Revija Tabor 2004/1

Pozdravljeni,

V novem letu vam iz uredni{tva Tabora `elimo vse najlep{e in veliko sre~e ter se zahvaljujemo vsem, ki ste nam poslali dobre `elje. V novo leto se bomo tudi pri Taboru potrudili, da bi bili ~im bolj{i. Prosimo vas, da nam pi{ete in nas s kratkimi ~lanki obve{~ate o dogodkih in zanimivostih v va{ih rodovih, saj smo v ta namen uvedli rubriko Taborni{ke novice. Prav tako smo z novimi temami osve`ili

Razvedrilo in Strokovno. Upamo, da boste u`ivali ob prebiranju novih rubrik.

Prispevke in fotografije za novi~ke pa nam lahko po{ljete po elektronski po{ti na naslov pisarna@ zts.org z zadevo "za Tabor".

Sre~no 2004!

Uredni{tvo Tabora

POTEPANJA

4Tabor na obisku

8ZNOT

10Lu~ miru

12-strunska

akusti~na kitara ima podobno obliko kot 6strunska. Od dvanajstih strun je 6 nosilnih, ki so enake kot pri akusti~ni kitari, vsaka pa ima ob sebi {e dodano, oktavo vi{jo, struno.

AKTUALNO

13Taborni{ke novice

16Predstavimo se 18Ocvirki s stare{instva

19Kolumna

STROKOVNO

22Spam, spam, spam …

24Taborni{ki vestnik

24O-koledar

25Filatelija

26Taborni{ki {porti

28Izleti v naravo

30Za vodnike

34Astronomija

36Predstavitve rodov

37Kosobrin

20Mednarodne strani

10. januarGlas Jelovice (Rod svobodnega glasjelovice.rutka.net

Kamnitnika) [kofja Lokajanez.bernik @ kss-loka.si

30. - 31. januar Zimsko orientacijsko tekmovanje bojan.krizan1 @guest.arnes.si

(Rod XI. SNOUB) Maribor zot.rutka.net

22. februarDan ustanovitelja skavstva www.scout.org

Roberta Baden-Powella Thinking day www.wagggs.org

12. - 13. marec Seminar za organizatorje inZnanje.rutka.net

izvajalce Taborjenj (ZTS)pugy @rutka.net

14. marec Fotoorientacijawww.mzt.org

(Mestna zveza tabornikov Ljubljana)

RAZVEDRILO

38Taborni{ka fotografija

40Dnevnik u~itelja kitare

42Popotovanja

44Trenutki

45Je`kov koti~ek

46Z znanjem do odgovora

46Stric Volk

47Kri`anka

UVODNIK

Lu~ v temi

Tema, mra~nost, megla, sivina, ~rnina, … Svetloba, sonce, toplina, ogenj, lu~, …

Glavna in odgovorna urednica: Meta Penca

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`-Lrga, Tadej Pugelj-Pugy, Iris Skrt-Dina, Matic Stergar in Jure Je`.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: zts @guest.arnes.si. WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naro~nina je 4700 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca

Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Ekipa LMB

V teh nasprotujo~ih si besedah ponavadi ~lovek izbere najljub{o, izbere besedo, ki izra`a `ivljenje. @iveti `ivljenje pomeni izbrati svetlobo, izbrati ognji{~e, pri`gati lu~. Lu~ miru iz Betlehema prav gotovo simbolizira `eljo po `ivljenju, miru, strpnosti, so`itju,… Tudi mi zve~er pri`gemo taborni ogenj, ki nas povezuje in ogreva. Si mar kateri ~lovek tega ne `eli? Vso simboliko vrednot, duhovnosti, upanja v sebi nosi majhen plamen Lu~i miru, ki prihaja iz Betlehema. Vsak si njeno sporo~ilo lahko razlaga po svoje, a vendar je dar namenjen vsakomur, ne glede na njegovo verovanje. Res je, da ima akcija korenine v kr{~anstvu, to pa {e zdale~ ne pomeni, da je namenjena samo enim ljudem. Namenjena je njemu, tebi, meni, namenjena je vsem ljudem dobre volje, tako vernim in nevernim. Vsako leto si v na{i organizaciji ponavadi `elimo izmisliti nekaj novega, a mimo realnosti in poslanstva akcije se ne da. Najve~jo vrednoto za nas zagotovo v akciji predstavlja mir. Poslanstvo, ki ga vsako leto prinese Lu~ka je vzeto iz vsakdanjega, realnega sveta. Ustvari dru`ino je bilo leto{nje geslo. Organizatorji smo to vzeli zelo resno, saj smo se na Dunaj prvi~ podali z avtobusom skupaj kot Slovenija. Bili smo ena velika skavtsko-taborni{ka dru`ina. V letu 2004 bomo vstopili v evropsko skupnost. Tako bomo tudi mi ustvarjalci velike dru`ine.

Naj bo leto{nje geslo namenjeno vsem tabornikom-skavtom, da se tesneje pove`emo in ustvarimo dru`ino!

Ustvari dru`ino!

Sandi Glin{ek - Chin-chin

TABOR NA OBISKU

Zapisal: Ale{ Cipot, foto: Jure Megli~ in arhiv ZTO

Zveza tabornikov ob~ine Kranj

Ste vedeli, da danes v Sloveniji delujejo le {e tri ob~inske taborni{ke zveze; poleg mariborske in ljubljanske {e kranjska? Tudi kranjska ob~inska taborni{ka zveza dokazuje, da niso zgolj dodatna in la`je dostopna denarna sredstva edini in najve~ji razlog dru`enja rodov v ob~inskih zvezah. Odlikuje jih uspe{na finan~na, materialna in kadrovska dejavnost, kakor tudi izobra`evalna, ki se ka`e v kakovostnih in obiskanih vodni{kih te~ajih. In ne pozabimo - {tirje kranjski rodovi zdru`ujejo skoraj 600 tabornikov.

Andrej [ifrer (na sliki s kitaro): "Ob svojem prvem javnem nastopu pred kamerami nisem imel nobene treme.

[ifrerjeva nikoli posneta pesem "Potepuh" je med taborniki izjemno priljubljena. Andrej je bil neko~ ~lan RSO in svoj prvi televizijski spot je posnel na taborjenju v Fa`ani leta 1974.

Djuro: "V rodu Staneta @agarja - mlaj{ega smo leta 1996 uvedli novo funkcijo - rodov komercialist, ki bi naj skrbel za tr`enje promocijskega prostora pri vsem, kar taborniki lahko ponudimo. S strani preostalih kranjskih rodov, {e posebej Stra`nih ognjev, smo bili zaradi tega dele`ni precej{njega posmeha, vendar se je funkcija izkazala za zelo koristno. Ob 50-letnici taborni{tva v Kranju smo uspeli nabrati nekaj ve~ kot 4 milijone tolarjev sponzorskih sredstev. Danes pa se je pokazalo, da lahko skoraj v enakem obsegu nadaljujemo sodelovanje s sponzorji zgolj na podlagi normalnega delovanja taborni{ke organizacije. Naj bo slednje v razmislek tudi Izvr{nemu odboru ZTS."

^rtomir Zorec (levo) je predlagatelj imena rodu in osnutka emblema Stra`nih ognjev. Predvojna gozdovnika, ^rtomir Zorec in Franjo Kloj~nik, sta mo~no zaznamovala ustanovitev in za~etke delovanja ZTS. Veliko zaslug za uspe{no delo leta 1956 ustanovljene Okrajne zveze tabornikov Kranj, ki se je leta 1962 preoblikovala v dana{njo ZTO Kranj, Kranj~ani pripisujejo njenemu predsedniku Franju Kloj~niku. Kranjski taborniki so poznani tudi po dr. Du{anu Petra~u (znanstvenik v NASI), Andreju [ifrerju, Darku Jenku in Toma`u Strajnarju - Blondiju. Ob polstoletnici delovanja so pripravili izjemno bogat spekter razli~nih taborni{kih prireditev. Najbolj odmevna je bila otvoritev razstave Skavti in gozdovniki na Slovenskem ter Taborni{tvo v Kranju. Isto~asno so izdali knjigo Taborni{tvozgodovina in spomini.

Izku{nje sem dobil pri tabornikih."

Gojc (na splavu) je v seriji Taborniki in skavti na nacionalki kar {est oddaj posnel s taborniki RS@ml.

Na GG taborjenju rodu Staneta @agarja - mlaj{ega leta 1996 v Dra{~i vasi, je tabornike teden dni spremljala televizijska ekipa. Posneli so {est oddaj in ob za~etku predvajanja serije Taborniki in skavti so bile kar prve {tiri prav njihove. V rodu so zelo ponosni in malo v {ali, malo zares trdijo, da ni {lo za naklju~je, saj lahko gledalce pritegne{ k seriji samo z dobrim za~etkom.

Maskota kranjskih tabornikov, prikupni orli~ Tabi, je nastal v okviru projekta 45-letnice taborni{tva v Kranju, ki ga je vodil takratni stare{ina RSO Malus. Pipc (Miha KnificRSO) je oblikoval prikupnega orli~a, katerega ime so izbrali na podlagi predlogov predvsem M^-jev in GG-jev po vseh {tirih rodovih. Tabi se je prvi~ predstavil na prvem taborni{kem festivalu, ki so ga izvedli v Kranju (idejo je naslednje leto uspe{no povzela ljubljanska MZT). Tabi danes ostaja skupna maskota vseh kranjskih tabornikov.

V Tr`i~u so ponovno obudili ~eto, ki deluje pod okriljem RS@-ml in ima `e v prvem letu delovanja 60 ~lanov.

Djuro: "ZTO Kranj se je obdr`ala in se razvija {e naprej zaradi finan~ne in materialne pomo~i rodovom, interesnega povezovanja rodov na programski osnovi ter pomo~i pri kadrovski in izobra`evalni politiki rodov. Slednja se je izkazala za zelo pomembno in koristno, saj v Kranju kot na~elnice/ na~elniki in stare{ine, rodove vodijo ve~inoma {tudentke in {tudenti. Glede na spremembe, ki so se zgodile v Sloveniji in posledi~no tudi v ZTS v za~etku 90. let, sem sam osebno prepri~an, da bi z ukinitvijo ob~inske zveze v tistem obdobju danes v Kranju obstajala mogo~e najve~ dva rodova. Tako pa so danes v Kranju trije mo~ni in eden dokaj soliden rod."

Gre za enega najve~jih taborni{kih centrov v tem delu Evrope. Poleg finan~nega vira predstavlja vedno mo~nej{i vir novih ~lanov v vrstah GG. Na podlagi ankete izvedene med gosti so oblikovali poseben modularni program, ki ga prilagajajo posamezni gostujo~i osnovni {oli oz. drugi organizaciji. Izvajajo ga vodnice in vodniki rodu, ki deluje na omenjeni osnovni {oli. V lanskem letu so skupaj z Ob~ino ^rnomelj, lokalnimi turisti~nimi dru{tvi in doma~ini pri~eli pripravljati projekt kolesarskih poti po Beli krajini. Kranjski taborniki razpolagajo tudi s staro taborni{ko ko~o - Pu{~avo na Jo{tu nad Kranjem in zadnjo pridobitev, taborni{ko ko~o na Jelovici.

Ponos kranjskih tabornikov - taborni{ki center Marindol v osr~ju Bele krajine, je neposredno ob prelepi in topli reki Kolpi.

Rod stra`nih ognjev

Ustanovljen: 6. aprila 1952.

[teje okoli 200 ~lanov na podro~ju Kranja (naselje Planina, Center, ^ir~e, Predoslje, Britof) ter ob~ini [en~ur in Cerklje.

Stare{ina: Stare{ina: Stare{ina: Stare{ina: Stare{ina: Matej Torkar - Iki (tudi stare{ina gorenjskega obmo~ja).

Na~elnik: Na~elnik: Na~elnik: Na~elnik: Davorin Puhar - ^mru.

Posebnost: Posebnost: Posebnost: Posebnost: RSO je od vseh {tirih rodov najbolje podkovan v taborni{kem znanju in dale~ najbolj uspe{en kranjski rod na razli~nih taborni{kih tekmovanjih.

Spletni naslov: Spletni naslov: Spletni naslov: Spletni naslov: naslov: rso.rutka.net.

Kokr{ki rod

Ustanovljen: Ustanovljen: Ustanovljen: 10. junija 1966. [teje 105 ~lanov, deluje pa v Kranju (Zlato polje, Kokrica, Rupa in Mlaka), ob~ini Preddvor in Jezersko.

Stare{ina: Stare{ina: Stare{ina: Stare{ina: Rok Kadunc.

Na~elnik: Na~elnik: Na~elnik: Na~elnik: Miha Rogelj - Baltazar.

Posebnost: Posebnost: Posebnost: Posebnost: Posebnost: Rod je dolga leta vodila najbolj zaslu`na kranjska tabornica Ton~ka Vodnik - Matica ~ebelica, ki je prena{ala bogate taborni{ke izku{nje na mlade ~lane skoraj 45 let. Ime rodu izvira iz kanjona Kokre, ki te~e skozi Kranj.

Rod zelenega Jo{ta

Ustanovljen: Ustanovljen: Ustanovljen: Ustanovljen: Ustanovljen: septembra 1961. [teje okoli 50 ~lanov na podro~ju Kranja, v naseljih Stra`i{~e in Orehek.

Stare{ina: Stare{ina: Stare{ina: Stare{ina: Andrej Petrovi~ - Klinjo.

Na~elnica: Na~elnica: Na~elnica: Andreja Su{nik.

Posebnost: Posebnost: Posebnost: Posebnost: Biv{i odred Albina Drolca je bil v preteklosti mo~no povezan s podjetjem Sava, saj njegovi zametki segajo v srednjo gumarsko {olo in podjetje samo. Danes je najmanj{i rod v Kranju, ki se po~asi stabilizira in razvija v mo~nej{i rod.

Rod Stane @agar -

mlaj{i

Ustanovljen: Ustanovljen: Ustanovljen: Ustanovljen: Ustanovljen: 26. junija 1980.

[teje 220 ~lanov, od tega 60 v ^eti tr`i{kega zmaja v ob~ini Tr`i~.

Rod pokriva v Kranju naselja Primskovo, Vodovodni stolp in @abnica.

Stare{ina: Stare{ina: Stare{ina: Stare{ina: Gregor [ajn - Mi{ko.

Na~elnica: Na~elnica: Na~elnica: Da{a Razinger - [ona.

Posebnost: Posebnost: Najmlaj{i izmed rodov je bil v svoji kratki zgodovini `e dvakrat pred popolnim propadom, vendar se je vedno pobral in {e mo~neje za`ivel. Danes je zaradi ustanovitve ~ete v Tr`i~u postal najve~ji kranjski rod. Njegova zna~ilnost je predvsem izjemno mo~an ob~utek pripadnosti rodu.

Izvr{ni odbor ZTO Kranj

STARE[INA Danilo KODRI^ - F^ (RSO)

NA^ELNIK Jure MEGLI^ - Djuro (RS@-ml)

GOSPODAR Ivan VON^INA - Kosta (RSO)

BLAGAJNI^ARKA Ivanka MOHORI^ (KR)

PROPAGANDISTKA Vera PELHAN - Pinky (RSO)

TAJNICA Anja RAVNIKAR - Muca (RS@-ml)

GOSPODAR TC MarindolFranc Strajnar - Popaj (RSO)

^LANI Stare{ine vseh {tirih rodov

Dandanes {teje taborni{tvo v Kranju 575 ~lanov.

Jure Megli~ - Djuro, na~elnik ZTO Kranj, je poskusil postati tabornik `e v drugem razredu osnovne {ole v Bistrici pri Tr`i~u, vendar je bilo takrat taborni{tvo v Tr`i~u `e v zatonu in v hudih te`avah, zato se je odlo~il za {port. V prvem letniku {tudija se je ponovno vklju~il v taborni{ko organizacijo, za kar je zaslu`en sotabornik Bedr. Djuro danes {teje 28 pomladi in je zaposlen kot asistent na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer pripravlja doktorat.

tem pove~ali predvsem obojestransko komunikacijo. ZTS smo namre~ mi vsi, ne pa pisarna na Parmovi 33."

organizirate svoj vodni{ki te~aj v

organizirate svoj vodni{ki te~aj v Marindolu … Marindolu Marindolu … Marindolu Marindolu

Kak{en je tvoj pogled na taborni{tvo

Kak{en je tvoj pogled na taborni{tvo

Kak{en je tvoj pogled na taborni{tvo

Kak{en je tvoj pogled na taborni{tvo je danes, jutri … ? danes, jutri … ? danes, jutri … ? danes, jutri … ? danes, …

"Mogo~e na prvi pogled izgleda, da imamo svoj vodni{ki te~aj, ki je zaprt za druge rodove. Vendar ni tako. Zelo tesno sodelujemo z vodstvom gorenjske obmo~ne organizacije, je pa res, da je izvedbeni del te~aja vedno bil skoraj v celoti v kranjskih rokah. Kljub temu mislim, da vsako leto pripravimo programsko zelo kakovosten te~aj, vsekakor pa bi si `eleli ve~ sodelovanja in pomo~i s strani ostalih gorenjskih rodov. Mislim, da smo v leto{nji sezoni naredili prave korake v to smer in bomo vodni{ki te~aj avgusta 2004 izpeljali ob sodelovanju skoraj vseh gorenjskih rodov, upam pa, da bomo v tem pogledu tudi dolgoro~no gradili vodni{ke te~aje."

Kako uresni~ujete delo po osnovnem programu? programu? programu? programu? programu?

Kako uresni~ujete delo po osnovnem

Kako uresni~ujete delo po osnovnem

Kako uresni~ujete delo po osnovnem

Kako uresni~ujete delo po osnovnem

"Osnovni program sku{amo izvajati skladno s smernicami ZTS, je pa res, da sku{amo skupaj z na~elniki rodov iskati nove poti, kako podajati vsebino na bolj atraktiven in zanimiv na~in, ki bolj animira mlade. Mislim, da moramo predvsem na nivoju dru`in in rodov spremeniti obstoje~i na~in dela in mi{ljenja ter s tem izvajati stalen pritisk na IO ZTS in strokovne komisije, da bi s

"Taborni{tvo je danes postavljeno ob bok atraktivnim smu~arskim po~itnicam s star{i in eksoti~nim morskim krajem, za otroke iz socialno {ibkej{ih slojev pa taborni{tvo `al postaja "luksuz", saj se vedno te`je udele`ujejo taborni{kih akcij. Ravno zaradi teh sprememb je danes interes mladih za taborni{tvo manj{i, kot je bil pred desetimi in ve~ leti. ^e se taborniki ne bomo stalno prilagajali novim pogojem in iskali alternativne mo`nosti, kako organizirati mlade v novih ~asih, ne bomo ravno {tevil~ni ob 75-letnici. Po drugi strani pa moramo mlademu ~loveku v okviru taborni{ke organizacije ponuditi vizijo njegovega osebnega razvoja v vseh pogledih ter narediti vse, da bo taborni{ka organizacija {e bolj dru`beno uveljavljena kot je danes in s tem tudi bolj priznane predvsem organizacijske in vodstvene izku{nje, pridobljene z delom pri tabornikih. In ravno na tem podro~ju upravi~eno pri~akujem korenite premike od sedanjega vodstva ZTS. Ekipa se mi zdi "ta prava".

Kranjski taborniki v okviru ob- Kranjski taborniki v okviru ob- Kranjski taborniki v okviru ob- Kranjski taborniki v okviru ob- taborniki ~inske in gorenjske zveze vsako leto ~inske in gorenjske zveze vsako leto vsako

Djuro: "Pri tabornikih me zagotovo najbolj navdu{ujejo iskreni prijateljski in tovari{ki odnosi. Zame so temelj delovanja taborni{ke organizacije, ki temelji na prostovoljstvu, vendar z zelo profesionalnim odnosom do zadanih ciljev in odgovornosti za njihovo doseganje. Upam in `elim si, da bo delo v taborni{ki organizaciji, ki mi je omogo~ila zelo dober osebni razvoj, {e naprej tako kakovostno ter da bo samo {e pridobivalo na dru`beni veljavi. Sam bom vedno ponosen na to, da sem tabornik."

"Glede na to, da imamo Kranj~ani vsako leto od 20 do 25 novih vodnikov, je tudi z ekonomskega vidika za nas vodni{ki te~aj v Marindolu najbolj racionalna re{itev, hkrati pa tudi drugim rodovom ponudimo te~aj po minimalni ceni (15.000 sit), saj za razliko od politike tr`enja G[ v Bohinju, sami ne ustvarjamo dobi~ka na lastnih ~lanih, temve~ sku{amo omogo~iti maksimalno kakovostni te~aj ob minimalnih stro{kih. Dober vodni{ki kader je le temelj taborni{tva. Pisarne ZTS pa v tem pogledu glede cenovne politike te~ajev v G[ in tr`enja G[ nasploh, ne razumem."

Zakaj vztrajate pri svojem te~aju? Je Zakaj vztrajate svojem te~aju? Je Zakaj vztrajate pri svojem te~aju? Je Zakaj vztrajate svojem te~aju? Je te~aju? vzrok v stro{kih te~ajnin? vzrok v stro{kih te~ajnin? vzrok v stro{kih te~ajnin? vzrok v stro{kih te~ajnin? vzrok v stro{kih te~ajnin?

"PISARNE ZTS GLEDE CENOVNE POLITIKE TE^AJEV V G[ IN TR@ENJA G[ NASPLOH NE RAZUMEM."

An`e RST

Zalomilo se je tudi profesionalnim orientacistom

Taborniki Rodu skalnih taborov smo v no~i s 6. na 7. december organizirali tradicionalno 7. Zimsko no~no orientacijsko tekmovanje - ZNOT. Kljub temu, da je tovrstno tekmovanje eno izmed najzahtevnej{ih, je tudi eno najbolj priljubljenih, saj se je letos na njem v pet~lanskih ekipah pomerilo ve~ kot 260 udele`encev iz celotne Slovenije. Poleg tabornikov pa sta se tekmovanja udele`ili tudi ekipi orientacistov in planincev.

Udele`enci so se zbirali `e od zgodnjega popoldneva pred tekmovalnim centrom v kulturnem domu Franca Kotarja v Trzinu. Medtem, ko so se ekipe pridno prijavljale in name{~ale, je zunaj po~asi padal mrak in spreminjal gozdove okoli

Dobena v tema~no in skrivnostno prizori{~e leto{njega ZNOT-a. Vsako ekipo je kot ponavadi na za~etku najprej ~akal test iz topografije, ki pa bolj izku{enim tabornikom ni delal ve~jih te`av, nekaterim pa je bilo odmerjenih pet minut ve~ kot premalo.

Zakaj preno~evanje na dveh lokacijah? Zakaj preno~evanje dveh lokacijah? Zakaj preno~evanje na dveh lokacijah? Zakaj preno~evanje dveh lokacijah? Zakaj dveh

Tekmovalci so prespali na dveh lo~enih lokacijah, v KD Franc Kotar v Trzinu in v O[ Rodica v Dom`alah. Na dveh lokacijah zato, ker so bile no~itvene kapacitete v Trzinu prenizke. V le 100 metrov oddaljeni O[ Trzin, kjer te`av s preno~evanjem ne bi bilo, `al tabornikom niso bili pripravljeni nuditi preno~i{~a. Po besedah organizatorjev bi prestavitev sredi{~a dogajanja ZNOT-a na oddaljeno, a tekmovanju povsem primerno O[ Rodica, zahtevala bodisi neatraktiven ZNOT bodisi ogromne te`ave z razva`anjem ekip v okolico trase proge

Skupaj je tekmovalo 48 ekip iz 19 razli~nih rodov.

Prva ekipa se je na teren podala nekaj ~ez {esto uro, `e v temni no~i. GG-ji so morali na svojem pohodu najti {est, PPji osem, gr~e pa kar deset kontrolnih to~k. ^e pa k vsemu pri{tejemo {e izgubljenega pora`enca, ki so ga morali tisti, ki so ga seveda na{li, pravilno vrisati na topografsko karto, je bilo dela in hoje kar precej. No~na orientacija je ponujala najrazli~nej{e preizku{nje, od spretnostnega tekmovanja do iskanja ube`nika. Ekipe so se morale izkazati z iznajdljivostjo na kontrolni to~ki presene~enja, saj je s pantomimo te`ko pokazati npr. marcipan, optimista ali pnevmatiko. Polno smeha je ponudila tudi kontrolna to~ka impro lige. Med drugim tudi omenjeni nalogi delata ZNOT prepoznaven v mno`ici podobnih orientacijskih tekmovanj. Zadnji udele`enci so prisopihali na cilj {ele po drugi uri zjutraj, kar je nedvomno znak, da leto{nji ZNOT ni bil ma~ji ka{elj. Po vsekakor naporni no~i smo hitro in brez te`av pospali. Naslednje jutro smo razglasili rezultate in podelili nagrade najbolj{im. Pa na svidenje prihodnje leto!

ZNOT-a. A.C. A.C. A.C. A.C.

Proga je bila ena te`jih v zgodovini ZNOT-a, a se, `al, po besedah organizatorjev, dosti druga~ne trase proge ni dalo izpeljati.

REZULTATI REZULTATI REZULTATI REZULTATI

GG

1.Baki, RZ@484

2.Zviti lisjaki, RST363,5

3.Kalibr 890, RSR337,5

PP

1.Jljni Co Team, RKV634

2.Proletarci, RMV624,5

3.Psi-gadi, Rod Srnjak605,5

GR^E

1.Polaris, Orientacijski klub Polaris1099

2.Coprnica, RJ[716

3.Kekci, MO PD Dravograd634

Tudi to se zgodi…

Da je bila ~asovnica ZNOT-a res prekratka, smo se prepri~ali ob opazovanju tekmovalcev orientacijskega kluba Polaris, ki sicer niso taborniki. ^asovnico so prekora~ili za 10 minut, ~esar se jim menda `e dolgo ni zgodilo. Po prihodu s proge so namesto ve~erje do podrobnosti analizirali orientacijski pohod, da ugotovijo, kje so ga polomili. A.C.

Tekmovalci so bili zadovoljni …

Klemen, Andrej in Miha, Rod Kra{kih j'rt: "Na ZNOT-u smo prvi~ in tukaj je super. Hodili smo dve uri, na{li pa smo samo eno to~ko. Iskali smo {e naprej, ampak so bile ostale preve~ skrite, pa smo obupali in {li nazaj. Drugo leto pa spet pridemo!"

Tine in Petra, Rod Morskih viharnikov: "Na ZNOT-u sva tokrat `e ~etrti~. Proga nama je bila v{e~, kljub temu da sva si morala za orientacijo ve~inoma pomagati z azimuti. Od nalog na progi nama je bil najbolj v{e~ strelec. Vsa pohvala organizatorjem, moti pa naju le nekoliko premajhen prostor za toliko ljudi. Vsekakor pa prideva zopet drugo leto!"

tem. Druga~e se imamo pa krasno!"

Rezultate si lahko ogledate na spletni strani RST.RUTKA.NET/ZNOT_2003.HTM.

Katja, Anja, An~i in Jerneja, Rod Jezerska {~uka: "Letos smo se ZNOTa udele`ile prvi~. ^asovnica se nam sicer zdi prekratka, zahtevnost pa je bila OK.Tudi naloge so bile zanimive, ~eprav smo pri~akovale {e ve~ taborni{kih

POTEPANJA Zapisali: Petra Hribar, Jerneja Modic

Foto: Ekipa LMB

Lu~ miru iz Betlehema

Mnogo je samot, mi pa i{~emo drug drugega.

Mnogo je besed, mi pa se pogovarjamo.

Leto{nja poslanica akcije Lu~ miru iz Betlehema, ki je nosila geslo USTVARI DRU@INO!, je opozarjala na vedno ve~jo odtujenost med ljudmi kljub visoki stopnji tehnologije za komunikacijo med ljudmi in pozivala, da "kljub razli~nosti

ter se kljub poplavi besed in sporo~il posku{ajmo zares pogovarjati."

@e trinajst let v predbo`i~nem ~asu v Slovenijo pripotuje Lu~ miru iz Betlehema, da bi {irila idejo miru in so`itja med ljudmi, narodi. Nekaj zadnjih let pri organizaciji {irjenja te ideje, sodeluje tudi ZTS. V stilu gesla smo se letos prvi~ vse {tiri organizacije (ZSKSS, ZTS, ZBOKSS, SZSO) skupaj odpravile po plamen Lu~i miru iz Betlehema na Dunaj. 52 ~lanov avtobusa se je na dolgi poti `e kar dodobra spoznalo in spoprijateljilo; vladalo je res spro{~eno vzdu{je, najbolj pa nas je zdru`ilo petje. Kljub nekaterim razlikam smo pri povezovanju v eno dru`ino ugotovili, da smo si precej podobni in nas dru`i marsikaj skupnega. Veliko veselje pa smo ob~utili tudi, ko smo prispeli v skavtski center, kjer smo prespali. Kljub utrujenosti smo se pe{ odpravili na novo pot. Ta nas je vodila skozi sam center Dunaja in nas tako le {e dodatno spravila v pravo prazni~no vzdu{je. Malo premra`eni in mokri smo prispeli v katedralo sv. [tefana, kjer je potekalo ekumensko sre~anje.

Tam so skavti iz razli~nih delov Evrope, prejeli plamen s pro{njo, naj idejo miru {irimo v na{i okolici. Lu~ka se je tako razpr{ila med prisotne in mi-

i{~imo so~loveka

moido~e. Vsak jo je ponesel na svoj konec, z mislimi in upanjem na mir med ljudmi. Zdelo se je, kot da bi plamen Lu~i miru iz Betlehema v rokah pomenil veselje na obrazu.

Po kon~anem sprejemu in `e ritualnem obredu slikanja, smo se odpravili nazaj v skavtski center, kjer nas je ~akala te`ko pri~akovana ve~erja. Le-ta je bila izrazito taborni{kega zna~aja - hrenovke, seveda. Do-

bro podprti smo se odlo~ili, da se kljub rahlemu de`ju podamo na potep po ve~ernem Dunaju. Kmalu sta dobro dru`bo premagali utrujenost in pozna ura. ^akala nas je namre~ zgodnja vrnitev domov.

Tam je sprejem Lu~ke najprej potekal v nabito polni cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani. Leto{nji sprejem je bil ekumenskega zna~aja, kar je {e bolj podkrepilo leto{nje geslo akcije in tako dobilo {e globlji pomen, saj so se rimokatoli{ki cerkvi pridru`ile tudi druge veroizpovedi. Po kon~anem obredu smo se odpravili proti Magistratu, kjer je potekala kraj{a prireditev.

Delegacija je simbol miru ponesla {e v parlament, k nad{kofu dr. Francu Rodetu, k spomeniku padlim v osamosvojitveni vojni na @ale, na Urad za verske skupnosti, na razstavo Jaslice sveta, na General{tab slovenske vojske in k predsedniku dr. Janezu Drnov{ku. Bili smo zadovoljni, saj so bili na vseh omenjenih obiskih prihoda Lu~i zelo veseli in si `elijo {e ve~ takih obiskov. Mi pa smo po vseh teh skupnih trenutkih, ko smo ustvarili dru`ino, ob slovesu za~utili bole~ino v srcu; postali smo namre~ eno.

Tola`i nas le misel, da se neko~ {e sre~amo. ^e ne prej, pa prihodnje leto, ko bo plamen miru spet med nami.

Zbrane prostovoljne prispevke smo namenili petim socialno {ibkim dru`inam po Sloveniji. Poleg finan~ne pomo~i pa smo podarili vsaki dru`ini vre~o igra~, ki so jih zbirali taborniki Rodu Jezerskega zmaja Velenje z akcijo "Sre~a v vsa otro{ka srca".

Pri odpravi na Dunaj se slovenska delegacija zahvaljuje Pekarni Presta Velenje in Mlekarni Celea iz Arje vasi, ki sta prispevali svoje proizvode.

Orientacijski piknik Aragonitnih je`kov

V soboto 6. 12. 2003 se je v Cerknem odvijalo zabavno tekmovanje v orientaciji po ulicah, ki se je zaklju~ilo s piknikom na jasi v Lamku. Tekmovanja se je udele`ilo 40 tabornikov in prijateljev tabornikov. Skupaj smo spravili 6 tekmovalnih skupin, ki so nosila zelo zanimiva imena: Pocukrani ~evelj~ki, Bomberji, Ognjene pu{~ice, Bozgawci, Ta zadn in Petarde.

Namen orientacije ni bil toliko tekmovalne narave, temve~ pribli`anju taborni{tva tudi ostali populaciji v Cerknem, ki s tem ni tako seznanjena. Tako smo imeli prenos ranjencev po ulicah Cerknega, ki je pritegnil veliko pozornosti. Na glavnem placu pa so se taborniki urili v postavljanju {otora iz dveh {otork. Vse se je kon~alo z veselim piknikom na prelepi jasi v gozdi~ku nad Cerknim. Zmagovalci smo bili seveda vsi. K.K. K.K. K.K. K.K.

Dom`al~ani praznovali 50-letnico delovanja

`ivljenje," z vabilom sporo~ata avtorja.

Rod skalnih taborov, ki deluje v Dom`alah in bli`nji okolici, je sredi decembra praznoval 50 let aktivnega delovanja. Dom`al~ani so pripravili koncert, na katerega so povabili odmevne glasbene skupine - Ano Pupedan, Mar{ale in I scream. Nastopajo~i so skupaj s taborniki poskrbeli za odli~no vzdu{je, ki je trajalo vse do jutranjih ur. Sredi{~e dogajanja je bilo isto, kot na ZNOT-u, v kulturnem domu Franca Kotarja v Trzinu.

Jernej Bak{i~ in Miha Kolenc, avtorja nekoliko nenavadnega, a odmevnega vabila pravita, da sta z njim predvsem netabornikom `elela pokazati, da je zabava, spro{~eno vzdu{je in dobra dru`ba bistvena sestavina taborni{kega `ivljenja. ^eprav se strokovnjaki kreiranja ogla{evalskih sporo~il ne strinjajo o njegovi vsebinski primernosti in oblikovni izvirnosti, pa se Dom`al~ani s tem ne obremenjujejo. Pravijo, da `ivimo v ~asu, ko se tudi taborniki lahko sprostimo. Dodajajo, da je bolj pomembno, da so praznovali 50 let, ne pa kak{no je vabilo. In kolikor so Dom`al~ani s tem odprli usta tabornikom konzervativnej{ih pogledov, so toliko bolj presenetili tabornike liberalnej{ih nazorov. Uredni{tvo Tabora Dom`al~anom ob ~astitljivi obletnici iskreno ~estita!

Tekmovanje je nudilo obilo zabave udele`encem in nekaj presene~enih pogledov mimoido~ih. Foto: Peter Lahajnar.

"Tudi taborniki smo ljudje. Ljudje, ki u`ivamo

TABORNI[KE NOVICE

Veseli veter s prenovljeno strukturo vodenja

Novo taborni{ko leto je prineslo korenite spremembe v strukturi vodenja murskosobo{kega rodu. Zaradi menjave generacij je postala zdaj `e nekdanja dru`ina GG precej oslabljena, medtem ko je nekaj novih vodnikov prevzelo nove vode M^. Tako je `e ustaljeni na~in zdru`evanja in vodenja vodov v dru`inah M^ in GG zamenjalo zdru`evanje vodov po osnovnih {olah. Gre za premi{ljeno potezo prenovljenega vodstva, s katero `elijo izbolj{ati delo z mladimi in ponuditi ~imve~jemu {tevilu mladih izku{njo taborni{tva, tako M^jem in GG-jem ter vodnikom in ob~utno pove~ati {tevilo tabornikov v rodu. V rodu trenutno deluje okrog 60 aktivnih tabornikov razli~nih starosti.

[e vedno pa ostaja nere{eno vpra{anje lastni{tva taborni{kega doma v Domanj{evcih, gori~ki vasici tik ob mad`arski meji. Sobo{ki taborniki so pred leti kot najemnik v zadnjem hipu obnovili najbolj dotrajane dele doma, vendar pa je zaradi te`av z lastnikom obnova zastala. [e vedno se trudijo dokazati lastni{tvo, med tem ~asom pa taborni{ki dom vse bolj najeda zob ~asa. V tem primeru bi bila dobrodo{la pomo~ pravnih strokovnjakov v Zvezi tabornikov Slovenije, saj imajo ve~ znanja in izku{enj, kakor vodstvo rodu.

Severnoprimorsko obmo~je v novo sezono

V ko~i tolminskih Puntarjev v So~i pri Bovcu je 29. in 30. novembra potekalo sre~anje popotnikov in popotnic (PP) Severnoprimorske obmo~ne organizacije tabornikov (SPOOT), ki je bilo zdru`eno z jesenskim posvetom.

Na sre~anju je sodelovalo 25 tabornikov iz petih rodov SPOOT. V dveh dnevih so izdelali koledar obmo~nih akcij in predlagali smernice za organizacijo obmo~nih sre~anj GG, PP ter veselih sre~anj M^. Med udele`enci na `alost ni bilo vodstev nobenega izmed rodov, niti pomo~nikov na~elnika za posamezno vejo, kar odra`a trenutno krizo na obmo~ju. Prav vsi severnoprimorski rodovi se namre~ (ponovno) prebujajo in ve~ino energije porabijo predvsem zase. K.K.

Novi vodi v rodu so posledica oktobrskih propagandnih taborov na osnovnih {olah. Foto: A.C.

Na sre~anju popotnikov in popotnic so pogre{ali vodstva prav vsakega rodu severno primorskega obmo~ja. Foto: Matja` Kos.

50 Let Modrega vala Slovenski taborniki v Italiji

Organizacija slovenskih tabornikov v Italiji ROD

MODREGA VALA je bila ustanovljena 18. decembra 1953 v Trstu. Prvi poskusi tovrstne organizacije segajo v leto 1949, ko so priredili poskusno taborjenje, enako pa se je zgodilo tri leta kasneje. [tiri leta kasneje so ~asi dozoreli.

Prva taborni{ka dru`ina je bila Dru`ina belih galebov, ki so ji sledile {e druge, ki so se maja 1954 zdru`ile v rod. Na ~elu organizacije je bil njen ustanovitelj Drago Pahor, med taborniki znan kot brat Perun. Na za~etku je bila organizacija prisotna predvsem v mestnem sredi{~u, nato se je raz{irila tudi na tr`a{ki Kras.

Prvi ~lani so bili prete`no mladinci med 14. in 19. letom. S {olskim letom 1958/59 so vnesli dve novosti: prihod v taborni{ke vrste otrok med 9. in 14. letom ter raz{iritev organizacije na Gori{ko. Tako ima od leta 1959 Rod modrega vala svoje dru`ine bodisi na Tr`a{kem kot na Gori{kem; vse akcije so skupne, tako da ima mladina mo`nost, da se spozna.

Danes {teje rod pribli`no 150 ~lanov od 9. leta dalje. Rod je del Zveze tabornikov Slovenije in Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ, ene od dveh krovnih organizacij v zamejstvu).

Zgodovina in na~in `ivljenja sta ponazorjena v grbu, na katerem so razpoznavni stiliziran {otor, helebarda (simbol

mesta, kjer je bila organizacija ustanovljena) in modri valovi (simbol narave, ki daje organizaciji ime). Med sabo se RMV-jevci nagovarjajo sestrabrat in vsak ~lan ima svoje taborni{ko ime. Pozdravljamo se s “pozdravljeni”, odgovor je “sre~no”.

V tr`a{ki pokrajini delujejo taborniki v petih dru`inah, na Gori{kem pa sta dve dru`ini.

Organizacija ima svoje glasilo MODRI VAL, ki izhaja ob~asno in obve{~a ~lane o delovanju.

Staroste slovenskih tabornikov v Italiji so do danes

bili:

Drago Pahor - Perun

Edvin [vab - Mirko

Valter Erus - Tiger

Aldo Rupel - Skala

Milan Pahor - Srnjak

Vlasta Jarc - Zvezda

@ivka Presi~ - Podlasica

^ebulec Irina - Vidra

Andol{ek Janko - Kozorog

ALE[ CIPOT

poro~a z vseh vetrov in rodov

sem sam vsako {tevilko v svojih najstni{kih letih. aktivno. Moj prispevek Taboru je aktivno spremljanje mednarodne taborni{ke scene in dela "krokodilov" in ~imbolj simpati~no in kakovostno prena{anje ugotovitev ~im {ir{emu krogu na{ih bralcev. Hkrati pa sku{am med vrsticami svojih ~lankov tudi opozarjati na najve~ji cilj, ki smo si ga krokodili zadali to sezono: vzpodbuditi ~imve~ PPjev, da se samostojno in aktivno vklju~ijo na mednarodno sceno.

MATIC STERGAR mednarodnik med nami

Kaj ti je najve~ji izziv pri delu za Ta-

Kaj ti je najve~ji izziv pri delu za TaTabor? bor?

Nimam rad filozofiranja in nakladanja okrog Tabora, zato `elim predvsem, da bi nam uspelo oblikovati tak{en Tabor, ki bi ga naro~niki v svojih po{tnih nabiralnikih pri~akovali in prebrali s takim navdu{enjem, kakor

Kako si pri{el k Taboru?

Kako si pri{el k Taboru?

Kako si pri{el k Taboru?

Kako si pri{el k Taboru? si pri{el k Sem ~lan Komisije za mednarodno dejavnost oz. krokodilje komisije. Svoje delo pri reviji Tabor si predstavljam bolj dopisni{ko in se mi ne zdi, da sem ravno ~lan uredni{tva; tam je govor o stavcih, obliki, vsebini, tisku, rokih ... sam pa pri teh stvareh ne sodelujem

K nastajanju ~im bolj{e taborni{ke revije pa prispevajo {e mnogi drugi. V na{ih vrstah imamo {e lektorico, imeli naj bi ilustratorja, ob~asnega fotografa ali ve~ njih, snovalce stalnih rubrik, dopisnike iz razli~nih rodov, poro~evalce, in da ne pozabim na predstavnika divjine - strica volka. Seveda pa je dobrodo{el kdorkoli, ki ima kaj povedati ali pokazati! Se sre~amo v naslednji {tevilki!

OCVIRKI S STARE[INSTVA

Prvo stare{instvo pod 'novo metlo'

VIZIJA

Na prvem stare{instvu smo prvi dve uri smo porabili za to, da smo delali na viziji in usmeritvah ZTS za naslednje obdobje. Pravzaprav sploh nismo vedeli o ~em se pogovarjamo - o viziji, o tem, kako jo uresni~evati, o tem, kako jo kon~no-pa-le oblikovati ali o ~em ~etrtem. Vizija je tako splo{na, da je sprejemljiva za vse, hkrati pa tako splo{na, da sama po sebi ne pove (skoraj) ni~esar. Upam, da bo v naslednjih nekaj mesecih vizija dobila 'rep in glavo' ter da bomo vsaj vedeli, za katero obdobje jo pripravljamo. Usmeritve so bolj{e.

^LANARINA

Bi~ bo`ji (oziroma duhovnoresni~nostni) za marsikateri rod, ve~inoma pa le izgovor (ob nekaterih izjemah) za lenobo in nepo{tenost, je kon~no potrjen tudi za naslednje leto. Z mnogo besed smo ugotavljali, da nam {e vedno ni jasno, da se organizacija v prvi vrsti financira iz denarja njenih ~lanov. [ele za programe in aktivnosti, ki presegajo interese ~lanstva, pa je mo`no sofinanciranje iz dr`avnih in drugih jasli. Kot ve~ini no~e biti jasno, da z omejeno vsoto, ki z odvodom pride na ra~un ZTS, ni mo`no financirati vsega in se je torej treba odlo~iti za prioritete - programe, ki so za dolo~eno leto najpomembnej{i, brez katerih preprosto ne gre, drugih virov pa ni (dovolj).

Iluzije ve~ine, da bi bilo z ni`jim odvodom ve~ ~lanov, pa ni tako enostavno razbiti. Tako kot danes rodovi nakazujejo odvod samo za del svojih ~lanov, bi ga tudi ob ni`jem odvodu. Ne gre za finan~no {ibkost, gre za po{tenost.

IZ STATUTA ZVEZE

TABORNIKOV SLOVENIJE

26. ~len

Stare{instvo ZTS med zasedanji skup{~ine opravlja vse naloge skup{~ine, razen nalog opredeljenih v ~lenu 25 a) do vklju~no 25 f). Stare{instvo ZTS sestavljajo: stare{ina ZTS, ~lani IO ZTS, ~lani nadzornega odbora ZTS, pomo~niki na~elnika za program ZTS, stare{ine in na~elniki OOZTS in po en predstavnik iz vsake OO ZTS iz starostne veje popotnikov in popotnic. Stare{instvo je sklep~no, ~e je navzo~ih ve~ kot polovica ~lanov stare{instva in vsaj po en predstavnik ve~ kot polovice OO ZTS. Sestaja se vsaj vsakih 6 mesecev. Stare{instvo sklicuje stare{ina ZTS. Na zahtevo vsaj ene tretjine obmo~nih stare{instev ga mora sklicati kadarkoli. Vabila za seje morajo biti ~lanom stare{instva ZTS poslana vsaj 15 dni pred sejo. Stare{instvo ZTS lahko na predlog na~elnika ZTS izjemoma zamenja ~lana IO ZTS s trajanjem mandata do naslednjega zasedanja skup{~ine, ~e ~lan IO ZTS ne more ve~ opravljati svoje funkcije,. Na ta na~in lahko stare{instvo nadomesti najve~ tretjino ~lanov IO ZTS.

Za delo stare{instva se smiselno uporablja dolo~ila, ki urejajo delovanje skup{~ine ZTS. Skupina modrih glav, ki odlo~a, se je sestala prvi~ v novem mandatu. Prvi~ po skup{~ini ZTS. Ob{iren dnevni red, posledica polletnega premora od prej{njega stare{instva, je obetala dolg dan. In tako je tudi bilo. Ni moj namen podati podrobno poro~ilo o dogajanju na stare{instvu, pa~ pa nekaj utrinkov in razmi{ljan ob posameznih 'vro~ih' to~kah.

PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA

'Najve~je bogastvo organizacije so ljudje' ... Bla-bla-bla. Ob podeljevanju priznanj in odlikovanj zaslu`nim se mi velikokrat zdi, da podeljujemo visoke denarne nagrade za `ivljenjsko delo namesto skromnih zahval tistim mnogim, ki delajo v organizaciji in za njo. Kriteriji (ob tem se moram spotakniti ob katastrofalen pravilnik, `e tolikokrat popravljan in krpan) so preve~ ohlapni, preve~ ostri, nedosledni ... Ja, ~e se ne `elimo zahvaliti, je vsak izgovor dober. Upam, da bo novoimenovana komisija prispevala k jasnini na obzorju priznanj in odlikovanj.

SKLEP

Naj zaklju~im s kratkim razmi{ljanjem o potrebnosti razprav na stare{instvu. Ki se zdijo marsikomu nepotrebne. Razjasnjevanje je odve~no. Kraja ~asa. Zato je treba zadeve sprejeti hitro, najbolje kar brez razprave. Bomo potem popravljali, ko se bo pokazalo. Kar se vedno znova ka`e. Da so odlo~itve v~asih prehitre. Prenagljene. Premalo premi{ljene. Z napakami. In potem popravljamo. Vedno znova. Saj nismo osli, da bi {li samo enkrat na led. Bo pa, kot marsikje drugod, tudi tu bolje. Po novem letu.

Amerikanec

^lanarina!

Ukinimo ~lanarino! To se mi zdi {e najbolj{a poteza. Zakaj? Zato, ker se okoli nje samo prepiramo. Ni nam v{e~, kako visoka je, ni nam v{e~, kako se porazdeli, ko jo zveza prejme na svoj ra~un, in verjetno {e marsikaj drugega. Vsaj tako se zdi, glede na vsa prepiranja in vro~e debate, ki se vsako leto spro‘ijo ob napovedi vi{ine ~lanarine, ki jo Zveza predlaga za naslednje koledarsko leto. Pri tem je najbolj dejavna ljubljanska Mestna zveza tabornikov, ki ima poleg vsega {e najvi{jo ~lanarino. Vendar, ~e jo ukinemo, ne bomo ve~ ~lani Svetovne skavtske organizacije (WOSM).

Rodovi so ~lani Zveze tabornikov Slovenije in preko zveze tudi ~lani WOSM-a. Eden od pogojev za ~lanstvo v tej organizaciji je tudi pla~ana ~lanarina. Torej, ~e ho~emo biti ~lani WOSM-a moramo pla~ati ~lanarino. Do tu sogla{ajo vsi. Vendar pa je v ~lanarini {e kaj drugega in ravno ta del ~lanarine je najve~krat sporen. V ta del ~lanarine se uvr{~ata prilogi revije Tabor, Medo in Gozdovnik, ki sta namenjeni na{im mlaj{im ~lanom. Del, ki je namenjen taborni{ki literaturi, ki jo dobijo vodniki po opravljenem vodni{kem te~aju, nekaj gre za subvencioniranje {tartnin republi{kih taborni{kih tekmovanj, nekaj pa podro~nim zvezam.

Tako nekako je sestavljena ~lanarina, ki jo je potrebno odvesti na zvezo. ^lanarini, ki jo pla~ate v rodovih, pa je dodan {e znesek, ki ga za svoje delo potrebujejo rodovi. Vi{ino tega dela dolo~ajo rodove uprave. Zato se vi{ina ~lanarine razlikuje od roda do roda. Ta je lahko od 4000,00 SIT pa do 7000,00 SIT ali celo ve~.

Ne razumem pa, zakaj je rodovom tako te‘ko pla~ati ~lanarino Zvezi. Ve~ina rodovi prijavi le 30 ~lanov, kar je eden od pogojev, da rod postane registriran pri Zvezi in s tem tudi ~lan WOSM-a. Spra{ujem se, zakaj ne bi prijavili vseh ~lanov, ki so pla~ali ~lanarino in ne samo nekaterih? Mogo~e pa rodovi ne znajo pobrati ~lanarine od svojih ~lanov? Saj obstaja veliko na~inov, kot so npr. polo‘nice, ki jih lahko po{ljemo ~lanom domov, obisk vodnika skupaj z vodom na domu ~lanov itd. Ali pa rodovi na tak na~in pridejo do ve~jih sredstev za svoje delo. Ne vem? Vem pa, da kot star{ dveh nadebudnih tabornikov, ne bi ‘elel, da moja otroka ne dobita ~lanske izkaznice, ker rod ni odvedel vseh pla~anih ~lanarin, ki so jih vpla~ali ~lani in je s tem prikraj{al vse tiste ~lane, ki niso dobili izkaznic. Ali druga~e, ~e sem pla~al sem upravi~en dobiti tudi izkaznico, ki je potrdilo, da sem ~lan organizacije, kateri sem pla~al ~lanarino.

Igor Bizjak - Bizi

MEDNARODNE STRANI

Matic Stergar

Lepo pozdravljeni in dobrodo{li v novem letu! Ste {e vedno razposajeni od silvestrovanja? Se vam, ob pisanju datumov, {e vedno zapisuje letnica 2003? … bo `e bolje! Na splo{no pa imamo ljudje lepo navado, da ob letu osorej napravimo t.i. novoletne sklepe. Verjamem, da ste tudi letos postali bolj{i ~lovek, ker ste si zadali same plemenite cilje, jaz pa vam bom - kot sem obljubil - pomagal, da v svoje na~rte vklju~ite tudi kak{no taborni{ko vsebino, s tem, ko bom tule predstavil nekaj najzanimivej{ih mednarodnih akcij za leto 2004.

Spodobi se, da za~nemo doma. Seveda veste, kaj imam v mislih; na{ prvi mednarodni tabor gozdovnikov in gozdovnic powwow, ki se bo odvijal v Ilirski Bistrici od 30. julija do 8. avgusta. Prepri~an sem, da o njem `e vse veste, pa tudi zato, ker mu bom namenil ve~ pozornosti v eni od naslednjih {tevilk Tabora, je to vse o powwow-u za danes.

^e {e niste ni~ razmi{ljali o njem, ste za priprave `e malce pozni - pa vendar. V letu 2004 bo na Tajvanu 12. svetovni moot. Daljno-vzhodna dr`ava je vsekakor privla~na, nekoliko eksoti~na destinacija, moot pa `e sam po sebi zagotavlja nepozabno do`ivetje. Informacije na http://moot.rutka.net/ 2004/index.php.

Sploh {e veste, kaj je to Jugoslavija? Ste `e kdaj okusili tisti pravi balkanski "filing"? Pa bi ga? Sam vam to zelo toplo priporo~am - in letos imate imenitno prilo`nost, od 1. do 10. avgusta

Ogenj, zemlja, voda in veter so znamenja mednarodnih odnosov med kontinenti, hkrati pa tudi programski koncept mednarodnega tabora 4U, ki bo potekal v Luksemburgu od 22. julija do 1. avgusta. Pripravljen bo za popotnike in mlaj{e gr~e (17 - 23 let), vsebino pa bodo najbolj zaznamovale delavnice, okoljski projekti, nove informacijske tehnologije, hajki, koncerti … ve~ informacij dobite na www.lgs.lu/4u.

namre~ poteka ~etrti zlet tabornikov Republike Srbske Mlinska Rijeka 2004. S prijatelji iz [kofje Loke sem se udele`il prej{njega takega

tabora pred {tirimi leti in povem vam, da ga ne bom nikdar pozabil. Situacija je bila pribli`no takale: ve~ kot 600 udele`encev, od tega 8

Slovencev ({e nekaj Nemcev in Francozov), ostalo pa pripadniki biv{ih jugoslovanskih narodov. Vsi so nas poznali, vsi imeli radi. Spoznali smo veliko novih prijateljev, s katerimi {e danes ohranjamo stike. Ustanovili smo tudi prvi mednarodni klub gr~ Grunf … skratka, ~e niste tip ~loveka, ki mu ustreza {vicarsko natan~na, do minute to~na in 100 % realizirana organizacija, morate letos v Bosno. Info na www.mlinska2004.scoutrs.com.

Poleg teh {tirih akcij vam ponujam {e {tiri, in sicer:

se udele`il leta 1996 in lahko potrdim, da so Danci zelo gostoljubni - homehospitalities so prakti~no samoumevne. Zna biti, da boste pogre{ali bel kruh in pravi doma~i topli obrok, ostalo vam bo pa zagotovo v{e~. Informacije na www.blaasommer.dk

Tatracor, 7. srednjeevropski jamboree na Slova{kem. Kraj: Tatranska Lomnica (na skrajnem vzhodu Slova{ke), datum: 16. do 25. julij, cena: 60 EUR (najcenej{i jamboree !!!), info: www.tatracor.sk

Europolis, dogodek pod okriljem francoskih tabornikov, za tiste, ki jim {e posebej di{i evropska integracija in tudi v poletnih dneh radi namenjajo pozornost dru`beno koristni dejavnosti, debatam, spoznavanju dr`av in njihovih kultur… tema je namre~ evropsko dr`avljanstvo. Kraj dogajanja je Anglet v samem jugozahodnem kotu Francije. Pri~akujejo okrog 2000 udele`encev, od tega 1200 mednarodnih in 800 francoskih. Strinjali se boste z ugotovitvijo, da bo zanimivo, kajne?!? Informacije na www.odyssee-europa.net

Nacionalni nizozemski jamboree, 26. julij do 5. avgust, v Boxtelu, vse informacije na www.nationalejamboree.nl.

Bla sommer 2004, danski nacionalni jamboree, 16. do 29. julij (prvi trije dnevi samo za PP-je). Danskega zleta sem

Lepa izbira, ni kaj! Na vas pa je, da si izberete eno od ponujenih akcij, se o njej pozanimate in se je udele`ite. Za pomo~ lahko vedno poprosite krokodiljo komisijo. @elim vam, da bi kar najbolj uglajeno za~eli z novim letom in vanj vklju~ili tudi kak{no mednarodno taborni{ko akcijo. Do naslednji~ vas lepo pozdravljam.

TABORNIKI NA SPLETU

Klemen Kenda - Bubi, foto- Samo Vodopivec, ekipa RutkaNET

SPAM, SPAM, SPAM ...

Oh, 10 novih sporo~il me ~aka v mojem po{tnem predalu ... Komaj ~akam, da vidim, kdo mi je pisal ... Hm, kaj pa je to? Nakup zdravil, ni`ja zavarovalna premija, 79% prihranek pri nakupu tonerjev, ogromne obresti ob posojilu v Nigerijo, 'brezpla~na' darila, pove~ava ... z naravnimi metodami v samo treh tednih? Spam, spam, spam ...

... so zapeli v nekem ske~u Lete~ega cirkusa Monthyja Pythona. Besedo 'spam' so namre~ prvi~ uporabili pri nekem ameri{kem podjetju za svojo konzervirano {unko (dvomljivih hranilnih in estetskih vrednosti). V omenjenem ske~u pa natakarica v neki restavraciji ponuja jedi iz {unke in pri opisovanju nenehno uporablja besedo 'spam'; dru{~ina za omizjem se naveli~a in jo preglasi s pesmico: "Spam, spam, spam ..."

Pri spamu govorimo o vseh neza`elenih elektronskih sporo~ilih, ki so poslana v ve~ izvodih in ponujajo izdelke dvomljive kvalitete, pla~ljive storitve ali namigujejo na mo`nost goljufije. Vsem

vrstam spama je skupno, da se prejemniki niso sami odlo~ili zanj, temve~ jim je bil vsiljen.

Proti spamu se bori tudi slovenska zakonodaja (Zakon o varstvu potro{nikov), ki pravi "podjetje lahko uporablja (...) elektronsko po{to samo z vnaprej{njim soglasjem posameznega potro{nika, ki mu je sporo~ilo namenjeno"; pri tem je podjetje definirano kot "pravna ali fizi~na oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, ne glede na njeno pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost." Med spam po na{i zakonodaji torej sodijo sporo~ila, namenjena ogla{evanju izdelkov in storitev, ki so poslana brez vnaprej{njega soglasja. V

Sloveniji spam preganja tr`ni in{pektorat, kazni za kr{itev pa so precej hude: posameznik pla~a 1 milijon SIT, pravne osebe (tudi dru{tva) pa 3 milijone SIT.

Ogla{evanje taborni{kih akcij

Prav mikavno je za organizatorje reklamiranje taborni{kih akcij prek elektronske po{te. V novembru in decembru smo zaradi tovrstnega po~etja na RutkaNET-u onemogo~ili dodatno ogla{evanje organizatorjem dveh tekmovanj. Ekipa RutkaNET se je za ta ukrep odlo~ila po tehtnem premisleku, saj namen na{ega osrednjega spletnega stre`nika nikakor ni zadr`evanje informacij o taborni{kih akcijah.

Ogla{evanje predstavlja dvorezen me~. Preve~ informacij na napa~nih mestih lahko pri kon~nih uporabnikih povzro~i nejevoljo. Ekipa RutkaNET je tako organizatorjem taborni{kih akcij zagotovila s stali{~a opaznosti in nevsiljivosti (pa tudi s stali{~a najbolj u~inkovit sistem ogla{evanja, ki si ga lahko ogledate na naslovu:

http://akcije.rutka.net/oglasevanje.php Organizatorjem taborni{kih akcij je na voljo kar nekaj zanesljivih kana-

lov, med njimi so npr. obvestila in pasice (bannerji) na uvodni strani RutkaNET. Ekipa RutkaNET se odlo~no bori proti zlorabi elektronskih naslovov objavljenih v imeniku RutkaNET in v dvoj~ku na portalu ZSKSS; zato pa je z izdajanjem informatorja RutkaNET poskrbela, da informacije o taborni{kih akcijah dose`ejo vse tabornike, ki `elijo biti obve{~eni.

V naslednji {tevilki revije Tabor vam bomo predstavili mehanizme za za{~ito proti spamu in vam povedali, kaj nam je o vplivu Zakona o varstvu potro{nikov na reklamiranje taborni{kih akcij povedal tr`ni in{pektor, saj je po mnenju nekaterih strokovnjakov reklamiranje taborni{kih akcij s pomo~jo elektronske po{te lahko v dolo~enih primerih kaznivo!

NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: _______________________________________________

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO LI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO

O-koledar / JANUAR 2004

Revija Tabor vas bo v letu 2004 obve{~ala o tekmovanjih v orientacijskem teku po Sloveniji in okolici. Orientacijski tek je zanimiv {port, ki je vsaj na slovenskem prostoru nekaj korenin pognal prav v taborni{ki organizaciji. Predstavitev orienteeringa, kakor mu re~emo s tujko, vam bo Tabor prinesel v eni od prihajajo~ih {tevilk.

Bubi

[TARTNINA [TARTNINA [TARTNINA [TARTNINA zna{a 7500 sit na ekipo, v ceno pa so v{teti sendvi~i, na{itki, karte, topli obrok, preno~evanje in stroki organizacije. [tartnino naka`ite na transakcijski ra~un 04515-0000798818 04515-0000798818 04515-0000798818 04515-0000798818 04515-0000798818, Dru{tvo tabornikov Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova

4, 2000 Maribor.

PRIJAVE PRIJAVE PRIJAVE: Prijave po{ljite najkasneje do 23. 1. 2004 na naslov: Dru{tvo tabornikov Rod XI: SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova

Datum Datum Datum Datum Status Status Status Status Organizator Organizator Organizator Organizator Karta Karta Karta Karta

18. 1.OSL3OK PolarisTo{ko ~elo

8. 2.OSL4OK PolarisUdin Bor{t

OSL = Osrednjeslovenska liga

OSL je rekreativna liga, ki je namenjena predvsem treningu orientacijskega teka. Tekmuje se v kategorijah A (tekmovalna), B (rekreativna) in C (za~etni{ka). Cena udele`be na tekmi OSL za posameznika je 500 SIT in zajema stro{ke orientacijske karte in organizacije. Ve~ informacij in razpise posameznih tekem je mo`no spremljati na uradni strani Orientacijske zveze Slovenije: http://www.orientacijska-zveza.si.

Zimska berica orientacijskih preizku{enj ni ravno polna, bosta pa zato pomlad in poletje bolj zanimiva.

Razpis za ZOT 2004

Le {e nekaj dni je do ZOT-a, zato so pred vami {e zadnje informacije.

ORGANIZATOR ORGANIZATOR ORGANIZATOR: Rod XI. SNOUB Milo{a Zidan{ka, Maribor.

KJE in KDAJ KJE in in KDAJ: Tekmovanje bo potekalo od petka 30. 1. do sobote 31. 1. 2004 v Obrambnem domu v Pekrah pri Mariboru. Do tja se je mogo~e pripeljati z mestnim avtobusom {t. 18 (prijaznega voznika prosite, ~e vas lahko zapelje ~im bli`je Obrambnemu domu). Tekmovalce pri~akujemo od 18. ure dalje, zbor ekip pa bo ob 19. uri. Tekmovanje se bo predvidoma zaklju~ilo v soboto okrog 16. ure.

PANOGE TEKMOVANJA PANOGE TEKMOVANJA PANOGE TEKMOVANJA PANOGE TEKMOVANJA PANOGE TEKMOVANJA: V petek zve~er se bodo re{evale teoreti~ne naloge: vrisovanje in Toti test, v soboto zjutraj pa bo start orientacijskega pohoda z nalogami: signalizacija (Morse + semafor), metanje kepe v cilj, hoja po vrisani poti z odlo~itvijo koordinate, skica terena, IQ test in prihod od kotom.

KATEGORIJE KATEGORIJE KATEGORIJE KATEGORIJE KATEGORIJE: Tekmuje se v petih kategorijah:

·GG (lo~eni po spolu) - rojeni leta 1992 do 1989

·PP (lo~eni po spolu) - rojeni leta 1988 do 1984

·GR^E (me{ano po spolu) - rojeni 1983 in prej Me{ane ekipe tekmujejo v mo{ki konkurenci. ^e so v ekipi {tirje tekmovalci, ekipa tekmuje brez olaj{av. Ekipa s tremi tekmovalci tekmuje izven konkurence. En ~lan ekipe je lahko za leto starej{i ali mlaj{i.

POTRE[^INE POTRE[^INE POTRE[^INE POTRE[^INE POTRE[^INE: Ekipe potrebujejo pribor za vrisovanje in risanje skic, spalne vre~e in armaflexe, ~iste copate ter opremo, ki je potrebna za enodnevni pohod.

4, 2000 Maribor. Prijava naj vsebuje ime in naslov rodu, {tevilo ekip v posamezni kategoriji in fotokopijo pla~ane polo`nice. Prijaviti pa se bo mo`no tudi na samem mestu tekmovanja, vendar bo takrat {tartnina zna{ala 10 000 sit.

INFO INFO INFO INFO INFO: Za vse dodatne informacije vam je na voljo Bojan Kri`an na tel.: 041/878-785 ali elektronski naslov

bojan.kri`an1 @guest.arnes.si.

Prav tako so vam na voljo tudi vse potrebne informacije na spletni strani: http://zot.rutka.net.

Se vidimo na ZOT-u!

NOT 2004

@e ve{, kaj bo{ po~el/a zadnji vikend marca 2004? Nabiral/a zvon~ke?! Najbr` ne! Se bo{ pa sigurno nahajal/a na NOT-u 27. ter 28. marca 2004 na za javnost {e neznani lokaciji. Tudi tokrat bo NOT tak kot se spodobi - hiter in drzen! Zmagajo najspretnej{i/e. Zato si rezerviraj najkraj{o no~ v letu in spravi svoje noge in glavo na NOT, pokazat vsem, da si zakon! Nadaljevanje sledi ...

Rod Mo~virski tulipani

Pojasnilo v zvezi z koledarjem

Zveze tabornikov Slovenije 2004

Pri izdelavi leto{njega koledarja Zveze tabornikov Slovenije je pri{lo do nesporazuma okoli avtorjev objavljenih fotografij. Kot posledica tega se je nato pripetila zelo neljuba napaka, katere `al nismo mogli pravo~asno odpraviti, saj je bil koledar `e v procesu tiskanja. Namre~ avtor ene izmed {tirih fotografij, ki so na koledarju, ni naveden.

Zaradi tega razloga se avtorju te fotografije, Bla`u Verbi~u Bla`u Bla`u Verbi~u, kot oblikovalec koledarja osebno, pa tudi po svoji funkciji v imenu izdajatelja, t.j. Zveze tabornikov Slovenije opravi~ujem zaradi napake, ki je bila nehote storjena.

Igor Ajdi{ek, oblikovalec koledarja in ~lan IO ZTS za podporo

Tone Simon~i~

FILATELIJA

40 LET KLUBA ZBIRALCEV

Dvajsetega decembra lani je iz{la uradna spominska kuverta s prilo`nostnim po{tnim `igom. O 40-letnici delovanja kluba v Ljubljani smo `e pisali v lanskem Taboru. Velja omeniti, da je to edini klub s tako {iroko dejavnostjo in ki deluje toliko ~asa ter vklju~uje ~lane iz razli~nih mest in dr`av. Zato je umestno, da smo njegovo dolgoletno dejavnost po~astili tudi s filatelisti~nim podvigom.

Prilo`nostni po{tni `ig je kopija klubove oznake, ki jo je pred {tiridesetimi leti izdelal Milan Subi~. Klubovci so natisnili tudi spominsko kuverto (Dru{tvo tabornikov ROD RO@NIK/{t. 11/), ki prikazuje odprt oreh, avtorja Francija Popka. Na po{ti 1117 Ljubljana-Dravlje je bil do prvih dni januarja letos na voljo po{tni `ig, ki so ga zainteresirani lahko odtisnili na znamko.

Ob tiskani spominski kuverti je iz{la tudi dotiskana dopisnica (Dru{tvo tabornikov Rod Ro`nik / {t.12/). Dotisk je v izvirniku natisnjen znak kluba, podoben `igu. Vzporedno z omenjenima kuverto in dopisnico je iz{lo {e nekaj privatnih izdaj spominskih kuvert. Posredujemo morda najbolj "bogato" kuverto, avtorja J. [tampfla.

NOVE IZDAJE SKAVTSKIH ZNAMK

[e vedno dobivamo nove serije znamk, posve~ene 20. jamboreeju na Tajskem 2002/2003. Naj ponovno omenim, da pod pojmom "nove" obravnavamo znamke, ki smo jih prejeli, saj nekateri izdajatelji po{iljajo na trg znamke z zamudo, drugi sploh ne javljajo izida znamk, nekateri pa najavijo izid znamk, ki potem niti ne izidejo.

San Tome in Principe San Tome in Principe San Tome in Principe San Tome in Principe Tome je izdal osem blokov znamk, posve~enih jamboreeju. [tirje bloki imajo po eno znamko, {tirje pa po {est znamk. Poleg omembe jamboreeja in skavtske lilije, prikazujejo znamke kanar~ke, metulje, dinozavre in gobe.

Gvineja Gvineja Gvineja Gvineja je znaku skavtske lilije dodala {e znaka Lionsov in Rotaryjevcev, znamke pa prikazujejo pse, metulje, gobe. Iz{li so bloki s po eno ali s po tremi znamkami.

Kajmanski otoki Kajmanski otoki otoki so po~astili 50-letnico kraljice Elizabete z velikim blokom s {tirimi znamkami, od katerih prikazuje

ena kraljico v skavtskem kroju.

Kongo Kongo Kongo Kongo je {tiri bloke z motivi divjih `ivali posvetil jamboreeju (skavtska lilija in napis jamboreeja).

St. Kitts St. Kitts St. Kitts St. Kitts St. Kitts je izdal dva bloka, posve~ena 25-letnici smrti Normana Rockwella, ki je znan ameri{ki slikar in ilustrator in avtor {tevilnih skavtskih koledarjev. Naj spomnimo, da je Liberija izdala "najdalj{o" serijo 50 znamk s taborni{kimi motivi, povzetimi iz koledarjev ameri{kih skavtov. Omenjena serija 50 znamk je iz{la zob~ana in, redkeje videna nezob~ana serija.

Gvineja Gvineja Gvineja Gvineja Gvineja se lahko pohvali z dodatno izdajo {tevilnih blokov s simboli skavtske lilije, rotarijcev in lionsev ter z znamkami v blokih z motivi ma~k, delfinov, {koljk, meteoritov, psov in divjih `ivali.

[portno plezanje Rok Cojhter

V svetu segajo za~etki {portnega plezanja v sredino 70-ih let, k nam pa sta leta 1978 idejo prostega ponavljanja tehni~nih smeri iz Amerike prinesla Iztok Tomazin in Borut Bergant. Nekaj ~asa je trajalo, da se je le-ta raz`ivela, tako da za za~etke {portnega plezanja pri nas lahko {tejemo za~etke 80-ih let. Takrat so za~eli prosto ponavljati te`je smeri v Julijcih, Kamni{kih Alpah, Paklenici, Dol`anovi soteski, Ospu, ^rnem Kalu ...

Idejo prostega plezanja so uresni~evali tako v dalj{ih alpinisti~nih smereh kakor tudi v kraj{ih, bolj {portnih. Ko se je {portno plezanje {ele za~elo uveljavljati, je bil napredek zelo hiter. Zato, da se je te`avnost vzponov dvigovala, je bilo dovolj plezanje za vikend, za zabavo. Toda, ker ~lovek vedno te`i po novih dose`kih, je kmalu bolj resno pristopil k tej “zabavi”. Plezanje se je vse bolj {irilo, po plezali{~ih je svoje mo~i merilo vse ve~ plezalcev in pojavila se je tekmovalnost, kdo zmore {e ve~. S prirejanjem tekem se je tekmovalnost in `elja po dokazovanju samega sebe iz plezali{~ preselila {e na umetne stene. Za premagovanje tekmecev ni bilo ve~ dovolj, da si plezal le ~ez vikend. K {portu je bilo treba pristopiti profesionalno, mu nameniti ve~ino svojega ~asa. To je povzro~ilo, da so plezalci plezali iz leta v leto te`je smeri.

K temu pa je pripomogla tudi nova in kvalitetnej{a oprema, ki pa je dandanes dostopna skoraj vsem po zmerni ceni. [portni plezalci za plezanje ne potrebujejo prav veliko. Kadar plezamo dalj{e {portno plezalne smeri (to so smeri kjer je poskrbljeno za varovanje z svedrovci ali klini) potrebujemo vrv, plezalni pas, magnezij vre~ko, magnezij (ki poskrbi da se roke preve~ ne potijo) komplete vponk in varovalno napravo (pripomo~ek ki ga uporabljajo plezalci za ustavitev drugega plezalca pri padcu). Za dolgo `ivljenjsko dobo vrvi uporabljajo tudi plahto, s katero varujejo vrv pred prahom in pred drobci kamenja. Pri neurejenih plezali{~ih se za varno plezanje uporablja tudi ~elada. Obvezna oprema plezalca pa je tudi komplet prve pomo~i.

Obla~ila

Da pa ne boste izpadli sme{ni, {e nekaj o obla~ilih {portnih plezalcev. Navadno se uporabljajo obla~ila, ki so ohlapna ali oprijeta, vendar poskrbimo, da nas ne ve`ejo in ne utesnjujejo ter da se v njih dobro po~utimo. Pozorni moramo biti tudi na

~as, ko varujemo in ne plezamo, saj moramo takrat poskrbeti, da telo ostane toplo. Za to so najbolj primerni lahki termopuloverji ali flisi kot jim pravimo, pa tudi rokavice ne bodo odve~.

Za ve~ informacij se lahko obrnete na svetovni splet, ki vsebuje veliko podatkov, tako v svetovnem kot tudi lokalnem plezanju. ^e pa ne marate angle{~ine, pa se obrnite na slovenske strani, to so:

www.slo-climbing.com www.slo-climbing.com www.slo-climbing.com www.slo-climbing.com www.pzs/ksp www.pzs/ksp www.pzs/ksp www.pzs/ksp www.plezanje.info www.plezanje.info

in {e veliko drugih.Veliko boste izvedeli tudi v raznih revijah in knjigah.

@elim vam veliko varnega in lepega plezanja.

Plezalni pas, magnezij vre~ka, varovalo

[e nekaj uporabnih

nasvetov za vse ki se bodo s plezanjem sre~ali prvi~:

• Preden pridete na plezali{~e si doma dobro poglejte, kaj boste plezali in kak{na zahtevnost bo imela smer. Najbolj{e je, da se prej posvetujete z plezalcem, ki `e ima te izku{nje.

• Preden za~nete plezati se dobro ogrejte, da kasneje ne bo pri{lo do po{kodb. Ne pozabite na prste, saj so le-ti glavni organ pri plezanju.

• Vedno poskrbite za brezhibnost opreme. Preglejte vrv, komplete ter napravo za varovanje, ~e v tem {e niste izku{eni, povpra{ajte koga drugega.

• Priporo~ljivo je, da se odpravite na svojo prvo plezalno avanturo z nekom, ki dobro pozna plezali{~e in ima dolgoletne izku{nje.

• Ne precenjujte svojih zmogljivosti, saj so le-te lahko v~asih zavajajo~e.

• Vedno uporabljajte ~elado, ker je varnost na prvem mestu

• Vedno plezajte s tistim, ki mu najbolj zaupate v plezalni steni.

LETO[NJE TABORNI[KE OKROGLE OBLETNICE

^e dr`i stara trditev, da je zgodovina na{a u~iteljica, potem velja po~astiti vsaj okrogle obletnice tudi taborni{kih dogodkov, obuditi zanimivo akcijo na taborni{ki na~in, se spomniti morebitnih {e aktivnih tabornikov, izdati ustrezno publikacijo, izdati prilo`nostni filatelisti~ni taborni{ki `ig in spominsko kuverto ali dotiskati na dopisnico motiv, ki spominja na dogodek, ki ga proslavljamo…

Naj spomnimo le na nekaj dogodkov, ki letos praznujejo okroglo obletnico ( 10, 20, 30, 50 - …letnico) in morda izstopajo od ostalih.

Tone Simon~i~

Januar

1954 (17.) V Ljubljani je bila tretja redna letna skup{~ina ZTS, stare{ina postane dr. Jo`e Potr~.

Plezanje v naravni steni

Plezanje na umetni steni

IZLETI V NARAVO Andrej in Ur{ka Stritar

V trdi zimi na Kranjsko reber

Prijetna gora med [tajersko in Gorenjsko

Kranjska reber je izrazita kopasta gora v vzhodnem predgorju Grintovcev. Zlahka jo opazimo in prepoznamo tudi iz Ljubljanske kotline. Ve~inoma je pora{~ena z gozdom, vr{ni del pa je prekrit s travniki in izredno razgleden. Hudih strmin ni, zato je primerna tudi za obisk v trdi zimi. Visoko v njena pobo~ja so speljane gozdne ceste, ki nam omogo~ijo udobno napredovanje. S prelaza ^rnivec je do vrha razmeroma blizu. Markirana pot je speljana po bli`njicah med ovinki gozdne ceste. Zlo`no se dvigamo skozi smrekov gozd, na vr{nem slemenu pa se nam odpre {irok razgled. Ker je njenih obiskovalcev vedno ve~, je pot obi~ajno kmalu po padavinah zga`ena. Lotimo se jo lahko tudi s turnimi smu~mi. Turo si pe{ ali na dilcah lahko podalj{amo s spustom na severno stran na Ka{no planino in se vrnemo po dalj{i cesti nazaj na ^rnivec.

Izhodi{~e:

^rnivec je prelaz na glavni cesti med Kamnikom in Zgornjo Savinjsko dolino oziroma Gornjim Gradom. Do njega je z obeh strani speljana asfaltirana cesta, ki je tudi pozimi skrbno splu`ena.

Vzpon:

Markirana steza se za~ne pri hi{i (staro gosti{~e) in nas takoj popelje v gozd. Zlo`no se dvigamo proti desni. Po pol ure hoje na{a pot prvi~ pre~ka cesto, strmo nadaljuje skozi gozd, cesto pa pre~ka {e dvakrat. Seveda lahko v visokem snegu ostanemo na cesti ve~ino ~asa vzpona. Pozorni moramo biti le pri zadnjem pre~kanju ceste, kjer moramo zaviti z nje in slediti planinskim oznakah po kolovozu. Obvoz po cesti nam nekoliko podalj{a hojo, paziti pa moramo tudi na kri`i{~u cest, kjer se dr`imo levo (desna gozdna cesta zavije proti Ka{ni planini).

Po dobri uri vzpona po markirani poti dose`emo sedlo med Kranjsko rebrijo in Ple{ivcem. Tu se moramo skobacati ~ez leso, nato pa stopimo na odprt svet. Razgled se za~ne odpirati proti Veliki planini in Dleskov{ki planoti. [irokemu slemenu sledimo proti severovzhodu in kmalu stopimo na vr{ni travnati del. Izrazitega vrha ni, izstopajo posamezne ve~je skale, ki jih gradijo starej{e vulkanske kamenine. Smo na podro~ju, ki je eden redkih ugaslih vulkanov pri nas.

Vrnitev:

Najhitreje se vrnemo po smeri pristopa. ^e pa nam ni odve~ nekoliko dalj{a hoja ali smuka po gozdni cesti, se lahko spustimo tudi naprej proti severovzhodu. Sledimo redkim markacijam proti Rogatcu. Po razglednih vr{nih travnikih se kmalu spustimo do pastirske bajte na Ka{ni planini. Malo ni`je pridemo na gozdno cesto. Sledimo ji proti desni in se v slabi uri (dobre 3 km) vrnemo na izhodi{~e.

Nevarnosti:

Pot je nezahtevna. Ker ve~ino ~asa hodimo po gozdu, ni ve~jih nevarnosti pred plazovi. Paziti je treba le na odcep na samem izhodi{~u ter na odcepe pri pre~kanju ceste. ^e pot ni zga`ena, je lahko te`avenj{a orientacija v vr{nem delu, {e zlasti v megli.

Oprema:

Zimski gorni{ki ~evlji, gama{e, smu~arske ali pohodne palice, son~na o~ala (ob lepem vremenu), rokavice (dvoje), vetrovka in vetrne hla~e, prva pomo~, termovka s ~ajem, malica po izbiri.

Vi{ina vrha: Vi{ina vrha: Vi{ina vrha: Vi{ina vrha: 1435 m

Vi{ina izhodi{~a: Vi{ina 902 m

Vi{inska razlika: Vi{inska razlika: Vi{inska razlika: 530 m

^asi:

^rnivec-Kranjska reber 1.30-2 uri

Sestop 1.30 ure

Skupaj 4 ure

Zemljevid:

Kamni{ko-Savinjske Alpe, 1:50.000

Kaj je projekt? Na splo{no je projekt nekaj, kar nekdo namerava dose~i v prihodnosti v dolo~enem ~asu. To zajema dolo~itev jasno zastavljenih ciljev, izdelavo na~rta, kaj je potrebno narediti - kdaj in kako - in potem … to narediti! Projekt ni ena dejavnost, ampak ve~ razli~nih aktivnosti - vsaka mora biti na~rtovana, organizirana in izvedena, da bi lahko dosegli cilj. Projekt ni nekaj, kar si moramo zapomniti in jutri narediti. Zahteva trud in vztrajnost.

In kaj je TABORNI[KI projekt?

V ~em je druga~en od obi~ajnega?

Taborni{ki projekt je izobra`evalni pristop, izobra`evalni izobra`evalni pristop, izobra`evalni ki pomeni:

·· skupinski podvig; skupinski podvig; skupinski podvig; skupinski podvig; skupinski nekaj kar se skupina odlo~ita

izpeljati skupaj, npr. pohod, igro ali glasbeno predstavo, prenovo ali izgradnjo stavbe, itn.,

· jasno zastavljene cilje; jasno zastavljene cilje; kaj bomo s projektom dosegli, sistemati~ni pristop 7. korakov; sistemati~ni pristop sistemati~ni pristop 7. korakov; sistemati~ni pristop sistemati~ni vsebuje jasen proces, ki pripelje projekt od idej izra`enih na za~etku, do proslavljanja dose`kov, izvedbo skozi taborni{ko - skavtsko metodo; izvedbo skozi taborni{ko - skavtsko metodo; izvedbo skozi taborni{ko - skavtsko metodo; izvedbo skozi taborni{ko - skavtsko metodo; skozi taborni{ko na~in, kako je projekt na~rtovan, organiziran in izveden, veliko mo`nosti za u~enje; veliko mo`nosti za u~enje; veliko mo`nosti za u~enje; veliko mo`nosti za u~enje; veliko mo`nosti za u~enje; omogo~a, da vsak pridobi znanje, spretnosti in dr`o na razli~nih podro~jih, · upo{tevanje razli~nih interesov, talentov, zmo`nosti upo{tevanje razli~nih interesov, talentov, zmo`nosti upo{tevanje razli~nih interesov, talentov, zmo`nosti upo{tevanje razli~nih interesov, talentov, zmo`nosti talentov, in potreb; in in potreb; in v okviru projekta se lahko mladi ljudje odlo~ijo, kako bodo pripomogli k uspehu, sodelovanje vseh - doseganje ciljev z lastnim sodelovanje vseh - doseganje ciljev z lastnim sodelovanje - doseganje

trudom; trudom; trudom; projekta ne naprtimo mladim - temelji na jasno zastavljenem cilju, pri katerem sodelujejo in ki ga

ho~ejo dose~i, dolo~en ~as trajanja v prihodnosti; dolo~en ~as trajanja v prihodnosti; dolo~en ~as trajanja v prihodnosti; dolo~en ~as trajanja v prihodnosti; dolo~en ~as trajanja v prihodnosti; ima jasno dolo~en za~etek in konec - ne traja ve~no.

Taborni{ki projekt je skupinski podvig, z jasno zastavljenim ciljem, sistemati~nim pristopom (7 korakov), ki temelji na uporabi taborni{ke metode, vklju~uje veliko mo`nosti za u~enje, upo{teva razli~ne interese, talente, zmo`nosti in potrebe, v katerem so vsi sodelujo~i z lastnim trudom predani doseganju ciljev, v dolo~enem ~asu v prihodnosti.

Taborni{ki projekt zajema dva razli~na "namena":

·prvi, "cilj napredovanja", pomeni mo`nosti, da mladi napredujejo v osebnostnem razvoju (npr. razvijejo ve~jo sposobnost dela z drugimi, postanejo bolj vpleteni v sprejemanje odlo~itev, so sposobni prevzeti ve~jo odgovornost, razvijejo ve~je razumevanje drugih, postanejo bolj aktivni v skupnosti, odkrijejo ali sledijo

talentom, pridobijo prakti~ne sposobnosti, itn.). "Cilji napredovanja" bi naj dali odgovor na vpra{anje: "Kaj se bodo mladi ob koncu nau~ili/ pridobili/ razumeli?"

·Drugi, "projektni cilj(i)", pomeni to, kar ho~emo dose~i s posameznim projektom. Projektni cilj naj bi dal odgovor na vpra{anje: " Zakaj se ukvarjamo s tem dolo~enim projektom?" (Npr., izvesti raziskavo o X, vzbuditi zavest o Y, izgraditi Z.)

Kaj je lahko taborni{ki projekt?

Taborni{ki projekt je lahko pohod, glasbena predstava, izgradnja ali prenavljanje stavbe, kampanja za promocijo zdravja otrok in mladih ali karkoli drugega. Projektni pri-

stop bi lahko uporabili celo pri skupni pripravi obroka! Taborni{kega projekta ne naredi zna~aj projekta, ampak uporaba taborni{kih metod.

Vsak korak taborni{kega projekta vsebuje dejavnosti, ki prispevajo k izvedbi projekta. Vsaka dejavnost ponuja dolo~ene mo`nosti u~enja. Tako so mladi aktivno vklju~eni v proces odlo~anja, na~rtovanja, organiziranja, priprave, izvedbe, vrednotenja in proslavljanja ob realizaciji projekta; seveda na na~in, ki je primeren njihovim zmo`nostim.

^eprav lahko imajo nekatere dejavnosti poudarek samo na dolo~enih elementih taborni{ke metode, morajo biti ob koncu projekta vklju~eni vsi elementi.

Ne glede na zna~aj podviga, je taborni{ki projekt tisti, ki :

·temelji na potrebah in interesih mladih;

·je izziv (mladim ponuja mo`nosti, da gredo preko svojih trenutnih zmo`nosti - oboje kot skupina in kot posamezniki);

·nagrajuje (ponuja konstruktiven izku{nje u~enja);

·je koristen (ob koncu projekta bi se nekaj moralo spremeniti na bolje, kot rezultat, da smo pri projektu sodelovali).

Pri taborni{kem projektu je lahko vpleten le en vod ali klub, ali pa celotna enota (dru`ina ali celo rod). Izpeljava taborni{kega projekta pa nikakor ne zahteva, da v ~asu trajanja projekta ne izvajamo ostalih dejavnosti, ki niso povezane s projektom.

Taborni{ki projekt ni podvig, ki ga dolo~ijo, na~rtujejo in pri katerem sodelujejo ve~inoma odrasli, mladi pa nastopajo le v manj{ih in nepomembnih vlogah. Aktivno sodelovanje mladih ljudi je bistveni del taborni{kega projekta.

Vloga vas, vodnikov (na~elnikov)?

Va{a vloga ni "vsiljevati" svoje projektne ideje, organizirati vse sami, ali z drugimi odraslimi, in povabiti mlade, da sodelujejo le pri enem ali dveh delih projekta. Va{a vloga tudi ni, da se enostavno umakne in opazuje, kaj se bo zgodilo, ne da bi posredovali. Va{a vloga je predvsem:

·· oblikovati partnerstvo; partnerstvo; partnerstvo; pri taborni{kem projektu je pomembno partnerstvo med mladimi in vami.

Partnerstvo mora temeljiti na medsebojnem zaupanju in spo{tovanju.

usmerjati do izvedljivih projektov; do izvedljivih projektov; usmerjati do izvedljivih projektov; do izvedljivih projektov; usmerjati do izvedljivih projektov; usmerjati jih boste morali do projektnih idej, ki so izvedljive in ki jih bodo sposobni dose~i (~e se bodo potrudili).

· vklju~evati prilo`nosti za u~enje; vklju~evati prilo`nosti za

vklju~evati prilo`nosti za v glavno projektno idejo boste morali vklju~evati prilo`nosti za u~enje, tako da lahko vsak mladi dose`e cilje osebnega napredovanja.

vklju~evati prilo`nosti za u~enje;

zagotoviti napredek v izobra`evanju; zagotoviti napredek v izobra`evanju; zagotoviti napredek v izobra`evanju; zagotoviti napredek v izobra`evanju; na vas je, da vedno mislite na namen taborni{kega projekta: napredek, ki ga mladi naredijo za doseganje svojih ciljev skozi veliko koli~ino izku{enj, ki jih projekt ponuja.

· zagotoviti uspe{en rezultat; uspe{en rezultat; zagotoviti uspe{en rezultat; uspe{en rezultat; taborni{ki projekt zajema tudi doseganje {tevilnih ciljev, ki jih dolo~a zna~aj projekta. Tako morate imeti v mislih globalno sliko projekta in vedno te`iti k uspe{nim rezultatom (npr. zaklju~iti pohod, itn.). Pomembni so tako izobra`evalni nameni, kot tudi cilji projekta. ravnati v skladu s taborni{kimi zakoni; ravnati v skladu s taborni{kimi zakoni; ravnati v skladu s taborni{kimi zakoni; ravnati v skladu s taborni{kimi zakoni; ravnati v skladu s taborni{kimi zakoni; med izpeljavo projekta se bodo zagotovo pojavila nesoglasja. Tako je pomembno, da imamo pravila, ki temeljijo na taborni{ki prisegi in zakonih in dolo~ajo dol`nosti vsake osebe. Mladi morajo dogovorjena pravila spo{tovati.

·· uporabljati vse elemente taborni{ke metode; uporabljati vse elemente taborni{ke metode; metode; projektni pristop zagotavlja okolje za taborni{ko metodo, ki ga lahko popolnoma izkoristimo (zgoraj opisana prakti~na uporaba taborni{kih zakonov in prisege je le en element taborni{ke metode). Vendar se to ne bo zgodilo avtomati~no. O projektu boste morali dobro premisliti in raziskati, kako lahko okrepite uporabo razli~nih elementov. Ko boste to naredili, lahko odkrijete nove na~ine izbolj{ave dela voda.

·· vseskozi motivirati in nuditi podporo; vseskozi motivirati in nuditi podporo; mlade boste morali podpirati, da bodo izpeljali svoj projekt. Nekateri deli jim bodo v{e~, drugi pa manj, zato boste morali razmisliti, kako narediti tiste, ki jim niso tako v{e~, a so nujni, bolj spodbudne.

Vedno imejte v mislih, kako radi namesto mladih naredimo njihovo delo, ko na polovici projekta zaostajajo za urnikom. V takih primerih ni va{a vloga, da jih nadomestite, ampak da jim pomagate do uspe{nega konca, tako da jih, ~e je to potrebno, ponovno motivirate in jim pomagate premagati te`ave. Zadovoljstvo ob koncu dose`ka bo kmalu prekosilo vse te`ave, ki smo jih imeli.

Za presojanje, ~esar so sposobni mladi, potrebujemo nekaj izku{enj. Zato je vedno smiselno, da gradimo na majhnih uspehih, kot pa da ponovno pridobivamo zanos po velikem neuspehu!

V naslednji {tevilki: 7 KORAKOV TABORNI[KEGA PROJEKTA

1.korak - Kak{en projekt?

2.korak - Vklju~evanje mo`nosti za u~enje

3.korak - Na~rtovanje

4.korak - Pripravljanje

5.korak - Izvedba projekta - "veliki dogodek"

6.korak - Vrednotenje in nagrajevanje napredka

7.korak - Proslavljanje

NAPRAVIMO TABORNI[KI PROJEKT

(Let's do a Scout Project)

"Napravimo taborni{ki projekt" je namenjen vodnikom in na~elnikom. Korak za korakom razlaga, kako lahko uporabite projektni pristop, da zagotovite bogato in razburljivo u~no okolje za ~lane voda, dru`ine, kluba PP ali ~ete. Projektni pristop vam bo koristil, ~e `elite motivirati ~lane, da bi napredovali, ali ~e imate te`ave pri uporabi taborni{ke metode v praksi, ali pri prilagajanju na potrebe, sposobnosti in zanimanja ~lanov voda. Pristop je ustrezen za vse starostne skupine ({e posebej je primeren za GGje in PPje), vendar mora biti po obsegu in kompleksnosti prilagojen starostni veji, s katero delate. In najpomembnej{e; vsak projekt je unikaten, kot je unikaten vod ali skupina, v kateri ga izvajate. Zato ta priro~nik ne more ponuditi re{itve za vse ovire, s katerimi se pri delu lahko sre~ate. Vendar pa verjamemo, da bo pomagal najti nekaj odgovorov.

Priro~nik je v elektronski verziji (pdf) v angle{kem jeziku mo`no dobiti na spletni strani

http://www.scout.org/wsrc/ll/docs/ scoutproject_e.pdf, slovenska razli~ica pa bo na voljo predvidoma v mesecu marcu.

Beti Gerzelj ZA VODNIKE

Dragi (bodo~i) vodniki in vodnice

Vsi vemo, da je v~asih te`ko pripraviti sestanek za M^-je, ker se mora vse skupaj dogajati v obliki igre. A brez skrbi, vedno se najde re{itevJ in tokrat sem se odlo~ila, da vam prisko~im na pomo~ in sicer tako, da vam opi{em, kak{en naj bi bil en zanimiv sestanek za M^:

TEMA : potni znaki

UVODNI DEL:preverimo prisotnost ~lanov, zbor - zapojemo npr.himno M^, nato pa - se `e igramo!!! In sicer igrico "~lovek ne izgubi se" - igrico izdela vodnik predhodno (ta igra je podobna kot igra ~lovek ne jezi se, le dodamo vmes {e potne znake - npr. igralec vr`e {tevilko 5 in pride na polje, kjer je potni znak v tej smeri je pismo, v tem pismu pa so navodila za naprej itd.) in tako jim pribli`amo temo potni znaki. Nato skupaj z vodnikom izpi{ejo vse potne znake, ki so jih spoznali, lahko skupaj izdelajo tudi plakat, ki bo slu`il tudi drugim vodom. Za utrjevanje pa se lahko igrate igrico spomin (imamo parno {t. karton~kov, i{~emo pare potnih znakovime in znak), tisti, ki jih zbere najve~ zmaga.

ZAKLJU^EK: zbor, himna ZTS, (razdelimo lahko tudi kak{na obvestila)

Upam, da sem vam pomagala, pozrav~ek vsem skupaj, pa se {e kaj oglasim!

Majhen nasvetek

Sku{aj se dr`ati rde~e niti sestanka, za ~im ve~ stvari uporabi igro, pisanje, risanje ipd. ^e opazi{, da ~lani niso pripravljeni za delo se raje igrajte (v~asih to bolj pomaga). Pa {e to. M^ bodo veseli tudi kak{ne nepri~akovane ~okolade, da se vsi skupaj malo posladkate!

ASTRONOMIJA

Primo`

OPAZOVANJE ZVEZDNEGA NEBA

V prej{nji {tevilki Tabora smo si ogledali, kako se na no~nem nebu orientiramo s pomo~jo Severnice. Omenili smo, da zvezdo Severnico najla`je najdemo s pomo~jo zvezd Alfa in Beta Velikega voza, ki ka`eta proti njej. Vendar pa je pozimi Veliki voz zelo nizko nad severnim obzorjem in zato dokaj neprimeren za opazovanje in orientacijo. Najbolj priro~no je, da si pozimi za orientacijo med zvezdami izberemo ozvezdje Orion.

vra, ki pa je iz na{ih krajev ne moremo videti, saj le`i na ju`nem nebu. Bika bomo na{li, ~e podalj{amo Kosce v nasprotno smer od Sirija. V Biku se nahaja tudi zanimiva zvezdna kopica Plejade, ki jo boste zlahka prepoznali po zna~ilni obliki malega vozi~ka. Vendar to NI ozvezdje "Mali voz" !!!

Zvezda Alfa v Orionu ali Betelgeuze je rde~e barve in je od nas oddaljena

Orion je pozimi iz na{ih krajev lepo viden. Vzhaja `e v ve~ernih urah in se skozi no~ premakne v smeri juga proti zahodu. Njegovih sedem zvezd je med najbolj svetlimi na celotnem nebu, zato jih zlahka uporabimo kot smerokaze do ostalih ozvezdij. S pomo~jo Oriona tako lahko najdemo sosednja Zodiakalna ozvezdja Bik, Dvoj~ka in Lev. Leva najdemo, ~e podalj{amo premico v smeri, ki jo dolo~ata zvezdi Alfa in Gama. Proti Dvoj~kom ka`e premica, ki jo dolo~ajo Kosci in zvezda Alfa. V Dvoj~kih se letos nahaja tudi Saturn. Kosci v Orionu ka`ejo proti najsvetlej{i zvezdi Siriju ali tudi Siriusu, ki sicer izseva mnogo manj svetlobe od Koscev, vendar nam je najmanj petdeset krat

bli`je. Hkrati je Sirij ena nam najbli`jih zvezd sploh. Bli`je je le Alfa Kenta-

650 svetlobnih let. Rigel (Beta) je bel in je od nas oddaljen 815 svetlobnih let. V srednjih teleskopih je Rigel dvojna zvezda (ena svetlej{a in ena manj svetla zvezda). Belatriks (Gama) je od nas oddaljen 300 svetlobnih let. Zvezdam

Gama, Epsilon in Zeta pravimo tudi

Kosci, saj stojijo v vrsti, kot bi kosili na `itnem polju. Hkrati predstavljajo tudi

Orionov pas, s katerega visi me~. V me-

~u najdemo tudi najsvetlej{o meglico neba - Orionovo meglico (M42), ki je dobro vidna `e s prostimi o~mi, {e bolje pa je, ~e uporabite daljnogled. V neposredni bli`ini zvezde Zeta se nahaja ena najlep{ih meglic neba, imenovana tudi Konjska glava. Gre za temno meglico, ki je vidna le zaradi svetle meglice v ozadju, ki jo osvetljuje zvezda Zeta. Konjske glave ne boste na{li na nebu, saj je vidna le v najmo~nej{ih teleskopih oziroma na fotografijah z dolgo osvetlitvijo.

Tudi v Biku je zvezda Alfa rde~e barve. Pravimo ji Aldebaran. Od nas je oddaljen 68 svetlobnih let. Poleg nje se nahajajo Hijade. Hijade ali De`evnice so kopica stotih zvezd. Oddaljene so 135 svetlobnih let. Plejade ali Gostosevce najdemo pod katalo{ko oznako M45.

Fotografija ozvezdja Orion - s prostimi o~mi je vidna Orionova meglica

Fotografija ozvezdja Bik - lepo so vidne Plejade, ki so okras zimskega neba

Temna meglica "Konjska glava" se nahaja v neposredni bli`ini zvezde Zeta v Orionu. Verjetno ni potrebno ugibati, zakaj je dobila tak{no ime …

Gre za kopico 120 zvezd zna~ilne oblike "malega vozi~ka". Od nas je oddaljena 415 svetlobnih let. Celo zimo nam bo krasila no~no nebo.

Alfa Dvoj~kov je Kastor, ki "postane" trozvezdje `e v srednjih teleskopih. Dve izmed treh zvezd sta svetlej{i. Oddaljenost od Zemlje zna{a 46 svetlobnih let. Poluks je Beta Dvoj~kov, ~eprav je rahlo svetlej{i od Kastorja. Od nas je oddaljen 36 svetlobnih let. V Dvoj~kih je letos {e Saturn, ki pa bo pokazal svoje obro~e {ele, ~e boste uporabili ve~ kot 50 kratno pove~avo.

Jupiter se nahaja v Levu in je viden v drugi polovici no~i. Najbolj{i ~as za opazovanje letos bo od marca do maja. Od planetov boste lahko opazovali tudi Venero, ki se vsak ve~er poka`e na jugo-

LUNINE MENE

Polna

zahodu kot Ve~ernica. Tudi ta bo v prihodnjih mesecih vi{je na nebu in bo vidna skoraj celo prvo polovico leta. Dne 6.junija nas ~aka njen spektakularni prehod ~ez Sonce. Zadnji~ je bilo tak prehod mo`no opazovati 6.decembra leta 1882. Ne vem ~e je na Svetu {e kdo, ki bi se ga spomnil …

MODRA MISEL

Malo bolj{a fotografija Plejad, ki jo nisem sam posnel (Uh, ko bi imel tak teleskop …)

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 1.Vzhod: 07:441. 2.Vzhod: 07:25

Zahod: 16:26Zahod: 17:06

15. 1.Vzhod: 07:4115. 2.Vzhod: 07:06

Zahod: 16:42Zahod: 17:27

Ko si se rodil, si jokal, vsi okoli tebe pa so se smejali ...

@ivljenje `ivi tako, da bo{ umrl z nasmehom in bodo vsi okoli

tebe jokali ...

Zvezdno nebo, kakr{no bo videti v sredini januarja okoli polno~i - pogled proti jugu.

PREDSTAVITVE RODOV

ROD SO[KIH MEJA[EV

Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je delovanja: Podro~je Nova Gorica, Solkan in [empeter pri Gorici

Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: Leto ustanovitve: 1955

[tevilo aktivnih ~lanov: [tevilo ~lanov: 160

Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: 9 vodov M^, 6 vodov

GG, 1 klub PP in gr~

Kontaktna oseba: Kontaktna oseba: Kontaktna oseba: Kontaktna oseba: oseba: Klemen Rejec, Kosovelova 8a, 5000 Nova Gorica, Mobi: 031/864-437

Spletni naslov: Spletni naslov: Spletni naslov: Spletni naslov: Spletni http://rsm.rutka.net/

Simbolika imena

Ime zdru`uje dva klju~na elementa, ki ozna~uje ~lane na{ega rodu: reko So~o in `ivljenje ob meji. So~a ponazarja na{o du{o, vedno razburkano, ~eprav na povr{ini zgleda mirna in spokojna. Vedno smo `eljni novih dogodiv{~in. Velikokrat pa nam tudi nudi

oporo, saj se k njej zate~emo, ko rabimo ~as za razmi{ljanje in mir. Meja pomeni omejenost, zaprtost, vendar mi to vidimo druga~e, kot mo`nost, da jo prestopimo in odidemo preko nje v nove svetove in novim izzivom naproti.

Bu~a

(Cucurbita pepo L., Cucurbita maxima Duch., Cucurbita moschata Duch.)

U~inkovine: veliko sladkorjev, pektin, vitamin K, beljakovine, lecitin, smole, salicilna kislina, vitamin E, selen.

Uporabnost: pri ~revesnih zajedalcih odpravlja gliste in trakuljo, pomaga pri ledvi~nih boleznih, pri vnetju mehurja, vodenici, hemeroidih, zaprtju, vnetju ~revesja, opeklinah, sladkorni bolezni, prostati, celi ture, pri vnetju kr~nih `il in zmanj{uje telesno te`o. Iz njih lahko pripravljamo juhe, prikuhe, pire, lahko jih paniramo, du{imo, naredimo iz njih kompot in zavitek.

Polpete iz bu~k

Potrebujemo 60 dag bu~k, 2 stroka ~esna, 2 jajci, 2 `lici skute, 5 `lic moke, drobno narezan peter{ilj, sol, poper in olje za pe~enje.

Bu~ke olupimo, naribamo, posolimo in jih pustimo stati eno uro. Nato jih dobro o`amemo in jim dodamo pretla~eno skuto, moko, strt ~esen, peter{ilj, jajci, sol in poper ter vse skupaj dobro preme{amo. Iz mase oblikujemo polpete in jih na vro~em olju spe~emo.

Bu~ke v ponvi

Potrebujemo pol kilograma bu~k, 1 `lico kisa, 4 `lice olja, 4 stroke sesekljanega ~esna, 1 paradi`nik, sol in poper.

Mlade bu~ke (cukete) operemo, nare`emo na kocke, osolimo in dodamo kis. Malo jih o`amemo, denimo jih na vro~e olje in preme{amo. Ko posteklenijo, dodamo ~esen, poper in na kocke narezan paradi`nik. Du{imo jih

@e zaradi izvora imajo bu~e rade topla in nevetrovna rasti{~a. Ustrezajo jim son~na rasti{~a na prostem, zato gojenje pod steklom ni potrebno. Praviloma dose`ejo do 25 kg te`e. Ve~ metrov dolgo poganjki bu~ rastejo po tleh ali se vzpenjajo z viticami, ki so, za razliko od kumar, razvejane in izhajajo iz viti~inih nosilcev. Imajo velike krepaste liste in so enodomne. Iz lijakastih, rumenih `enskih cvetov se razvijejo v ogromne jagode (bu~e) z rumenkastim mesom in do 25 mm velikimi semeni. Pri nas rastejo bu~e kot gojena vrsta do meseca oktobra.

15 minut in potresemo z drobno narezanim peter{iljem.

Bu~kina juha

Potrebujemo 1 kg bu~, 2 majhni na drobno narezani ~ebuli, 2 paradi`nika, 2 stroka ~esna, 5 `lic olja, 1 `li~ko rde~e paprike, 1 `li~ko mlete kumine, drobno sesekljan peter{ilj, sol in poper.

Bu~ke olupimo, o~istimo semen in nare`emo na kocke. V loncu segrejemo olje, dodamo ~ebulo in pustimo, da porumeni, nakar dodamo na kocke narezane bu~ke in jih du{imo do mehkega. Dodamo olupljen, nasekljan paradi`-

nik, sesekljan ~esen, za~imbe ter zalijemo z vodo. Vse sestavine dobro preme{amo in stisnemo skozi cedilko tako, da naredimo pire. Na koncu juho potresemo s peter{iljem in narezanimi bu~inimi semeni.

Ocvrti cvetovi bu~k

Za eno osebo potrebujemo 5 cvetov bu~k, 1 jajce, 4 `lice moke, 1,5 dl mleka, sol in olje. Iz mleka, moke, jajca in {~epca soli naredimo testo za pala~inke. Cvetove operemo in povaljamo v testu za pala~inke. Na vro~em olju jih ocvremo.

TABORNI[KA FOTOGRAFIJA

Miha Ma~ek - Muc

Kdo je bolj{i - to~ka ali zrno?

Najve~ja dilema, ki ob nakupu novega fotoaparata doleti "povpre~nega" tabornika (~e tako bitje sploh obstaja), je vpra{anje, kak{en fotoaparat naj si kupi - analognega ali digitalnega? Vsak ima svoje prednosti kot tudi slabosti. Ali so dana{nji digitalni fotoaparati sploh `e dovolj dobri? Katera vrsta fotoaparata se bolje obnese pri temperaturah pod ni~lo? Kaj pa poraba baterij? Koliko milijonov to~k je potrebnih za "normalno" sliko?

giblje nekje med 6 in 8 milijoni to~k.

Slika prikazuje sestavo digitalnega zrcalnorefleksnega fotoaparata. V resnici med digitalnimi in analognimi fotoaparati v sestavi le teh ni velikih razlik. Bistvena je seveda v tem, na kaj oz. s ~im sliko "zajemamo" (film ali senzorji).

Bistvena razlika

^e ste pred petimi leti kupovali nov fotoaparat, ste se izognili kopici skrbi, ki bi jih imeli, ~e bi se sedaj lotili nakupa. Zakaj? Preprosto zato, ker so digitalni fotoaparati v zadnjih petih letih tako napredovali, da se sedaj na marsikaterem podro~ju `e postavijo ob bok analognim.

Bistvena razlika med tema dvema vrstama aparatov je verjetno znana vsem. Pri tako imenovanih analognih fotoaparatih se slika "zapi{e" na film. Film je sestavljen iz mno`ice zrn, ki reagirajo ob stiku s svetlobo. Film nato razvijemo in dobimo fotografije. Pri digitalnih fotoaparatih ni filma, ampak je na njegovem mestu kopica svetlobno ob~utljivih senzorjev. Skupek vseh in-

Ena bistvenih prednosti digitalnih fotoaparatov je takoj{en prikaz fotografije na zaslonu, ki se ponavadi nahaja na zadnji strani aparata.

formacij iz teh senzorjev fotoaparat pretvori v sliko, ki jo lahko natisnemo brez kakr{nih koli vmesnih postopkov.

^e je pri filmu "osnovna enota" svetlobno ob~utljivo zrno, je to pri digitalnem fotoaparatu to~ka oz. po angle{ko pixl.

Koliko milijonov?

Ve~ina "ta zaresnih" fotografov {e vedno prisega, da je edino fotografiranje na film tisto pravo. Do neke mere to dr`i, ker senzorji digitalnih fotoaparatov kljub vsemu {e niso tako razviti, da bi dosegali lo~ljivost navadne fotografije. Po nekaterih mnenjih naj bi imela navadna fotografija, pretvorjena v digitalno obliko, nekje okoli 18 milijonov to~k. [tevilo to~k digitalnih fotoaparatov vi{jega cenovnega razreda se sedaj

To {tevilo to~k je kljub vsemu za veliko ve~ino amaterskih fotografov povsem dovolj za fotografiranje. Profesionalni fotografi potrebujejo ve~je lo~ljivosti predvsem zaradi pove~av in izrezov. @e 2 milijona to~k namre~ zado{~ata za kvaliteten izpis fotografije 10 x 15 centimetrov. ^e ve~amo {tevilo to~k, s tem dobimo ve~ manevrskega prostora pri izrezih in pove~avah ter velikosti natisnjene slike.

Najbolj pomembne prednosti in slabosti

Ena od bistvenih prednosti digitalne fotografije je ta, da na zaslon~ku fotoaparata takoj vidimo, kako je fotografija uspela. ^e ni uspela, jo preprosto izbri{emo in fotografiramo {e enkrat. Na ta na~in se izognemo negotovosti, ki nas spremlja vsaki~, ko odnesemo razviti film v laboratorij in potem v~asih ugotovimo, da dolo~ene fotografije niso uspele. Poleg tega si prihranimo tudi stro{ek nakupa in razvijanja filmov, ki niti ni tako zanemarljiv.

Prav tako zelo uporabno je tudi dejstvo, da lahko pri digitalnih fotoaparatih med slikanjem samim nastavljamo svetlobno ob~utljivost ~ipa. To je pri analognih fotoaparatih mo`no le tako, da film, ki je `e v aparatu, zamenjamo z drugim.

Vsekakor ima tudi analogna fotografija svoje prednosti. Bistvena je seveda ta, da je pri njej lo~ljivost vi{ja. Poleg tega so analogni fotoaparati bolj var~ni z elektri~no energijo. ^e pri analognih fotoaparatih baterije ob redni uporabi zamenjamo/napolnimo vsakih nekaj mesecev, je pri digitalnih fotoaparatih polnjenje baterij dosti bolj pogosto. Zakaj? Zato, ker mora fotoaparat poleg funkcij, ki so identi~ne obema vrstama fotoaparatov (ostrenje, merjenje svetlobe … ), posnete fotografije {e spraviti na spominsko kartico in omogo~iti delovanje zaslona za prikaz posnete fotografije. In prav ta "potratnost" z elektri~no energijo nam lahko zelo narobe hodi, ~e smo na kak{nem potovanju in nimamo vedno na voljo elektri~ne vti~nice.

Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da so ravno zaradi vse svoje elektronike digitalni fotoaparati zelo ob~utljivi na temperature pod ni~lo, kjer v~asih ne delujejo tako kot bi morali.

Digitalni fotoaparati so glede na reakcijski ~as v primerjavi z analognimi po~asnej{i (velja predvsem za digitalne aparate ni`jega cenovnega razreda). Pri analognem fotoaparatu je hitrost fotografiranja odvisna predvsem od hitrosti motor~ka, ki ob vsakem "{kljocu" previje film naprej. Pri digitalnem fotoaparatu je potrebno upo{tevati {e ~as, ki ga fotoaparat porabi zato, da spravi sliko na spominsko kartico. Proizvajalci takih fotoaparatov so sedaj re{ili to tako, da lahko zaporedoma slikamo nekaj slik, ko pa naredimo to dolo~eno {tevilo posnetkov, moramo vseeno malce po~akati, da se vse te fotografije shranijo. To zna biti mote~e pri fotografiranju, kjer ho~emo posneti kak{no zaporedje nekega dogodka, ki se zgodi zelo hitro - recimo {portni dogodki.

Kljub nekaterim zgoraj na{tetim pomanjkljivostim, se je digitalna fotografija ravno zaradi svoje uporabnosti "prebila" tudi `e v vrste profesionalnih fotografov, ki slikajo za razli~ne ~asopisne hi{e. Marsikateri tak fotograf uporablja digitalni aparat ravno zaradi tega, ker lahko takoj vidi, kako je slika uspela, ker ni stro{kov s filmi in ker lahko posnetek kar s pomo~jo interneta po{lje v redakcijo.

Kdo je torej bolj{ito~ka ali zrno?

Ob nakupu fotoaparata si je potrebno predvsem odgovoriti na vpra{anja, kje in zakaj bomo uporabljali fotoaparat. ^e vemo, da bomo fotografirali predvsem v okoljih, kjer ni ekstremnih temperatur, ni veliko prahu in ostale nesnage, bomo imeli dostop do elektri~ne energije in fotografiramo predvsem zaradi lastnega veselja, potem je digitalni fotoaparat vsekakor bolj{a re{itev.

^e se pa s fotografiranjem ukvarjamo bolj resno, je v danem trenutku {e vedno bolj{a re{itev analogni fotoaparat. Od takega fotoaparata lahko pri~akujemo, da bo deloval skorajda v katerem koli okolju, da ne bo energijsko "prepo`re{en" in da bodo fotografije, kar se lo~ljivosti ti~e, najbolj{e mo`ne. Prav tako je analogni fotoaparat {e vedno bolj{a re{itev, ~e slikamo predvsem hitro gibajo~e motive.

Pogled v prihodnost

Digitalna fotografija je `e danes razvita do te mere, da brez problemov zadosti veliki ve~ini amaterskih fotografov. Na tr`i{~u se vse bolj uveljavljajo tudi zrcalno refleksni digitalni fotoaparati, ki bodo vsekakor prej ali slej za-

menjali analogne. [tevilo razli~nih modelov digitalnih zrcalno refleksnih fotoaparatov lahko v danem trenutku pre{tejemo na prste dveh rok. Za leto 2004 napovedujejo, da se bo {tevilo takih fotoaparatov pove~alo kar za 15 razli~nih modelov.

Cene kompaktnih modelov digitalnih fotoaparatov so v danem trenutku nekako v razponu od 50 do 200 tiso~ sit in se stalno cenijo. Najcenej{i digitalni zrcalno refleksni fotoaparat sedaj stane dobrih 240 tiso~ sit. V roku enega leta naj bi cena slednjim padla na dobrih 100 tiso~ sit.

Trenutek, ko bo digitalna fotografija skorajda popolnoma izpodrinila analogno je blizu, verjetno se bo zgodil `e v nekaj letih.

^etudi imamo {e tako dobro ohi{je fotoaparata, bomo brez dobrega objektiva zelo te`ko naredili dobro fotografijo. Pri zrcalno-refleksnih fotoaparatih lahko objektive poljubno menjujemo, pri kompaktnih ("trotlziher") fotoaparatih pa v ve~ini primerov to ni mogo~e. Menjavanje objektivov nam omogo~a la`e dolo~anje izreza fotografije, globinske ostrine …

Nakup in{trumenta

Klemen Kenda - Bubi, RAJ Cerkno

Ljubljana, 17. december 2003

Oblaki so sicer danes kraljevali na zdolgo~asenem ljubljanskem nebu, je pa strela z jasnega udarila v glavo mojemu prijatelju, taborniku Petru, ki se je namenil prav na ta turobni dan kupiti kitaro … “Prav,” sem rekel, takrat {e ni~ hudega slute~, “pa pojdiva!” In sva {la … Najprej po kitaro, potem pa v taborni{ko sobico, kjer sva imela prvo lekcijo poznavanja kitare …

Nakupa in{trumenta nikoli ne gre jemati zlahka. Niti ni dovolj, da svojemu osebnemu kitarskemu guruju pove{, da `eli{ imeti glasbilo, primerno zase, in ga potem nemo opazuje{, ko s stojal v trgovini jemlje kitaro za kitaro in va`no razpravlja o tem, kak{en sustain ima ta kitara in kak{no barvo tona ima druga kitara … Kitaro kupuje{ zase in ti si tisti, ki te bo ob~utek in{trumenta moral motivirati, da bo{ ob njem vztrajal nekaj mesecev, ko bo{ lahko `e rekel, da nekaj malega pa `e zna{ zaigrat.

Akusti~na ali klasi~na?

Taborni{ki kitarski mojstri v svojih stanovskih debatah ve~krat razglabljajo o prednostih akusti~nih in klasi~nih kitar … Z akusti~no kitaro obi~ajno mislimo na in{trument s kovinskimi strunami, klasi~na kitara pa obi~ajno nosi komplet najlonskih (plasti~nih) strun. Ta delitev bi se poznavalcem nemara lahko zdela sporna, nam pa bo zaenkrat zado{~ala. Vsak novope~eni u~enec kitare se bo namre~ pred nakupom zna{el pred odlo~itvijo, naj kupi akusti~no ali klasi~no glasbilo. Poglejmo si lastnosti obeh.

Fizi~ne lastnosti

Klasi~na kitara je manj{a in la`ja od akusti~ne. Za~etnik bo za poglavitno razliko med obema in{trumentoma ponavadi izpostavil {irino vratu. Pri klasi~nem in{trumetnu je vrat {ir{i, kar omogo~a natan~nej{e delo leve roke. Kljub temu je ponavadi bojazen, da bo vrat akusti~ne kitare preozek za nas, odve~. Z nekaj vaje se namre~ vsakdo privadi svojemu glasbilu. Druga razlika pri vratu je mesto njegovega stika s trupom. Pri akusti~ni kitari se to zgodi pri 14.

pre~ki, pri klasi~ni pa pri 12. Akusti~na kitara nam tako omogo~a ve~ svobode pri ubiranju visokih tonov. Druge razlike med kitarama so za nas postranske. Glasbili se razlikujeta v ugla{evalnem mehanizmu, na~inu fiksiranja strun, akusti~na kitara ima pod zvo~nico ponavadi {~itnik pred po{kodbami ob igranju s trzalico.

Ne bo odve~, ~e povemo tudi, da je klasi~na kitara po konstrukciji precej {ibkej{a od svoje akusti~ne dvoj~ice, zato nanjo ni priporo~jivo dajati kovinskih strun. Vrat se zaradi prevelike obremenitve lahko ukrivi, marsikatera kitara pa je pod pritiskom kovinskih strun `e popustila in nesre~ni lastnik jo je kasneje na{el v dveh kosih … Zvo~ne lastnosti

@lahtnost kitarskega zvoka je pogojena s kvaliteto materiala in izdelave, ti dve stvari pa sta obi~ajno premosorazmerni s ceno in{trumenta. Zvo~no sliko brenkala lahko lo~imo na 3 dele - mo~, sustain in barvo. Z mo~jo mo~jo mo~jo mo~jo zvoka mislimo v praksi na najve~jo glasnost, ki jo dose`e glasbilo. Obi~ajno je to prva lastnost, ki jo ob preizkusu kitare zaznamo. Z njo tesno povezana je druga - sususususustain stain stain stain stain, pri kateri gre za sposobnost glasbila, da obdr`i mo~ tona. Akusti~ne kitare zaradi masivnej{ega dna obi~ajno dosegajo ve~jo mo~, kovinske strune pa imajo tudi pri cenej{ih modelih soliden sustain . Klasi~ne kitare so glede teh dveh lastnosti bolj ob~utljive, sustain in mo~ se dostikrat medsebojno

izklju~ujeta, prav tako je z barvo barvo barvo. Z barvo mislimo na frekven~no razgibanost zvoka. Samo elektronska naprava zmore generirati zvok z natan~no dolo~eno frekvenco. Vsa naravna zvo~ila pa poleg osnovne frekvence oddajajo tudi bli`nje, harmoni~ne ali celo druge alikvotne tone. Vse te primesi dajo zvoku barvo. Kovinski zvok akusti~ne kitare dose`emo predvsem z ostro dolo~eno osnovno frekvenco in ve~jo vsebnostjo vi{jih harmonij (oktav). Zvok klasi~ne kitare ima ve~ primesi. Osnovna frekvenca je nekoliko bolj razmazana, kar pomeni, da vsebuje ve~ okoli{kih {umov. Manj poudarjene so vi{je harmoni~ne frekvence, ki so predvsem posledica nihanja strune, ve~jo vlogo dobi trup s svojimi resonan~nimi lastnostmi.

Velja povedati {e, da se akusti~ne kitare bolj{e obnesejo pri vi{jih tonih, klasi~ne pa imajo mo~nej{i in dlje trajajo~ ton na basovskih (spodnjih treh) strunah.

Kako kupovati?

Ko se odlo~imo, katera kitara ustreza na{im potrebam in `eljam, se lotimo nakupa. V grobem velja, da je akusti~na kitara po lastnostih zvoka primernej{a za splo{no taborni{ko rabo, saj se bolj{e obnese pri akordi~ni spremljavi ob petju in ob igranju s trzalico. Klasi~na kitara bo ustrezala tistim, ki so jim mirnej{e skladbice ob tabornem ognju v ve~je veselje in se `elijo preizkusiti v igranju s prsti ter se mogo~e nau~iti tudi kaj tehni~no zahtevnej{ega.

Pri nakupu naj bo na{e vodilo kvaliteta zvoka. Pri tem se moramo, zlasti {e pri barvi tona, zanesti na na{e uho. Pri razli~nih kitarah preverimo strune, slabe strune na dobri kitari lahko dajo slab{i rezultat, kot obratna kombinacija. Razstavni modeli imajo namre~ dostikrat stare, oksidirane ali kako druga~e po{kodovane strune.

Prav tako moramo biti pazljivi na prostor, v katerem kitaro preizku{amo. Podobno kot pri strunah velja, da bo slaba kitara v akusti~nem prostoru pogostokrat dala bolj{i vtis, kakor dobra kitara v neakusti~nem.

Deli klasi~ne kitare: 1 - glava, 2 - ugla{evalni mehanizem, 3 - sedlo, 4 - pre~ke, 5 - vrat, 6 - ubiralka, 7 - zvo~nica, 8korona, 9 - kobilica, 10 - trup (pokrov, obod, dno)

Pri fizi~nih napakah preverimo predvsem morebitne po{kodbe trupa in ukrivljenost vratu. Slednjo preverimo podobno kot pri pu{~ici. Posledica ukrivljenosti vratu je, da se podrejo razmerja med pre~kami. Rezultat tega je, da kitare ne moremo pravilno uglasiti za igranje na vseh legah. Cenej{i modeli kitar so ve~inoma izdelki serijske izdelave. Pri teh pogledamo tudi za lepotnimi napakami, ki so opazne zlasti pri stiku ubiralke s trupom in vratom. Pozorni bodite tudi na dejstvo, da dve kitari (pa ~eprav istega izdelovalca in tipa) nikoli ne zvenita enako. Pred nakupom torej preverite in{trument, ki ga boste vzeli s seboj domov!

Pa veliko u`itkov ob preizku{anju!

POPOTOVANJA Ko{~ki Indije Lrga

Ravno tri leta so minila od takrat, ko smo se vra~ale iz Indije, za marsikoga obljubljene de`ele, Indije Koromandije. Ne boste verjeli, da se je dogajalo, a po treh tednih smo si `e vse neizmerno `elele domov, nazaj domov! Ja, po{teno je presenetilo tudi mene, saj obi~ajno po dveh mesecih potepanja po "drugod", nikakor ne silim domov. A Indiji je uspelo pokazati nam svoj resni~en, svoj mnogoter obraz, poln divjih nasprotij. Iz nas je izvabljala ob~utja, ki jih nismo poznale. Jeza, preklinjanje, bes, pa na drugi strani ne`na o~aranost in ni~ kaj srame`ljiva zaljubljenost.

verskimi obredi, v zavetju doma (~e ga imajo), med skromnimi nakupi.

Verujo~a Indija

Ganges je indijska sveta reka. Za vse hindujce pojem ve~nosti; kraj, kjer si vsi `elijo biti se`gani in vr`eni v reko. Ljudje z reko `ivijo. Prebivalci Varanasija in obre~nih naselij ter romarji se v njej obredno kopajo, si spirajo zobe, v njej perejo perilo; vanjo se steka vse, kar ni koristno na trdnih tleh …

Barvna Indija

Kaj je prva stvar, na katero pomisli{ ob - Indiji? Rev{~ina, kastni sistem, mir, stotero bogov? Zame je Indija postala sinonim za neskon~no mno`ico barvnih odtenkov in predvsem ~istih, polnih barv, ki jih v zahodnem svetu res da poznamo, a `al tako malokrat uporabljamo. @e sami pigmenti, ki jih

ponujajo v prikupnih pra{nih kup~kih so me popolnoma osvojili, a bogastvo barv, v katero so ovite Indijke, je nemogo~e prezreti. Ko se dolge ure vozi{ po neskon~nih prostranstvih polj, te iz dreme`a prav gotovo izvabijo `ivo pisane pike na zelenih podlagah. @enske svoj ponos, sarije, razkazujejo v vsakem trenutku: na trdem delu na poljih, med

"Tukaj je baje vse odvisno od volje bogov," sem zapisala v svoj popotni dnevnik. @e ko na vsakem koraku mimo tebe drsijo drobcena, pa tudi tista mogo~na sveti{~a, se nehote ustavi{ in prav po~asi ti prihaja v zavest, da je religija v tem svetu pojmovana popolnoma druga~e. Glavna religija podkontinenta je hinduizem, ki s svojimi pregovornimi 330-imi milijoni bogov in bo`anstev (morda pa jih je {e ve~ ... ) pre-

`ema vsakodnevno `ivljenje. Dan se za~ne z obrednim ~i{~enjem sebe in prostora okoli sebe, dopolni se z darovanjem izbranemu bo`anstvu, in nadaljuje preko celega dne z upanjem na dobro priporo~ilo in voljo osebnega izbranca. Indija ti da ob~utek, da resni~no ni pomembno, v kaj veruje{, samo da veruje{. Ta nepreglednost bo`anstev je na nek skrivnosten na~in povezala muslimane, katolike, jainiste, hindujce, budiste, ... in sobivanje teh religij se zdi kot popolnoma naravna stvar. Sicer pa je res, da na vsakem koraku pre`i nate misel, da "tu res ne ve{, kaj je bolj sveto: krava ali ~lovek". @alostno, a zelo resni~no!

Tegobe Indije

Ja, tegobe Indije nehote postanejo tudi tvoje tegobe. Rev{~ina, ki bulji vate iz vsakega para o~i, te pretrese do kostnega mozga. Razcapani, pokve~eni, brezbri`ni, goli, umazani te na vsakem vogalu ogovarjajo in stegujejo roko (~e jim je ni vzela gobavost) po "bak{i{u!".

Tempeljska umetnost Khajuraha je nastajala ob prelomu prvega tiso~letja v drugo. Kljub razli~nim razlagam, so na templjih najverjetneje prizori ~a{~enja vseh ~lovekovih dejavnosti in ne u~benik kamasutre, kot {pekulirajo mnogi. (Bolj drzne inserte reliefov pa si lahko ogledate kje drugje ... )

Ti, beli obraz, si zgolj potujo~a banka, pristni odnosi pa so v Indiji nekaj povsem tujega. Vsakdo i{~e (najve~krat materialne) koristi zase. In zdaj, ko gledam iz distance na to potepanje, vem, da se mi je tolikokrat zahotelo doma ravno zaradi te prodanosti du{.

"Dnevna soba" iz pti~je perspektive. Take prizore lahko velikokrat opazuje{, saj ima ve~ina hotelov restavracije na stre{ni terasi.

Nikjer iskrenosti in pristnega pogovora. Ljudje te dobesedno oblegajo, kakorkoli in kamorkoli se obrne{, in nova nev{e~nost je tu. Velikokrat sem se po~utila ogro`eno; stopali so preve~ blizu, {e bolj naporna pa je bila pogostost teh pristopov. Iz~rpavajo~e je, ~e te tudi osebje v guest house-ih ob najmanj prijetnih trenutkih presene~a z molitvijo "bak{i{", in kadar se utrujen usede{ na trato pred sveti{~em in te napade mno`ica premo`nih indijskih turistov, ki se brez napovedi in povsem nepri~akovano fotografira s teboj. Ti pa bodi prijazno nasmehljan ... Ni {ans! "V Indiji res ne sme{ re~i, da kaj slab{ega ali huj{ega ni mogo~e … Kmalu dobi{ dokaz za nasprotno!" sem zapisala v dnevnik ...

Indija za popotnika

Predvsem - poceni! Letalske vozovnice niso med najdra`jimi, za `ivljenje tam doli pa sploh ni nujno, da porabi{ ve~ kot 4 dolarje na dan. Odvisno pa~, koliko si `eli{ privo{~iti udobja ... Preno~i{~ je skoraj toliko kot prebivali{~ doma~inov in to kamorkoli se zapelje{. Odli~no, pa kljub vsemu precej monotono hrano smo si me privo{~ile kar na ulicah. Brez kakr{nihkoli posledic za prebavo, na sre~o! Ustekleni~ena voda

je nuja; precej draga za tamkaj{nje razmere, a povsod dosegljiva. ^e no~e{ vode, potem so tu odli~ni ~aji in paleta gaziranih pija~.

Za razdalje, ki jih naredi{, je vlak ugodno prevozno sredstvo, a je skorajda nujna rezervacija spalnikov vsaj kak{en teden vnaprej. Vlaki so namre~ ve~ini Indijcev edino prevozno sredstvo, zato so vedno natrpani. ^e ne rezervira{, te ~aka spanje na tleh pod sede`i (~e je {e sploh kaj prostora poleg vklenjene prtljage). Avtobusi so ~isto fajn,

za let znotraj Indije). In kot beli turist ima{ prilo`nost, da podpira{ UNESCOvo kulturno dedi{~ino Indije - 10 ali 20 dolarjev na spomenik! Za cel teden preno~evanja!... Ali pa kar precej{en dele` te`e v nahrbtniku, ki ga prispevajo drobni ali malo manj drobni nakupi.

Indija za vedno (ali pa sploh ne)

~e se ne vozi{ z njimi in njihovimi vozniki po indijskih na-pol cestah. Zna biti nevarno za `ivljenje! Letalski prevozi so relativno poceni (pribli`no 60 dolarjev

Rek pravi, da se v Indijo znova in znova vra~a{, ali pa ne pride{ nikoli ve~. Vse je odvisno od tvojega prvega sre~anja z njo. V meni pa morda ravno zaradi tega {e vedno nemirno vrta vpra{anje: "Mar je bilo res zadnji~?" Nisem prepri~ana...

Morda si takrat najbli`je indijski dru`ini …

Ni ti treba ~akati v dolgih vrstah pri zobozdravniku. V Indiji je vse bolj enostavno …

Takole za tabo pomijejo v restavraciji. Posoda morda ni najbolj ~ista, pa tudi sam nisi, kljub vztrajnemu tu{iranju (beri: polivanju z vodo), prav ni~ bolj{i …

New Delhi, indijska prestolnica in najhitreje rasto~e mesto. Odli~en `elezni{ki sistem je dedi{~ina Britancev.

TRENUTKI

Ali ima{ pogum?

Predvsem je pomembno, da lahko pogum slu`i vsemu, tako dobremu kot zlu, in ne more ni~emur spremeniti narave. Pogumna hudobija je hudobija. Pogumen fanatizem je fanatizem. (A. Comte-Sponville)

Pogum je vrlina samo, ~e slu`i drugemu ali kakemu splo{nemu in {irokosr~nemu cilju.

Pogum je nasprotje strahopetnosti, a tudi lenobe ali mev`avosti (Cicero). Pogum je vedno napor. Vedno je treba premagati prvinski ali `ivalski impulz, ki bi mu bil ljub{i po~itek, u`itek ali beg.

Pogum ni vednost, ampak odlo~itev, ni mnenje, ampak dejanje. (Jankelevitch)

Pogum je zavra~anje tega, da bi se podredili ~emurkoli drugemu kot resnici, ki je ni~ ne prestra{i, tudi ~e bi bila strah zbujajo~a.

Potrebujemo pogum za trajanje in prestajanje, pogum, da `ivimo in umiramo, pogum, da prena{amo, se bojujemo, se upiramo, vztrajamo,... (Spinoza)

Vedno je treba vztrajati v svojem bitju in ves pogum je v volji. (Eluard)

Nisem povsem prepri~an, da je pogum vrlina za~etka, niti ne, da je samo to ali v bistvu to: prav toliko in v~asih {e ve~ ga je treba za nadaljevanje in ohranjanje. (Jankelevitch)

To, da smo bili pogumni, {e ne dokazuje, da bomo pogumni v prihodnosti, niti tega, da smo pogumni zdaj.

Pogum je potreben za to, da se sprijaznimo z neuspehom ali napako.

La`je je biti pogumen v bitki, ~e upamo, da bomo v njej tudi zmagali. Toda ali je to pogumneje? (Nikomah)

Ker upanje pravzaprav krepi pogum, je v resnici treba biti pogumen predvsem takrat, kadar upanja primanjkuje.

Verjetno se je la`e ~esa lotiti ali vztrajati, ~e nas spodbuja upanje ali uspeh. Vendar kolikor la`je je, manj potrebujemo pogum.

Lepo je tvegati `ivljenje za plemenit cilj, vendar se je nerazumno postavljati za malenkosti ali smo zaradi o~aranosti nad nevarnostjo. V tem se pogum razlikuje od predrznosti.

^e zdaj vzame{ svin~nik in obkljuka{ tiste misli, s katerimi se strinja{, ali pa so se udejanile v tvojem vsakdanu v zadnjem mesecu, koliko jih je?

Kaj tebi pomeni biti pogumen, pogumna? Kaj tebi pomeni pogumen, pogumna? Kaj tebi pomeni biti pogumen, pogumna? Kaj tebi pomeni pogumen, pogumna?

Lahko zase re~e{, da si pogumna, da si Lahko zase re~e{, da si pogumna, Lahko zase re~e{, da si pogumna, da si Lahko zase re~e{, da si pogumna, Lahko zase si pogumen? V katerih situacijah? pogumen? V katerih situacijah? pogumen? V katerih situacijah? pogumen? V katerih situacijah? pogumen? katerih

Kako to dokazuje{ v taborni{kem

Kako dokazuje{ taborni{kem `ivljenju? `ivljenju?

Odlo~itev in pogumnih dejanj Odlo~itev in pogumnih dejanj pogumnih ti `elim! ti `elim! ti `elim! ti `elim! Lrga

Ljudje pravijo …

V Je`kovem koti~ku se je v treh letih zvrstilo, reci in pi{i, `e vsaj trideset knjig in prav toliko avtorjev s svojimi izpovedmi. Za vsako mese~no predstavitev romajo skozi moje roke vsaj {tiri knjige. Mnogo je poklicanih, a malo izbranih. Vsak `lahtni knji`ni izbor pa ima svojo zgodbo. Navadno se vsaka od njih za~ne z vpra{anjem prijateljici ali prijatelju: "Si prebral-a kak{no dobro knjigo?"

Novo leto je bojda ~as polaganja ra~unov. Tak{nih, ~isto osebnih. Ob reviziji dela v preteklem letu sem ugotovil nekaj stra{nega. Krivica brez primere, rasno sovra{tvo, predsodki, morda {e kaj huj{ega … V vseh teh letih namre~ nisem predstavil nobenega finskega pisatelja ali pisateljice. Kot da na mrzlem severu Evrope ne bi imeli ni~esar u`itnega, kar bi sodilo med knji`ne platnice?!

^as je, da se spoprimemo s klenimi Finci, natan~neje z gospodom, ki sli{i na ime Arto Paasilinna Arto Paasilinna Arto Paasilinna Arto Paasilinna Arto Paasilinna. Je eden najuspe{nej{ih finskih pisateljev, katerega romane mno`i~no prevajajo v {tevilne svetovne jezike. Danes spoznavamo njegov roman z naslovom Tule~i mlinar Tule~i mlinar Tule~i mlinar Tule~i mlinar Tule~i mlinar, ki ga odlikujeta predvsem teko~a in berljiva zgodba s kan~kom posebnega finskega humorja. Knjiga domala {e di{i po tiskarski barvi in {koda bi bilo, da bi se mimo vas odpeljala v pozabo.

Zgodba o va{kem posebne`u Gunnarju Huttunenu je vse prej kot sme{na in zabavna, dasiravno se za~ne lahkotno in optimisti~no. Na robu idili~ne pode`elske finske vasice namre~ `ivi mlinar, ki marljivo in vestno opravlja svoje delo. Skrbno popravlja svoj mlin in ureja njegovo okolico. Med doma~ini je vedno veljal za ~udaka, saj je njegovo tuljenje presegalo meje zdrave kme~ke pameti. Vendar se mlinar pri svojem delu ni dal motiti, dokler njegovega `ivljenja ne zmotita dve presene~enji. Tako nenadni, a tako razli~ni. Pojavi se

mlada zadru`na svetovalka, ki razburka morje njegovih ~ustev. Ta ga nenehno spodbuja in mu zvesto stoji ob strani. Domala hkrati pa ga doma~ini - po spletu nenavadnih okoli{~in - {e uradno spoznajo za norega. Odrinejo ga na rob dru`be in {e malo preko. Pri~ne se njegov beg, ki vse do konca deluje precej tragikomi~no.

Podrobnosti in hladen finski konec si preberite sami. Ne bo vam `al, ne bo vam vzelo preve~ ~asa in res ne vem, zakaj bi se upirali. Vsaj poizkusite, velja!?

Arto

[e sre~no in noro vam vo{~im. In hvala prijateljicam ter prijateljem.

Je` svetuje, vi preberete:

Paasilinna, Tule~i mlinar

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

2.Katera dr`ava je izdala najdalj{o serijo znamk s taborni{kimi motivi? V - Liberija, E - Libanon, C - Latvija

3.Iz katerih cvetov se pri bu~ah razvijejo plodovi? Uiz mo{kih, T - pri bu~ah ne lo~imo mo{kih in `enskih cvetov, E - iz `enskih

4.Kje bo 12. svetovni moot? @ - na Tajvanu, F - na Kitajskem, B - v Singapuru

5.Katera je glavna religija v Indiji? S - budizem, Zhinduizem, ^ - islam

6.Kaj v digitalnem fotoaparatu zamenja zrno? A - to~ka, T - bucika, S - pika

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem.

1.Za katero ozvezdje zlahka zamenjamo zvezdno kopico Plejade? [ - za Andromedo, S - za Mali voz, P - za ozvezdje Device

7.Od kod je letos pri{la v Slovenijo Lu~ miru iz Betlehema? B - iz Münchna, ^ - z Dunaja, I - iz Celovca

8.Kaj pomeni pri kitari mo~ zvoka? T - glasnost, Zfrekven~no razgibanost tona, U - kako dolgo se zvok obdr`i

9.Koliko ob~inskih zvez deluje v Sloveniji? P - dvanajst, K - tri, C - toliko kolikor je v Sloveniji ob~in

RE[ITEV IZ [TEVILKE 12: ZIMSKI SPANEC

Prav je, da takole takoj v za~etku za`elim vsem v na{i zeleni bratov{~ini veliko zdravja in uspehov v novem letu. Ko sem takole trosil prednovoletno vo{~ilo me je bratranec opozoril, da so zdravje in uspehi kar premalo in da je potrebno za`eleti predbvsem sre~no. Dodal je, da so bili vsi tisti, ki so se peljali s Titanikom in ostali v ledeno mrzli vodi zdravi in uspe{ni in da le sre~e niso imeli. Prav ima tale moj `lahtnik, `elim Vam tudi veliko sre~e.

Kar nekaj pomembnih stvari se je dogodilo v zadnjem mesecu preteklega leta. V na{i zeleni bratov{~ini smo ponovno prena{ali Betlehemsko lu~ko skupaj z na{imi sestrami, ki pa na plakatu, ki je to prireditev spremljal, `al niso na{li prostora za slikico "tapravega" slovenskega skavta, ki nosi na{o zeleno uniformo. In prav tej lu~ki smo v~asih rekli Lu~ka miru.

V vrsti jubilejev na{ih enot ne smemo mimo tiste v zamejstvu, ki je poleg lepe akademije v Kulturnem domu sredi Trsta prinesla tudi zajetno {tevilo knji`ic iz serije priro~nikov Roda Modrega vala. Slovensosti pa so se odvijale tudi v Lendavi, pa v Dom`alah in v Kopru.

Pa to {e ni vse! Zgodilo se je tudi prvo stare{instvo novega vodstva. To kar sredi Ljubljane, na Parmovi, v hisni menzi. Pa vendar ni to `e nova metla, ki je obljubljala volilcem pred skup{~ino, ~rtati nepotrebne stro{ke z najemi dragih dvoran. Ali pa~ je zmanjkalo gostiteljev na{ih najpomemnej{ih sre~anj. Pa {e namig na{im ljubljanskim bratom. Enkrat na kvatre, pa bi bili v zameno za vedno odprta vrata sejnih sob ZTS lahko tudi gostitelji vesoljnega taborni{kega stare{instva npr. v dogovoru z mestno `upanjo v njenih prostorih na magistratu. [e posebno v tak{nih primerih, ko se je v Ljubljani kuhalo okrog odvoda ~lanarine. Kuhalo in kuhalo se je ves mesec, skuhalo oziroma prismodilo pa se ni ni~. Odvod je ostal predlagan, le o namembnosti ne boste imeli Vi ve~ besede. Ali pa~, potem ob polaganju ra~unov, kam je {la ~lanarina. @elim si, da takrat ne bo prepozno.

Lep volj~ji pozrdav, pa zavite se dobro, da Vam mraz ne bo {kodil.

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 01

Pravilno izpolnjen kupon {t. 11 je poslalo 16 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: MO^NE UKANE, OKAR, PARMEZAN, MAKADAM in IKONA.

Nagrajenci: KNJIGE dobijo Matej Repan{ek iz Kamnika, Petra Gerdin iz Ljubljane, Borut Bogatez iz Ljubljane in Nata{a Pauli~ iz Lovrenca na Pohorju. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 1 po{ljite najpozneje do 22. najpozneje do januarja januarja januarja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici. dopisnici.

NAGRADNI KUPON01

Re{itve so:

LIEBER LIEBER LIEBER Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e

Re{evalec: