciljev v dolo~enem ~asu v prihodnosti.

uporabite tudi kak{no metodo (npr. nevihta idej). Pozorni bodite, da vsi sodelujejo in prispevajo ideje.

Vodnik naj spodbuja ~lane, da se pogovorijo o idejah in jim pomaga izbrati eno ali dve. Tudi vodnik lahko izrazi svoje ideje, vendar ne smejo prevladovati v pogovoru. Vodje si morajo sproti zapisovati vse ideje.

Oblikujete lahko enostavni seznam kriterijev, ki jih bo vodil. Ideje pri spodaj predlaganih kriterijih, so:

V prej{nji {tevilki Tabora si dobil celoten pregled predlaganih korakov taborni{kega projekta. V tej {tevilki in naslednjih pa bom predstavil vsakega posebej.

PRVI KORAK - KAK[EN PROJEKT?

Prvi korak vklju~uje naslednje elemente:

• ^as za sanjanje; v vodu ali klubu PP se pogovarjamo o tem, kar bi mladi ~lani radi po~eli.

• Predstavitev idej; predstavitev idej ~lanov voda in pogovor o njih.

• "De{ifriranje" idej; razmi{ljanje voda o tem, kar je v izra`enih idejah resni~no pomembno zanje.

• Oblikovanje soglasja; vod oblikuje skupno idejovklju~i kar je bilo med idejami pomembno - in jih zdru`i v cilje projekta.

^as za sanjanje

Na vodovem sre~anju vodnik povabi ~lane, da razmi{ljajo o tem, kaj bi resni~no radi po~eli (lahko damo ~lanom na razpolago ~as, da ideje pripravijo do sre~anja). Pri tem lahko

• pomagati jim razmi{ljati preko individualnih interesov ali zmogljivosti manj{ine, do potreb in interesov celotnega voda;

• pomagati jim razmi{ljati o tem, kar bi lahko s projektom dosegli (na primer, kako bi lahko projekt pripomogel k bolj{emu svetu);

• odvra~ati jih od ponavljanja idej od drugod. Kriteriji1.Ideja2.Ideja3.Ideja (Je to nekaj...)

pri ~emer bi lahko vsi sodelovali,XX

kar bi resni~no radi po~eli,XX

kar bi vam predstavljalo izziv,X

bi bilo koristno in uporabno,XX

kar obi~ajno ne po~nete doma ali v {oli?X

Seznam kriterijev naj bo enostaven. Naj ne zapravljajo ~asa z razvijanjem popolnega projekta. Zakaj, boste razumeli pri naslednjih korakih.

PROBLEM: kaj v primeru, da mladi ne bodo predstavili nobenih idej?

Sku{ajte si odgovoriti na naslednja vpra{anja: Ali se med seboj ne poznajo dovolj dobro? Ali imajo ideje, pa so preve~

srame`ljivi, da bi jih izrazili? Ali potrebujejo primere, da bi lahko nanizali svoje?

Za vzpodbudo njihove ustvarjalnosti lahko:

• organizirate predstavitev `e izvedenih zanimivih projektov (preverite, ali ima rod ali ZTS na voljo kak{no dia projekcijo, videospot in drugo gradivo o razburljivih projektih, ki so jih izpeljale druge enote);

• ponudite nekaj svojih idej, za katere mislite, da jih bodo zanimale (ne pozabite, da je to le za~asno, dokler sami ne za~nejo posredovati svojih idej);

• za~nite z razgibano igro v zvezi z va{o projektno idejona primer simulacijo raziskovalne odprave ali karkoli. Ko bodo porabili fizi~no energijo, jih lahko vpra{ate, kaj menijo o tem, da bi {li na resni~no odpravo;

• namenite nekaj ~asa (nekaj vodovih sre~anj), da se med seboj bolje spoznajo in ustvarijo samozavestno in zaupljivo ozra~je;

• poudarite, da vas zanimajo njihove ideje. Organizirate lahko pogovor o problemih, s katerimi se soo~ajo v okolju, v katerem `ivijo. Prosite jih lahko, da razmislijo o tem, kar bi naredili, da bi izbolj{ali stanje;

• kot provokacijo lahko predlagate nekaj najbolj

dolgo~asnega - njihov odziv bo buren in hkrati ustvarjalen, saj bodo zagotovo predlagali kaj drugega;

• izkoristite prednosti spro{~enih trenutkov in poslu{ajte njihove pogovore, da bi odkrili, kaj jih zanima ali skrbi.

Predstavitev idej

Obstaja veliko na~inov, kako mlade pripravimo do tega, da predstavijo ideje; na primer napi{ejo jih na papir in kot posterje nalepijo na steno ali razgrnejo po tleh ali pa predstavijo svoje ideje z risbami; lahko zaigrajo ideje, ostali pa ugibajo, kaj prikazujejo.

Omenite jim lahko razli~ne na~ine predstavljanja idej, ~lani voda pa se sami odlo~ijo, kako bodo to naredili.

"De{ifriranje" idej

Zapomnite si, da ste jim dali prosto pot, da uporabijo svojo domi{ljijo. Verjetno bodo nanizali ideje, ki bodo segale od nemogo~ih do popolnoma "obscenih". To je popolnoma normalno!

V~asih tisto, kar ~lani na za~etku predlagajo, da bi radi po~eli, ni povezano s tistim, kar je zanje resni~no pomembno. Va{a naloga je, da sku{ate ugotoviti, kaj je v ozadju predlogov. Vzpodbujajte jih, da vam bodo razlo`ili svoje ideje.

To naj bo prijateljski pogovor, v katerem bodo ~lani ~utili, da jih poslu{ate.

Oblikovanje soglasja

Naredite povzetek glavnih idej, za katere menite, da so bile ~lanom pomembne.

Primer:

Nekdo je hotel pripraviti predstavo, drugi glasbeni koncert, tretji je hotel na jahanje, ~etrti pa na potovanje.

Skupaj z mladimi razmislite, kako bi te razli~ne ideje lahko vklju~ili v en projekt, ki bi postal projekt voda v dolo~enem obdobju.

Primer:

Projekt, ki je nastal iz teh idej, je bil: potovanje s konjem in vozom. Vod je moral narediti kro`no potovanje, ki je obsegalo 200 km v ~asu dveh tednov. Na poti so v vaseh pripravili glasbene predstave.

PROBLEM: kaj ~e bo projekt drag?

Vsak projekt bo nekaj stal. ^e so predvideni stro{ki veliko ve~ji od tega, kar lahko zberemo z razumno koli~ino vlo`enega truda, se lahko o tem odkrito pogovorimo z mladimi in najdemo kompromis.

Klju~ni izobra`evalni koncept projektnega pristopa je, da lahko mladi dose`ejo nekaj neobi~ajnega, kar bo zahtevalo njihov trud.

Rast na podro~ju samostojnosti zahteva razvijanje iznajdljivosti in aktivno vklju~enost v zbiranje potrebnih denarnih sredstev - kar vklju~uje zbiranje denarja (fundraising) in opravljanje nenavadnih del. V nekaterih primerih so zmo`ni in pripravljeni finan~no pomagati tudi star{i, vendar naj prispevajo le del sredstev.

V naslednji {tevilki:

Drugi korak - Vklju~evanje mo`nosti za u~enje

NAPRAVIMO TABORNI[KI PROJEKT

(Let's do a Scout Project)

"Napravimo taborni{ki projekt" je namenjen vodnikom in na~elnikom. Korak za korakom razlaga, kako lahko uporabite projektni pristop, da zagotovite bogato in razburljivo u~no okolje za ~lane voda, dru`ine, kluba PP ali ~ete.

Priro~nik je v elektronski verziji (pdf) v angle{kem jeziku mo`no dobiti na spletni strani www.scout.org/wsrc/ll/docs/scoutproject_e.pdf, slovenska razli~ica pa bo na voljo predvidoma do konca marca 2004.

Portretna fotografija

Za dobro portretno fotografijo je potrebno poznati nekaj fotografskih zakonitosti. Predvsem zato, ker se od portretne fotografije pri~akuje, da je pravilno izostrena, osvetljena ter da je posnetek pravilno zapolnjen oz. v pravilni kompoziciji.

Prvo pravilo portretne fotografije je, da mora fotografirana oseba izstopati iz ozadja. S tem namre~ izoliramo portretiranca od okolja, ki je pri portretni fotografiji mote~e. Pri portretni fotografiji nas namre~ zanima oseba, zato moramo dati poudarek nanjo.

Temu pravimo globinska ostrina , kakor nam pa `e beseda sama pove, gre za ostrino, ki jo vidimo po globini slike (globina se smatra razlika med sprednjimi in zadnjimi objekti na fotografiji). ^e ho~emo portret pravilno poudariti, moramo ozadje ~im bolj zamegliti oz. dobiti ~im manj{o globinsko ostrino. To dose`emo na dva na~ina (najbolje, da se poslu`imo obeh in tako dose`emo najbolj{i rezultat). Globinsko ostrino zmanj{amo tako, da ~im bolj odpremo zaslonko (pri tem moramo paziti, ~e nastavljamo ~as in zaslonko ro~no, da ~as zaklopa primerno skraj{amo). Odprta zaslonka pomeni manj{o {tevilko, navadno je to 2.8, 3.5 ali 4 (odvisno od objektiva). To nam naredi tudi program z oznako "portret" na nekaterih fotoaparatih. Drugi na~in za zmanj{anje globinske ostrine pa je ve~ja gori{~na razdalja. Za portretno fotografijo se uporablja objektive okoli 100 mm. S tem pa smo na dobri poti, da dose`emo {e en rezultat, in sicer pravilno zapolnitev posnetka. Portretna fotografija namre~ zahteva, da je portretiranec

ujet na ve~ini posnetka in s ~im manj okolice.

Pri ostrini in globinski ostrini je potrebno paziti tudi na samo ostrino portretiranega. Pri majhni globinski ostrini se nam lahko namre~ zgodi, da izgubimo ostrino `e na obrazu samem. V tem primeru pa se navadno dr`imo pravila, da mora biti ostro oko (in ne npr. nos ali kaj drugega). Pri portretu namre~ vsakdo najprej pogleda v o~i, napa~no izostren obraz pa lahko poudari nepomembne detajle na obrazu.

Poleg ostrine in zapolnitve posnetka je pri portretni fotografiji zelo pomembna tudi pravilna osvetlitev. Mo~na in direktna svetloba ni najbolj primerna za portrete. Taka svetloba namre~ premo~no za~rta sence in kontraste na obrazu. Zato je mnogo bolj primerna difuzna (razpr{ena) svetloba, ki sence nekoliko zabri{e. Ob mo~nem soncu si lahko pomagamo z bliskavico. Le-to lahko uporabimo tudi podnevi in z njo dosvetlimo obraz ter tako popravimo sence, ki jih zari{e premo~no sonce. Pri tem ve~ino posnetka osvetli naravna svetloba, bliskavica le "poje" neprijetne sence, na fotografiji pa tudi ne bo zaznati, da je bila dosvetljena z bliskavico. Pri no~nem fotografiranju, fotografiranju v studiu oziroma kadar osvetljujemo v glavnem le z bliskavico moramo paziti, da si objekt pravilno osvetlimo. ^e uporabljamo zunanjo bliskavico, lahko to naredimo z odbito svetlobo ter tako poskrbimo za difuzno svetlobo in s tem osvetlimo obraz brez ve~jih senc in kontrastov. Manj kreativnih mo`nosti imamo, kadar uporabljamo v fotoaparat vgrajeno bliskavico. S

tem si najla`je pomagamo tako, da se od objekta umaknemo za dober meter in pol, ter ga tako ne dosvetlimo preve~ direktno, pri tem pa moramo paziti tudi na pojav rde~ih o~i.

Poleg tega pa moramo pri fotografiranju z bliskavico paziti, da objekta ne fotografiramo preblizu zidu. Portretiranca nekoliko umaknemo od stene in tako prepre~imo, da bi se na steni mo~no in jasno izrisale sence portretiranca, ki jih pred fotografiranjem seveda ne vidimo, na fotografiji pa so lahko precej mote~e.

In {e zadnje pravilo. Portrete praviloma fotografiramo v horizontalni liniji o~i portretiranca. Kadar kr{imo to pravilo, ga kr{imo zavestno in z namenom dose~i poseben u~inek, ve~krat pa ga kr{imo tako, da namesto horizontalne linije uporabimo ni`jo (bolj `abjo) perspektivo, redkeje uporabimo vi{jo perspektivo. Pri ni`ji perspektivi moramo paziti, ker se na sliki navadno brada mo~neje poudari, v nekaterih primerih je to lahko celo komi~no (ali `aljivo). To pomeni, da bomo, ko bomo fotografirali otroka, navadno pokleknili in se tako z o~mi pribli`ali horizontalni liniji njegovih o~i.

Vse zgoraj na{teto lahko uporabljamo le v "idealnih" pogojih. Najve~krat pa se nam namre~ zgodi, da fotografiramo spontano, na hitro in brez ve~jega premisleka. Le tako tudi najve~krat dobimo pristno fotografijo, kot si jo najve~krat tudi `elimo. Vendar pa je tudi pri tem prav, da se zavedamo vseh pravil, ki oblikujejo dobro portretno fotografijo, ker lahko le tako `e vnaprej vemo, kak{en bo na{ posnetek.

Portretna fotografija sodi med pomembnej{e in zahtevnej{e zvrsti fotografije, velikokrat pa se je poslu`ujemo tudi v taborni{kih krogih, predvsem na akcijah. Najve~krat portretiramo ljudi, lahko pa portretiramo tudi `ivali, naravo ...

Portretna fotografija posneta z objektivom nastavljenim na 70 mm. Za osvetlitev je slu‘ila zunanja bliskavica z difuzorjem, bliskavica pa ni bila name{~ena na fotoaparatu, pa~ pa jo je fotograf dr‘av v levi roki nekoliko bolj zgoraj. Difuzor je poskrbel za mehkej{e sence na obrazu in neostre sence na ozadju. Ozadje je preve~ heterogeno, zato nekoliko moti harmonijo posnetka. ^as zaklopa 1/60 sekunde, zaslonka f4.

Pojav rde~ih o~i

Pojav rde~ih o~i na fotografiji je lahko zelo mote~. Fotografija je bila posneta s kompaktnim fotoaparatom, vgrajeno bliskavico in brez predbliska.

^e v son~nem vremenu fotografiramo objekt v senci proti svetlobi, bo zaradi nasprotne svetlobe fotografirani objekt pretemen. Pri tem si lahko pomagamo z dosvetljevanjem z bliskavico. Prva fotografija je bila posneta z avtomatiko in brez uporabe bliskavice, druga pa dosvetljena z bliskavico.

Na globinsko ostrino vplivamo tudi za nastavitvijo zaslonke. Obe fotografiji sta bili posneti z istim objektivom in nastavitvijo na 50 mm. Nastavitev zaslonke pri prvi fotografiji je bila f32

Pojav rde~ih o~i je zelo pogost in mote~. Pojav nastane zaradi bliskavice. Zenica ~love{kega o~esa je namre~ v temi, kjer navadno tudi fotografiramo z bliskavico, zelo odprta, da sprejme ~im ve~ svetlobe. Ko tako "odprto" oko fotografiramo, v oko vstopi tudi velika koli~ina svetlobe, ki smo jo spro`ili z bliskavico, ter na steni o~esa izri{e majhne kapilarne `ile, ki skrbijo za prekrvavitev o~esa. To se na fotografiji izri{e kot tako neprijetno "rde~e oko". Poznamo ve~ re{itev tega problema. Profesionalna re{itev je zunanja bliskavica. Ve~ja kot je oddaljenost bliskavice od objektiva, manj{i je namre~ ta efekt, saj je manj direktno odbite svetlobe nazaj v objektiv. V tem je tudi razlog, zakaj je bliskavica v kompaktnih kamerah postavljena v enega od vogalov fotoaparata (in ne nad objektiv). Druga re{itev, ki jo nudijo kompaktni fotoaparati, pa je uporaba predbliska. Predbliski so razli~ni glede na fotoaparat, vsi pa imajo funkcijo, da s svetlobo pred bliskom povzro~ijo, da se zenica ~love{kega o~esa nekoliko zapre. Res pa je predblisk velikokrat mote~ in onemogo~i spontanost posnetka. Zadnja mo`nost je seveda naknadni popravek. Le-tega lahko naredimo na fotografiji sami ali pa v ra~unalni{kem programu za obdelavo fotografij in tako popravimo ponesre~ene posnetke.

(torej mo~no zaprta zaslonka), pri drugi pa f4 (mo~no odprta zaslonka). Razliko lahko opazi{ na {otoru v ozadju in napisu na njem. Pri odprti zaslonki se torej globinska ostrina zmanj{a.

vse fotografije: Bla‘ Verbi~

Portretna fotografija narejena na taborni{ki akciji. Objektiv nastavljen na 100 mm in zaslonka f4 sta poskrbela za majhno globinsko ostrino. Tako ljudje v ozadju slike ne motijo. Fotografirano je bilo v obla~nem vremenu, zato difuzna svetloba lepo osvetli celoten obraz.

Opazovanje zvezdnega neba

Tokrat zve~er poglejmo proti jugu. Karta prikazuje ozvezdja, ki jih sredi marca okoli osme ure zve~er lahko najdemo na nebu. Ekliptika, ki povezuje planete, gre skozi zodiakalna ozvezdja. Od desne (zahoda) proti levi (vzhodu) si sledijo: Oven (Aries), Bik (Taurus), Dvoj~ka (Gemini), Rak (Cancer), Lev (Leo) in Devica (Virgo). V Biku se od planetov nahaja Mars, v Dvoj~kih najdemo Saturna ter v Levu Jupitra. Na karti najdemo tudi v prej{njih {tevilkah `e omenjene zvezdne kopice in meglice.

ca M-44 v Raku, ki jo sestavlja okoli 100 zvezd. Od nas je oddaljena 520 svetlobnih let. Pravimo ji tudi "Jasli". Najla`je jo boste na{li pribli`no na sredini med Saturnom in Jupitrom. Zakaj ji pravimo Jasli ? --- Poglejte jo v daljnogledu in odgovorite si sami...

V Levu je najsvetlej{a zvezda Regul (Alpha). Od nas je oddaljen 85 svetlobnih let. Ima manj svetlo spremljevalko, ki jo lahko vidimo v lovskem daljnogledu. Navidezna razdalja med njima zna{a pribli`no desetino navideznega Luninega premera. Zvezdi Beta pravimo tudi Denebola. Od nas je oddaljena 42 svetlobnih let in tudi ima spremljevalko. Le-ta je pribli`no tako svetla kot

Najsvetlej{i zvezdi Dvoj~kov sta Kastor (Alpha) in Poluks (Beta). Kastor je trozvezdje, vidno `e v manj{ih teleskopih. Od nas je oddaljen 46 svetlobnih let. Poluks je rahlo svetlej{i od Kastorja in je od nas oddaljen 36 svetlobnih let. To, da je zvezda "Beta" svetlej{a od "Alphe" je v astronomiji bolj izjema, kot pravilo. Najve~krat je namre~ zvezda "Alpha" najsvetlej{a v ozvezdju. V

"nogi" Kastorja, tokrat rahlo desno od

Saturna, najdemo zelo lepo zvezdno

kopico M-35, ki jo sestavlja okoli 120 zvezd. Vidna je `e v lovskih daljnogledih. S pomo~jo lovskega daljnogleda je lepo vidna tudi ~udovita zvezdna kopi-

Zahodno zvezdno nebo 29. marca zve~er takoj po Son~nem zahodu

Ju`no zvezdno nebo sredi marca okoli 20h.

spremljevalka Regula, le da je oddaljena za pribli`no tretjino navideznega

Luninega premera.

Najsvetlej{a zvezda Velikega psa (Canis Major) je zvezda Sirij (Alpha). Gre za najsvetlej{o zvezdo na{ega neba in je od nas oddaljena le 8,8 svetlobnih let. Gledano iz Slovenije je to hkrati tudi najbli`ja zvezda na nebu sploh. Bli`je je sicer le {e par Alpha/Omikron v ozvezdju Centavri na ju`nem nebu. Sirij najla`je najdemo tako, da podalj{amo navidezno premico Orionovih Koscev proti jugovzhodu. Tudi Sirij ima spremljevalko, ki ga obkro`i `e v 50-ih letih. Navidezno najdlje vsaksebi sta si bili zvezdi leta 1994. Za opazovanje bi potrebovali mo~nej{i teleskop.

Malo severovzhodno od Sirija najdemo {e eno svetlo zvezdo zimskopomladanskega neba. To je Prokion (Alpha), najsvetlej{a zvezda Malega psa (Canis Minor). Tudi ta zvezda je re-

lativno blizu nas. Od nas je oddaljen 11 svetlobnih let.

Dne 29. marca bosta hkrati kar oba notranja planeta --- Merkur in Venera-- navidezno najbolj oddaljena od Sonca. Oba bosta zve~er lepo vidna na zahodnem nebu. To je hkrati tudi letos najbolj{a prilo`nost za opazovanje

Merkurja, ki je sicer ve~inoma navidezno preblizu Sonca. Merkur bomo lahko opazovali takoj po Son~nem zahodu {e v ve~erni zarji. Ne zamudite ga ! Ko se stemni, ga namre~ ni ve~ na nebu …

Omenim naj {e nekaj "bli`njih sre~anj" s Plejadami (M-45). Mars se bo sre~al s Plejadami 20. marca in Luna 25. marca. Najzanimivej{e pa bo prav gotovo sre~anje Venere 3. aprila. Uporabite daljnogled !

MODRA MISEL

^lovek je tako majhen v ogromnem Vesolju a je hkrati tako edinstven, da se zaveda svoje izjemnosti. @ivi na majhnem planetu, ki mu pravi Zemlja. Tudi Zemlja je le droben kamen~ek v sipini

Vesolja. A kljub temu je nekaj posebnega. Je dom ~loveka, pre`et s stoterimi, tiso~erimi oblikami `ivljenja. Mu daje hrano, vodo, zrak, zavetje.

^uvajmo svoj dom ! Takega

bomo te`ko na{li tudi v celotnem Vesolju !

LUNINE MENE

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 3.Vzhod: 06:411. 4.Vzhod: 06:42

Zahod: 17:49Zahod: 19:31

15. 3.Vzhod: 06:1415. 4.Vzhod: 06:15

Zahod: 18:08Zahod: 19:49

Pomlad nastopi 20. marca ob 07:48

Venera bo sre~ala Plejade 3. aprila

PREDSTAVITVE RODOV ROD RO@NIK

Obmo~je delovanja: Obmo~je delovanja: Obmo~je delovanja: Obmo~je delovanja: Obmo~je delovanja: Ljubljana - Dravlje, Koseze in Sp. [i{ka

Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: 1959

Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: rodu: vod murnov, 4 vodi M^, 3 vodi GG, klub PP, 2 kluba GR^

Najbolj zagnan ~lan: Najbolj zagnan ~lan: Najbolj zagnan ~lan: Najbolj zagnan ~lan: Najbolj zagnan Klemen Martinis, Brilejeva 14, Ljubljana, 041/830-100, klemen.martinis@ guest.arnes.si.

Naslov rodove strani: Naslov rodove strani: Naslov rodove strani: Naslov rodove strani: strani: rr.rutka.net.

Simbolika rodovega imena

Ro`nik je ime enega od vrhov zelene oaze mesta Ljubljane, ki jo tvorijo Tivoli, Mostec, Rakovnik in Kose{ki bor{t. Ljubljan~ani mu pravijo tudi Cankarjev vrh, saj je v stari gostilni od leta 1910-17 `ivel slovenski pisatelj Ivan Cankar. Taborniki Rodu Ro`nik so si zaradi bli`ine in mo`nosti za izvajanje taborni{kega programa nadeli njegovo ime.

U~inkovine:

vitamin C, rudnine, `elezo, kalij, magnezij, vitamin B, eteri~na olja.

Uporabnost:

~isti kri, dviguje odpornost, po`ivlja presnovo, iz njega lahko naredimo solate in prikuhe.

Motovilec v solati I

Potrebujemo ½ kg motovilca, 1 `lico bu~nega olja, sol, ~esen in pehtranov kis.

Dobro opran in odcejen motovilec pripravimo kot vsako drugo solato, le da uporabljamo za kisanje pehtranov kis, ki daje motovilcu dober in pikanten okus.

Motovilec v solati II

Potrebujemo 10 dag {pina~e, 10 dag zelja, 30 dag motovilca, 2 trdo kuhani jajci, 2 stroka ~esna, 5 `lic bu~nega olja, 2 `li~ki gor~ice, sol, kis in poper.

O~i{~eno in oprano {pina~o z zeljem nare`emo na rezine ter zme{amo z opranim in odcejenim motovilcem.

Crga

MOTOVILEC (Valerianella locusta L.)

Prvotno je bil motovilec plevel na njivah. Domnevajo, da je njegova domovina Sredozemlje. Rastlina je eno do dveletna. Osnovni listi so razvr{~eni v rozeti, od 3 do 4 cm dolgi, lopati~asti do suli~asti listi. Cvetovi so neznatni, modrikastobeli. Motovilec raste povsod. Glede toplote ni zahteven. Optimalna temperatura kaljenja je 15°C.

Posolimo, okisamo, dodamo strt ~esen, olje ter poper in dobro zme{amo. Po solati naribamo 2 trdo kuhani jajci.

Motovil~eva juha

Potrebujemo 25 dag motovilca, 3 dag masla, 1 drobno ~ebulo, 1 strok ~esna, 1 `lico moke, 1 kozarec mleka, 5 `lic kisle smetane in sol.

Na maslu prepra`imo drobno sesekljano ~ebulo. Prepra`imo moko, preme{amo, zalijemo z mlekom in me{amo, da se ne naredijo grudice. Prilijemo primerno koli~ino vode, dodamo na drobno narezan motovilec in kuhamo 25 minut. Posolimo, prilijemo smetano in hitro prevremo.

NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: _______________________________________________

ROD: ________________________________________________________

ULICA:

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

Ur{ka

in Andrej Stritar

Visoko nad Savinjo

Na Veliko Kozje nad Zidanim Mostom

V Zasavskem hribovju ve~ina ljudi pozna Kum, marsikdo je sli{al za Mrzlico, pa morda {e za ^em{eni{ko planino in Lisco.Verjetno se potem za ve~ino slovenskih pohodnikov poznavanje vzpetin ob Savi preneha. Kljub temu pa je tam precej prijetnih koti~kov, ki jih je vredno obiskati. Eden takih je Veliko Kozje, skoraj tiso~ak (993 m), ki se dviga nad dvema na{ima velikima rekama: Savinjo in Savo. Veliko Kozje ~uva Savinjino ju`no stran, na severu to vlogo opravlja Kopitnik. Strme in odsekane pe~ine obeh gora ponekod prav divje padajo v dolino in dajejo resnoben in groze~ videz. Kljub temu se je Savinji posre~ilo prebiti tu skozi, pri Zidanem Mostu se nazadnje prebije do Save.

Veliko Kozje je zelo primeren cilj za enodnevni izlet za posameznike in skupine.

Pot nas najprej pelje po tesni dolini, nato sledi precej strm vzpon do razglednega vrha. Tu nas presenetijo nekoliko prijaznej{a, polo`nej{a pobo~ja, prepredena z gozdovi in travniki. Spust je zlo`nej{i in udobnej{i. Vodi nas mimo velikega goji{~a jelenjadi nazaj v dolino.

Izhodi{~e:

Dostopnost tokratnega cilja dodatno poenostavi `elezni{ka postaja v Zidanem Mostu. Tako se sem lahko pri-

peljemo kar z vlakom. Kraj vsekakor predstavlja pomembno `elezni{ko kri`i{~e. Tu se namre~ stikajo proge ki povezujejo Ljubljano, Celje in Zagreb. Dostopen je tudi po zasavski cesti ali po cesti iz Celja. Njegova znamenitost je stari cestni zidani most ~ez Savinjo.

Opis:

V Zidanem Mostu se najprej odpravimo ~ez most Na nasprotnem bregu se obrnemo za markacijami proti levi in jo kar po cesti mahnemo ob progi do zaselka Obre`je. Do tu je poltretji kilometer dale~. Oznake nas nato usmerijo po kolovozu desno navzgor. Po~asi se

ogrevamo in v pol ure pridemo do Ga{perjeve ko~e, ki je odprta le poleti in ob koncu tedna. Ko~a je v gozdu, kljub vsemu se odpira zanimiv razgled na ostenja Kopitnika na nasprotni strani doline.

Nadaljevanje je precej bolj strmo. Kolovoza je konec, pot se prelevi v ozko stezico, ki najprej pre~i strm gozd, nato pa jo ubere naravnost navzgor. Ko se nad nas postavijo bolj strma vr{na pobo~ja, se jim stezica izogne pre~no proti desni. Pripelje nas na nekak{no sedelce jugovzhodno od vrha. Tu je kri`i{~e poti. ^e bi {li naravnost, bi v petih urah pri{li na Lisco. Zavijemo levo, se {e

Na kri`potju pod Velikim Kozjem Ga{perjeva ko~a pod Velikim Kozjem

malo potrudimo v klanec in se znajdemo na Velikem Kozjem. Vrh je pora{~en z gozdom, stezica pa je speljana levo prav na skalnati rob, kjer je vpisna knjiga in imeniten razgled v dolino.

Sestop:

Vrnemo se do sedelca s kri`i{~em, nato pa markacijam sledimo po poti proti Rade~am. Kmalu jih zapustimo, dr`imo se pre~no desno proti vasici Mrzla Planina. Mimo hi{, ki so na nekak{nem prevalu, se prevalimo na zahodno stran in se pri~nemo spu{~ati proti Zidanem Mostu. Pri kmetiji Koren, do kamor je iz doline speljana cesta, imajo veliko ogrado z jelenjadjo. Sestopamo po cesti mimo zaselkov in kmetij vse do doline, kjer se vrnemo na na{e izhodi{~e.

Nevarnosti:

Stezica pri vzponu je ponekod precej ozka in strma, napredovanje v~asih ote`uje tudi drse~e, odpadlo listje. Previdnost je potrebna tudi na samem vrhu - ne preve~ na rob, kajti pe~ina odsekano pada v globino.

Dol`ina izleta:

Za vzpon bomo potrebovali 2 do 3 ure, za sestop pa {e dve. Skupaj torej do 5 ur.

Literatura:

pomagamo si lahko z zemljevidom Posavsko hribovje, 1:50.000.

Skrinjica na vrhu Velikega Kozja

Pogled na Savinjo z Velikega Kozja

Na vrhu Velikega Kozja

Klemen Kenda - Bubi, RAJ Cerkno

OSNOVNI PRIJEMI - II. del

Akordi

Razliko med dvema razli~nima tonoma v glasbeni teoriji predstavlja interval. Terca je recimo tak interval, ki zaobjema dva cela tona (velika terca) ali ton in pol (mala terca). Drugi znani interval se imenuje kvinta. Kvinta (~ista) obsega tri tone in pol. ^e sestavimo skupaj osnovni ton, terco in kvinto, dobimo akord - kvintakord. ^e vzamemo veliko terco in ~isto kvinto dobimo durov kvintakord ali kraj{e "dur", z malo terco in ~isto kvinto pa nastane molov kvintakord - "mol". Septakorde, kot je npr. C7 , sestavljajo {tirje toni. Osnovnemu kvintakordu dodamo {e en interval - v na{em primeru (malo) septimo, ki obsega pet celih tonov. Ve~ o glasbeni teoriji bomo zvedeli v enem izmed nadaljevanj Dnevnika in{truktorja kitare, za kitarista za~etnika pa bo pomembno spoznanje, da akord sestavljajo 3 ali 4 razli~ni toni. To pojasnjuje zmedo, ki je na{emu Petru nekoliko ote`ila `ivljenje. Isti akord na kitari lahko namre~ primemo na ve~ razli~nih na~inov. Pri tem je va`no le, da imamo v njem vse prave tone, sama lega prijema in zaporedje tonov pa pri tem ni bistvenega pomena.

Akordi, ki jih sre~amo v skladbicah, obi~ajno nastopajo v skupinah. Skladbice so obi~ajno pisane v dolo~eni tonaliteti - lestvici, kar za seboj prinese nekaj zakonitosti, ki povejo npr., kak{ni akordi lahko v njih nastopajo. Ogledali si bomo G dur lestvico z akordi: G dur (1. stopnja - osnovni ton), a mol (2. stopnja), h mol, (3. stopnja), C dur (4. stopnja - subdominanta), D dur (5. stopnja - dominanta) in e mol (6. stopnja). Na sedmi stopnji (vodilnem tonu) je zmanj{ani kvintakord (v na{em primeru F#dim), ki pa ga v pesmih iz na{ih pesmaric obi~ajno ne sre~ujemo.

C dur - navadna shema (a - skrajno levo) , C dur - {tevil~na shema, s katero se sre~amo predvsem pri zapisih pesmi na Internetu, C durfotografija prijema na kitari (c). Na navadni shemi (a) si od leve proti desni sledijo strune od basovskih do vi{jih. Polni krogci ozna~ujejo mesta prijemov, strune, ki so ozna~ene s praznimi krogci, zabrenkamo brez prijema, strun, ozna~enih s kri`cem, ne igramo.

[e enkrat obnovimo- slovar~ek:

major - durov kvintakord

minor - molov kvintakord

dim - zmanj{an kvintakord

dom 7 - z malo septimo (obi~ajen

septakord npr. C7)

major 7 - durov kvintakord z veliko

septimo

Akordi: C, F, G, d, e in a sestavljajo akorde C durove lestvice. Z velikimi tiskanimi ~rkami ozna~ujemo durove, z malimi pa molove akorde. Ton (ali akord), ki ga v slovenskem zapisu ozna~imo s ~rko H,

ve~ina tuje literature ozna~uje z B. V slovenskem zapisu je ton B zni`ani ton H.

POPOTOVANJA Meti Buh, RaR in Damijan Ga{pari~ - Dumy, RTT

Avstralija

Po {tiriindvajsetih urah letenja sem `e stala na drugi strani malega modrega planeta in za nekaj dni se je vse postavilo na glavo. Bioritem si je o desetih urah ~asovnega zamika verjetno mislil svoje in me vztrajno prebujal ob skrajno nenavadnih urah. Dogajanje je popestril {e kak{en skok pred avtomobile, ki vozijo po levi. In potem je tu {e sonce, ki me je s svojo potjo preko severnega dela neba parkrat tako zmedlo, da sem povsem suvereno odpe{a~ila ravno v napa~no smer. ^isto odbit za~etek.

“Dvanajst apostolov” pridru`i nekaj sto navdu{enih turistov s fotoaparati. A pogled je vreden obiska, ni kaj.

Temperature v Melbournu so padle `e krepko pod mejo spodobnosti, zato sva svoji telesci preselila v toplej{e kraje severno od Brisbana. Brisbane navdu{i v prvem trenutku. Srce mesta je {iroka reka Brisbane, po kateri plujejo re~ni parniki z velikimi lopatastimi kolesi, med njimi pa {vigajo hitri re~ni taksiji in preva`ajo biznismene z enega na drugi breg. Prakti~no v centru mesta je ogromen botani~ni park, okoli katerega se med okljuki reke kopi~ijo stekleni neboti~niki, na desnem bregu pa so iz klifa naredili plezalni vrtec.

In zakaj ravno “down under”?

Dumy je za leto in pol od{el {tudirat v Melbourne, sama pa sem si med poletnimi po~itnicami privo{~ila dvomese~ni obisk. Potepala sva se po dveh od osmih dr`av federacije - Viktoriji in Queenslandu - in verjetno sem prvi turist, ki je zapustil Avstralijo, ne da bi si ogledal Uluru ali vsaj Sidneysko opero. ^e pri~akuje{ le de`elo prostranih rde~ih pu{~av, pa zna Avstralija prijetno presenetiti z zelenimi gri~i, de`evnimi gozdovi in pe{~enimi pla`ami - in prav to sva se odpravila pogledat.

Viktorija ali "De`ela vrtov" nudi pestro paleto klime in je od vseh dr`av

najbolj evropska. Njeno glavno mesto Melbourne je kulturna prestolnica Avstralije. V njem `ivi okoli tri milijone ljudi, a se kljub svoji grozanski velikosti izka`e za varno in prijetno. ^eprav imajo 1500 lokalov, sva `e v prvem sre~ala eno od sostanovalk. [e vedno spominja na prijazno ljubljansko majhnost, kajne?

Tristo kilometrov dolga cesta “Great Ocean Road” se vije tik ob oceanu in ponuja ~udovite razglede. Vodi nas do skupine dvanajstih mogo~nih klifov, ki so verjetno najve~ja turisti~na znamenitost Viktorije. Tako se ti v romanti~nem trenutku, ko sonce tone za

Naslednje tri kilometre vam pot lahko prekri`a kljunati je`ek.

“Dvanajst apostolov” pokrbi za romantike.

Queensland ali "De`ela sonca” seveda ni kraj, kamor bi ~lovek pri{el ob~udovat mesta, pa~ pa je, kot verjetno veste, najbolj znana po surferjih in po 2000 km dolgem Velikem koralnem grebenu. In tega sva se odpravila pogledat.

Sli{ala sva tudi, da se ravno v tem ~asu, mimo otokov na najini poti selijo kiti grbavci. Od julija do oktobra se preselijo iz mrzlih voda Antarktike v tople zalive ob obalah Queenslanda. Verjetno ste jih `e veliko videli po televiziji, ampak videti kita, kako se 20 m od tebe po`ene v zrak in ko s svojimi 15 tonami pade nazaj v vodo, je pa~ nekaj, kar mora{ do`iveti v `ivo.

Prva prilo`nost, da se sploh lahko pribli`a{ grebenu, se ponudi {ele 1700 km severno od Brisbanea. Vo`nja je bila

torej dolga in med drugim sva na radiu, ko ni lovilo ~isto ni~ drugega, ulovila slovensko oddajo s citrami in Simono Weiss. Nekak{na odsko~na deska proti grebenu je za potaplja~e in jadralce oto~je Whitsunday Islands. Najprej dve uri jadranja s katamaranom do bli`njega otoka, potem pa skok v vodo v polni potaplja{ki opravi in `e si v popolnoma drugem svetu. Popolna ti{ina, ki jo zmoti samo glas tvojega lastnega dihanja skozi regulator in ribe, ki praskajo hrano s koral. Tiso~e raznobarvnih ribic mrgoli med raznobarvnimi koralami in veternicami, ki se bohotijo v son~nih plitvinah.

Glede na to, da 1700 km vzame v eno smer ravno toliko ~asa kot v drugo, sva se morala po enem tednu po~asi odpraviti nazaj proti Brisbaneu. Tokrat sva ubrala drugo pot, po notranjosti, da izkusiva malo avstralskega “Outbacka”.

biti nevarni, ~e te opraskajo, saj so kremlji na njihovih plavutastih tacah strupeni.

De`ela se je naslednjih 400 km spremenila v vro~o osamljeno planjavo, kjer je avto bolj izjema kot pravilo. Tu planiranje izleta postane precej bolj resna zadeva kot pri nas, kjer si lahko brez te`av zorganizira{ pre`ivetje v naslednjih 10 km do naslednje bencinske ~rpalke s svojim priljubljenim sladoledom ali ledeno hladno Coca Colo.

Preden se res vrneva v civilizacijo sva se odlo~ila zaviti {e malce s poti in pre`iveti dan v kraju kjer se je avstralska civilizacija sploh za~ela. Narodni park Carnarvon je eden od svetih krajev iz sanjskega ~asa avstralskih domorodcev, kjer poleg mno`ice `ivali in naravnih znamenitosti vidi{ tudi 2500 let stare stenske slikarije, ki predstavljajo `ivljenje takratnih ljudi. Predvsem gre za podobe delov telesa in orodij, bumerangov in sulic. Posebnost teh slikarij je, da so izdelane s pihanjem okre iz ust preko stvari, ki so upodobljene tako, da so na steni vidni samo obrisi.

Najprej sva se ustavila v narodnem parku Eungella, kjer je de`evni pragozd. Tu namre~ zlahka opazuje{ verjetno najbolj ~udno `ival, kar jih jekljuna{a. Mali kljuna{i se v duplini, izkopani v re~ni breg, izvalijo iz jajc in dokler ne odrastejo, sesajo materino mleko. Najla`je jih vidi{ pred mrakom ali ob zori, ko priplavajo na plano po hrano. So precej pla{ni in na povr{ini ponavadi ostanejo samo par sekund, da zajamejo zrak, potem pa {vignejo nazaj na dno. ^eprav izgledajo ljubki, znajo

@e naslednji ve~er pa sva se zna{la na kraju, kjer sva lahko, z rahlo mero `alosti, gledala nek drug obris, namre~ obris mesta Brisbane. Zadnjo no~ sva prespala na hribu nad osvetljenim mestom, kjer je romanti~no vzdu{je motilo samo dejstvo, da je jutri konec po~itnic.

Melbourne - po mnenju mnogih najbolj{e mesto, ki si ga lahko izberete za `ivljenje.

Kljuna{e lahko opazuje{ le zgodaj zjutraj in ob mraku.

Na nekem odseku ceste je bilo kengurujev toliko, da sva “vozila slalom”.

Podobe iz soteske Carnarvon so stare tudi do 2500 let.

TRENUTKI KJERKOLI SI

Spokojen hodi skozi tru{~ in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najde{ le v ti{ini. Kolikor je mogo~e, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi neumnim in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se burnih, napadalnih ljudi, ker so breme za du{o. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postane{ zagrenjen in ohol, kajti vedno bodo ve~ji in manj{i od tebe. Veseli se svojih del, veseli se svojih na~rtov.

Ohrani navdu{enje za svoj poklic, naj je {e tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih ~asih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je `ivljenje polno juna{kih dejanj.

Bodi, kar si. Bodi svoj. In nikoli ne igraj ljubezni. Pa tudi ne preziraj je, ~eprav si razo~aran in ogor~en, zakaj ljubezen je ve~na, kakor je ve~na tudi trava. Spokojno sprejmi izku{nje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno mo~, ki te bo obvarovala nenadne nesre~e. In ne spravljaj v `alost samega sebe z izmi{ljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdr`uj zdravo disciplino, a vedno bodi do sebe tudi blag. Otrok vesolja si, ni~ manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico ima{ biti tu. In, ~e to ve{ ali ne - vse v vesolju poteka natan~no tako, kot je prav. Bodi torej v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavlja{. In ne glede na to, kak{no je tvoje delo in kak{ne te`nje v bu~nem vrvenju `ivljenja, ohrani mir v du{i. Kljub vsej nesnagi in `alosti, kljub vsem izni~enim sanjam, je svet ~udovit.

Bodi pozoren. Bodi sre~en. Zapisano leta 1692 v cerkvi Sv.Pavla v Baltimoru …

Lrga

Mala {ola filozofije

Percepcija eksistencialnega preseganja imenentne relacije biti bivajo~ega na kontinuumu zaznave pojava implicitno presega Kantovsko dialektiko dojemanja

prakti~nih postulatov vrojenih lastnostnosti in racionalisti~no pojmovanje

dejanskosti. Neeeee, na pomo~!!!

Filozofija, no~na mora ali svetel `arek v temi vsakdana? Kup besed, ki jih ne razumemo niti tedaj, ko pogledamo v nekaj leksikonov in slovarjev, ali poslastica za duha? Ve~na dilema, do katere mladi - razen redkih izjem - navadno sploh ne pridejo, ker se filozofiji in filozofskim vpra{anjem ognejo `e na dale~. @alostno, toda resni~no.

Roman o zgodovini filozofije z naslovom Zofijin svet Zofijin svet Zofijin svet Zofijin svet Zofijin svet sku{a premostiti ta globok prepad in na preprost na~in pribli`ati duh ~asa, klju~ne ideje in mislece, ki so zaznamovali svojo dobo. Avtor Jostein Gaarder Jostein Gaarder Gaarder nam sporo~ilo knjige predaja v obliki sila preproste in domiselne zgodbe, v kateri glavno vlogo igra petnajstletna Zofija Amundsen. Pravlji~en splet dogodkov in vrsta skrivnostnih sporo~il neznanca jo popeljejo v drug svet. Ne pozabite, svetova sta (vsaj) dva! Previdno, korak za korakom, Zofija stopa po {irokem, na trenutke v romanu `e preve~ uhojenem, ~asovnem poltraku zgodovine filozofije. Spoznava velike ume ~love{ke zgodovine, njihove ideje in klju~ne prelome v razvoju svetovnega duha. Vse skupaj pa se je za~elo s skrivnostnim pismom in "preprostim" vpra{anjem. Kdo si?

Stvar je precej poenostavljena in bralcu prijazna. Branje priporo~am predvsem tistim, ki jih tovrstne stvari ne zanimajo preve~ in so se jih do sedaj pridno otepali. Knjiga vam v tem

Je` svetuje, vi preberete:

primeru utegne vsaj za nekaj ~asa uti{a slabo vest, ki kar kri~i, da ~isto mimo tega ~lovek danes res ne more. Zavoljo splo{ne razgledanosti, kakor vse preve~krat pravimo in zlorabljamo to besedno zvezo. Po drugi plati pa knjiga za mladega bralca lahko predstavlja mikavna vrata v tisti "drugi" svet. Ko vstopi se mu odprejo nova neskon~na prostranstva.

Moj spo{tovani srednje{olski profesor filozofije bi dejal, in v tem se globoko strinjava, da s knjigo zgolj "s prstom poma`emo" vrhnjo plast. Pravi ~ari filozofije nam ostajajo skriti. Vendar za za~etek bolje nekaj, kot ni~.

In bolje sedaj, kakor nikoli.

Jostein Gaarder, Zofijin svet

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

2.Kako {e druga~e pravimo zvezdni kopici M-44 v ozvezdju raka? I - Vrtec, A - Jasli, P - Zibelka

3.Kje deluje Rod zelene Rogle? U - v Zalogu, O - v Zagorju, ^ - v Zre~ah

4.Kje je domovina motovilca? I - Alpe, U - Panonska ni`ina, E - Sredozemlje

5.Taborniki katerih treh dr`av se bodo letos potepali po Sloveniji? K - Nemci, Irci in Angle`i, S - Nemci, Danci in Francozi, P - Angle`i, Irci in Nizozemci

6.Kako popotniki {e pravijo avstralski dr`avi Viktorija? F - de`ela vrtov, D - de`ela klifov, Z - zelena pokrajina

7.Kaj je prvo pravilo portretne fotografije? ^ - oseba in ozadje se morata stapljati, L - oseba mora izstopati iz ozadja, P - ozadje mora biti ~im bolj pisano

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem.

1.Okoli ~esa se v knjigi Zofijin svet vrti dogajanje? I - o zgodovini fizike, [ - o matematiki, M - zgodovini filozofije

8.Katero obletnico je praznoval Rod svobodnega Kamnitnika? O - 50 let, Z - 30 let, U - 25 let

9.Koliko so stare nekatere stenske slikarije v avstralskih narodnih parkih? P - do 7000 let, Z - manj kot 1000 let, T - tudi 2500 let,

RE[ITEV IZ [TEVILKE 2: DAN USTANOVITELJA

STRIC VOLK

Brrrrr, kje pa sem? Tokrat me je pa prav po{teno zametlo in komaj sem se uspel izkobacati iz brloga. Zunaj pa je debela odeja popolnoma spremenila pokrajino in kmalu bi se izgubil na svojem potepu. [e dobro, da bo zima kmalu pobrala {ila in kopita. Za njo pride pomlad in s pomladjo tudi na{e ~lanstvo v Evropski uniji. Zame sicer meje `e do sedaj niso predstavljale ovire in po~util sem se prav evropsko, ko sem lahko sko~il v Avstrijo ali {e kam dlje brez potnega lista. Me pa prav zanima, kako so na skok v dru`bo razvitih pripravljeni v moji pe{~enosraj~niki.

Glede na pogovore v mlaki (ravno sem {el mimo, se ustavil in prisluhnil), v kateri so se namakale zelene splo{~ene po{asti sem zaskrbljen. Po eni strani so namre~ na{i mladini ponujene {tevilne mo`nosti sodelovanja, izmenjave izku{enj in pogledov ter ustvarjanja lastne pri-

hodnosti s tistimi mladimi, ki jim dr`ava preko ~lanstva v uniji `e dolgo ~asa ponuja bolj{e mo`nosti za njihov razvoj in osebno rast. Dobrih razlogov verjetno ne manjka. Vendar pa po drugi strani v glavah {e vedno prevladuje ob~utek, da je "zahod" predrag in da se v duhu ugodnih cenovnih ponudb bolj spla~a udele`evati aktivnosti v dr`avah izven EU. In ~e se slu~ajno kdo odlo~i, da se bo udele`il kak{ne aktivnosti v EU pri~akuje, da bo po kotizaciji uvr{~en v cenovni razred - nerazvita Jugovzhodna Evropa. In razlog je samo eden, vendar zelo konkretendenar.

Kje bomo na{li svoje mesto in kateri argumenti bodo mo~nej{i, je odvisno od nas; po na{em obna{anju pa nas bodo sodili tudi drugi.

Va{ stric Volk

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 03

Pravilno izpolnjen kupon {t. 1 je poslalo 13 bralcev

TABORA, pravilne re{itve pa so: SRE^NO V NOVEM LETU, TONA@A, NARDA, NERV, TROJANEC.

Nagrajenci: KNJIGE dobijo Jani Fabjan z Golnika, Timotej Pan~ur iz Zgornjih Gorij, Katja Mohori~ Bon~a iz @eleznikov, DROGINO nagrado pa prejme Mojca Kern iz Ljubljane. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 3 po{ljite najpozneje do 24. mar- najpozneje do 24. mar- najpozneje do 24. mar- najpozneje do 24. mar- 24. ca ca ca ca ca na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici.

NAGRADNI KUPON03

Re{itve so:

LIEBER LIEBER LIEBER Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e

Re{evalec: