Revija Tabor 2003/5–6

24. - 25 maj[TPMRod jezerski zmaj (Primo` Vrabi~)

primoz.vrabic @ uni-mb.si

7. junij22. Skup{~ina ZTSpisarna ZTS (01/300 08 20) ZTS @ rutka.net

20. - 22. junijDr`avni mnogoboj za vse kategorijepisarna ZTS (01/300 08 20) ZTS in Rod Pusti grad [o{tanjZTS @ rutka.net

24. 6. - 1. julijTe~aj topografije in orientacije znanje.rutka.net

Bla` Grapar (blaz.grapar @ email.si)

5. - 10. julijTe~aj pionirstva in bivanja v naravi znanje.rutka.net

Miha Eder (miha.eder @ guest.arnes.si)

2. - 9 avgust Te~aj lokostrelstva znanje.rutka.net

Frane Merela (frane.merela @ guest.arnes.si)

17. - 24. avgustTe~aji za vodje -na~elnike dru`in, znanje.rutka.net klubov, ~et in rodov (v G[ v Bohinju)pisarna ZTS (01/300 08 20)

Tine Radinja, Tina Bogataj, Damjan Habe, ZTS @rutka.net

19. - 21. septemberTe~aj prehrane v naravi znanje.rutka.net

Albert Li~an

@e sedaj ste vabljeni, da za~nete s pripravami na Republi{ko orientacijsko tekmovanje, ki bo od 26. do 28. septembra 2003 v [kofji Loki. "Kamnitniki" obljubljajo izziv, dogodiv{~ino, zabavo in dru`enje!

UVODNIK

Pred vami je nova {tevilka revije TABOR. Tokrat ste jo prejeli vsi ~lani taborni{ke organizacije s pla~ano ~lanarino. Reviji je prilo`ena anketa, s katero `elimo dobiti odgovore na dolo~ena vpra{anja in to od prav vsakega ~lana taborni{ke organizacije. Anketa je sestavljena iz treh delov. Prvi del je namenjen star{em in ~lanom organizacije. Iz odgovorov `elimo ugotoviti, kaj ~lani in njihovi star{i resni~no mislijo o taborni{ki organizaciji in o njeni podobi v dru`bi. Vsebino delovanja taborni{ke organizacije `elimo posodobiti in jo pribli`ati ~im ve~jemu {tevilu mladih, ki jim je pravzaprav namenjena.

V drugem delu ankete se vpra{anja nana{ajo na vsebino in izgled revije Tabor. @elimo izvedeti, kaj vas v sedanjem konceptu najbolj moti, kaj vam je v{e~, predvsem pa, kaj bi lahko izbolj{ali do tak{ne mere, da bi vsakdo z veseljem vzel

revijo v roke in iz nje izvedel kaj novega, koristnega in zabavnega.

Tretji del ankete pa je namenjen preverjanju ideje, ali bi bilo smiselno ~im ve~ taborni{kih priro~nikov izdati na CD-ju, ali naj vztrajamo pri klasi~nih, a bistveno dra`jih tiskanih izdajah.

Prepri~an sem, da ima vsakdo izmed vas o vsaki od na{tetih tem svoje mnenje. Sedaj je prilo`nost, da jih spozna {irok krog taborni{ke javnosti. Pozivam vas, da prav vsi, ki ste prejeli to revijo Tabor z anketo, anketo skrbno izpolnite in vrnete na na{ naslov. Samo, ~e nam bo uspelo zbrati ~im ve~ va{ih mnenj, nam bo to odlo~ilno pomagalo pri odlo~itvah, ki bodo koristile vsem - posameznikom in taborni{ki organizaciji. Za sodelovanje se zahvaljujem.

Darko Jenko, na~elnik ZTS

Napovednik2

Uvodnik2

AKTUALNO

Tabor na obisku4

So{ka Olimpijada7

[kalska

liga8

IZ PRVE ROKE

NOT12

Fe{tival14

30 let RLA16

STROKOVNO

Kreativno19

Cenik ZTS20

Volitve, predstavitve28

Volitve, mnenje29

Ekologija30

Orientacija32

Astronomija34

Filatelija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodne strani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`ev koti~ek45

Z znanjem do odgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorna urednica: Meta Penca

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Tabor na obisku, stran 4

O pionircih lahko zapi{emo marsikaj lepega. Vendar, pionirce je potrebno predvsem do`iveti! Za~etna stopnja - te~aj pionirstva in bivanja v naravi je pravo do`ivetje od samega za~etka.

[kalska liga, stran 8

O~itno bo zadeva konec koncev le postala tradicionalna. Da temu ne bi bilo tako se nam ob pogledu na statistiko udele`be prvih (in zadnjih) treh let ni treba bati.

Fe{tival, stran 14

Ljubljanski park je za`ivel `e navsezgodaj, ko so organizatorji postavili prve {otore in delavnice. Na njih so najmlaj{i s samokolnicami iskali pot preko minskega polja, se vozili s kanuji po bajerju, zgradili pionirski most ter odkrivali ~ude`e kemije v manj{em laboratoriju.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Uredni{tvo : Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija)

in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts @guest.arnes.si.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: RLA

TABOR NA OBISKU Pionirci

Ale{ Cipot

O pionircih lahko zapi{emo marsikaj lepega. Vendar, pionirce je potrebno predvsem do`iveti! Za~etna stopnja - te~aj pionirstva in bivanja v naravi je pravo do`ivetje od samega za~etka. Presene~enja in do`ivetja se vrstijo eno za drugim - nepozabno! Sicer pa poskusite. Ne bo vam `al!

V ~asu osvajanja divjega zahoda, so bili "pionirji" naseljenci novih, neznanih ozemelji. Njihova bivali{~a in objekti so bili zgrajeni s preprostim orodjem in z naravnimi materiali. Po njih je dobila ime tudi skupina tabornikov, ki se ukvarja z ve{~inami uporabe vrvi, s postavljanjem pionirskih objektov, bivakov, z izdelavo le`i{~, ognjev in ognji{~ … Ta dejavnost je orodje, s katerim vodniki la`je gradijo povezanost v vodu, vzpodbujajo ustvarjalnost in inovativnost, timsko delo in fizi~no aktivnost - pa naj bo to na izletih, tekmovanjih, ali dalj{em bivanju v naravi. Povzeto po taborni{kem priro~niku Vozli in pionirski objekti.

Rado Malnar: "Nova shema izobra`evanja v ZTS je {e posebej na ko`o pisana pionircem, ker zaradi specifike vsebin

Rado Malnar je `e od samih za~et- Rado Malnar je `e od samih za~et- Rado Malnar je `e od samih za~et- Rado Malnar je `e od samih za~etkov skupine njen idejni in duhovni skupine njen in duhovni vodja. Rado, med taborniki so posa- vodja. Rado, med taborniki so posa- med taborniki mezniki, ki niso naklonjeni pionir- mezniki, ki niso pionircem. Zakaj, kje so vzroki? Zakaj, kje so vzroki? cem. Zakaj, kje so vzroki? Zakaj, kje so vzroki?

"Dejavnosti taborni{tva so tako {iroko zastavljene, da jaz bolj kot nasprotnike na{e dejavnosti vidim le nekatere ljudi, ki jih to preprosto ne zanima. Prav je tako, saj tako taborniki ostajamo raznoliki in vsestranski. ^e mogo~e

Jedro skupine sestavljajo {tirje taborniki: Jernej

Kova~i~ (RGT Novo mesto), Miha

Eder (MR Limbu{), Tadej

Beo~anin (RMB Ajdov{~ina) in Rado Malnar (RDR Medvode). Seveda pa je krog tabornikov, ki sestavljajo ekipo pionircev, mnogo {ir{i. [tevilni med njimi so aktivni, mnogo je tudi pasivnih, nekaj pa se jih je tudi `e po~asi umaknilo iz pionirskih voda.

Med pionirci prevladujejo taborniki, pomanjkanje tabornic je ob~utno. Pionirci poleg strokovnega znanja nudijo romanti~ne ve~ere ob ognju in opazovanje zvezd ter utrinkov, manjkala ne bo niti kitara …

skozi posamezne module la`je osvajamo in spoznavamo {irok spekter znanja."

z vpra{anjem namiguje{ na ljudi, ki so se s podobnimi re~mi v~asih ukvarjali pa so sedaj manj aktivni, bi dejal le, da je tudi pri nas tako kot drugod. La`je je stvar malo pokritizirati in ponergati, kot pa stopiti na plano, postoriti kaj in se pozitivno anga`irati."

"Na{e specialisti~no izobra`evanje te`i predvsem k temu, da bi bili vodniki, in posledi~no tudi drugi ~lani, bolj usposobljeni in polni ve{~in o pionirstvu in bivanju v naravi. Sistem izobra`evanja, ki ga po~asi postavljamo, bi v grobem lahko opisal takole. Posameznik na predstavitvenem modulu spozna vsebino in se navdu{i nad dejavnostjo. Tudi zaradi osebne rasti in nabiranja izku{enj, ne samo zaradi napotila vodstva rodu, obi{~e temeljni modul. Na tej stopnji postane, ~e bi primerjali s {portom, dober igralec bolj{i. Naprej pa gre `e pot v specialisti~ne vode. Pa naj si bo to zaradi osebnega potrjevanja in dokazovanja ali tisto, za taborni{tvo pomembnej{o dejavnost; za delovanje pri prenosu, izpopolnjevanju in podajanju znanja drugim."

Pionirci so v Techuani izkoristili prilo`nost za odli~no predstavitev in dobro zabavo.

bilni. Namen te~aja ni toliko samo znanje, ampak bolj navaditi tabornike, da razmi{ljajo v tej smeri, saj vemo, da ogromno znanja v {estih dneh te~ajniki ne morejo dobiti. "

Zakaj za razliko od orientacistov Zakaj za razliko od Zakaj za razliko od orientacistov Zakaj za razliko od razliko pionirci nimate te`av s premajhnim nimate te`av premajhnim pionirci nimate te`av s premajhnim nimate te`av premajhnim te`av {tevilom te~ajnikov? {tevilom te~ajnikov?

Nekateri rodovi ne po{iljajo svojih ne po{iljajo svojih ne ~lanov na te~aj, ker jih tovrstnih

~lanov na jih tovrstnih

~lanov na te~aj, ker jih tovrstnih ~lanov na jih tovrstnih

ve{~in u~ijo sami. Se vam zdi to v sami. Se zdi to v

ve{~in u~ijo sami. Se vam zdi to v sami. Se zdi to v Se to redu? Ali ne gledajo na te~aj preve~ Ali gledajo na te~aj preve~ redu? Ali ne gledajo na te~aj preve~ Ali gledajo na te~aj preve~ redu? Ali ne gledajo na te~aj preve~ ozko, zgolj kot na rodov stro{ek, ker kot na rodov stro{ek, ker ozko, zgolj kot na rodov stro{ek, ker kot na rodov stro{ek, ker na rodov stro{ek, ker navsezadnje te~ajniki lahko s te~a- navsezadnje te~ajniki lahko te~a- navsezadnje te~ajniki lahko s te~a- navsezadnje te~ajniki lahko te~ajem pridobijo marsikaj ve~ kot le do- pridobijo kot le do- jem pridobijo marsikaj ve~ kot le do- pridobijo kot le do- pridobijo dolo~eno specialno znanje? lo~eno specialno

Jernej Kova~i~ - Jerry, ~lan rodu Gor-

Jernej - Jerry, rodu Gor-

Jernej Kova~i~ - Jerry, ~lan rodu Gor-

Jernej - Jerry, rodu Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta janskih tabornikov iz Novega mesta janskih tabornikov iz Novega mesta janskih tabornikov iz Novega mesta tabornikov iz

`e 15. leto, je vodja leto{njega te~aja `e 15. leto, je vodja leto{njega te~aja `e 15. leto, je vodja leto{njega te~aja `e 15. leto, je vodja leto{njega te~aja `e te~aja pionirstva in bivanja v naravi. Med pionirstva in bivanja v Med pionirstva in bivanja v naravi. Med pionirstva in bivanja v Med bivanja Med pionirci je od samih za~etkov skupi- pionirci je samih za~etkov skupi- pionirci ne. ne. ne. ne.

Kdaj je skupina pionircev nastala in Kdaj je skupina pionircev nastala in in kaj je njen namen? kaj je njen namen? kaj je njen namen? kaj je njen namen?

"Skupina se je za~ela formirati tam nekje okoli leta 1998, po mojem ob~utku pa je kot ekipa za~ela delovati leta 2000. Rde~a nit, ki nas dru`i in je na{ vsakoletni cilj, je uspe{na izvedba te~aja ter vcepljanje pionirstva in @VN (op. a.: `ivljenja v naravi) v taborni{ko `ivljenje. Se pa vsako leto znova pojavi kak{en nov izziv, kot npr. Techuana, zlet ..."

Kak{na so predvidevanja leto{njega Kak{na so predvidevanja leto{njega Kak{na so predvidevanja leto{njega Kak{na so predvidevanja leto{njega Kak{na so predvidevanja leto{njega te~aja? te~aja? te~aja? te~aja?

"Te~aj bo potekal od 5. do 10. julija, kraj {e ni dolo~en. [tevilo te~ajnikov je omejeno na 20, vendar bomo fleksi-

"Zdi se mi, da te`ava te~aja nikjer ni v {tevilo te~ajnikov, ampak v na~inu dela v ZTS, saj se vse za~ne v rodu. ^e v rodu orientacije ali pionirstva ne {tejejo za pomemben del taborni{kega `ivljenja, tega tudi ne prena{ajo na mlaj{e. Menim, da se te`ava za~ne v vrhu organizacije, ki to le opazuje, saj ima edina resni~ne mo`nosti za spremembe. Mislim, da je vzrok uspe{nosti na{ega te~aja zgolj trenutni boom, nekaj novega, uspe{na propaganda. Vendar to ne more ve~no trajati ..."

"V tem ne vidim ni~ napa~nega, saj je vendar na{ cilj: da bi v rodovih in taborni{kem programu nasploh dobilo pionirstvo prostor, ki mu pripada. Vpra{ljivi sta le kakovost in vpra{anje pravne odgovornosti, ki je vse aktualnej{e. Pomemben pa je {e seveda faktor dru`enja, izmenjavanje idej in izku{enj, finance pa zagotovo ne bi smele biti pravi razlog."

V kak{ni smeri predvidevate, da se V kak{ni smeri se V kak{ni smeri predvidevate, da se V kak{ni smeri se smeri boste pionirci razvijali v prihodno- pionirci razvijali v prihodno- boste pionirci razvijali v prihodno- pionirci razvijali v prihodno- boste pionirci razvijali v prihodnosti? sti? sti? sti?

"Menim, da je to odvisno od nove sheme izobra`evanja in vodil, ki bodo v ZTS prevladala v naslednjih letih. Kratkoro~ni cilj pa je zagotovo nadaljevalni oz. izpopolnjevalni te~aj, ki naj bi za`ivel letos, saj je zelo potreben. Druga~e pa ~imve~ akcije ..."

"Te`ava premajhnega {tevila te~ajnikov izvira iz na~ina dela v ZTS, saj se vse za~ne v rodu."

"Vpra{ljivi sta predvsem kakovost in vpra{anje pravne odgovornosti pou~evanja pionirskih ve{~in v rodovih."

Pingo, RSM

SO[KA OLIMPIJADA 2003

Sobota, 12. april ob 8.30 ... nad Novo

Gorico se zgrinjajo te`ki oblaki …de`uje …skupina tabornikov postavlja "kravo" …ekipe prihrumijo …za~ne se zares …So{ka olimpiada 2003.

to~kami na tekmovanju prvo nagrado in prehodni pokal So{ke olimpiade prejela ekipa Morski sade`i RJS iz Izole. Tistim, ki vas letos ni bilo, je lahko `al, mi pa vam obljubljamo, da vas prihodnje leto zopet pri~akamo.

@e v petek zve~er se je, pa ~eprav le z eno ekipo iz Novega mesta, za~ela predhodnica `e {este So{ke olimpiade v mestu vrtnic. Naslednji dan, ko je pri{lo {e ostalih 16 ekip, se je za~elo zares, pa ~eprav `e drugo leto zapovrstjo v slabem vremenu.

Ekipe so se prijavile in se zatem odpravile na orientozgub po Novi Gorici in Solkanu, nekaj pa jih je za~elo z disciplinama jabkohod, kjer so morale biti ekipe izredno kineziolo{ko usklajene, in z jajcebojko, tipi~no igro novogori{kega ruralnega okoli{a. [alo na stran. Za orientozgub so ekipe prejele mestne turisti~ne vodi~e, v katerih je bilo ozna~enih 8 kontrolnih to~k, na katerih so jih ~akale naloge z zabavno vsebino. Tu se je tudi zgodila manj{a nezgoda, ko je enemu od tekmovalcev spodrsnilo na mokri travi in si je porezal stegno, kasnej{i poseg v ambulanti pa je hrabro prestal. Jabkohod je bil zasnovan na poligonu, ki sta ga morala premagati tabornika, zvezana v silhueto, pri jajcebojki pa sta se ekipi pomerili v metanju in lovljenju jajc na nestandardnem igri{~u.

Za povsem premo~ene tekmovalce smo seveda poskrbeli s toplim ~ajem in zares izvrstno "pa{to", ki je po obedu ni prav ni~ ostalo.

Nato je pri{la na vrsto te`ko pri~akovana razglasitev rezultatov. V roke najbolj{im trem iz vsake discipline so {le bogate nagrade sponzorjev, ki smo jim zelo hvale`ni, vse ekipe pa so prejele {e diplomo za udele`bo. Prvo mesto iz vrst "[emlaj{ih" (GG-ji) je pripadlo doma~i ekipi Klemen~kovi, med "Tamladimi" (PP-ji in Gr~e) pa je z najve~

… ampak mi se ne vdamo!

… pada …

[KALSKA LIGA, KA TE BRIGA

Matja` Ravnjak - Rav~

[kale so bile zopet polne!

O~itno bo zadeva konec koncev le postala tradicionalna. Da temu ne bi bilo tako se nam ob pogledu na statistiko udele`be prvih (in zadnjih) treh let ni treba bati. Ta celo ka`e na to, da gre za eno najve~jih taborni{kih tekmovanj v Sloveniji. Vzdu{je v [kalah je poleg velikega {tevila ekip pod`galo {e lepo vreme in odli~no izpeljano tekmovanje.

Da se v [kalah in Velenju pri tabornikih dela v pravi smeri in na pravi na~in je zopet potrdilo leto{nje {tevilo prijavljenih ekip. Le-teh je vsako leto ve~; `e prvo leto 31, lani 36 in letos kar 39 iz razli~nih slovenskih krajev (Nova Gorica, Medvode, Ljubljana, Novo mesto, Trebnje, Zagorje, Maribor, Slovenj Gradec in celotna {ale{ka dolina). [ola v [kalah je tako v petek zve~er `e pokala

po {ivih, saj je ve~ina pri{la `e takrat, za~etek tekmovalnega dela pa je v soboto zjutraj. Bolj kot tega pa se tekmovalci veselijo pestrega petkovega zabavnega programa, ki ga je letos zopet popestril skriti gost. Mnenja, kdo bo sko~il izza osvetljene zavese je bilo ve~, na koncu pa je za ~udovito "{luk-{luk" vzdu{je poskrbela lokalna zvezda hiphopa 6Pack ^ukur.

Molzenje krav in hi{na opravila so bila v soboto v ozadju, [kale so bile taborni{ke, saj je okoli dvesto tabornikov "tavalo" po bli`nji okolici. Za jutranje bujenje pa poleg budilke ni bolj{ega kot sprehod po sve`e gnojenem travniku do prve kotrolne to~ke, kjer ves utrujen poje{ ob zvokih harmonike. Omenjeno tavanje po [kalah se je nadaljevalo z najrazli~nej{imi "opravili" na kontrolnih to~kah; samosvoja je bila signalizacija z daljnogledom, vzvratna vo`nja s samokolnico, ciljanje kegljev z vodnimi baloni, plezanje po lestvi ~ez potok ter spu{~anje po vrvi, pa {e kaj bi se na{lo. Nekoliko utrujeni (ne od proge ampak od petkovega "ve~ernega"

programa) so tekmovalci popoldan za~eli kapljati na cilj, eni z dobrimi drugi z odli~nimi ob~utki. Mislim, da ni bilo nikogar, ki bi lahko rekel, da mu je `al, da je pri{el. ^e ni~ drugega, je pomagal nekomu drugemu. Letos je bila [kalska liga zopet humanitarno obarvana, zbirali smo kovance v vodnjaku `elja. Izkupi~ek (14 tiso~akov) bo {el za pomo~ enemu od tabornikov RJZ. Poleg denarja pa smo zbrali tudi za eno veliko vre~o igra~ (prinesli gorenjski skavti), ki bo {la naprej na Karitas.

Sledilo je se{tevanje to~k dobljenih za vsak osvojen KT, vsak nasmeh in vsak padec s samokolnice ter "zafu{an" ton iz frajtonarice. Kljub sodobni tehniki zaradi {tevil~nosti ekip se{tevanje ni bilo lahko. Za umirjanje napetega ozra~ja je medtem z najrazli~nej{imi igrami skrbel skavt Florijan Svetina iz stega Breznica 1, ki je hkrati povedal: "Je bilo zelo lepo. Pri~akoval sem, da bo mogo~e izziv malce te`ji, ampak je le [kalska liga bolj zabavna in je bila zelo lepo pripravljena na ta zabaven na~in. Prav tako se mi zdi, da smo bili zelo lepo sprejeti. Bistvena razlika med ta-

Rezultati [kalske lige

Gozdovniki in gozdovnice Gozdovniki in gozdovnice Gozdovniki in gozdovnice Gozdovniki in gozdovnice in MestoEkipaRod[t. to~k

1.PPHPRSM985

2.RegiceMR959

3.VolkoviR^J932

borni{kimi in skavtskimi tekmovanji pa je ta, da imamo skavti tudi na vsakem tekmovanju prisotno duhovnost, ki jo tukaj pogre{am."

Z najbolj{imi pri~akovanji smo nato spremljali razglasitev rezultatov in podelitev nagrad ter priznanj najbolj{im, pri ~emer sta pomagala tudi predstavnik KS [kale in ravnateljica {kalske osnovne {ole. Nagrade so {le na vse konce Slovenije, prehodni pokal pa je letos "najprej" ostal doma (okusili smo ~ar slave). Vsaj tako je bilo re~eno na razglasitvi rezultatov. Po nekaj dneh pa se je izkristalizirala ~isto druga~na slika; zaradi naglice je namre~ pri{lo do neljubih napak pri {tetju to~k in po ponovnem {tetju je bilo razvidno, da smo se v RJZ-ju le preve~ veselili prehodnega pokala. Ta bo ostal v rokah Rodu so{kih meja{ev iz Nove Gorice. Tistim pa, ki so ostali praznih rok ne preostane ni~ drugega, kot da preizkusijo svojo sre~o, prisr~nost in kan~ek znanja zopet naslednje leto. [kalska liga bo takrat ponovno tu, zagotovo {e bolj{a in {e bolj zanimiva.

Popotniki in popotnice Popotniki in popotnice Popotniki in popotnice Popotniki in popotnice in MestoEkipaRod[t. to~k

1.XXL LizikeRGT1207

2.Klo{arjiRDR1168

3.Kr nekiRSK1054

Gr~e Gr~e Gr~e

MestoEkipaRod[t. to~k

1.JoteRSM1120

2.Janez in 4..RPEJ1115

3.Gol AnznekyRPG1092

Skupno po rodovih Skupno po rodovih Skupno po rodovih Skupno po rodovih

MestoRodSkupne to~ke

1.RSM1120

2.MR1115

3.RJZ1092

Za ostale rezultate in informacije pojdi na cdv.rutka.net.

Leto{nje tekmovanje [kalska liga, ka te briga 2003 so omogo~ili: Terme Topol{ica, SKB Banka, Gorenje d.d., NES, Mlekarna CELEIA, Radenska, Files d.o.o., Elan, @ito GORENJKA, HYPO Leasing, HTZ, Kovinarstvo Sovi~, McDonald's, Terra Sport, Hervis, O.[. [kale, [.D. [kale, PGD [kale, VTV, Radio Velenje, RTV Slovenija in Na{ ^as.

ROD SKALNIH TABOROV DOM@ALE

Na{ taborni ogenj gori `e 50 let!

Dom`alski taborniki letos praznujemo 50 let delovanja. No, dejanski dan ustanovitve na{ega rodu je sicer {ele 6. december. Takrat bomo v proslavitev te obletnice pripravili tudi slavnostno akademijo. Da pa bi izkoristili lepe pomladne dni in poleg tega po~astili {e dan tabornikov, smo dogajanja v okviru praznovanja 50-letnice na{ega rodu postavili kar v mesec april.

Tako smo se `e prvo aprilsko soboto zbrali v ob~inskem parku na tradicionalnem mnogoboju, Cerarjevem me- Cerarjevem memorialu morialu morialu morialu morialu. Od tam so se M^-ji podali na lov na lisico, GG-ji pa so se medtem preizkusili v kratki orientaciji. Na kontrolnih to~kah so jih ~akale zanimive naloge: s kolesom so vozili slalom med sto`ci, se s kanuji vozili po Kamni{ki Bistrici, sestavljali so maketo tabora, vsaka ekipa pa je v okviru akcije 50 50 50 50 dreves za 50 dreves 50 dreves za 50 dreves 50 let na bli`njem hrib~ku zasadila tudi svoje drevo.

Veliko zanimivih aktivnosti se je odvijalo tudi v parku: barvali smo kanuje, se prebijali ~ez minsko polje, Ajali, tekmovali v {tafetnih igrah … Seveda tudi tokrat ni manjkalo soka in slastnih pala~ink. V samem parku ter izlo`bah dveh izpraznjenih trgovin v centru Dom`al pa so si lahko vsi, ki jih zanima delo in `ivljenje tabornikov, ogledali taborni{ko razstavo z obse`nim arhivom slik.

Ker je Cerarjev memorial odli~no uspel, smo se naslednji petek polni zanosa spet zbrali v centru Dom`al, tokrat z namenom, da o~istimo ulice na{ega o~istimo ulice na{ega o~istimo ulice na{ega o~istimo ulice na{ega ulice na{ega mesta mesta mesta mesta mesta. K sodelovanju smo povabili tudi druga dru{tva na{e ob~ine. @al pa nam jo je tokrat `e malo zagodlo aprilsko

Irena

vreme, kar se je poznalo v slab{i udele`bi. Zelo veseli smo bili pomo~i mladinskega kulturnega centra Akumulator, ki nam je pomagal iz nabranih smeti postavili skulpturo, s katero smo `eleli ob~ane opozoriti na skrb za na{e okolje.

Naslednji dan, v soboto, smo `eleli s piknikom za star{e piknikom star{e piknikom in s prisego na{ih novih ~lanov zaklju~iti spomladansko praznovanje. Na `alost pa smo se tokrat morali predati v igri z vremenom. V tak{nem de`ju bi bilo res {koda kuhati gola` in se dru`iti ob tabornem ognju. To bomo raje prihranili za junij, ko bo `e topleje in bomo zve~er lahko tudi zaspali pod zvezdnatim nebom. No, to pa ima {e eno pozitivno stranspomladansko praznovanje 50-letnice tako {e vedno traja!

Oris razvoja RST

• V {olskem letu 1953/54 je na takratni ni`ji gimnaziji v Dom`alah pri~ela z delom dru`ina tabornikov, ki je bila formalno ustanovljena na ob~nem zboru 6. decembra 1953 kot 25. taborni{ka enota v Zdru`enju tabornikov Slovenije.

• Po spopadu s te`avami, s kakr{nimi se sre~ujejo vsa dru{tva v nastajanju, po izbolj{anju materialne osnove ter s pove~anjem kadrovske usposobljenosti, se je {tevilo tabornikov pove~alo z za~etnih 50 na skoraj 300, kolikor so jih bele`ili po desetih letih delovanja.

• Zanimanje za taborni{tvo se je raz{irilo tudi na {ir{e obmo~je Dom`al - v letu 1964 sta pri~eli z delom dve mo~ni enoti tabornikov v Meng{u in Radomljah. Kasneje v, osemdesetih letih, sta se obe enoti osamosvojili in nastali sta dve samostojni organizaciji: Odred upornega plamena Menge{ in Odred mlinskih kamnov Radomlje. V za~etku devetdesetih let je bil ustanovljen {e tretji samostojni odred v Morav~ah.

• ^lanstvo v RST je od devetdesetih let naprej strmo nara{~alo, tako da smo dosegli `e {tevilko 600. Po prihodu novega tiso~letja je ~lanstvo spet malo upadlo, tako da se je zdaj {tevilo umirilo na ravni 400 ~lanov, ki delujejo v {estih ~etah po osnovnih {olah v Dom`alah in okolici.

Tanja RMT

Leto{nji No~no orientacijsko tekmovanje, ki ga vsako leto organizira Rod mo~virskih tulipanov iz Ljubljane, je potekalo v no~i z 29. na 30. marec v Meng{u. Prijavljenih je bilo `al le 61 ekip, a smo kljub temu napeli vse mo~i in jim pripravili (vsekakor) nepozabno no~no dirkanje po gozdu, travnikih, nekateri nesre~niki pa so za{li tudi v robidovje in bajer.

Vse skupaj se je za~elo, ko smo zdru`ili male sive celice in se odlo~ili, kje bi NOT sploh bil. Potem je sledilo "fra{iranje" proge, izdelovanje nalog, nato smo zbobnali skupaj na{e ~lane od povsod in nikoder in se odlo~ili, kdo bo "komandiral" na posameznih kontrolnih to~kah. Pa iskanje sponzorjev za nagrade, ki si jih bodo zaslu`ili najbolj{i med najbolj{imi, da ne omenjam ro~no izdelanih pokalov, ki jih je kot pravi umetnik naredil eden na{ih ~lanov.

Na dan D smo `e navsezgodaj (enkrat dopoldne) v {oli pani~no pripravljali sendvi~e za 300 tekmovalcev, vsaj 25 osebja in pribli`no 5 obiskovalcev. Pomislite; ~e vsak poje recimo dva sendvi~a (samo predpostavljajmo!), potem to nanese vsaj 660 `emelj in ~e je v vsaki `emlji 2 dag sira in 2 dag poli salame (spet recimo, ker jo je bilo v resnici ve~), potem to nanese 13,2 kg sira in prav toliko poli salame. Hmmmm ... Meni `e kruli. Seveda pa so potem tukaj {e la~ni ljudje, ki pojedo pet sendvi~ev …

Ekipe so za~ele prihajati `e ob treh popoldan - te smo prijazno napotili na kosilo, ostale pa so pri{le ob dolo~enem ~asu - med pol peto in peto popoldne. Prijavili so se na{im puncam, ki so leto{njemu NOT-u pustile pe~at s svojimi "pikanogavi~ka" `abami.

Zanimive pa so bile tudi kontrolne to~ke, kjer so si tekmovalci v soju zvezd lahko privo{~ili po~itni{ke radosti. To~ke so bile namre~ karikirane s poletnimi in zimskimi motivi. Tako so taborniki lahko do`iveli sredi ni~esar pravi po~itni{ki duh s plavutkami, sen~niki, blazinami, smu~mi, kapami in {ali. V kopalkah nismo bili, ker je bilo premraz. Mogo~e drugo leto, ~e bo topleje

Na devetih (nekateri tudi dvanajstih) kontrolnih to~kah je bilo potrebno pokazati malone skoraj vse svoje taborni{ko znanje. Signalizacija z Morse-

jevo abecedo, prehod minskega polja, prva pomo~, HE …; v {oli so potekali vrisovanje in topo testi. Vsaka ekipa je opravila naloge kakor je pa~ najbolje znala (glej rezultate na http://not.rutka.net), kako so se odrezali pa so izvedeli naslednje jutro, ko so se neprespani drenjali pred izobe{enimi (neuradnimi) rezultati.

Najve~ja konkurenca je vladala

med mo{kimi: tako med PP-ji kot gr~ami je tekmovalo 22 ekip. Pri PP-jih se je najbolje odrezal Rod Kra{kih viharnikov, pri gr~ah pa Rod Svobodnega Kamnitnika. V obeh `enskih kategorijah, popotnicah in gr~icah, so slavile Ra{i~anke. Prve so premagale {est ekip, slednje pa osem. Rod Stra`nega ognja se je izkazal tudi z ekipo korenin, ki je kljub temu, da ni imela konkurence, napela svoje mo~i in pokazala svoje taborni{ko znanje prav tako dobro kot mlaj{i kolegi, ~e ne {e bolje.

Po razglasitvah so tekmovalci od{li domov, eni kot zmagovalci, drugi kot bodo~i zmagovalci na naslednjem NOT-u (~isto mimogrede - "o" se prebere po mo~varsko {iroko, tako kot okno). Zadovoljni, da smo uspe{no izpeljali {e eno presti`no orientacijsko tekmovanje, smo pospravili in se po hitrem postopku spravili domov, saj smo

bili tudi mi po dolgi no~i po{teno utrujeni. Ampak naslednje leto zagotovo spet vsi pridemo; kaj pa vi?

2303Rod Severni kurir1940

3313Rod Stra`nih ognjev1814

Gr~ice Gr~ice Gr~ice Gr~ice

1408Ra{i{ki rod1634

2407Rod Luis Adami~1292

3404Rod Sne`ni{kih ru{evcev1114

REZULTATI

Mesto Mesto Mesto Mesto Ekipa - Rod Ekipa - Rod Ekipa - Rod Ekipa - Rod Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj

Popotniki Popotniki

1106Rod Kra{ki viharniki1641

2105Zmajev Rod1584

3110Rod Dobre volje1548

Popotnice Popotnice

1203Ra{i{ki rod1035

2206Rod Zeleni `irek910

3205Rod Aragonitnih je`kov592

Gr~e Gr~e Gr~e Gr~e Gr~e

1310Rod Svobodnega kamn.2000

Korenine Korenine

1501Rod Stra`nih ognjev1378

Skupno po rodovih Skupno po rodovih Skupno po

1Ra{i{ki rod4958

2Rod Sivega volka4776

3Rod Svobodnega kamnitnika28554

NOMADI NEBA - dokumentarni pustolovski film

Re`ija:

JACQUES PERRIN - Novo v slovenskih kinematografih - PRIPORO^AMO

Zgodba o pticah selivkah govori o obljubi, da se bodo vrnile. ^e pridejo na cilj potovanja, ki je pogosto dolgo tudi ve~ tiso~ kilometrov, polno raznovrstnih nevarnosti, ~e preletijo najvi{je gore, brezmejne oceane, `go~e pu{~ave, ~e naletijo na slabo vreme, je to le odgovor na `ivljenjsko potrebo: pre`ivetje.

Odletijo proti arkti~nim de`elam, kjer so se rodile. Nekatere ptice letijo neprestano, no~ in dan. Na potovanju iz enega na drugi konec zemeljske poloble jih usmerjajo sonce in zvezde. Dihajo z zemeljskim magnetnim poljem in so nanj ob~utljive tako kot kazalec na kompasu. Z razli~nih kontinentov potujejo v polarne kraje in se zatem razidejo.

Prostrane povr{ine bodo nenadoma za~ele zmrzovati in se pogreznile v polarno no~. Pri{lo je obdobje velikega odhoda, jesenskega preseljevanja. Mladi~ki so se komaj osamosvojili in `e morajo na dolgo pot, v~asih tudi brez spremstva star{ev. Pot jih vodi po nevidnih progah v daljne tropske kraje. Le kak{en skrivnostni namen jih vodi, da dospejo na dolo~en kraj, ki je oddaljen 7.000 km, ko se odpravijo prvi~ na pot? Severne ~igre letijo najdalj{o pot: 20.000 km.

Poti ptic selivk obstajajo `e nekaj tiso~letij. Lahko razlo`imo {tiri glavne smeri:

1. Severno ameri{ke ptice, ki letijo proti jugu ZDA, v smeri Srednje in Ju`ne Amerike.

2. Evropske in azijske ptice potujejo v Afriko preko mediteranskega morja ali pa letijo okrog [panije oziroma Bli`njega vzhoda.

3. Azijske ptice na poti v Indijo letijo okoli Himalaje ali drugje prele-

tijo prelaze in najvi{je vrhove sveta.

4. Nekatere azijske ptice pa se selijo z jugovzhoda Azije prav do Avstralije in Tihega oceana.

FE[TIVAL 2003

De` nas ne ustavi

Djurko, foto Miha Trtnik, Marko Svetli~i~

Na {estem Taborni{kem fe{tivalu se je zbralo 600 udele`encev

Ljubljanski park je za`ivel `e navsezgodaj, ko so organizatorji postavili prve {otore in delavnice. Na njih so najmlaj{i s samokolnicami iskali pot preko minskega polja, se vozili s kanuji po bajerju, zgradili pionirski most ter odkrivali ~ude`e kemije v manj{em laboratoriju. Tudi letos so se vabilu odzvali gasilci, policisti in re{evalci s psi, prireditev si je ogledal tudi ljubljanski pod`upan, ki je bil kljub umazanim ~evljem zadovoljen. "Kljub razmeram je bilo v Tivoliju veselo, res pa je manj{a udele`ba zaradi de`ja," je ugotavljal vodja prireditve Miha Ma~ek, ki je bil zadovoljen s prireditvijo in seveda precej manj z vremenom. Ob tem smo zbirali tudi {olske potreb{~ine za Rde~i kri`, ki bodo razveselile najmlaj{e. Ve~ kot besede pa seveda povedo slike.

… medtem ko so drugi v kemi~nem laboratoriju iskali formulo, s katero bodo mame napadle blatne obleke doma.

Blato - zvest spremljevalec taborni{kega `ivljenja tudi tokrat ni motil programa ...

Karte pa so pokazale, da bo naslednje leto sonce, veliko sonca.

… ter izdelovali son~ne ure za kak{en lep{i dan.

… in ob tem zapeli: "Son~ek je in ti si sku{trana…"

Najmlaj{im so jo nato zavili v kozar~ek, ti pa so jo previdno odnesli domov.

Nekateri so de`ju pobegnili v vi{ave na pionirski objekt …

Nekateri so se dobro zna{li tudi v veliko vode.

Son~ek smo tokrat izrezali zgolj iz rumenega papirja …

ROD LOUIS ADAMI^ GROSUPLJE Vedno te bom ljubil …

Petek, 18. 4.

Odprtje razstav v knji`nici in Zdravstvenem domu.

Ponedeljek, 21. 4.

"Last ~ek up" - Sestanek pospremimo z besedami: "Imejmo se super!"

Torek,

Iiiin "Akcija".

11h - Zbor enajstih tabornikov, vsak se nau~i, kaj bo vpra{al `upana.

12h - Sprejem pri `upanu g.Janezu

Lesjaku (prvi na~elnik na{ega rodu). Nad klepetom smo vsi navdu{eni.

16h - Prvi~ postavimo INFO to~ko.

17h - Zbor tabornikov in katoli{kih skavtov s ciljem o`iviti na{o "mrtvo reko" Grosupelj{~ico.

18h - Taborni{tvo se predstavi v knji`nici Grosuplje.

Sreda, 24. 4.

16h - Na prvih kreativnih delavnicah smo izdelovali kemi~ne svin~nike in predmete iz fimo mase.

17h - V taborni{ki sob'ci so se zbrale modre glave tabornikov, ga.Vesna [irok, socialna delavka, Blondi, Vi~o in Pugy. Modrovali so, ali je taborni{tvo atraktivno za mlade.

19h - Konec {tanta.

19.30 - Ploha.

^etrtek, 25. 4.

16h - PALA^INKE!!!!! Punce so pekle in pekle, fotoorientacisti, M^-ki jed-

li in jedli, na{i fantje pa lazili po "hosti", da so lahko naredili pagodo.

Petek, 25. 4.

Postavili smo tabor.

16h - Druge kreativne delavnice, boj za zmagovalca fotoorientacije pa je bil {e odprt.

Ur{ka Gliha

22.4. - Dan Zemlje in Dan tabornikov

... punce so se pa "najele"!

Palacinke so visoko letele ...

Iz roda v rod ...

19h - Celotno dogajanje se je preselilo k O[ Louis Adami~, kjer je bil postavljen tabor. Tam smo se zbrali vsi biv{i in sedanji ~lani.

19.30 - Ob ve~ernem ognju smo se zabavali s ske~i in taborni{kim zbor~kom. Ve~er se je zavlekel v jutro, saj se je taborni{kih anekdot v teh 30 letih nabralo zares veliko.

Sobota, 26. 4.

7.30 - Tisti, ki so no~ pre`iveli v taboru, so morali vstati.

9h - Zbor tekmovalcev pri kuhanju gola`a in za~etek vohunjenja pri sosednjih ekipah. Tabor je poln dogajanja - veliko obiskovalcev, tekmovanja v ajanju, v skavtbalu in vle~enju vrvi ter sejem na{e opreme (kanujev in {otorov).

14h - Pospravljanje, poslavljanje in odhod domov. Konec smo pospremili z besedami "Imeli smo se super".

Torkova ekipa na info to~ki, ki je bila v tednu praznovanja glavno prizori{~e. Tu smo ustvarjali, pekli pala~inke, ~istili okolico, obujali spomine, prepevali, noreli in vriskali...,pa saj veste.

Detajli so pomembna re~!

Mi o~istimo tudi pod robom!

PREDSTAVLJAMO

Delo v rodovih na zavidljivi ravni

Predstavitve projektov vodij

In kje je mogo~e najti vso to bogastvo? V pisni obliki so vsi projekti zbrani v taborni{ki knji`nici v pisarni ZTS, veliko pa je eprojektov, ki jih najdete na spletni strani RutkaNET-a.

programski plati pa gre predvsem za letne programe dela na podro~ju vseh starostnih skupin in uvajanje ve{~in v program.

Skozi projekte, ki so jih te~ajniki te~ajev za vodje predstavili na predstavitvah v aprilu se odra`a velika zavzetost za kvalitetno delo. V ospredju so organizacijski projekti oblikovanja dru`in, klubov in ~et ter pove~anja {tevila ~lanov v posamezni starostni skupini, sledijo organizacije aktivnosti, kot so jesenovanja, zimovanja, tekmovanja, potepi in taborjenja ter izvedba obredov zaprisege in prehodov med vejami, po

Nekaj je tudi projektov dela na obmo~ju; organizacija mnogoboja, ustanovitev Zveze tabornikov Pomurja, obmo~na vesela sre~anja M^, projektov povezanih z dodatnim usposabljanjem vodnikov (motivacija, kreativnost), razveseljivo pa je tudi precej{nje {tevilo projektov namenjenih pove~anju prepoznavnosti taborni{tva v lokalnih okoljih, kjer rodovi delujejo (obletnice, sodelovanje z drugimi organizacijami, promocija).

Ne pozabite na prilo`nost, da pridobite nova znanja, spretnosti, poglede in seveda prijatelje, s katerimi se boste teden dni oblikovali v {e bolj uspe{ne vodje dru`in, akcij ali programskih projektov; usposabljanje za vodje bo letos od 17. do 24. avgusta v Bohinju. Prijave na znanje.rutka.net.

Planinski tabori - Nov priro~nik v zalo`bi PZS

Planinska zveza Slovenije je ob koncu lanskega leta izdala priro~nik Planinski tabori. Priro~nik je namenjen organizatorjem planinskih taborov, ki v mladinskih odsekih PZS vsekakor predstavljajo krono celoletnega dela in mo~no sredstvo za animiranje mladine. Skupina avtorjev v priro~niku na sistemati~en na~in obdela namen, zakaj organiziramo planinske tabore, in cilje, ki jih s tem dosegamo. V nadaljevanju se dotikajo vsebine, s katero bomo cilje dosegli (v ospredje postavlja predvsem dru`abnost), razli~nih oblik in letnih ~asov, ko tabore organiziramo. Tretji del je posve~en organizaciji, tehni~ni pripravi in izvedbi, pravnim vidikom in vplivom na naravo. Za konec postre`ejo {e s pregledom nekaterih tabornih prostorov, med katerimi je

tudi prostor ZTS v Rib~evem Lazu. Ker tudi v na{i organizaciji organiziramo taborjenja, s tega vidika priro~nik ponuja koristne informacije in napotke. [e posebej pregledno in koristno je poglavje, ki poleg veljavne zakonodaje na podro~ju organizacije in izvedbe ponuja konkretne nasvete v ~asu priprav, izvedbe in ob zaklju~ku tabora. Po drugi strani pa kot tabornik v priro~niku pogre{am ve~ o vodstvu (oblikovanju vodstva, vlogah, kompetencah in odgovornostih posameznih ~lanov vodstva) ter npr. seznam opreme, ki jo potrebujemo za bivanje pod platneno streho in organizacijo `ivljenja izven urejenih kampov ter kje jo lahko dobimo oz. si izposodimo.

Priro~nik je mo`no dobiti na sede`u PZS, cena priro~nika pa je 3.600 to-

larjev. Pri nakupu 5 priro~nikov je cena 20% ni`ja. Priro~nik je bil sofinanciran s strani Fundacije za {port RS. Pugy

TABORJENJA V NARAVI

Pugy Zakaj organiziramo taborjenja?

Mladim ~lanicam in ~lanom na taborjenju omogo~imo:

•da svoja znanja in spretnosti preizkusijo in doka`ejo in na ta na~in spoznajo svoje sposobnosti in gradijo svojo samopodobo;

•da se navajajo na samostojnost - odgovornost za lastno `ivljenje;

•dru`enje, zabavo in avanturo med vrstniki, prijatelji v varnem in zdravem okolju;

•spoznavanje in do`ivljanje narave, skupnosti in lastnega `ivljenja;

•zdravju koristen na~in pre`ivljanja prostega ~asa;

•celovit osebnostni razvoj in gradnjo vrednostnega sistema;

•opazovanje, spoznavanje narave ter u~enja o njej in v njej;

Vodstvo rodu je zavezano k organizaciji taborjenja, ker:

•lahko na podlagi temeljnih na~el in ob uporabi skavtske metode na najbolj{i mo`ni na~in dosega poslanstvo organizacije;

•taborjenje za vodnike predstavlja zaklju~ni del

izvajanja taborni{kega programa v taborni{kem letu;

•je to prilo`nost, da mladi vodje preizkusijo svoje sposobnosti v organizaciji in vodenju taborjenja;

•je to prilo`nost za izbolj{anje pogojev za izvajanje programa in delovanje rodu;

•je izvedeno taborjenje "pogoj" za letno registracijo taborni{kega rodu.

Star{i morajo podpreti sodelovanje otrok na taborih. Da bodo to storili, morajo:

•verjeti, da bo njihov otrok skozi atraktiven progam taborjenja v zdravem naravnem okolju do`ivel zadovoljstvo in pozitivno izku{njo, ki bo pripomogla k njegovemu osebnemu razvoju; •poznati program in zaupati vodstvu, da bo taborjenje izvedlo z najve~jo mo`no mero odgovornosti in varnosti za otroke.

Lokalni skupnosti, strokovni javnosti, financerjem, drugim organizacijam moramo taborjenje predstaviti kot obliko vzgojno-izobra`evalnega dela v organizaciji in da ga je kot takega vredno podpreti - zagotavljati vire za izvedbo, saj bo le na tak na~in atraktivno, varno in dosegljivo za ~im ve~je {tevilo mladih.

CENIK ZADRUGE ZTS

CENIK TABORNI[KIH ARTIKLOV OD 01.05.2003 DALJE

{t. artikla artikel cena z DDV, cena z DDV, za ^LANEza NE^LANE

1kroj

1001/m Srajca-kratek rokav4.910,00 ni mo`na nabava

1001/vSrajca-kratek rokav5.160,00ni mo`na nabava

1002/mSrajca-dolg rokav5.160,00 ni mo`na nabava

1002/vSrajca-dolg rokav5.350,00ni mo`na nabava

1003Polo majica ZTS-rde~a3.650,004.562,50

1003/bPolo majica ZTS-bordo3.650,004.562,50

1004/mKratke hla~e4.530,005.662,50

1004/vKratke hla~e4.820,006.025,00

1005/mDolge hla~e5.050,006.312,50

1005/vDolge hla~e5.350,006.687,50

1007Rutka/rumena.550,00687,50

1007Rutka/rde~a550,00687,50

1007Rutka /zelena550,00687,50

1007Rutka/modra550,00687,50

1007Rutka/modra-velika850,001.062,50

1007Rutka/vijoli~na850,001.062,50

1008^lanski trak160,00200,00

1009Taborni{ki pas900,001.125,00

1010Taborni{ka kapa1.400,001.750,00

1013Obro~ek za rutko180,00225,00

1014Na{itek ZTS velik-vezen430,00537,50

1014Na{itek ZTS mali-vezen350,00437,50

1015Na{itek zastavica SLO-vezena360,00450,00

1016Na{itek WOSM/lilija-vezen330,00412,50

1017Oznaka funkcije - 10cm traku10,0012,50

1018Baretka z izvezenim znakom2.120,002.650,00

1019Jopi~ iz Polarteca 100020.850,0026.062,50

1020Skavtski klobuk7.500,009.375,00

1022GORE-TEX jakna44.250,0055.312,50

2na{itki, oznake

2001/mZna~ka ZTS /modra180,00225,00

2002Oznaka I. skoka180,00ni mo`na nabava

2002Oznaka II. skoka180,00ni mo`na nabava

2003Oznaka I. plamena180,00ni mo`na nabava

2003Oznaka II..plamena180,00ni mo`na nabava

2003Oznaka III.plamena180,00ni mo`na nabava

2004Oznaka ognja180,00ni mo`na nabava

2005Oznaka I.vozla180,00ni mo`na nabava

2005Oznaka II.vozla180,00ni mo`na nabava

2005Oznaka III.vozla180,00ni mo`na nabava

2006Oznaka ve{~in120,00ni mo`na nabava

2007Oznaka rodu

2009Zna~ka za obletnice dela v ZTS180,00ni mo`na nabava

2010Oznaka 1.lista180,00ni mo`na nabava

2010Oznaka 2.lista180,00ni mo`na nabava

2010Oznaka 3.lista180,00ni mo`na nabava

3oprema za taborjenje

3001Zastava ZTS8.950,0011.187,50

3002Zastava WOSM8.950,0011.187,50

3004Pi{~alka dvoglasna830,001.037,50

3005Kotli~ek3.050,003.812,50

3006No`nica za no`950,001.187,50

3007No` petdelni3.200,004.000,00

3008Skavtski no`7.600,009.500,00

3010Ro~na svetilka velika8.900,0011.125,00

3009Naglavna svetilka1.850,002.312,50

3011Signalne zastavice -par1.100,001.375,00

3011EVEREST camp komplet7.500,009.375,00

3012Mena`ka tridelna alu1.900,002.375,00

3013Mana`ka rostfrei2.150,002.687,50

4orientacija

4001Kompasi SILVA 2nl3.920,004.900,00

4002Kompasi SILVA 3nl3.732,004.665,00

4003Kompasi SILVA 7nl2.630,003.287,50

4004Kompasi SILVA 263.780,004.725,00

4005Kompasi SILVA 15T-3609.973,2012.466,50

Kompasi SILVA 15TD-CL11.916,0014.895,00

4006Kompasi SILVA 25TD10.995,0013.743,75

4007Kompasi SILVA 166.160,007.700,00

4008Kurvimeter3.970,004.962,50

4009Plasti~na {katla -24 kompasov5.570,006.962,50

4011Prizma za ozna~ev. KT2.260,002.825,00

4012[~ipalnik za KT-kompl.11.400,0014.250,00

4013Pedometer6.250,007.812,50

4014Kompas SILVA 4 nl5.630,007.037,50

4101Kompas SUUNTO A 10/360 CM2.080,002.600,00

4102Kompas SUUNTO M 2 D2.950,003.687,50

4103Kompas SUUNTO M 5 N4.310,005.387,50

4104Kompas SUUNTO MCA D4.430,005.537,50

4105Kompas SUUNTO KB 20-R12.930,0016.162,50

4106Kompas SUUNTO A 21002.940,003.675,00

4107Kompas SUUNTO MCB3.900,004.875,00

5literatura

5001Tabornikov priro~nik

5002Osnovni program znanja580,00725,00

5003Delo z M^ - pet knjig4.300,005.375,00

5033Delovni zvezek za M^580,00725,00

5004Pomagajmo ohraniti svet1.180,001.475,00

5028Taborni{ke ve{~ine1.530,001.912,50

5011Orientacija2.300,002.875,00

5012Vodni{ki te~aji800,001.000,00

{t. artikla artikel cena z DDV, cena z DDV, za ^LANEza NE^LANE

{t. artikla artikel cena z DDV, cena z DDV, za ^LANEza NE^LANE

5007Delo z murni330,00412,50

5008Igre380,00475,00

5010[ege in navade

5006Moj vod1.930,002.412,50

5013Vozli - vrvica580,00725,00

5014Pesmarica - Zapojmo165,00206,25

5015Pesmarica - TOON580,00725,00

5021Videokaseta JAMBOREE Nizozemska1.750,002.187,50

5017Videokaseta Zlet Velenje1.750,002.187,50

5022Zbirka razgibajmo `ivljenje160,00200,00

5024Podvig980,001.225,00

5025Projekt duhovne vzgoje1.930,002.412,50

5026Temeljna na~ela110,00137,50

5027Vodnik vodi vod - ni na zalogi2.000,002.500,00

5029Slovar skavtskih izrazov530,00662,50

5030Tabornikov dnevnik85,00106,25

5031Psihologija za tabornike1.930,002.412,50

5032Mnogoboji830,001.037,50

5035Diplome zelene100,00125,00

5035Diplome vijoli~no-modre130,00162,50

5036Priznanje (z ovitkom)100,00125,00

5038^lanski karton30,0037,50

5039^lanska izkaznica-duplikat300,000,00

5041Vodni{ka izkaznica-duplikat300,000,00

5042Vodova knji`ica z dnevnikom920,001.150,00

5044Vezan letnik revijeTabora4.500,005.625,00

5045Revija Tabor-letna naro~nina4.200,004.200,00

5046Na{ tabor - del narave1.420,001.775,00

5047Izobra`evanje vodij1.930,002.412,50

5049Orientacijski tek4.200,005.250,00

5050Mape papirnate potisk.s tab.motivom430,00537,50

5051Kaseta - Najlep{e taborni{ke450,00562,50

5052CD - Najlep{e taborni{ke2.280,002.850,00

5054Barvanka980,001.225,00

5055U`itne rastline1.370,001.712,50

5056Letni na~rt dela z vodom95,00118,75

5057Poljsko lokostrelstvo1.065,001.331,25

5058Osnove lokostrelstva1.390,001.737,50

5009Ugla{evanje kompound.loka380,00475,00

5060Vozli in pionirski objekti1.860,002.325,00

5061Vzgoja v ZTS2.100,002.625,00

6lokostrelstvo

6001Tar~a premera 40 cm65,0081,25

6002Tar~a premera 80 cm160,00200,00

6003Tar~a troj~ek 40 cm65,0081,25

6004Tar~a center 80 cm140,00175,00

6005Tetiva pod 160 cm1.940,002.425,00

6005Tetiva nad 160 cm2.150,002.687,50

6006Pu{~ica karbon1.200,001.500,00

6007Pu{~ica lesena535,00668,75

6008Pero za pu{~ico50,0062,50

6009Jaha~ za pu{~ico50,0062,50

6010Konica80,00100,00

6011Le`i{~e pu{~ice PVC375,00468,75

6012Le`i{~e pu{~ice-kovinsko mag.1.020,001.275,00

6013[~itnik prstov - enojni260,00325,00

6014[~itnik prstov - dvojni535,00668,75

{t. artikla artikel cena z DDV, cena z DDV, za ^LANEza NE^LANE 6015[~itnik roke1.805,002.256,25

6016[~itnik prsi4.100,005.125,00

6017Tok za pu{~ice3.120,003.900,00

6018Tok za pu{~ice z `epom9.500,0011.875,00

6020Lok junior - standard21.600,0027.000,00

6021Lok medo17.300,0021.625,00

6022Lok senior27.800,0034.750,00

6023Lok compound - RIS31.200,0039.000,00

6024Podloga iz slame 100 cm12.000,0015.000,00

7{otori, camp oprema

7001Savica

7002[otor M70-2~l

7003[otorka

7004WC kabina

7005Tu{ Kabina

7006Nahrbtnik 65l

7008Komna 1

7009Komna 2

7010Komna 3

7011[otor mali S

19.350,0024.187,50

7012Zletna kuhinja25.000,0031.250,00

8ostalo

8001Skodelica z znakom ZTS

8002Obesek za klju~e ZTS320,00400,00

8003Obesek za klju~e WOSM600,00750,00

8004Razglednice z znamko100,00125,00

8005Ro~na ura z znakom ZTS4.500,005.625,00

8007Priponka WOSM450,00562,50

8008Namizna zastavica800,001.000,00

8010Rodov `igni mo`na nabava

8011Rodov `ig - avtomatni mo`na nabava

8015Razglednica zletna z znamko100,00125,00

8018Sestavljanka WOSM1.775,002.218,75

9vodniki zalo`be Sidarta

9001111 Izletov po Slovenskih gorah5.900,005.900,00

9002Z otrokom v gore - dru`. izleti5.900,005.900,00

9003Zahodne Julijske Alpe3.990,003.990,00

9004Manj znane poti po Sl. gorah3.990,003.990,00

900550 zavarovanih plezalnih poti3.990,003.990,00

9006Plezali{~a Slovenije3.990,003.990,00

9007Izleti po Ljubljanski okolici3.990,003.990,00

9008ZLATOROG-ljudska pripov.-slikanica2.850,002.850,00

Zadruga ZTS je odprta v prostorih

Zveze tabornikov Slovenije, v Ljubljani na Parmovi 33 od ponedeljka do petka od 10,00 do 15,00, ob sredah od 11,00 do 17,00 ure.

II II I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLX UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLX IVO

V NARAVO PO ZABAVO

FESTIVAL VSE@IVLJENJSKEGA

U^ENJA 2003

Zveza tabornikov Slovenije objavlja RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE

AKCIJ IN PROJEKTOV RODOV, ki jih v okviru Festivala vse`ivljenjskega u~enja 2003 koordinira ZTS

I. PREDMET RAZPISA

Predmet razpisa je sofinanciranje akcij in projektov rodov s podro~ja "promocije" vse`ivljenjskega u~enja - kot vrednote za kvalitetno `ivljenje. S projekti v okviru Tedna vse`ivljenjskega

u~enja `elimo:

·dose~i ozave{~en odnos ~lanstva do vse`ivljenskega u~enja

·z aktivnostmi na lokalnem nivoju na ta proces opozoriti tudi

neorganizirano mladino in dru`bo

·vzpostaviti sodelovanje z drugimi organizacijami za bolj u~inkovito uresni~evanje poslanstva TVU

·promovirati delovanje taborni{kih rodov v lokalni skupnosti

-realnost finan~nega na~rta usklajenega z razpisanimi finan~nimi sredstvi

-{tevilo in raznovrstnost prireditev ter vklju~enost vseh oblik u~enja (formalno, neformalno in izkustveno)

-vklju~enost vseh generacij oz. razli~nih ciljnih skupin

-sodelovanje z drugimi sorodnimi dru{tvi oz. organizacijami (npr. Ljudske univerze)

-na~rt medijske pokritosti dogodka

-izkazana podpora oz. interes lokalne skupnosti

IV. ROK IN NA^IN PRIJAVE NA RAZPIS

V po{tev pridejo vse akcije oz. projekti, ki bodo izvedeni v ~asu od 20. septembra do 20. novembra 2003 s poudarkom na Tednu s na Tednu vse`ivljenskega u~enja od 13. - 19. oktobra 2003. vse`ivljenskega u~enja od 13. - 19. oktobra 2003.

vse`ivljenskega u~enja od 13. - 19. oktobra 2003.

vse`ivljenskega u~enja od 13. - 19. oktobra 2003. vse`ivljenskega od -

II. OKVIRNA VI[INA RAZPOLO@LJIVIH SREDSTEV

Okvirna vi{ina razpolo`ljivih sredstev, ki se dodeljujejo na podlagi tega razpisa, je 200.000 SIT. Strokovna komisija se bo na podlagi pregleda vlog odlo~ila za vi{ino sofinanciranja oziroma razdelitve razpolo`ljivih finan~nih sredstev.

Prijavljenim organizatorjem bodo na voljo tudi nematerialna sredstva (promocijski material), kontaktni podatki regijskih koordinatorjev in podpora pri iskanju sredstev iz drugih virov (ob~ine, drugi razpisi).

III. POGOJI IN MERILA ZA IZBIRO

Na razpis za sofinanciranje akcij in projektov rodov v okviru Festivala vse`ivljenjskega u~enja 2003 se lahko prijavijo rodovi, registrirani ~lani Zveze tabornikov Slovenije.

Rodovi morajo v prijavi na razpis navesti:

·ime in naslov rodu

·vodjo akcije oz. projekta (odgovorna oseba)

·{tevilko transakcijskega ra~una (in kje je le-ta odprt)

Poleg tega morajo prilo`iti morajo prilo`iti morajo prilo`iti morajo prilo`iti podroben na~rt izvedbe, v katerem morajo biti navedeni:

·cilji izvedbe akcije ali projekta, oz. pri~akovani rezultati

·vsebina akcije ali projekta (lahko jih je tudi ve~)

·terminski na~rt izvedbe (datum, ~as, kraj, dol`ina trajanja …)

·na~in promocije akcije ali projekta v lokalni skupnosti in {ir{e

·na~rt povezovanja z drugimi dru{tvi, organizacijami …

·finan~ni na~rt (struktura in znesek zapro{enih sredstev)

·drugi na~ini sofinanciranja (kje ste ali boste {e zaprosili za finan~na sredstva)

PODROBNEJ[A MERILA

-skladnost z namenom

-izvedljivost in rezervni scenarij (npr. v primeru slabega vremena)

Rok za oddajo prijav je 10. junij 2003.

Rok za prijav je 10. junij 2003.

Rok za oddajo prijav je 10. junij 2003.

Rok za prijav je 10. junij 2003. za je Prijave po{ljite na naslov Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1116 Ljubljana, z ozna~bo "za razpis TVU 2003". Veljavne bodo vloge, ki bodo "za razpis TVU 2003". Veljavne bodo vloge, ki "za razpis TVU 2003". Veljavne bodo vloge, ki bodo "za razpis TVU 2003". Veljavne bodo vloge, ki vloge, imele po{tni `ig z rokom oddaje prijave. imele po{tni `ig z rokom prijave. imele po{tni `ig z rokom oddaje prijave. imele po{tni `ig z rokom prijave.

V. ODPIRANJE VLOG IN ROK ZA OBVE[^ANJE O IZIDU RAZPISA

Vloge bo obravnavala strokovna komisija. Rodovi bodo o izbiri pisno obve{~eni v 20 dneh po poteku prijavnega roka. Z rodovi, ki bodo izbrani za sofinanciranje, bo ZTS sklenila pogodbo o sodelovanju.

VI. RAZPISNA DOKUMENTACIJA

Obrazec "Vloga TVU 2003" bo na voljo na spletni strani tvu.rutka.net.

VII. DODATNE INFORMACIJE, DELAVNICA

Vpra{anja ali `eljo po dodatnih informacijah v zvezi z razpisom lahko naslovite na pisarno ZTS (pugy@ rutka.net) do zaklju~ka razpisnega roka.

V okviru razpisa bomo v maju organizirali informativno delavnico, na kateri bomo predstavili namen in cilje projekta ter posredovali dodatna pojasnila za pripravo vloge (informacijo o datumu in kraju bomo posredovali na tvu.rutka.net in v PORODu).

Zveza tabornikov Slovenije Komisija za vzgojo in izobra`evanje odraslih V ZTS

RAZPIS ZA SOORGANIZATORJE DR@AVNIH TEKMOVANJ V LETU 2004 in 2005

V letu 2004 bo Zveza tabornikov Slovenije organizirala naslednja dr`avna tekmovanja:

·Dr`avni mnogoboj za vse kategorije v terminu od 18. do 20. 6. 2004

·Republi{ko orientacijsko tekmovanje (ROT) v terminu od 24. do 26. 9. 2004

Za navedene akcije i{~emo rodove, ob~inske ali obmo~ne organizacije ZTS, ki so pripravljeni sodelovati pri organizaciji. Pogoji za sodelovanje so predvsem ustrezen prostor oz. pogoji za izvedbo tekmovanja in zadostno {tevilo ~love{kih virov za izvajanje aktivnosti povezanih z organizacijo akcije. Prednost pri izbiri bodo imeli tisti, ki bodo poleg navedenega lahko zagotovili tudi zanimiv spremljevalni program in podporo lokalne skupnosti

Revija TABOR

Iztrgaj, prepogni, zalepi in po{lji. Po{tnina je `e pla~ana.

(ob~ina, donatorji in sponzorji, mediji ... ).

Zakaj sodelovati pri organizaciji dr`avnega tekmovanja?

·zaradi krepitve ob~utka pripadnosti organizaciji (povezanost ~lanov v rodu)

·zaradi promocije taborni{ke dejavnosti v lokalni skupnosti (mo`nost financiranja s strani ob~ine, sponzorjev, prepoznavnost v lokalnem okolju)

·zaradi preizkusa organizacijskih sposobnosti, prakticiranja timskega dela in prevzemanja nalog in odgovornosti posameznih ~lanov (izziv in samopotrjevanje, reference)

In zakaj razmi{ljati `e danes?

·ker je potem dovolj ~asa za pripravo na~rta in kandidaturo za finan~na sredstva v okviru ob~ine in {portnih zvez (razpisi so po navadi v oktobru in novembru)

Vse, ki so vas navedeni razlogi vzpodbudili k organizaciji katere od navedenih akcij pozivamo, da se javite na razpis. V vlogi na razpis opredelite:

a) podatke o soorganizatorju, vodstvo, odgovorno osebo

b) predviden kraj izvedbe akcije

c) okvirni spremljevalni program in

d) grob pregled predvidenih stro{kov in predlog za pokritje stro{kov

Vlogo na razpis po{ljite najkasneje do 30. avgusta 2003. Vse prijave bo obravnaval programski kolegij in vlagatelje v roku enega meseca obvestil o izbiri.

Ob tem vas vabimo, da razmi{ljate tudi o sodelovanju pri organizaciji obeh tekmovanj v letu 2005 in s predhodno izra`enim interesom in pripravami prispevate {e k bolj kvalitetni izvedbi tekmovanj.

Komisija za program ZTS

RAZPIS DR@AVNEGA MNOGOBOJA

ZTS ZA VSE STAROSTNE KATEGORIJE

Organizator razpisa je Zveza tabornikov Slovenije, gostitelj oz. soorganizator pa rod Pusti grad [o{tanj. Tekomovanje bo potekalo od petka 20. 6. do nedelje 22. 6. 2003 v [o{tanju. Tekmovanje bo potekalo v okolici [o{tanjskega jezera. Od avtobusne postaje do zbirnega mesta bodo postavljeni ka`ipoti. Za vse, ki nameravate priti z vlakom, le ta v nedeljo iz [o{tanja ne vozi. Priporo~amo organiziran prevoz ali prevoz z rednimi avtobusi.

^ASOVNI RAZPORED MNOGOBOJA:

petek 17.00 - 19.00Prihod, prijava in namestitev ekip sobota 7.30Zbor ekip, `rebanje {tartnih {tevilk in panog za mlaj{e gr~e, pri~etek dr`avnega mnogoboja

nedelja 11.30Zaklju~ek tekmovanja, razglasitev rezultatov, podelitev nagrad

Tekmovalci in osebje bo name{~eno v {otorih, zato morajo ekipe prinesti s seboj {otore, spalne vre~e, le`i{~a in drugo opremo , ki jo potrebujejo za bivanje v naravi in tekmovanje.

Za prehrano v soboto in nedeljo je poskrbljeno, za ve~erjo v petek zve~er pa morajo ekipe poskrbeti same.

Na dr`avnem mnogoboju lahko v konkurenci tekmujejo:

·vse ekipe M^, ki so na obmo~nih mnogobojih dosegle ve~ kot 75% vseh to~k (ostale ekipe M^ lahko tekmujejo v posameznih panogah), ·vse ekipe GG, PP in gr~e (tekmovanje je odprto).

Veljavna pravila mnogoboja lahko najdete v priro~niku Taborni{ki mnogoboji (ZTS, april 1999) in na Rutka NET-u. Tekmovalci morajo imeti veljavno taborni{ko izkaznico in potrjeno zdravni{ko izkaznico. Udele`enci mnogoboja sodelujejo na lastno odgovornost, zato naj vodstva rodov poskrbijo za varnost ~lanov.

Vabimo tudi vse sodnike, da se nam pridru`ijo na mnogoboju. Po{ljite nam izpolnjen obrazec za prijavo sodnikov. Sodniki morajo imeti opravljen sodni{ki seminar. Za sodnike je udele`ba brezpla~na.

[TARTNINA ZA 5 ^LANSKO EKIPO:

Murni: 11.000 tolarjev

M^, GG, PP: 15.500 tolarjev

Gr~e: 13.000 tolarjev

Spremljevalec ekipe-vodnik ali dodatni ~lan: 2.600 tolarjev

Odbitek za tiste, ki so na tekmovanju samo en dan/za ekipo: 3.250 tolarjev

Odbitek za tiste, ki so na tekmovanju samo en dan/za posameznika: 650 tolarjev

V {tartnino so vklju~eni stro{ki organizacije mnogoboja, prehrane udele`encev in na{itka za pet~lansko ekipo. Za spremljevalca in morebitnega dodatnega ~lana ekipe je potrebno dopla~ilo. Ekipe, ki imajo enodnevno tekmovanje in ne bodo ostale do nedelje pla~ajo ni`jo {tartnino. [tarnino na ka`ite najkasneje do petka [tarnino na ka`ite najkasneje petka najkasneje

13. junija 2003 na TR ZTS 02010-0014142372, sklic na

13. 2003 na TR ZTS 02010-0014142372, na

13. junija 2003 na TR ZTS 02010-0014142372, sklic na

13. 2003 na TR ZTS 02010-0014142372, na 2003 na {tevilko 1030201+{ifra rodu za ekipe MM^ in 1030202+{ifra {tevilko za ekipe MM^ in 1030202+{ifra {tevilko 1030201+{ifra rodu za ekipe MM^ in 1030202+{ifra {tevilko za ekipe MM^ in 1030202+{ifra rodu za ekipe GG, PP in gr~e. Na kraju tekmovanja za ekipe GG, in gr~e. Na kraju rodu za ekipe GG, PP in gr~e. Na kraju tekmovanja za ekipe GG, in gr~e. Na kraju GG, gr~e. [TARTNINE NE POBIRAMO! [TARTNINE NE POBIRAMO! [TARTNINE NE POBIRAMO! [TARTNINE NE POBIRAMO! Za zamudnike bo {tartnina zna{ala 22.700 tolarjev. [tartnine za ekipe, ki se bodo odjavile po 17. juniju 2003 oz. ne bodo sodelovale na mnogoboju organizator ne vra~a. Sprejemamo samo pisne odjave.

Vse prijave mora organizator prejeti najkasneje do 13. junija 2003; v nasprotnem primeru ne bomo mogli zagotoviti ustreznega {tevila materiala in prehrane za ekipe. Prijava je veljavna samo ob prilo`enem potrdilu o pla~ani {tartnini - fotokopija polo`nice. Brez prilo`enega potdila o pla~ilu {tartnine prijave ne bomo upo{tevali. Obrazec za prijavo bo objavljen v POROD - u in na RutkaNET - u.

Prijave po{ljite na naslov: ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE, PARMOVA 33, 1000 LJUBLJANA

e-naslov: ZTS@ rutka.net

E-INFORMACIJE: andreja@ rutka.net

VOLITVE ZTS

Ali bomo leta 2015 najbolj{i v dr`avi, kot smo zapisali v strate{kih usmeritvah, je odvisno od nas samih. Ali res to `elimo postati? ^e je tako, potem se moramo tega zavedati vsi skupaj in narediti korak naprej. Korak naprej k ve~ji pripadnosti, zaupanju, izbolj{anju odnosov v organizaciji in verodostojnosti na vseh nivojih. Namre~ vsakdo v organizaciji mora prispevati k uresni~itvi zastavljenega strate{kega cilja. Smo kot mozaik, kjer posamezen kamen~ek nima nobene vrednosti, le pravilno razvr{~eni in v celoti imajo neko vrednost.

Da bi dosegli zastavljene cilje, sem si zadal naslednje srednjero~ne cilje:

Predstavitve kandidatov

Kljub temu, da jih je samo pet, so vsi zelo kompleksni in med seboj tesno povezani.

Te cilje vidim kot osnovo za oblikovanje operativne strategije, ki bi vsebovala naslednje korake:

• Opredelitev srednjero~nih ciljev (mandat2003-2006), medsebojno povezanost in ~asovno odvisnost

• Opredelitev nosilcev posameznih ciljev v okviru podro~ij dela (program, KVIO, ...)

• Oblikovanje kratkoro~nih ciljev (2003- 2004) na posameznih podro~jih dela.

1. RAZVIJATI SKAVTSKI - TABORNI[KI PROGRAM 1. RAZVIJATI SKAVTSKI - 1. RAZVIJATI SKAVTSKI - TABORNI[KI PROGRAM

1. RAZVIJATI SKAVTSKI - 1. RAZVIJATI SKAVTSKI - TABORNI[KI PROGRAM, ki bo

• Sledil trendom in potrebam dru`be in povratno imel vpliv na dru`bo

• Aktualen za »uporabnike« - mlade

• Predstavljal »dober produkt« v smislu prepoznavnosti

2. UPORABLJATI SKAVTSKO – TABORNI[KO METODO, 2. UPORABLJATI SKAVTSKO – TABORNI[KO METODO, 2. UPORABLJATI

ki je

• Klju~nega pomena za atraktivnost izvajanja programa in doseganja poslanstva skavtstva – taborni{tva

Tako kot na strukturnem podro~ju, si je potrebno zastaviti tudi usmeritve na vsebinskem podro~ju delovanja, kar bo pripomoglo k ve~ji prepoznavnosti in vlogi v dru`bi. Ti dve podro~ji za naslednje triletno obdobje sta aktivna participacija in okoljevarstvo. Prvo bo omogo~ilo kvalitetnej{e delo v organizaciji in ve~jo vpetost v dru`bena dogajanja predvsem na podro~ju mladih, drugo pa skrb za naravo, ki je kot del taborni{ko-skavtske metode, potrebujemo za izvajanje programa.

Kandidat za na~elnika ZTS

Toma` Strajnar - Blondi

3. OBLIKOVATI VZGOJNE CILJE, 3. OBLIKOVATI VZGOJNE CILJE,

OBLIKOVATI VZGOJNE CILJE, ki bodo

OBLIKOVATI VZGOJNE CILJE,

OBLIKOVATI VZGOJNE CILJE,

• Orodje za merjenje u~inkovitosti – vrednotenje

izvajanja programa

• Skupaj z vzgojnimi strategijami, podro~ji osebnostnega razvoja in Izjavo o vzgoji tvorili vzgojni proces

• Osnova za oblikovanje in razvijanje vrednot in vrednostnega sistema

4. PREVERITI STRUKTURO, SISTEM in MANAGEMENT

4. PREVERITI STRUKTURO, SISTEM in MANAGEMENT

4. ORGANIZACJE, ORGANIZACJE, ORGANIZACJE, ORGANIZACJE, ORGANIZACJE, da bo

• le-ta ob~utljiva (zaznavna) do vsakodnevnih sprememb potreb dru`be in

• da se bo na spremembe odzivala hitro in u~inkovito

5. VZPOSTAVITI U^INKOVIT SISTEM KOMUNIKACIJ,

5. VZPOSTAVITI U^INKOVIT SISTEM KOMUNIKACIJ, 5.

PARTNERSTVA in ZAGOTAVLJANJA VIROV, PARTNERSTVA in ZAGOTAVLJANJA VIROV, PARTNERSTVA in ZAGOTAVLJANJA VIROV, PARTNERSTVA in ZAGOTAVLJANJA VIROV, ki bodo klju~nega pomena za zagotavljanje podpore dela organizacije.

Kot kandidat za na~elnika za program za mlade si bom prizadeval za dokon~anje prenove programa v skladu s smernicami svetovne organizacije. Da bomo mladim lahko ponudili atraktiven program na podlagi vzgojnih ciljev in ob upo{tevanju tako potreb mladih in dru`be kakor tudi okolja v katerm delujejo posamezni rodovi. Tak program v ZTS bo spodbujal mlade k aktivni participaciji v organizaciji in {ir{i dru`bi ter mednarodno sodelovanje. Moj kratkoro~ni cilj je dokon~no oblikovanje programskega sveta in vzgojnih ciljev, saj je to temelj kvlitetnega programa.

Kandidat za na~elnika za program ZTS Matja` Jesen{ek - Jessy

3.

3.

3.

VOLITVE ZTS -MNENJE

VOLITVE, lepo vas prosim, ne nam te`it!

Kljub o~itni ironiji iz naslova in iz prvega odstavka tega ~lanka, je dejstvo, da je posameznik pripravljen kandidirati pozitivno in hvale vredno. Da imamo v organizaciji probleme s kandidati, vedo `e na{i najmlaj{i ~lani in njihovi star{i. Vendar te`ave niso samo na nivoju ZTS. So tudi v rodovih. Zakaj je tako, pa je vpra{anje, s katerim naj bi se ukvarjali predvsem v Komisiji za vzgojo in izobra`evanje. Ali fantje in dekleta iz komisije kaj delajo na tem, pa je seveda novo vpra{anje. Rezultatov ni, in na `alost, jih tudi ni za pri~akovati. Kdo torej na nivoju ZTS skrbi za dolgoro~no kadrovsko politiko?

In tako pridemo do `alostne in po mojem mnenju skrajno mizerne situacije, da so na{e volitve videti kot najbolj{a replika polpreteklega sistema enoumja in enovladja. Kak{ne spremembe, lepo vas prosim, lahko pri~akujemo od volilne tekme, ki je ni. Tekme, na kateri lahko izbiramo med kandidati, katerih imen se {e danes (manj kot mesec dni pred volitvami) uradno ne ve, med njihovimi programi, ki jih niti neuradno ne poznajo niti "najvi{ji" taborni{ki funkcionarji (med katere, upam da ne neupravi~eno, {tejem tudi sebe), kaj {ele na{e ~lanstvo, ki naj prav te kandidate voli in izvoli. In v posmeh vsemu skupaj lahko na raznih seminarjih in predavanjih poslu{amo o tem, "da je program ta, ki {teje, da izku{nje niso nepomembne, ampak da je to, da je ~lovek pripravljen kaj narediti, sploh naj naj ... ".

Ko se je pred meseci pri~elo resno razmi{ljati o bli`ajo~ih se volitvah, sem preko razno raznih kanalov - jasno da neformalnih - izvedel, kdo razmi{lja o kateri kandidaturi. V pogovorih - jasno,

Ale{ Posega, stare{ina MZT

Ali so volitve res tako postranska stvar?! O~itno res. Vsaj po mnenju pe{~ice taborni{kih zanesenjakov, ki si upajo kandidirati za res te`ko in naporno funkcionarsko delo na nivoju skupne dr`avne organizacije.

neformalnih - je beseda nanesla tudi na podporo - podporo izvolitvi in podporo programu. Od vseh lepih besed, je ostal le grenak priokus, da se zgodovina ponavlja, in da demokrati~ne vrednote, vsaj tiste povezane s postopkom volitev, med nami {e niso na{le domovinske pravice. Zakaj vendar delamo tako banalne napake?

Ker ne `elim diskvalificirati posameznih kandidatov, je kritika namenjena vsem. Upam, da jo boste kandidati vzeli k srcu, in da se boste za volilno podporo borili z mo~jo argumentov kvalitete in realnosti izvedbe va{ih programov, ne pa na podlagi bolj ali manj (samo)v{e~nih nasmehov in {ablon v smislu "nobenih sprememb, evolucija

in ne revolucija, kruha in iger, {e ve~ akcij, {e ve~ te~ajev, {e ve~ mednarodne dejavnosti ... ".

Glede na trenutno situacijo v ZTS moram kot odgovoren ~lan in kot stare{ina MZT opozoriti, da ~as ni primeren za la`ne obljube in obete o svetli prihodnosti. ZTS je v krizi. In v krizi ni samo dr`avna organizacija, temve~ so v krizi tudi rodovi. Dana{nje taborni{tvo nima jasne identitete, na{ program je zastarel in neaktualen. ZTS nima ustrezne organizacijske sheme, ki bi omogo~ala sinergi~ni pristop in raciolanizacijo del in opravil. Skratka - kandidati ne obna{ajte se kot noji! Vsaj, ~e `elite imeti podporo v tistih krogih, kjer s taborni{tvom mislimo resno.

Skavtska fundacija, ustanova

ZTS vabi k sodelovanju vse rodove, ki bi `elili upravljati s tabornimi prostori fundacije.

V Soteski ob obali Save Bohinjke le`i travnik, son~na lega V-Z, za katerega fundacija `e i{~e zainteresiranega upravnika. Prostor je najprvo ponudila v upravljanje rodovom, ki so izgubili mo`nost taborjenja na prostorih ob Bohinjskem jezeru, sedaj pa ga ponuja v upravljanje vsem ostalim rodovom. Ve~ o upravljanju poizvedite v pisarni ZTS ( Frane Merela) ali neposredno pri predsedniku uprave fundacije Borisu Mraku.

EKOLOGIJA ^ist zrak

Napa~no je verjeti, da imamo neskon~no veliko zraka. Plast zraka, ki obdaja atmosfero, je debela le 15 kilometrov. Od tega ima za `ivljenje zadostno koli~ino kisika samo prvih pet kilometrov. Debelino plasti uporabnega zraka okoli Zemlje lahko primerjamo z debelino ~love{kega lasu na globusu, ki ima 45 centimetrski premer. ^e bomo z onesna`evanjem ozra~ja nadaljevali z dana{njo hitrostjo, bo ~love{tvo izumrlo `e v bli`nji prihodnosti.

opazujte, kako ~ez nekaj ~asa rastlina za~ne oddajati mehur~ke plina.

zni`ala, v tistem, ki ga poveznete ~ez sve~o pa se bo gladina vode zvi{ala

Kaj to pove?

Brez kisika ni `ivljenja

Zrak vsebuje 21% kisika, ki je `ivljenjsko pomemben plin. Kisik z vdihavanjem potuje do vseh celic v na{em telesu. Kisik je potreben tudi v procesih, ki delujejo na principu izgorevanja: ogenj, avtomobilski motorji, ogrevanje hi{ … Kisik, ki ga porabimo nadomestijo rastline.

Poka`ite, kako rastline

oddajajo kisik

V kozarec z vodo dajte vodno rastlino in ga pokrite s steklenim pokrovom. Kozarec namestite blizu vira svetlobe in

Doka`ite prisotnost

kisika v zraku

Zlijte malo vode v nizek kozarec in vanj postavite gore~o sve~o. Poveznite ~ez sve~o drug kozarec, tako da bo zgornji del kozarca v vodi.

Kaj se zgodi?

1.sve~a ugasne

2.v kozarcu z vodo se bo gladina

Rastline nam pomagajo

@e prej smo povedali, da so rastline tiste, ki obnavljajo koli~ino kisika v atmosferi. Vsak list deluje kot ~istilni filter in tovarna zraka. Z dihanjem in se`iganjem bencina in drugih kuriv se kisik porablja, spro{~a pa se ogljikov dioksid. Rastline porabljajo ogljikov dioksid za `ivljenje, spro{~ajo pa kisik. Zato velja, ve~ kot je rastlin, bolj{i je zrak.

Za na{e zdravje in zdravje na{ega planeta je potrebno skrbeti za rastline, saj te:

-vsrkavajo ogljikov dioksid

-spro{~ajo kisik

-odstranjujejo prah

-vzdr`ujejo temperaturo

-zmanj{ujejo hrup

-dajejo zavetje `ivalim v divjini

-prepre~ujejo erozijo

-vzdr`ujejo vlago v zemlji in koli~ino vode na povr{ini

Rastline so med drugim tudi naravni indikatorji ~istosti zraka. Li{aji ne `i-

vijo v okolju, kjer je onesna`en zrak. Z opazovanjem li{ajev na razli~nih krajih lahko tako ugotovimo, kak{na je stopnja onesna`enosti zraka. Kjer li{aji pokrivajo drevesa, je ~ist zrak, kjer pa jih ne najdemo, pa pomeni, da je zrak bolj onesna`en.

Iz knjige Pomagajmo ohraniti svet, ZTS 1994

Pepl

Minsko polje v klanec

Na zadnjem NOT-u je imelo kar nekaj ekip resne te`ave pri nalogi minskega polja zaradi velikega naklona nekaterih vizur. Kako naj bi si pomagali v danem primeru?

"Minsko polje" na taborni{kih tekmovanjih je tipi~na tehni~no - merska naloga, ki od ekipe zahteva natan~no merjenje azimuta in razdalje. Samo merjenje azimuta in razdalje z uporabo tehni~nih pripomo~kov ne predstavlja kak{nega ve~jega problema. Merjenja azimuta z busolo u~imo `e medvedke in ~ebelice, od~itati cm s tra~nega metra pa zna najbr` prav vsak, ki pozna {tevila do 100. Prav gotovo torej na taborni{kih tekmovanjih ni ekipe, ki minskega polja ne bi "znala" re{iti. Razlike med ekipami se pojavijo najprej pri opremi. Merjenje razdalje s koraki zaradi nezanesljivosti ne uporablja skoraj nih~e, tudi vrvica z ozna~enimi razdaljami se zaradi mo`nosti zapletanja ne obnese. Tako danes skoraj vse ekipe uporabljajo kovinski ali {e bolj primeren plasti~ni tra~ni meter, kjer je natan~nost merjenja teoreti~no

1 mm. Manj natan~ne so meritve kotov, saj busola M-53, ki jo {e vedno uporablja najve~ ekip, omogo~a merjenje z natan~nostjo 1°, pri uporabi busole z diskom pa se natan~nost izbolj{a na 0,5°. V obeh primerih so te natan~nosti bolj{e kot dopustna napaka na posamezni to~ki, saj bi napaka 1° na razdalji 20 m (najve~ja dol`ina stranic) pomenila najve~ dobrih 30 cm, dopustna napaka pa zna{a 1 m. ^e se te napake se{tevajo na najbolj neugoden na~in,

bomo na tretji lomni to~ki `e "zunaj". [e pomembnej{a od opreme je izurjenost merske ekipe. Azimut naj meri oseba z mirno roko in dobrim vidom. Kadar gre v smeri nove to~ke ve~ ~lanov ekipe mora biti jasno dolo~eno, na katerega se vizira. Kljub teoreti~no mnogo bolj{i natan~nosti pa je merjenje razdalj bolj podvr`eno napakam postopka merjenja. Poves metra, "zavijanje" okoli debel ali drugih ovir, nenatan~na dolo~itev za~etne to~ke lahko znatno vplivajo na izmerjeno razdaljo. Vendar na splo{no velja, da je mogo~e izvesti meritev natan~no, ~e si le zanjo vzamemo dovolj ~asa.

In ravno omejitev ~asa za prehod minskega polja lo~i ekipe glede na njihovo izurjenost. Izbira zara{~enega terena, kjer je viziranje te`je, predvsem pa je mnogo ve~ dela pri merjenju dol`in, saj se meter zatika med rastje, pomeni dodatno izgubo ~asa. Letos na NOT-u pa {e mo~no nagnjene vizure.

Pri nagnjeni vizuri je seveda bistven problem, kako izmeriti azimut, medtem ko na natan~nost merjenja razdalje nagib ne vpliva. Busolo moramo pri merjenju azimuta dr`ati dokaj vodoravno, sicer se igla zatika. Zaradi pokon~ne oblike magnetne igle je M 53 na zatikanje igle {e posebej ob~utljiva.

Natan~no meritev azimuta lahko izvedemo le, ~e viziran objekt "ujamemo" v

vizir na pokrovu busole. ^e je viziran objekt nad nami, torej naklon merjene smeri pozitiven, si moramo v mislih podalj{ati navpi~no ~rto od vizirja navzgor do viziranega objekta. Natan~nost meritve je slab{a, a meritev je mogo~a. Kadar je viziran objekt ni`je od nas in je torej naklon smeri negativen lahko meritev opravimo le, ~e je viziran objekt dovolj visok, da ga ob vodoravnem dr`anju busole {e vidimo. Pri tem so uporabniki busole M 53 v prednosti pred uporabniki busol z diskom, saj je zaradi dr`anja busole tik pred o~mi pri slednji vidno polje zelo zo`eno. Kako je bilo torej mogo~e re{iti minsko polje na NOT-u. Teoreti~no je za to kar nekaj mo`nosti. Viziranje napetega metra je lahko zaradi ovir nezanesljivo, a {e vedno bolje kot viziranje na pamet. Problem spu{~enih smeri lahko re{imo s so~asnim viziranjem v pravi in nasprotni smeri - prvi meri azimut, drugi ~lan ekipe pa nasprotni azimut in se s tem preverjata, pri nagnjenih vizurah pa prevlada meritev tistega, ki ima bolj{e pogoje. V~asih je dovolj, da namesto stoje viziramo le`e. V realnih razmerah pono~i, pri slabi vidnosti, v zara{~enem okolju in pod ~asovno omejitvijo postane ta teorija vse manj u~inkovita in tako v rezultatih nastanejo razlike med bolje in slab{e pripravljenimi ter uigranimi ekipami! In prav je tako!

ASTRONOMIJA

Ozrimo se v nebo mehanizem

Primo`

iz Andikithire

Vsaj en predmet ro~ne izdelave nedvomno dokazuje, da je vsaj ena civilizacija davnega sveta razpolagala s tako visokim tehni~nim znanjem, kot ga ni pri~akoval noben sodoben znanstvenik. V Sredozemskem morju blizu otoka Andikithire, severozahodno od otoka Kreta, so povsem naklju~no na{li predmet, ki je danes poznan pod imenom "Mehanizem iz Andikithire". Gre za povsem naklju~no najdbo ob odkritju potopljene ladje, ki jo je odkrila skupina potaplja~ev leta 1900, ko so iskali spu`ve ob kamnitih ~ereh nedale~ stran od otoka Andikithire. Na krovu potopljene ladje so na{li bronaste in marmorne kipce, ki se danes o~i{~eni in razstavljeni nahajajo v Nacionalnem arheolo{kem muzeju v Atenah.

svetu, na kak{ni stopnji tehni~nega razvoja je moral biti stvaritelj predmeta.

Strokovnjaki iz muzeja so bili navdu{eni nad lepoto in koli~ino odkritja in zato niti ni ~udno, da {e nekaj mesecev potem nih~e ni podrobneje pogledal ko{~ke zarjavelega brona, ki so jih izvlekli skupaj z ostalimi predmeti. Ko jih je kon~no vzel v roke glavni arheolog muzeja Spyridon Stais in jih natan~no pregledal, je v od rje razjedenih del~kih opazil obrise zobnikov. ^eprav so nekateri strokovnjaki trdili, da gre za ostanke "astrolaba", naprave, ki so jo takratni astronomi uporabljali za merjenje vi{ine nebesnih teles, pa se je izkazalo, da predmet izhaja pribli`no iz leta 80 pred na{im {tetjem. [ele leta 1958 je predmet dobil v roke angle` Derek de Solla Price, profesor znanosti na univerzi Yale v Ameriki in prvi~ dokazal

Prav v ~asu, ko je Price prou~eval zgodovino znanstvenih instrumentov, je obiskal atenski muzej in se zaprepastil nad tem, kar je videl: "Nikjer na svetu ni podobnega predmeta" - napisal je: "Ni~ podobnega ni bilo nikdar opisano v nobenem od tekstov zgodovine instrumentov. Po vsem, kar vemo o znanosti in tehnologiji helenske dobe lahko zaklju~imo, da taka naprava ni mogla obstajati!".

Prve raziskave bronastih del~kov so odkrile osnovne linije mehanizma. Z zunanje strani so vidni kazalci, pritrjeni na leseno {katlico, znotraj katere je vidnih najmanj dvajset zobnikov. [katlica je opremljena z napisi, od katerih je bil tudi astronomski koledar. Najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da gre pravzaprav za sistem diferencialnih zobnikov, kakr{ni naj bi se, po navedbah tekstov, prvi~ pojavili v neki uri narejeni leta 1575. [ele po odkritju rentgenske fotografije je bila leta 1971 odkrita re-

Ko{~ek brona, v katerem so vidni zobniki mehanizma iz Andikithire

Astronomska ura iz dvanajstega stoletja

Rentgenska slika skrivnostnega mehanizma iz Andikithire

sni~na zamotanost mehanizma iz Andikithire. Nih~e ne more z gotovostjo trditi, kako je pravzaprav mehanizem iz Andikithire deloval, niti ne, kako je pri{el na ladjo natovorjeno s kipci. Vsekakor pa mehanizem iz Andikithire spada med eno najpomembnej{ih mehani~nih odkritij vseh ~asov.

ZNANE IZJAVE

^e se mnogi sramujejo `e revnej{e obleke in stanovanja, koliko ve~ bi se jih mora-lo sramovati revnih idej in nazorov. (Albert Einstein)

Popolni lunin in delni son~ev mrk

Poleg prehoda Merkurja preko Son~eve ploskve dne 7. maja (glej prej{njo {tevilko Tabora), se bosta v maju zgodila {e dva zanimiva astronomska dogodka, vidna iz na{ih krajev.

Popolni lunin mrk bo nastopil 16. maja. Ob 4h07m bo Luno pri~ela prekrivati Zemljina senca in jo popolnoma prekrila ob 5h17m. Luna v popolnem mrku bo pri nas za{la ob 5h36m. Delni Son~ev mrk se bo zgodil pri nas 31. maja. Sonce bo pri nas ravno vzhajalo v ~asu najve~jega prekritja. Potem bo Luna po~asi zapu{~ala Son~evo ploskev. Mrk se bo kon~al pribli`no uro po son~nem vzhodu.

LUNINE MENE

VZHODI IN ZAHODI SONCA

Vzhajajo~i delni son~ev mrk dne 31. maja zjutraj

FILATELIJA

Tone Simon~i~

Slovenske skavtske znamke I

Omenili smo `e, da je filatelija pravzaprav del novej{e po{tne zgodovine, odkar poznamo znamke. Sam izraz filatelija je sestavljen iz besedic fil (iz gr{ke philos - ljubitelj) in atelija (ateles - prost pristojbin). @elim poudariti pomen po{tne zgodovine tudi v sedanjem ~asu. In v to zgodovino so se vpisali tudi slovenski skavti.

ske po{te. Marijan je vzdr`eval pisne stike s skavti iz Anglije, Amerike, Jugoslavije in s skavtskimi organizacijami v zdomstvu. V skavtski blagajni je zmanjkalo denarja tudi za po{to. Imel je veliko srebrno uro, trofejo z nekega skavtskega jamboreeja in je potarnal, da jo je prisiljen prodati, da bo njegova ~eta lahko pri{la do denarja. Svetli~u pa se je porodila zamisel, da bi skavti lahko v tabori{~u zaslu`ili denar za po{tnino, ~e bi kot kurirji vsak dan prena{ali po{to v pol ure oddaljeno Barletto proti dodatni (skavtski) po{tnini.

Ohranjeno je originalno gradivo o delu skavtske skupine v emigraciji takoj po vojni. Zaradi zanimivosti za taborni{ko pa tudi slovensko filatelisti~no zgodovino navajam nekaj osnovnih podatkov o delovanju skavtov tudi na filatelisti~nem oziroma po{tnem podro~ju.

Dobro poznamo {e vedno ohranjeno navado, ko skavti za bo`i~ne praznike razna{ajo po{to in na ta na~in pridejo do sredstev. Imamo {tevilne nalepnice (vinjete, sindarele…) kot potrdilo, da so skavti res dostavili po{to, ki jim jo je naslovnik tudi pla~al.

Povsem nekaj drugega pa so opravili slovenski skavti v begunskem tabori{~u Barletta v ju`ni Italiji. Sem so iz Senigallije preselili slovenske begunske

dru`ine.

Jeseni leta 1946 je bila zelo delavna v italijanskem begunskem tabori{~u Barletta skavtska ~eta, ki jo je vodil skavtski navdu{enec Marijan Trtnik. Begunsko tabori{~e No. 3 D.P. Centre, Barletta, je bila ~akalnica za slovenske begunce, ki so potovali v ju`no Ameriko, ve~ina v Argentino. Marijan Trtnik je vodil skavtsko ~eto, Du{an R. Svetli~ pa lutkarsko skupino. Skavti so bili na lutkarskem odru igralci in kot je obi~ajno, vedno brez denarja. Zaradi svoje discipliniranosti in aktivnosti so bili v{e~ slovenskim dru`inam pa tudi vodstvu tabori{~a. Delovali so {tirje de{ki ( Jelen, Kragulj, Orel, Gams) in 3 dekli{ki vodi (Ciklama, Marjetica, Planika). Kako je pri{lo do slovenske skavt-

Tako se je Svetli~i~ lotil izdelave `igov s skavtskimi motivi. Iz plo~evinke si je naredil rezilce za linolej poda na tabori{~nem odru. Platnice {olskih zvezkov in obrabljene pisemske kuverte, ki jih je bilo vsak dan poln ko{ pred tabori{~no komando pa je uporabil kot papir za tiskanje "tiskarskih pol" znamkic. S te`avo je izrezoval kli{eje, ker ni imel na voljo ustreznega orodja, zato so motivi malce grobo narejeni.

Skavti so izdelali velik po{tni nabiralnik in ga postavili na enem izmed blokov v tabori{~u, skupaj z vabilom, naj ljudje izkoristijo ugodnosti, da jim bo skavtski kurir vsak dan odna{al po{to na barlettski po{tni urad proti dopla~ilu k italijanski po{tni pristojbini z nalepljenjem skavtske znamkice. Za navadno pismo je bilo treba dopla~ati 1 "umazano, strgano" liro, za letalsko pismo 2 liri (zato je skavtski kurir odna{al pisma ve~krat na dan, pa~ po potrebi), za pakete do 10 kg pa 5 lir.

Skavtski kurir je odna{al pisma sicer na po{to, pogosto pa tudi v 15 km

oddaljeno bolnico v Traniju. Ve~krat pa je po{ta samo s skavtsko znamko potovala do te bolnice. Prena{ali so jo bolni{ki uslu`benci, ki so v bolnico vozili bolnike iz begunskega tabori{~a, nazaj pa `e ozdravljene begunce. Po mnenju

Svetli~a je bil ta ambulantni uslu`benec {ofer, slovenski (biv{i nem{ki) vojak v angle{ki slu`bi.

Dne 27. decembra 1946 je iz{la prva serija znamk. Poskusno poslana pisma, naslovljena na Marijana in na Svetli~a, sta slednja v redu prejela s skavtsko znamkico. Ko pa je kasneje Marijan prvi~ sam osebno nesel cel kup pisem na po{to, ga je po{tarica nahrulila, ~e{, da v Italiji ni dovoljeno lepiti na pisma drugih znamk razen italijanskih in naj jih torej potrga s pisem. Po{tarico je verjetno zbodel `ig "Scouts Postage". Marijan pa se ni pustil kar tako prepla{iti in je povpra{al po{tnega ravnatelja, kako je s to stvarjo. Ta je po{tarici pojasnil, da se take znamkice brez nadaljnjega lahko lepijo na pisma, ~e je v redu poravnana italijanska po{tna pristojbina. Tako je Marijan ta problem re{il in skavtski po{tni promet je lahko stekel.

Skavtska blagajna se je tako kar dobro polnila, in to s tako naglico, da Marijan ni bil ve~ v zadregi za po{tnino. Skavtske znamkice so hitro pohajale in jih je bilo treba neprestano dotiskovati. Svetli~ je znamkice gumiral z razred~enim mizarskim klejem, perforiral (zob~al) jih je pa na {ivalnem stroju neke begunke, dokler se ta ni upravi~e-

no uprla tej proceduri. Bala se je, da bi ji stroj uni~ili. Kasneje je Svetli~i~ perforiral znamkice z urinim zobatim kolescem, montiranim na vilice.

Skavtske znamkice so kmalu vzbudile pozornost ne le med tabori{~niki, ampak tudi med italijanskimi filatelisti, zbiralci po{tnih posebnosti. Iskali so predvsem pisma, ki so bila v prometu, torej skavtske znamkice pretiskane z `igom italijanske po{te.

Tako so skavti za~eli izdajati znamke vseh vrst: redne, letalske, spominske, dobrodelne in druge. Skavtski kurir in celotna skavtska ~eta sta bila opro{~ena pla~evanja skavtske po{tnine, zato so to po{to lo~ili od ostalih po{iljk, zanje pa natisnili skavtske slu`bene znamke. Svetli~ je nekako le uspel nabaviti profesionalni no`i~ za rezanje linoreza, potem pa so nastajale lep{e skavtske znamke.

Organizirali so prvo skavtsko razstavo, ob kateri so izdelali posebno spominsko znamko. Zanjo je linorez izdelal znani arhitekt-umetnik Milan Volov{ek. Vse ostale znamke pa je izdelal Du{an R.Svetli~. Ta je posebej ponosen na serijo "vodovih" znamk, ki so prikazovale `ivali, po katerih so bili poimenovani posamezni de{ki vodi. Ta serija je iz{la tudi kot spominski blok, za katerega je komandant begunskega tabori{~a od{tel kar lepo vsoto lir.

Prve znamke so natisnili kot poskusne 27. decembra 1946, zadnje pa 23. avgusta 1947, ko so se tabori{~niki pripravljali na odhod v Argentino.

Vse znamke so ob~utljive na vodo. Za tisk so uporabljali ~rno, vijoli~asto in rde~e barvilo za `ige in akvarelne barvice, s katerim so delali olje. Tega pa niso mogli dodajati s ~opi~em na rahlo nane{enim podbarvam. Ker je bilo treba vsako znamko posebej odtisniti, se te razlikujejo v jakosti odtisa, s ~opi~em nane{ene barve pa v intenzivnosti.

Skavtski `igi

V relativno kratki dobi poslovanja slovenske skavtske po{te so uporabljali sedem razli~nih skavtskih `igov, predvsem zato, ker so bili izdelani iz linoleja in so se zato hitro izrabili. Prvi, dokaj preprost `ig, je bil svetlo-zelene barve (slika {t. 1). @igi {t. 2, 3 in 4 so imeli po sredini pas (dvojni most), v katerega naj bi odtisnili datum, ~esar pa dejansko niso delali, saj je bil dan oddaje itak razviden z italijanskega po{tnega `iga. Ti trije `igi so bili ~rne barve. @ig {t. 5 je bil rde~e barve, z njim so `igosali po{iljke, oddane na prvi skavtski razstavi, ki je trajala teden dni. Na razstavi je posloval skavtski po{tni urad, v katerem sta po dva skavta `igosala oddano po{to, prodajala pa italijanske in skavtske znamke. @ig {t. 6 je bil brez pasu za datum in ~rne barve. @ig {t. 7 je bil le za rezervo, ker se je zdrobil okrogel po{tni `ig, s katerim so `igosali po{iljke le kak dan.

Podro~je delovanja: Radomlje in {e malo ~ez - Hudo, Vol~ji Potok, Preserje, [krjan~evo, Rova, Kolovec, Homec, [marca. Leto ustanovitve: 1983

[tevilo aktivnih ~lanov: 31

Najbolj zagrizen ~lan rodu: Uro{ Jura~i~, VII ulica 5, Homec, 1235 Radomlje, GSM 041/934916, juracic.uros@ siol.net

Simbolika rodovega imena

Na{ rod nosi tako ime zaradi zgodovine kraja Radomlje; pred leti je bilo tu veliko mlinov in od tod tudi ime kraja Radomelje. Iz Kamni{ke Bistrice je z vodo speljan kanal, ki se seveda imenuje Mlin{~ica.

Rod mlinskih kamnov Radomlje

BORAGA (bore~)

(Borago officinalis L.)

Je od 30 do 50 cm visoka enoletnica. Steblo je okroglo in so~no. Listi so {iroko elip~asti. Vsa rastlina je srhodlakava. Cveti so modri in visijo. V `relu plavega venca je pet luskic. Ima pet pra{nikov, ki so prirasli na venec. Nagibajo se proti sredini in delajo ~rnikasti sto`ec. Nitke pra{nikov so raz{irjene, na zunanji strani imajo ostrogi podoben vijoli~ast izrastek. Vsa rastlina ima vonj, ki spominja na ~ebulo. Ima prijeten okus. Cveti od junija do avgusta. Pri nas je gojena rastlina. Ponekod se je iz vrta preselila tudi v divjino. K nam je pri{la iz Sredozemlja ali Male Azije. Divje v naravi raste po nasipih, ob poteh, na smeti{~ih in drugih prostorih.

U~inkovine:

sluzi, ~reslovine, asparagin, vitamin C, karotin, eteri~no olje, tanin, saponin

Uporabnost:

za juhe, prikuhe, pospe{uje odvajanje vode, pomaga pri boleznih ledvic in mehurja.

Recepti

Cvetni ~aj

Potrebujemo 12 g posu{enih cvetov bore~a in 3 dcl vode.

Priprava: Cvetove prelijte z vrelo vodo, pokrijte in pustite stati 10 minut. Nato odcedite in osladite s sladkorjem ali medom.

^aj pomaga pri bronhialnih te`avah.

Osve`ujo~ napitek

Potrebujemo 10 cvetov bore~a, 5-6 mladih listov bore~a, 4 limone, 20 dag sladkorja, 1 liter vode.

Priprava: V steklen vr~ dajte cvetove in liste ter jih zalijte s predhodno pripravljeno limonado. Napitek dobro ohladite ali dajte vanj kocke ledu in postrezite ob vro~em vremenu.

Solata

Potrebujemo 2 kumarici, 5 jajc, pest mladih listov bore~a, limonin sok, olje, sol.

Priprava: Kumarice o~istite in nare`ite na tanke kolobarje. Dajte jih v posodo za solato, posolite in prelijte z oljem in limoninim sokom. Dodajte na drobno narezane mlade liste bore~a. Trdo kuhanim jajcem odstranite lupino in jih nare`ite na kolobarje, razporedite okoli solate, posolite in pokapajte z limoninim sokom.

MEDNARODNE Nina

Drage popotnice in popotniki, Vas `e srbijo pete? @e sanjarite, kam vas bo odneslo poletje po opravljenih {olskih obveznostih, maturi, izpitih? Nekateri greste z nami na Portugalsko, drugi ga boste `urali po balkansko v Makedoniji, spet tretji se odpravljate v Tur~ijo ... Kaj, nisi v nobeni od na{tetih skupin?! [e je ~as, da se ozre{ naokoli in pomisli{, kaj bi te zanimalo letos poleti. Tokrat malo ve~ o skavtskih dogodkih vzhodno od Slovenije, ~e pa te zanima {e kaj ve~, si oglej prej{nje {tevilke Tabora oziroma mednarodne strani, ki jih najde{ tudi na internetu (tabor.rutka.net). Za vse tiste, ki ne boste {li nikamor - brez skrbi, veliko tujih skavtov `eli raziskati Slovenijo. Zakaj jim ne bi ponudili, da pre`ivijo nekaj dni na va{em taboru? Vsi, ki bi radi nudili tujim tabornikom gostoljubje, ste vabljeni, da mi pi{ete na nina.jere@rutka.net.

Vso sre~o pri {olskem in {tudijskem fini{u! Nina

Petersburg, Rusija

Ruski taborniki iz ~udovitega carskega Sankt Petersburga `elijo na prav poseben na~in obele`iti 300-letnico svojega mesta. Med 11. in 20. julijem bodo organizirali mednarodni jamboree “Moje ljubljeno mesto” v bli`ini St. Petersburga. Udele`enci, ki bodo stari med 8 in 18 let, bodo morali prispevati za tabornino borih 25 evrov, ki vklju~uje vse aktivnosti na taboru, obisk St. Petersburga in taborno mikico. Vsak vod pa mora s sabo prinesti svoje {otore in opremo ter poskrbeti za ustrezno zdravstveno zavarovanje. Ve~ informacij dobite pri organizacijskem odboru na e-naslovu lubimiygorod@mail.ru in scoutclub185@ inbox.ru.

2. Mongolski moot

Mongolski skavti so poslali dodatne informacije glede njihovega moota, ki se bo zgodil letos poleti med 1. in 8. avgustom. ^e bi radi raziskali ~udovito Mongolijo ali pa se boste ravno takrat zadr`evali v tistem delu sveta, se nikar ne

obotavljajte in se pridru`ite mongolskim skavtom, ki bodo taborili pod motom “Popotniki za svetovni razvoj”. Taborni prostor se nahaja pribli`no 110 km stran od Ulanbatorja ob vzno`ju gora in je obkro`en s ~udovitimi travniki, ki kar kli~ejo po raziskovanju. Pribli`no 200 mednarodnih udele`encev, starih med 18 in 25 let, se bo pridru`ilo kakim 400 mongolskim skavtom pri raziskovanju nomadskega na~ina `ivljenja in u`ivanju v gostoljubju pastirskih dru`in. Za USD 195 dobite hrano, vse aktivnosti, zavarovanje, bivanje in prevoz z letali{~a do tabornega prostora, sami pa morate poskrbeti za {otore in kuhinjsko opremo. Po `elji vam lahko mongolski skavti organizirajo tudi “home hospitality”. [e niste prepri~ani? Res mislite, da lahko zamudite no~ v tradicionalnem mongolskem “geru”, sodelovanje pri tipi~nih mongolskih {portih, obiske pri nomadskih dru`inah, jahanje na konju in na kamelah, mednarodni dan, pionirstvo, disko … [e ve~ informacij lahko dobite na e-naslovu scout @mongol.net.

Skavtski izziv, Romunija

Romuski skavti organizirajo mednarodni tabor za popotnike in popotnice pod naslovom “Skavtski izziv 2003”.

“Moje ljubljeno mesto”, Sankt

Tabor predstavlja nadaljevanje “Mileniade Scout 2000” in bo trajal 10 dni. Za 60 evrov dobite nepozabne dni v romunskih gorah, kjer bodo sku{ali o`iviti duha skavtstva, kot se je rodil na otoku Brownsea. Pravi izziv za udele`ence bo spoznati svet skozi o~i Baden-Powella. Za ve~ informacij pi{ite na contact@scout.ro. Rok prijav je 31. maj.

Makedonski zlet

Zagotovo `e vsi veste vse o 9. makedonskem zletu, a naj vas vseeno {e enkrat spomnim nanj: med 14. in 23. julijem bo v vzhodni Makedoniji, v mestu Peh~evo, potekal 9. zlet makedonskih tabornikov. Organizatorji pri~akujejo udele`ence stare med 11 in 18 let, seveda pa bodo veseli tudi vseh ~lanov mednarodnega osebja, {e posebej takih, ki `e imajo v mislih kak{no posebno delavnico, ki bi jo radi pripravili. Cena za tabornike iz biv{e Jugoslavije je 70 evrov, za ~lane osebja pa 40 evrov. Prijave in informacije na sim@scout.org.mk.

Skavtstvo po svetu

V MEXICO CITY so skavti zbrali ve~ kot 400.000 aluminijastih plo~evink in iz njih sestavili znak svetovne skavtske organizacije (ja, prav tisto skavtsko lilijo, ki jo nosi{ na kroju). Znak, ki je bil velik 90 krat 95 metrov je preka{al tistega iz Guinessove knjige rekordov - ki so ga prav tako postavili mehi{ki skavti leta 2000! Denar, ki so ga zbrali z recikliranjem plo~evink, so namenili Unicefu in fundaciji Coca Cole za projekte, namenjene mehi{kim otrokom.

UNICEFOVO PORO^ILO o polo`ajo otrok v svetu 2003 omenja tabornike, ko pi{e, da bi morali otroke `e od zgodnjega otro{tva izobra`evati o demokraciji, da bi znali razumeti in se soo~ati s svetovnimi problemi. Med primeri pozitivnih sprememb, na katere lahko otroci vplivajo v svojih skupnostih, poro~ilo noavaja fantovsko skavtsko skupino iz Pakistana. Skavti so se zavzemali za to, da bi bila dekletom iz njihove skupnosti priznana pravica do {olske izobrazbe, saj je dele` pismenosti med `ensko populacijo v regiji le 2 procenta. Zaradi prizadevanja tabornikov lahko zdaj 2.500 deklet obiskuje {ole, ki so bile prej rezervirane zgolj za fante.

FRIZERSKI STUDIO • KOZMETIKA • MAKE-UP • TAMPTOO

PERMANENTNI MAKE-UP • MANIKURA • UMETNI NOHTI • PEDIKURA

PEDIKURA ZA DIABETIKE • SOLARIJ • BODYPIERCING

NIVES CIPOT s.p.

Kajuhova ulica 17, Murska Sobota Tel.: 02/52-11-667

Delovni ~as: 8 00 - 19 00 , sobota 7 00 - 12 00

POPOTOVANJA

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Cookovi otoki: Prvenstvena smer Te Manga

Prihaja ~as poletja. Morje `e kli~e, potovanja `e dobivajo resne obrise in ni vrag, da tudi letos ne bi nekam odkolovratili. Za za~etek pa pojdimo skupaj nekam dale~, kamor bo zaneslo le redko koga med nami. Smer Pacifik: Rarotonga ali bolje znani Cookovi otoki.

Mislila sva, da se na Pacifiku samo pole`uje, zamaknjeno zre v osamljen bel oblak, ki se vozi po turkiznem nebu, in tu pa tam namo~i razbeljene ude v ravno prav toplo lagunsko modrino. Ne! Po~ne se vse kaj drugega, ~etudi otok, ni ravno ne vem kako velik! ^e prav pomislim, je kro`na cesta, ki vodi tik ob obali, dolga ravno toliko kot obvoznica okoli Ljubljane (32 km). Mo`nosti za ne-dolgo~asenje je kar nekaj: igranje odbojke ali rugbya z doma~ini, posedanje v pristani{~u z oprezanjem za edino ladjo, ki te utegne popeljati na ultra najlep{i atol Pacifika-Aitutaki, {peganje za ple~atimi tetoviranimi doma~ini in bujno lasatimi doma~inka-

mi z obveznim cvetom za u{esom, {norkljanje po `ivopisani koralni plitvini z izogibanjem belo-~rnim morskim ka~am pa sodi `e med adrenalinske tihomorske {porte, ki jih bomo danes malce podrobneje obdelali.

Pri tem nimam v mislih kak{nih trivialnih morskih psov, ampak navadne kopenske pse in prvenstven slovenski vzpon na najvi{ji vrh Rarotonge: Te Mango. Meri dobrih {marnogorskih 600 metrov plus in je eden od bolj zahtevnih 0-tiso~akov, na katere sva se imela prilo`nost skobacati.

Hja, dan je bil kot vsak drug: moder, brez obla~ka, po~asen, da ne re~em len, vsekakor pa lahkoten za za~etek.

Ta dan sva `elela sebe postaviti na vrh Te Mange in se popoldne {e potopiti v okoli{nje globine. Jasno nama je bilo, da morava najti vsaj psu prijazno stezico proti vrhu. Seveda se je zataknilo `e na samem za~etku in po slabi uri iskanja in razmi{ljanja o alternativnih pristopih z ma~eto, ali-kako-to-`e-delajo v vseh dobrih filmih o d`ungli, sva naposled le na{la nekaj, kar naju je vodilo skozi tropski gozd. Teren se je nenavadno hitro za~el dvigati, se {e dvigal in {e malo dvignil, dokler ni postal skoraj pokon~en. Resda so otoki vulkanski, ampak vertikalno pokon~ni pa res menda niso, sva si mislila. To je bila samo misel, vendar nevarno blizu resnice. Neverjetno, ampak na Pacifiku je normalno, da med vzno`jem in vrhom ne dela{ nobenih ovinkov, ne glede na naklon, ki ga je pri tem potrebno premagati.

vendar mi Tja` ni pustil, in vsakih nekaj minut sem ob`alovala najino odlo~itev za vzpon.

Lokalne lepotice sem tudi sama z veseljem ob~udovala.

Kar nekajkrat sem se hotela obrniti,

Kar naenkrat sva se zna{la sredi plezarije. Dobesedno plezarije! Bila sva na grebenu med koreninami zgornjih dreves in kro{njami spodnjih! Ure so tekle, midva pa sva se ubadala s strmino, tropsko vro~ino in {e dvema klate{kima psoma, ki sta se skupaj z nama odlo~ila osvojiti vrh. In smo tudi ga! Z vrha so se nam odpirali nori pogledi na laguno in vse nazob~ane z d`unglo pora{~ene grebene oto{kega masiva, ki jih je vulkanska erupcija z vso silovitostjo vrgla proti nebu. Ker na vrhu ni bilo vpisne knjige, utemeljeno trdiva, da sva prva Slovenca, ki sva potegnila prvenstveno smer na vrh Te Mange s pasjo odpravo. Pasjo dru{~ino pa je bilo te`je spraviti dol kot gor, saj je bil spust za uboge pasje du{ice enostavno prevelik izziv, kar je pomenilo no{enje najinih dveh prijatelj~kov dober{en del poti.

V dolini sta najina dva kompanjona v znak hvale`nosti kar naenkrat kot pobesnela planila na dvori{~e neke hi{e, zavila vrat enemu ali dvema petelinoma in nama ju prinesla. Midva pa sva iskala najbolj eleganten izhod iz situacije, kajti kazalo je, da kmetija ni zapu{~ena! Na hitro sva se spogledala in jo ucvrla po najbli`ji poti nezgre{ljivo do Tihega oceana in zadovoljna namo~ila razbolele ude v prijetno toplo vodo ter na obzorju opazovala `are~e-rde~o kroglo!

Tja` z najinima mrcinama tik pred vrhom.

JE@KOV KOTI^EK

Preden umre{ - poizkusi!

Ve~krat nemo "obupujem" med na videz brezmejnimi policami doma~e knji`nice. Kaj izbrati, kaj prebrati, kaj predstaviti? Pravzaprav pa mi ta sobotna jutra ugajajo. Samo moja jutra. Sobote so namre~ dnevi namenjeni tovrstnim u`itkom. Le ~as je tisti, ki me neusmiljeno preganja. Prijazne knji`ni~arke, vsaj zdi se mi tako, pa bi zavoljo mene v~asih naredile tudi kak{no naduro. Zgodba, ki se mi nenehno ponavlja!

@e sem drvel iz zapirajo~e se knji`nice s sicer precej zajetnim sve`njem knjig, vendar z grenkim priokusom, saj primerne knjige za tale koti~ek {e nisem na{el. Verjetno je usoda hotela, da sem se z ramo krepko dregnil ob razstavljene izvode nemih lepotic in skorajda podrl polico. Saj veste, kakor slon v trgovini s porcelanom! Tedaj je roka otrpnila, dih zastal, na obrazu se je razlezel pre{eren nasmeh, srce je zaigralo, v rokah pa mi je oble`ala knjiga @enici @enici @enici @enici @enici.

Vem, da se je zima v na{ih krajih domala `e poslovila. Nikar ne mislite, da jo s tole staro alja{ko legendo o dveh starkah nomadskega ljudstva Gvi~in, ki so pripadali skupini Indijancev Atabaskov, kakorkoli kli~em nazaj. Govorim vam o njej, ker `elim, da spoznate njuno zgodbo o pre`ivetju, ki govori in opozarja na vrsto ~love{kih lastnosti, dobrih in slabih!

Nenapisan zakon ljudstev Aljaske pravi, da v hudi zimi, ko rodu grozi pomanjkanje `ive`a, lahko nemo~ne, oslabele starce pustijo za seboj in z njihovim "`rtvovanjem" omogo~ijo pre`ivetje mlaj{im in mo~nej{im. Vam di{i po Darwinu in teoriji pre`ivetja mo~nej{ih v naravi? Kakor kruto se zdi, ko se

pogovarjamo o ljudeh, kajne?! Vendar ravno tako se legenda,, ,, , ki jo je zapisala tamkaj{nja doma~inka in potomka ljudstva s severa - Velma Wallis Velma Velma Wallis, pravzaprav za~ne.

Neko~ sta `iveli starki, ki ju je njun rod - bojda zaradi la`jega lastnega pre`ivetja - zapustil, ko je zima dodobra na~enjala njune stare kosti. Morali bi umreti! Vendar iskrica `ivljenja je v starkinih srcih tlela {e premo~no. Ne bi si odpustili, ~e ne bi vsaj poizkusili! V sebi odkrijeta novih mo~i, modrosti, znanja, vdanosti in volje do `ivljenja. Na njuni poti z njima odkrivamo vrednote prijateljstva, trdega dela, vere v ~lovekovo neizmerno voljo in nenavadno mo~.

Je` svetuje, vi preberete:

Velma Wallis, @enici

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je povezano s trenutno za taborni{ke akcije zelo pomembno stvarjo.

1.Kateri planet je najbli`ji Soncu? ^ ^ ^ ^ ^ - Mars, M M M M M - Merkur, F F - Venera

2.Kolik{en dele` vode na svetu je uporabne? U U U U U - 3 odstotki, L L L L L - pet odstotkov, O O O O O - 20 odstotkov

3.Kje je bila leto{nja fotoorientacija? A A A - v Portoro`u, H H H H H - v Ljubljani, V V V V V - v Mariboru

4.Koliko prebivalcev ima Luksemburg? K K K K K - {estkrat ve~ kot Slovenija, T T T T T - trikrat manj kot Slovenija, A A A A - {tirikrat manj kot Slovenija

STRIC VOLK

Presneta re~, kako leto hitro mine. Pozno jeseni le`em k po~itku, se v brlogu dvakrat dobro obrnem, pa je `e pomlad. In spomladi je obi~ajno ~as, da obi{~em mojo taborni{ko bratov{~ino. Ve~inoma so `e vsi pokonci in pridno hodijo na izlete v naravo, sem in tja pa {e opazim kak{nega zaspanega vodnika; takemu pridiga zagotovo ne uide. Moram pa priznati, da je letos tudi mene napadla spomladanska utrujenost in sem {e malo pole`al v brlogu. Sem pa zato toliko bolj spremljal medije; nekaj ~asopisov, televizija in radio so no~ in dan poro~ali o dogodkih na tej in oni strani sveta. Med aktualnimi dogodki sem vsekakor pri~akoval omembo 22. aprila, ki je za tabornike in starko Zemljo poseben dan; no ja, vsaj mislil sem tako. Od iskanja "posebnosti" sem se najprej zakopal v ~asopise. Ni~. Potem sem vse dan in celo no~ presedel pred televizorjem in menjal programe. Tudi ni~. Po tola`bo sem se zatekel v taborni{ko "trobilo" - pa glej ga zlomka, tudi tam sem zasledil le vrstico v napovedniku in bolj predprvomajsko "delovno" vo{~ilo uredni{tva. Po vsem tem sem se resno vpra{al, kaj tabornikom njihov dan sploh pomeni, in kaj `elijo z njim (~e sploh) sporo~iti, na kaj opozoriti, poudariti ... Va{ stric Volk

5.Kje deluje Rod rjavega medveda? S S S S S - na obmo~ju Ko~evske ob~ine, JJ JJ - na obmo~ju Kr{ke ob~ine, D D D D D - na obmo~ju Kranjske ob~ine

6.Kdo je novi direktor oz. direktorica Mednarodnega skavtskega centra Kandersteg? T T T - Miriam Herzberg, II II I - John Moffat, C C C - John Herzberg

7.Koliko uradnih jezikov ima Luksemburg? II I - {tiri, P P - tri, S S S S S - pet

8.Kdaj je stopnja kislosti vode nevtralna? E E E E E - pri pH 4, P P P - pri pH 7, [ [ [ [ [ - pri pH 9

9.Kdaj lahko uporabljamo navadno glistavico za prehranjevanje? L L L L L - ko je rastlina lepo razprostrta, Z Z Z Z Z - le korenino spomladi, R R R - le mlade poganjke preden se razprostre

10.Na Baliju doma~ini pri pogrebu verjamejo, da obiskovalci? K K K K K - prina{ajo nesre~o pokojnemu, F F F F F - tola`ijo `alujo~e, L L L L L - lahko zmedejo zle duhove

RE[ITEV IZ [TEVILKE 3:

BLO[KI SMU^ARJI

NAGRADNI KUPON5-6

Re{itve so:

FLO & BOY FLO & BOY FLO & BOY FLO & BOY FLO & BOY

Re{evalec:

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 5-6

Pravilno izpolnjen kupon {t. 3 je poslalo 14 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: FRA^A, DAN ZEMLJE, KRONANJE, AVOKADO in LOVKA.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Sandro Sandro Sandro Sandro

Murgelj iz Oto~ca, DROGINO nagrado prejme Neva Neva Neva Neva

Pan~ar Pan~ar iz Zgornjih Gorij, Maja Pergovnik Pergovnik iz [o{tanja

dobi knjigo, nagrado podjetja JAZON pa Ale{ Simon~i~ Ale{ Simon~i~ Ale{ Simon~i~ Ale{ Simon~i~ iz Ljubljane. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 5/6 po{ljite najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. maja maja maja maja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici.