Revija Tabor 2003/3

GLAS JELOVICE GLAS JELOVICE

Spremenjentermin!!NOT(okolicaLjubljane)not.rutka.net

29.-30.marec 29.-30.marec 29.-30.marec 29.-30.marec 29.-30.marecRodmo~virskihtulipanov(@igaBab{ek)ziga.babsek@ siol.net

5.april[kalskaligacdv.rutka.net

Rodjezerskizmaj(SandiGlin{ek)sandi.glinsek@ email.si

12.aprilSpomladanskakanuorientacijardr.rutka.net

Roddvehrek(MatejB.Kobav)kobavmb@ leo.fe.uni-lj.si

12.aprilSo{kaolimpiada

Rodso{kihmeja{ev(Ale{Ipavec)rsm@ rutka.net

11.-13.aprilTe~ajprehranevnaravi(I.del)pisarnaZTS(01/3000820)

SkupinazaspecialnostprehranevnaraviZTS @ rutka.net

22.aprilDantabornikovwww.rutka.net

SvetovnidanZemljewww.un.org/events

9.-11.majKREARTA2003(letos`epeti~)krearta.rutka.net

kreativnadelavnicakrearta@ rutka.net

9.-10.majBi~ikleta`ur

Rodjadranskihstra`arjevmarjan.makuc@ sub-net.si

10.majTAKT

ZTOKranj(JureMegli~)djuro@ rutka.net

24.-25.maj[TPM

Rodjezerskizmaj(Primo`Vrabi~)primoz.vrabic @ uni-mb.si Taborni{kife{tival,Ljubljana,Tivoli,12.4.2003

"Letos pripravljamo kopico novih programskih delavnic; poleg taborni{kih, ki jih bodo pripravili rodovi, nam bo letos pri pripravi delavnic pomagalo kar nekaj zunanjih organizacij (gasilci, policija, zavod za gluho in naglu{no mladino, mladinski ceh ...). Verjamemo, da bo Fe{tival enkratna prilo`nost za odli~no zabavo in spoznavanje, zato vabimo tudi rodove po celi Sloveniji, da se nam pridru`ijo. Informacije na www.mzt.org ali miha.macek@rutka.net.

Pomlad

Mar~evska {tevilka vas poleg obiska Rodu jezerskega zmaja iz Velenja popelje v majhno vasico Gabr, prizori{~e leto{njega Glasa Jelovice. V Idriji so vrste strnili katoli{ki skavti in taborniki ter priredili turnir Berkmandlc.

S spomladanskimi otoplitvami se nam ne obeta le ve~ sonca, ampak tudi mno`ica sre~anj, tekmovanj, predstavitev ... ~e boste aprila v Ljubljani, ne pozabite na Fe{tival. Pozno poleti pa boste na obronkih Vipavske doline lahko spoznavali osnove etnologije na Etnostepu.

Taborov sogovornik je oseba, ki jo slovenski taborniki dobro poznajo - ve~ina si ga je v spomin zapisala na zletu v Velenju, kjer je s svojim rogom znal pretrgati {e tako lepo jutranje spanje: Anton de Costa - Sine. In ker je prav, da se taborniki zavedamo odgovornosti do okolja, v katerem `ivimo, objavljamo tudi strokovne ~lanke o osnovah ekologije.

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

AKTUALNO

Tabornaobisku4

GlasJelovice8

Berkmandlc10

24let12

IZ PRVE ROKE

Vabimo14

Etnostep15

Novice16

Taborovsogovornik18

STROKOVNO

Ekologija22

Po{kodbenataborjenju26

@VN28

Filatelija30

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodnestrani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`evkoti~ek45

Zznanjemdoodgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Tabor na obisku, stran 4

Rod Jezerski zmaj. Najve~ji in naj{tevil~nej{i v Sloveniji! Za tako velike rodove radi pravimo, da se spopadajo s sladkimi skrbmi.

Glas Jelovice, stran 8

V soboto, 11. januarja, so se mladi in malo manj mladi taborniki odpravili v majhno vasico Gabrk v Poljansko dolino, na {e eno ~udovito taborni{ko pustolov{~ino.

Berkmandlc, stran 10

Ko{arkarski turnir Berkmandlc je tokrat `e ~etrto leto zapored pod ko{e idrijske Modre dvorane privabil skavtske in taborni{ke ekipe iz mnogih koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva. 1. februarja se je tako v Idriji merilo 16 fantovskih in 12 dekli{kih ekip ter 33 strelcev.

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo : Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija)

in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts @guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Muc

TABOR NA OBISKU

zapisal: Ale{ Cipot, foto: Arhiv RJZ in Marko Dedi~

Rod Jezerski zmaj Velenje

Rod Jezerski zmaj. Najve~ji in naj{tevil~nej{i v Sloveniji! Za tako velike rodove radi pravimo, da se spopadajo s sladkimi skrbmi. Zaradi {tevilnega ~lanstva in iz tega izhajajo~ih razmer so marsikatere njihove te`ave toliko bolj izpostavljene in toliko bolj na o~eh javnosti. Velenj~ani so se slovenskim tabornikom vtisnili globoko v spomin z nepozabnim jamboreejem oz. zletom v Velenju, nazadnje so taborni{ko javnost opozorili nase s protestnim pismom organizatorjem ROT-a 2002 in s sodelovanjem v Lu~i miru, {e posebej opazno pa je njihovo dosledno sledenje skavtskim na~elom in zakonom, ki je v~asih v primerjavi z ve~ino preostalih slovenskih tabornikov `e skorajda fanati~no. Kar je pozitivno. A razlik med Zmaj~icami, Zmaj~ki ter ostalimi slovenskimi taborniki ni tako hitro konec.

dovati tolik{no {tevilo ~lanstva, kje tolik{no {tevilo ~lanstva, kje dovati tolik{no {tevilo ~lanstva, kje tolik{no {tevilo ~lanstva, kje dovati tolik{no {tevilo ~lanstva, kje vidite v izredni

~lanstva v izredni {tevil~nosti vidite v izredni {tevil~nosti ~lanstva v izredni {tevil~nosti svoje prednosti in pomanjkljivosti prednosti svoje prednosti in pomanjkljivosti prednosti

ter kje svoje prilo`nosti in slabosti? kje in slabosti?

po Sloveniji; razlog: preveliki stro{ki (ROT 2002 - 5 ekip, 100.000 sit + stro{ki prevoza).

Rod vodita dva na~elnika, Sandi Rod vodita dva Sandi Rod vodita dva na~elnika, Sandi Rod vodita dva Sandi Sandi

Glin{ek - Chin Chin in Andrej Bra~i~ Glin{ek - Chin Chin in Bra~i~ Glin{ek - Chin Chin in Andrej Bra~i~ Glin{ek - Chin Chin in Bra~i~ Glin{ek - Chin Chin in Andrej Bra~i~ Bra~ek, na{a sogovornika. Tudi po Bra~ek, na{a sogovornika. Tudi po Bra~ek, na{a sogovornika. Tudi po Bra~ek, na{a sogovornika. Tudi po Bra~ek, na{a sogovornika. Tudi po tem se velenjski rod razlikuje od tem se velenjski rod razlikuje od tem se velenjski rod razlikuje od tem se velenjski rod razlikuje od tem preostalih. Kako si razdelita delo in preostalih. Kako razdelita in preostalih. Kako si razdelita delo in preostalih. Kako razdelita in razdelita in zakaj sploh dva na~elnika? zakaj sploh dva na~elnika? zakaj na~elnika?

Ker sva oba precej zaposlena, eden s {tudijem, drugi pa je `e zaposlen, si delo razdeliva glede na razpolo`ljivi ~as, ki ga imava. Ker pa je tega malo, dela pa veliko, sva zato dva. Sicer pave~ glav ve~ ve!

Rod deluje preko ~et. Pa vendar vod- Rod ~et. Pa vendar vod- Rod deluje preko ~et. Pa vendar vod- Rod ~et. Pa vendar vod- ~et. je ~et verjetno niso tako izku{eni ka- je niso tako izku{eni kakor ~lani vodstva rodu. Vodje ve~ine kor ~lani vodstva Vodje ve~ine ~lani velikih slovenskih rodov pravijo, da velikih slovenskih rodov pravijo, da velikih je delo obvladljivo in uspe{no do je delo obvladljivo in uspe{no do je delo obvladljivo in uspe{no do je delo obvladljivo in uspe{no do je delo

Prednosti vidimo v tem, da rod zdru`uje in podaja ~etam smernice. Vse ~ete delujejo samostojno in sodelujejo na skupnih akcijah RJZ. Razmi{ljali smo `e o delitvi, vendar smo ugotovili eno in edino prednost - ve~je {tevilo glasov na skup{~ini ZTS. Tako pa nastopamo pod enim imenom. Pomanjkljivost vidimo v tem, da se ne moremo udele`evati ve~ tekmovanj in dru`enj

Med taborni{ko populacijo je zelo taborni{ko populacijo zelo Med taborni{ko populacijo je zelo taborni{ko populacijo zelo populacijo znana va{a vodni{ka {ola … znana va{a vodni{ka {ola znana va{a vodni{ka {ola … znana va{a vodni{ka {ola {ola

Lastna vodni{ka {ola uspe{no deluje `e 14 let pod vodstvom Marka Ranzingerja - Razija. Poteka med taborjenjem, kjer si lahko te~ajniki naberejo veliko prakti~nega in teoreti~nega znanja. To pomeni, da te~ajniki pridejo na te~aj z veliko znanja, ki si ga pridobijo med letom, na te~aju pa ga nadgradijo. Da te~ajnik pride v vodni{ko {olo, mora

pribli`no 200 - 250 ~lanov. ^e je ~la-

pribli`no 200 - 250 je ~la-

pribli`no 200 - 250 ~lanov. ^e je ~la- pribli`no 200 - 250 je ~la- -

nov ve~ pa je smiselno razmi{ljati o

nov ve~ pa je smiselno razmi{ljati o

nov ve~ pa je smiselno razmi{ljati o

nov ve~ pa je smiselno razmi{ljati o

nov ve~ pa je smiselno razmi{ljati o delitvi rodu. Kako vam uspeva obvla- delitvi rodu. Kako vam uspeva obvla- delitvi rodu. Kako vam uspeva obvla- delitvi rodu. Kako vam uspeva obvla-

{tevil~nosti

izpolnjevati naslednje pogoje: v teko~em letu mora dopolniti 14 let, uspe{no mora opraviti splo{ni taborni{ki test in udele`iti se mora [TPM-a ali katerega drugega orientacijskega tekmovanja. Vsako leto se vodni{ke {ole v Ribnem udele`i pribli`no 40 te~ajnikov iz RJZ in drugih rodov. Te~ajnikom teme podajajo tudi in{truktorji iz drugih rodov.

Krona tega dela in truda, ki ga je Razi vlo`il v vodni{ko {olo, je zbrana v njegovi skripti Vrisovanje KT v karto.

Tudi letna taborjenja in zimovanja Tudi letna in zimovanja in zimovanja so va{a posebnost … so va{a posebnost … so va{a posebnost … so va{a posebnost … posebnost

Taborjenje `e vrsto let organiziramo v Ribnem pri Bledu na pre~udoviti jasi. Taborjenje traja deset dni, vodita ga vodji programa za M^ in GG, ki sta predlagana in izbrana na sestankih rodove uprave. Vzporedno poteka tudi vodni{ka {ola. Zimovanja organiziramo na planinskih ko~ah v okolici [ale{ke doline. Trajajo tri dni, od petka do

nedelje. Zimovanja vodijo teami, ki pred pri~etkom zimovanj sestavijo zanimiv in raznolik program.

Rod z okrog 700 ~lani potrebuje ve~

Rod okrog 700 ~lani ve~

Rod z okrog 700 ~lani potrebuje ve~

Rod okrog 700 ~lani ve~

Rod z okrog 700 ~lani potrebuje ve~ izobra`enega kadra kakor manj{i izobra`enega manj{i izobra`enega kadra kakor manj{i izobra`enega manj{i izobra`enega rodovi, vendar pa je tudi kapaciteta rodovi, vendar je tudi rodovi, vendar pa je tudi kapaciteta rodovi, vendar je tudi rodovi, tudi potencialnih vodnikov, na~elnikov potencialnih vodnikov, na~elnikov potencialnih vodnikov, na~elnikov potencialnih vodnikov, na~elnikov potencialnih na~elnikov … precej ve~ja, kakor v drugih ro- … precej ve~ja, kakor ro- precej kakor dovih. ^e ste prisiljeni izbirati med dovih. ^e ste prisiljeni izbirati med dovih. ^e ste prisiljeni izbirati med dovih. ^e ste prisiljeni izbirati med dovih. ^e izbirati ve~ kandidati, kar je vsekakor bolje, ve~ kandidati, kar vsekakor bolje, ve~ kandidati, kar je vsekakor bolje, ve~ kandidati, kar vsekakor bolje, ve~ kakor da bi bilo kandidatov prema- kakor da bi bilo kandidatov prema- kakor da bi bilo kandidatov prema- kakor da bi bilo kandidatov prema- kakor premalo, kak{ne na~ine selekcije v teh pri- lo, kak{ne na~ine selekcije v teh pri- lo, kak{ne na~ine selekcije v teh pri- lo, kak{ne na~ine selekcije v teh pri- lo, kak{ne na~ine selekcije v teh primerih prakticirate in kak{ni so kri- merih prakticirate in kak{ni kri- merih prakticirate in kak{ni so kri- merih prakticirate in kak{ni krikriteriji? teriji? teriji? teriji? teriji?

Na~inov selekcije pri nas ne poznamo, zato kriteriji ne obstajajo. Vodnikov, ki delajo, vedno primanjkuje. Z delom in veliko dobre volje pa si ustvari{ dolo~en polo`aj v rodu - vodnik, na~elnik, stare{ina. Kar nekaj rodov ne nakazuje dele`e Kar rodov ne nakazuje dele`e Kar nekaj rodov ne nakazuje dele`e Kar rodov ne nakazuje dele`e Kar nekaj rodov ne nakazuje dele`e vseh pla~anih ~lanarin v rodu na vseh ~lanarin v rodu na vseh pla~anih ~lanarin v rodu na vseh ~lanarin v rodu na vseh rodu ZTS. Vi ste do sedaj pravilo spo{tova- ZTS. Vi ste sedaj pravilo spo{tova- ZTS. Vi ste do sedaj pravilo spo{tova- ZTS. Vi ste sedaj pravilo spo{tova- Vi sedaj spo{tovali, vendar ste s stanjem nezadovolj- li, ste s nezadovoljni. Kaj vas moti, kaj bi spremenili? ni. Kaj vas moti, kaj bi ni.

Moti nas, da moramo ve~ino denarja, ki ga dobimo od ~lanarine, odvesti na ZTS. Ob dejstvu, da po{ljemo vsako leto najmanj 8 te~ajnikov v in{truktorsko {olo v Bohinj, nam ne ostane od ~lanarine ni~esar. RJZ za svoje delova-

nje letno porabi 3.000.000 SIT, v kar so vklju~ene vse akcije razen taborjenj. Ta znesek pa moramo taborniki poravnati iz lastnega `epa. Glede na to, da je ~lanarina ZTS precej visoka, bi morale biti akcije cenej{e. Ne pa, da se potem spra{ujemo, zakaj je obisk na akcijah tako majhen.

Pred nekaj leti smo na najlep{i na- Pred nekaj leti smo na najlep{i na- Pred nekaj leti smo na najlep{i na- Pred nekaj leti smo na najlep{i na- Pred nekaj ~in spoznali Velenje in okolico, ve- ~in spoznali Velenje in okolico, ve- ~in spoznali Velenje in okolico, ve- ~in spoznali Velenje in okolico, ve- spoznali lenjske in {ale{ke tabornike na 1. lenjske in {ale{ke tabornike na 1. lenjske in {ale{ke tabornike na 1. lenjske in {ale{ke tabornike na 1. slovenskem jamboree-ju oziroma slovenskem jamboree-ju oziroma slovenskem jamboree-ju oziroma slovenskem jamboree-ju oziroma slovenskem jamboree-ju oziroma zletu. @al je bila udele`ba velenjskih zletu. @al je bila udele`ba zletu. @al je bila udele`ba velenjskih zletu. @al je bila udele`ba @al bila udele`ba tabornikov na lanskem zletu oz. tabornikov na lanskem zletu oz. tabornikov na lanskem zletu oz. tabornikov na lanskem zletu oz. jamboree-ju v Tolminu slaba. Za- jamboree-ju v slaba. Za- jamboree-ju kaj? kaj? kaj?

Kot veste na{ rod tabori v Ribnem v treh izmenah. Vodniki vlo`ijo veliko truda v ta vsakoletni projekt, da taborjenje za`ivi v polni meri in jim potem ostane malo ~asa za privatne stvari. Za razliko od drugih rodov, ki so to svoje taborjenje kar nadomestili z zletom in se ga udele`ili v polni meri. Na za~etku je bilo prijavljenih do petnajst tabornikov, ker pa je Razi odpovedal udele`bo na zletu kot vodja podtabora zaradi

slu`benih obveznosti, je to povleklo za sabo celotno skupino. Ne smemo pozabiti cene, ki je seveda tudi vplivala na udele`bo. Za primerjavo z zletom 1997 je bila tabornina na zletu manj{a kot povpre~na tabornina na taborih po Sloveniji.

Vodstvo rodu in ~et

Sestava rodove uprave: Anton DE DE Anton DE DE COSTA COSTA COSTA COSTA (stare{ina rodu in kluba gr~), Sandi GLIN[EK Sandi GLIN[EK Sandi GLIN[EK Sandi GLIN[EK Sandi in Andrej BRA^I^ Andrej BRA^I^ Andrej BRA^I^ Andrej BRA^I^ (na~elnika rodu), Janez RO[ER Janez RO[ER RO[ER (na~elnik za vzgojo kadrov), Maja SKAZA SKAZA Maja SKAZA SKAZA SKAZA (na~elnica skupine murnov), Mojca Mojca Mojca Mojca VR^KOVNIK VR^KOVNIK VR^KOVNIK VR^KOVNIK (stare{ina skupine murnov), Mitja DOMAJNKO DOMAJNKO DOMAJNKO (na~elnik dru`ine M^), Marko PRITR@NIK Marko PRITR@NIK Marko PRITR@NIK Marko PRITR@NIK Marko (stare{ina dru`ine M^), Primo` VRABI^ Primo` VRABI^ (na~elnik dru`ine GG), Toma` Toma`

HUDOMALJ HUDOMALJ (stare{ina dru`ine GG), Peter VR^KOVNIK Peter VR^KOVNIK Peter VR^KOVNIK Peter VR^KOVNIK (na~elnik kluba gr~ in blagajnik), Marko RANZINGER Marko RANZINGER Marko RANZINGER Marko RANZINGER (izvajanje programa), Ciril BOHAK Ciril BOHAK Ciril (kronist), Matja` RAVNJAK Matja` Matja` RAVNJAK Matja` Matja` (propagan-

dist), Grega KOJC Grega Grega KOJC Grega (gospodar) in AnAndreja ZUPAN^I^ dreja ZUPAN^I^ dreja ZUPAN^I^ dreja ZUPAN^I^ (tajnica).

Sestava vodstev posameznih ~et: ~eta Vzhajajo~ega sonca Vzhajajo~ega sonca ~eta Vzhajajo~ega sonca Vzhajajo~ega sonca (Irena RO[ER in Marija ^ERKEZ-stare{ini ~ete, Anja POLH-na~elnica ~ete, Bla` LIPI^NIK-na~elnik GG in Mateja

KURE@-na~elnica M^), ~eta Gori{ki ~eta Gori{ki ~eta Gori{ki ~eta Gori{ki mravljin~ki (M ojca VR^KOVNIK-stare{ina ~ete, Tomislav MLINARI^-na~elnik ~ete, Vanja HOLE[EK-na~elnik GG, Nejc RAZDRIH-na~elnik M^), ~eta ~eta ~eta ~eta Jamskih {kratov {kratov Jamskih {kratov {kratov Jamskih {kratov (Karmen GRABANTstare{ina ~ete, Marko DEDI^-na~elnik ~ete, Toma` HUDOMALJ-na~elnik GG, Tina KRISTAN-na~elnica M^), ~eta ~eta ~eta ~eta La~ni kojoti kojoti kojoti (Metka SMIRNOV O[TIRstare{ina ~ete, Matej HAUPTMAN-na~elnik ~ete, Petra LEBAR-na~elnica GG, Amadej PETEK-na~elnik M^), ~eta Za Za ~eta Za Za ograjo ograjo (Tatjana TRATNIK-stare{ina ~ete, Rok COJHTER-na~elnik ~ete, Mateja LIPI^NIK-na~elnica GG, Anja COJHTER-na~elnica M^), ~eta Veseli ~eta ~eta Veseli ~eta pa{niki pa{niki pa{niki pa{niki (Stanislav LE[NIK-stare{ina

~ete, Marko SIR[E-na~elnik ~ete, Tomislav PETROVI^-na~elnik GG, Petra ^EPELNIK-na~elnica M^) in ~eta Div- ~eta Div- ~eta Div- ~eta Div- ~eta Divji volk-[kale ji volk-[kale (Bo{tjan JAN-stare{ina ~ete, Rok MIKLAV@INA-na~elnik ~ete, Uro{ POLAK-na~elnik GG, Petra GLIN[EK-na~elnica M^).

Delo ~et usklajujejo na~elniki ~et, ki se udele`ujejo sestankov rodove uprave, kjer usklajujejo delo ~et in rodu. Sestanki rodove uprave so enkrat mese~no.

Stare{ina rodu, Tone De Costa: »Danes deluje rod na {estih osnovnih {olah in dveh podru`ni~nih {olah v [kalah ter Ple{ivcu. Torej deluje v rodu sedem ~et. Vsaka ~eta ima svojo ~etno upravo, vsebinsko deluje v okviru skupnega programa, ki ga sestavljajo skupaj na za~etku leta in deloma `e na taborjenju v Ribnem. Seveda so dopu{~ene tudi posebnosti posameznih ~et, pestrost je za`elena, vendar mora biti dogovorjena v okviru rodu.«

Sprednja vrsta (od leve proti desni): Rok COJHTER, Mojca VR^KOVNIK, Maja SKAZA, Petra GLIN[EK, Andreja ZUPAN^I^, Primo` VRABI^, Anja POLH, Tina KRISTAN.

Druga vrsta: Marko DEDI^, Ciril BOHAK, Andrej BRA^I^, Brigita KROPU[EK, Janez RO[ER, Anja COJHTER, Petra ^EPELNIK, Petra LESJAK, Matej HAUPTMAN, Marko SIR[E, Mateja LIPI^NIK.

Zadnja vrsta: Marko RANZINGER, Bla` LIPI^NIK, Luka CERJAK, Rok MIKLAV@INA, Tomislav PETROVI^, Toma` HUDOMALJ, Mitja DOMAJNKO, Tomislav MLINARI^, Sandi GLIN[EK.

M^GGPPGr~eSKUPAJ

Vzhajajo~e sonce6246208136

Gori{ki mravljin~ki372112272

Jamski {krati8547187157

La~ni kojoti7031146121

Za ograjo38314275

Veseli pa{niki32287269

Divji volki [kale5230224108

SKUPAJ3762349731738

IME PP KLUBAVODJA PP KLUBA

[KALEKI Bo{tjan JAN

EFENKOVA Marko RANZINGER in Brigita KROPU[EK

@IRAFE Matej HAUPTMAN

MA^JE TA^JEMojca VR^KOVNIK

MODRI GONZOPeter VR^KOVNIK

KOPRIVE Marko DEDI^

[ale{ka zveza tabornikov

Celjsko-Zasavsko obmo~je, v katero spada velenjski rod, smo s statisti~nimi podatki `e predstavili, zato tokrat nekaj ve~ o [ale{ki zvezi tabornikov.

FUNKCIJA IME in PRIIMEK

Predsednik

Podpredsednica

Na~elnik

Andrej Oman

Herma Groznik

Anton De Costa

Tajnik, blagajnikJanez Kru{i~

Gospodar Vlado Kojc

Nadzorni organMarko Sovinek - predsednik

Veljko Vlahovi~ - ~lan

Sebastjan Zaverla - ~lan

Delovanje [ale{ke zveze nam je predstavil njen na~elnik, Sine.

V sklopu [ale{ke zveze delujejo naslednji rodovi: rod Hudi potok [martno ob Paki (prvi rod, s prvotnim nazivom Kajuhov rod), rod Topli Vrelec Topol{ica, rod Pusti grad [o{tanj, rod Jezerski Zmaj Velenje, rod Lilijski gri~ Pesje - Velenje. Vseh ~lanov v zvezi je preko 1100. Njena osnovna funkcija je koordinacija med rodovi v smislu programov in skupnih projektov. Predvsem priprava in izvedba letnih taborjenj v Ribnem, {e prej v Savudriji, mednarodno sodelovanje s skavti, {e posebej s 26. skavtsko grupo iz Cambridge-a, s katerimi nepretrgoma sodelujemo `e od leta 1978, in vsakoletno sodelovanje pri projektu Pika Nogavi~ka. [ZT je bila glavna nosilka organizacije in vodenja prvega skavtskega jamboreeja 1997 v Velenju. Pomembno vlogo ima pri zagotavljanju materialnih pogojev za delovanje rodov. Vloga je bila bolj izrazita v ~asu pred 1990, ko je bilo financiranje centralno in je obstajala samo ena ob~ina, danes pa rodovi domujejo v treh ob~inah in je te`a financiranja decentralizirana. V veliki meri je odvisna tudi od samih rodov, kako so sposobni pridobivati finan~na sredstva, predvsem s strani donatorjev oz. ob~inska sredstva. [e vedno pa je med najpomembnej{imi nalogami investicijsko vzdr`evanje in nadaljnja nadgradnja na{ega skavtskega centra v Ribnem pri Bledu. Pripravljamo ponovno odprtje tabora v Savudriji. Posebej je potrebno poudariti, da je [ale{ka zveza (prej ob~inska zveza) odigrala pomembno vlogo pri nastajanju in ohranjanju rodov od vsega za~etka njene ustanovitve davnega leta 1959. Vsa leta je odli~no koordinirala delo rodov, omogo~ala in krepila materialno bazo rodov, bila je glavni nosilec skupnih projektov, {e posebej taborjenj in mednarodnih izmenjav, kar je tudi njena bodo~a usmeritev in naloga. Mo~ni rodovi, mo~na [ale{ka zveza. Pomembno pa je promovirala delo navzven, tako na lokalni ravni kot tudi {ir{e.

TEKMOVANJA

Ana & Ur{a

GLAS JELOVICE 2003

V soboto, 11. januarja, so se mladi in malo manj mladi taborniki odpravili v majhno vasico Gabrk v Poljansko dolino, na {e eno ~udovito taborni{ko pustolov{~ino. ^eprav zaradi velikih koli~in snega nekatere ekipe niso pri{le, vam lahko ostalih 36 pove, da smo se imeli res super!

Priprave na samo tekmovanje so se tako za organizatorje kot tudi za nekatere tekmovalce za~ele `e zelo zgodaj. Kot je v navadi lahko ekipe prispejo na prizori{~e tekmovanja `e dan prej, vendar je letos (verjetno zaradi sne`nih razmer) prej pri{la samo ena ekipa. Samo zanjo in za nas organizatorje se je v petek zve~er odvijal koncert v stilu taborni{ko-rockerske naveze: duo Pi{ko & Haupty. Tako smo ob glasbi pre`iveli no~ in zjutraj se je s prihodom ostalih ekip vse skupaj za~elo … Najprej so se ekipe prijavile, nato iz`rebale {tartno {tevilko, odpisale topoteste in se odpravile na ne preve~ zahtevno, s snegom prekrito pot. Na poti, polni zabave, so morale ekipe poiskati kontrolne to~ke (nekatere manj, druge bolj uspe{no), opraviti test prve pomo~i (tokrat prvi~ tudi s prakti~nim delom), odpisati teste @VN in se preizkusiti v hitrostni etapi. Ekipe v nekaterih kategorijah pa so na poti morale poiskati tudi ranjenca. Za marsikaterega pa je gotovo prav poseben izziv predstavljalo vzporedno tekmovanje za "najbolj kul ekipo".

Po prehojeni progi, polni zimskotaborni{kih do`ivetij, so se ekipe la~ne vrnile. Letos smo organizatorji poskrbeli tako za "vegije", kot za tiste, ki to {e niste (nismo) postali. Kuhar je (na `alost) skuhal tako okusen gola`, da so ekipe, ki so na start pri{le pozneje, svoje la~ne `elod~ke morale pote{iti z ni~ manj slabo vegetarijansko hrano.

Potem pa se je za~elo vedno neprijetno ~akanje na razglasitev rezultatov. Z improviziranim, vendar pestrim, mogo~e nekoliko sme{nim programom, sva ga za vas sku{ali popestriti Ur{a in Ana. Upava, da nama je uspelo!

In kon~no je sledila te`ko pri~akovana razglasitev. Tistim, ki niste po~akali nanjo je lahko `al, saj so bile nagrade letos zelo bogate. Nagrajene so bile ekipe od prvega do petega mesta, najbolj{i rod, najbolj izvirno re{en topotest in pa seveda "najbolj kul ekipa".

Vse dobre stvari pa se seveda enkrat kon~ajo. Tako se je, na na{o `alost, zaklju~ilo tudi to tekmovanje. Za letos. Upava, da boste spomine nanj ohranili {e dolgo. Midve jih bova zagotovo.

TEKMOVANJA

BERKMANDLC

Mica Kova~i~, Eksperimentalna {torklja, steg Idrija 1

Ko{arkarski turnir Berkmandlc je tokrat `e ~etrto leto zapored pod ko{e idrijske Modre dvorane privabil skavtske in taborni{ke ekipe iz mnogih koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva. 1. februarja se je tako v Idriji merilo 16 fantovskih in 12 dekli{kih ekip ter 33 strelcev, ki so skupaj zadeli okrog 1000 ko{ev, s seboj pa pripeljali {e navija~e, izvirne maskote in mnogo dobre volje.

Za zmago in osvojitev prehodnega pokala Berkmandlca pa samo spretnost pod ko{em {e ni bila dovolj. Ekipe so namre~ nabirale to~ke na naslednjih podro~jih: uvrstitev fantovske in dekli{ke ekipe, uspeh pri tekmovanju v metu trojk, izvirnost maskote in izvirnost dresov. V skupnem se{tevku je najve~ to~k, s tem pa tudi pokal, pripadel doma~emu idrijskemu stegu Son~nih rudnikov. Le nekoliko manj so jih zbrali Vrhni~ani, ki so si pokal priborili prej{nje leto, letos pa so imeli tudi zato najve~je {tevilo navija~ev. Ne samo, da jih je bilo najve~, kar 56, bili so tudi najbolj vneti pri navijanju, najbolj pi-

sani in najbolj glasni. Zamejskim skavtom iz Trsta se je s 3. mestom v skupnem se{tevku pot verjetno spla~ala, ~e `e ne zaradi uvrstitve (prisegali so namre~ na zmago), pa vsaj zaradi dru`enja.

Dru`enje je tisto, ki poleg same ko{arke marsikoga vsako leto pripelje na sedaj `e tradicionalnega Berkmandlca. Letos je privabilo skavte iz Vrhnike, Slovenske Bistrice, Ljubljane, Nove Gorice, Cerknega, Zagorja, Brezovice, [kofje Loke, Maribora, Ajdov{~ine - [turij, Breznice, Idrije, pri{li sta tudi dve ekipi skavtov iz Trsta, tabornike pa sta zastopali dve taborni{ki ekipi iz Spodnje

Idrije. V dopoldanskem delu turnirja so se za uvrstitev v polfinale med seboj merile fantovske ekipe, ki so igrale na dva ko{a v ekipah po pet. Vse tekme dekli{kih ekip so se zvrstile v popoldanskem delu, dekleta pa so, za razliko od fantov, igrala na en ko{, in sicer v trojicah. Njihove tekme pa niso bile ni~ manj napete od fantovskih, nekateri so menili, da znajo igrati dekleta v~asih celo bolj zagrizeno in divje kot fantje. Po{kodb kljub temu na sre~o ni bilo, kve~jemu kako razo~aranje nad rezultatom, ki pa je del {porta in zato ni pokvarilo vzdu{ja.

V popoldanski finale pri fantih se je uspelo prebiti ekipam Vrhnike, Cerknega, Ljubljane in Trsta. Vrhnika in Ljubljana sta za las premagali Tr`a~ane in Cerkljane in se nazadnje, v vrhuncu turnirja, pomerili {e med sabo. Tekma je bila napeta, po vodstvu Ljubljan~anov v prvem pol~asu so se v drugem Vrhni~ani dodobra razgreli, prevzeli

vodstvo in nazadnje zmagali s kar 10 to~kami razlike. Napeto je bilo tudi pri dekletih, kjer je o zmagovalkah v finalu odlo~ala le to~ka razlike. Finalni dvoboj med Slovensko Bistrico in ekipo RKJ Spodnja Idrija se je s to~ko razlike prevesil na stran skavtinj iz Slovenske Bistrice, ki so si tako priborile zmago.

Za tekmovanje v metu trojk je vsaka ekipa lahko prijavila dva svoja tekmovalca, najmirnej{o roko in najostrej{i vid pa imajo o~itno na idrijskem koncu. Izmed 33, ki so se potegovali za naslov ostrostrelca turnirja, je prvo mesto zasedel Matej Likar, drugo Toma` Makuc, oba Idrij~ana, tretje mesto pa si je z natan~nimi meti izboril Spodnjeidrij~an Zlatko Cimerman. Nekateri kandidati za naslov ostrostrelca turnirja so se izkazali tudi s po 7 uspe{nimi poskusi od 15., za kar so imeli na voljo 45 sekund in 5 razli~nih pozicij.

Kreativnost vseh udele`enih ekip se je pokazala predvsem pri njihovih maskotah, ki so tekale ob igri{~u in spodbujale svoje igralce, in pri izdelavi dresov. @irijo je najbolj navdu{il vrhni{ki povodni mo` z mavri~nimi lasmi in kolesom, pri dresih pa so najve~ to~k prisodili vrhni{kim in {kofjelo{kim rumenim dresom. Med premori je nastopila

navija{ka skupina iz Komende, ki je navdu{ila `e lansko leto. Marsikdo se je precej zabaval ob poslu{anju komentatorjev, ki so se v tej vlogi poskusili prvi~ in so sku{ali napraviti ~im bolj{i vtis tudi na `irijo. Da gledalcem slu~ajno ne bi bilo dolg~as, pa je poskrbela {e nagradna igra.

Organizatorji festivala, idrijski skavti, ki so z intenzivnimi pripravami pri~eli `e tri mesece pred dogodkom, so bili nad odzivom vsekakor zadovoljni, saj dogodek dobiva vse ve~jo veljavo in mu idrijska Modra dvorana po~asi postaja pretesna. Tako meni tudi upravitelj dvorane, Sine Pe~elin, ki pa je {e vedel povedati, da tak{nega navijanja in

vzdu{ja v Modri dvorani `e zelo dolgo ni bilo sli{ati. Morda smo pogre{ali kak{no taborni{ko ekipo ve~, je pa zato upanje, da se bo prihodnjega Berkmandlca, ki bo najverjetneje malce druga~e organiziran, poleg spodnjeidrijske udele`ila {e kak{na druga taborni{ka ekipa - ~asa za priprave bo do naslednjega leta dovolj. Tudi ko{arka je namre~ prilo`nost za medsebojno spoznavanje, premagovanje predsodkov in sklepanje novih poznanstev. In kdor enkrat spozna nagajivega idrijskega rudni{kega {krata, Berkmandlca, ga z veseljem obi{~e {e kdaj ... Se vidimo na Berkmandlcu 2004!

Mojca Galun

Rodu heroj Vitez

Letos smo taborniki Rodu

heroj Vitez praznovali 24. obletnico na{ega rodu. Veseli dogodek smo zdru`ili s prisego, vse pa se je odvijalo na gradu Turjak.

Kletno sobano smo opremili s sve~ami in baklami, oblekli obleke, kakr{ne so v~asih nosili gra{~aki. Na{e najmlaj{e je ob vhodu v klet pri~akal na{ stra`ar Miha, ki jim je pojasnil, da brez klju~a, ki smo ga zgubili nekje v gradu, ne morejo vstopiti. Seveda smo klju~e `e prej skrili in kar nekaj ~asa so

(RHV)

potrebovali, da so na{li pravega. Nato so se po kamnitih stopnicah spustili v najstarej{i predel Turja{kega gradu, ki je izklesan iz `ive skale. Ko so se umiril ob zvokih flavte, se je ceremonija pri~ela. Kmalu se je sli{al zbor~ek najmlaj{ih, ki je vdano ponavljal taborni{ko prisego. Podelili smo jim rutke, nakar so prisegli {e starej{i taborniki. Nekateri so se pred tem

celo podali na preizku{njo, s katero so si prislu`ili modro rutko. Ob koncu obreda smo skupaj zapeli taborni{ko himno, ki je odmevala po prostoru. Star{i in otroci so bili navdu{eni, take prisege namre~ {e niso videli. Zahvala gre turisti~nemu dru{tvu Turjak, ki nam je vse omogo~ilo, in vsem, ki so tako ali druga~e prisko~ili na pomo~.

^e koga zanima {e kaj ve~, naj obi{~e spletno stran

rhv.rutka.net/turjak.html

V mestu in naravi ska~emo po travi!

Ljubljanski rodovi, zdru`eni v Mestno zvezo tabornikov Ljubljane, vsako leto poskrbimo, da se dan taborni{tva in dan Zemlje v prestolnici obele`ita z ve~jo taborni{ko akcijo. Tako tudi letos pripravljamo v Tivoliju ve~ taborni{kih aktivnosti, zdru`enih v Taborni{ki Fe{tival. Lokacija Fe{tivala ostaja znana in nespremenjena. Tako se bomo 12. aprila ob 9. uri zbrali na ljubljanskem gradu in se po mestnih ulicah podali do prizori{~a dogodka, kjer nas bodo pri~akale pripravljene delavnice.

V okviru taborni{kih aktivnosti, na katerih ob `e ute~enem lokostrelstvu, plovbi s kanujem in izdelavi manj{ih pionirskih objektov, pripravljamo {e nekaj posebnosti, zanimive delavnice pa bodo zagotovili tudi na{i gostje. Letos se bo v pripravo Fe{tivala najverjetneje vklju~ilo {e ve~ mladinskih in naravovarstvenih organizacij ter nekatere vladne slu`be (policija, gasilci, svet za preventivo v prometu).

Ob tem pozivamo rodove, ki se Fe{tivala nameravajo udele`iti, naj nam prisko~ijo na pomo~ s svojimi vodniki, saj bomo le tako kljub vsako leto ve~ji udele`bi (lani 1200 tabornikov), {tevil~nosti lahko sledili s kakovostjo delavnic. Tako k vabilu dodajamo tudi

pravilo, da naj se vsak rod, ki se s ~lani namerava udele`iti sre~anja, sodeluje tudi pri organizaciji aktivnosti. Zaradi zagotavljanja vseh potrebnih dovoljenj in materiala naj rodovi ~imprej sporo~ijo svojo na~rtovano udele`bo organizatorjem Mestne zveze tabornikov, in sicer na naslov miha.macek @ rutka.net. Ob tem velja poudariti, da ostaja Fe{tival za udele`ence vseh rodov {e vedno brezpla~na akcija, stro{ke organizacije bo namre~ pokrila MZT s pomo~jo sponzorjev in donacij lokalne skupnosti.

Ljubljanski taborniki vas pri~akujemo ob dnevu tabornikov v Tivoliju!

Mestna zveza tabornikov

Fotoorientacija

Dober mesec pred Fe{tivalom, prakti~no v teh dneh, pa pripravljamo footorientacijo. Letos bo potekala `e ~etrti~ pod geslom "Ali pozna{ svoje mesto?", center dogajanja pa bo na Pre{ernovem trgu v Ljubljani, kjer so bodo v soboto, 15. marca, ekipe od 10. do 13. ure lahko podale tudi na progo. Proga bo imela pribli`no deset kontrolnih to~k in jo bodo lahko vsi udele`enci prehodili v manj kot dveh urah. Kakor vedno, se bo tudi letos iskalo kontrolne to~ke s pomo~jo fotografij poznanih mestnih objektov, po izku{njah pa so udele`encem v veliko pomo~ tudi mimoido~i me{~ani. Vsaka ekipa, ki bo uspe{no opravila pot, bo prejela potrdilo o poznavanju prestolnice.

Ob rekreativnem delu, kjer {tevilo ~lanov ekipe ni dolo~eno, pripravljamo {e tekmovalni del. V tem lahko sodelujejo ekipe z dvema ali tremi ~lani, pot pa jim bodo popestrile naloge na poti in kak{na dodatna kontrola to~ka. Za tekmovalce je organizator pripravil prakti~ne nagrade.

Simboli~na {tartnina je v obeh primerih petsto tolarjev, za prijave in informacije pa se lahko obrnete na organizatorja Ale{a Juraka, in sicer elektronsko na cigo @rutka.net ali telefonsko na 041/972111.

Komisija za program za vejo PP

LO@E 2003

Vas Lo`e le`i na obronkih Vipavske doline, ki je znana po izjemnem pridelovanju vina. Gre za tipi~no vas, kjer je glavna gospodarska panoga kmetijstvo, {e posebej vinogradni{tvo. Lo`e s sosednjimi vasmi (Man~e, Slap, Go~e, [tjak) tvorijo zanimivo okolje s kra{kimi zna~ilnostmi in cesto, ki je ponekod preozka, da bi se po njej lahko peljali z avtomobilom. Stare hi{e so kamnite in imajo vodnjak - {e nedolgo nazaj so ljudje uporabljali le de`evnico, kajti vodovoda niso poznali.

V bli`ini vasi najdemo srednjeve{ke zapu{~ine - grad Lo`e, Vipavski stari grad, dvorec Zemono, ki so ga imeli v lasti grofje Lanthieri, in druge.

Okolje je idealno za raziskovanje zgodovinske arhitekture in obi~ajev. Lo`e so odli~no izhodi{~e za raziskovanje Vipavske doline.

Na taboru se bomo spoznali z osnovami etnologije - raziskovali bomo ljudsko kulturo zgornje Vipavske doline: obi~aje, arhitekturo, prehrano - skratka na~in `ivljenja v ruralnem okolju. Posvetili se bomo tudi lokalni ekolo{ki problematiki, si ogledali primer ohranjenega ekosistema - Mlake, prosti ~as pa zapolnili z dragocenim prostovoljnim delom.

Etnologi nas bodo prepri~ali v u~inkovitost raziskovalnih metod: pogovarjanja, fotografiranja, opisovanja, posku{anja … Kon~ni izdelek bo etnolo{ka razstava, ki jo bomo skupaj oblikovali.

Kljub prelevitvi v etnologe pa bomo ostali taborniki - {otorili, pre`iveli nepozabne ve~ere ob tabornem ognju, se igra-

li … Pa saj vemo, kako noro se imamo PP-ji na taborih Evrokorakov.

Udele`ite se Etnostepa Lo`e 2003, kjer boste raziskovali edinstveno okolje, sodelovali pri izdelavi lokalne etnolo{ke razstave in spotoma spoznali ve~ o sebi in ljudeh okrog vas.

Osebna izkaznica

Ime tabora: Etnostep Lo`e 2003

Datum: 3. 8. - 10. 8. 2003

Namenjeno: Popotnikom in popotnicam [tevilo prostih mest: 30

Ve~ informacij: naslednja {tevilka Tabora, POROD

Kontakt: tadej.beocanin@rutka.net

NOVICE Prvi koraki

KAJ JE NEFIKS

in v ~em so njegove prilo`nosti za mlade?

Jo`e Gornik, vodja projekta Nefiks ter tajnik dru{tva

MladinskI ceh

"NEFIKS je indeks za evidentiranje neformalno pridobljenih znanj, ki je namenjen vsem, ki so starej{i od 14. let - po~asi prihaja{ k pameti, in mlaj{i od 31. let"pejt' `e delat.

V prvi vrsti je namenjen aktivnim mladostnikom in mlaj{im odraslim, za osebno evidenco izobra`evanj in opravljenih aktivnosti. Na ta na~in bo{ lahko pri iskanju zaposlitve dokazoval svojo pripadnost ljubiteljem gora in okolja, da si usposobljen za re{evanje konfliktov, da zna{ jahati lamo in da si neko~ bil na te~aju na Tajskem, kako pripraviti mravlje na najbolj okusen na~in.

Poleg tega bodo vsi iz baze NEFIKS prejemali obvestila o novostih na podro~jih izobra`evanja in drugih, ki so jim najbolj pri srcu - delo v tujini, seminarji o nenasilju, retorika in nastopanje ...

V NEFIKS pa lahko zapi{e{ tudi ostala neformalna pridobivanja znanj na taborih, jezikovnih seminarjih, v tujini in delu prek {tudentskih servisov." Ve~

na poti mednarodnega prostovoljstva

Z Jernejo sva sklenili, da bova {li letos julija delat v kak{en skavtski center na obmo~ju Irske, [kotske, Skandinavije ali Nizozemske. Zanima naju, kje bi dobile malce podrobnej{e informacije o tem?

LP

Katja, RJ[

Informacije o prostovoljnem delu v skavtskih centrih po Evropi najdeta na www.scout.org/europe/volunwww.scout.org/europe/volunteer/index.html teer/index.html. Gre prete`no za prostovoljno delo v ~asu poletja; od za~etka maja do konca septembra. Nam najbli`ji center je seveda otok Veruda pri Pulju, najbolj mednaroden pa je vsekakor center v Kanderstegu v [vici; tam se je mo`no kot osebje anga`irati preko celega leta ( www.kisc.ch www.kisc.ch www.kisc.ch www.kisc.ch www.kisc.ch).

^e ste pripravljeni v tujini svoje mednarodne izku{nje pridobivati dalj ~asa (od 6 mesecev do 1 leta), potem je velika prilo`nost tudi Evropska prostovoljna slu`ba (akcija 2 v okviru programa Mladi (Youth) Evropske unije. Ve~ informacij najdete na spletni strani, kjer so po dr`avah in vsebinah zbrani vsi ponujeni projekti EVS ( www.sosforevs.org www.sosforevs.org www.sosforevs.org www.sosforevs.org www.sosforevs.org), in na spletni strani MOVIT-a nacionalne agencije programa Mladina ( www. movit.si www. movit.si www. movit.si www. movit.si www. movit.si). V okviru Evropske prostovoljne slu`be je v Luksemburgu Andrej (silos@rutka.net), maja pa na Portugalsko za 6 mesecev odide Maja Zu`i~.

Andrej `e v Luksemburgu Na evropski prostovoljni slu`bi

"Lep pozdrav vsem. V Luksemburg sem prispel 1. februarja ob 17:30, ker sem vmes en vlak v Kölnu zamudil za 10 sekund (o~itno se ne ~akajo). Vseeno so me na postaji pri~akali in me odpeljali v moj stanovanje - prvo veliko pozitivno presene~enje. Stanovanje je veliko cca 60 "kvadratov" in polno opremljeno, tako da za obisk sploh ni nobenega problema. Do pisarne imam z vlakom 10 minut, imam karto za po celem Luksemburgu za vse prevoze. Nem{~ina mi kar gre.

Ljudje v Luksemburgu so prijazni, kar je zame kot tujca zelo pomembno; prihajajo od vsepovsod, saj je Luxemburg zelo rasno me{an. Vsi prebivalci poleg luksembur{~ine govorijo ve~ tujih jezikov.

Prvih 14 dni sem predvsem spoznaval pomembne in manj pomembne ljudi v LGS (30-50 ljudi), s katerimi bom v naslednjih mesecih sodeloval. Videl sem dva skavtska centra

in sodeloval na veliko sestankih in tudi na eni od vikend aktivnostih za vol~i~e (M^-ji). Z zadnjimi sestanki se mi je za~elo nabirati tudi delo, saj je potrebno za taborjenje v Sloveniji zbrati {e kar nekaj informacij, pripravljam pa tudi del programa za izobra`evalni vikend. "

OPREDELJENOST ZTS

Ali bi se morala ZTS javno opredeljevati do dru`be- bi se morala ZTS opredeljevati do dru`beno-aktualnih vpra{anj? vpra{anj? vpra{anj?

DA in to o vseh dru`beno-aktualnih

vpra{anjih (21.98 %)

DA, toda samo o vpra{anjih, ki so v povezavi s taborni{tvom (63.19 %)

NE (14.84 %)

n=182 glasov

Andrej Lozar - Silos

Na sliki mednarodna komisarka LGS Martine, strokovna sodelavka in Andrejeva mentorica Patricija in Andrej

TABOROV SOGOVORNIK

Anton de Costa - Sine

Zapisal: Ale{ Cipot, foto: arhiv RJZ in Marko Dedi~

Za~etna taborjenja v zgodnjih 50-tih letih minulega stoletja, {e posebej taborjenje v Bohinju, so imela izjemen pomen za nadaljnji razvoj taborni{tva v [ale{ki dolini. Takrat je taborilo nekaj bodo~ih voditeljev posameznih rodov, ki so jih naslednja leta ustanovili v [ale{ki dolini, med njimi tudi prvi~ fantje iz Velenja. Med temi fanti je prvi~ taboril tudi desetletni Tone de Costa, ki ga je `ivljenje pod {otori, v ~udoviti naravi okrog Bohinjskega jezera in izredno zanimiv program, ki je bil pre`et s predvojnimi skavtskimi idejami in izku{njami, tako o~aral, da se je temu gibanju `ivljenjsko zavezal. Zavezi {e danes aktivno sledi, saj je dolgoletni na~elnik [ale{ke zveze tabornikov in stare{ina RJZ Velenje. Za {tevilne tabornike je Sine nedvomno taborni{ka legenda. Pa vendar se z njegovim na~inom razmi{ljanja v taborni{ki javnosti vsi vedno ne strinjajo, ali se vsaj niso strinjali v preteklosti. Ljudje smo pa~ razli~ni. Spoznajmo Sineta …

Sine = Sivi volk; rojen 21. februarja 1942 v Celju. Vojni ~as pre`ivi pri stari mami v Pesju pri Velenju. Po vojni se preseli v [o{tanj, kjer obiskuje osnovno {olo in ni`jo gimnazijo. Srednjo {olo nadaljuje na u~itelji{~u v Tolminu, ki ga za nekaj ~asa oddalji od taborni{tva. Leta 1966 kon~a {tudij na Fakulteti za {port. @e ve~ kot 30 let je profesor {portne vzgoje na gimnaziji v Velenju. 1973. se poro~i z Martino, 1976. se rodi sin David in 1980. h~erka Nina. David in Nina sta

zaprise`ena tabornika, saj {e sedaj pomagata kot vodnika na taborjenjih. Leta 1976 se preselijo v Velenje, v hi{o na cesti II./29, kjer {e danes `ivijo.

Sinetova skavtska pot se pri~ne 1951. na ni`ji gimnaziji v [o{tanju. Njegov prvi vodnik je bil Joco Znidar{i~, danes znan publicist in odli~en fotoreporter. Sine prvi~ tabori 1952. v Bohinju. Leta 1959 ustanovijo Odred Pusti grad [o{tanj, glavni iniciator, ustanovitelj in vodja odreda postane njegov brat Du{an. Naslednje leto se ~lani odreda udele`ijo V. zleta ZTS v [ob~evem bajerju. Du{an je bil vodja programa, o~e stare{ina tabora, mama glavna kuharica v taboru … Sine pa je moral ostati doma. Spomladi 1962 ga Zdravko Kugoni~ predlaga za vodjo ob~inske zveze in taborovodjo. Oboje sprejme in 1962. vodi svoj prvi tabor v Vinici ob Kolpi. Od takrat naprej, `e 41 let, aktivno vodi tabore, prav toliko ~asa je na~elnik ob~inske zveze. Sine je zelo ponosen na mednarodno skavtsko izmenjavo s 26. skavtsko grupo iz Cambridge-a, ki jo je pravzaprav za~ela njegova `ena, ki je bila 1977. na {tudijskem izpopolnjevanju angle{~ine. Stanovala je pri dru`ini Johanson, katere sinova in h~erka so bili skavti. Vendar bi bila brez Savudrije in Ribnega izmenjava za Angle`e hitro nezanimiva. Za Sineta in ostale tabornike pa je sodelovanje predstavljalo neprecenljivo vrednost, saj jim je odprlo pot v svet skavtov. Udele`i se 18. svetovnega jamboreeja na Nizozemskem, ki ga neizmerno o~ara.

Na Sinetovo skavtsko pot sta odlo~ilno vplivala predvojna skavta Drago [abac in Riko @eleznik. Veliko vlogo v odra{~anju Sineta je odigral njegov o~e, ki je bil odli~en pedagog in velik ljubitelj narave. Veliko oporo mu je nudil brat Du{an, ki pa je, `al, leta 1985 v starosti 39 let, po hudi in neozdravljivi bolezni umrl. Neizmerna bole~ina mu je odvzela ves elan. @elel je prenehati z delom v taborni{tvu, v katerega sta oba

z Du{anom vlagala toliko `ivljenjske energije in do`ivela toliko lepega. Ko pa je ~as nekoliko omilil bole~ino, je spoznal, da ga prav to zavezuje in je vztrajal ter nadaljeval z delom v organizaciji. Cele generacije mladih so zasvojili z zdravim na~inom `ivljenja, z ljubeznijo do narave in jim privzgajali skavtske vrednote ter jih tako bogatili v njihovem duhovnem in osebnostnem razvoju. Kot pravi Sine, je v tem smislu v veliki meri izpolnil svoje `ivljenjsko poslanstvo. Po naravi je zelo skromen in zasluge za vse uspehe pripi{e celotni ekipi in vedno postavi skupne cilje pred zasebne. Zanj ni lep{ega ob~utka, ko se v Ribnem po napornem in pestrem dogajanju ~ez dan vsi tabore~i tiho posedejo okoli tabornega ognja in zapojejo ob spremljavi kitare taborni{ko pesem. To je najlep{e darilo in nagrada, ki ga vedno na novo spodbuja, da {e naprej vztraja in sodeluje v plemenitem skavtskem gibanju.

Velenj~ani `e od nekdaj skrbno ne- Velenj~ani `e od nekdaj skrbno ne- Velenj~ani `e od nekdaj skrbno ne- Velenj~ani `e od nekdaj skrbno ne- Velenj~ani `e od nekdaj skrbno negujete zna~ilnosti svetovne skavtske gujete zna~ilnosti svetovne skavtske gujete zna~ilnosti svetovne skavtske gujete zna~ilnosti svetovne skavtske organizacije… organizacije… organizacije… organizacije…

Za na{ rod je zna~ilno, da mnogo pozornosti posve~amo skavtskemu duhu, ki je viden tudi na zunaj. Pozdravljamo se po skavtsko - B.P., rokujemo se z levo roko, tako kot se pozdravljajo vsi skavti po svetu - dvignjena desna roka s tremi prsti. Govorimo o jamboreejih, ne o zletih. Po rover MOOTSu imamo Old - Scouts in ne gr~e. V nobenem rodu ne boste na{li toliko ~lanov, ki bi nosili skavtski klobuk. Dobijo ga tisti ~lani, ki so naredili najve~ za rod, obi~ajno so to najuspe{nej{i na~elniki ~et, ki so se izkazali z vodenjem programov na taborjenjih v Ribnem, ali so kot in{truktorji vodili vodni{ko {olo ter uspe{no tekmovali na ROT-u,

pripravili uspe{na tekmovanja ... Gre za najve~je priznanje v na{em rodu. Skavtski klobuk jih zavezuje, od njih se pri~akuje, da so misijonarji skavtskih vrednot, da {irijo skavtsko gibanje med sestrami in brati skavti tako v rodu, kot tudi navzven v okviru ZTS, in enako se pona{amo do ZKSSS, kot tudi odli~no sodelujemo s skavti na mednarodnem podro~ju.

Prav na{ rod je skupaj s [ale{ko zvezo, v tem projektu je sodeloval tudi RPG [o{tanj, navezal stike s 26. grupo skavtov iz Cambridgea `e davnega leta 1978. Preko njih smo vzpostavili stike {e z nem{kimi, nizozemskimi, belgijskimi, irskimi skavti in to v ~asu, ko je uradna politika ZTS prepovedovala sodelovanje z zahodnimi skavti, oziroma na ni`ji ravni to sodelovanje ni bilo za`eleno ali podprto z navdu{enjem. Stiki s 26. grupo skavtov so nepretrgani in trajajo `e 26 let, nazadnje smo jih obiskali leta 1998 in pre~esali celotno Anglijo, [kotsko in lrsko. Oni so nas obiskali leta 1999. To je bil tako na{ kot njihov peti obisk. Vsakokrat je bil 50 sede`ni avtobus poln tabornikov in obratno skavtov. Mnogim je to bil prvi obisk Evrope, predvsem pa nam je bilo omogo~eno, da smo mnogo, mnogo prej spoznali skavtsko organizacijo. Sedaj `e te~ejo priprave na obisk v letu 2005, ko bo v Angliji jubilejni 21. evropski in leta 2007 svetovni jamboree. Nedvomno bo to za nas in na{e dolgoletno sodelovanje odli~na prilo`nost, da dolgoletne prijateljske vezi kronamo na tako pomembni prireditvi. Z no{enjem skavtskih klobukov izra`amo na najbolj viden na~in pripadnost in ponos, da smo po dolgih letih samoizolacije ponovno ~lani svetovnega skavtskega gibanja, WOSM-a. Po drugi strani pa jih nosimo tudi v ~ast predvojnih skav-

tov, ki so bili za~etniki in ustanovitelji skavtskega gibanja pred II. svetovno vojno v [ale{ki dolini oziroma so svoje skavtske vrednote, izku{nje in znanje prenesli na tabornike tudi v povojni ~as, bili aktivni pri snovanju ZTS in pri ustanavljanju taborni{tva v [ale{ki dolini, pa tudi na ~ast tistih tabornikov, ki so si jih upali nositi v letih 1965-67 in do sredine 80-tih let, dokler niso razpadli, torej v ~asu, ko je bilo uradno pokrivalo titovka in ko nam je bilo izrecno prepovedano s strani ZTS nositi skavtski klobuk. Velik poudarek dajemo tudi uniformiranosti - kroj, ruta, ~etna, vodova, rodova, slovenska zastava, zastava WOSM-a, ZTS. Prav na{a uniformiranost je na Bledu in v okolici `e ve~krat pritegnila pozornost tujih skavtov, ki so se potem, ko so navezali stik z nami, odlo~ili za nekajdnevno skupno taborjenje v Ribnem. Ve~ina tabornikov svoje naj{tevil~- Ve~ina tabornikov svoje naj{tevil~- Ve~ina tabornikov svoje naj{tevil~-

Ve~ina tabornikov svoje naj{tevil~nej{e sre~anje imenuje zlet, Velenj- nej{e sre~anje imenuje zlet, Velenj- nej{e ~ani pa poudarjate, da so zleti stvar ~ani poudarjate, da so zleti stvar poudarjate, preteklosti in sre~anje poimenujete preteklosti in sre~anje poimenujete jamboree. Kje so vzroki? In kje so jamboree. so vzroki? kje so jamboree. Kje so vzroki? In kje so jamboree. so vzroki? kje so jamboree.

vzroki nesoglasij med vami in ZTS vzroki vami in ZTS vzroki nesoglasij med vami in ZTS vzroki vami in ZTS po jamboreeju v Velenju? po jamboreeju v Velenju? po jamboreeju v Velenju? po jamboreeju v Velenju? Velenju?

Najprej je potrebno opredeliti, kaj je bil zlet po definiciji in vsebini v ~asu enopartijskega komunisti~nega sistema, ko nismo bili ~lani WOSM-a, oziroma smo bili izklju~eni iz njega, kaj je jamboree, definicija, kako si ga je zamislil in ustvaril ustanovitelj B.P., kak{ne zahteve, norme in na~ela mora zasledovati, da ga lahko tako imenujemo. ^e oba primerjamo ugotovimo, da sta definiciji enega in drugega povsem razli~ni in ju je nemogo~e ena~iti. Cilj organizatorjev in mene kot na~elnika prvega jamboreeja leta 1997 v Velenju je bil, da v okviru razpolo`ljivih mo`nosti, ~imbolj posnemamo 18. svetovni

jamboree, ki je bil 1995. na Nizozemskem, ki sem se ga tudi sam udele`il, tako v organizacijskem, bivalnem, vsebinskem in duhovnem smislu, s ~im ve~jo mednarodno udele`bo skavtov. To nam je v veliki meri uspelo. Ponosni smo, da je drugi jamboree, ki je bil lani v Tolminu, posnemal model, ki smo ga osvojili v Velenju, v marsi~em pa je bil nadgrajen. Prisotnih je bilo ogromno skavtov iz razli~nih dr`av, duhovna komponenta je bila raz{irjena z afri{kimi duhovnimi posebnostmi, organizirana je bila tudi ma{a, tako kot prvi~ v Velenju - apoliti~nost projekta. Vse, kar sem na{tel, so temeljne zna~ilnosti jamboreejev in teh zna~ilnosti ne bomo sre~ali v nobenem od desetih zletov, ki so bili organizirani po II. svetovni vojni. Enako ali pa {e bolj odklonilno do omenjenih zna~ilnosti, so bili organizirani zleti na jugoslovanskem nivoju. Podrobno razlago in primerjavo sem pripravil v zakIju~nem biltenu velenjskega jamboreeja, v katerem so analizirane podrobnosti dogajanja na prvem jamboree-ju leta 1997. Bilten tudi razkriva, kje je pri{lo do kratkega stika med ZTS, [ale{ko zvezo in RJZ, vsekakor pa bo zanimiva finan~na primerjava med obema jamboreejema. V finan~nem poro~ilu z jamboreeja 1997 so izra~unane primerjave dele`ev tabornikov [ale{ke doline in ostalih rodov ter ZTS. Pomen prvega slovenskega jamboree-ja za RJZ, [ale{ko zvezo in ostale rodove na{e zveze je bil seveda izjemno velik, tako v promocijskem, organizacijskem in vsebinskem smislu, pridobili pa smo ogromno izku{enj in znanja, ki ga s pridom koristimo. Na{ prispevek v skupnem projektu je bil ogromen, na to smo zelo ponosni in to nam je mo~no dvignilo samozavest ter `eljo, da se spopademo z novimi izzivi.

Pridobljene izku{nje so uporabili Peter, Razi, Bra~ko kot Svizci na mednarodnem tekmovanju na Hrva{kem (Avantura 2001 in 2002). Obakrat so pri{li do konca in zasedli 8. mesto v mo~ni mednarodni zasedbi. Letos pa so se odlo~ili, da s ~lani rodove uprave prvi~ pripravijo podobno mednarodno tekmovanje v Sloveniji pod nazivom Adventure Race Slovenia - Velenje 2003. Organizacija in priprave so v polnem teku, tekmovanje bo potekalo v okolici [ale{ke in Zgornje Savinjske doline v za~etku meseca julija.

Kak{na je vloga mentorjev v ~etah?

Kak{na je vloga mentorjev v ~etah?

Kak{na je vloga mentorjev ~etah?

Kak{na je vloga mentorjev ~etah? V vseh rodovih so bili in so {e kot nosilci delovanja u~itelji oz. profesorji in to pravilo je stalnica na{ega delovanja. Prisotnost pedago{kega kadra nam omogo~a, poleg pedago{ko vzgojne podpore, tudi stalno kori{~enje {olskih prostorov. Tako imajo vse ~ete rodu `e ve~ desetletij taborni{ka sre~anja vsak petek od 17. do 18. ure. Brez tak{nega organizacijskega pristopa ne bi nikoli zmogli velike mno`i~nosti. [olski pro-

stor nam daje varno zavetje, pedago{ka prisotnost v obliki stare{ine ~ete pa nudi vso vzgojno in izobra`evalno pomo~, kontrolira delo, ga spodbuja in nosi tudi najve~jo odgovornost. Mentorji - stare{ine ~et so nelo~ljivi sopotniki ~etnih zimovanj in taborjenj, njihova prisotnost pa ustvarja pri star{ih in ravnateljstvu {ol zaupanje v organizacijo.

Rod Jezerski zmaj lahko zaradi Jezerski zmaj lahko zaradi

nujemo tudi institucija v instituciji. nujemo tudi institucija v instituciji.

Rod Jezerski zmaj lahko zaradi Jezerski zmaj lahko zaradi zmaj lahko zaradi izredne {tevil~nosti ~lanstva poime- {tevil~nosti ~lanstva poime- izredne {tevil~nosti ~lanstva poime- {tevil~nosti ~lanstva poimepoimenujemo tudi institucija v instituciji. nujemo tudi institucija v instituciji. nujemo tudi institucija v instituciji.

V preteklosti je prihajalo do kratkih preteklosti je prihajalo kratkih

V preteklosti je prihajalo do kratkih preteklosti je prihajalo kratkih prihajalo stikov med Velenj~ani in posamezni- stikov med Velenj~ani in posamezni- stikov med Velenj~ani in posamezni- stikov med Velenj~ani in posamezniki ali dolo~enimi organi Zveze ta- ki ali organi Zveze ta- ki ali dolo~enimi organi Zveze ta- ki ali organi Zveze ta- Zveze bornikov Slovenije. Zakaj? bornikov Slovenije.

Statisti~ni podatek dokazuje, da je rod Jezerskega zmaja iz Velenja naj{tevil~nej{i rod v zadnjih dveh desetletjih. [tevil~nost ~lanstva se su~e v povpre~ju okoli 700 ~lanov. Statistika dokazuje, da najve~ rodov v ZTS {teje med 80 do 250 ~lani. To je {tevilka, ki omogo~a optimalno delovanje v vseh pogledih in praviloma bomo na{li v tej velenjski skupini rodove, ki so tudi zelo uspe{ni, tako v tekmovalnem kot tudi na drugih podro~jih. Zato smo pogosto sli{ali o~itek, » zakaj ne formirate ve~ rodov v Velenju?«. Vedno se je bolj iskalo negativne razloge v na{i veliki {tevil~nosti, organiziranosti in delu, kot pa `elje po odkrivanju pozitivnih razlogov ali pa celo `elje po posnemanju oziroma prena{anju dobrih re{itev tudi na druge rodove. Mimogrede, nismo edini rod v mestni ob~ini Velenje. V njej poleg RJZ deluje {e rod Lilijskega gri~a - Pesje, ki {teje okrog 90 ~lanov.

Imate zadostno finan~no in mate- Imate zadostno finan~no in mate- Imate zadostno finan~no in mate- Imate zadostno finan~no in mate- finan~no rialno podporo gospodarstva v Vele- podporo gospodarstva v Vele- rialno podporo gospodarstva v Vele- podporo gospodarstva v VeleVelenju? nju?

Zaupanje in ugled taborni{tva, [ZT, rodov in RJZ v [ale{ki dolini, med

star{i, {olami, podjetji, ob~ino, se je odra`alo tudi v materialnem smislu. 1977. leta smo pri{li pod okrilje ZTKO. Od takrat naprej je bilo financiranje konstantno, poleg tega pa nas je mo~no finan~no podpiralo Gorenje, ob~asno Premogovnik Velenje, Vegrad, mo~no nas je oskrboval OSTO Velenje, Civilna za{~ita Velenje. V za~etku 80-tih let smo zgradili svoj center v Ribnem in Savudriji. Po letu 1990 so se finan~ni tokovi radikalno zmanj{ali. Potrebno se je bilo prilagoditi novim tr`nim razmeram. Danes je glavni vir sredstev ve~ine rodov in tudi na{ega - ~lanarina. Zato ni ~udno, da toliko rodov prikazuje ob~utno manj{e {tevilo ~lanov. ^lanarino pobiramo preko polo`nic. @al je v mnogih dru`inah vsakovrstnih polo`nic preve~ in ~lanarine preprosto ne morejo pla~ati. V na{em rodu je tak{en izpad okoli 20%. Ostanejo donatorji, a ta vir financiranja zahteva ogromno truda in je zelo te`aven in mnogokrat neuspe{en. Nekaj sredstev pridobivamo na ra~un interventne ekipe, ki deluje za potrebe Civilne za{~ite v slu~aju elementarnih nesre~. [portna zveza deloma

pokriva izobra`evanje in{truktorjev v Bohinju. Gre za enega najve~jih stro{kov - okrog 250.000 SIT vsako leto, kaj ostane za opremo, u~iIa, tekmovanja. Za vsak ve~ji projekt posebej i{~emo donatorje. lz tega je razvidno, da zelo te`ko pridemo do denarja in prav zaradi tega smo {e posebej izredno ob~utIjivi. V Sloveniji so visoke {tartnine, ki veliko obetajo, malo nudijo (primer: zadnji ROT). Sami organiziramo podobna tekmovanja - [TPM in [kalska liga kaj te briga za polovico ceneje, finan~na primerjava med jamboreejem 1997 v Velenju in jamboreejem v Tolminu 2002 je zelo zanimiva!! Povsod se radikalno zmanj{ujejo sredstva, {portni klubi se morajo zdru`evati, ker preprosto ni druge re{itve. Zelo poglobljeno bomo morali razmisliti, kako naprej razvijati na{o organizacijo. Treba bo bolj prisluhniti problemom in tegobam baze in se, `al, prilagoditi novim razmeram, za~eti pa od vrha navzdol.

Kak{ni so na~rti razvoja [ale{ke ta- Kak{ni so razvoja [ale{ke so borni{ke zveze v bodo~e? borni{ke zveze bodo~e? borni{ke

Pripravljamo kadrovski projekt za raz{iritev enote {e na dve podru`ni~ni {oli. Na eni izmed podru`ni~nih {ol pa `e samostojno in uspe{no deluje rod Lilijskega gri~a Pesje. Resno se pripravljamo, da spro`imo iniciativo z namenom, da ustanovimo svojo obmo~no zvezo. Koliko rodov bo vklju~enih v obmo~je, bo odvisno od pogovorov z rodovi, ki bi se `eleli priklju~iti obmo~ju. Sami ne `elimo dominantne pozicije, ampak `elimo biti enaki med enakimi, predvsem pa `elimo pomagati, spodbuditi in obuditi delo rodov tam, kjer so v~asih `e uspe{no delovali pa je delo v zadnjem ~asu zamrlo, po drugi strani pa ne moremo ve~ dopu{~ati, da tako {tevil~no ~lanstvo ne bi imelo legitimnih zastopnikov v stare{instvu.

EKOLOGIJA

Pomembnost prsti

Erozija je najve~ji problem tudi v industrijskih d`avah. Rodovitna zemlja izginja pod betonom in asfaltom, veliko pa je izgine zaradi sekanja gozdov in slabega gospodarjenja na teh podro~jih. ^e se bo izginjanje rodovitne zemlje nadaljevalo z enako hitrostjo, bo v naslednjih letih uni~ena tretjina vseh obdelovalnih povr{in na svetu, isto~asno pa bo na svetu za tretjino ve~ ljudi.

Kako je prst sestavljena

Spodnja plast prsti

Narava ustvarja prst iz razli~nih vrst skal. To poteka tako:

Korenine rastlin absorbirajo kisik iz zraka in vode v zemlji, oddajajo pa oglikov dioksid. Ta z vlago v zemlji tvori ogljikovo kislino, ki pospe{uje drobljenje skal na manj{e kose. To je kemi~no drobljenje.

~ez dan se skala segreva, pono~i pa ohlaja. Zaradi raztezanja in kr~enja se skala zdrobi na manj{e kose. Temu pojavu pravimo toplotno drobljenje.

V teko~ih vodah se kamni neprestano drgnejo drug ob drugega. Ob tem nastajajo drobni delci, ki jih voda odna{a in se s pojenjajo~im tokom posedejo na dno. Tako nastaja nova prst.

Potoki in reke nanesejo v doline tudi nekaj prsti, ki izvira iz ledeni{kih nanosov. Ledeniki namre~ zaradi svoje te`e ustvarjajo velik pritisk na povr{ino, ki jo prekrivajo. Zaradi pritiska za~nejo ledeniki drseti v dolino in pri tem pred seboj odrivajo zemljo, skale in kamenje. Vse to se nabira na dnu in temu pravimo ledeni{ki nanos. Reke in potoki ta ledeni{ki nanos odna{ajo in z dodatnim drobljenjem nastaja nova prst.

Nosite za{~itna o~ala!

Eksperimenta

Kako nastaja rodovitna prst

Z dvema laboratorijskima poskusoma lahko poka`emo drobljenje kamenja kot posledica trenja in temperaturnih sprememb.

Za drugi poskus potrebujemo gorilnik in posodo s hladno vodo. S kle{~ami primemo kos kamenine, na primer granita, in ga segrevamo nad plamenom nekaj minut. Pri delu moramo nositi varovalna o~ala in paziti, da kamenine ne pregre-

Pri prvem poskusu drgnimo dva kosa pe{~enjaka nad papirjem. Zaradi trenja, ki nastane med drgnjenjem, se na papirju nabere pe{~eni prah. Zapi{ite si, koliko ~asa ste potrebovali za eno ~ajno `lico prsti.

jemo, ker lahko eksplodira. Po nekaj minutah segreto kamenino potopimo v hladno vodo.

Ko dobljenemu zdrobljenemu kamnu dodamo hranilne snovi in humus, dobimo rodovitno prst, primerno za rast rastlin.

II II I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLX UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLX IVO

NOT 2003

Kot `e veste bo leto{nje No~no orientacijsko tekmovanje potekalo v no~i z 29. na 30. marec in sicer v okolici Meng{a. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17h, prosimo pa vas, da se v O[ Menge{ prijavite do 16:30, ker bo takoj po zboru sestanek z vodji ekip in `rebanje {tartnih {tevilk. Avtobus pelje iz Kamnika skozi Menge{ do Ljubljane in obratno vsako polno uro.

Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah:

• POPOTNICE POPOTNICE POPOTNICE POPOTNICE POPOTNICE - od 16 do 20 let (let. roj. 83 - 87)

• POPOTNIKI POPOTNIKI POPOTNIKI - od 16 do 20 let (let. roj. 83 - 87)

• GR^ICE GR^ICE GR^ICE GR^ICE - od 21 let (let. roj. 82 in starej{e)

• GR^E GR^E GR^E GR^E GR^E - od 21 let (let. roj. 82 in starej{i)

• KORENINE KORENINE KORENINE KORENINE KORENINE - nad 30 let (let. roj. 73 in starej{i), ekipe so lahko me{ane

En ~lan v ekipi je lahko za eno leto starej{i od predpisane starosti.

Prijave po{ljite do petka, 21. 3. 2003 na naslov: @iga

Bab{ek, Tesna ul. 2, Ljubljana. Vse dodatne informacije lahko dobite na e-mailu: ziga.babsek@siol.net ali na na{i strani http://not.rutka.net.

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e Prijava ekipe je veljavna le, je poleg prijave {e Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e Prijava ekipe je veljavna le, je poleg prijave {e je je fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in polo`nice zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se rodu, bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi bodo ekipe vedle v skladu s taborni{kimi bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi bodo ekipe vedle v skladu s taborni{kimi bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. zakoni. zakoni. zakoni. zakoni.

[tartnina zna{a 10.000,00 SIT. Naka`ite jo na naslov: Dru{tvo tabornikov rod Mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, Ljubljana. [tevilka transakcijskega ra~una: 020830018701966 (do 21. 3. 2003). Na polo`nico vpi{ite pod sklic: 00 222303-{ifra rodu (~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).

[tartnine na {tartu ne sprejemamo. NOVO: NOVO: rod lahko rod

[KALSKA LIGA, KA TE BRIGA 2003

Divji volki vas tudi letos vabimo na tradicionalno zabavno tekmovanje "[kalska liga, ka te briga …"

Zbor ekip bo v soboto 5. aprila 2003 ob 8:30 pred

Zbor ekip bo v soboto 5. aprila ob 8:30 5. 8:30

O[ v [kalah, vasi ki je oddaljena pribli`no 5 km

O[ v [kalah, vasi ki je oddaljena pribli`no 5 O[ v [kalah, vasi ki je oddaljena pribli`no 5 km

O[ v [kalah, vasi ki je oddaljena pribli`no 5

O[ v [kalah, vasi ki je oddaljena pribli`no 5 km od mesta Velenje. Pot do zbornega mesta bo od mesta Velenje. Pot do zbornega mesta bo od mesta

ustrezno ozna~ena! ustrezno ozna~ena! ustrezno ozna~ena! ustrezno ozna~ena! ustrezno

Ekipe so vabljene `e na predve~er tekmovanja ( pri~akujemo jih od 17 do 20 ure), da se med seboj spoznajo ob dru`abnem programu, ki bo tudi letos presene~enje. Saj bodo ekipe odkrivale skritega gosta, ki bo .... (lani je to bila Irena Vr~kovnik) znan/i/a Sloven/ec/ka!

Na tekmovanje vabimo tudi ~lane ZSKSS in ZBOKSS! Nekaj osnovnih informacij o tekmovanju:

• zbor ekip ob 8:30

• tekmovanje poteka od 9:00 do 15:00

• slavnostna podelitev ob 16:30

• konec tekmovanja bo ob 17 uri

• tekmovanje je razdeljeno na dva dela in sicer 4 igre pri sami O[ in orientiring z 6 to~kami po okolici

• ekipo sestavlja 5±1 ~lan

• kategorije:GG-rojeni leta 1991 do 1988, PP-rojeni leta 1987 do 1983 in Gr~e- rojeni leta 1982 in prej

• vsaka `enska predstavnica v ekipi prinese tej 50 nagradnih to~k

• {tartnina zna{a 7.000,00 SIT {tartnina 7.000,00 SIT {tartnina zna{a 7.000,00 SIT {tartnina 7.000,00 SIT na ekipo in vklju~uje: preno~i{~e, pija~o, kosilo, nagrade za najbolj{e in na{itke za vse ~lane ekipe ter stro{ke organizacije tekmovanja

v posamezno kategorijo prijavi kolikor ekip `eli!

v posamezno kategorijo prijavi kolikor ekip `eli!

v posamezno kategorijo prijavi kolikor ekip `eli!

v posamezno kategorijo prijavi kolikor ekip `eli!

v Maksimalno {tevilo ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami.

Vabljeni!

Rod Mo~virski tulipani

• {tartnino naka`ete na TRR_SKB: 03176031761000008467 sklic 00 7777 1000008467 sklic 00 7777 1000008467 sklic 00 7777 1000008467 sklic 00 7777 s pripisom za »[LKTB 2003«

• rok prijav je 28. 3. 2003

• cena tekmovanja za zamudnike je 9.000,00 SIT

• seveda pa bodo najbolj{e, najbolj oddaljene, najbolj izvirne..... ~akale lepe nagrade za katere bodo

poskrbeli dobri pokrovitelji.

Prijavite se lahko na ceta.divji.volk @email.si ali 041/354621 ( Sandi Glin{ek )

Tekmovalci mlaj{i od 18 let morajo obvezno izpolniti Tekmovalci mlaj{i od 18 let morajo obvezno izpolniti obrazec obrazec (dobite jih na internetni strani )

Osnovna oprema ekipe:

• kompas

• pribor za risanje (podlaga, barvice, svin~nik …)

Osebna oprema udele`enca:

• copati za hojo po {oli

• spalna vre~a

• kroj in rutka

• prispevek za humanitarno noto (kovanci SIT)

• hrana (za tiste ki pridejo `e v petek)

Tudi letos ima [kalska liga humanitarno noto! Zato mora vsak, ki pride (ne samo tekmovalci) na [kalsko ligo prinesti nekaj kovancev, ki jih bomo namenili za revnej{e otroke! Izkupi~ek bomo darovali Karitasu, ta pa ga bo razdelil oz. namenil za revnej{e otroke v Sloveniji. (seveda bomo veseli tudi {olskih potreb{~in ali ~esar drugega, kar ho~ete podariti revnim dru`inam ).

Ve~ informacij dobite na http://cdv.rutka.net/stran/ skalska_liga.htm, kjer lahko najdete tudi vozne rede vlakov in avtobusov.

Torej se vidimo na [kalski ligi 2003, ki vas mora brigati!!!!

"Pridite in se pustite presenetiti!"

P.S.:Aja, pa {e tole, za lanski meni je bil dunajski zrezek in krompirjeva solata ... kaj bo letos ...

SPOMLADANSKA KANU ORIENTACIJA 2003

Se {e spomnite lanskega tekmovanja, ko so se dobitniki glavne nagrade odpeljali domov z novim Hyundai Matrixom? ^e se ne, potem pridite pogledat, s ~im se bodo letos domov odpeljali zmagovalci.

Pa preidimo k dejstvom. RDR iz Medvod spet organizira (predvsem zabavno) tekmovanje. Ponovno smo

malo pokolobarili in na vrsti je tekmovanje s kanuji. Na tekmovanje se lahko prijavijo tri~lanske ekipe. Spodnja starostna meja je 16 let. Vse ekipe tekmujejo v isti kategoriji in na lastno odgovornost. Med obvezno opremo sodi: kanu, 1 re{evalni jopi~ na tekmovalca, 2 vesli, priporo~amo pa {e kompas in pisalni pribor. Ker bo tekmovanje po dolgem ~asu spet na Trbojskem jezeru (HE Mav~i~e), bo zbor ekip v soboto 12. aprila 2003 ob 8:30 pri RIBI[KI KO^I v Mav~i~ah. Pot bo ozna~ena od Medvod naprej.

Tekmovalci se bodo sre~ali z razli~nimi nalogami, ki jih bodo opravili v kanuju, ob kanuju, pod kanujem, s kanujem, na mokrem in suhem. Da bomo opravi~ili ime akcije, vam bomo pripravili vrisovanje to~k v karto, ravno prav dolgo orientacijo po jezeru in poleg zabavnih igric {e kak{no resno. Da pa ne boste la~ni, vam bo kuhar Miha pripravil odli~no kosilo. Tekmovanje je odprtega tipa!

Me{ane in `enske ekipe imajo pri premagovanju ovir na progi posebne olaj{evalne okoli{~ine.

Prijave sprejemamo do 7. aprila 2003, {tartnina pa je 7500 SIT na ekipo, oziroma 9000 SIT za zamudnike in prijave na startu. Naka`ete jo lahko na poslovni ra~un RDR {t. 02013-0011903465 odprt pri NLB d.d., enote banke 013. Vsak tekmovalec dobi mikico, kosilo, na{itek, karto, ko{ dobre volje pa {e kak{no malenkost na{ih sponzorjev (na lanski tekmi so skoraj vsi udele`enci dobili nagrade).

Za vse informacije vam je na voljo RDR pp 16, 1215

MEDVODE ali vodja tekmovanja Matej B. Kobav (Miki), GSM: 041 533 206, miki@rutka.net, http:// rdr.rutka.net

ROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

IZOLA

obve{~a, da Bi~ikleta `ur 2003 BO!

Datum 9., 10. maj 2003, ve~ informacij v prihodnji {tevilki Tabora.

Zavedanje za zmanj{evanje mo`nosti

Po{kodbe na taborjenju

Taborjenje kot oblika bivanja in aktivnega pre`ivljanja prostega ~asa ponuja veliko mo`nosti za atraktivne dejavnosti (npr. pohodni{tvo, bivakiranje, splavarjenje, proga pre`ivetja, gibalne igre, prehrana v naravi …). Poleg tega so tabore~i v tem ~asu izpostavljeni tudi vremenskim vplivom, saj neprijazno vreme ne ponuja ravno "udobnega" bivanja v naravi. Zato nevarnost po{kodb in drugih bolezenskih stanj, kljub veliki skrbi vodstva za varnost in pazljivosti vodnikov, vedno obstaja. ^imbolj se teh nevarnosti zavedamo, tem bolj se lahko nanje pripravimo. To velja tako za vodstvo, tabore~e in star{e, ki nam svoje otroke zaupajo.

Na pobudo {tudentov medicine se je za~elo sodelovanje med zainteresiranimi {tudenti in Zvezo tabornikov Slovenije. Namen sodelovanja je tako preventivnega zna~aja (zavedanje za zmanj{evanje mo`nosti), kakor tudi njihova udele`ba v kurativi (u~inkovita prva pomo~ na taborjenju samem). S tem bodo imeli {tudentje mo`nost pridobiti nekaj prepotrebnih prakti~nih izku{enj, hkrati pa bodo spoznavali taborni{ki na~in `ivljenja. Po drugi strani bodo zainteresirani rodovi dobili mo`nost, da na svoje taborjenje za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe povabijo usposobljeno osebje.

Ena od preventivnih aktivnosti je bila tudi anketa o po{kodbah in bolezenskih stanjih na taborjenju, ki smo jo izvedli med organizatorji taborjenj v preteklih letih.

RANE IN PODOBNE PO[KODBE

krvavitev iz

ureznine (po{kodbe z orodjem2-33 in zarjavelimi predmeti)

huj{e krvavitve1-21

PO[KODBE KOSTI padec33

pretres mo`ganov22

po{kodba hrbtenice12

zvini - gle`enj, zapestje22

zlomi - roke, noge, rebro, klju~nica1-22

izpahi - rama, gle`enj22

ZASTRUPITVE, BRUHANJE, DRISKA ipd.

zastrupitev s hrano, vodo (*mo`nost epidemije) 22*

INFEKCIJE, VNETJA ipd.

vnetje u{es, grla22

viroza (visoka vro~ina)33

POSLAB[ANJA VNAPREJ ZNANIH KRONI^NIH

BOLEZNI

astmati~ni napad11

epilepti~en napad11

hipoglikemija (pri sladkorni bolezni)11

NUJNA AKUTNA STANJA

alergija na pike mr~esa, ose, klopi, meduze33

piki ka~, ugrizi {korpiona, podgane1-22 in drugih `ivali (steklina)

vnetje slepi~a11

utopitev12

du{enje zaradi predmeta v sapniku11

udar elektri~nega toka ali strele11*

(*preventivno delovanje)

zadu{itev s plinom (monoksid, dioksid ali propan - jeklenka)1

NE NUJNA AKUTNA STANJA

tujek v o~esu23

pik klopa brez komplikacij (alergije)33

fizi~na iz~rpanost22

psiholo{ke po{kodbe (stres, histerija...) zaradi nepredvidenih

dogodkov (povodenj, po`ar…) (*lahko masovni efekt) 11*

son~arica22

opekline in podhladitve22

Iz ankete je lepo razvidno, katere so tiste po{kodbe in bolezenska stanja, kjer je bilo `e v preteklosti veliko primerov in kjer je tudi mo`nost v prihodnje velika. Na podlagi ankete se bodo v naslednjih mesecih zainteresirani {tudentje na "pogoste" po{kodbe in bolezenska stanja {e posebej pripravili.

Rodove, ki so zainteresirani, da na svoj tabor povabijo "strokovno osebje", vabimo na seminar za taborna vodstva, kjer bomo sodelovanje podrobno predstavili.

Kako v naravi sredi zimskih razmer zakuriti ogenj?

Izziv toplote v snegu

Vas je `e kdaj zeblo? Pozimi verjetno ve~krat in leto{nja zima z mrazom ni skoparila. In ~e ste pohajkovali po naravi in u`ivali v lepotah zimske idile, ste verjetno veliko bolj u`ivali, ~e vas ni zeblo. Toplota namre~ vsaj pozimi doprinese k dobremu po~utju in ugodju. In nasprotno, mraz nas navdaja z nelagodjem, povzro~a pa tudi utrujenost in fizi~no iz~rpanost. In ~e bi se zna{li sredi narave v nepri~akovani situaciji, bi po~utje odlo~ilno vplivalo na razsodnost in sprejemanje odlo~itev.

Za dodatno toploto bi v dolo~enem trenutku lahko poskrbel ogenj. Seveda nanj ne pomislimo sredi zimskih razmer, vendar je poleg sonca edini vir toplote, do katerega lahko pridemo v naravi (ob predpostavki, da imamo s seboj v`igalice ali kak{no drugo sredstvo za pri`iganje ognja). Ker je ogenj na nek na~in sinonim taborni{tva, sem se odlo~il za "izziv toplote v snegu". V nadaljevanju si preberi nekaj pomembnih spoznanj, do katerih sem pri{el pri pripravi ognja v snegu.

Poi{~i primeren prostor; pomembno pri tem je, da je v zavetrju in ne pod kro{njami dreves, ker mu s tem preti nevarnost, da se nanj ob vetru ali povi{ani temperaturi z njih usuje sneg.

O~isti sneg do podlage (trava, listje, zemlja) na dovolj velikem podolgovatem prostoru. S tem se izogne{ nevarnosti, da bi se sneg z vrha usul na ogenj ali da bi staljen sneg uga{al ogenj od spodaj. Pomembno je tudi, da upo{teva{, kam piha veter, sicer ti bo gretje onemogo~al neprijeten dim.

Sedaj je na vrsti nabiranje kuriva. Za gnezdo so primerne spodnje posu{ene veje mladih smrek, ki ostanejo kljub snegu suhe. Tudi centimetrske vejice je mo`no nabrati pod smrekami. Za debelej{o kurjavo, s katero bo{ poskrbel za trajnej{o

1.

2.

3.

toploto ognja, se bo{ moral ozreti navzgor; vej s tal namre~ ne more{ pobirati, ker so vla`ne in ve~inoma prekrite s snegom. Spet pridejo v po{tev smreke, tokrat tiste starej{e in vi{je, pa tudi kak{na posu{ena veja na stari bukvi je kljub te`i snega ostala na drevesu. ^im ve~ kurjave je potrebno pripraviti {e preden ogenj zakurimo – dokler je ogenj slaboten ga mora{ negovati, sicer nam med nabiranjem drv ugasne.

4.

Pomembno je, da se priprave ognja loti{ natan~no – zavedati se mora{, da v`igalic ali plina v v`igalniku nima{ na pretek in da je v izrednih okoli{~inah vsak neuspel poizkus lahko usoden. Vla`no podlago prekrije{ s plastjo debelej{ega kuriva. Nanjo polo`i{ gnezdo, ~ezenj pa polo`i{ {e nekaj tanj{e kurjave, ki bo vzdr`evala ogenj ko bo gnezdo dogorelo. Gnezdo pri`ge{ in s kirur{ko natan~nostjo na jedro ognja polaga{ vedno debelej{e pali~ice. Ko ogenj zagori in za~enja oddajati toploto, lahko okoli njega nalo`i{ in na ta na~in su{i{ ostalo kurjavo. ^e gnezdo ne odigra svoje vloge in ogenj ne zajame debelej{e kurjave, potem je bolje postopek ponoviti in pripraviti novo gnezdo (s pihanjem bo{ izgubil {e ve~ energije). Paziti mora{ tudi, da ti v`igalice ne padejo na tla, ker se zmo~ijo in postanejo neuporabne (tudi v`igalnik ni izjema, saj moker kresilni kamen ne daje iskre).

Ko ogenj dokon~no premaga neugodne sne`ne razmere, se lahko pogreje{ in posu{i{ mokro obleko ali obutev in tako nabere{ mo~i za nadaljevanje poti. S toploto lahko stopi{ tudi sneg in na ta na~in pride{ do prepotrebne teko~ine ("lizanje" snega povzro~i dodatno tro{enje energije telesa).

^e bo{ ogenj in toploto potreboval preko cele no~i, je najbolje, da se takoj ko se odpo~ije{ {e enkrat poda{ po zalogo kurjave.

6.

^e mora{ ogenj zakuriti ob sne`enju, lahko na za~etku napravi{ sne`no luknjo, v kateri bo ogenj na za~etku varen pred padavinami. Seveda mora{ ogenj takoj, ko za~ne oddajati toploto, odkriti. Takrat mu tudi padavine ne bodo ve~ mogle do `ivega.

Veliko u`itka ob lastnem izzivu pri`iganja, in ne pozabi: ta izku{nja ti v druga~nih okoli{~inah lahko re{i `ivljenje.

5.

Tone Simon~i~

Zgodovina po{te

Vemo, da je filatelija novej{i del po{tne zgodovine. Po{tne znamke se pojavijo dosti kasneje kot po{ta sama oziroma na~in pla~ila za po{tne storitve. Redko kdo bi si mislil, da {teje po{tna prek {est tiso~ let. Oglejmo si nekaj zanimivih podatkov o tem.

Za~etki po{te

Zgodovinski viri ka`ejo, da so prenos sporo~il organizirali pred 6000 leti na Kitajskem, v Egiptu in Asiriji pa pred okrog 5000 leti. @e tedaj so velike dr`ave prena{ale obvestila na velikih razdaljah. Sprva so obvestila prena{ali sliteka~i, konjeniki in s hitrimi vozovi. Naslovnik je naslovljencu po{to po{iljal neposredno. Prena{alci po{te so bili izpostavljeni {tevilnim nevarnostim zaradi neprestanega vojskovanja in roparskih napadov, da ne omenjamo slabe opremljenosti kurirjev in vremenskih pogojev. Po{to so organizirali v okviru posameznih dr`av predvsem za prenos obvestil za vladarje oziroma njihove uslu`bence.

Na~in pisanja sporo~il

Prva sporo~ila so bila ustna, kasneje pa so jih prena{ali odtisnjena na glinastih plo{~icah, od katerih je nekaj ohranjenih do danes. Kasneje so Egip~ani prena{ala pisna sporo~ila napisana na papirusih. Rimljani in Grki so prena{ali sporo~ila s pomo~jo vo{~enih plo{~ic, lesa in `ivalskih ko`. Leta 751 so na Kitajskem izdelali papir, ki ga {e danes uporabljamo za ve~ino pisnih sporo~il. Se pa papir `e umika elektronskemu prenosu sporo~il.

Organiziran po{tni sistem

Leta 539 pred na{im {tetjem so v Perziji na ukaz vladarja Darija vpeljali prvi organiziran po{tni sistem na svetu. Slonel je na jezdecih in po{tnih hlevih, kjer so menjavali konje in jezdece. Sestavljen je bil iz po{tnih postaj, ki so bile med seboj oddaljene za dan je`e. Po{tno slu`bo so opravljali vse leto, ne glede na letni ~as, vreme, no~ ali dan. V 6.stoletju pred na{im {tetjem je perzijski kralj Kir organiziral prenos sporo~il s konjeni{kimi {tafetami in prek stalnih relejnih poti (angarija). Grki so sporo~ila po{iljali s sli (gramotofori) in s hitrimi sli (hemerotodromi), Rimljani so vpeljali stalno slu`bo selov (cursu publicus) za zvezo s svojimi provincami.

Najve~ji po{tni sistem je v anti~nih ~asih deloval na Kitajskem, kjer je bilo v vsem imperiju postavljenih preko 25.000 po{tnih postaj. Potem se je po{tni sistem raz{iril preko meja posameznih dr`av in jih povezoval. Tak{ne prve po{tne povezave so obstajale med Asirijo in Babilonom, Egiptom in Sirijo.

Po{ta v srednjem veku

Z razvojem dru`bene delitve dela in razslojevanjem prebivalstva so se v

po{tni promet za~eli vklju~evati novi sloji prebivalstva. Prenos sporo~il so organizirali poleg vladarjev {e fevdalci, univerze, samostani, posamezna mesta in cehi. Prvi so se vklju~ili v sistem po{te obrtniki, menihi in {tudentje. Najbolj znan po{tni sistem v Evropi, ki so ga ustanovili v srednjem veku leta 1451, je bil sistem grofov Thurn in Taxis. Deloval je vse do leta 1871 (420 let!). Po njih se {e danes imenuje osebno vozilo, ki ga uporabljamo za prevoz potnikov - taksi. Ta dru`ba je imela skoraj izklju~no pravico opravljati po{tne storitve v Avstriji, Franciji, Italiji, Poljski, [paniji, [vici in v nem{kih de`elah. V ~asu razcveta je povezovala de`ele od Baltika do Jadranskega morja, od Poljske do Gibraltarja. Leta 1574 so pri~eli prena{ati tudi zasebna sporo-

~ila in ne le slu`beno korespondenco.

^lani Thurnove in Taxisove dru`be so `e v 16.stoletju uvedli po{tne tarife. Prva uradna tarifa za pisma izvira iz leta 1627, in sicer so jo predpisali v Franciji, temu zgledu je sledila Anglija leta 1635 ter Prusija 1699. V 17. stoletju so v nekaterih dr`avah vpeljali po{tno prisilo, po kateri smejo zainteresirani uporabljati samo `e obstoje~e po{tne zveze. V prvi polovici 19.stoletja pa je pri{lo do popolnega podr`avljenja po{te, takrat so sprejeli tudi prve po{tne zakone.

Po{ta danes

Po{tne uprave posameznih dr`av so danes povezane v Svetovni po{tni uniji (UPU) s sede`em v Bernu v [vici, kjer je bila 5. maja leta 1875 na pobudo Heinricha von Stephana tudi ustanovljena. Tedaj se je imenovala Generalna po{tna zveza. Njena pravila so za~ela veljati 1. julija 1875. leta. Dana{nje ime je UPU dobila leta 1878 na svojem drugem kongresu v Parizu. Od leta 1947 je UPU specializirana agencija Organizacije zdru`enih narodov, kar dokazuje poseben pomen po{te.

Zanimivo je, da je v za~etku po{tne slu`be storitev pla~al prejemnik, ko je prejel pismo. Po{tnina je bila odvisna od razdalje in te`avnosti dostave. Ker je bila po{tnina zelo draga, so dopisovanje lahko privo{~ili le premo`nej{i.

Po{tnina - pla~ilo za opravljeno storitev

Leta 1837 je Rowland Hill uvedel reformo po{tnih tarif. Ta uvaja denarne zneske za pla~ilo po{tnih storitev (penny ostage), za pla~ilo tarife so predlagali po{tne znamke. Tako je 6. maja 1840 iz{la prva znamka vrednosti enega penija. Ker je bila ~rne barve, jo {e danes imenujemo Black Penny. Vsakdo, ki jo je nalepil na pismo, te`ko do polovice un~e (1 un~a je 28,35 grama), ga je lahko odposlal v katerikoli del Anglije ne glede na oddaljenost. Temu so sledile {e nekatere druge dr`ave.

Leto 1850 je prelomno leto, ko se je precej dr`av odlo~ilo za po{tno reformo in za izdajanje po{tnih znamk. S po{tno reformo se je za~ela pla~evati po{tnina vnaprej, po{tna znamka pa je bila dokaz o pla~ani po{tnini.

Leto izdaje prve znamke

1843 Brazilija in {vicarska kantona Zürich in Geneve, 1845 kanton Basel v [vici, 1847 Trinidad, Zdru`ene dr`ave Amerike in Mauritius, 1849Belgija, Bavarska in Francija, 1869 (1. oktober) Avstro-Ogrska monarhija je poslala na trg prvo dopisnico, 1866(1. maj) kne`evina Srbija, 1874(1. maj) kne`evina ^rna gora, 1879(1. julij) Bosna in Hercegovina, 1991 (26. junij) Slovenija.

Kako je nastala znamka

Ker je nastanek prve znamke na svetu nekako povezan tudi s Slovencem, naj na kratko omenimo zanimivosti o nastajanju in nastanku znamke.

V Evropi se je po{tni promet za~el hitro razvijati in v raznih dr`avah so razmi{ljali, kako poenostaviti poslovanje. Bele`imo ve~ zamisli o po{tni znamki. @e leta 1823 je Curry Gabriel Treffenberg na [vedskem v nekem zapisu omenil zamisel o posebni nalepki za po{iljanje pisem. Precej predlogov je prihajalo iz Anglije in tedanje AvstroOgrske monarhije.

Nekateri trdijo, da je idejni o~e po{tne znamke Slovenec iz Spodnje Lu{e pri [kofji Loki Lovrenc Ko{ir (18041879). Kot praktikant v dr`avni po{tni slu`bi je leta 1835 predlagal pla~ilo za po{tne storitve z uvedbo listi~a - takse, torej znamke. Njegov predlog je na ministrstvu oble`al v predalu in drugi so ga prehiteli. Menijo, da je Ko{ir o svojem predlogu pripovedoval in nekatere njegovih idej je prakti~no uporabil direktor angle{ke po{te Rowland Hill.

Zamisli o znamkah so se porodile `e prej. V Franciji so `e leta 1653 obstajali listi~i, ki jih je bilo treba prilo`iti pismu. Sistem je zasnovala Anne Genevieve, grofica de Longuevill, prijateljica direktorja dr`avnega finan~nega urada Fougueta. Ko so ga vrgli s polo`aja, je tudi ta zamisel tonila v pozabo. V Gr~iji so neke vrste nalepke uporabljali `e leta 1831.

In {e zanimivost za zbiralce po{tnih znamk: po{tni uslu`benci do nedavnega niso smeli zbirati znamk. Hitro bi jih namre~ premagala zbirateljska sku{njava in bi s tujih pisem pobirali lepe in dragocene znamke. Nekateri so zaradi tega ostali tudi brez dela

Zgodovina po{te na Slovenskem

Prve po{tne organizacije na Slovenskem datirajo {e iz rimskih ~asov, kjer je bil po{tni sistem kar dobro zastavljen. Skrbeli so za prevoz blaga po{tnih po{iljk in potnikov. Lep spomin in dokaz za to je relief na cerkvi Gospe svete na Koro{kem, ki sodi med ene izmed najlep{ih izkopanin na tem obmo~ju. Leta 1496 so ko~ije s konjsko vprego povezovale Dunaj, Gradec, Celovec in Ljubljano s Trstom, od koder se je del po{tne poti odcepil proti Gorici.

Cesar Maksimilijan je leta 1516 podelil rodbini Paar po{tno organizacijo v fevd za obmo~je Slovenije in okoli{ke kraje. Za ~asa Valvasorja je imela Ljubljana redne po{tne zveze s sli jezdeci proti Mariboru, Gradcu in Dunaju in preko Razdrtega s Trstom. Leta 1825 so tedanji po{tarji vpeljali posebno po{tno ko~ijo, ki je "pridirjala" iz Trsta na Dunaj v borih treh dneh. Po{tne ko~ije je leta 1849 zamenjala `eleznica, ki so jo tedaj potegnili do Ljubljane, leta 1857 pa {e do Trsta. Celotno delo tedanjih po{tnih ko~ij so prevzele `eleznice - tovor, po{to in potnike.

Sicer pa je bila na slovenskem ozemlju izdana prva znamka 1. junija 1850, tedaj {e v Avstro-Ogrski monarhiji. Na prvi znamki je bil grb cesarstva, tiskana je bila v knjigotisku in ni bila zob~ana. Takrat so na znamkah upodabljali le vladarje. Niti ena izmed znamk ni imela natisnjenega motiva, ki bi bil kakorkoli povezan s Slovenijo ali Slovenci. Dne 23. septembra 1918 je bil v Zagrebu oblikovan Narodni zbor, ki je prevzel oblast nad kraji, ki so tedaj pripadali Avstro-Ogrski. Razglasili so

Neodvisno dr`avo Slovencev, Hrvatov in Srbov. 4.novembra 1918 je bil sprejet

sklep o zdru`itvi s Srbijo. 26. novembra

1918 je tudi velika skup{~ina ^rne gore

izglasovala podoben sklep. Tako je novembra 1918 Avstro-Ogrska dokon~no razpadla in pri~ela se je oblikovati nova dr`ava na Balkanu. @e 1. decembra

1918 je bila v Beogradu razgla{ena dr`ava z imenom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Do razpada Avstro-Ogrske monarhije so veljale {e stare znamke, ki jih je tedaj sicer mo~no primanjkovalo. Nova dr`ava {e ni bila sposobna izdati novih

- svojih. Zato so takrat v Sloveniji izdali znamke za Slovenijo, ki pa so jih upo-

Prva prava slovenska znamka

rabljali v vseh zahodnih delih SHS, niso pa jih v Srbiji, ^rni gori in Makedoniji.

Tako so bili rojeni "verigarji". Osnutke za te znamke je izdelal umetnik profesor Ivan Vavpoti~. Na ni`jih vrednostih znamk je bil prikazan su`enj, ki trga verige - spone su`enjstva. Zaradi teh verig so dobile te znamke ime verigarji. Tiskali so jih na Dunaju in v dveh tiskarnah v Ljubljani v tehnikah knjigotiska in kamnotiska, zob~ane, nezob~ane ali delno zob~ane, na razli~ne vrste papirja, z barvami razli~nih proizvajalcev, z razli~nimi kli{eji in zob~anji. Te`ko je bilo namre~ dobiti papir, barve, proizvajalce, zato toliko razli~ic in posebnosti. V filateliji se je oblikovala posebna tematika, zbiranja »verigarjev«, ki so zabele`eni v katalogih, obstajajo klubi in literatura o tej tematiki. V obtoku so bili v letih 1919-1920.

Ob verigarjih so bile v Sloveniji izdane {e za~asne in lokalne znamke v Dobrovniku in Beltincih v Prekmurju (ogrske), pretiskane s priro~nimi gumijastimi `igi. Leta 1920 so natisnili v Ljubljani {e znamke ob plebiscitu na Koro{kem.

Do 26. junija 1991 so bile v uporabi jugoslovanske znamke, ki so veljale na obmo~ju tedanje dr`ave. Tega dne je v Sloveniji iz{la prva znamka neodvisne dr`ave Slovenije. Na njej je upodobljen nate~ajni osnutek slovenskega parlamenta,

ki ga je projektiral slovenski arhitekt Jo`e Ple~nik.

In slovenska taborni{ka filatelija

^e upo{tevamo obmo~je nekdanje Jugoslavije, smo v samostojni Sloveniji tudi prvi uspeli dobiti znamko s taborni{kim motivom. Tako smo taborniki dobili 26.septembra 1995 prvo znamko nominalne vrednosti 70 sit. Natisnili so jo v nakladi 200.000 izvodov v polah po 25 znamk. Ob znamki je iz{la {e maksimum karta, kuverta z `igom prvega dne. Avtorica znamke je akademska.slikarka An~ka Go{nik-Godec, oblikoval jo je Matja` U~akar, imenovali pa so jo slovenski skavti in taborniki.

Ob 12. zletu Zveze tabornikov Slo-

venije v Tolminu 2. avgusta 2002 je Po{ta Slovenije na pobudo Zveze tabornikov Slovenije izdala ilustrirano dopisnico "Tabor" s pla~ano po{tnino v notranjem prometu. Avtor dopisnice je Jaka Bevk iz Kranja ob strokovnem sodelovanju taborni{kih filatelistov. Dopisnica je velika 148 x 105 mm in natisnjena na 200 gr biotop kartonu v {tiribarvnem ofsetnem tisku v nakladi 4000 kosov (neuradna {tevilka). Po{tna veljavnost dopisnice: od 2. avgusta 2002 do 2. avgusta 2003. Ob tem naj dodamo, da je ob zaklju~ku 12. zleta ZTS iz{la {e spominska kuverta s prilo`nostnim po{tnim `igom. Oba omenjena filatelisti~na po{tna dogodka sta edinstvena v dosedanji taborni{ki filatelisti~ni zgodovini.

Ob uradnih po{tnih taborni{kih dogodkih (znamka, maksimum karta, kuverta prvega dne in ilustrirana dopisnica) so taborni{ke enote ob taborni{kih pomembnej{ih dogodkih izdale {e {tevilne spominske kuverte in prilo`nostne po{tne `ige.

ASTRONOMIJA

Primo`

Ve~erno nebo v marcu

Tokrat pa nekaj za tiste, ki jim je orientacija med zvezdami {panska vas, pa bi kljub temu `eleli sami poiskati kak{en objekt na nebu. Prav za to je marca najbolj primeren ~as za za~etek, saj so takrat na nebu najsvetlej{e zvezde in ne bo jih te`ko najti tudi iz bolj zamegljenih in osvetljenih krajev. [e bolj zanimivo bo, ~e boste imeli pri roki kak{en daljnogled ali celo teleskop, ~e pa ga nimate pa tudi ni~ hudega. Kot pomo~ pri iskanju uporabite sliko, ki predstavlja ve~erno nebo v za~etku marca, takoj po son~nem zahodu. Tudi ~e boste nebo opazovali kasneje, se zvezde in planeti ne bodo toliko premaknili, da ne bi razpoznali oblike ozvezdij. Zvezde in planeti se namre~ navidezno gibljejo podobno kot Sonce - od vzhoda proti zahodu. Torej ~e boste nebo opazovali kasneje, bo vse skupaj le pomaknjeno proti zahodu.

Za za~etek se najprej obrnimo proti jugu. Najbolj opazno med vsemi ozvezdji je v tem ~asu Orion, ki ga ne moremo zgre{iti. Sestavljajo ga zvezde, ki so med najsvetlej{imi na nebu, prepoznamo pa ga po njegovi zna~ilni obliki, predvsem pa po njegovem "pasu", to je treh enako svetlih in med seboj enako oddaljenih zvezdah, imenovanih tudi "Kosci". Med zvezdami Oriona izstopa zvezda Betelgeza (levo zgoraj), ki je rde~e barve, najsvetlej{i pa je Rigel (desno spodaj).

^e "Orionov pas" podalj{amo v levo, pridemo do najsvetlej{e zvezde neba z imenom Sirius. Stari Egip~ani so Orion in Sirius ~astili kot bo`anstva predvsem v pogrebnih ritualih, saj so verjeli, da gre du{a proti tem zvezdam, ko zapusti telo. ^e boste zvezde pogledali v daljnogledu ali teleskopu, boste opazili, da jih ne morete pove~ati. [e vedno ostanejo to~ke. To pa zato, ker so tako dale~. Sirius je ena nam bli`jih zvezd, pa kljub temu njegova svetloba potrebuje kar 8 let, da nas dose`e.

^e pogledamo to~no navzgor, nad glavo, proti zenitu, ne bomo zgre{ili zvezde Kapele, ki je najsvetlej{a v ozvezdju Voznik. Podobno rde~a kot Be-

telgeza pa je zvezda Aldebaran v Biku, ki je na drugi strani Oriona kot Sirius. Na nebu najdemo {e oba dvoj~ka - Kastorja in Poluksa ter najsvetlej{o zvezdo v Levu - Rigel. ^e sedaj pove`emo najsvetlej{e omenjene zvezde, dobimo tako imenovani "Zimski {esterokotnik", ki se razprostira od zenita pa skoraj do obzorja. Ker so ravno v tem predelu tudi najsvetlej{e zvezde neba, se nam zdi, da so pozimi in zgodaj spomladi zvezde bolj svetle kot poleti. To pa zato, ker poleti teh zvezd ni na nebu. Na tem delu neba pa sta tokrat tudi dva planeta - Saturn in Jupiter. Svetla

sta kot (ali pa {e bolj) kot najsvetlej{e zvezde, zato jih ne zamenjujte z zvezdami. Oglejte si polo`aj Saturna in Jupitra na sliki glede na ostala ozvezdja. ^e ne gre druga~e pa jih bomo od zvezd nedvomno lo~ili z daljnogledom ali teleskopom. Planeta namre~ pove~ana nista ve~ to~ki ampak mala diska, pri ve~ji pove~avi pa bo Saturn "dobil" {e obro~e. Obro~i so ravno v tem ~asu zelo dobro vidni, saj Saturn sedaj k nam gleda s svojo ju`no (spodnjo) stranjo. Drugi na~in za lo~evanje planetov od zvezd je dejstvo, da zvezde utripajo, planeti pa ne - ali pa vsaj manj !

Ve~erno nebo v za~etku marca

Opazovanje kometov malo druga~e

Kometi so samotarski popotniki vesolja, sestavljeni ve~inoma iz ledu in prahu, ki ga poberejo in navle~ejo nase skozi samotna popotovanja med zvezdami. Sem in tja pa zajadrajo bli`je kak{ni zvezdi ali pa jih celo zvezda s pomo~jo svojih planetov ujame v stalno tirnico. [ele ko se pribli`ajo zvezdi postanejo "kometi" v pravem pomenu besede. Izbruhi z zvezde odpihnejo prah in drobce ledu s povr{ja kometa dale~ v vesolje in tako komet dobi svoj zna~ilen rep. Na{a lokalna zvezda je Sonce. Te`ava nas, opazovalcev, je ravno v tem, da takrat, ko je komet najlep{i in najsvetlej{i, za nas ni viden, saj se nahaja preblizu Sonca. Dobro pa vemo, koliko zvezd vidimo podnevi, ko je Sonce na nebu …

No, v sodobni dobi interneta pa je marsikaj mogo~e, kar prej ni bilo. [e dobro da "Amerikanci rade za nas".

SOHO (The Solar and Heliospheric Observatory) je observatorij za opazovanje Sonca in njegove aktivnosti. Pa se v~asih da videti tudi kaj drugega, kot le izbruhe s Sonca. V ~em je trik ? Son~ev disk umetno prekrijemo, tako da vidimo vse razen Sonca, podobno kot pri popolnem son~nem mrku. Zvezde in seveda vse ostalo blizu Sonca postane vidno … Mislim, da `e veste, kam ci-

LUNINE MENE

ljam … Res je, v~asih na ta na~in odkrijejo kak{en komet, ki ga sicer sploh ne bi opazili. To se je na primer zgodilo zadnje dni leto{njega januarja. Poglejte malo na stran http://sohowww.nasacom.nasa.gov in na{li boste marsikaj zanimivega. Poglejte predvsem "mpege" okoli 28. januarja in 18. februarja

ZNANE IZJAVE

Ni~ ni

spodbudnega kot delovati z omejitvami (BROUGHTON)

Mlaj3. 3. 2003ob 3:37

Prvi krajec11. 3. 2003ob 8:17

Polna luna18. 3. 2003ob 11:36

Zadnji krajec25. 3. 2003ob 2:53

Mlaj1. 4. 2003ob 21:21

Prvi krajec10. 4. 2003ob 1:41

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 3.Vzhod: 6:421. 4.Vzhod: 6:43

Zahod: 17:48Zahod: 19:30

15. 3.Vzhod: 6:1615. 4.Vzhod: 6:17

Zahod: 18:07Zahod: 19:48

Za~etek pomladi: 21. 3. 2003 ob 2:02

za domi{ljijo bolj

Komet NEAT v objektivu SOHO-ja

Ve~erni komet NEAT v za~etku februarja

Komet Kudo-Fujikawa, ki je bil odkrit s pomo~jo SOHO-ja

Orientacija pono~i

Zadnje ~ase se sicer taborni{ke ekipe lahko kar nekajkrat na leto preizkusimo tudi v orientaciji pono~i, vendar je No~no orientacijsko tekmovanje zagotovo tisto z najvi{jim renomejem in tudi najdalj{o tradicijo. Ker se nam bli`a, si poglejmo, kak{ne so posebnosti orientacije pono~i.

Orientacija pono~i se od obi~ajne, dnevne orientacije razlikuje predvsem v vidljivosti; tako karte kot zemlji{~a, po katerem se gibljemo. Pri branju karte pono~i ne moremo brez baterijske svetilke. Najbolje je, da je svetloba svetilke bela, saj smo navajeni branja karte pri dnevni beli svetlobi. Lahko uporabimo tudi svetilko z barvno svetlobo, vendar mora biti ta svetloba druga~na od barv, v katerih je karta tiskana. S svetilko z modro, zeleno ali rjavo svetlobo na{ih topografskih kart ne bomo mogli brati, saj dela vsebine ne bomo videli.

Druga~e pa je z vidnostjo zemlji{~a, po katerem se gibamo. Tu nas svetloba baterijske svetilke pogosto bolj moti kot pa nam pomaga. Pri orientaciji pri tabornikih praviloma uporabljamo Dr`avno topografsko karto v merilu 1:25.000 (DTK 25). Pri tem merilu je stopnja generalizacije `e tako velika, da se ne moremo enostavno premikati od enega do drugega bli`njega na karti ozna~enega objekta. Ob tem moramo upo{tevati {e vse zna~ilnosti DTK 25: ~eprav je "uradna" starost listov med 5 in 10 let, pa meje vegetacije, kolovozi, poti in poteki potokov ustrezajo stanju izpred 20 let. Na~eloma je

prikaz reliefa v splo{nem zelo dober, a na nekaterih obmo~jih to ne dr`i. Lahko naletimo tudi na ne povsem primerno generalizacijo reliefa, ko so izpu{~eni celi grebeni ali doline. Zaradi tega je na razgibanem zemlji{~u zelo pomembno, da imamo ~im bolj celovit vtis o zemlji{~u, kar pa lahko dose`emo le z zadostno preglednostjo. No~i ve~inoma niso tako temne, da brez uporabe svetilke tak{ne preglednosti ne moremo dose~i: v pomo~ nam je lahko svetloba Meseca (letos bo sicer NOT v ~asu mlaja), svetloba lu~i v bli`ini naselij, ~e pa je pokrajina prekrita s snegom, lahko potem, ko se nam o~i privadijo teme, skoraj popolno ocenjujemo oblikovitost povr{ja in tudi vidimo posamezne objekte. ^e je torej le mogo~e, se gibajmo brez uporabe svetilke. Vklju~imo jo le za branje karte in pa pri premagovanju ovir. Ker se nam pri vsaki uporabi svetilke zenice zo`ijo in potem ponovno potrebujemo nekaj ~asa, da se o~i privadijo temi, naj bo tak{nih vklopov ~im manj - torej si je dobro ~im bolj zapomniti karto in jo ~im manjkrat preverjati. Pot izbiramo tako, da se ~imbolj dr`imo linijskih objektov (poti, potoki, grebeni, gozdni robovi), izogibamo pa se daljnovodnim posekam, ker so ve~inoma slabo prehodne. S tak{nim na~inom bomo tudi dalj ~asa ohranili baterijske vlo`ke (ne pozabite na rezervne) in ne bomo "svetilnik" drugim ekipam.

Vendar prav na NOT-u postavljavci prog obi~ajno poskrbijo za zelo zahtevno orientacijo, kjer pogosto ne moremo brez dolgih etap hoje po azimutu na neizrazitem zemlji{~u ali pa se spopadamo s fino orientacijo v reliefno razgibanem

svetu vrta~. Povsem brez baterijske lu~i tu ne gre - potrebujemo jo za redno spremljanje kompasa, na razgibanem zemlji{~u zelo pomaga vi{inomer, paziti moramo tudi na noge, da se ne zapletemo v podrast, podrto drevje ali kamne. Priporo~ljiva je ~elna svetilka, pri kateri imamo roke proste in ji lahko spreminjamo snop svetlobe. Pri gibanju po azimutu moramo biti izjemno previdni in mnogo pogosteje preverjati smer kot podnevi, sicer zelo hitro skrenemo s smeri ali celo naredimo napako 180 stopinj! Izogibajmo se gosto zara{~enim obmo~jem - hitrost gibanja pri prebijanju skozi go{~avo pono~i je {e mnogo manj{a kot podnevi. Redno preverjajmo vse razpolo`ljive lovilne to~ke in pri odlo~itvi o izbiri poti predvidimo ~im ve~ vmesnih napadnih to~k. Sku{ajmo ves ~as ohraniti stik s karto. Posebej nevarna je hitrostna etapa, ko postane zaradi ve~je hitrosti gibanja ta stik povr{en. Eden najve~jih problemov pono~i je namre~ dolo~itev svoje lege v primeru, da se "izgubimo". Te`ko bomo dolo~ili tri objekte, na osnovi katerih bi dolo~ili stoji{~e s preseki nasprotnih azimutov. Zaradi slabe preglednosti bomo hitro prepri~ani, da smo "na pravi poti", pogoste so tudi vzporedne napake. ^e se torej izgubimo, je najbolje `rtvovati toliko ~asa, da

pridemo do izrazitega objekta, za katerega smo povsem prepri~ani, da je pravi.

Poseben problem je razkropitev ekipe. V bli`ini kontrolne to~ke je to pogosto u~inkovito, vendar se moramo predhodno dogovoriti, po kolikem ~asu in kje se ponovno zberemo! Sicer sledi neizogibno obupno klicanje …

Pomemben dejavnik pri uspe{ni orientaciji pono~i pa je samozaupanje. Vsaka opa`ena lu~ka {e ni odsevnik na kontrolni to~ki - pogosto nas osamljena hi{a, avtomobilska lu~ ali celo odsev odvr`enih odpadkov zavedejo s prave poti. Sli{nost se pono~i izbolj{a in tako nas lahko zmotijo nepomembni oddaljeni zvoki. Zelo privla~ne so lu~i drugih ekip, vendar je precej verjetnosti, da

niso na pravi poti in zato raje zaupajmo sebi. To zaupanje pa pridobimo predvsem z izku{njami. Vsi, ki se odpravljate na NOT ali o tem {e premi{ljate imate {e ravno toliko ~asa, da pred tem opravite {e kak{no no~no terensko pripravo, morda se boste potem tudi la`je odlo~ili in samo progo na tekmovanju mnogo bolj polno do`iveli. Gibanje v naravi po neznanem zemlji{~u je vedno do`ivetje, ~e pa nam to uspe v ekstremnih razmerah, na katere smo primerno pripravljeni, pa ostane kot trajni spomin. Da pa ekstremnih razmer ne predstavlja le tema, pa je znalo pred leti na no~ NOT-a pogosto poskrbeti tudi vreme. Se bo "potrudilo" tudi letos?

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: _______________________________________________

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

Fotografije so z ZNOT-a 2001

NARAVA ROD UPORNEGA PLAMENA

Podro~je delovanja: Menge{

Leto ustanovitve: 1982

[tevilo aktivnih ~lanov: 60

Struktura rodu: 3 vodi M^, 3 vodi GG, klub PP in Gr~e

Najbolj zagrizen ~lan rodu: Toma` Novak, kniser @siol.net, gsm: 040/ 206 737

Naslov spletne strani rodu: rup.rutka.net

Simbolika rodovega imena:

V Meng{u je bil v ~asu NOV aktiven narodni heroj Matija Blejc – Matev`. Njegovo partizansko ime je bilo Uporni plamen.

U~inkovine

Eteri~no olje, gor~i~no olje, glukozid sinigrin, alkaloid sinapin, kalijev kisli sulfat, vitamin C, provitamin A, sluzi

Uporabnost

Mlade in ne`ne pomladanske liste lahko u`ivamo kuhane kot zelenjavo ali pa jih dodajamo raznim solatam, iz semen se izdeluje gor~ica, kot za~imbnica, v zdravilne namene se uporablja za zunanje obkladke pri revmi, vnetju sklepnih `ivcev, protinu, glavobolu, uporablja se tudi kot zeleno gnojilo.

Recepti

Kuhani cvetni popki

^RNA OGR[^ICA

Brassica nigra L.

Je enoletnica in zraste v vi{ino od 80 do 150 cm. Na razraslem steblu so pecljati listi. Spodnji listi so nekoliko {~etinasti, medtem ko so zgornji goli. Listi so celorobi in ozko suli~asti. Cvetovi so rumene barve. ^a{a je razprostrta. Luski s ~rnim semenom se prilegajo k steblu. Dolgi so od 2 do 2,5 cm. Rastlina cveti od meseca junija do avgusta. Zori pa avgusta in septembra. Rastlino gojijo na njivah in vrtovih. Najdemo jo tudi divje v naravi, ponavadi raste ob re~nih bregovih, prodi{~ih, sipinah ter kot plevel na obdelanih tleh.

Potrebujemo cvetne popke ~rne ogr{~ice, maslo, mlado ~ebulo, jabol~ni kis, sol.

Priprava: Cvetne popke, nabrane po soncu, kuhamo v malo soljeni vodi 3 minute in odcedimo. Prelijemo jih z raztopljenim maslom ter dodamo na kolobarje narezano mlado ~ebulo in `li~ko jabol~nega kisa.

Opozorilo: ~e boste popke kuhali dalj ~asa, bodo razpadli v ka{o.

Juha

Potrebujemo 3 pesti listov ogr{~ice, 1 ~ebulo, 1 dcl mleka, 2 `lici masla, 2 `lici moke, 1 dcl kisle smetane, sol, poper.

Priprava: Na raztopljenem maslu pra`imo na drobno narezano ~ebulo, dokler se ne zmeh~a. Dodamo moko in po~asi me{amo, da rahlo porumeni. Zraven prilivamo mleko in me{amo, da ne nastanejo grudice. Omako pustimo, da se lepo po~asi kuha pribli`no 5 minut. Omaki dodamo na drobno narezane listi~e ~rne ogr{~ice in 1 liter vode ali juhe. Juho kuhamo tako dolgo, da se listi zmeh~ajo. Na koncu osolimo in popopramo po okusu ter prime{amo kislo smetano. Juho {e toplo postre`emo.

MEDNARODNE

Dragi zaspanci!

Pomlad se prebuja okoli nas in z njo naj bi se tudi mi. Ampak kaj, ko nas pomladi vedno zagrabi ta stra{na utrujenost, ki nam sku{a prepre~iti, da bi se imeli fino. Tak{na utrujenost, ki nas vle~e, da pole`avamo na soncu, ~eprav {e ni dovolj toplo in si potem za povrh nakopljemo {e kak prehlad. ^e tudi vi spadate med tiste, ki zdaj lahko le zavistno gledajo prijatelje, kako ska~ejo naokoli po brste~i naravi, naj vam ponudim nekaj zanimivih strani, s katerimi si lahko organizirate nepozabno poletje in malce olaj{ate trpe~e dneve v zaprtih prostorih. Pa dobro jutro!

WOSM ima novo doma~o stran

Svetovna skavtska organizacija je pred kratkim prenovila svojo celostno grafi~no podobo, kar je zelo opazno tudi na njihovi novi doma~i strani. Oglejte si jo na www.scout.org in poklikajte na katero od 5.000 strani, ki jih lahko najdete na tem naslovu.

Stoletnica skavtstva

Zagotovo ste `e vsi sli{ali za bli`ajo~o se stoletnico skavtstva, ki se bo seveda zgodila leta 2007. ^e morda `ivite v zmotnem prepri~anju, da jo bo zaznamoval le svetovni jamboree v Veliki Britaniji, si oglejte doma~o stran projekta Stoletnica skavtstva na http://www.scouting2007.org/ in se odlo~ite, kaj bi vi radi po~eli ~ez {tiri leta.

Prostovoljno delo v skavtskih centrih po Evropi

Evropski skavtski prostovoljski program je odprt za vse tabornike, ~lane ZTS, stare med 18 in 30 let. Nudi vam mo`nost dela v katerem od evropskih skavtskih centrov. ^as dela je odvisen od zahtev centra in lahko traja med dvema tednoma pa tja do enega meseca. Toda zagotovo vam nikoli ne bo dolg~as in ~eprav se vam morda zdaj en mesec zdi veliko, vam bo minil v hipu in kmalu boste ob`alovali, da ne morete ostati dlje. Na doma~i strani programa http://www.scout.org/europe/vo-

lunteer/index.html najdete spodnjo tabelo s podrobnej{imi informacijami o posameznih centrih. Od tu naprej ste na svojem - sami morate kontaktirati centre po va{i izbiri in se z njim zmeniti za va{e delo. Seveda se boste morali tudi ustaviti v pisarni ZTS, da vam potrdijo, da ste res na{ ~lan. Vsi, ki se prijavijo za prostovoljno slu`bo, so upravi~eni tudi do povrnitve vsaj dela potnih stro{kov od doma do kraja slu`enja.

Nina

POPOTOVANJA Preno~i{~a

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Tik pred koncem pa {e nekaj besed o spanju oziroma preno~evanju. @e takoj na za~etku se mora{ odlo~iti ali bo{ kampiral ali preno~eval v hostlih, motelih ali hotelih. V principu je kampiranje najcenej{e, vendar mora{ za to s seboj tovoriti kar nekaj dodatnih kilogramov. V razvitem svetu se vsekakor spla~a, saj so kampi kar na gosto posejani naokrog. V nerazvitem kampiranja kot takega v bistvu ne poznajo. Kljub temu pa je v narodnih parkih ali na trekingih to edina mo`nost preno~evanja.

Na Karakorum Highway, ki preko dobrih 4700 m visokega prelaza povezuje Pakistan s Kitajsko, sva se odpravila z mislijo na vsaj nekaj ve~dnevnih trekingov ob vzno`ju {tevilnih zasne`enih osemtiso~akov, ki z leve in desne bedijo nad dolino. Po spletu okoli{~in so se na~rtovani trekingi zreducirali na enega samega. Na planoto ob vzno`ju Nanga Parbata.

Tam sva si postavila {otor in upala, da se bo vreme v naslednjih dneh popravilo.

Zadnja dva dneva je namre~ po malem de`evalo in vrhovi gora so bili ves ~as v gosti, gosti megli. In res, ko sva zjutraj pokukala iz {otora, je veter za slabih 15 minut razpihal oblake in nad nama se je pokazal veli~asten Nanga Parbat. ^eprav je trajalo le 15 minut, je bilo vredno cel mesec s seboj vla~iti {otor in spalke.

Tudi ~e ne bo{ kampiral, premisli, ali ne bi s seboj vzel vsaj posteljnine. S tem ne mislim, da bi s sabo tovoril letno pa zimsko rjuho, odeje pa {e kako blazino za povrh. To ne, zelo prakti~no pa je s seboj vzeti rjuho se{ito v obliki vre~e. Taka rjuha vsaj meni da nek ob~utek doma~nosti, predvsem pa me {~iti pred morebitno umazanijo in v~asih tudi `ivalsko nadlogo. Do sedaj sva glede tega imela res sre~o. Le enkrat je Tja` staknil stenice. Takrat ne pomaga ni~ drugega kot prekuhavanje posteljnine in obla~il.

V Evropi, Ameriki in Avstraliji so med mladimi najpopularnej{i mladinski domovi (youth hostel), kjer spi{ v ve~posteljnih sobah s skupnimi kopalnicami in strani{~i. Fantje in dekleta obi~ajno spijo lo~eno. V hostlih so praviloma tudi skupne kuhinje, kjer si lahko sam pripravlja{ obroke, nekateri pa imajo tudi pralnice, sobo s TV-jem, bazen … V nekaterih si bivanje lahko prislu`i{ kar z delom v hostlu. So idealen kraj za spoznavanje popotnikov, navezovanje stikov in izmenjavo izku{enj, po kakovosti pa precej nihajo. Lahko so izjemno dobro urejeni, ali pa prave luknje.

Na takega sva naletela tudi v New Yorku. Imel je eksoti~no

ime: Banana Bungalow in {e bolj eksoti~ne doma~e `ivali. [~urke, {~urke in {e enkrat {~urke. V kopalnici so kar

• sobo poglej preden jo pla~a{

Hong Kongu notori~no primanjkuje prostora in to se pozna tudi na velikosti "hotelske" sobice

gomazeli drug ~ez drugega. Na posteljo se skoraj nisva upala usesti in premi{ljevala sva, ~e bi po odhodu nahrbtnike in spalke kar razku`ila. Navajena sva sicer vsega in nad tako sobo se kje v zakotnih predelih Azije sploh ne bi prito`evala. Ampak tam bi zanjo pla~ala nekaj dolarjev, tu pa sva od{tela po 30 USD na osebo!

NAMIG

V razvitem svetu bo{ v~asih za najcenej{i motel, kjer dobi{ sobo s kopalnico, pla~al manj kot za hostel; res pa je, da so moteli obi~ajno nekje ob cesti, kar pomeni, da do njih lahko pride{ le z lastnim prevoznim sredstvom, hostli pa so lahko dosegljivi tudi brez avta.

V nerazvitem svetu so hostli le redki. Najobi~ajnej{e so sobe in to dvoposteljne sobe s kopalnico. Pla~a{ sobo in ne posteljo, zato je smotrno preno~evati, ~e `e ne potovati, v paru.

Eno lep{ih preno~i{~ sva imela v Ubudu na Baliju.

Dru`ina, pri kateri sva stanovala, je spadala v vi{ji razred in na velikem vrtu so imeli v bungalov~ke preurejen dru`inski tempelj. Po izro~ilu so ga sestavljale 4 stavbe, vsaka gledajo~ v eno od smeri neba. Bungalov je imel veliko spalnico s sna`no kopalnico, v kateri naju je vsak ve~er pri~akal majhen zelen gecko. Najve~ pa je bila vredna pokrita terasa in ~udovit vrt, poln omamno di{e~ih frangipanijev in ko{atih hibiskusov. Pa seveda zajtrki v majhni dru`inski restavraciji, kjer so do popolnosti obvladali pripravo toplih sendvi~ev z ananasom in bananami.

Ne glede na to, kje si, pa si zapomni: sobo najprej preglej in se na lastne o~i prepri~aj, kaj ti ponujajo, da razlika med pla~anim in dobljenim ne bo prevelika.

• spalna rjuha

Iz Fairy Meadows se nama je zjutraj odprl ~udovit razgled na Nanga Parbat in ledenik pod njim

Ni~ nisem napisala o preno~evanju na vlakih. No, lahko je takole

Avto - {e posebej tak dolg je lahko zelo udobno preno~i{~e

TRENUTKI

Z visokih gora, s snegom prekritih, privr{i pomlad v potokih kristalnih voda. Vodi jezera lesketajo se tvoje modre o~i, ob pogledu nanje moje srce se topi. Vetra {epet bo`a tvoja lica, ob tebi po~utim se varno.

Z novo pomladjo se nova ljubezen rodi.

JE@KOV KOTI^EK

Sonca in sre~e

Vse lepe stvari so bojda tri. Brez strahu, ne bom pisal o danes tako zelo opevani trilogiji gospodarjev in prstanov. Mojo pozornost je pritegnilo nekaj ~isto druga~nega, denimo vsaj resni~nega. Modro, rde~e in oran`no. Umirjenost, strast in otro{tvo. Trije romani, tri kratke zgodbe ene `enske. Hvala Njej, ker mi je odprla o~i in opozorila, da se son~nicam res ne smem izogniti.

Dama v modrem, @enska v rde~em in Deklica in son~ni- Deklica in Deklica in son~ni- Deklica in ce ce so naslovi triperesne deteljice francoske pisateljice Noell Noell Noell Noell Châtelet Châtelet Châtelet Châtelet Châtelet. Pisateljica se na izviren in bogat na~in loteva domala prezrtih tem, kot so staranje, ljubezen v starih letih in otro{ka ljubezen. Svet, kakor ga do`ivlja stara mama, `enska, deklica … Na videz preproste in samoumevne teme, kajne?

Naj bo dana{nja predstavitev namenjena predvsem Deklici in son~nicam, ~eprav @enska v rde~em ne zaostaja, Dama v modrem pa je trenutno {e na poti in vam kaj ve~ {e ne morem zaupati.

Matilda je ~isto navaden otrok. No, ja! Deklica, ki ~as po~itnic pre`ivlja na idili~nem pode`elju Provanse. Kamorkoli se`e pogled, same son~nice. Mati in h~i, skupaj. @enski svet, poln skrivnosti, smeha, radosti, norosti, otro{kih {al in zaupnih pogovorov. Dokler {estletni Matildi poti ne prekri`a On. Kar je sonce son~nicam in voda ribam, postane mali Remi na{i mali zaljubljenki. Otro{ka ljubezen, star{i bi zamahnili z roko, dobi veter v jadra in zapluje v nova prostranstva. Razkriva se nam v preprosti igri, pogledih in trenutkih, ki postajajo pravi pravcati njuni obredi. Polni ~utnosti, zaslepljeno-

Je` svetuje, vi preberete:

Noell Châtelet, Deklica in son~nice

sti, v~asih tudi naivnega otro{kega obupa. Prva ljubezen, ki je nikoli ne pozabi{.

Vse lepo pa se neko~ tudi kon~a. Navadno se tega pravo~asno zavemo, a raje potisnemo v najtema~nej{i koti~ek na{e zavesti. Vas zanima, kako tak{ne - pogosto tudi za odrasle neobvladljive teme - do`ivlja {estletna Matilda? Vendar je vsak konec hkrati tudi nov za~etek. Son~nice so vendar povsod …

"Popolnoma na skrivaj se Matilda in Remi sre~ata nad poljem, ki le`i nad kmetij. Tam sledita ~arobnemu zibanju, ki ga ni mogo~e zaznati v resnici: tiso~e glav, vzdignjenih proti soncu, poslu{ata z roko v roki."

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je povezano s spremembami v naravi.

1. Od kod so bili skavti, s katerimi si je na{a odprava delila prostor na jamboreeju v ^ilu? P P P - z Malte, E E E - s Cipra, L L L - s Krete.

2. Brez re{ilnega jopi~a si lahko na jamboreeju {el le do globine, kjer ti je voda segala do: P P P P P - gle`njev, S S S - komolcev, O O O Opasu.

3. Razpoznavni znak slovenske odprave na Tajskem je bilo: ^ ^ ^ ^ - kleklanje, M M M - vezenje imen, II II I - petje narodnih pesmi.

STRIC VOLK

Po gozdu se {irijo govorice, da naj bi se temeljito spremenil na{ statut. Gozdne zveze, seveda. Ker nekateri gozdni prebivalci niso zadovoljni z veljavnim gozdnim statutom, so sestavili posebno KSS - komisijo za spremembo statuta.

In govori se, da se bo v delo KSS vklju~il tudi izvengozdni opazovalec, ki naj bi po informacijah najbolj obve{~enih prebivalcev na{ega gozda poskrbel za to, da bodo vsi enaki, kljub druga~nosti.

In ker je KSS resna komisija, si za prvi mejnik v svojem raziskovanju ne bi mogli izbrati bolj{ega dne od 22. aprila. Ali so bili u~inkoviti pa bomo ugotovili {ele osmega junija, ko bo veliki gozdni krog odlo~il, ali so predlogi KSS na mestu.

Se pa {irijo {e druge govorice, ki namigujejo na to, da bodo spremembe resni~no koristile le majhnemu del~ku gozda. Kje se ta ko{~ek skriva, naj {e ostane skrivnost. va{ stric Volk

4. Koliko posebno pripravljenih filatelisti~nih kuvert so s hitro po{to iz Ljubljane poslali na Tajsko? L L L - preko sto, U U U - preko dvesto, M M M - okrog petdeset.

5. ZOT {e vedno ostaja prvovrstna: K K K - zabava, V V V - norija, A A~aga.

6. Se`anski taborniki so pomagali psom iz zaveti{~a v: O O O O@usterni, D D D D D - Kopru, H H H H H - Ankaranu.

7. Vkopanemu hlodu, s katerim je pritrjen pionirski objekt, pravimo: R R R R R - sidri{~e mrtvega mo`a, U U U U U - po~ivali{~e mrtvega mo`a, L L L - lovi{~e mrtvega mo`a.

8. Kdo je izjavil, da je domi{ljija pomembnej{a od informacije? S S S S S - Vlastimil Zabransky, II I - Albert Einstein, R R R - stric Volk.

9. Koliko planetov poleg Saturna ima v na{em son~nem sistemu {e obro~e? H H H H H - 3, K K K K K - 4, JJ JJ J - 0.

10. Rajans Jim 2003 se bo zgodil na: U U U - Tajskem, JJ JJ J - [ri Lanki, Z Z Z Z Z - Cipru.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 2:

DAN USTANOVITELJA

Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 03

Pravilno izpolnjen kupon {t. 1 je poslalo 20 bralcev

TABORA, pravilne re{itve pa so: [UMNIK, SRE^NO

NOVO LETO, SMET, MORAVCI in NAVADA.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Katjo Po- Katjo Po- Katjo Po- Katjo Poljanec ljanec ljanec ljanec z Bleda, DROGINO nagrado prejme Matej Vid- Matej Vid- Matej Vid- Matej Vidmar mar mar mar z Vrhnike, Mateja Jereb Mateja Jereb Mateja Jereb Mateja Jereb Mateja Jereb iz [kofje Loke dobi knjigo,

nagrado podjetja JAZON pa Marjeta Franko Marjeta Franko Marjeta iz Stra`e. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 2 po{ljite najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. do marca marca marca na n aslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno na dopisnici.