Revija Tabor 2003/12

13. - 14. DecemberLu~ miru iz Betlehemazts @ rutka.net

po Slovenijiwww.rutka.net

2004

10. januar Glas Jelovice (RSK) glasjelovice.rutka.net

[kofja Lokajanez.bernik @ kss-loka.si

30. - 31. januar Zimsko orientacijsko tekmovanje bojan.krizan1 @ guest.arnes.si

(Rod XI. SNOUB) Maribor zot.rutka.net

22. februarDan ustanovitelja Skavtstva, Roberta Baden Powella

Thinking day

www.scout.org

www.wagggs.org

12. - 13. marecSeminar za organizatorje in izvajalceznanje.rutka.net

taborjenj (ZTS)pugy @ rutka.net

14. marec Fotoorientacijawww.mzt.org

(Mestna zveza tabornikov Ljubljana)

V ~asu od 16. do 29. februarja bodo imeli osnovno{olci in dijaki zimske po~itnice (16. - 22. februar; Maribor in Ljubljana, 23. - 29. februar; ostali kraji po Sloveniji). Izkoristite jih za organizacijo zimovanj in izletov v naravo (smu~arski dan, izdelovanje sne`akov, kepanje, postavljanje igluja, izlet v jamo ali rudnik … ).

MINI - MAXI

Mini - maxi, dober - slab! Kaj nam to pomeni v na{i organizaciji? Veliki rodovi - mali rodovi, mala obmo~ja - velika obmo~ja, veliko mo~i - malo mo~i. Spra{ujem se, ali so veliki rodovi zato, ker dobro delajo in so mali rodovi zato, ker slabo delajo. Kaj je velik rod - kaj je mali rod? Odgovora na ta vpra{anja ne bom sedaj re{eval. Vsi smo veliki po svojih mo~eh, znanjih, sposobnostih in zmo`nostih v lokalnih skupnostih. Vse je v nas samih. Sami tvorimo tim ljudi, na katerih le`i naloga narediti ne velik ampak dober rod. Vse preve~ velikim rodovom mali rodovi zavidajo njihovo velikost, hkrati pa pozabljamo, zakaj so nekateri veliki in drugi mali. ^e je rod velik {e ne pomeni, da je dober. V ZTS imamo velike in dobre rodove, {e ve~ pa je malih in dobrih rodov. Na `alost pa je tudi veliko malih ne preve~ dobrih rodov. Kje je problem? Najve~krat v samozadostnosti vodstev, onemogo~anju nadobudnih mladih ~lanov, ki so polni

energije in idej, ter v ~asu, ki smo ga pripravljeni podariti taborni{tvu in nas spremlja ve~ino na{ega `ivljenja. Premalo se zavedamo dejstva, da nam je taborni{tvo do sedaj dajalo in dalo nam je veliko. Sedaj je ~as, da za~nemo taborni{tvu vra~ati. Zavedamo se, da je nemogo~e taborni{tvu vrniti vse, kar nam je dalo, del tega zagotovo vsak od nas lahko vrne. Veliko je dobrih in sposobnih tabornikov, ki niso ve~ aktivni, na katere je organizacija pozabila. [e vedno so med nami in so pripravljeni vra~ati organizaciji, vendar manj kot so pred leti. Sami ne bodo pri{li povpra{at ali kaj potrebujemo, zato bi jih morala organizacija povabiti nazaj in jim ponuditi podro~ja, ki jih zanimajo in so v mejah njihovega ~asa in pripravljenosti sodelovanja pri takih projektih.

Vojko Vi~i~ - Vi~o

NAPOVEDNIK2

UVODNIK2

AKTUALNO

TABOR NA OBISKU4

INTERVJU – Jetka8

SKUP[^INA12

RODOVI13

MO^NE UKANE16

IZ PRVE ROKE

POHODNI TABOR18

SPREJEM20

STROKOVNO

KREATIVNO27

POSTOJNSKI TABORNIKI - KRIZA28

FILATELIJA30

ORIENTACIJA32

ASTRONOMIJA34

PREDSTAVITVE RODOV36

KOSOBRIN37

MEDNARODNE38

RAZVEDRILO

POPOTOVANJA40

TRENUTKI42

JE@KOV KOTI^EK43

Z ZNANJEM DO ODGOVORA44

STRIC VOLK44

KRI@ANKA45

KAZALO TABOR 200346

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorna urednica: Meta Penca

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

TABOR NA OBISKU, stran 4

Rod Sivega volka, s sede`em v sredi{~u Ljubljane, deluje samostojno `e 30 let. So res presti`ni ljubljanski rod?

INTERVJU – Jetka ,stran 8

Matja` se z za~etkom prihodnjega leta vra~a v Slovenijo z enoletnega bivanja v Ugandi.

RODOVI, stran 10

Oglasili so se rodovi in nam zaupali, kaj se je pri njih v prej{njem mesecu zgodilo.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Uredni{tvo : Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`-Lrga, Tadej Pugelj-Pugy, Iris Skrt-Dina in Matic Stergar.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts @guest.arnes.si.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Luka

Zapisal: Ale{ Cipot

Rod Sivega volka Ljubljana

Rod Sivega volka, s sede`em v sredi{~u Ljubljane, deluje samostojno `e 30 let. So res presti`ni ljubljanski rod? Zakaj {e vedno fanati~no preganjajo kajenje in pitje v taborni{kih vrstah? V ~em se razlikujejo od preostalih taborni{kih rodov? Zakaj pogosteje kot drugi menjajo na~elnika/na~elnico rodu? Po kom nosijo svoje ime? Zakaj so tako prepoznavni? V ~em je bil izvirni greh spora med MZT in ZTS? Ponujamo vam odgovore na nekatera izmed zastavljenih vpra{anj.

Manca: "Plezanje je pri Volkih zelo pogosta aktivnost. ^ez teden na umetnih stenah v telovadnicah, ~ez vikend pa v naravnih plezali{~ih - eno izmed bolj priljubljenih je ^rni Kal. PP-ji zadnja leta prakticirajo pohodni tabor, na katerem so med obvezno opremo tudi "{triki" in plezalke. @e res, da je volkovski "naj" taborni prostor v Kal-Koritnici, a zavoljo raznolikosti M^ in GG dru`ina vsako leto taborita drugje. Preizkusili smo `e skoraj vse dele Slovenije."

Misli novope~ene na~elnice Mance ob prevzemu funkcije: "@elim si predvsem, da bi vodni{ka ekipa res delovala kot tim, saj le s trdno povezanostjo premaga{ ovire na poti do zastavljenih ciljev. Letos smo M^ dru`ino pove~ali za osem vodov, v letni na~rt obeh dru`in smo vklju~ili nekaj novih akcij, ker pa taborni{tvo kljub vsemu ni samo delo s ~lani, gradimo mo~no jedro v PP klubu, prav tako pa smo ponosni, da v rodu aktivno delujejo trije klubi gr~."

Volki so dajali in {e dajejo pomemben prispevek reviji Tabor. Nina, {e pred kratkim urednica rubrike Mednarodne, [pela, prej{nja urednica priloge Gozdovnik, Miha, ki skrbi, da Tabor pride na spletne strani, in Katarina (na sliki), urednica Medota, so ~lani rodu Sivega volka. Katarina se zaradi prenapolnjenega urnika z decembrsko {tevilko poslavlja od urednikovanja, saj je `e na{la naslednico.

Foto: Miha Ma~ek

Foto: Miha Ma~ek

Foto: Ale{

Tabornik `ivi zdravo…

Stare{ina Rade: "Rod Sivega volka {e vedno sodi med tiste redke, ~udne rodove, ki z neverjetnim `arom preganja kajenje in pitje alkohola v taborni{kih vrstah. Marsikdo nam o~ita dvojna merila in nedoslednosti v tem, saj se tudi posamezni ~lani RSV ob~asno 'proslavijo' s kak{nim ekscesom. Ne glede na to smo mnenja, da vzgoja z zgledom ne sme imeti zgleda v tako {kodljivih razvadah. Vsaj vsaki dve leti ta na{a stali{~a temeljito predebatiramo in sprejmemo dogovore za naprej."

Na~elnike oz. na~elnice rodu menjajo vsakih nekaj let, ker `elijo ~im ve~jemu {tevilu mladih omogo~iti ~udovito izku{njo vodenja rodu. In medtem, ko se morajo Volki celo otepati kandidatov, pa nekateri rodovi `ivotarijo tudi zaradi pomanjkanja mladega kadra, `eljnega tovrstnih izzivov in preizku{enj.

Manca: "Letos so se GG-ji iz tabora v Logarski dolini podali na Koro{ico, najbolj vzdr`ljivi pa {e vi{e, na Ojstrico (2350 m). @e mlaj{e u~imo pravil hoje v visokogorju, predvsem pa jim `elimo pokazati, da se utrudljiva hoja navkreber vsekakor spla~a, ko pride{ na vrh. Vodniki se trudimo, da vsako leto v program vklju~imo kaj novega, zanimivega, nenavadnega in nepozabnega."

Avtor naslovne strani rodove pesmarice "Volkovi tulijo" je Miki Muster. V pripravi je `e ~etrta, posodobljena izdaja. Miha Ma~ek

Biti na~elnik Volkov niso le obveznosti, ampak tudi privilegiji. Foto: Ale{

Foto: Grega Kova~

Foto: Luka Kri`nik

Struktura

115904045 290

Rodova uprava

Miha Mohorkona~elnik M^

Maj Pav~ekstare{ina M^

Gregor Kova~na~elnik GG

Lara Majcenstare{ina GG, blagajna

Jernej Rem{ena~elnik PP

Manca Kra{evecna~elnica rodu

Rade Pribakovicstare{ina rodu

Barbara Bizjak tajnica

Igor Majcen gospodar

Rod Sivega volka je 17. novembra praznoval svoj 30. rojstni dan. Na ta dan se je leta 1973

Triglavska ~eta - Gozdovniki, ki je delovala na {oli Pre`ihov Voranc v centru Ljubljane, tudi uradno odcepila od Zmajevega rodu. Za prvega stare{ino je bil izvoljen prof. Pavel Kunaver - Sivi volk, po katerem nosijo svoje ime.

Manca: "Na tabor smo iz vrst na{ih gr~ povabili biologa, ki je pripravil pravo malo {olo o u`itnih rastlinah, saj se vse manj zavedamo resni~nega pomena narave, zato je {e toliko pomembnej{e, da o @VN-ju pou~imo `e najmlaj{e. Ne pozabimo niti na njihove star{e, saj prav zanje in za njihove otroke - na{e ~lane, pripravimo zabavno akcijo Vandrorally. Z avtomobili se odpravimo v dolo~en del Slovenije, na poti re{ujemo naloge in spoznavamo znamenitosti. Na cilju je ~as za preizkus kuharskih spretnosti, nogomet in predvsem za dru`enje."

Foto: Ale{

Foto: Miha Ma~ek. Na sliki zgoraj (od leve proti desni): Grega Kova~, Igor Majcen, Maj Pav~ek. Spodaj: Manca Kra{evec, Lara Majcen, Rade Pribakovic.

Foto: Miha Ma~ek

Foto: Ale{

35-letni Rade Pribakovic, tabornik `e od 1976. leta, opravlja funkcijo stare{ine RSV `e osem let, v preteklosti je bil stare{ina Mestne zveze tabornikov Ljubljana (MZT), vendar kot sam pravi, se ne ~uti pristojnega komentirati aktualna vpra{anja v MZT.

Kje, kot stare{ina, vidi{ razloge dol- kot stare{ina, razloge dol- kot stare{ina, razloge goletnega uspe{nega delovanja RSV? uspe{nega delovanja RSV? goletnega uspe{nega delovanja RSV? uspe{nega delovanja RSV? RSV?

"Sam osebno nisem mnenja o dolgoletnem uspe{nem delovanju rodu. Kot vsaka prostovoljna organizacija vsakih nekaj let zanihamo v ~lanstvu in usposobljenih vodjih. Res pa lahko RSV v primerjavi z drugimi ljubljanskimi rodovi in ob upo{tevanju opaznega trenda padanja ~lanstva v ZTS, o sebi mislimo, da nam gre dobro. Za to je kar nekaj razlogov - RSV se je od samega za~etka dejavno vklju~il v prenovo nekdanje ZTS v moderno skavtsko organizacijo, kar je eden najpomembnej{ih razlogov. Prav zadnjih deset let predstavlja obdobje kar spodobnega na~rtovanja dela in virov in seveda podro~je

delovanja RSV je ena od zibelk taborni{tva v Ljubljani, in nekdanji ~lani, sedanji star{i, svoje otroke tudi zaradi tega danes vpisujejo v RSV."

NE

TRDIM, DA VODSTVO ORGANIZACIJE NE UKREPA, NASPROTNO, MI V RODOVIH PREPO^ASI SLEDIMO.

Prihodnost rodu? rodu? Prihodnost rodu? rodu? rodu?

"Prihodnost rodu je zgolj in samo v kakovostnem vzgojnem delu. Slovensko taborni{tvo in RSV pa {e vedno vidim stopicljati na prelomnici med obliko (kako bomo naredili?) in vsebino (kaj bomo naredili?). Ne trdim, da vodstvo organizacije ne ukrepa, nasprotno, mi v rodovih prepo~asi sledimo."

IZVIRNI GREH SPORA MZTZTS JE BIL V STATUTU MZT, KI JE PREDVIDEVAL VKLJU^EVANJE NETABORNI[KIH DRU[TEV V MZT.

Kateri so vzroki nesoglasij v odnosu Kateri so vzroki nesoglasij odnosu vzroki odnosu

ZTS - MZT Ljubljana? ZTS - MZT Ljubljana? ZTS - MZT Ljubljana? ZTS - MZT Ljubljana? Ljubljana?

"Za za~etek, spora med ZTS in MZT po mojem ni ve~. Izvirni greh je bil namre~ v statutu MZT, ki je predvideval vklju~evanje netaborni{kih dru{tev v MZT, kar je bilo v nekem obdobju nesprejemljivo za Izvr{ni odbor (IO) ZTS. Vizija MZT ob njeni ustanovitvi je bila po eni strani v povezovanju razli~nih mladinskih organizacij s podobnim programom, po drugi strani pa smo `eleli prese~i {e vedno uveljavljeno lo~evanje na registrirane in neregistrirane rodove, saj je bila MZT zveza vseh ljub-

ljanskih rodov, ne glede na njihov status v ZTS. Dolgoletna razhajanja, ki so pripeljala do odvzema statusa obmo~ne organizacije, smo uspe{no razre{ili letos spomladi, ko je IO MZT sprejel razlago statuta MZT, ki ne dopu{~a v~lanjevanja netaborni{kih dru{tev v MZT, IO ZTS pa se je s tem strinjal."

"Seveda sem na svoji taborni{ki poti opravljal vse mo`ne funkcije, razen gospodarja rodu, kar mi od vsega, kar bi v taborni{tvu {e kdaj rad po~el, trenutno predstavlja najve~ji izziv. Ne vem pa, ~e bi bila ta izziv pripravljena sprejeti tudi `ena Barbara, ki ji je zelo dobro znano, da je `e po najkraj{em obisku na{ega gospodarstva, ki se pona{a z zelo zna~ilnim smradom, potrebno dolgotrajno zra~enje obleke in temeljito umivanje."

Ali v rodu vedno zagovarjate stali{~a Ali rodu vedno zagovarjate stali{~a MZT? Kako veliko vlogo ima RSV v MZT? Kako veliko vlogo ima RSV v RSV MZT? MZT?

"Razen ob sporu ZTS-MZT se RSV do sedaj ni opredeljeval za ali proti nekim stali{~em, oblikovanim v MZT, ker za to preprosto ni bilo potrebe. Sodelujemo glede na svoje zmo`nosti in interese (predvsem slednje v~asih malo preve~ poudarjamo). RSV se ~uti povsem primerno upo{tevanega v MZT, velja pa tudi obratno. Ve~ji ljubljanski rodovi smo za delovanje MZT temu primerno tudi bolj odgovorni. Miha Ma~ek, na~elnik MZT, in Luka Kronegger, na~elnik za izobra`evanje MZT, sta ~lana RSV, sam sem bil pred ~asom stare{ina MZT."

Foto: Miha Ma~ek.

Tina Br`an

INTERVJU MED AFRI[KIMI TABORNIKI

Matja` [vegelj - Jetka

Matja` se z za~etkom prihodnjega leta vra~a v Slovenijo z enoletnega bivanja v Ugandi. Rodil se je leta 1977 in pri sedemnajstih ga je pot zanesla k tabornikom v RSO Kranj. [e istega leta je na taborjenju dobil legendarni vzdevek Jetka, nato prevzel gospodarstvo roda, vod, leto kasneje pa {e na~elni{tvo GG. Bil je na jamboreeju na Nizozemskem in na zletu v Tolminu. Leta 1998 ga je ljubezen premamila v Kokr{ki rod, kjer je prevzel na~elni{tvo in rod zopet postavil na trdne noge s pomo~jo vodnikov, ki jim je lani prepustil na~elni{ke vajeti. Na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo v Ljubljani si je vsa ta leta skrbno utrjeval sta` ve~nega {tudenta, ki ga neguje {e danes. V Ugando je pri{el v za~etku leto{njega leta kot prostovoljec v Edirisi, si na{el dekle in naredil in{truktorski te~aj 1. stopnje v Ugandi (do podelitve naziva in{truktor v Sloveniji ga lo~i {e predstavitev projekta).

da bi bil naslednji zlet za okro`je ob na{em jezeru, to~neje, kar na prostoru nas na{o {olo. @al nisem imel s seboj nobenega dekleta, ker nisem dobil nobene vodnice za dekli{ko skupino … Ja, v Ugandi je tako, da mora imeti vod z dekletom v svoji sredini, tudi `ensko za (so)vodnico. Ker je celoten zlet temeljil na temovanju, je seveda tekmovanje moralo imeti nek smisel. Nagrada zmagovalcu je dovoljenje in pla~ana udele`ba na dr`avnem zletu, ki je bil mesec kasneje.

Na okro`ni ugandski jamboree si pe-

Na jamboree si pe-

Na okro`ni ugandski jamboree si pe- Na jamboree si peljal 10 bufu{kih osnovno{olcev. ljal 10 bufu{kih osnovno{olcev. ljal 10 bufu{kih osnovno{olcev. ljal 10 bufu{kih osnovno{olcev. Kako je bilo? Kako je bilo? Kako je bilo? Kako je bilo? Kako je bilo?

Okro`ni jamboree, to~neje jamboree Kigezija, se je dogajal v mestu, najbli`jem na{emu jezeru, Kabaleju, na hribu nad samim mestom. Na samem jamboreeju, raje ga bom imenoval po na{e - zlet, je bilo po moji pribli`ni oceni, okoli 500 tabornikov. Kaj se je dogajalo na samem zletu, je precej

druga~no od zletov, tako pri nas kot drugje v Evropi (vsaj kolikor je meni znano). Zlet je temeljil na tekmovanju med {olami (zakaj med {olami povem kasneje), ve~erni programi pa so se tudi kar temeljito razlikovali od na{ih. Moram re~i, da so mi bili ve~eri tukaj veliko bolj v{e~ - so izredno `ivi. Kaj ho~em s tem povedati: skavti tukaj so izredno `ivi. Ob ognju so vedno na nogah, ple{ejo in ska~ejo okoli ognja kot da bi bili v transu … no sedaj mogo~e `e malo pretiravam … res pa je, da so ve~eri pri ugandskih skavtih zelo pestri, predvsem pa `ivi. Kot `e vpra{anje samo pove, sem bil tam z desetimi fanti, s katerimi pa nisem igral vloge navadnega udele`enca tekmovalca, ampak opazovalca. Vsi moji mladci {e nikoli niso imeli taborni{kega sestanka in tudi meni se ni popolnoma sanjalo, kaj po~nejo skavti tukaj, tako da smo se pri{li z mano vred bolj, u~iti in spoznavati na~in dela. Vendar va`no je, da je bilo mladcem v{e~, v bistvu tako v{e~, da so, ko smo pri{li nazaj, takoj dali predlog,

Ali svahili pozna svojo razli~ico be-

Ali svahili pozna svojo razli~ico be-

Ali svahili pozna svojo razli~ico be-

Ali svahili pozna svojo razli~ico be- svahili sede tabornik? sede tabornik? sede tabornik? sede tabornik? sede tabornik?

V Ugandi je uradni jezik angle{~ina, ne svahili. Seveda pa ima Uganda toliko lokalnih jezikov, da imajo `e sami med sabo ogromno problemov z

"Skavti tukaj so izredno `ivi, ob ognju so vedno na nogah, ple{ejo in ska~ejo okoli ognja kot da bi bili v transu."

sporazumevanjem (v osnovnih {olah jih ni~ kaj dobro ne nau~ijo angle{~ine). No kakorkoli `e, tukaj poznajo besedo scouts (skavti).

tem pa, da ti prevzamejo delo v rodu v prihodnosti, ko me ne bo ve~ tukaj. Je organizacija ugandskih skavtov Je organizacija skavtov Je organizacija ugandskih skavtov Je organizacija skavtov skavtov zelo razl~na od slovenske? zelo razl~na od slovenske? zelo razl~na od slovenske? zelo razl~na od slovenske? zelo slovenske?

Ugandska skavtska organizacija se mo~no razlikuje od na{e. Tukaj je velik poudarek na veri, vendar vseeno razlika med na{imi katoli{kimi skavti tudi obstaja. Tukaj imajo ma{o, vendar s to razliko, da pri bogoslu`ju ne omenjajo imena boga (Jezus, Alah, … ). Sami sestanki se tudi precej razlikujejo. Tudi samo delo v vodu (Recimo sestanek se za~ne z molitvijo in dvigom zastave. Vsi sestanki vseh vodov se dogajajo obenem, v {oli, kjer troop leader (T.L.) na za~etku sestankov pove, kaj naj patrol

Kako je taborni{tvo sprejeto med do- Kako je taborni{tvo sprejeto med do- Kako je taborni{tvo sprejeto med do-

Kako je taborni{tvo sprejeto med do- med doma~ini jezera Bunyony? Bo{ sedaj, ma~ini jezera Bunyony? Bo{ sedaj, jezera po opravljenem in{truktorskem te- po opravljenem in{truktorskem tete~aju, ustanovil svojo taborni{ko ~aju, ustanovil taborni{ko ustanovil skupino (rod ali vod)? skupino (rod vod)? vod)?

Moram re~i, da sem {ele na za~etku ustvarjanja ~esarkoli taborni{kega v na{i {oli. Malce sem se zarekel na za~etku leta, ko sem pri{el semkaj in rekel, da bom ~imprej naredil kaj v zvezi s taborniki, tako da doma~ini kar pri~akujejo tisto, kar sem obljubil. Sedaj sem `e skoraj na koncu mojega bivanja tukaj in kaj ve~ kot delno zravnanega bodo~ega tabornega prostora {e ni. Vendar se bom potrudil, sedaj, ko sem kon~al in{truktorski te~aj za ugandske skavte, da naredim dva ali tri vode (toliko je norma, da ima{ "rod"). Seveda mi za moje delo najprej manjkajo vodniki za delo z vodi, ker sam ne bom mogel imeti toliko vodov. Zato imam za mojo primarno nalogo, da izurim za vodnike najbolj sposobne in zagrete otroke iz vi{jih razredov na{e {ole, po-

leaderji (P.L.) poka`ejo otrokom. P.L.ji naro~eno naredijo in na koncu T.L. vse skupaj preveri. Sestanek se spet kon~a z molitvijo. Sestanki so na vsaka 2 tedna.). Medtem, ko je v na{ih koncih redko kateri vodnik ali vodnica, u~itelj, je tukaj skoraj obveza, da si u~itelj ali pa vsaj bolj izobra`ena oseba. Kot sem `e omenil, so tudi sami zleti druga~ni … bolj tekmovanje kot pa dru`enje. Tudi sami tabori na zletih temeljijo na ~im bolj{em vtisu na sodnike in da so

~im bolj "narejeni po predpisanem na~rtu". Zaradi tega na~ina dela, sem velikokrat pri{el v rahel besedni dvoboj s predavatelji na moji in{trukta`i v Ugandi. Vendar spremeniti dela tukaj ne morem, zato se moram podrediti redu tukaj, sicer bi moji taborniki, ~e bi delali po mojem na~inu (t.j. pustiti domi{ljijo otrokom), postali prej ko slej "izob~enci" in bi se morali ponovno potem navajati na drug na~in dela. Tudi in{truktorski te~aj je druga~ensami smo si morali kuhati, bivali smo v {otoru, ki smo ga morali sami narediti iz slame, predavanja so bila v naravi pod drevesi, v kro{njah ska~ejo opice in ti posku{ajo ukrasti kaj hrane, {e preden je sploh kuhana. Med predavanji smo sedeli na tleh, hajk je bil s kartami, ki so uporabne mogo~e samo {e za WC papir - na sre~o sem imel GPS ter kontrolne to~ke podane s koordinatami tako, da na{a skupina ni imela hudih problemov z iskanjem (z razliko od nekaterih). Vendar SEM U@IVAL.

"Hajk je bil s kartami, ki so uporabne mogo~e samo {e za WC papir."

SKUPNI POGLED V PRIHODNOST

Z `eljo po u~inkovitem sistemu vzgoje in izobra`evanja

Komisija za vzgojo in izobra`evanje je sredi novembra na Gorenju nad Zre~ami organizirala posvet z naslovom U~inkovit sistem vzgoje in izobra`evanja - skupni pogled v prihodnost. Na njem je sodelovalo 33 udele`encev, ki so bili na posvet vabljeni po na~elu "postaviti celoten sistem v en prostor".

Namen posveta je bil namre~ oblikovati oziroma poenotiti pogled na sistem vzgoje in izobra`evanja v ZTS kot celote (na~rtovalci, ponudniki, uporabniki, odlo~evalci) in na podlagi tega postaviti konkretne in usklajene cilje dela na podro~ju vzgoje in izobra`evanja za mandatno obdobje 2003 - 2006.

Tako so poleg izvajalcev te~ajev, seminarjev in delavnic na posvetu sodelovali tudi predstavniki komisije za program, obmo~ni na~elniki in pomo~niki za vzgojo kadrov ter predstavniki rodov iz bli`njega Mariborskega obmo~ja.

Posvet je potekal po metodi na~rtovanja prihodnosti (Future search; www.futuresearch.net), ki je pripomogla k {ir{emu pogledu na podro~je vzgoje in izobra`evanja v ZTS. Udele`enci so se namre~ sprehodili v preteklost, analizirali sedanje razmere in dejavnike, ki vplivajo na to podro~je dela in ustvarili skupno predstavo o prihodnosti vzgoje in izobra`evanja.

Kon~ni rezultat je bilo akcijsko planiranje, v katerem so interesne skupine oblikovale ve~ kot 20 razli~nih projektov, ki bodo v prihodnosti pripomogle k u~inkovitosti vzgojno-izobra`evalnega procesa in s tem k uspe{nosti delovanja celotne organizacije.

In kako so posvet ocenili udele`enci?

Predvsem so pohvalili celovit pristop, u~inkovitost in ustvarjalnost udele`encev, metodo dela, delo v razli~nih skupinah, aktivno sodelovanje, vizualno podobo izdelkov (tapete) in konkretne rezultate.

Kaj pa bo naslednji~ bolj{e? Predvsem podroben program `e pred samim posvetom, uglasitev namena posveta z vsemi prisotnimi in ve~ ~asa za medsebojno spoznavanje. Dejstvo, da je zamujanje njihova stvar, pa so vzeli kot popotnico za pozitivne spremembe v prihodnosti.

Na proces vzgoje in izobra`evanja v ZTS vplivajo

{tevilni faktorji: izvajanje

programa in s tem povezana prenova izobra`evalne sheme, na~in delovanja

taborni{kih rodov, podpora dr`ave oz. zagotavljanje

finan~nih sredstev, dru`beni trendi, predvsem pa `elja in ~as, ki ga v to dejavnost namenjajo prostovoljci.

SKUP[^INA

PR' SESTRI^NAH

Na obisku pri katoli{kih skavtih in skavtinjah

Za~nem lahko na koncu – pri pala~inkah s ~okolado –ampak to ne bi imelo smisla. Ob besedici skavt ve~ina ~lanov ZTS najprej pomisli na na{o oran`no konkurenco. @alostno pa je to, da nam sestri~ne – kakor jih ljubkovalno imenujemo, nikakor niso konkurenca, temve~ vzpodbuda za dobro delo. Trdim, da jih premalo poznamo.

Si predstavljate na{o skup{~ino ali pa malce ve~ji posvet? Prakti~no enako – problemi s slep~nostjo, govori, delavnice, skavti v krojih, igre. Tudi zgodbica iz Svetega pisma je lahko ekvivalentna sestavku pri jutranjem ugla{evanju. Metafori~no povedano: ~e dela{ maso za pala~inke, lahko doda{ malce ve~ moke ali pozabi{ na sladkor, v principu pa je vse skupaj en »{morn«.

Dopoldan smo poslu{ali pozdravne govore ter predstavitev MOVIT-a in sprememb, ki nas bodo doletele prihodnjega 1. majA, ob vstopu v Evropsko zvezo. Za mlade ve~ prilo`nosti, ~e jih bomo seveda znali izkoristiti.

V popoldanskem ~asu je bilo organiziranih nekaj delavnic povezanih z vsebino in organiziranostjo dela ZSKSS. Medtem ko je Blondi sodeloval kot gost pri delavnici Zdru`enja ali zveza in predstavil prednosti in slabosti tak{ne organiziranosti – sva z Goranom obiskala delavnici o identiteti skavtov v dru`bi in o problemih, ki jih imajo v SKVO-ju ( skupnosti voditeljev ) – v na{i raz{irjeni roduovi upravi.

Moram priznati, da je bilo zanimivo – predvsem druga~e – ne le zaradi

vsebin, ampak tudi zaradi ljudi. Vsi so naju z veseljem poslu{ali, kako je 'pri nas' in poslu{ali predstave o tem kako je pri 'njih'. Ena izmed nalog je bila tudi, da smo si morali predstavljati, kako javnost oz. povpre~en Slovenec vidi tabornike/ katoli{ke skavte. Na{e skupno mnenje je bilo, da oboji ska~emo po gozdu, smo varstvo otrok in zelo, ~udni ker 'delamo zastonj'. Razlika je v tem, da smo mi bolj 'huligani' – lahko bi na{li {e kak{no postavko iz prej{njega sistema, na{e sestri~ne pa vidijo bolj kot 'ene, ki kr naprej molijo in delajo pri `upniku'. Vsak tabornik bi napisano zanikal, a se morda strinjal z trditvijo o

katoli{kih skavtih. NAPA^NO! ^e mislimo, da se lahko mi smejimo njim, se lahko oni smejijo nam.

Lahko re~em le {e to, da ob~udujem njihovo dobroto – ~love{ko dobroto; daje ti krasen ob~utek, ~ut za soljudi. Ampak hkrati je tu kruta realnost, ki te v resni~nem `ivljenju vedno povozi, pretepe in se za povrh {e histeri~no nasmehne ~love{ki dobroti.

Za konec pa le ena misel mojega dobrega prijatelja – je pa prej dejstvo, ki se ga premalo zavedamo: There are There are There are There are 38 million guides and scouts world-

38 million guides and scouts million wide. And you are just a little part of wide. And you are just little part of wide. And you are just a little part of wide. And you are just little part of wide. And you are just a little part of this big family. Be and stay proud of this big Be and stay of this big family. Be and stay proud of this big Be and stay of this stay it. it. it. it. it.

38 million guides and scouts

38 million guides and scouts world-

Na obisku smo sodelovali Blondi, Goran in Zala.

RODOVI

Leonida Sabo, RSa

Vesela sre~anja MZT

V soboto zjutraj, 15. 11. 2003, se okoli devete ure zasli{ijo prvi veseli kriki otrok, sonce posije skozi megleno jutro in pri~ne se `e te`ko pri~akovana taborni{ka akcija: M^ vesela sre~anja. Vsi, ki smo imeli delavnice, smo bili na O[ Maksa Pe~arja malce prej, saj smo se morali pripraviti na svojo delavnico. Najbr` so ^rnu~e v vsej svoji zgodovini prvi~ do`ivele toliko hrupa, veselja, sladkarij, veselih otro{kih obrazov in ljubljanskih tabornikov. Skratka, cela zadeva je potekala tako kot vsa leta poprej. Vodniki so se s svojim vodom pomikali od delavnice do delavnice po razredih, ~e se je kje promet ustavil oziroma, ~e je pri{lo do zastojev ali dalj{ega ~akanja smo imeli tudi za to pripravljeno re{itev -

igre zunaj na igri{~u ali pa improvizacija na {olskih hodnikih, torej vodene ilegalne delavnice, ki jih je vodil Pero s skupino pomaga~ev. Statistike pravijo, da je bila udele`ba na akciji najve~ja doslej, zbralo se je kar 350 m~kov, tudi delavnic je bilo ve~, potemtakem tudi ve~ sladki{ev, slani{ev, lizik ... Sama sicer ne morem pisati o vtisih m~kov, mislim pa, da so u`ivali, se morda nau~ili tudi kaj novega, saj je bila leto{nja tema sre~anj {port in okoljevarstvo in za razliko od prej{njih veselih sre~anj ni bil naslov pravlji~en, ampak realisti~en. Vsa zadeva se je zaklju~ila okoli pol tretje ure, ko so se ~lani z vodniki po{teno najedli sladkega kosila in odvihrali na avto-

buse, vsak na svoj konec Ljubljane. Mi, "fizi~ki radniki", pa smo ostali na {oli vse do ~etrte ure. Pospravljali smo namre~ {olo, igri{~e, vsak pa je poskrbel tudi za svojo delavnico. Ampak, brez dela ni jela, pravijo, saj smo imeli motivacijo in na{ trud je bil popla~an, tako ali druga~e. ^e ne ob pogledu na zadovoljne m~ke, ki so pridno sodelovali na delavnici, pa potem pozneje, ko je v jedilnico ob vrednotenju prispela pica kraljica Jul~i. Vsi smo se strinjali, da je bil dan zelo uspe{en in pester ter upamo, da bodo naslednja vesela sre~anja prav tako vesela in sladka.

DOM@AL^ANI NA SNE@NIKU

Tanja Cirkven~i~

Tudi oktobra smo Dom`al~ani organizirali izlet v okviru celoletne akcije Izletnik z `e desetletno tradicijo. Tokrat smo na{e gozdovnike in gozdovnice popeljali na Sne`nik, na{ najvi{ji nealpski vrh, ki mu pravijo tudi "notranjski Triglav".

Po precej dolgi vo`nji z avtobusom mimo Ilirske Bistrice smo za~eli na{o pot s Svi{~akov. Pot do vrha je zelo prijetna in skrbno urejena. ^eprav smo bili vsi dobro opremljeni s kapami, bundami in rokavicami, na tihem takega mraza vseeno nismo pri~akovali. Ko smo za~eli gristi kolena, smo se nekoliko ogreli, a nikoli toliko, da bi lahko slekli tople bunde. Vrh je bil zavit v gosto meglo, skozi katero je tu pa tam pokukalo sonce, ru{evje pa je bilo pokrito z ivjem, da se je ~udovito svetlikalo, ko so ga oplazili son~ni `arki. Kljub ve~ kraj{im postankom smo vrh osvojili v slabih dveh urah. V Zaveti{~u na Velikem Sne`niku nismo bili prav dolgo, saj oskrbniki niso bili ni~ kaj navdu{eni nad gru~o razposajenih otrok. Raje smo vzeli pot pod noge in se vrnili na Svi{~ake, kjer nas je ~akal na{ prijazni voznik z avtobusom. Na{ega izleta {e ni bilo konec. Odpeljali smo se proti gradu Sne`nik v vasi Kozari{~e kar po ozki gozdni cesti ~ez ~udovite sne`ni{ke gozdove. Grad Sne`nik, z vodnim jarkom obdana trinadstropna stavba po ve~ini iz 16. stoletja, je neokrnjen, z vso notranjo opremo kot po ~ude`u uspel pre`iveti strahote druge svetovne

vojne. Na `alost smo si ga lahko ogledali le od zunaj, saj neprestano gosti skupine obiskovalcev in poroke. Obiskali pa smo Lovski in polharski muzej, ki se nahaja v neposredni bli`ini gradu. Gospod Jo`e nam je prijazno in slikovito predstavil vse `ivali, ki se skrivajo v prostranih sne`ni{kih gozdovih: medveda, volka, lisico, risa, celo zbirko glodalcev in ptic... Izvedeli smo, da je lisica, poleg tega da je zvita, tudi precej neredna, saj ko ubije koko{i, pusti vse razmetano za seboj, medtem ko je dihur veliko bolj pedanten, saj ves plen, ko mu spije kri, sna`no pospravi na en sam kup~ek. Polhom je posve~en poseben del muzeja, kjer o polhih izve{ prav vse, gospod Jo`e pa nam je pustil pokukati tudi v svojo pisarno, kjer ima kletko s pravimi `ivimi polhki.

Po ogledu muzeja nas je ~akala le {e pot domov ~ez Cerknico. Seveda smo bili spet vodniki najbolj utrujeni. Skoraj vse je pot do doma premagala in so na avtobusu malce zadremali, medtem pa so se na{i GG-ji veselo zabavali in pospravili {e zadnje sladkarije iz nahrbtnikov. Komaj ~akamo naslednji izlet!

Iris S. - Dina

JESENOVANJE IN PRISEGA

PRISEGA se je zgodila 18. oktobra, na njej pa so na{i ~lani prejeli zaslu`ene nagrade in priznanja za preteklo leto. Ru{evci in njihovi star{i so se zbrali v Kindlerjevem parku ob taborni{kem domu, kjer je bil pripravljen primeren ambient za sve~anost. Najprej so vodniki tabornikom podelili na{itek Strganc, ki si ga v RSR prislu`ijo tisti, ki se najbolj redno udele`ujejo taborni{kih akcij. Sledila je sve~ana prisega novih tabornikov in prestop medvedkov in ~ebelic med gozdovnike in gozdovnice. Za konec pa so vsi tisti, ki so v preteklem letu pridno izvajali program in se nau~ili dolo~enih znanj, dobili priznanja in ve{~ine, s katerimi bodo lahko obogatili svoj kroj.

Leto{nje JESENOVANJE je verjetno {e najbolj spominjalo na zimovanje. GG-ji s svojimi vodnicami in vodniki, ki so imeli `e spakirane nahrbtnike za odhod na jesenovanje na Svi{~akih, so samo uro pred odhodom nejeverno gledali v nebo, od koder so se usipale neverjetno velike sne`inke. Vsemu pripravljenemu za odhod so torej samo dodali {e nekaj zimskih pripomo~kov in se podali na Svi{~ake v ko~o, ki je naslednje dni gostila 17 Ru{evcev. Majh-

Z jesenskimi dnevi smo se bistri{ki Ru{evci spet vselili v na{ prenovljeni in ob na{i 50 obletnici sve~ano odprti taborni{ki dom. Z rednimi tedenskimi sre~anji smo za~eli `e v za~etku oktobra, takrat se je tudi prvi~ v tem {olskem letu sestala rodova uprava. Hkrati pa smo v teh jesenskih dneh opravili z dvema ve~jima rodovima akcijama. V sredini oktobra smo imeli sve~ano prisego, jesenske po~itnice pa so na{i gozdovniki in gozdovnice pre`iveli na jesenovanju.

na skupina tabornikov na jesenovanju lahko pomeni samo eno - spet nekaj najlep{ih dni, ko se zaradi manj{ega {tevila udele`encev oblikujejo najbolj nore interne fore in so dnevi zares pestri, saj je program vsekakor la`je izvajati. Sploh pa {e, ~e ti jesenovanje popestri sneg. Vsako jutro jesenovanja so

imeli GG-ji telovadbo, ~eprav je bilo zunaj precej mrzlo. Prve dni pa so tudi posku{ali z dvigovanjem zastave, vendar so potem, ko se je ta nesre~no primrznila na drevo, odnehali. En dan so namenili orientaciji in orientacijskemu znanju, igrali so se igrico "Miro Cerar" (igrica je splo{no znana, le da se pri Ru{evcih druga~e imenuje) in druge dru`abne igre. Vod Kaliber 890, ki je, mimogrede, eden najbolj dejavnih vodov v na{em rodu, je pripravil sne`eni lunapark za udele`ence jesenovanja, ki je vseboval tudi sankanje in ostale akrobacije na snegu. Zadnji dan jesenovanja pa so najprej od{li na izlet v Grdo drago in imeli tam turnir v nogometu, potem pa so pospravili in po~istili ko~o ter se vrnili domov.

MO^NE UKANE

Teja

@e ~etrti~ smo se zopet spravili organizirat Mo~ne Ukane 2003, ki so do zdaj postale `e prav tradicionalne s pe~enjem kostanja, gledanjem filmov pozno v no~ in vedno ravno takrat hudim mrazom. Dobili smo se vsi premra`eni pred Osnovno {olo Medvode in se zagnali v priprave na dvodnevno akcijo. Leto{nje dnevne naloge so se odvijale na temo mi{ke in njenega sira. Kaj si pod tem predstavljate?!

lo, da so to res ukane kot primer je bil kt prihod pod kotom pod daljnovodom, tako da se tisti, ki so pri{li pod napa~nim kotom, niso mogli orientirati po kompasu, saj mu je daljnovod totalno zme{al "glavo". Toda nekateri so bili

vztrajni in so se toliko oddaljili od kt-ja da je kompas spet delal, ampak so seveda izgubili nekaj ~asa, vendar se niso kaj preve~ sekirali.

Probleme je nekaterim delal tudi kt postavljen na vrhu hriba, saj je ve~ina pri{la z napa~ne strani in ni na{la poti, ker na zemljevidu "za~uda" ni bila ozna~ena, veliko domi{ljije so pokazali

No nismo ravno prinesli `ivih mi{k in jih dali v labirint naj poiscejo sir, smo pa imeli mi{ko na baterije, ki si jo mogel upravljati z daljincem in tako priti skozi labirint do izhoda. To je bila samo ena od sme{nih nalog pri katerih smo ugotavljali, kdo se je v otro{tvu najve~ igral z avtomobil~ki na daljinca, nasmejali smo se tudi pri opazovanju lovljenja sira z nekak{no ribi{ko palico na kateri je visela mi{ka, toda ni bil problem samo "zahakljati" sir z ribi{ko palico, ampak tudi kako s kanujem na kolesih priti do njega. Pri pikadu, kjer si moral zadeti tablo, pri tem pa so te ovirali baloni napolnjeni z vodo se je pokazalo, da nekateri premalo hodijo v bare "{pilat" pikado.

Tu so bile {e nekatere druge naloge, pri katerih se je izkazalo, da so bili sodelujo~i navdu{eni nad na{o izvirnostjo, tako da se nismo ponavljali. Toda, da bi bile Mo~ne Ukane sploh prepoznavne, smo seveda morali imeti tudi no~no orientacijo, pri kateri se je vide-

smo ga pekli s skupnimi mo~mi (o.k. Luka in Domen sta bila glavna pecekurca:-)). Da pa se prvi, ki so pri{li na cilj, ne bi dolgo~asili in preve~ razgrajali, smo pripravili pravi mini kino, kjer smo si lahko ogledali filme, ki sploh {e niso pri{li na veliko platno, in tako so najbolj vztrajni gledali filme do 4.30, ko sva {e zadnja "`iva" organizatorja od{la v mi`ale.

Naslednji dan smo malo zamujali z podelitvijo, saj smo ~akali na sve`e diplome (direkt iz printerja), ampak smo na koncu le razveselili tekmovalce z nagradami in krofi, ki smo jih imeli or-

pri kostkotu, kjer so morali nanj pravilno postaviti njegove notranje organe, in tako so nekateri ledvice zamenjali s plju~i, ali pa debelo ~revo dali tja nekam zraven srca (kaj bi rekla tr{ica za biologijo?! "[ut pa v klop!"), no da ne bom samo kritizirala, pa~ enim biologija ne gre. Druga~e pa so na koncu vsi `ivi in zdravi dokaj hitro prisopihali v telovadnico, kjer smo spali. No, skoraj vsi, ena skupina je ~isto "zalutala" in smo jih morali iti iskat z avtom, da ne bi kje zmrznili. Nasploh pa smo se vsi greli s ~ajem in pridno jedli kostanj, ki

ganizatorji {e za kosilo in ve~erjo, ker jih je toliko ostalo ... Akcija se je iztekla, mi pa smo se zagnali v pospravljanje, pometanje, odma{itev wc-ja in potem vsi zadovoljni z uspelo akcijo odpeketali novim dogodiv{~inam naproti:-)

P.S.: Velenj~ani so nam obljubili, da pridejo naslednje leto tudi in prinesejo na{ slavni pokal. Tako da, tabornik je tudi mo` besede!

P.S.S.: Celotno vzdu{je pa je bilo superca!

Se vidimo, ko se zagledamo na naslednjih Mo~nih Ukanah!

POHODNI TABOR Spomin na pomlad

Janez Kumse, Rod

Bi~kova skala

Lani sem se udele`il te~aja pionirstva in bivanja v naravi. Bilo je lepo, pou~no in nepozabno. Te~aj sem sicer opravil, ampak ostal mi je majhen dolg, ki se mu re~e "letni projekt". Pohodni tabor? Zakaj pa ne.

Pohodni tabor ni pohodni, ~e vsak dan ne dobi{ vsaj enega novega `ulja, zato se mi je zdela razdalja RakekKne`ak - Kozina ravno prav{nja. Vso pot sem {tel korake in tako ugotovil, da smo z vsemi ovinkarjenji prehodili nekaj manj kot 100 kilometrov. Pohoda se je udele`ilo 11 tabornikov iz RBS, 2 tabornici iz RMT, 1 iz RDV ter tabornika iz RMV in RKJ. Pisana dru{~ina torej.

Zadnjo aprilsko nedeljo smo se vsi glavni akterji zbrali pred `elezni{ko postajo v Rakeku. Razdelili smo si nekaj skupne opreme in hrano, ki je v nahrbtnikih zavzela kar precej prostora. Vsakemu, ki je v natla~en nahrbtnik spravil {e {otorko, hlebec kruha, plastenko vode in konzervirano joto, bi morali dodeliti status umetnika. Ura je bila okrog pol osmih, ko smo se rahlo zaskrbljeni podali proti Javornikom. Kot star ma~ek sem ugotovil, da je pred

nami prelep obla~en in de`even dan. Nebo je pokazalo vso svojo lepoto. Sive in razne temne barve so se prelivale med seboj kot v najlep{i pravljici. [e preden smo pri{li do gozda je za~elo de`evati. Iz {otork smo si naredili improvizirane pelerine in se v gosjem redu zagrizli v rahlo nagnjen teren. De` nam je ote`eval orientacijo, saj je nova karta v zelo kratkem ~asu postala kos razmo~enega papirja. V veliko veselje mi je bilo, da smo malo za{li in naleteli na naselje po~itni{kih hi{ic, kjer smo si malo odpo~ili in po~akali na konec de`ja. Nato je posijalo sonce in med nas vneslo nekaj pozitivne energije, ki smo jo vsi po{teno potrebovali. No, pa {e malo smo se posu{ili. Mogo~e mi kdo ne bo verjel, ampak ob poti smo naleteli na zaplate snega, kar je precej ~udno za konec aprila. Dan se je bli`al koncu, mi pa smo bili `e precej utrujeni. Odlo~ili smo se, da se ustavimo takoj, ko na-

letimo na prostor primeren za bivakiranje. Prostor smo na{li hitro, vendar mislim, da nikomur ni bil posebno v{e~. Na poseki sredi gozda smo postavili dva bivaka, v bli`ini pa {e ognji{~e. Za ve~erjo smo imeli "pasjo radost", ob kateri se vsakemu pravemu gurmanu pocedijo sline. Med nami sta najbolj izstopali mo~virki. Nekateri sre~ne`i smo se izkazovali na no~ni stra`i, drugi pa so sladko spali do osmih zjutraj.

Jutro je bilo hladno, vendar za nas je bilo va`no predvsem to, da ni de`evalo. Tokrat smo hodili ve~inoma po makadamskih poteh, kar je bilo za spremembo kar dobrodo{lo. Pred nami ni bilo nobenih vzponov, poti pa smo le redko sekali. Sprememba terena je bila o~itna. Mogo~ne notranjske gozdove je zamenjal primorski svet. Pozno popoldan smo pri{li do Kne`aka, ki je predstavljal na{ cilj. Pri doma~inih smo si z vodo napolnili plastenke in se pozanimali, kje lahko prespimo. Prostor bivakiranja je bil mnogo bolj{i kot prvi dan, imel pa je majhno, zelo majhno slabost. Klope. Prestavili smo se za 50 metrov in naleteli na {e bolj{i prostor z nekoliko manj klopi. Idealno. Postavlja-

nje bivaka se je iz neznanih razlogov spet malo zavleklo, vzporedno s tem pa tudi ve~erja. Ognji{~e je bilo dovolj veliko, da smo lahko hkrati kuhali v dveh kotli~kih, poleg tega pa smo vsi brez te`av sedeli okoli ognja. Ve~erja je bila spet gurmanska. Odli~ni Jankovicevi makaroni (za Primorce "pa{ta") z odli~nimi pelati in najcenej{o tuno. Hrana, ki pritegne tudi vegetarijance. Ve~er je bil tokrat bolj pester, saj smo imeli dve kitari in {e nekaj sladic iz trgovine.

Prebudili smo se v ne povsem son~en torek. Dobro, da je bil zajtrk precej obilen, druga~e bi se s pospravljanjem bivakov {e bolj vlekli. Nekateri pravijo, da je to na{a slabost. Ob pol enajstih smo se za~eli pomikati proti Brkinom. Za sabo smo imeli `e dva dni naporne hoje in pri marsikom se je utrujenost `e po{teno poznala. Prvi del poti smo hodili ve~inoma po kolovozih, travnikih in gozdu, nato pa so bile na{e poti prete`no asfaltirane, kar je precej neprijetno za razbolele podplate. Tudi to smo pre`iveli. Porabili smo velike koli~ine vode, vendar smo se sproti oskrbovali. Zve~er smo pri{li do vasi ^elje, v bli`ini katere je na{a predhodnica izvohala dober prostor za preno~itev. Sicer je dolgo trajalo, ampak bilo je vredno ~akanja. Po ve~erji je sledil zabaven ve~er, ki smo ga popestrili PP programom. Narava nam z vlago ni prizana{ala, zato je bilo pono~i mokro prav vse. Prvi~ je pri{lo do primera, da je mladoletni stra`ar Brko bojkotiral svoje poslanstvo. ^e bi bili v partizanih, ga najbr` ne bi bilo ve~ med nami, tako pa kazen {e ni izvr{ena. Medved nas kljub temu ni obiskal.

Good morning Vietnam! Prvi del poti nas je vodil navzdol po zelo strmem gozdnatem brezpotju, kar mogo~e za nekatere res ni bilo najbolj prijet-

no, vendar po gozdu se ne hodi v sandalih. Pitna voda na dnu soteske je vse odtehtala. Skoraj dve uri je trajalo, da smo prilezli do naslednje vasi, kjer so nas postregli s kavo in pala~inkami. Spet smo se oskrbeli z vodo in v potujo~i trgovini nakupili nekaj najnujnej{ih stvari. Gozdnate poti so se zaklju~ile in za~el se je celodnevni mar{ po razpokanem starem asfaltu. [e dobro, da ni bilo veliko prometa. Kolona se je precej razvlekla, zato ni nenavadno, da je na koncu pri{lo do rahle zmede. Vsi smo se ~akali, vendar nih~e ni nikogar do~akal. Na{ cilj je bila okolica neke lovske ko~e pod Slavnikom, kjer smo se vsi sre~no zbrali. Bil je predve~er 1. maja, praznika dela. Bili smo psihi~no in fizi~no utrujeni, ampak nam razmere niso dopu{~ale po~itka. Pihal je mo~en veter in nih~e ni to~no vedel kaj bo prinesel. De`ja smo si najmanj `eleli, ~asa za razmi{ljanje pa ni bilo. Bivak, ognji{~e in vetrobran so bili postavljeni v pohvale vrednem ~asu, poleg tega pa je bil bivak skoraj hermeti~no zaprt in ni skozi spustil niti najmanj{e sapice. La~ni smo bili kot volkovi, zato smo s te`avo do~akali toplo juhco, kateri je sledil {e twist. Tako pravimo testu, ki ga ovije{ okoli palice in spe~e{ nad ognjem. No, Veno se je lotil celo peke sirovega bureka. No~ je bila vetrovna, nekaj kapljic pa je padlo {ele proti jutru. Tokrat se je drugi~ zgodilo, da je mladoletni stra`ar Brko bojkotiral svoje poslanstvo. Pa~, utrujenost.

Najprej smo vse uredili in pospravi-

li za sabo, potem pa je sledil te`ko pri~akovani zajtrk. Kruha ni bilo na pretek, zato smo morali pre{teti koliko ko{~kov lahko vsak poje. Pred odhodom smo razvili neko rde~o zastavo z rumenimi znaki (tokrat brez reklame) in jo pripeli Andreju na nahrbtnik. Tako smo vsaj malo za~utili utrip 1. maja. Pot nas je vodila ~ez Slavnik. Nekaj nas je najprej od{lo na nek drug hrib, tako da smo si lahko Slavnik ogledali {e od dale~ … seveda nenamerno. Najbr` je ravno ta dogodek vplival na to, da smo v Kozino prispeli nekaj minut prepozno. Hodili smo skoraj brez po~itka, vendar tudi to ni bilo dovolj. Vlak nam je u{el pred nosom. Prosti ~as smo izkoristili za celjenje ran in po~itek, za igranje kitare in obisk Istrabenza. S tem se je na{ pohodni tabor v bistvu zaklju~il. Bilo je zelo lepo, pou~no in nepozabno …

Vsem se lepo zahvaljujem za sodelovanje.

BOGNJO @IVO ...

Domen Ur{i~, Foto: Peter Lahajnar, oba RAJ Cerkno

... sprejem popotnikov in popotnic

Vsaka pot se nekje za~ne. Njen za~etek je poln upanja, v modri sobi ob`arjeni s soncem. Iz toplega zavetja se nadaljuje v temno no~ in vodi navzgor. V klanec, ki jih v `ivljenju in v na{i okolici ne primanjkuje. Na{i bodo~i PP-ji so bili potisnjeni v svet navideznih, pravlji~nih podob, katerih del so postali oni sami, saj so krojili usodo podob in njih samih.

Prva prepreka jih je pri~akala pri Veliki Skali, kjer jih je v zasedi pri~akal cestninar, ki edini poseduje zemljevid, s katerim se je mogo~e izogniti koncu sveta in mo`nosti izgube v ^rnem gozdu. Po dolgotrajnem prerekanju in barantanju jih je spustil mimo v temno no~. V zameno za mo{njo zlatnikov pa jim je podal {e zemljevid, ki jih je pripeljal do starca. Cestninar jim je zabi~al, da morajo v primeru, da starec potrebuje pomo~, pomagati.

Skupina devetih mladeni~ev in mladenk, za enkrat {e ne prepoznanih za PP-je, je nadaljevala pot v no~. Uspe{no so se izognili koncu sveta in pri{li do star~eve doma~ije ravno v trenutku, ko sta dva stra`nika z gradu od njega zahtevala pla~ilo davkov, ~esar pa on ni hotel storiti. Slo`no so pregnali stra`nika, ki sta se osramo~ena umaknila na bli`nji grad. Starec jim je v zahvalo razkril veliko skrivnost o sede~em poganu Hotimirju, ki jih ~aka v ^rnem Gozdu. Dal jim je zemljevid, ki jih je pripeljal do njega … skozi ~rnino temnega gozda.

Staroslav

Bognje @ive, ki je bodo~im popotnikom ob koncu poti

Na jasi sredi ^rnega Gozda je sedel in varoval podobo Bognje @ive, sedel je tam `e vrsto let in ~akal nanje, da so pri{li. Pri{li so vsi. Predal jim je v hrambo nje podobo, ki jih je ~akala, da jim ob koncu poti razodene veliko skrivnost. Od{li so in on je ostal tam, kjer je lahko sedaj mirno umrl, saj je bila podoba njegovih pradedov sedaj v dobrih rokah.

Gru~a se je vra~ala do starca nazaj, saj je bilo globlje v ^rni Gozd nevarno iti, zaradi vseh duhov in ~rtov, ki tam prebivajo. Naleteli so na starca na njegovi doma~iji. Bil je ranjen. Izkazalo je, da sta se prej stra`arja le potuhnila in po~akala, da so od{li. Vrnila sta se in ga ranila. Umiral je tam in potreboval @ivljenja Vodo, ki pa je bila shranjena v vinski kleti pod gradom.

Kaj je preostalo skupinici … ni~, re{iti so morali star~evo `ivljenje. Imeli pa so malo ~asa in potrebno je bilo obiti mo~no zastra`en grad. V ti{ini so se po~asi pribli`ali vinski kleti,

skupina dovolj mo~na, da premaga zle sile, ki prevladujejo v soteski. Mo~ skupine je ve~ja od mo~i posameznika. Mukotrpno in po~asi so se bli`ali … Staroslavu. Bil je tam in ~akal. Prinesli so podobo @ive. Bil je tam, da jim pove, da naj podobo @ive postavijo v sredino jezerca, ki je nastalo ob bli`njem slapu. Postavili so jo, vsi skupaj. Nih~e ni smel manjkati. @iva jim je razkrila pot do drevesa `ivljenja. Drevo `ivljenja in upanja, na katerem so se nahajale rutke … modre z rumeno obrobo, za vsakega ena.

Kon~ala se je ena pot … za~ela pa se je nova, {e dalj{a, pot popotnikov in popotnic, katerih ime `e samo vsebuje besedo POT.

Rutke, modre z rumeno obrobo, na drevesu `ivljenja in upanja.

Podoba

razodela veliko skrivnost.

GLAS JELOVICE 2004 VABI!

V za~etku prihodnjega leta vas vabimo v Poljane nad [kofjo Loko.

Majhno naselje s 355 prebivalci sodi v ob~ino Gorenja vas - Poljane. Idili~na vas, ki nas bo pri~akala z belo lepoto narave, ima poleg lepe okolice pokazati {e marsikaj. Zato je slogan turisti~nega kro`ka osnovne {ole Poljane "Med freskami slikarja Iveta [ubica in besedo pisatelja Ivana Tav~arja", prav ta {ola pa bo z vsem gostoljubjem odprtih Poljancev tudi na{a gostiteljica.

Povezanost slavnih Poljancev z osnovno {olo je za vsakega obiskovalca o~itna {e dandanes. Freske Iveta [ubica, ki krasijo {olo, so jim v ponos in jih radi poka`ejo. Na freskah so motivi iz vsakdanjega kme~kega `ivljenja, kot so Kopa~i, Ko{nja in Potovke. Dve, morda najbolj impresivni podobi, pa prikazujeta prizora iz Tav~arjevih del. "Luca z detetom" je prizor iz romanti~ne pripovedi Cvetje v jeseni, {e bolj znan prizor pa je velika freska "Agata jezdi pra{i~a" nad starimi Poljanami. Ta motiv iz Tav~arjeve Viso{ke kronike, svojevrsten pri~evalec `ivljenja v Poljanski dolini, je za svoj znak izbrala tudi Osnovna {ola Poljane.

Poljane niso zgolj obi~ajno naselje, saj jim dolgoletna kulturna tradicija daje poseben {arm. [tevilne hi{e so okra{ene s [ubi~evimi freskami, vsekakor pa je ogleda vreden tudi Tav~arjev dvorec, le nekoliko ni`e v dolini, kjer je bilo tudi prvo teni{ko igri{~e v Sloveniji.

@e leta 1897, le dvajset let po za~etku tenisa na igri{~u v Angliji, ga je namre~ na doma~em dvori{~u uredil Ivan Tav~ar.

Spodnji zemljevid Poljan nam prikazuje, kje v Poljanah najdemo freske

Iveta [ubica - o{tevil~ene so s {evilkami od 2 do 9. Tam, kjer je {tevilka sedem, se dobimo na tekmovanju, ki naj bo nekaj ve~ - vzemite si ~as in si oglejte tudi na{o kulturno dedi{~ino.

Vabimo vas, da se nam pridru`ite na tekmovanju, hkrati pa si vzamete ~as tudi za ogled impresivnih fresk in drugih lepot Poljanske doline.

GLAS JELOVICE 2004 - RAZPIS

Rod Svobodnega Kamnitnika iz [kofje Loke vam letos ponovno pripravlja tradicionalno taborni{ko tekmovanje po zasne`enih poljanah {kofjelo{ke okolice. Letos vas vabimo v Poljane nad [kofjo Loko. Priprave so `e v polnem teku, sneg je naro~en in ~akamo le {e va{e navdu{ene, od mraza rde~e obraze.

Ob taborni{kem delu tekmovanja bomo pripravili zanimiv spremljevalni program, katerega vrhunec bo podelitev naslova za 'najbolj kul ekipo'.

Leto{nja novost tekmovanja je elektronsko perforiranje elektronsko elektronsko perforiranje elektronsko elektronsko (Sport Ident), zato prosimo vse, ki imate svoje ~ipe, da jih prinesete s seboj in nam to sporo~ite v prijavnici. Za vse ostale pa je kavcija 5000 sit, ki jih dobite nazaj, ko na cilju vrnete ~ip.

Na Glasu Jelovice tekmujejo tekmovalci v {estih kategorijah, razdeljeni po spolu in starosti od GG-jev do Gr~. Ekipo sestavlja pet ~lanov, dovoljeno je odstopanje za enega v obe smeri.

{olo {olo osnovno {olo {olo osnovno {olo Poljane Poljane Poljane Poljane Poljane. [tartnina [tartnina [tartnina [tartnina do 31. 12. 2003 zna{a 7500 sit. Po tem datumu pa je {tartnina za 1500 sit vi{ja. Naka`ite jo na: Dru{tvo tabornikov Rod Svobodnega Kamnitnika [kofja Loka, na ra~un RSK odprtega pri NLB: 02024-0053801979.

Rok prijav Rok prijav Rok prijav Rok prijav prijav, ki velja s pla~ilom {tartnine je petek 9. 1. 2004 do osme ure zve~er. Na dan tekmovanja je {tartnina okroglih 10000 sit.

Prijave sprejema Mateja Jereb, Trata 12, 4220 [k.Loka, tel.: 04/51 33 407, gsm: 041/494 020., e-mail: mateja.jereb@kss-loka.si . Prijavite se tako, da prijavnico skupaj s potrdilom o pla~ilu po{ljete na zgornji naslov.

Prijavnico in vse o tekmovanju pa najdete tudi na spletni strani tekmovanja glas_jelovice.rutka.net glas_jelovice.rutka.net glas_jelovice.rutka.net glas_jelovice.rutka.net

Dodatne informacije Dodatne informacije Dodatne informacije Dodatne informacije Dodatne informacije dobite pri vodji tekmovanja Janezu Berniku, Trata 4, 4220 [k.Loka, telefon 04/5131875, gsm: 031/416 350, e-mail: janez.bernik@kss-loka.si

Za ekipe iz oddaljenih krajev, ki bodo na kraj tekmovanja prispele `e dan prej, bomo priskrbeli preno~i{~e v telovadnici {ole (armafleksi, spalke, copati).

Za hrano bo poskrbljeno. Glavni kuhar bo poskrbel za ekstra-super-mega gola` ter pala~inke.

Se vidimo 10. januarja 2004 v Poljanah nad [kofjo

Loko Loko Loko!

10. januarja 2004 v Poljanah januarja

Rod svobodnega Kamnitnika

[kofja Loka

Pohod po poti Cankarjevega bataljona

Taborniki odreda Bi~kova skala vabimo vse avanture `eljne PP-je in gr~e na peklenski no~ni pohod po poti Cankarjevega bataljona (Pasja ravan - Dra`go{e), ki ga organizira PD [kofja Loka. Pohod je dolg pribli`no 42 km, zato od vas pri~akujemo "svinjsko" kondicijo in veliko dobre volje. Kot vsako leto se pohod za~ne v soboto, 10.1.2004, ob 22. uri, pri Ko{irjevi doma~iji na Pasji ravni. V Dra`go{e se prispe okrog 10 ure zjutraj. [tartnina zna{a pribli`no 1000 sit po osebi, v ceno pa je vklju~ena topla malica, ~aj ob poti in prilo`nostna zna~ka.

Bodite dobro opremljeni in naj vas veliko snega ne preseneti. Za dodatne informacije se obrnite na PD [kofja Loka (04/51 20 667).

RBS

ZOT 2004

Ponovno med vami dobri, stari ZOT! Za tiste, ki ste `e slu~ajno pozabili, ZOT je zimsko orientacijsko tekmovanje, ki ga samo za vas pripravlja Rod XI. SNOUB. Leto{nji ZOT bo potekal 30. in 31. januarja 2004 30. in 31. januarja 2004 30. in 31. januarja 2004 30. in 31. januarja 2004 30. 31. 2004. To~en kraj za zimsko pustolov{~ino v okolici Maribora vam bomo sporo~ili v naslednji {tevilki Tabora oz. objavili na Rutki po novem letu! Skratka, ne zamudite in se za~nite pripravljati na pravo zimsko-taborni{ko do`ivetje!

Tekmovanje `e tradicionalno zajema zimski orientacijski pohod, test iz orientacije in topografije, vrisovanje KT, signalizacijo (Morse + semafor), risanje skice terena, opis

KT, prihod pod kotom, hojo po vrisani poti, zbijanje klobuka sne`aku in IQ test. Tekmuje se v kategorijah: GG GG (lo~eno po spolu), PP PP PP PP PP ( lo~eno po spolu), GR^E GR^E GR^E GR^E GR^E (me{ano po spolu). Tri ~lanske ekipe tekmujejo izven konkurence.

Cena tekmovanja je 7500 SIT na ekipo 7500 SIT ekipo 7500 SIT na ekipo 7500 SIT ekipo 7500 SIT na ekipo, in vklju~uje preno~evanje, sendvi~e, na{itke, kosilo, nagrade, karte in stro{ke organizacije. Denar naka`ite na transakcijski ra~un: 04515-0000798818 04515-0000798818 04515-0000798818.

Prijave, skupaj s fotokopijo pla~ane polo`nice, po{ljite

najkasneje do 23. 1. 2004 do 23. 1. 2004 na naslov: Taborni{ki rod XI. rod XI. XI. SNOUB, Verstov{kova 4, 2000 Maribor Verstov{kova 4, 2000 Maribor 2000 Maribor.

Vse dodatne informacije najdete na http://zot.rutka.net http://zot.rutka.net http://zot.rutka.net http://zot.rutka.net

Vpra{anja po{ljite na naslov: bojan.krizan1 bojan.krizan1 bojan.krizan1 bojan.krizan1 @ guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si

ali pokli~ite po telefonu: 041/878-785 (Bojan) 041/878-785 041/878-785 (Bojan) 041/878-785 (Bojan).

Vabljeni ste vsi, ki si upate!

Bojan, XI. SNOUB

Pomagajmo z nakupom novoletnih vo{~ilnic zalo`be SIDARTA

Pomagajmo skavtski fundaciji do novih prostorov in izbolj{ajmo svoje in rodovo finan~no stanje. Tudi letos vabimo vse rodove in njihove ~lane, da se vklju~ijo v prodajo novoletnih vo{~ilnic zalo`be Sidarta. S to zalo`bo Skavtska fundacija `e vrsto let sodeluje pri zbiranju sredstev za pomo~ obmo~nim tabornim centrom. To in {e marsikaj po~enjajo ~lani skavtskega gibanja v razli~nih de`elah, da si v tem obdobju izbolj{ajo svoj finan~ni polo`aj. Zato stopite v akcijo!

PONUDBA

1.Zalo`ba Sidarta je pripravila komplet bo`i~no novoletnih vo{~ilnic. Vo{~ilnica z oznako K 49 je opremljena z napisom Skavtska fundacija-ustanova Zveze tabornikov Slovenije. V kompletu je deset vo{~ilnic in deset kuvert z `e vpisanimi teksti in brez. tekste je mo~ dobiti tudi na posebnem listu. Del izkupi~ka od prodaje teh vo{~ilnic gre Skavtski fundaciji.

2.Ponujamo tudi vse ostale vo{~ilnice iz prilo`enega kataloga. Res pa je, da zalo`ba zagotavlja te le do razprodaje naklade. V tem primeru gre del izkupi~ka tudi Centru slepih in slabovidnih.

3.Maloprodajne cene z vklju~enim DDV so: komplet podolgovatih vo{~ilnic za v amerikanko - 1.490 sit komplet vo{~ilnic velikosti B6 - 1.240 sit

6 vo{~ilnic in 2 amerikanki - 960 sit

6 vo{~ilnic in 2 velikosti B6 - 780 sit

4.In {e va{ zaslu`ek: za vsak prodan komplet vo{~ilnic - 250 sit pri kompletu 6 + 2 - 200 sit

Svoje naro~ilo sporo~ite na naslov: Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana, po faksu na 01 / 436 14 77 ali na elektronski naslov zts@rutka.net.

Lu~ miru iz Betlehema 2003

Plamen Lu~i miru it Betlehema bo tudi letos ogreval srca ljudi dobre volje. Odbor ZTS si za pripravo LMB 2003 `eli vzpodbuditi in privabiti k tej akciji ~im ve~ tabornikov. Vsak ~lan lahko s kan~kom dobre volje doprinese, da bo plamen miru, so~utja, strpnosti in upanja zagorel tudi med taborniki. Kako bo potekala leto{nja akcija: Prihod: Plamen LMB prispe v Slovenija 14. decembra 2003. V Ljubljani so istega dne ob 14. uri osrednja prireditev ob sprejemu LMB. Po na{ih dolgoletnih prizadevanjih bo prireditev v obliki ekumenskega sre~anja. Na prireditev bodo povabljeni predstavniki muslimanske in `idovske skupnosti v Sloveniji.

Geslo leto{nje akcije je: Ustvari Dru`ino! Geslo leto{nje akcije je: Ustvari Dru`ino! Ustvari Dru`ino!

Plakate in letake lahko dobite v decembru na ZTS. Sve~e in nalepke ~im prej naro~ite na ZTS. Priporo~amo, da sve~e priskrbite s pomo~jo sponzorjev in jih nato delite. Kupite samo nalepke, ker gre del sredstev od njih v humanitarne namene. Najverjetneje jih bomo letos namenili nekaj slovenskim dru`inam.

Ideje, kako pripraviti rodovo aktivnost ob LMB: Priprava kraj{e prireditve s kulturnim programom, postavitev stojnice v centru mesta, raznos LMB po ustanovah (ob~ine, cerkve, domovi starej{ih, bolnice, voja{nice, trgovine …), na mno`i~na grobi{~a, spominska obele`ja, planinske postojanke …

Akcijo LMB 2003 so pripravili: ZSKSS, ZTS, ZBOKSS, SZSO in Mladinski ceh.

Informacije lahko dobite na www.rutka.net. Kontaktirate pa lahko ZTS 01 / 300 08 20 (pisarna@rutka.net), vodjo odbora Janeza Kukovi~a na 041 / 769 562 (dss.jani@siol.net) ali ~lana odbora Sandija Glin{ka na 041 / 354 621 (sandi.glin{ek@ email.si).

POW-WOW

POW-WOW v akciji Vabimo

Sanja{ o poletju v teh decembrskih dneh? Komaj ~aka{, da se bo temperatura povzdignila za dodatnih 20 stopinj Celzija? Mi tudi …

Pow-wow bo potekal od od 30. julija do 8. avgusta 2004 na tabornem prostoru v bli`ini

Ilirske Bistrice.

Prihod prostovoljnega osebja je 3 dni oziroma 1 dan pred pri~etkom tabora.

Cena za ~lane osebja, ki vklju~uje bivanje, prehrano, knji`ico z informacijami, na{itek in rutico je:

·za ~lane osebja 15.000,00 SIT

·za ~lane posebne skupine osebja

5.000,00 SIT.

Cena za udele`ence, ki vklju~uje bivanje, aktivnosti, prehrano, knji`ico z informacijami, na{itek in rutico je:

·pla~ano do 31.4.2003 27.000,00 SIT, pla~ano po 31.4.2003 30.000,00 SIT.

Cena za vodnike, ki vklju~uje bivanje, aktivnosti, prehrano, knji`ico z informacijami, na{itek in rutico je 20.000,00 SIT.

Podrobnej{e informacije o rokih za prijave, na~inih pla~ila, katalogu pozicij za osebje in okviren seznam delavnic najdete na spletnem naslovu pow-wow.rutka.net.

Rok za prijave se nezadr`no pribli`uje, tako da kar pogumno v akcijo …

KAJ BI BIL, ^E BI BIL…

In zakaj?

Ustvarjalnost lahko urimo tudi s preprosto igrico Kaj bi bil, ~e bi bil … in zakaj. Pri igri izbiramo skupine predmetov, pojmov, oseb, ~ustev … ^e imamo skupine ljudi, jih lahko prosimo, da iz izbranih besed sestavijo stavek (zgodbo, misel, pregovor… ).

Primeri:

POSTOJNSKI TABORNIKI

Posvet se je nadaljeval na klini~nem centru

Ba~nik

ogenj v {tedilniku in ugotovili, da dimnik vle~e brezhibno ter da dim iz njega ni mogel uhajati v prostor. "Ko~a je zelo dobro zasedena, saj jo redno obiskujejo taborniki, ob~asno pa tudi drugi uporabniki. Elektri~ni agregat deluje `e vrsto let in kaj podobnega {e ni zgodilo. Vsekakor pa bomo agregat dali temeljito pregledati. ^e se bo izkazalo, da ga ni mo~ popraviti, ga bomo nadomestili z drugim," je poudaril Kova~i~ za novice.

Pravzaprav {e kriminalisti ne vedo to~no kako in kaj. Domnevni vir monoksida naj bi bil elektri~ni agregat, ki se je nahajal v skladi{~u tehni~ne opreme, ki je bilo ko~i dograjeno. V sosednjih dveh prostorih so kuhali, kurili pe~ in gorele so sve~e. "Ker je bilo zunaj mrzlo, nismo ni~ zra~ili, 16 ljudi pa je kaj hitro porabilo zaloge kisika," je povedala na~elnica [pela Uhelj. Okrog polno~i so zaradi suma zastrupitve z ogljikovim monoksidom taborniki takoj za~eli prezra~evati objekt, zatem so prestavili agregat na prosto in poiskali strokovno zdravstveno pomo~.

Stare{ina Rodu Kra{kih viharnikov Miha Uhelj je za Primorske novice povedal: "Normalno so se po~utili samo {tirje, vsi drugi so kazali znake zastrupitve, eno dekle je tudi bruhalo. Takoj smo posumili, da gre za monoksid, zato smo ustavili agregat in ga odnesli na prosto, pogasili ogenj v pe~i in za~eli zra~iti ko~o. Trije so se odpeljali nekaj kilometrov ni`je po poti, kjer so dobili telefonski signal in poklicali na urgenco v Postojno. Tam pa so svetovali, naj

se ~imprej vsi odpeljemo v Ilirsko Bistrico."

V bistri{kem zdravstvenem domu je zdravnica potrdila njihov sum, zato so jih z re{evalnimi vozili odpeljali v ljubljanski Klini~ni center, kjer so jih zadr`ali na kisikovi terapiji do sobote. "Zastrupitev je bila 10 odstotna, posledi~no se strup zadr`i v mi{icah {e kakih 14 dni, zato so nam odsvetovali telovadbo in gibanje," je pojasnila [pela Uhelj.

Primorske novice so zapisale, da je po ogledu ko~e s kriminalisti zastrupitev z monoksidom potrdil tudi Gregor Kova~i~, stare{ina Rodu sne`ni{kih ru{evcev iz Ilirske Bistrice. Pri`gali so tudi

"O~itno je {lo za splet okoli{~in. Pomembno je bilo, da smo reagirali trezno, odgovorno in pravo~asno. Upam, da se bomo iz tega vsi nekaj nau~ili. V ^rni dol pa bomo seveda kmalu spet pri{li," je bil optimisti~en Uhelj. In tako je tudi prav. Vsi se namre~ strinjajo, da jih je skupna izku{nja vodstva {e bolj povezala. Taborniki se moramo zavedati, da na{a dejavnost s seboj prina{a tudi tveganje, naklju~ja in nesre~e, zato so pomembni na{i odzivi in trezno ter usklajeno razmi{ljanje. Postojnski taborniki so odli~no reagirali. Vseeno upamo na ~im manj podobnih primerov.

Barbara

Skupina 16-ih tabornikov iz Postojne se je v petek 14. novembra odpravila v ko~o bistri{kih tabornikov v ^rni dol pod

Sne`nikom na rodov posvet vodstva. V no~i na soboto so iskali zdravni{ko pomo~ v ilirsko-bistri{kem zdravstvenem

domu in bili zaradi suma zastrupitve z ogljikovim monoksidom napoteni v ljubljanski Klini~ni center. Iz Rodu kra{kih viharnikov Postojna so kasneje povedali, da se udele`enci akcije po~utijo dobro in da niso utrpeli posledic zastrupitve.

Kaj potem?

Bubi, Gu{ter, Djurko

Nasveti za ravnanje v kriznih situacijah v taborni{kem `ivljenju

Nesre~na zastrupitev vodstva Rodu kra{kih viharnikov Postojna je kljub sre~nemu koncu pokazala, da je taborni{tvo dinami~na aktivnost, pri kateri so ~lani izpostavljeni tudi nekaterim potencialno nevarnim situacijam. Prometne nesre~e, nevarnosti v gorah in utopitve nas lahko, roko na srce, doletijo tudi na na{ih akcijah. Ne glede na dejstvo, da tak{ne situacije najpogosteje nastanejo kot posledica spleta okoli{~in, je nanje potrebno reagirati primerno. Kot prvo poklicati pomo~ ter se hkrati pripraviti tudi na odziv star{ev, javnosti, medijev.

Postojn~ani so se izkazali s treznim ravnanjem. Ko so opazili spremembo po~utja, so opredelili simptome in o njih takoj obvestili center za obve{~anje, ki jih je povezal z de`urno medicinsko slu`bo. Zdravnica je potrdila njihov sum in poskrbela za ustrezno oskrbo, napotila jih je v bli`njo zdravstveno ustanovo. Mediji so bili o dogodku obve{~eni o dogodku skupaj s policijo, saj je javna skrivnost, da mediji spremljajo dogajanje na policijskih frekvencah. Tudi zato je pomembno zgodnje obve{~anje star{ev, tako so bili o dogodku obve{~eni od svojih otrok oziroma odgovornih v rodu in ne iz medijev. Ekipa senzacionalisti~ne "pop" televizije je tabornike pri~akala namre~ skupaj z zdravniki in novinarka je takoj `elela izjavo udele`encev. V prihodnje udele`enci delavnice o kriznih scenarijih zato priporo~amo ~im hitrej{i pretok informacij znotraj organizacije, tako bodo lahko stare{ina obmo~ja oziroma Zveze tabornikov Slovenije pravilno obve{~ali medije. Na vsako krizno situacijo se dobro odzvati s ~im prej{njim sporo~ilom za medije, ki mora vsebovati tako to~ne podatke o dogodku kot informacijo, kaj vse je bilo storjenega, da bi dogodek prepre~ili in kako smo se hitro odzvali in prepre~ili nadaljnjo {kodo. Prav zato bo KOJA (Komisija za odnose z javnostmi ZTS) kmalu izdala navodila za primerno ravnanje od tak{nih dogodkih.

Kaj naj stori v tem primeru stare{ina?

Na~elnik Ju`noprimorsko-notranjskega

obmo~ja Ga{per Rupnik svetuje: "Stare{ina mora o dogodku obvestiti star{e in pristojne

Krizni mened`ment:

1.Ugotovi, kak{na so dejstva. (Ne govori, dokler nima{ podatkov. Medije pusti{ ~akati z izjavo "Ne bi bilo primerno, da komentiramo brez podatkov.")

2.Pove`e{ se z ljudmi, ki jih potrebuje{. (Npr. stare{ina, KOJA, ipd.)

3.^e so novinarji o dogodku obve{~eni, ne ~akaj, da te oni pokli~ejo. Pokli~i jih ti. (Zgolj zato, da se neobve{~eni posamezniki ne znajdejo v medijih.)

4.Vsaka beseda, ki gre v medije, naj bo dobro pretehtana.

5.Ljudje ne `elijo vedeti le, kaj se je zgodilo, ampak predvsem kako so reagirali odgovorni in kako bi lahko dogodek prepre~ili.

organe. Poskrbeti mora, da prava informacija pride do odgovornih na obmo~ju in ZTS. Novinarje je treba opozoriti na to, da so taborniki storili vse, da bi zadevo prepre~ili in da so ravnali trezno, razsodno, preudarno glede na dano situacijo."

FILATELIJA

Tone Simon~i~

NOV KLUB V SLOVENIJI

Ra~unam, da bomo letos uredili vse potrebno in se `e pojavili z uradnim simbolom, imenom, ban~nim ra~unom, pravili dru{tva, predvsem pa z atraktivnim delovnim programom za mlade in manj mlade …

Predlog programa delovanja je zelo ambiciozen in ~lanom ponuja {iroke mo`nosti delovanja. Osnovna `elja je zbirati vse, kar vsaj malo spominja na taborni{tvo, kot npr.: vse, kar je vezano na zgodovino taborni{kega gibanja doma in v svetu. Poznamo `e predmete za zbiranje kot so: na{itki vseh vrst (enote, akcije, objekti, spominski, prilo`nostni, slu`beni…), zna~ke, dopisnice, razglednice, pisemske glave, glave enot in akcij na kuvertah, zastavice, prapori, samolepilne etikete, prospekti enot, domov, gozdnih {ol, akcij ipd., posterji in plakati, vabila, ~estitke, priznanja, diplome, zahvale, fotografije, literatura, filatelisti~no gradivo … Kompletirati `elimo letnike glasil vseh enot ZTS …

Z obse`no reklamno aktivnostjo med enotami in v javnosti ra~unamo pove~ati {tevilo ~lanov kluba. Posebno mesto za na{e taborni{ke zbirke bo namenila tudi revija Tabor, s ~emer bomo pomagali pove~ati {tevilo naro~nikov na njo. Zbirateljska dru{tva si namre~ izmenjujejo glasila, tako {irijo

Prijavite se na naslov:

ZA KLUB ZBIRALCEV

novice, pa tudi {tevilo naro~nikov. Mednarodna izmenjava je pri zbiralcih izredno pestra, saj imajo samo v sosednji Italiji vsak vikend kak filatelisti~ni dogodek. Zato na~rtujemo skupinske obiske pomembnej{ih sejmov, kjer si lahko ogleda{ razstavne eksponate, izmenja{ izku{nje in materiale z drugimi zbiralci.

Razmi{ljamo tudi o tem, da bomo ustanovili obmo~ne sekcije, da ne bo treba prepogosto potovati v Ljubljano. [tevilo ~lanov po obmo~jih ni dolo~eno, saj gre za prostovoljno dru`enje tabornikov z enakim konji~kom. Potrudili se bomo, da dobimo vsaj kak{nega sponzorja za morebitno tiskanje na{ih publikacij ali za druge potrebe. Pomo~ so nam `e ponudili filatelisti iz ve~ dr`av.

Trenutno imamo redne stike z mo~nej{imi klubi v Avstriji, Angliji, Avstraliji, Braziliji in Italiji. Vsi ~akajo na na{ uradni za~etek in nas vzpodbujajo.

Poseben poudarek bomo posvetili vzgoji novih (ni tre-

Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana.

Priimek in ime:________________________________________________________________

To~en naslov (po{tna {tevilka, kraj bivanja, ulica in {t.):_____________________________

Rojstni datum: __________ Tel. {t.:_______________________________________________

Zbiram: znamke, na{itke,

ba, da so ravno mladi) zbiralcev, saj ugotavljamo, da je veliko premalo znanja pri na~rtnem delu, kar velja celo za filatelijo, ki je relativno najbolje organizirana.

Ustanovili bomo filatelisti~no knji`nico, brez katere ne more noben filatelist. Podobno velja za druge zbirke. Na~rtujemo mednarodna sre~anja dvakrat letno. ^lane bomo nau~ili, kako pripraviti zbirko za razstavo. Kdor bo `elel kot filatelist sodelovati na tekmovalnih razstavah, ga bomo seznanili s pravili, ki veljajo v konkretnih primerih.

Svojo strokovno pomo~ smo `e doslej brezpla~no ponujali zainteresiranim, ~e so `eleli izdati spominsko kuverto, prilo`nostni po{tni `ig, dotiskati dopisnice, organizirati razstavo…

To je le nekaj razmi{ljanj o mo`nostih, ki jih ponuja skupno delo v klubu ob strokovnih napotkih izku{enih zbiralcev.

To je prva poluradna informacija o programu kluba, saj bo to~en program sprejela skup{~ina novega dru{tva. Do tedaj pa vabimo bodo~e ~lane - zbiralce taborni{kih stvari (s poudarkom na filateliji, ker je to najbolj zanimivo, atraktivno, ve~no vabljivo in sploh naj…!), da se prijavijo v ~lanstvo kluba. Ko bomo vse pripravili, bomo vsakega kandidata posebej povabili na ob~ni zbor.

Dokler se ne bomo odlo~ili za slu`beni naslov dru{tva, velja kar naslov na{e republi{ke zveze tabornikov v Ljubljani, kjer bodo zainteresirani lahko dobili vse potrebne informacije.

In {e pomembna informacija:

Za ~lane kluba, stare do 15 let oziroma za {olarje, ni ~lanarine, za starej{e bo le simboli~na, za kritje po{tnine. Klubski prostori bodo vedno na voljo posameznikom ali skupinam na Pr`anjski 10b (rod Ro`nik v Ljubljani), kasneje morda tudi drugod. Dogovorili se bomo za redna sre~anja v teh prostorih, za razna predavanja, dru`abne prireditve, potovanja po svetu na filatelisti~na sre~anja, sodelovanja z drugimi ipd.

25 LET TABORNI[KEGA KLUBA

ZBIRALCEV V GRADCU

V bli`njem Gradcu je od 25. do 28. septembra letos potekala posebna akcija mladih filatelistov z naslovom "JUGEND PHILA GRAZ 03". Ob tej prireditvi je iz{la posebna {tevilka filatelisti~nega glasila za mlade filateliste ([t. 3/2003) JUGEND.

Ve~dnevno prireditev so dlje ~asa pripravljali in jo tudi odli~no izpeljali, za kar je skrbel kar mo~an organizacijski odbor. V velikih dvoranah je svoje filatelisti~ne zbirke v 312 vitrinah pokazalo osemdeset razstavljalcev iz Avstrije, Belgije, Cipra, ^e{ke, Danske, Hrva{ke, Italije, Luksemburga, Mad`arske, Nem~ije, Nizozemske, Slova{ke, Slovenije, [vedske in [vice.

Na posebnem prostoru s taborni{ko tematiko je svoje zbirke v 32 panojih prikazalo enajst razstavljalcev iz Avstrije in Nem~ije. Taborni{ki filatelisti~ni klub zbiralcev iz Gradca je to mednarodno razstavo filatelistov izkoristil za proslavitev svojega 25letnega delovanja. Izdali so spominsko kuverto in prilo`nostni po{tni `ig. Ob tem prazniku so se avstrijski skavti-filatelisti {e posebej izkazali s {tevilnimi taborni{kimi in filatelisti~nimi podvigi.

Velja omeniti, da v svojem glasilu, ki izhaja ob to~no napovedanem roku, redno objavljajo vse na{e prispevke s filatelisti~nega podro~ja. Iz njihovega glasila pa prevajajo Italijani za svoj ~asopis. Da bo informacija popolnej{a, naj omenim, da `e kak teden po izidu avstrijskega taborni{kega filatelisti~nega glasila pi{e znanec iz Avstralije, kaj je prebral o na{i - taborni{ki filateliji. Svet je res vedno manj{i.

Na slavnostni prireditvi zadnji dan sre~anja v Gradcu so se pokazali tudi doma~i veljaki, ki so na razne na~ine podprli prireditev. Seveda imata pomemben del zaslug za uspe{no proslavitev obletnice kluba tudi na{a znanca iz Gradca predsednik STPS g. Horst Ziegler in sekretar Wilhelm-Otto Neuback.

Vemo, da so avstrijski kolegi zelo natan~ni pri urejanju filatelisti~nega gradiva ali svojega glasila, saj so tudi nam posredovali nekatere svoje izku{nje, kako, denimo ozna~evati posamezno gradivo v filateliji. Zato nas toliko bolj presene~a, da ne uporabim drugega izraza, kak{no naslovnico so si izbrali prav za omenjeno prireditev evropskega obsega. Na razstavi so razstavljali tudi mladi iz Hrva{ke in Slovenije. Naslovnica revije JUGEND [T.3/2003 pa prikazuje del Evrope z Jugoslavijo izpred leta 1991, ko je bila to {e zvezna dr`ava ve~ republik. Po skoraj trinajstih letih nas {e vedno ne "priznavajo" kot samostojno dr`avo, enako tudi ne Hrva{ke, BIH, Makedonije … [koda.

Naj na tem mestu iskreno ~estitamo taborni{kim prijateljem iz Gradca za njihovo obletnico in odli~no izpeljano prireditev.

Pepl

Topografski podatki v rastrski obliki

Pregled topografskih podatkov v digitalni obliki kon~ujem s tistimi, ki jih lahko uporabljajo tudi tisti, ki so nekoliko manj usposobljeni za delo s tako imenovanimi geografskimi informacijskimi sistemi, kjer najpogosteje uporabljamo v prej{njih {tevilkah opisane vektorske podatke.

med mo`nosti, v sistemski kartografiji najmanj uporaben. Glede na to, da so vse novej{e karte izdelane z uporabo ra~unalni{ke tehnologije, se rastrska slika kon~ne karte izdela kot eden izmed rezultatov izdelave. Pri starej{ih, {e ro~no izdelanih kartah, pa se ve~inoma skenirajo posamezni barvni sloji, te pa lahko nato uporabnik po svoji `elji spaja v skupno sliko.

Podatki v rastrski obliki ali tudi rastrske slike so ra~unalni{ki na~in zapisa slike, sestavljene iz majhnih kvadratkov, kot je razvidno iz slike 1. Vsak kvadratek ima svojo barvo in skupen pogled na mno`ico kvadratkov nam omogo~i ogled slike kot celote. Najpomembnej{i podatek pri rastrski sliki je lo~ljivost, obi~ajno podana s {tevilom kvadratkov v dol`ini enega palca (25,4 mm) ali z velikostjo posameznega kvadratka v naravi. Manj{i kot so kvadratki, bolj je slika ostra in omogo~a ve~je pove~ave. A hkrati tudi njena velikost bistveno nara{~a, kar povzro~a te`ave

prenosa, zmanj{ano hitrost prikazovanja in seveda potrebo po ve~ pomnilni{kega prostora.

Ra~unalnik razume rastrsko sliko kot urejeno matriko kvadratkov (to~k), vsak ima svojo barvo. Tega, kateremu prikazanemu objektu ta kvadratek pripada, pa ne ve. Operacije nad rastrsko sliko so tako omejene na razli~na filtriranja, spreminjanja barv ali poizvedovanja po njih, spreminjanja tonske vrednosti in kontrasta.

Rastrska slika najpogosteje nastane s skeniranjem dolo~ene slike v analogni obliki. Pri kartah pa je to le eden iz-

Uporaba rastrskih slik je zelo preprosta, saj jih lahko pregledujemo z mno`ico razli~nih programov, nekaj izmed njih je `e izvorno vklju~enih v operacijski sistem. Vendar je to primerno le za posamezne slike. Kadar `elimo hkrati pogledati ve~ sosednjih slik ali ve~ slojev istega obmo~ja, moramo vse rastrske slike prikazati tako, da so pravilno postavljene v koordinatnem sistemu. V ta namen je poleg vsake rastrske datoteke v tif formatu dodana {e ena datoteka s kon~nico tfw, kjer so zapisani podatki o lo~ljivosti in legi rastrske slike.

Danes so v Sloveniji prav vse sistemske dr`avne karte dostopne v rastrski obliki. Karta najve~jega merila je temeljni topografski na~rt - TTN, v merilih 1 : 5000 ali 1 : 0 000, je razdeljena na skoraj 3000 listov. Tisk listov se je kon~al konec 70-ih let. Najprimernej{a oblika, ki je danes na voljo uporabnikom sicer vsebinsko ve~inoma zastarelih listov, so rastrske slike posameznih barvnih slojev. Teh slojev je lahko razli~no {tevilo: sloj reliefa (plastnice), sloj situacije, lahko zdru`en ali lo~en od zemljepisnih imen, sloj vodovja (pri

nekaterih listih so vodne povr{ine lo~ene), pri nekaterih listih pa {e posebej sloj rastja. Lo~ljivost rastrskih slik je 300 dpi, kar omogo~a zadovoljivo ostrino slike. Sloje si lahko poljubno pobarvamo in sestavimo v barvno karto TTN. Tudi trenutno najustreznej{i nadomestek zastareli vsebini TTN, listi ortofotokart, so najla`je dostopni kot rastrska slika. Slika z velikostjo osnovnega elementa 0,5 m prikazuje stanja zemlji{~a zelo podrobno, kot je razvidno iz slike

2. Karta naslednjega merila, dr`avna topografska karta 1 : 25 000 (DTK 25), je sicer dostopna v obliki tiskanih listov, a za delo na ra~unalniku nam bodo lahko pri{li prav tudi {tirje sloji, kot so prikazani na sliki 3. Vsak sloj prikazuje vsebino posamezne izmed barv na tiskanem listu: ~rno, modro, zeleno in rjavo. Lo~ljivost zna{a 300 dpi. Tako za liste TTN kot DTK 25 velja, da so rastrske slike nastale s skeniranjem filmov posameznih barv (strokovno se temu re~e reprodukcijski originali).

Pri Dr`avni topografski karti v merilu 1 : 50 000 (DTK 50), ki pa se izdeluje ra~unalni{ko, se za vsak list poleg tiskanih izvodov izdelajo rastrske slike posameznih barvnih slojev (teh je pri DTK 50 kar 7) in tudi barvna rastrska

slika, vse z lo~ljivostjo 300 dpi. Podobno so na voljo tudi rastrske slike za vse pregledne karte meril od 1 :\'9f50 000 do 1 : 000 000. Vse rastrske slike je mogo~e naro~iti na Geodetski upravi Republike Slovenije, velikosti datotek posameznih barvnih slojev ne presegajo nekaj 10 kB, znatno ve~je (in temu primerno dra`je) so le rastrske slike ortofotokart, kjer slika za en list porabi okoli 30 MB pomnilnika.

S tem prispevkom se kon~uje nekajletna stalna rubrika o zanimivostih

s strokovnih podro~ij orientacije in topografije v reviji Tabor. V pomanjkanju kak{nega resnega odziva bralstva sem s svojimi prispevki opisoval tako prakti~ne, laikom namenjene teme kot tudi nekatere strokovno zahtevnej{e, vendar sem vse te`je na{el naslove, za katere sem menil, da bi bili zanimivi za bralce. S prenovljeno podobo revije Tabor v 2004 se zato rubrika umika, ~e pa se bo med bralstvom izrazila `elja po ponovnih strokovnih prispevkih o teh, vsekakor s taborni{tvom zelo povezanih podro~jih, pa se bom sam ali pa kdo drug izmed specialistov orientacije in topografije na tak{no pobudo z veseljem odzval.

ASTRONOMIJA

Ozrimo se v nebo

Primo`

Opazovanje zvezdnega neba

^e `elimo opazovati zvezdno nebo, moramo najprej spoznati nekaj osnov astronomije. Oprostite mi vsi tisti malo bolj izku{eni opazovalci no~nega neba, saj bo ~lanek tokrat namenjen bolj za~etnikom. Na ta na~in bom sku{al pribli`ati astronomijo tudi tistim, ki jih astronomija sicer zanima in bi se radi ukvarjali z njo, pa jim manjka ravno tisto - osnovnonamre~ kje in kako za~eti. Obljubim pa, da bom sem in tja navrgel {e kaj zanimivega, ki bo pritegnilo tudi bolj izku{ene.

Za za~etek si poglejmo nekaj osnovnih pojmov. Za bolj{o predstavo najprej Zemljo poglejmo iz vesolja.

Zemlja je planet planet planet planet in je le eden od devetih planetov, ki kro`ijo okoli Sonca.

Sonce sveti ! - zato je zvezda zvezda zvezda zvezda . Planeti ne svetijo ! So pa osvetljeni od Sonca.

Na{e Oson~je torej sestavlja ena zvezda (Sonce) in devet planetov. Nekateri planeti imajo satelite satelite satelite satelite , drugi ne. Satelit kro`i okoli planeta in podobno kot planet ne sveti, je pa osvetljen od Sonca.

Zemlja ima en satelit - Luno.

Zdaj si predstavljajmo namesto Sonca neko svetilo (`arnico), namesto Zemlje pa nek okrogel neprozoren predmet. @arnica sveti v vse smeri, krogla pa me~e senco v smeri stran od `arnice. Opazimo lahko tudi, da je pol kro-

gle osvetljene (tisti del, ki je obrnjen proti `arnici) in pol temne (tisti del, ki je obrnjen stran od `arnice). ^e si zdaj spet predstavljamo Zemljo in Sonce je na osvetljenem delu Zemlje dan dan dan dan na temnem delu pa no~ no~ no~ no~ . Tudi lunine mene izhajajo iz istega razloga. Enkrat Luno gledamo s strani (krajec), drugi~ pa od spredaj ali zadaj ({~ip in mlaj). Prav kmalu lahko opazimo, da bi bilo zelo dolgo~asno v Vesolju, ~e bi stvari mirovale. K sre~i se Zemlja vrti kot vrtavka. No, morda tako hitro res ne, a kljub temu se zavrti okoli svoje osi enkrat v 24-ih urah. Temu gibanju Zemlje pravimo rotacija rotacija rotacija rotacija . Zaradi Zemljine rotacije vsako jutro Sonce vzide, opoldne je najvi{je na nebu, zve~er zaide in po 24-ih urah se vse spet lepo ponovi. Tudi pono~i lahko opazimo, da se zvezde gibljejo od vzhoda proti zahodu, to pa zato, ker se Zemlja vrti od zahoda proti vzhodu. Tako prebivalci vzhodnega Pacifika in Japonske vsak dan prvi vidijo son~ni vzhod. Japonski pravijo zato tudi "de`ela vzhajajo~ega sonca".

To, da vidimo podnevi od nebesnih teles samo Sonce seveda ne pomeni, da podnevi zvezd ni na nebu. To pomeni

le, da je Sonce tako svetlo, da zasen~i vse ostale zvezde v svoji bli`ini.

Prav tako bi bilo dolgo~asno, ~e bi bilo Sonce stalno "med istimi zvezdami". To bi pomenilo, da teh zvezd zaradi svetlobe Sonca nikoli ne bi mogli videti. Zemlja je poskrbela, da poleg rotacije okoli svoje osi tudi sama kro`i okoli

Planete in satelite (lune) vidimo s strani kot krajce, saj ne sevajo lastne svetlobe ampak so osvetljeni od Sonca

Sonca. Temu kro`enju pravimo revorevorevorevolucija lucija lucija lucija . Zemlja obkro`i Sonce v enem letu, to pa je tudi ~as, ko se Sonce spet vrne "med iste zvezde". Zvezde so tako dale~, da navidezno prakti~no mirujejo. Ozvezdja se niso spremenila `e tiso~letja. Os Zemlje ni pravokotna na kro`enje okoli Sonca zato imamo {e letne ~ase. Pozimi je os obrnjena stran od Sonca, poleti pa proti Soncu.

Os Zemlje gleda ves ~as proti isti to~ki na nebu. V na{em primeru je to ravno zvezda Severnica. To sicer ~isto ne dr`i. V 26 tiso~ letih tudi os naredi en krog. Temu gibanju pravimo precesiprecesija ja . Vendar pa je to tako dolgo obdobje, da tega gibanja v celem svojem `ivljenju ne boste niti opazili.

Mnogo la`je bomo razumeli pojave v astronomiji, ~e si bomo planete in satelite predstavljali prostorsko in osvetljene od Sonca

Saturn najdemo zve~er na vzhodu --- preko no~i pa se zaradi rotacije Zemlje premakne proti zahodu, tako kot vse ostale zvezde --vse na nebu namre~ navidezno kro`i okoli Severnice

Zdaj smo pri{li do spoznanja, zakaj je Severnica za nas na severni polobli tako zelo pomembna. To je namre~ edina zvezda, ki jo najdemo vedno na istem mestu na nebu. Ne glede na to ali je dan ali no~, poletje ali zima; zjutraj, opoldne, opolno~i ali zve~er, vedno jo najdemo natan~no v smeri severa in sicer natan~no tako visoko, kot zna{a na{a zemljepisna {irina. V Sloveniji je to 46 stopinj ali pribli`no na sredini med obzorjem in zenitom. Vse drugo - zvezde, planeti, Sonce in Luna dnevno navidezno kro`ijo okoli nje prav zaradi vrtenja Zemlje. Kot zanimivost naj povem, da se je Kri{tof Kolumb ob odkrivanju Amerike zana{al ravno na Severnico in sekstant, s katerim je meril njeno vi{ino, ko je vztrajal na 28. vzporedniku ob svoji vo`nji proti zahodu.

Severnica pa NI NI NI NI najsvetlej{a zvezda na nebu. Kar nekaj zvezd in predvsem planetov je svetlej{ih od nje. Zato je ne zamenjujte z drugimi svetlimi zvezdami. ^e ne vemo, kje je sever, jo najdemo

LUNINE MENE

s pomo~jo sosednjih ozvezdij. Najprimernej{e je "Veliki voz", ki je v resnici del "Velikega medveda". V smeri Severnice ka`eta zvezdi Alfa in Beta Velikega voza.

V decembrskih ve~erih je zanimivo pogledati proti zenitu. V tej smeri se namre~ nahaja najbolj oddaljen predmet, ki ga je {e mo`no opaziti s prostimi o~mi. To je Andromedina galaksija, imenovana tudi M-31, ki je od nas oddaljena kar 2,2 milijona svetlobnih let. ^e imate pri roki kak{en daljnogled ali teleskop se ga spla~a uporabiti.

Od planetov sta vidna zve~er Mars na jugozahodu ter Saturn v Dvoj~kih na vzhodu. Jupiter vzhaja (na vzhodu) {ele okoli polno~i in je viden bolj v jutranjih urah. Takrat bo Saturn `e visoko nad ju`nim obzorjem. ^e boste `eleli videti Saturnove obro~e, morate uporabiti najmanj 50 kratno pove~avo. Iz smeri Dvoj~kov bodo okoli 13. decembra leteli meteorji - v povpre~ju kar 60 utrinkov na uro. Za opazovanje ne potrebujete daljnogleda. Spla~a se jih opazovati pred vzhodom Lune (okoli 20h), torej zve~er kmalu po son~nem zahodu. [e en meteorski roj bo v no~i 3/4 januar. Naj-

ZNANE IZJAVE

Va{a stran, ki jo napi{ete o jeseni, vam mora dati prav toliko veselja, kot sprehod skozi odpadajo~e listje.

Andromedina galaksija je najbolj oddaljen objekt, ki ga je z Zemlje {e mo`no videti s prostimi o~mi. Decembra zve~er se nahaja skoraj v zenitu.

bolj{i pogoji za opazovanje tega roja bodo zjutraj pred son~nim vzhodom, saj Luna na ta dan zaide {ele ob 5h zjutraj.

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 12.Vzhod: 07:231. 1.Vzhod: 07:44

Zahod: 16:18Zahod: 16:26

15. 12.Vzhod: 07:3715. 1.Vzhod: 07:41

Zahod: 16:17Zahod: 16:42

Zima se za~ne 22. decembra ob 08:01

Zvezdno nebo, kakr{no bo videti v decembrskih ve~erih - pogled proti severu

PREDSTAVITEV RODOV

Rod morskih viharnikov

Podro~je delovanja: Portoro`, Lucija, Se~ovlje in zaledje Piranskega zaliva

Leto ustanovitve: 1961

[tevilo aktivnih ~lanov: 80

Struktura rodu: 4 vodi M^, 2 voda GG, klub

PP in gr~

Najbolj zagrizen PPv rodu: Miha Bejek, miha.bejek @rutka.net, 031/782 657

Spletna stran: rmv.rutka.net

Simbolika rodovega imena

Ime Morski viharniki si je nadela skupina, ki je v okviru Odreda Sergeja Ma{ere (pred ustanovitvijo rodu) vsebovala predvsem aktivne ~lane iz Portoro`a in Lucije. Nastal je na podlagi dejstva, da je rod ustanovljen v obmorski ob~ini in da smo ~lani otroci morja, ki svobodno letajo tudi v viharju. Sredozemski viharnik ( Puffinus yelkouan) je vrsta ptic, ki se kot "preletni gost" pojavlja v podro~ju Se~oveljskih solin in spada med strogo zavarovane `ivalske vrste.

KOSOBRIN

Crga NAVADNI DE@EN

(Heracleum sphondylium L.)

U~inkovine:

glutamin, arginin, galaktan, eteri~no olje, {krob, sladkor, vitamin C, provitamin A in pimpinelin.

Uporabnost:

Mladi listi in drugi so~ni deli za juhe, prikuhe, pireje in nadeve, mlada stebla s popki socvetij kot cvrtje, olup-

De`en je od 50 do 150 cm visoka rastlina s pokon~nim, brazdastim steblom, votlim in dlakavim. Spodnji listi so veliki, pernato deljeni, proti vrhu pa so vedno manj{i. Korenina ima oster, peko~ okus, odlomljeno stebelce pa di{i po koren~ku. Po tem ga je tudi najla`je prepoznati od podobnih vrst. Cveti od julija do septembra. Beli cvetovi so zbrani v kobulih. Rastlino najdemo po pa{nikih, travnikih, ob potokih ter na obrobju gozda.

ljene listne no`nice lahko vlo`imo v kis za vlaganje, iz korenin lahko pridobivamo sirup in jih meljemo v moko. Slovanski narodi so neko~ iz njih pripravljali pivu oziroma juhi podobno pija~o "bar{~" in za ~aj.

KROMPIRJEV PIRE Z DE@ENOM

Potrebujemo 1 kg krompirja, ½ kg mladih de`enovih listov, 5 `lic kisle smetane in sol.

Priprava: Priprava: Priprava: Priprava:

Krompir olupimo in ga nare`emo na kocke. Skuhamo ga v slani vodi. De`enove liste skuhamo, odcedimo in jih na drobno nare`emo. Krompir zme~kamo v pire, dodamo drobno narezane liste de`ena, kislo smetano in solimo po okusu. Vse skupaj dobro preme{amo.

JUHA IZ DE@ENA

Potrebujemo 30 dag mladih de`enovih socvetij z ovojnimi listi, 3 krompirje, strok ~esna, 3 `lice olivnega olja, dobro misel, sol, poper in 3 `lice kisle smetane.

Priprava: Priprava: Priprava: Priprava:

Strok ~esna prepra`imo v olivnem olju, da zarumeni. Dodamo krompir narezan na kocke in na drobno narezana de`enova socvetja in ovojne liste ter zalijemo z vodo. Kuhamo tako dolgo, da je krompir razkuhan. Po okusu posolimo in popopramo. Na koncu juhi dodamo {e kislo smetano.

Juho postre`emo {e vro~o.

Korenine lahko uporabimo tudi v zdravilne namene pri prebavnih motnjah, uporabljajo jih tudi kot afrodiziak.

MEDNARODNE

Matic

Stergar

Pozdravljeni! Veseli december je. Ste ga `e za~utili? Meni, moram priznati, `e omamlja ~ute … da pa se mu ne bi popolnoma prepustili, naj vas malo opomnim, kaj vse se bo lepega zgodilo na mednarodni sceni. [e preden pa se posvetimo temu, naj vas {e enkrat spomnim, da imamo ~lani Komisije za mednarodno dejavnost govorilne ure vsako sredo od 15. do 17. ure prav zato, da nas obi{~ete - ali pokli~ete - in se z nami pomenite o vsem, kar vas zanima in se ti~e taborni{tva onkraj meja Slovenije.

Kaj je torej novega? Dobili smo vabilo na de`elni jamboree pokrajine Bavarske. Mnogi izmed vas pogosto potujete v Nem~ijo in mogo~e bi bil ~as, da se tja odpravite s svojim PP klubom. Vsi veste, da je Bavarska oddaljena dobrih {est ur z vlakom, kar pomeni, da je pot le`erna, tako cenovno kot ~asovno. Stvar se bo odvijala v za jamboreeje rezerviranem terminu, se pravi od 31. julija do 10. avgusta 2004. Na{i bavarski kolegi so si izbrali zanimivo, predvsem pa aktualno temo za svoj zlet, "elements-linking Europe", po na{e elementi, ki zdru`ujejo Evropo. Po mojem mnenju je tema kar obetavna, saj obljublja program, ki ne bo zanimiv le za bavarske tabornike, ampak bo odprt tudi za ostale gostujo~e. Prav tako zanimiva je cena. 130 evrov, oziroma slabih 30 na{ih tiso~akov je kar ugodna ponudba, {e posebej ~e pomislimo na kak{no podobno konkuren~no prireditev. Za ta denar dobite stalni zletni paket: nastanitev, hrano, aktivnosti, zavarovanje, infrastrukturo, zletno knji`ico in bed`, ne pa tudi prevoza. Zanj in za {otore morate poskrbeti sami. Glavne teme delavnic so, kar se da ele-

mentarne; ogenj - spretnosti, voda - narava, zemlja - kultura, zrak - atmosfera. @elijo, da se prijavite do 15. decembra 2003, v kolikor le utegnete. ^e ne bo {lo, boste lahko svojo prijavo oddali tudi kasneje, ~e jim bo po podtaborih le ostalo dovolj prostora. Prijavni obrazci za Zlet tabornikov Bavarske 2004 vas `e ~akajo na Zvezi.

Ko pa smo ravno pri zletih… {e imate v glavah evropski jamboree 2005, ki sem mu, v tej kolumni `e posvetil nekaj pozornosti? Upam, da ga imate! Kot eden tistih, ki bodo tesno vklju~eni v ta projekt, sem si postavil vizijo; rad bi videl, da nas gre v Anglijo iz Slovenije, vsaj 200. Glede na udele`bo na zadnjih velikih akcijah kar pogumna izjava, pa vendar … s pravo organizacijo povsem realno uresni~ljiva. Le pravi ~as je treba prijeti bika za roge, zato bi vas rad {e enkrat spomnil, da za~nete stvar planirati `e danes. danes. danes. Poleg tega pa naj vam {e na kratko povem, na kaj vse morate biti pozorni. Najpomembnej{i korak je, da se `e dovolj zgodaj (beri te dni enkrat) odlo~ite, da boste {li,

da boste imeli dovolj ~asa za priprave. Ker predstavlja tak dogodek velik stro{ek, je potrebno `e v za~etku leta 2004 pri~eti z zbiranjem denarja. Priporo~am enotni mese~ni znesek, ki ga vodnik vsak mesec polo`i na ban~ni ra~un ali kako druga~e shrani. Zelo dobro je tudi iskati sponzorje. Glede na to, da gre predvsem za pre`ivljanje va{ega prostega ~asa, ne ra~unajte z vrtoglavimi zneski, vseeno pa ne obupajte, saj je vsaka pomo~ dobrodo{la, od hrane, majic, kombija…zelo pametno je tudi najti kak{en kontakt z doma~imi organizatorji, da lahko na{e u`itke {e malo podalj{amo v obliki t.i. home-hospitalities. To in {e marsikaj bo treba, dragi moji, postoriti, preden gremo konec julija 2005 v Hylands park. Krokodili na vse to pravimo: "Ra~unajte na nas!"

Naj se po~asi poslovim; vi pa do naslednji~, ko vam pripravljam novoletno darilo - {e ve~ zanimivih mednarodnih akcij za leto 2004, u`ivajte veseli december in lepo praznujte, zbirajte misli o preteklem letu in delajte nove, {e lep{e na~rte. Naj vam, ~isto za konec, v imenu krokodilov in v svojem imenu za`elim vesele bo`i~ne praznike in sre~no novo leto!

NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK:

[e vedno je v igri razpis za vse zainteresirane za sodelovanje pri pripravi slovenske odprave na eurojam 2005. Prijavite se na nina.jere @kiss.si. Tudi pogoji

ostajajo enaki: polnoletnost, izku{nje z mednarodnimi akcijami, pla~ana ~lanarina ZTS…

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

POPOTOVANJA

Madagaskar II.

Meti Buh, RaR

Foto: Damijan Ga{pari~ - Dumy, RTT

Madagaskar je celo tako dale~, da niti stri~ka Mc´donaldsa ni, da bi pekel hamburgerje. In prav tako ni angle{~ine, ~eprav se druga~e zdi, da jo govori `e sleherno zakotno pleme na tem svetu. Na izbiro torej ostanejo franco{~ina, malga{~ina in roke. Pri mojem znanju franco{~ine, ki ne presega ”bon`ur”, torej roke. Kakorkoli, malga{~ina je enostaven jezik. ^e od{tejemo nare~ja, s katerimi morda nabri{ejo celo na{ alpski narod, ostane res mi~na slovnica. “Ri” je “dale~” in “zelo dale~” je “riiii”. Petelinu pa preprosto re~ejo “koko{mo{ki”, da si s kopico besed ne bi zapletli `ivljenja.

baobab ali kruhovec. Po legendi se je bog na to drevo razjezil, ga izpulil in zabil s kro{njo nazaj v zemljo.

@ivljenje ve~ine Malga{ev je skromno. Medtem ko `ivljenjski slog v mestih vedno bolj postaja podoben na{emu, je prava “va{ka scena” {e vedno tak{na, kot je bila. @enske se poro~ijo pri petnajstih letih, v~asih z mo{kim, ki ga niti ne poznajo. Ko rodijo nekaj otrok, se pogosto naveli~ajo mo`a in vrnejo k mami. Dru`ina {teje do deset otrok in res ni nujno, da je o~e le eden. Torej vedno dovolj tem za va{ke obrekovalke.

Tu {e vidi{ otroke, ki s kovancem v dlani vsi sre~ni prite~ejo v trgovino po en gumijast bombon. Nam, belim turistom, izgledata preprostost in ta po~asen tempo `ivljenja precej idili~na. A doma~ini ti dajo ob~utek, da bi dali vse, da bi postali beli. @enske uporabljajo

celo posebne zeli{~ne maske za obraz, da bi njihova ko`a postala svetlej{a. Mo{ki pa si `elijo, da bi jim tako kot belcem “rastel denar kar na drevesu” in da bi si v miru lahko privo{~ili pivo, ki zdaj predstavlja tedenski prora~un cele dru`ine.

Da se ne bi samo vozila in pre{tevala grbinic na malga{kih cestah, sva se z Dumyem podala v nacionalni park Ishalo. Za dvajsetkilometrski treking sva dobila simpati~nega vodnika, ki je ob poti na{el lemurje, tiso~noge, kameleone in ogromno kobilico z rde~imi krili. @ivalski in rastlinski svet je poln endemitov, saj ~ez devetdeset odstotkov tukaj{njih vrst ne najde{ nikjer drugje. Najbolj markanten od vseh je gotovo

^eprav otok od Afrike lo~i le 400 km {irok Mozambi{ki kanal (in 180 milijonov let) so prvi naseljenci pripluli iz Jugovzhodne Azije. [e danes so Malga{i u`aljeni, ~e se jih opredeli kot del Afrike, zato se je pametno ~imprej nau~iti izraza “otok Indijskega oceana”. @al je izredno prijazen in lep narod v dvatiso~ih letih otoku naredil tudi precej {kode. Izsekali so 90 % gozda in iztrebili {tevilne endemi~ne vrste, ker so jih enostavno pojedli. Med izumrlimi sta tudi noju podobna `ival, ki je nesla osemlitrska jajca in lemur ~love{ke velikosti. Med najbolj zanimivimi malga{kimi obi~aji se gotovo znajde “obra~anje kosti”. V mestih je obi~aj izginil, na de-

Otro{tvo pod palmami.

Obstaja deset vrst kruhovcev - devet na Madagaskarju in ena v Afriki.

`eli pa ljudje {e verjamejo, da mrtvi predniki mo~no vplivajo na njihovo `ivljenje. Ko se v dru`ini pojavijo problemi, torej gredo do grobnice in se sku{ajo mrtvim svojcem prikupiti. Njihove ostanke vzamejo iz grobnice, zamenjajo slamo, v katero so bili zaviti, in o~istijo, kar se o~istiti da. Pribli`evanje grobnici je sicer zaradi svetosti prepovedano (in zaradi smradu odsvetovano ). Kr{enje pravil ti lahko zara~unajo v ve~jem {tevilu zebujev, njihovega goveda, kar je precej za {tudentski `ep.

Zahodna obala je bila najin zadnji cilj. Mikal naju je koralni greben s pisanimi ribami in morskimi psi. Na za~etku sem se nadejala tudi lepih son~nih zahodov (Ah, `enske!), pa je potem romanti~no sceno vedno pokvaril kak{en la~en garjav ku`a, ki je hotel malico, ali pa otroci, ki so ti `eleli spet kaj prodati. Majhna vasica Ifaty premore poleg slamnatih ko~ic doma~inov {e nekaj imenitnih hotelov in potaplja{kih centrov. In tu je svet druga~en. Denar, seks turizem in denar. Okrog tega se tu vse vrti. [e dobro, da so vtis popravili pra{i~ki, ki so le`ali v lu`ah na pe{~eni cesti, druga~e bi se zdelo, da to ni ve~ isti otok.

Na koncu se vrneva v glavno mesto - Antananarive. V mestu, ki ima milijon prebivalcev, milijon ljudi protestira na glavnem trgu in zahteva odstop starega predsednika. Izredno stanje se nadaljuje. Zaprli so {ole in druge javne ustanove. [e bolj o~itno je bilo pomanjkanje bencina, saj so se vsi vozili samo {e na kurilno olje. Naju pa je ob~asno zaskrbelo samo ukinjanje mednarodnih poletov.

Odlo~ila sva se, da zadnjo no~ kampirava blizu letali{~a, da nama letalo slu~ajno ne pobegne. Na poti iz mesta sva se zna{la v avtobusu polnem

skavtinj. Le malo stran od letali{~a so imele to no~ prehod in seveda ne bi bila “taprava”, ~e se ne bi pustila povabiti zraven. Bilo je res prijetno. Pod fikusom smo plesali in peli ter ~akali na zbor. “Kaj, a na jamboree si {la?”so se eni od punc zasvetile o~i. “Nikogar ne poznam, ki bi bil tako zelo bogat, da bi si lahko privo{~il kaj takega.” Po zboru so nekatere vzele knjige in {e malo ponavljale pred veliko preizku{njo znanja, ki je trajala vse do {estih zjutraj. Ob ve~glasni himni raje nisem razmi{ljala o na{i umetni{ki izvedbi “Dviga plamen”…

Zjutraj sva se poslovila in odletela proti Parizu. ^e bi vedela, da sva na predzadnjem letalu pred ukinitvijo mednarodnih poletov za dva meseca, bi bila gotovo malo bolj nestrpna. Tako pa sva lepo po malga{ko (vsaj uro kasneje) pri{la, oziroma “ne pri{la” na letalo iz Pariza proti Benetkam. Ja, ~isto neprimeren je ta evropski tempo…

Izredne politi~ne razmere Rde~ega otoka so se ~ez tri mesece uredile. Stari predsednik je odstopil in vse so izpeljali brez ve~jih `rtev. Danes so vsi Malga{i ponosni, da so skupaj napisali nov list zgodovine in verjamejo v hiter napredek revne dr`ave. Happy end.

Kak{na je bila {ele bodi~asta morska klobasa…

Proti Afriki.

TRENUTKI

SAMO OTROCI

Tokrat te zapeljem v svet otro{kosti, v svet preprostosti, iskrenosti in spontanosti. Se ga {e spomni{? Ga `ivi{? Zmore{ vsakih nekaj tiso~ trenutkov zapoditi se v svet, ki nima druga~nih ovir kot so nebo in zakoni narave? Anthony de Mello pravi takole:

"Prva lastnost, ki ~loveka preseneti, ko pogleda v o~i otroku, je njegova nedol`nost: njegova prikupna nezmo`nost, da bi lagal ali nosil masko ali sku{al biti nekaj drugega, kakor je.

Glede tega je otrok natanko tak kakor druga narava. Pes je pes, vrtnica je vrtnica, zvezda je zvezda; vsaka stvar je ~isto preprosto to, kar je.

Le odraslo ~love{ko bitje je zmo`no biti eno in se pretvarjati, da je nekaj drugega. Kakor odrasli ljudje kaznujejo otroka, ker je povedal resnico; ker je razodel, kaj misli in ~uti, se otrok u~i hinav{~ine in njegove nedol`nosti je konec. Kmalu se bo pridru`il vrstam ne{tetih ljudi, ki brez mo~i pravijo:"Ne vem, kdo sem," kajti ko so pred drugimi tako dolgo skrivali resnico o sebi, jo nazadnje skrijejo pred samim seboj.

Koliko otro{ke nedol`nosti {e ima{? Ali je danes {e kdo, v ~igar navzo~nosti si {e lahko preprosto in popolnoma ti sam, tako odkrito odprt in nedol`en kakor otrok?"

Koliko ~asa nameni{ otroku v sebi?

In koliko ga otrokom okoli sebe?

Koliko se lahko zana{a{ na svoj instinkt?

Prijetnih iger ti `elim, za Novo pa si podari potepanja s svojim otrokom! Lrga

No~ v Evropi - Quo vadis?

Saj ste `e potovali z vlakom, kajne? Sam se `ivo spominjam, kako sem z `elezno ko~ijo teden za tednom premagoval tistih nekaj ducatov kilometrov med najlep{im mestecem pod Gorjanci in prestolnico. Po~asi, vedno v enakem ritmu, so si sledili kraji, ki bi jih druga~e verjetno nikoli ne videl. Be`ijo pogledu, kakor da bi se `eleli skriti, zato me niso nikoli prevzeli. Raje sem opazoval ljudi.

Mala {ola psihologije bi se brez te`av pri~ela na vlaku, ki je tradicionalno pribe`ali{~e najzanimivej{ih ljudi. Drenjajo~ se z vre~kami in cekarji oblo`enimi babicami, vohajo~ pra`nje oble~ene ter rahlo okajene dedke, vpijajo~ `ivahne vzklike {oloobveznih otrok ti na vlaku nikoli, prav nikoli ni dolg~as. Zakaj sleherni od njih nosi s seboj svojo zgodbo. Vedno sem verjel, da jih lahko preberem z njihovih obrazov in pogledov. Skrbelo me je le to, da so domala venomer bili tako mrki in zaskrbljeni.

Polona Glavan Polona Glavan Polona Glavan Polona Glavan ni neznano literarno pero. Poznamo jo po njenih kratkih zgodbah, ki so ji med drugim prinesle tudi nagrado za najbolj{o {tudentsko kratko zgodbo leta 1997. V svojem knji`nem prvencu se pisateljica z veliko `lico loti najve~jega proznega izziva - romana. Za nenavadnim naslovom No~ v Evropi No~ v Evropi No~ v Evropi No~ v Evropi Evropi se skrivajo in prepletajo zgodbe ljudi z vseh koncev sveta, ki potujejo. Potujejo s tistim vlakom, ParizAmsterdam. Mladost, ki odhaja, popotni{ki duh, "interrailka" v `epu, nahrbtnik in plastenka z vodo nekje pri roki. Avtorici opisi niso dovolj, v lahkotni igri besed gre naprej. Igra se pravo malo psihologinjo. V situacijah na vlaku, ki so ji - vpri~o tako prepri~ljivega in lahkotnega pisanja - o~itno znane do obisti, nam razgrne zanimive analize zna~ajev. Mladi, ki odra{~ajo in se bojujejo z vsem, kar to prina{a s seboj, stare in nove ljubezni, bole~ine preteklosti, upanje, prijateljstva, iskanje sebe. Doma~e teme, a postavljene v okolje kjer se razkrijejo v druga~ni lu~i.

Zgradba in slog romana se mojstrsko skladata z zna~aji, ki jih pisateljica v svojem delu opisuje. Z obliko in na~inom pisanja svojevrstno ori{e popotnike, ki so se z vso prtljago (v svojih glavah) tiste no~i zna{li v nekem vlaku.

Zgodilo se je mnogo, najve~ pa v njihovih glavah in srcih. Vlak na poti iz Pariza v Amsterdam pa se ni dal motiti in je tiho ter zanesljivo drdral naprej v spokojno evropsko no~.

Je` svetuje, vi preberete:

Polona Glavan, No~ v Evropi

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

STRIC VOLK

Ah ti mediji. ^isto sem razo~aran nad njimi. Objavljajo vse senzacije, pri katerih je polno krvi in nasilja, za prijazne novice o tabornikih, ki skozi igro in zabavo odkrivajo in spoznavajo svet in bodo, ko odrastejo, gibalo te dru`be, pa ne ostane niti vrstica, kaj {ele masten naslov in barvna fotografija nasmejanih obrazov. Odpovedal sem vse ~asopise, razen revije Tabor. To z veseljem vzamem v roke, saj ponuja lep{i obraz sveta, od krvi pa morda le `ulje po kak{nem zahtevnem orientacijskem tekmovanju. Ko smo `e pri `uljih, moram priznati, da jih pogre{am v uredni{tvu revije. @e davno, saj je vmes listje ozelenelo in tudi `e odpadlo, so v uredni{kem odboru naredili ob{irno anketo in pri~akoval sem, da se bo na podlagi rezultatov (katerih objavo sem mimogrede tudi pri~akoval), kaj spremenilo. Na primer, da bo revija vsebinsko zanimiva in aktualna ter da bo dobila sve`o podobo. Tak{no, ki bo privla~na za izbrano ciljno skupino; le-ta pa bo svojo privr`enost izrazila s sklenjenim naro~ni{kim razmerjem (kot bi v aktualnem `argonu pomenilo, da svoj izvod Tabora tako ob izidu lahko prebere{ v postelji).

Pa sem se o~itno hudo u{tel. [e vedno imam pred seboj revijo, za katero ne vem, koga nagovarja, kaj mu ho~e povedati oz. kako koristiti. Ustanovitelj ima izgleda dovolj dela sam s seboj, da se ne zmeni za medij, s katerim oblikuje tudi svojo podobo. Izkoristiti mo~ medija, ki ga imajo mu je zadnja skrb, prav tako pa tudi zagotavljanje denarja za njegov obstoj.

Morda pa so bili v uredni{tvu prebrisani (kot moja sestri~na lisica) in bodo presene~enja pripravili za naslednji letnik (in leta ki sledijo). ^e je temu tako, potem se nam za vesele praznike in vse dobro v novem letu –skupaj z revijo Tabor – ni treba bati.

Va{ stric Volk

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem.

1.Zakaj se planeti svetijo? ^ – ker jih osvetljujejo sateliti, Z – ker jih osvetljujejo zvezde, L – ker imajo `are~a jedra

2.Kdaj cveti navadni de`en? I – od julija do septembra, U – od maja do julija, K –nima cvetov

3.Kaj najraje pi{e Polona Glavan? O – poezijo, E – romane, M – kratke zgodbe

4.Kje deluje Rod sivega volka? H – v Grosuplju, C – v Bohinjski Bistrici, S – v Ljubljani

5.Jezik na Madagaskarju je … K – malga{~ina, G – hindujski jeziki, T – angle{~ina

6."Elements-linking Europe" je tema katerega jamboreeja? Z – Tajskega, P – Bavarskega, [ – Jote

7.Kateri je uradni jezik v Ugadni? K – svahili, ^ – franco{~ina, T – angle{~ina

8.Na katero temo so se odvijale leto{nje Mo~ne ukane? N – mi{ka in sir, J – ma~ka in mi{i, U – pes in ma~ka

9.Kaj je sredozemski viharnik? D – ime, ki so ga Primorci dali mo~nemu vetru ob morju, E – vrsta ptic, ki se pojavlja na podro~ju Se~oveljskih solin, Z – lik iz pravljic

10.Kako zgleda zbor ugandskih tabornikov ob ognju? H – mirno sedijo in poslu{ajo vodje, C – veselo ple{ejo in ska~ejo okrog ognja, R – nimajo taborni{kega ognja, zaradi nevarnosti po`arov

RE[ITEV IZ [TEVILKE 11: PE^EN KOSTANJ

NAGRADNI KUPON12

Re{itve so: ___________________________

Re{evalec:

LIEBER LIEBER LIEBER LIEBER LIEBER Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 12

Pravilno izpolnjen kupon {t. 10 je poslalo 19 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: NO^ ^AROVNIC, KISLINA, MANEKEN, TOTEM in RAMA.

Nagrajenci: KNJIGE dobijo Matej Galjot iz @eleznikov, Tadeja Vitez iz Velenja, Petra Gerdin iz Ljubljane in Luka

Tratnik iz Postojne. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 12 po{ljite najpozneje do 22. do 22. decembra na naslov: R evija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici.

KAZALO TABOR 2003

1/34, 2/34, 3/34, 4/36, 5-6/34, 7-8/34, 9/36, 10/36, 11/36, 12/34

Ekologija/Okolje

3/22Pomembnost prsti

4/34Bistra voda

5-6/30^ist zrak

7-8/32Svobodna divjina

9/32Obnovljivi viri I. del

10/28Obnovljivi viri II. del

Filatelija (Tone Simon~i~)

1/7, 2/14, 3/30, 4/30, 5-6/36, 7-8/27, 10/30, 11/32, 12/30

In memoriam

1/21Marjan Letonja – Tine

9/23Ernest Lupinc – O~ka

Intervju

1/18Prostovoljci – Andrej Lozar – Silos (Pugy)

2/29Peter Rogelj (Tone Simon~i~)

3/18 Taborov sogovornik – Anton de Costa (Ale{ Cipot)

7-8/16Pod lupo – Manca Kra{evec (Ale{ in Katarina)

9/10Intervju – Toma` Strajnar – Blondi (Tina Br`an)

9/35Pod lupo – Je` (Ale{ in Katarina)

10/4 Intervju – Matja` Jesen{ek – Jess (Tina Br`an)

11/8Intervju – Miha Logar – Malus –Rwebandira (Tina Br`an)

11/26 Intervju – Klemen ^ade` – [tfek (Pugy)

12/8 Intervju – Matja` [vegelj – Jetka (Tina Br`an)

Je`kov koti~ek (Jure Habjani~)

Mnenje

(Matic Stergar)

2/28Kdo ne mara MZT? (Ale{ Posega)

4/21 Republi{ko orientacijsko tekmovanje res izziv in avantura? (Pugy)

4/27V razmislek (Alojzija Korbar Tacar)

5-6/29 Volitve ZTS – Mnenje (Ale{ Posega)

Narava/Predstavitve rodov (Pugy)

ske (Katja @i`ek)

11/42 Madagaskar – Rde~i otok (Meti Buh, Damijan Ga{pari~)

12/40Madagaskar II. (Meti Buh)

Razno

1/1050 let taborni{kega vetra v Murski Soboti (Ale{ Cipot)

1/22Specialnosti so dobile krila (Pugy)

1/26Vodniki – Kodeks ravnanja vodnika

1/28Stare{instvo – Uspehi in neuspehi na tehtnici (Pugy)

1/36Klub zbiralcev (Tone Simon~i~)

2/18 Predstavljamo se – Savski rod (Primo` Leban)

2/27 Skrb za `ivali (Anja Kristan-Kanja)

3/1224 letnica – Rodu heroj Vitez (Mojca Galun)

3/15Etnostep Lo`e 2003

3/16Novice – Kaj je NEFIKS

3/16Novice – Prvi koraki (Katja)

3/17Andrej `e v Luksemburgu (Andrej Lozar)

3/26Po{kodbe (Pugy)

3/28@VN (Pugy)

4/12Luksemburg (Silos)

4/15 Luksemburg – 4U – Samo zate (Nina)

Pionirstvo (Scouting magazine,Lon.) 1/32, 2/32

Popotovanja

1/42Zelenje in po~asno `ivljenje (Matija)

2/42Kako pogasiti `ejo (Tadeja Milivojevi~ Nemani~)

3/42 Preno~i{~a (Tadeja Milivojevi~ Nemani~)

4/42Popotni bonton (Tadeja Milivojevi~ Nemani~)

5-6/42Cookovi otoki (Tadeja Milivojevi~ Nemani~)

7-8/42 Vro~inske zgodbe (Matja` Nemani~)

9/42 De`evne zgodbe (Matja` Nemani~)

10/42Odm aknjeni na severu Portugal-

4/15 Luksemburg – Na konferenci (Nina)

4/18Anketa – Kak{na je prihodnost taborni{kih orientacijskih tekmovanj (Ale{ Cipot)

4/22Seminar – Na taborjenje pripravljeni!

5-6/10 Rod skalnih taborov Dom`ale (Irena)

5-6/16Rod Louis Adami~ Grosuplje (Ur{ka Gliha)

5-6/18Predstavljamo – Delo v rodovih na zavidljivi ravni (Pugy)

5-6/18Planinski tabori (Pugy)

5-6/19Taborjenja v naravi (Pugy)

5-6/20Cenik zadruge ZTS

5-6/23Anketa

5-6/28Volitve ZTS – Predstavitve kandidatov

7-8/8Poletje pod platneno streho (Tina)

Astronomija (Primo` Kolman)

7-8/20RJZ – R adi smo taborniki (Irena Ro{er)

7-8/22Izobra`evanje – Te~aj za vodje rodov (Habo)

7-8/22Natura – Evropski biser je pri nas doma

9/28 Netopirji – No~ni izleti poleti (Scouting Magazine, London)

10/8 ROT – Organizacija z odliko (Pugy)

10/22TVU – Prilo`nost za bolj{o prepoznavnost

10/26ROT – Rezultati

11/13WOSM – Imenovan nov Generalni sekretar WOSM-a

11/14Vodni{ki te~aj (Pugy)

11/28Verstva in festival Diwali (Scouting Magazine, London)

12/15Jesenovanje in prisega (Iris Skrt)

12/10 Skupni pogled v prihodnost (Pugy)

12/28 Postojnski taborniki (Barbara Ba~nik)

12/29Kriza (Bubi, Gu{ter, Djurko)

12/46Kazalo Tabor 2003

Reporta`e

1/4Jamboree – Potovanja so kulturna dobrina (Pugy)

1/6Jamboree – Swadee! (Samo Vodopivec)

1/8Lu~ miru

1/13Kek~eva de`ela (Helena Murgelj

1/14ZNOT 2002 (Sa{o Jenko)

1/16Obiski – Ru{evci v Prekmurju (Iris Skrt)

2/420. Jamboree – Prihod na taborni{ki prostor in M-A-L-T-A (Andrej Rutar)

2/6Predstavitveni {otor (Darko Jenko)

2/7Bankok

2/8Face the waves I. (Andreja Tratnik)

2/9Face the waves II. (Nina)

2/10Mesto znanosti in proga pre`ivetja (Vesna Isteni~)

2/11Cross roads of culture (Metka Behek)

2/13Gastronomic delicious in praznovanje novega leta (Andreja Tratnik)

2/16ZOT 2003 (Jasna)

2/20Lu~ miru

3/8Tekmovanja – Glas Jelovice 2003

3/10Tekmovanja – Berkmandlc (Mica Kova~i~)

4/8Zimovanje – RTS Dom`ale (Irena)

4/10 Fotoorientacija 2003 (Katja Kvaternik)

5-6/7So{ka olimpijada 2003 (Pingo)

5-6/8 [kalska liga, ka te briga (Matja` Ravnjak)

5-6/1226. NOT (Tanja)

5-6/14 Fe{tival 2003 (Djurko)

7-8/7RST – Izlet Ratitovec (Teja Cerar)

7-8/10[port – 39. taborni{ki tek (Hinko Jer~i~)

7-8/12Izgubljeni in zopet najdeni (Anja Sedej)

7-8/13RGT – Ilegalci (Helena Murgelj)

7-8/14 Zamejci – Modri val v Bohinju (Kresnica)

9/8Adventure race Slovenia 2003 (Rav~)

9/14Na jug (Dina)

9/16Gozdna {ola (Pugy)

9/18Etnostep (Tadej Beo~anin)

9/20 Tabor ob 50-letnici RBP Muta (Hinko Jer~i~)

10/12Roverway 2003 – Dej, premakn' se

10/16 Roverway 2003 – Rodovi na Roverwayu 2003

10/20Pohod na Triglav (An`e Len~ek)

10/23 @VN – Te~aj prehrana v naravi (Pugy)

10/24Odmev – TOTeM (Dina)

11/16 JOTA – CQ Jamboree on the air (Domen Ur{i~)

11/18NaBoj (Lrga)

11/21[tam ^aga (Ale{)

11/22Kostanjev piknik (Helena Murgelj)

12/13 Vesela sre~anja MZT (Leonida Sabo)

12/14Dom `al~ani na Sne`niku (Tanja Cirkven~i~)

12/16Mo~ne ukane (Teja)

12/18Pohodni Tabor (Janez Kumse)

12/20Z bognjo @ivo … sprejem popotnikov in popotnic (Domen Ur{i~)

Stric

10/46, 11/46, 12/44

Tabor na obisku (Ale{ Cipot)

3/4Rod Jezerski zmaj

4/4Rod sne`ni{kih ru{evcev

5-6/4Pionirci

7-8/4Rod Franc Le{nik

9/4Rod puntarjev

11/4Rod vidra

12/4Rod Sivega volka

Taborni{ki vestnik (ureja Ivo) 1/24,

Trenutki (Lrga)

Uvodnik

1/2Matija Tonejc

2/2Matija Tonejc

3/2Matija Tonejc

4/2Meta Penca

5-6/2Darko Jenko

7-8/2Meta Penca

9/2Meta Penca

10/2Meta Penca

11/2Toma` Strajnar

12/2Vojko Vi~i~

Vabimo

3/14Vabimo – Fe{tival

3/14Vabimo – Fotoorientacija

4/20Vabimo – Vredno ~asa in denarja

4/26Vabimo – Etnostep Lo`e 2003

10/21Kreativne delavnice

11/23Pow-wow v Ilirski Bistrici

12/22Glas Jelovice 2004 vabi!

12/26Pow-wow v akciji

Z znanjem do odgovora

Gozdovnik (ureja Ale{ Skali~)

3, 9, 11

Medo (ureja Katarina Drenik)

4, 10, 12