Revija Tabor 2003/2

17.-23.februarZimskepo~itnice(ostali)

22.februarDanustanoviteljawww.scout.org

Founder'sday/thinkingdaywww.wagggs.org

24.februar-2.marecZimskepo~itnice(LJinMB)

7.-8.marecSeminarzaorganizatorjeinizvajalcepisarnaZTS(01/3000820) taborjenjZTS @rutka.net

22.-23.marecNOT(okolicaLjubljane)not.rutka.net

Rodmo~virskihtulipanov(@igaBab{ek)ziga.babsek @ siol.net

28.-30marecSeminarzasodniketaborni{kihpisarnaZTS(01/3000820)

mnogobojevZTS @rutka.net

5.april[kalskaligacdv.rutka.net

Rodjezerskizmaj(SandiGlin{ek)sandi.glinsek @ email.si

12.aprilSpomladanskakanuorientacijardr.rutka.net

Roddvehrek(MatejB.Kobav)kobavmb @ leo.fe.uni-lj.si

12.aprilSo{kaolimpiada

Rodso{kihmeja{ev(Ale{Ipavec)rsm @ rutka.net

18.-20.aprilTe~ajprehranevnaravi(I.del)pisarnaZTS(01/3000820)

SkupinazaspecialnostprehranevnaraviZTS @rutka.net

22.aprilDanTabornikovwww.rutka.net

SvetovnidanZemljewww.un.org/events

Izka`ite se

Dvaindvajsetega februarja, natan~no dva meseca pred dvaindvajsetim aprilom je dan ustanovitelja. Ker je v zadnjih mesecih mo~ vse pogosteje sli{ati nezadovoljstvo glede

Zveze, revije Tabor, ~lanarine, oderu{kih {tartnin ..., vas vabim, da se izka`ete. Pa ne s klasi~nim odklonilnim odnosom do vsega, kar se dela, ampak s kritiko, ki bo vsebovala tudi strategijo. Nemalokrat se zgodi, ko tudi najglasnej{i kritiki potihnejo, ko se jih vpra{a za konkretne prijeme, ki bi te`ave re{ili.

Sicer je taborni{ka javnost apati~na `e do te mere, da niti ne pri~akujem odziva na to pisanje, a vam vseeno po-

nujam mo`nost - delite svoje ideje, predloge, na~rte in strategije. Morda bo tako Zveza le postala dovzetna za va{e pobude. Naj pisma, ki opozarjajo na pomanjkljivosti in napake ne bodo osamljeni primeri, ampak stalnica. Morda se bo sli{alo pokroviteljsko, ampak v Taboru imate zaveznika, kar dokazuje objava ^ipsovega mnenja o ~lanarini in Ale{evega mnenja o odnosu ZTS - MZT v tej {tevilki. In da bo uvodnik popoln - pla~ajte naro~nino na Tabor!

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

AKTUALNO

20.Jamboree4

ZOT16

Predstavljamose18

Lu~kamiru20

Skrbza`ivali26

IZ PRVE ROKE

Mnenje27

Intervju28

STROKOVNO

Pionirstvo32

Kreativno33

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodnestrani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`evkoti~ek45

Zznanjemdoodgovora46

Volk46

Kri`anka47

20. Jamboree, stran 4

Na Tajskem, a na Tajvanu, a v Tajlandu, kje je `e to? so bila prva vpra{anja in ugibanja po jamboreeju v ^ilu leta 1999. In kar naenkrat je pri{el razpis za svetovni jamboree v THAILANDU 2003.

ZOT, stran 16

Tako. Pa se je kon~al {e en ZOT. Snoubovci kar ne moremo verjeti, da je `e eno leto odkar smo na Sladkem vrhu prebedeli no~ v upanju, da se bo tekmovalcem ~im bolje godilo.

Lu~ka miru, stran 20

Kako samo lu~ko interpretiramo taborniki in kako katoli{ki skavti v bistvu sploh ni pomembno. Pomembno je sporo~ilo, da lu~ka simbolizira mir, ki naj bi ga ponesla v slovenske domove in domove {irom po svetu.

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo : Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija)

in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts @guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Samo

20.JAMBOREE

Prihod na taborni prostor in

M-A-L-T-A

Andrej Rutar

Avtobus nas je pripeljal do mesta jamboreeja. Seveda nismo pri~akovali, da nas bo pustil pred na{im naseljem - A6, saj se v tem primeru ne bi mogli ni~ sprehoditi s popolno opremo pohodnikov. Po kraj{em ogledu izvidnice (Emil, Miha in jaz) je bilo jasno, kje je tabor A6, kje je prostor za na{o odpravo, in da bomo v taboru s skavti z Malte.

Malte`anov v ~asu na{ega prihoda {e ni bilo, zato smo kar sami za~eli z delom - urejanje tabora, postavljanje {otorov. Tabor smo razdelili na polovico in uredili na{ del, ker pa smo pri~akovali manj{o skupino skavtov z Malte kot je bilo nas, smo si dovolili {otor~ek od vodnikov postaviti ~ez "~rto", ki je razdeljevala tabor. Mogo~e je bil to povod, da prva dva dni nismo spregovorili skoraj besede. Ah ne, saj smo jim pustili tudi nekaj prostora na na{i strani. Prvi dan smo bili mi na hajku, drugi dan pa oni na izletu. To bo ve~ji razlog za nezmo`nost komunikacije v prvih dneh s sedanjimi prijatelji z Malte. Pri{li so pozno in kljub na{i pripravljenosti, da bi jim pomagali, to ni bilo mogo~e, ker so {otore kupili od organizatorja, tisti ve~er pa jih ni ve~ bilo mo`no dobiti. Ali v mivki ali v predstavitvenem {otoru? Odlo~ili so se za predstavitveni {otor. To pa samo zato, ker je bil prvi dan in je v nas vseh obstajal nek predsodek do spanja v mivki. Naslednji dan smo se ga `e znebili. Malte`ani pa sploh, saj so kljub temu, da so drugi dan {otore `e imeli, spali ve~inoma kar pred {otori.

Drugi dan smo skupaj pripravili {e vhod ter ga opremili z zastavami. Vsako jutro smo s pozdravom zastavi (himna) za~eli dan. Na{i sosedje sicer te navade niso imeli, so pa ta del opravili kar skupaj z nami (res da jim besedilo ni bilo poznano, mirno pa so znali stati). To so storili vedno, ~eprav so imeli kakr{enkoli opravek v {otoru …

Prijateljstvo se je okrepilo pri ve~ernem programu v naselju. O~itno smo imeli podoben smisel za humor in smo se znali nor~e-

Jamboree!

Na Tajskem, a na Tajvanu, a v Tajlandu, kje je `e to? so bila prva vpra{anja in ugibanja po jamboreeju v ^ilu leta 1999. In kar naenkrat je pri{el razpis za svetovni jamboree v THAILANDU 2003.

vati tudi iz samega sebe. Ve~ini v na{em naselju to sicer ni bilo sme{no - mi pa smo se zabavali. Sprehodi ~ez oder s "~eladami" na glavi ob vrnitvi s pomivanja posode, odna{anje posameznikov z odra, ki so se po ~udnem naklju~ju zna{li na tem mestu, izrazni plesi vsakega posameznika, skupne pesmi in ploskanje predvsem samemu sebi, pa seveda vsem skavtom sveta, pa spet sprehod s "~eladami" po odru.

V nadaljevanju je bilo torej vse druga~e kot je na za~etku kazalo. Dejavnosti na aktivnostih so tekle po na~rtih (avtobus nas je pustil na mestu, kjer je bilo potrebno, ne kot prvi dan, delavnice so tekle kot je treba, z Malte`ani smo se pogovarjali za razliko prvih dveh dni - celo ve~erjali smo skupaj, za kosilo pa se nismo mogli dogovoriti).

In imenovalo se je vodstvo pa razpisi in prijave in seveda tudi odjave in kon~na {tevilka se je ustavila pri 39 udele`encih iz Slovenije, ki so bili prijavljeni kot udele`enci, vodniki, mednarodno osebje in vodstvo.

Poleg samega jamboreeja smo se odlo~ili {e za hospitality. To ni bil hospitality v pravem pomenu besede, ker naj ne bi bivali pri doma~inih , ampak bi bili kar v enem velikem

skavtskem centru, kjer bi si malo ogledovali okolico in se udele`evali kak{nih aktivnosti v taboru. Tako smo pri~eli razmi{ljati o druga~ni obliki bivanja na Tajskem. In pri~ele so de`evati elektronske po{te, toda vmes je bilo kar nekaj su{e, pa {e cene so postale kar naenkrat zelo visoke. Samo bivanje bi naj zneslo 10 $ za pol penzion in {e po 20 $ na udele`enca za program, ~e ga `elimo imeti.

20.JAMBOREE Predstavitveni {otor

Na 20. svetovnem skavtskem jamboreeju

Tajska 2003 je Zveza tabornikov Slovenije dobila enkratno mo`nost in prilo`nost, da {iroki skavtski javnosti predstavi svoje delovanje. Organizatorji so nam za ta namen namenili prostoren {otor in vso nujno potrebno opremo. Idejno re{itev je prispevala Nina Bizjak. Priprave na predstavitev pa so stekle `e na sre~anju na Skomarjih. Udele`enci jamboreeja so prispevali potrebno slikovno gradivo.

Za postavitev in delovanje predstavitvenega {otora smo bili zadol`eni Milko, Samo in jaz. V {otoru smo tako postavili {tiri panoje, ki so prikazovali:

• {tevilo taborni{kih enot v Sloveniji je bilo predstavljeno z znakom (na{itkom) rodu;

• starostna struktura tipi~ne taborni{ke enote je bila predstavljena z rutkami vsake starostne skupine in fotografijami njihove dejavnosti;

• panoge taborni{kega mnogoboja za vse kategorije so bile prav tako predstavljene s fotografijami posameznih panog;

• na zadnjem panoju pa je bil predstavljen Zlet ZTS v Tolminu. [otor sta krasili zastavi Slovenije in ZTS. V ~asu, ko je bil predstavitveni {otor odprt (10 dni od 9,00 do 18,00) ga je obiskalo veliko {tevilo udele`encev jamboreeja, zlasti {tevilni pa so bili zunanji obiskovalci - {ole in tajski skavti. Prete`nemu {tevilu obiskovalcev je bilo potrebno razlo`iti, da Slovenija ni del Sovjetske zveze, da ni v Afriki, temve~ da bo kmalu polnopravna ~lanica EU. Nekateri obiskovalci pa so nas kar presenetili s poznavanjem Slovenije - skavt iz

In to nam ni {lo v ra~un. Vmes pa se je na Jamboree pri~el intenzivno pripravljati tudi Miha in na internetu je na{el kar mikavno in zanimivo ponudbo in program. Pa sva se veliko pogovarjala in usklajevala in Miha je usklajeval tudi po{to v Bangkoku. Tako je nastal kar kakovosten 15 dnevni program bivanja in potepanja po Tajskem. Bivanje v mladinskih hotelih, s svojo pla`o, pa kopanje, ogledi znamenito-

Darko Jenko

Malezije, ki je smu~al v Kranjski Gori, tajska skavtinja, ki se je {olala v Trstu, Portugalec, ki je obiskal `e pol Slovenije … Obiskovalci so seveda najve~ zanimanja pokazali za pridobitev `iga na{e odprave. @al pa jim nismo mogli ustre~i, kadar so spra{evali po nalepkah (nalepke zleta so po{le `e drugi dan), gradivu o ZTS (list z rutko jih ni posebno pritegnil) in turisti~nem gradivu o Sloveniji. Na naslednjem jamboreeju bo tako potrebno zagotoviti dovolj razli~nega propagandnega materiala z znakom ZTS (nalepke, svin~niki, obeski za klju~e itd.) ter predstavitvenega gradiva o ZTS in Sloveniji.

sti, templjev in lepot Tajske kar ni zmanjkalo. Bilo je kar naenkrat skoraj preve~ vsega za sprejemanje in urejanje vtisov.

Konec decembra, ali natan~neje 27., smo odpotovali na jamboreejev prostor v Sattahip in pri~elo se je pravo taborni{ko `ivljenje v 30000 glavi mno`ici vseh bivajo~ih na jamboreeju. Kuhanje v taborih, pa lunch paketi, pa program, de-

Bangkok

V tej slikoviti azijski metropoli smo poleg jamboreeja pre`iveli najve~ji del na{ega bivanja na Tajskem. Hostel v Bansabajuobrobni bangko{ki ~etrti je bil namre~ na{ klimatizirani domek na za~etku, nekje na sredini, po vrnitvi z juga in prav na koncu, ko smo se po jamboreeju ustavili v prestolnici, da bi pred vrnitvijo domov opravili nakupe.

Skupaj z na{imi dnevi v prestolnici so se zbirali tudi na{i pisani vtisi: poleg gne~e, vro~ine, umazanije in vratolomnega prometa nas je vseskozi spremljal nenavaden vonj, ki se {iri iz loncev pouli~nih stojnic s hrano in me{a do nerazpoznavnosti ... vsekakor povsem nekaj drugega od na{e bele Ljubljane …

Bangko{ke ulice nikoli ne zamrejo! Tam lahko ~lovek ob kateremkoli ~asu sre~a in dobi res vse! Tajci nimajo ravno navade kositi v restavraciji, kupovati v trgovini ali se stri~i pri frizerju! Zakaj bi, ko pa to lahko vse opravijo kar na cesti, vsem na o~eh. Zato se zdi, kot da so veliki trgovski centri zgrajeni zgolj za turiste. Podobne stvari na Tajskem niso nobena redkost, saj je v de`eli turizem `e skoraj tradicija.

Je pa Bangkok tudi mesto velikih razlik: med revnimi in bogatimi, med starej{o in mlaj{o generacijo, med tradicionalno kulturo, prepleteno z globoko zakoreninjeno vero na eni strani in vsem novim, modernim, zahodnim, na drugi.

Od turisti~nih znamenitosti smo si v Bangkoku ogledali tipi~no tajsko hi{o, hi{o Jima Thompsona, Ameri~ana, ki je po vojni pri{el na Tajsko zaradi industrije svile in si tam zgradil razko{no rezidenco. Budisti~ni tempelj Zlata gora, od koder smo u`ivali razgled na brezkon~no mesto. Obiskali smo kitajsko ~etrt,Veliko pala~o, ki je v lasti kraljeve dru`ine in slu`i za razne ceremonije, kot so kronanje in sprejemi. Znotraj nje se nahaja tudi najznamenitej{i tempelj na Tajskem Wat Phra Kaeo z najbolj sveto tajsko podobo Bude, majhen zelen kipec iz jada, neprecenljive vrednosti.Videli smo tudi tempelj z najve~jo podobo le`e~ega Bude, ki je 46 metrov dolg in 15 metrov visok le`e~i kip.

Je pa Bangkok tudi sijajno mesto za nakupe, saj je na voljo kar nekaj velikih tr`nic, kjer z malo vztrajnosti in dobre volje lahko dose`e{ sme{no nizke cene. Kar je na Tajskem ritual posebne vrste. Ponudba pa je raznovrstna, od eksoti~nega sadja, zelenjave, mesa, obleke in pa~ vsega, kar bi kdo utegnil rabiti od tistega, kar ti ne rabi{ ve~.

lavnice aktivnosti, kopanje, spoznavanje kultur, spoznavanje razli~nosti, prijateljstva, dru`enje in {e in {e … Kar naenkrat je bilo novo leto, pa `e polovica jamboreeja in `e je bila tu zaklju~na prireditev in odhod z jamboreeja. Ali smo sploh lahko strnili in uredili vse vtise, ob~utke , do`ivetja…

20.JAMBOREE Face the waves I. Andreja

Face the waves ali po na{e Soo~i se z valovi je bila gotovo ena izmed najbolj priljubljenih aktivnosti na jamboreeju. Z drugimi besedami povedano, v tem ~asu smo imeli zagotovljeno popoldne na pla`i. Le-teh pa je, po mnenju mnogih, prej primanjkovalo kot zadostovalo. Vem, da se sli{i ~udno, a tajski varnostni ukrepi so narekovali, da je kopanje v prostem ~asu brez vodnika prepovedano. [e bolj ironi~no pa je dejstvo, da naj bi kljub spremstvu vodnikov v vodi nosili re{ilne jopi~e oz. brez njih je bilo dovoljeno iti le do globine, koder ti je voda segala le do pasu. Kakorkoli `e, bolj ko se je jamboree bli`al koncu, bolj je bilo opaziti kr{enje, priznajte ali ne, dokaj sme{nih tajskih pravil.

Vsekakor pa so bili trenutki pre`iveti v tej aktivnosti med tistimi, ki so se ve~ini vtisnili v spomin. Najprej nam je bilo dano, da se z valovi soo~imo na na~in, imenovan rafting, ~eprav bi bil izraz splavarjenje bolj ali manj ustreznej{i. Vse skupaj pa je bilo videti nekako takole: vsak vod je dobil `e skoraj izdelan splav, ki mi je do popolnosti manjkalo le nekaj vozlov, vesla in seveda re{ilni jopi~. Nato smo se s spremstvom, ki ga je predstavljal ~lan mednarodnega osebja, podali v valove. ^eprav nas je {lo skupaj v vodo kar nekaj vodov iz razli~nih drzav, noben izmed nas ni kazal kak{nih hudih tekmovalnih vzgibov, zato je celotna stvar na koncu dobila pridih nezanimivosti.

Tratnik

Drugi sklop je bil zagotovo veliko bolj atraktiven. Vsak posameznik si je izbral enega izmed naslednjih vodnih {portov: jadranje, festival boat, veslanje, potapljanje na dah (ne boste verjeli, tudi tu je bil obvezen re{ilni jopi~) ali windsurfing. Iz izrazov, ki so se na na{ih obrazih risali po opravljeni aktivnosti, si poleg utrujenosti lahko razbral tudi zadovoljstvo. Z ve~jo gotovostjo pa lahko to trdim za tiste, ki smo se u~ili windsurfinga.

Verjetno bomo rabili {e nekaj ~asa, da bomo dojeli vso veli~ino dru`enja, prijateljstva, izmenjave mnenj in izku{enj, sprejemanja druga~nosti, do`ivetja novega …

Pa je pri{el tudi 10. januar, odhod domov in doma na Brniku realnost Slovenije: zima, sne`i, zunaj -12 0 C. Tu so nas sprejeli star{i, pa {e stisk rok, slovo in obljuba, da se {e vidimo.

Face the waves II. Nina

Kmalu je bil tu ponedeljek. Ker smo se celo dopoldne potikali po delavnicah in nam je postalo `e po{teno vro~e, so se nas organizatorji usmilili in nas spustili na morje. No ja, na morju smo bili `e tako in tako, ho~em re~i, spustili so nas k morju …

RTR

bolj ali manj veljalo pravilo, kdor prej pride, prej melje … ampak imeli smo se vsi fino, neglede na to, kje smo pristali: na potapljanju, veslanju, surfanju, Festival boats ("vikin{kih ~olnih") ali jadranju. Tu je nekaj mnenj in komentarjev:

Srfanje: Srfal sem drugi~. Bilo mi je v{e~. Imel sem dobro in{truktorico in sem bil zadovoljen. Jure Jure Jure Jure

Festival boats: skratka ni~ posebnega. Vozil smo se v njihovih barkah, po dva v vsaki vrsti, na kljunu je stal IST in nadziral ritem. Izmed vsega so bile najbolj zanimive dirke. Tinka Tinka Tinka Tinka

Potapljanje: Bilo je dobro. Uro in pol smo se potapljali med koralami. Bla` Bla` Bla` Bla`

Veslanje:Veslala sem v dru`bi 7 tajk. Kul je bilo. Petra Petra Petra Petra Petra

Jadranje: Jadranje, jamboree, december, 30 stopinj … z eno besedo … NORO! Anja Anja Anja Anja

Dan je bil vro~, sonce je pripekalo in odpravili smo se na del 1,6 km dolge obale jamboreejevega prostora ter se soo~ili z valovi in vodnimi dogodiv{~inami … Najprej je bilo na vrsti splavarjenje s Kon-tikijem moderne dobe (saj vsi poznate pota tega slavnega splava, a ne?) no ja, na{e 2-urno zabavanje na vodi ni bilo tako polno dogodkov kot njihovo, a vseeno smo se imeli fino … ampak preden smo se lahko imeli fino, smo si morali mi "fine" stvari narediti … s tem ho~em povedat, da smo si morali sestaviti splave oz. zvezati gume in bambusove palice … to smo naredili po hitrem postopku, nato so se za~eli potovanje do rde~ih boj ter vodne bitke in boji za obstanek … vsi smo pre`iveli … eni na splavu, drugi ob njem ali pa dale~ stran … ampak pre`iveli smo in bili pripravljeni {e za drugi del aktivnosti na vodi, ki pa si jih je vsak od udele`encev izbral sam. Kolikor je bilo to mogo~e, saj je pri izbiri listkov in aktivnosti

Minil je {e en jamboree, ki je pustil globoke spomine in prijetna ob~utja. Toda vsega tega ne bi bilo brez na{ih vestnih pridnih in skrbnih vodnikov - Andreja Rutarja RMB Ajdov{- Rutarja RMB Ajdov{- Andreja Rutarja RMB Ajdov{- Rutarja RMB Ajdov{- Andreja Rutarja RMB Ajdov{~ina ~ina ~ina, in Mihe Menarda RSK Idrija. Mihe Menarda RSK Idrija. Mihe Menarda RSK Idrija. Mihe Menarda RSK Idrija. Mihe Menarda RSK Idrija. Zelo dobro je za delavnico poskrbela Metka Behek s pomo~jo Tine Tav~ar, kjer smo predstavljali znamenitosti Slovenije. Za predstavitev ZTS v predstavitvenem {otoru sta poskrbela Darko Jenko in Milko

Okorn, pa {e Samo Vodopivec jima je pomagal. Za na{e zdravje je dobro skrbel Matej Mis, pa {e v jamboreejski bolni{nici je moral delati. Domov se je javljal in za dokumentacijo poskrbel Samo Vodopivec. V sem se moram zahvaliti za po- sem se moram zahvaliti za po- sem se moram zahvaliti za po- sem se moram zahvaliti za po- sem se zahvaliti `rtvovalno, vestno in skrbno delo. `rtvovalno, vestno in skrbno delo. `rtvovalno, vestno in skrbno delo. `rtvovalno, vestno in skrbno delo. skrbno Zahvaliti se je potrebno vsem star{em, ki so nam zaupali otroke (in to za cel mesec).

Pohvaliti moramo tudi osebje RutkaNET-a, ki je vestno

Vesna Isteni~

Mesto znanosti in proga pre`ivetja

Eden od mnogih prostorov, kjer si lahko kaj novega spoznal (tako navade, kot ljudi), je bilo tudi mesto znanosti. Na programu smo ga imeli kot dopoldansko aktivnost, zato smo po zajtrku kar pohiteli, da smo tja pri{li pravo~asno (mesto je bilo od nas oddaljeno kar dobrih 20 min hoda).

Tako kot vse ostale aktivnosti na jamboreeju je bilo tudi mesto razdeljeno na razli~na podro~ja. Tu so bile teme: ra~unalni{tvo in robotika, komunikacijska tehnologija, znanost `ivih bitij in zemlja ter vesolje. Vsak od nas si je izbral temo, ki mu je bila najbolj v{e~, ko smo pri{li na zbirni prostor pa smo si izbrali {e delavnice, ki jih je bilo za vsako temo kar veliko, zato so bile odlo~itve te`ke. Ko smo se kon~no odlo~ili in pri{li na delavnice, smo pri~eli z delom. V delavnici, v kateri sem bila jaz, smo s kemijskimi poskusi ugotavljali, katere snovi se nahajajo v razli~nih rastlinah in zakaj te snovi rabimo. Za konec smo {e skuhali `ele, za katerega barvo smo zme{ali sami. Dogajalo se je tudi polno drugih aktivnosti, na primer izkopavanje dinozavra (in seveda sestavljanje okostja), postavljanje son~ne ure, sestavljanje vozila, ki bi uspe{no prevozil ve~ji del Marsa, in druge.

skrbelo, za sve`e informacije in da so star{i bili na teko~em, kaj se dogaja na daljni Tajski.

Ostali ~lani mednarodnega osebja so delali na razli~nih delovnih mestih na jamboreeju.

Hvala vsem, ki ste pomagali in sodelovali, da je odprava uspela.

Po aktivnostih v mestu znanosti smo pohiteli na kosilo, nato pa v dolino izzivov (kot so temu rekli na jamboreeju). Tu se nam je zdela {e najbolj zanimiva proga pre`ivetja, ki pa je bila vse prej kot lahka. Bile so tri proge in podali smo se na vse, za kar smo porabili okrog tri ure. Izzivi na progah so od nas terjali spretnost, iznajdljivost in pa tudi nekaj fizi~ne mo~i, navsezadnje je bilo treba preplezati kar nekaj zidov in se kot Tarzan zagugati na drugo stran lu`e, tudi plazenja po temnih in ozkih hodnikih je bilo veliko. Po progi smo bili utrujeni in umazani, vendar nam vse te proge niso bile dovolj, zato smo se na poti proti izhodu ustavili {e na vsakem poligonu, ki smo ga videli in ki smo ga (seveda) uspe{no premagali.

Ko smo pri{li iz doline izzivov, se je na{ dan bli`al koncu. ^akali so nas le {e tu{i, kuhanje ve~erje in pa spanje, seveda smo se pred posteljo odpravili {e na "en krog" spoznavat nove ljudi in se imeti fino, vendar smo se hitro vrnili v {otore in zaspali (del zaslug za to je imel tudi Emil, ki nas je vedno priganjal in preveril, ~e smo vsi pri{li).

Cross Roads of Culture

Metka Behek, vodja delavnice

@elja, udele`iti se jamboreeja na Tajskem, je za~ela zoreti `e v ^ilu. Raziskovalna `ilica, delavnost, ideje in pripravljenost , da svoj prosti ~as pre`ivim med ljudmi celega sveta in tako do`ivim druga~nost v pravi obliki in pomenu, me je pripeljala do 20. svetovnega jamboreeja na Tajskem.

Razmi{ljanja, pogovori, izmenjava idej so stekla `e kmalu po prihodu iz ^ila, saj smo se sre~evali na raznih akcijah in aktivnostih tisti, ki smo skupaj delovali v prej{nji odpravi. Povezovali smo izku{nje in znanje in jih uporabili pri pripravah. [e sama ne vem natan~no, kdaj je dozorela ideja, da bomo na tem jamboreeju vezli

Za konec

Jamboree kot mednarodna akcija je za na{e popotnike velikega pomena. Tu prej dobijo marsikatere mednarodne izku{nje, ki jih nato lahko uspe{no vklju~ujejo v svoje delo kluba popotnikov in tudi vodov GG. Udele`enci za~utijo veli~ino in pomen skavtskega gibanja kot najve~jega mednarodnega mladinskega zdru`enja. Ve~ kot 150 dr`av ~lanic, 30 milijo-

slovensko narodno vezenino. Iz tega so potem nastajali vzorci nageljnov, sr~kov in drugih motivov, ki se jih bi dalo izvesti v 45 minutah. Kajti v razpisu organizatorjev je bila ponudba za izvajanje delavnice v sklopu modulov, tri izvedbe dopoldan in tri popoldan. Omejeni pa smo bili tudi ~asovno.

Februarja 2002 je bil na Tajskem sestanek vodstev odprav. Z vodjo odprave - Emilom sem se tega sestanka udele`ila tudi jaz. Do takrat sva pripravila vso gradivo v angle{~ini za obe delavnici in vzorce dejavnosti, ter jih nesla s seboj. Vodji programa sva predstavila delavnici Poslikane panjske kon~nice in Narodne vezenine na slovenskem. Bil je navdu{en nad na{im vestno pripravljenim delom in poudaril je, da smo bili prvi, ki smo predstavili delavnice v kon~ni obliki. Zmenili smo se za sodelovanje in zadovoljna sva bila oba, saj sva svojo nalogo dobro opravila. To se je pokazalo tudi v nadaljevanju.

Po vrnitvi smo se dogovorili, da delavnici preizkusimo na zletu v Tolminu. Tudi tam sta delavnici dobro uspeli, saj je bilo zanimanje tujih udele`encev zanju veliko in povratne informacije dobre. To pa je bil dober pokazatelj za uspe{nost na Tajskem. Dodali smo le {e vezenje imen, ki smo jih vsi udele`enci imeli tudi na Tajskem. Tam pa so postala kar na{ razpoznavni znak.

nov udele`encev in kmalu 100 letnica delovanja so veli~ine, ki jih je potrebno za~utiti in spoznati.

Tudi prihodnji jamboree, ki bo v domovini skavtskega gibanja leta 2007, bo nekaj novega. Morda bo najve~ji do sedaj, najbolje organiziran in {e kaj naj …, vendar vsak ima svojo veli~ino in se ga spla~a do`iveti.

20.JAMBOREE

^as je hitro tekel in priprave so se bli`ale vrhuncu, ko smo na Skomarju pripravljali vse potrebno in vezli drobne vzor~ke za razstavo.

Velika ~rna potovalka je sprejela vase vse, kar smo potrebovali za delo na Tajskem. Zelo te`ka je bila in seveda dragocena. Varno je pripotovala z vsemi nami do jamboreeja. V delavnici mi je pomagala Tina. Z njo sva uspe{no delali `e v Tolminu, tu pa sva bili v nasprotni izmeni. Za pomo~ sta bili {e Tinka in Tadeja (ZSKSS) iz vrst IST. Organizatorji pa so nam dodelili {e Molie iz Amerike in Alessio iz Italije. Tudi one so se dobro v`ivele v delo in se med nami dobro po~utile. Ker nas je bilo dovolj, smo delo organizirale tako, da smo bile vmes tudi proste.

Na dan otvoritve smo pripravile svoj prostor in opremile delavnico z vsem, kar smo prinesli s sabo. Nastal je prijeten ustvarjalni koti~ek v katerem smo ustvarjali do 6. januarja. Vsak dan se je zvrstilo skoraj sto udele`encev iz razli~nih dr`av. Trudili so se vsak po svoji mo~i izdelati izdelek res lepo. Nekaterim je bilo potrebno pomagati ve~ nekaterim manj. A vsi so z izdelkom zadovoljni zapustili na{o delavnico. Na{a delavnica je bila tudi prispevek k na{itku jamboree award, saj smo delili nalepke za aktivno udele`bo v delavnici. Tako smo bili pomemben ~len v verigi jamboreejevih aktivnosti. Da pa to ni bilo kar tako, pri~a tudi to, da smo imeli vsak ve~er sestanek vodij delavnic. Tu smo poro~ali o delu in udele`bi udele`encev. Organizatorji so se zares trudili, da bi nam omogo~ili kvalitetno delo.

Tudi material, ki smo ga zaprosili od organizatorjev, smo dobili. Vestno so skrbeli za nalepke (pa ~eprav smo dobili prave {ele zadnji dan, a za to niso bili krivi oni), vsak dan so nas nekajkrat obiskali v delavnici in povpra{ali, ~e kaj potrebujemo. Loreto (^ilenka), Prassanna in Siriwan so bili vodje Cross Roads of Culture (COC). Kmalu smo se poznali po imenih in mene so klicali vsi po vrsti kar Metka. Petega januarja je bila nedelja in imeli smo prosto. Vendar smo se na enem izmed sestankov dogovorili, da bi bilo lepo predstaviti si delavnice med seboj, saj vsi mentorji nimajo mo`nosti obiskati ostalih aktivnosti v COC. To smo tudi naredili. Niso pri{li vsi, a ti ki smo bili, smo bili zelo zadovoljni, saj smo lahko aktivno sodelovali v delavnicah, kar pa ob drugih dnevih ni bilo mogo~e, saj so bile dejavnosti namenjene le udele`encem. Tako smo plesali, igrali na

Komaj smo zaklju~ili tega in {e ne bodo napisana vsa poro~ila, se utrdile misli in ob~utki, `e bomo razmi{ljali o projektih za naprej, o evropskem jamboreeju leta 2005 in nato svetovnem 2007.

Cilj vsakega tak{nega projekta mora biti poleg dru`enja, prijateljstva, veselega praznovanja tudi skrb, da pripeljemo udele`ence domov `ive in zdrave in da so zadovoljni tudi star-

in{trumente, izdelali papir in spoznali {e veliko drugih stvari. Pri{li smo tudi v na{o delavnico in predstavila sem jo. Nekateri so poskusili vesti, drugi so barvali. Bili so navdu{eni. Z Angle`i smo se pogovarjali, da se na njihovem jamboreeju vidimo. Zakaj pa ne! Od idej do realizacije je lahko dolga ali pa kratka pot. Tak{na, kakr{no si izbere{. Cilj pa dose`e{, ~e le ho~e{.

Promocija Slovenije in s tem na{ega taborni{tva je uspela s skupnimi mo~mi celotne odprave. Vsak je vsak trenutek prispeval kamen~ek v mozaik na{e podobe, podobe, ki je zasijala v svetu. V svetu, ki je tako druga~en, a je bil v tistih trenutkih tako enoten. V svetu, ki je spoznaval tudi majhne. V svetu, kjer je dovolj prostora za vse, za nasmeh, topel pozdrav, pomo~, prijateljstvo, ljubezen. Zakaj tega ne moremo raz{iriti preko meja jamboreeja, v vse koti~ke {e tako temnega sveta in pre`enemo zlo z Zemlje?

Te`ko je opisati vse. Spomini so {e preve~ vro~i. Misli pa kar begajo nazaj v tople kraje, kraje prijaznih ljudi, toplih nasmehov, prijetnih do`ivetij. Mora{ biti zraven, da dojame{ vso {irino sveta. In ko se vrne{ domov, zna{ ceniti to kar ima{.

{i, da se ni nikomur ni~ pripetilo. Morda udele`enci v~asih ne razumejo teh skrbi. Vendar jim ne more{ zameriti, saj so mladi, polni energije in pri~akovanj in radi bi ~imve~ do`iveli, videli in izkusili. Zato pa mora biti pri vsakem takem projektu starej{e in izku{enej{e vodstvo, da usmerja in uskladi vse razli~ne interese in cilje.

Po~asi bodo ostali samo {e lepi spomini, lepi posnetki,

Gastronomic delicious in praznovanje novega leta

Hmm ... praznovanje novega leta na Tajskem bi lahko z drugimi besedami poimenovali ~isti absurd. Res je, da naj bi se do novega leta `e aklimatizirali, a novo leto v kruti tajski vro~ini nas je vseeno nekako {okiralo.

Zadnji dan v letu, ko se je pisalo {e 2002, je bil v celoti pre`ivet bolj le`erno. Ta dan je bil eden izmed redkih, ki je bil v celoti prost. Pravzaprav so popoldne poimenovali Gastronomic Delicious, kar bi lahko prevedli kot nekak{en dan kulinari~nih specialitet. Predstavniki razli~nih drzav v vsaki vasi naj bi torej za kosilo skuhali obrok, ki je tipi~en za njihovo dr`avo.

Seveda smo Slovenci naleteli kar na hude te`ave. Zakaj? Kljub solidni zalo`enosti trgovin na jamboreeju, nam vseeno ni bilo usojeno najti sestavin, ki so nujno potrebne za pripravo kateregakoli slovenskega obroka. Polente in moke ni bilo. Krompirja ali kislega zelja tudi ne. Naj smo te`avo, na katero smo nehote naleteli, {e tako mo~no sku{ali re{iti, smo slej ko prej pri{li do spoznanja, da je preprosto nere{ljiva. Priznamo, da se s tem nismo preve~ obremenjevali, saj so bile vse predlagane slovenske jedi za kuho dokaj zapletene (npr. `likrofi). Zato smo raje za~eli razmi{ljati v drugo smer - kaj je hitro skuhano in niso testenine, ki so `e tako ali tako predstavljale ve~ji del na{ih kuhanih obrokov? Na koncu smo se odlo~ili za friko, to so ume{ana jajca s sirom. Seveda smo se zana{ali na dejstvo, da se bodo na{i sosedi bolj potrudili, saj so bili oni tisti, od katerih je bila odvisna polnost na{ih `elodcev. In nismo se motili. Pri Angle`ih smo dobili pala~inke in sadno solato, pri Belgijcih okusno sladico s ~okoladnim ali vanilijevim prelivom, pri Mehi~anih tortilje s ~ilijevo omako in goro za~injenih sladic, pri Tajcih kokos na vse mo`ne na~ine in razli~ne vrste suhega sadja, sladic in su{enega mesa, Banglade{ je pripravil nekaj podobnega kot mle~ni ri`, Japonci so ponujali njihove juhice, najedli pa smo se lahko tudi pri

dobre fotografije, izku{nje, prispela bo {e kak{na po{ta in morda bo ~ez ~as, ko se bomo sre~ali, {e kdo rekel : "Ti si pa tudi bil na jamboreeju ". In prav je tako.

Povejte ostalim, kaj ste do`iveli lepega in zakaj se spla~a iti na jamboree, da se bodo lahko tudi drugi - mlaj{i - ~ez nekaj let odlo~ali za odhod na jamboree.

Emil MUMEL

Andreja Tratnik

Indijcih in Indonezijcih. Po dobrih dveh urah prehranjevanja in me{anja vseh mo`nih okusov, smo bili vsi resni~no potrebni po~itka.

Praznovanje novega leta se je, tako kot mnogo drugih ve~ernih dogodkov, odvijalo v glavni areni. ^eprav se nih~e izmed nas ni zavedal, da se dejansko bli`a novo leto, je bilo vzdu{je na{e odprave dokaj energi~no. Da slu~ajno ne bi pozabili, da je Silvestrovo, sta nas opominjala tudi na{a vodnika, Miha in Andrej, ki sta z nakupov po bangko{kih tr`nicah prinesla s seboj bo`i~kove kapice, ki so nam ves ve~er prepevale ven~ek bo`i~nih pesmic. Za~etek novoletnega praznovanja je bil dokaj obi~ajen: glasba in mno`ica zabavajo~ih se tabornikov. Toda `e v naslednjem trenutku je veselo vzdu{je kar zakrknilo, saj se je na odru za~ela odvijati neka tajska tradicionalna predstava, ki bi znala biti na obi~ajen ve~er lepa in zanimiva, a na zadnji dan starega leta, ko smo si vsi `eleli zabave, ni po`ela ve~jih uspehov. [e ve~, mislim, da je bilo med nami ve~ prito`evanja kot odobravanja nad omenjeno predstavo, ki se je kon~ala nekaj minut pred polno~jo. Nato je obvezno sledilo skupno od{tevanje in dokaj neatraktiven ognjemet. Po tem smo bili kon~no dele`ni nekaj ur zabave z glasbo, ki jo je predvajal neki nori nem{ki DJ.

^eprav je bilo tajsko novo leto `e za nami, smo se odlo~ili, da praznujemo tudi na{e, slovensko novo leto, ki se je zgodilo ob {esti uri zjutraj po tajskem ~asu. Na{a Modelka, ki je bila glavni pobudnica za praznovanje na{ega novega leta, nas je torej zbudila ob peti uri zjutraj. Skoraj vsi smo pridno vstali, sku{ali pripraviti prazni~no vzdu{je in si predstavljati, kako se zabavajo na{i najdra`ji tam nekje dale~ v Sloveniji. Morda se sli{i ~udno, a mislim, da je od{tevanje slovenskega novega leta med nami resni~no vzbudilo mnogo ve~je vznemirjenje. Seveda pa smo prav vsi pogre{ali mraz, sneg in resni~en `ur - skratka tisto, kar bi dobili le doma.

20.JAMBOREE Taborni{ka filatelija

Uspe{no smo pre`iveli 20. Jamboree na Tajskem. Na{a skromna, vendar odli~na skupina se je vsa zadovoljna in prav azijsko obarvana vrnila prek Dunaja na ljubljanski Brnik.

Iz Ljubljane smo jim takoj po novem letu naravnost na zletni prostor na Tajskem poslali preko sto posebno pripravljenih filatelisti~nih kuvert, ki naj bi jih na zletu polepili s posebno zletno znamko za 3 bht in `igosali s prilo`nostnim po{tnim `igom 20.jamboreeja. Odve~ je pripomniti, da so bile skoraj vse kuverte namenjene poznanim zbiralcem taborni{ke filatelije. Nekateri so npr. celo sofinancirali hitro dostavo zajetnega paketa s podjetjem DHL prav na zletni prostor v Tajski. Za pripravo posebne kuverte, tiskane na obeh straneh, smo izpraznili skoraj celo kartu{o tiskalnika. Stro{ki so bili kar za deset celoletnih naro~nin na revijo Tabor. Brez vlo`enega dela in drugih stro{kov. @elim le re~i, da je za vsako stvar, ki jo ho~e{ kvalitetno, strokovno, pravo~asno … skratka, denimo profesionalno izpeljati, treba vlo`iti nekaj ~asa, izku{enj, znanja in ne nazadnje tudi denarja. Zato pri~akuje{ od sodelavcev vsaj pribli`no enak odnos. To velja {e posebej v taborni{ki organizaciji, kjer so nas od medvedkov in ~ebelic naprej vzgajali na odgovornost, resnost, po{tenost, tovari{tvo, pa {e kaj. Za kaj gre. Od okrog stodvajset kuvert, poslanih v Tajsko, smo jih dobili okrog petdeset, ostale so izginile. Vsaka pa je stala okrog osemsto tolarjev.

Dvajseti jamboree na Tajskem smo namre~ `eleli izkoristiti za dodatno predstavitev Zveze tabornikov Slovenije in nastajajo~ega kluba zbiralcev taborni{kih predmetov, s poudarkom na zbiranju filatelisti~nega gradiva. Znamkarstvo je {e vedno najbolj raz{irjen konji~ek na svetu in preko te dejavnosti se {e hitreje povezujemo in spoznavamo. Zato smo napovedali posebno akcijo.

Predstavljamo to posebno kuverto, ki smo jo pripravili za 20. jamboree na Tajskem. Ker smo se malce bali, da ne bi bil kdo prizadet, ~e bi na sprednji strani uporabili znak Zveze tabornikov Slovenije, smo znak ZTS natisnili na zadnji strani. Ljubljanski "`abarji" pa s svojo `abico s taborni{ko rutico pozdravljajo jamboreejevce. Kuverta je opremljena z vsemi podatki, za kaj gre. Kot posebnost ima natisnjeno "cinderello" na sprednji strani. Kot posebnost pa je zadnja stran kuverte, kjer se prvi~, sicer neuradno predstavlja bodo~i taborni{ki klub zbiralcev taborni{kih predmetov (Slovensko dru{tvo zbiralcev skavtske tematike/ v ustanavljanju). Zadnjo stran kuverte smo opremili {e z dvema cinderellama v obliki samolepil-

Tone Simon~i~

nih etiket. Sprednja stran natisnjene cinderelle ima ob maskoti 20.jamboreeja {e napis XX. WSJ Slovenski taborniki na Tajskem. Vemo, da je to edinstven primer v taborni{ki filateliji in ima zamisel svojo ceno, da ne omenjam dejanskih stro{kov. Najve~ji pa so moralni, ker je preko {estdeset kuvert od{lo v ilegalo.

Zakaj toliko besed o "ubogih" kuvertah?

Za pripravo filatelisti~nega podviga ob proslavitvah okroglih obletnic delovanja na{ih enot je {e malo ~asa. Zato ponujam mo`nost in pomo~ zainteresiranim enotam, da izkoristijo tudi to obliko promocije za taborni{tvo na svojem obmo~ju in {ir{e.

Letos bo verjetno sedem rodov praznovalo 50-letnico ustanovitve: Bi~kova skala (8.marec), Rod Bistre So~e iz Kanala (13.marec), Sne`ni{ki ru{evci (14.maj), Srebrni galebi (23.september), Skalni tabori (6.december), lendavski Beli rudarji (19.december), Pohorski bataljon (27.december). Vse enote so bile ustanovljene leta 1953. Osnovna imena ~et ali odredov so se v petdesetih letih po-

nekod spremenila. ^ete so postale odredi oziroma rodovi, nekatere enote so spremenile ime ipd. Dejstvo pa je, da so v navedenih {estih krajih bile ustanovljene enote, ki {e danes v glavnem odli~no delajo in jim gre tudi za to posebno priznanje.

Upam, da bodo razen ljubljanskih Bi~kovcev tudi v Dom`alah, Ilirski Bistrici, Kopru, Mariboru in drugod pripravili vsaj skromno slovesnost in po~astili svojih pet desetletij dela s taborni{kim filatelisti~nim dogodkom. Pri~akujemo vsaj prilo`nostni po{tni `ig na spominski kuverti, morda izdajo kartice s taborni{kim motivom in po{tnim taborni{kim `igom, dotisk na obstoje~o po{tno dopisnico ipd. Ve~je enote obi~ajno pripravijo publikacijo, zna~ke, oznake ipd. Saj gre za dogodek, ki ga proslavimo le vsakih petdeset let …

@al se posamezniki preslabo pozanimajo za filatelisti~na pravila in se amatersko lotijo izdaj kuvert, izdelave `igov itd. Prav v Zvezi tabornikov Slovenije bele`imo tak primer, ko je bila izdana za zlet v Velenju kuverta napa~ne velikosti (amerikanka) in kot taka uradno ni dovoljena pri nas niti npr. na razstavah po Evropi, ko gre za ocenjevanje. Podoben primer bele`imo leta 1983, ko smo v Ljubljani natisnili mno`ico kartic s taborni{kimi motivi na modrem in rumenem kartonu in jih `igosali s strojnim `igom v ~rni in rde~i barvi. Kartice smo izdelali za jugoslovanski zlet na Tjenti{tu, kjer je bila tedanja serija {estnajstih kartic dobro sprejeta … To danes ni ve~ dovoljeno. Prav zaradi tega ob za~etku leta opozarjam, da tudi "filatelisti", ki znamke le kupujejo, ne vedo vedno za vrsto stvari, ~e se ne pozanimajo za podrobnosti, preden se lotijo dolo~ene zadeve.

Pobudniki filatelisti~nih posebnosti v taborni{kih enotah lahko uporabijo na{e izku{nje in napotke mentorja, ki `e {estnajsto leto vodi rubriko o filateliji v ljubljanskem Dnevniku, Janka [tampfla, tudi avtorja zamisli o kuverti ZTS na XX.jamboreeju na Tajskem.

in obe Ameriki ) in znak jamboreeja. Zanimiv je tudi prilo`nostni `ig, ki ima datum 03.01.46. Tajci {tejejo leta druga~e kot pri nas. Leto 2003 {tejejo kot njihovo leto 2546. Na posebni ovojnici, ki je iz{la ob otvoritvi 28.decembra 2002 so zapisali, da je bila na 34.konferenci WOSM izbrana Tajska (Sattahip district, Chon Buri province) za organizatorja 20.jamboreeja. Znamko je oblikoval gospod Udom Niyomthum, natisnili pa so jo v British Security Printing Public Company Limited na Tajskem.

Po dva bloka znamk sta izdali Grenada in Grenada/Carriacou & Petite Martinique. Zdru`ene dr`ave Mikronezija so izdale dva podolgovata bloka z eno oziroma tremi znamkami. Oba bloka pa so nalepili tudi na neobi~ajno veliki ovojnici prvega dne. Malce bogatej{o izdajo so pripravili v Gvineji, kjer so izdali tri bloke s po eno, tremi in {estimi znamkami. Vsi trije bloki pa prikazujejo motive iz dela ustanovitelja svetovnega skavtskega gibanja Lorda Baden-Powella. Zanimiv ve~ji blok so izdali v Kongu, kjer so na devetih znamkah, tiskanih v rjavi barvi, prikazali motive iz `ivljenja Lorda Baden-Powella, obod bloka pa je tiskan v zeleni barvi.

V Gvajani so izdali zanimiv podolgovat blok s tremi znamkami, ki na treh simbolih prikazujejo : re{ilni pas, kontinente na zemlji in znak razvoja znanost. Lesoto se pona{a z dvema blokoma. Manj{i z eno znamko prikazuje tabornika v {otoru in ognji{~e, ve~ji pa na {tirih znamkah prikazuje vozle, {otore, kanuiranje in re{evanje utapljajo~ega, ~ez vso levo stran pa sta datum rojstva in potret Baden-Powella. Maldivi so izdali dva bloka, z eno oziroma s tremi znamkami. Ve~ji blok ima enake znake kot blok Gvajane. V St.Vincent & the grenadines so izdali dva ve~ja bloka s po eno oziroma tremi znamkami (skavtski pozdrav & Baden-Powellov slavni rog, s katerim je na poskusnem taboru leta 1907 trobil budnico, zlaganje deke in potret Dan Beard in Robert Baden Powell). [e ve~jo kvadraturo pa imata bloka Sierra Leone. Prvi ima znamko s skavti v ~olnu na jadro, drug pa na {tirih znamkah prikazuje razne taborni{ke motive. Preko vsega bloka pa so prikazani na{itki desetih prej{njih jamboreejev WOSM.

Po zadnjih informacijah izgleda, da bo leto{nji tajski jamboree imel najve~ blokov. Ve~je {tevilo znamk, ki so jih sicer izdali ob 20.jamboreeju, pa dodatno omenjajo ustanovitelja skavtskega gibanja. Malo moramo {e po~akati, da bomo dobili izdaje morda kak{ne evropske ali ameri{ke dr`ave … Doslej smo zabele`ili izdaje triindvajsetih dr`av, ki so po~astile Tajski jamboree.

Iz kuverte, ki smo jo pripravili za slovenske potnike na Tajsko, se vidi zanimiva znamka za 3 bht, ki so jo izdali prireditelji 20.jamboreeja. Znamka prikazuje {est skavtov oziroma skavtinj iz {estih obmo~ij WOSM (Evropa,

Kaj je {e novega iz{lo v po~astitev jubilejnega jamboreeja na Tajskem.

Azija in Pacifik, Arabija, Evroazija, Afrika

ZOT 2003

Jasna V., XI. SNOUB

ZOT {e vedno ostaja prvovrstna ~aga

Tako. Pa se je kon~al {e en ZOT. Snoubovci kar ne moremo verjeti, da je `e eno leto odkar smo na Sladkem vrhu prebedeli no~ v upanju, da se bo tekmovalcem ~im bolje godilo. Pa je leto spet naokoli in `e se pripravljamo na naslednjega, ki bo v … ? … Hah, na to pa boste morali {e malo po~akati.

Leto{nji ZOT ni bil kar navaden ZOT. Veliko tekmovalcev je namre~ ugotovilo, da se ne dr`imo ve~ tako mo~no bli`ine Maribora, saj smo splezali celih 100 km stran - namre~ v Gornji Grad, kjer ima na{ rod tudi taborni prostor in kjer imajo tabornike {e posebno v ~islih. Za dober potek tekmovanja

nam je pripomogla tudi mati Narava, ki je nametala kar nekaj snega in tako malo (opa, malo!) ote`ila progo. Ampak, saj ZOT vendar pomeni zimsko orientacijsko tekmovanje!

Seveda ZOT ne bi bil ~aga, ~e ne bi bilo ~age. Aja, za tiste, ki [E VEDNO ne veste, kaj to pomeni: ^AGA je {tajerska beseda za zabavo, `ur, gavdo, fe{to, skratka veselico. Za pravo ~ago je letos poskrbel nam najljub{i taborni{ki bend Betonas-

Zmagovalna ekipa Suvlice med vrisovanjem

Skupno posvetovanje - vse po pravilih, seveda

ZOT je pa~ vedno nekaj posebnega, tokrat smo se lotili kuharskih spretnosti in naredili "pala~inka party"!

Stalni inventar ZOT-a XXL Lizike med resevanjem ToTih testov

falt, ki je za`igal z vsem od Killing Me Softly do Narcotic. Kljub pozni uri se je koncerta udele`ilo rekordno {tevilo tekmovalcev, ki so {e zadnji~ pred progo malo pomigali z mi{icami, predvsem no`nimi in ritnimi - ko zaigra Betonasfalt pa~ ne more{ stati kri`em rok!

Ekip je bilo 17, od tega najve~ gozdovnikov. Vsi so dali maksimalno najve~ od sebe, ~e ne pri teoreti~nih pa pri prakti~nih nalogah, ki so jih re{evali na progi. Merili so se v L-signalizaciji, locirati so morali KT na karto, hoditi po vrisani poti, priti na KT pod kotom in {e in {e. Pred tem pa so na toplem v O[ Gornji Grad re{evali Tote Teste in vrisovali KT-je. Kot traser proge se je letos preizkusil Vindi - morebitne blatne gojzarje po{ljite njemu.

Vsega, kar je lepo, mora biti enkrat konec, in prav to se je zgodilo tudi z ZOT-om. Vsi smo sre~ni, da se je kon~al z dobro voljo in uspe{nimi rezultati, najbolj pa so veseli seveda zmagovalci. Hvala vsem, ki ste se ga udele`ili, bili ste super. ^e je bilo kaj narobe, upam, da ste to delili z nami, da bomo do naslednji~ popravili.

Se vidimo naslednje leto na ZOT-u!

"Tak pa se sneg ri{e!"

Poglejte te nasme{ke, potem pa recite, da se ne spla~a priti na ZOT!??

No, pa kon~no vsi skupaj! SE VIDIMO NASLEDNJE LETO!

Poglejte jih, na{e u~enjake, kako napenjajo male sive celice! ...pa jim je uspelo!

Ja, ja to pa smo si zaslu`li, veste!(~e ste bili tu, potem veste)!

PREDSTAVLJAMO SE

Savski rod Vstajenje

Zgodovina

Zametki Savskega rodu oz. v takratnem ~asu Savskega odreda segajo pred leto 1960, ko je nastala dru`ina v okviru Odreda Toneta Tom{i~a in kasneje delovala kot odred v Savskem naselju. V tistem ~asu ni bilo problemov s ~lanstvom, tako da se je po osemletnem delu dru`ina registrirala kot Savski odred. V najbolj{ih ~asih, to je v 70-ih in za~etku 80-ih let, smo imeli 250 aktivnih ~lanov.

Mi

Pred enim letom je Savski rod (SR) imel ve~ {otorov kot ~lanov. Sedaj to ni ve~ res, pa ne zato, ker bi {otore uni~ili. Pove~alo se je {tevilo vodnikov in to kar za celih 250%. Mislim, da take rasti nima noben rod. Letos je z vodni{kega te~aja pri{la Karmen, pridru`il pa se nam je tudi Ale{. Tako imamo kar 5 vodov (ja, trije vodniki), kar je za nas zelo velik uspeh. Pa to {e ni vse! Poleg prej{njih aktivnih pomo~nikov Tineta in Mateja, sedaj pomagajo {e Gorazd, Toma`, Mateja in Tamara. Skratka, vstajenje Savskega rodu (SR) se je za~elo.

Motivi

Te zanima, zakaj nam uspeva? Vsakdo ima svoje motive, zaradi ~esar je pri tabornikih. ^e se mu ne izpolnjujejo, odide.

- Jaz sem tu zaradi `elje po izobra`evanju, dela z otroki in `ivljenja v naravi. (Primo`)

- Zakaj sem se pridru`il Savskemu rodu? Verjetno zato, ker sem hotel narediti nekaj ve~ in kjer sem naletel na odprta vrata. @elel sem pomagati in s tem nekaj pozitivnega ustvariti. (Ale{) Lahko se pohvalimo, da ima pri nas vsakdo mo`nost zadovoljiti svoje motive.

Aktivnost

In zakaj vstajenje? Preprosto zato, ker nam pol desetletja z 2 vodoma in enim aktivnim vodnikom ni kazalo najbolje. Mogo~e se je celo ob tabornih ognjih pripovedovalo, da je Savski rod

(SR) propadel. Pa ni! V~asih {e sam ne vem, zakaj sem vztrajal. Mogo~e zaradi tabornic. Je pa dobro, da sem, saj se poleg 250% rasti (ja, malo dramatiziram) lahko pohvalimo, da smo z vsakim vodom GG-jev imeli 4 do 6 akcij v prej{njih treh mesecih! Izdali pa smo tudi glasilo na 36 straneh. Zagnanosti nam ne manjka, menim pa, da je velik razlog v dobrih odnosih in vzdu{ju.

Vodi

1 vod M^, 1. in 2. razred, me{ano

1 vod GG, 5. razred, punce

1 vod GG, 5. razred, fantje

1 vod GG, 7. razred, me{ano

1 vod GG, 8. razred, me{ano

Skupaj 41 ~lanov.

Nagradna igra

Smo tudi mi~keno radodarni, ~e boste odgovorili na naslednje vpra{anje:

Koga bomo pri Savskem rodu najbolj veseli in kaj bo lahko po~el pri nas? Iz`rebali bomo majceno nagrado, ki bi je bil na~elnik SR zelo vesel. Odgovore po{ljite do konca februarja na enega od kontaktov.

Konec

Prihodnost je svetlej{a. Tudi zato, ker nas je Rod dobre volje zadnja leta sprejel na taborjenje in ker sem se imel dobro z njimi (hvala!!!). Tako sem dobil energijo in sem vztrajal. Zahvalil bi se rad tudi Rodu tr{atega tura in vsem, ki so mi v teh letih pomagali.

Primo` Leben, na~elnik

Savskega rodu

Povabilo!

Savski rod vabi vse, ki bi nam radi na kakr{enkoli na~in pomagali postaviti rod na trdne noge. ^e si `eli{ biti vodnik ali tajnik ali rodov specialist za orientacijo ali rodov specialist za pre`ivetje v naravi ali… Zelo veseli bomo vsakogar, ki bo pri{el, ne glede na njegovo preteklost ali izku{nje. Starej{a generacija bo vztrajala {e kak{na tri leta, nato pa bomo od{li. V tem ~asu bi radi nekaj ustvarili, si pridobili izku{nje in se tudi dobro imeli!

Leto{nji moj in tudi rodov cilj je, da omogo~imo na{im ~lanom dobro taborjenje, in tudi da spravimo na vodni{ki te~aj ~im ve~ dobrih kandidatov za bodo~e vodnike.

I{~emo tudi manj{i rod, ki bi z nami rad organiziral kvaliteten tabor, pa sam nima dovolj ~lanov. Tabor `elimo imeti v drugi polovici julija, tabornino pa bi radi zni`ali na 25 000 SIT.

Kontakta

Na~elnik rodu: Primo` Leben, 040/580 079 mladibiolog @ email.si

Na~elnik dru`ine GG: Ale{ Semoli~, 041/920 451 ales.semolic @ guest.arnes.si

LU^ MIRU

Lu~ miru iz Betlehema zasijala tudi v ob~ini Kanal ob So~i

Veseli december je pripomogel, da smo taborniki Rodu odporne `elve Anhovo prevzeli iniciativo organizacije z odobritvijo slovenskih katoli{kih skavtov - skavtinj za izpeljavo programa Lu~ miru iz Betlehema.

Akcije smo se lotili zelo resno in smo se na samem za~etku udele`ili sprejema Lu~i miru na Bledu. Z lepimi ob~utki in novimi idejami smo v ve~ernih urah zapustili Bled.

Taborniki in skavti so Lu~ miru z vlakom pripeljali po so{ki dolini, kjer smo jo tudi mi slavnostno pri~akali na `elezni{ki postaji v Anhovem. @arek svetlobe, ki je ogrel na{a srca, smo ponesli v 12 delovnih organizacij, {ol ter ustanov in jim ob sprejemu pripravili kulturni program. Z navdu{enjem so vsi sledili sprejemu, saj se je prvi~ v zgodovini pojavila Lu~ miru iz Betlehema v na{i ob~ini in oznanjala mir, prijateljstvo in sodelovanje med sosedi.

^eprav premalo izku{eni smo bili povsod lepo sprejeti in vsi so ob~udovali na{o lu~ narejeno iz leskovih vej. Da pa bi pridobili {e ve~ izku{enj, smo se udele`ili sre~anja regij Alpe-Jadran, ki ga je organiziral mednarodni trop bratov{~ine starej{ih skavtov in skavtinj treh sosednjih dr`av izpod Sv. Vi{arjev v Trbi`u (Italija). Nastale so nove vezi in ideje, saj so taborniki ob zaklju~ku sv. ma{e s kresni~kami obdarili prisotne in s skupno pesmijo v treh jezikih zaklju~ili sv. ma{o v upanju, da bo to sre~anje postalo tradicionalno.

Pri nedeljskih sv. ma{ah smo v ob~ini Kanal ob So~i sodelovali v {estih cerkvah, v katere smo prinesli Lu~ miru iz Betlehema in ob svetlobi lu~i prebrali leto{njo poslanico.

Sklepna prireditev je bila pred Kulturnim domom v Desklah, ki so se je udele`ili tudi godba na pihala Salonit Anhovo, me{ani pevski zbor Jo`e Srebrni~ Deskle in taborniki RO@A. Slavnostni govorniki so nili `upnik Zoran Zornik, `upan ob~ine Miran Ipavec in predsednik krajevne skupnosti AnhovoDeskle Klemen Stani~.

Ob tabornem ognju smo s pesmijo Lu~i miru NEKAJ LEPEGA ZATE zaklju~ili ve~er ob toplem ~aju, vinu, medici in dobri volji z `eljo, da se v naslednjem letu zopet sre~amo na prireditvi Lu~ miru iz Betlehema.

Decembrsko akcijo Lu~ miru iz Betlehema smo tudi v Rodu

Jezerski zmaj vzeli docela resno. Tako se nas je v {tajersko prestolnico odpeljalo kar cel avtobus. Mesta na slednjem so hitro po{la, zasedli pa smo jih taborniki razli~nih rodov [ale{ke zveze tabornikov: Jezerski zmaj

Velenje, Pusti grad [o{tanj in Lilijski gri~ Pesje. Po prihodu v Maribor je sledila slovesna ma{a in sprejem LMB v mariborski stolnici. Ta je bila skoraj nabito polna; poleg tabornikov, skavtov in predstavnikov nekaterih mladinskih organizacij se je ma{e udele`ilo tudi lepo {tevilo Maribor~anov, ki jih nizke temperature niso preve~ motile.

Ma{a oziroma pripravljen program, v katerem so sodelovali tako skavti kot tudi taborniki razli~nih stegov oz. rodov, se je kon~al v slabi uri, temu pa je sledilo {e razdeljevanje plamena vsem, ki so ga `eleli. Dogajanje se je nato v spremstvu bakel preselilo na Grajski trg, kjer smo ob zvokih prekmurske glasbene skupine rajali {e dobro uro, nato pa smo se ob misli, da smo {ele na polovici zastavljene poti odpravili proti domu. Sledilo je namre~ {e razdeljevanje plamena v doma~em kraju, kjer smo ga skupaj s ~lani ZSKSS LMB razdeljevali dva dni: prvi dan pred velenjskim nakupovalnim centrom, drugi dan pa na osrednji velenjski ulici. Lu~ko je delegacija ponesla tudi na sejo sveta MO Velenje, na~elnici upravne enote, premogovniku, Gorenju, komandirju policijske postaje, v dom starej{ih ob~anov, velenjskim gasilcem in re{evalcem, turisti~no informacijskem centru, na avtobusno postajo Velenje, v cerkve in `upnije v Velenju in njegovi okolici. [kalski taborniki pa so LMB ponesli na prireditev za starej{e krajane in jim polep{ali popoldan s kulturnim programom ter LMB razdelili po domovih ostarelim, bolnim in osamljenim.

Z avtobusom po Lu~ miru iz

Betlehema v Maribor

Kaj te moti pri organizaciji in kaj je Kaj te moti pri organizaciji in kaj je Kaj te organizaciji

bilo izvedeno nad tvojimi pri~akova- bilo izvedeno nad tvojimi pri~akova- bilo izvedeno nad tvojimi pri~akova- bilo izvedeno nad tvojimi pri~akova- bilo nji? nji? nji? nji?

Ne smemo pozabiti, da vsakoletni plamen LMB spremlja tudi poslanica, ki ima vsako leto drugo rde~o nit, in tudi tega ne, od kod prihaja, da si kraja Betlehem ne moremo predstavljati nekje drugje ali ga preimenovati. Kljub temu sem zelo vesel, da smo v akciji LMB 2002 organizatorji na{li skupen dialog, tako za poslanico, kakor tudi za plakat in letak. Zelo sem vesel nad sodelovanjem med organizatorji, upam samo, da ga bo mo~ {e nadgraditi.

Najve~ zaslug za dose`eno obliko sodelovanja in programa s strani Zveze tabornikov Slovenije ima vsekakor odbor za LMB, ki ga je sestavljalo pribli`no 6-7 ~lanov, mi pa smo vsekakor najbolj veseli, da nas je ve~ kot dostojno zastopal na{ na~elnik Sandi Glin{ek, ki je lu~ko z ostalimi iz odbora pri~akal `e na Dunaju in jo po sobotni mariborski prireditvi pospremil {e drugi dan v Ljubljano.

Ali lahko na kratko opi{e{ pot, ki ste Ali lahko kratko opi{e{ ki ste opi{e{ ki jo opravili preden je LMB prispela v jo preden LMB v LMB

Ljubljano? Ljubljano? Ljubljano? Ljubljano?

Taborni{ki odbor za pripravo LMB je po plamen od{el na Dunaj `e v petek 13. decembra v dopoldanskih urah, vodja odbora pa je bil Janez Kukovi~. V popoldanskih urah smo prispeli na Dunaj, kjer nas je sprejel skavt Martin, nato pa je sledil ogled prazni~nega Dunaja. Naslednje jutro je sledilo pri`iganje plamena LMB v cerkvi sv. Antona Padovanskega. Tam smo se zbrali predstavniki evropskih skavtskih in mladinskih organizacij. Po ekumenskem sre~anju smo tudi Slovenci sprejeli plamen LMB. Sledilo je fotografiranje slovenske odprave po LMB in zamenjava predstavnikov. Tako sva dva tabornika od{la na prireditev v Maribor s ~lani ZSKSS, dve katoli{ki skavtinji pa na prireditev na Bled s taborniki. Plamen LMB je tako v Slovenijo prispel v soboto na osrednji prireditvi na Bledu in Mari-

boru. V nedeljo je plamen potoval {e v Ljubljano, na Dolenjsko in nato proti Primorski.

Kdo je sestavljal odbor za izvedbo Kdo je sestavljal za izvedbo Kdo je sestavljal odbor za izvedbo

Kdo je sestavljal za izvedbo LMB? LMB? LMB? LMB?

Janez Kukovi~ (vodja odbora pri ZTS), Brankica Kouter, Petra Hribar, Jerneja Modic, Boris Volari~, Rok Pan~ur in jaz, Sandi Glin{ek. V veliko pomo~ pri delu odbora je bil tajnik ZTS Ivo, ki se mu velja posebej zahvaliti.

Ves projekt pa smo usklajevali in pripravljali v skupnem odboru (tropu) predstavniki vseh organizacij (ZTS, ZBOKSS, ZSKSS, Mladinski ceh in MMM), ki smo letos delili LMB.

Kaj tebi osebno pomeni LMB? Kaj tebi osebno pomeni Kaj tebi osebno pomeni LMB? Kaj tebi osebno pomeni Kaj tebi osebno pomeni LMB?

Kljub velikim naporom z organizacijo je zame LMB vsako leto v pri~akovanju ne~esa novega, ne~esar kar je dostopno vsakemu ~loveku, ne~esa, po ~emer vedno hrepenimo. Vsi si `elimo MIRU ali smo verni ali ne. LMB mi pomeni tudi nekaj ve~ kot samo goli plamen; vliva mi novego upanje, pomeni energijo in notranjege zadovoljstvo. Prav v tej akciji vidim in pri~akujem za~etek plodnega sodelovanja med skavtskimi organizacijami pri nas. Zdru`uje nas skupna `elja po istem cilju. Velika `elja po miru.

[e posebno letos mi je bilo v veliko ~ast in veselje, da sem lahko sodeloval skoraj pri vseh dr`avnih obiskih, {e posebej vesel sem bil sre~anja pri predsedniku g. Ku~anu.

Moti pa me skromna prisotnost tabornikov pri akciji v nekaterih krajih. Mislim, da taborniki zmoremo, znamo ve~ in bolj{e, kot smo to pokazali do sedaj. Predvsem neutemeljeno in kriti~no komentiranje dejanj razna{alcev, organizatorjev, sam pa ni za akcijo naredil ni~. ^e sam ne naredi{ ni~ za skupnost in projekt, sploh ne more{ nekaj obrekovati ali blatiti delo drugega.

Toma` Hudomalj - Hugo (stare{ina GG)

Lu~ miru je zame poseben dogodek; vsako leto prina{a mir in toplino v slovenske domove in domove {irom po svetu in se mi zdi to izjemna ideja avstrijske nacionalne televizije, ki je to uvedla leta 1986, letos pa je lu~ka `e 8. oz. 9. leto zapored v Sloveniji. Prav tako se mi zdi lepo, da gremo taborniki in katoli{ki skavti skupaj po lu~, preberemo poslanico in raznesemo lu~, mir in toplino po domovih {irom po {ale{ki dolini.

Tudi na Triglav

Matja` Ravnjak - Rav~, Rod Jezerski zmaj

V sklopu akcije Lu~ miru iz Betlehema se nas je pet tabornikov Rodu Jezerski zmaj (Velenje) skupaj s skupino katoli{kih skavtov udele`ilo pohoda na na{o najvi{jo planinsko postojanko Kredarico. Namen je bil, ponesti lu~ko miru na Triglav. Kako samo lu~ko interpretiramo taborniki in kako katoli{ki skavti v bistvu sploh ni pomembno. Pomembno je sporo~ilo, da lu~ka simbolizira mir, ki naj bi ga ponesla v slovenske domove in domove {irom po svetu.

Zbrali smo se ob desetih zjutraj v dolini Krma, nekaj kilometrov iz vasi Mojstrana, kjer smo si nadeli primernej{a obla~ila, nato pa spoznali med seboj oz. s skupino katoli{kih skavtov. Pot nas je najprej vodila po dolini do njenega konca, kjer smo se tudi prvi~ ustavili pri plan{arskem stanu (1762 m nadmorske vi{ine) in po kratkem odmoru nadaljevali pot po zasne`enih poteh. Pred nami je bila {e druga polovica poti, ki pa je proti koncu za la`je napredovanje zahtevala tudi uporabo derez in cepina. Po {estih urah dokaj po~asne hoje v skupini smo prispeli do planinskega doma na Kredarici. Ta je sicer uradno zaprt, vendar vedno zasilno oskrbovan. Kar pomeni, da lahko manj{e {tevilo ljudi tam vedno dobi zavetje in topel obrok, ve~je skupine pa se morajo predhodno najaviti.

Po prihodu je seveda sledilo najprej slikanje, nato pa skok v udobnej{a in

predvsem suha obla~ila. Prilegel se je tudi ~aj in enolon~nica s klobaso; za oboje in {e za kaj pa na Kredarici poleg svoje primarne zaposlitve (opazovanje in napovedovanje vremena, posredovanje podatkov v dolino) skrbita kar de`urna meteorologa. Tako v nekem trenutku v vlogi znanstvenika napovedujeta vreme in podatke po{iljata v dolino, v drugem pa igrata vlogo kuharice in stre`eta pasulj s klobaso.

Po okrep~ilu je sledila ma{a, ki so jo pripravili katoli{ki skavti, vodil pa jo je skavt oz. brat Matej. Ma{a ni bila ni~ druga~na kot obi~ajna ma{a, le da je ta potekala malo vi{je in vse skupaj je bilo zabeljeno z mo~nim zavijanjem vetra. Ta nas je `e tisti ve~er opozarjal, da razmere verjetno ne bodo preve~ ugodne za na~rtovan vzpon na vrh. Po ma{i je sledil {e kraj{i sestanek o predvidenem vzponu, nato pa se je ve~ina ljudi (skavtov) porazgubila po domu, nas pet tabornikov pa se je v dru`bi kitare zabavalo {e tistih nekaj uric do trenutka, ko v domu ugasnejo lu~i. Ob zvokih kitare je bil seveda obvezen pir~ek, ki ima zaradi vi{ine dokaj sme{no ceno, ampak u`itek je v~asih le neprecenljiv. Sledil je spanec v ledeno mrzlih sobah, vendar po dolgem in napornem dnevu

ni bilo bolj{ega kot mehka vzmetnica, spalka in zavijanje vetra. Pa lahko no~

Bujenje ob {estih zjutraj je bilo sprva namenjeno predvsem posvetu z meteorologom, pripravi opreme in zajtrku, ob sedmih pa je bil predviden odhod na vrh. Vendar se ve~erni veter do jutra {e ni umiril, zato smo uradno vzpon na vrh odpovedali oz. je bilo re~eno, da lahko gre kdor ho~e. Pet pogumnih (~e lahko temu tako re~emoGora ni nora. Nor je tisti, ki gre gor!) se je vseeno odlo~ilo, da lu~ko ponesejo na vrh. K sre~i jim je uspelo. O~itno je bil On na njihovi strani ali pa nam lu~ka pa~ ni pomenila dovolj, da bi na kocko dali {e svoje lastne lu~ke `ivljenja. ^ez nekaj ur se je sicer veter umiril, vendar smo se kljub temu odlo~ili, da na{o pot nadaljujemo v dolino. Medtem ko se je pet "junakov" `e vra~alo z vrha, so imeli ostali skavti jutranjo ma{o v odkopani kapelici, mi pa smo pobrali stvari in se v objemu son~nih `arkov podali dol po belih strminah.

Malo razo~arani, da nam vreme ni dopu{~alo vzpona na vrh, smo se odpravili proti domu, obenem pa trdno prepri~ani, da zadevo ponovimo drugo leto in vsekakor stopimo na vrh. ^e bo treba ~akati {e kak{en dodaten dan, da se vreme ustali, bomo pa~ kak{no rekli tudi z meteorologi. Verjetno jima je tudi kdaj zelo dolg~as. [e bo pri{el na{ ~as, za na{o lu~ko.

Kljub temu, da taborni{ka lu~ka ni pri{la na vrh, pa smo ve~ kot ~astno zastopali barve krovne taborni{ke organizacije in {e enkrat dokazali, da se Rod Jezerski zmaj v klju~nih trenutkih zna dobro izkazati. V imenu rodu Jezerski zmaj in Zveze tabornikov Slovenije smo se trudili: Bra~ko, Pero, Vrabi~, Cojhter in Rav~.

RAZPIS VOLITEV ORGANOV ZTS

ZA MANDATNO OBDOBJE 20032006

Na 7. seji dne 7. 12. 2002 je Stare{instvo ZTS imenovalo Kandidacijsko komisijo ZTS, ki bo vodila postopek kandidiranja in izpeljavo volitev ter sprejelo razpis volitev organov ZTS, ki jih bomo volili na 22. skup{~ini ZTS dne 7. 6. 2003 za naslednje mandatno obdobje.

angle{~ine ali franco{~ine.

Kandidati za n a~elnika ZTS a~elnika ZTS a~elnika ZTS a~elnika ZTS a~elnika naj bodo taborniki z opravljenim te~ajem za in{truktorja 2. stopnje. Znajo naj uspe{no koordinirati in usklajevati programsko, vzgojno in podporno funkcijo organizacije. Vodil bo skupino, v kateri bodo vodilni kadri taborni{ke organizacije in od katere bo odvisno konkretno izvajanje sprejete politike organizacije. Za`eleno je znanje angle{~ine ali franco{~ine.

Na skup{~ini bomo v skladu s statutom ZTS volili tabornike na naslednje funkcije:

1.Stare{ina ZTS

2.Na~elnik ZTS

3.Izvr{ni odbor ZTS in sicer:

3.1.Na~elnik za program ZTS

3.2.Na~elnik za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS

3.3.Na~elnik za mednarodno dejavnost ZTS

3.4.Na~elnik za finan~no materialne zadeve ZTS

3.5.Na~elnik za odnose ZTS z javnostmi

In {e tri ~lane IO ZTS za:

3.6. pravna vpra{anja in pomo~ rodovom na tem podro~ju

3.7. razvoj aktivne participacije mladih

3.8. podporo

4.Nadzorni odbor ZTS - trije ~lani

5.^astno razsodi{~e ZTS - pet ~lanov

2. POGOJI 2. POGOJI 2. POGOJI 2. POGOJI

Vsi kandidati za posamezne funkcije morajo biti ~lani dru{tev tabornikov - rodov, za katere stare{instvo ZTS v taborniskem letu 2002-2003 ugotovi, da izpolnjujejo pogoje za ~lanstvo v ZTS.

Pri izbiri kandidatov naj rodovi upo{tevajo, da `elimo na najbolj odgovorne funkcije izvoliti izobra`ene, razgledane in izku{ene tabornike, ki ~im bolj ustrezajo liku, ki ga ustrezajo liku, ki ga ustrezajo liku, ki ga ustrezajo liku, ki ga ki opredeljujejo taborni{ki zakoni taborni{ki zakoni opredeljujejo taborni{ki zakoni taborni{ki zakoni opredeljujejo taborni{ki zakoni.

Kandidati za stare{ino ZTS stare{ino ZTS naj bodo taborniki z ugledom v dru`bi, z dolgoletnimi izku{njami in smislom za vodenje skupin ter sposobnostjo za strate{ko ocenjevanje politike organizacije, ki jo bo predstavljal. Za`eleno je znanje

Kandidati za na~elnika za program na~elnika za ZTS naj bodo ~lani taborni{ke organizacije z dolgoletnimi izku{njami pri izvajanju osnovnega programa za posamezne starostne skupine. Imeti morajo opravljen te~aj za in{truktorje 2. stopnje, znati morajo koordinirati delo v skupini (pomo~nikov na~elnika za program) in na osnovi izku{enj uvajati nove elemente programa. Za`eleno je znanje angle{~ine ali franco{~ine.

Kandidati za na~elnika za vzgojo in izobra`evanje na~elnika za vzgojo in izobra`evanje na~elnika odraslih v odraslih v ZTS ZTS naj bodo taborniki z izku{njami na podro~ju vzgoje odraslih vodij, imajo naj opravljen te~aj za in{truktorje 2. stopnje, potrebno je dobro poznavanje in uporaba didakti~nih metod, imeti morajo organizacijske sposobnosti in sposobnost vodenja skupin. Za`eleno je znanje angle{~ine ali franco{~ine.

Kandidati za na~elnika za mednarodno dejavnost ZTS na~elnika za mednarodno dejavnost na~elnika za mednarodno naj bodo taborniki s sposobnostjo teko~ega komuniciranja v angle{~ini ali franco{~ini in z vsaj pasivnim znanjem {e enega tujega jezika. Dobro morajo poznati principe in metode delovanja taborni{ke organizacije, sestavo in delovanje svetovne skavtske organizacije, sposobni morajo biti voditi manj{e skupine. Kandidati morajo imeti opravljen te~aj za in{truktorja 1. stopnje ali biti v procesu izobra`evanja za ta naziv.

Kandidati za na~elnika za finan~no-materialne zadeve za finan~no-materialne zadeve na~elnika za finan~no-materialne zadeve za finan~no-materialne zadeve finan~no-materialne zadeve ZTS ZTS naj bodo taborniki, ki se spoznajo na financiranje, investicije ter materialno in finan~no poslovanje taborni{ke organizacije. Imeti morajo izku{nje pri pridobivanju sponzorjev, sposobnost koordiniranja na tem podro~ju in sposobnost vodenja manj{ih skupin.

Kandidati za na~elnika za odnose ZTS z javnostmi na~elnika za odnose ZTS z javnostmi na~elnika za odnose ZTS z javnostmi na~elnika za odnose ZTS z javnostmi ZTS naj bodo taborniki z ve~letnimi izku{njami z mediji in sposobnostmi ter veseljem do dela na tem podro~ju. Sposobni naj bodo oblikovati primerne informacije za uporabo v medijih. Voditi bo treba komisijo, ki bo organizirala propagandno informativne funkcije v taborni{ki organizaciji. Kandidati morajo imeti opravljen te~aj za

1. FUNKCIJE 1. 1. FUNKCIJE 1.

in{truktorja 1. stopnje ali biti v procesu izobra`evanja za ta naziv.

Kandidati za ~lana IO ZTS za ~lana ZTS za ~lana IO ZTS za ~lana ZTS za pravna vpra{anja in za pravna in za pomo~ rodovom na tem podro~ju pomo~ rodovom na tem podro~ju pomo~ rodovom na tem podro~ju pomo~ rodovom na tem podro~ju pomo~ rodovom na tem podro~ju naj bodo taborniki s pravno izobrazbo z ve~letnimi izku{njami in s sposobnostmi ter veseljem do dela na pravnem podro~ju. Sposobni naj bodo voditi delo v projektnih skupinah, znati oblikovati primerne informacije, potrebno bo znanje komuniciranja v okviru ZTS in izven.

Kandidati za ~lana IO ZTS za ~lana IO ZTS ~lana za razvoj aktivne participaci- razvoj aktivne aktivne je mladih je mladih je mladih je mladih naj bodo taborniki z ve~letnimi izku{njami in s sposobnostmi ter veseljem do dela pri vklju~evanju mladih v delo na vseh ravneh ZTS. Voditi bo treba komisijo, ki bo zagotavljala povezavo med ZTS in MSS, skrbela za povezavo med ZTS in Svetom Evrope ter podobnimi institucijami, skrbela za delovanje Foruma mladih v ZTS in za razvoj aktivne participacije mladih pri sprejemanju odlo~itev v ZTS.

Kandidati za ~lana IO ZTS za podporo za ~lana ZTS za podporo za ~lana IO ZTS za podporo za ~lana ZTS za podporo naj bodo taborniki z ve~letnimi izku{njami in s sposobnostmi ter veseljem do dela na podro~ju informatike in zalo`ni{tva. Sposobni naj bodo voditi komisijo, ki bo razvijala informacijsko tehnologijo v ZTS, skrbela za podro~je zalo`ni{tva in izdajanje revije Tabor.

Kandidati za ~lane nadzornega odbora in ~astnega ~lane nadzornega odbora in ~astnega ~lane nadzornega odbora in ~astnega ~lane nadzornega odbora in ~astnega nadzornega razsodi{~a ZTS razsodi{~a razsodi{~a ZTS razsodi{~a naj bodo dolgoletni taborniki, ki poznajo organizacijo in principe njenega dela, ki imajo izku{nje v zvezi s finan~no-materialnim poslovanjem, oziroma izku{nje pri razsojanju v sporih.

3. NA^IN PREDLAGANJA KANDIDATOV 3. NA^IN PREDLAGANJA KANDIDATOV 3. NA^IN

Kandidate lahko predlagajo rodove uprave, vodstva obmo~nih zvez in drugi organi ZTS, ki naj predloge za posamezne funkcije po{ljejo na sede` ZTS najpozneje do najpozneje do 21. marca 2003 21. marca 2003 21. 2003. Predlogi morajo vsebovati: navedbo, za katero funkcijo je kandidat predlagan, obrazlo`itev predloga, iz katerega bo razvidno, kako je kandidat pokazal sposobnosti, ki jih zahteva opravljanje funkcije, za katero kandidira, kandidatov program, oziroma vizijo delovanja ZTS na podro~ju funkcije, za katero kandidira, izponjen eviden~ni karton kandidata ali prilo`en obrazec njegovo izjavo, da je pripravljen kandidirati za funkcijo, za katero je predlagan, podpis predlagatelja in `ig, ~e gre za pravno osebo.

V pomo~ vam po{iljamo obrazec za oblikovanje predloga.

4. DELOVNE KOMISIJE 4. DELOVNE KOMISIJE

Izvr{ni odbor bo na novo imenoval delovne komisije novo imenoval delovne komisije na novo imenoval delovne komisije novo imenoval delovne komisije na novo imenoval delovne komisije:

• komisija za duhovnost

• komisija za delo z MM^

• komisija za delo GG

• komisija za delo PP

• komisija za vzgojo in izobra`evanje odraslih

• komisija za razvoj aktivne participacije mladih

• komisija za mednarodno dejavnost ZTS

• finan~no-materialna komisija

• komisija za odnose ZTS z javnostmi

• komisija za podporo

• komisija za pravna vpra{anja in pomo~ rodovom na tem podro~ju

Rodove in obmo~ne organizacije ZTS prosimo, da pomagajo pri kadrovanju za ~lane teh komisij in po{ljejo predloge prav tako do 21. marca 2003. Za oblikovanje predlogov lahko uporabite isti obrazec.

Izvr{ni odbor Zveze tabornikov Slovenije Izvr{ni Zveze tabornikov Slovenije Izvr{ni odbor Zveze tabornikov Slovenije Izvr{ni Zveze tabornikov Slovenije Slovenije

OBJAVLJA

PROSTO DELOVNO MESTO REFERENTA(KE) ZA SPLO[NE ZADEVE

Pogoji za izbiro:

a)srednja izobrazba ekonomske ali upravnoadministrativne smeri ali gimnazijski maturant,

b)aktivno znanje angle{~ine,

c)sposobnosti za komuniciranje,

d)sposobnosti za delo z ra~unalnikom (Windows, Word, Excel, Access), e)za`elene so delovne izku{nje.

f)poskusno delo 1 mesec, Delovno razmerje bo sklenjeno za dolo~en ~as - nadome{~anje delavke na porodni{kem dopustu.

Pisne ponudbe s prilo`enim `ivljenjepisom in dokazili po{ljite na sede` ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana, najpozneje do 28. februarja 2003.

SO[KA OLIMPIJADA 2003

April se pribli`uje, zato se pribli`uje tudi So{ka olimpijada 2003. Kot `e vsa leta do sedaj, bo tudi letos potekala v Novi Gorici v soboto 12. aprila 2002. Zaenkrat naj vam povemo samo, da bodo discipline enako poimenovane - jabkohod, kravodvig, orientozgub in hoduljomet, vendar za vas letos pripravljamo nekaj sprememb. Tekmovanje je namenjeno kategorijam GG, PP in Gr~e. Toliko za sedaj. Za~enja se zbiranje olimpijskih norm na naslov matjaz.sajn matjaz.sajn@ guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si Matja` [ajn, Cankarjeva 17 5000 Nova Gorica ter na vico vico vico vico @ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net, Vojko Vi~i~, Kidri~eva 28, 5000 Nova Gorica ali na telefon 041/714-096. Za dodatne informacije preberite mar~evski Tabor.

ROD SO[KIH MEJA[EV

RAZPIS ZA SOORGANIZATORJA MEDNARODNEGA ZLETA GG 2004

1. Zveza tabornikov Slovenije bo od 30. julija do 8. avgusta leta 2004 organizirala 1. mednarodni zlet GG. To bo mno`i~na akcija slovenskih tabornikov, organizirana v obliki 10 dnevnega skupnega taborjenja in namenjena tabornikom v starosti od 11 do 16 let. Predvidevamo, da se bo zleta udele`ilo 2500 tabornikov iz Italije, Avstrije, Mad`arske, Hrva{ke in Slovenije.

2. V skladu z navodilom za organiziranje ve~jih dr`avnih in mednarodnih akcij v ZTS, ki ga je sprejelo stare{instvo ZTS na 5. seji dne 18. 6. 1999 v Ajdov{~ini, objavlja Izvr{ni odbor razpis za izbiro soorganizatorja mednarodnega zleta GG v letu 2004.

3. Na razpis se kot kandidati za soorganizatorje lahko prijavijo taborni{ki rodovi.

4. V prijavi na razpis mora kandidat za soorganizatorja:

•predstaviti o`jo in {ir{o lokacijo zleta, in mo`nosti, ki jih ponuja za izvedbo programa

•predstaviti organizacijske potenciale (kadri, upo{tevanost v kraju, mo`no {tevilo sodelujo~ih pri organizaciji, druge reference)

•predstaviti zamisel o organizaciji bivanja, programa in vseh funkcij zleta

•predstaviti pripravljenost za sodelovanje ob~ine, podjetij in organizacij

•predstaviti in utemeljiti okvirno finan~no konstrukcijo stro{kov infrastukture in namestitve

•na kratko predstaviti kandidate za organizacijski odbor zleta.

5. Prijave na razpis je treba dostaviti na sede` ZTS do 31. marca 2003.

6. Prijave na razpis bo obravnaval IO ZTS in izbral najbolj ugodnega ponudnika.

V MESTU IN NARAVI SKA^EMO

PO TRAVI - VABILO RODOVOM NA TABORNI[KI FE[TIVAL

Ljubljanski taborniki tudi letos pripravljamo ve~jo akcijo ob dnevu tabornikov. Leto{nji Fe{tival bo potekal preko celega dneva v soboto, 19. aprila 19. aprila soboto, 19. aprila 19. aprila aprila, tudi letos pa vabimo k udele`bi vse slovenske tabornike, ki so pripravljeni pri organizaciji aktivno sodelovati. [tevilo udele`encev na Fe{tivalu je vsako leto ve~je in kljub temu, da bomo tudi letos del delavnic organizirali v sodelovanju z drugimi organizacijami (policija, gasilci, ornitologi, ekolo{ke skupine, svet za preventivo v prometu, …) lahko le tudi s {tevilnimi dobro pripravljenimi taborni{kimi aktivnostmi pripravimo odli~en taborni{ki dogodek za vse mlade udele`ence (lansko leto se je Fe{tivala udele`ilo 1200 tabornikov!). Zato letos k vabilu dodajamo tudi pravilo, da naj vsak rod, ki se s ~lani namerava udele`iti sre~anja, sodeluje tudi pri organizaciji aktivnosti. Prav zaradi na~rtovanja delavnic in potrebnega materiala naj rodovi sporo~ijo svojo na~rtovano udele`bo ~imprej Mestni zvezi tabornikov, in sicer na elektronski naslov miha.macek miha.macek miha.macek miha.macek miha.macek@ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net. Sicer ostaja Fe{tival {e naprej za udele`ence vseh rodov brezpla~na akcija akcija brezpla~na akcija akcija akcija, stro{ke organizacije bo namre~ pokrila MZT. Ljubljanski taborniki vas pri~akujemo ob dnevu tabornikov v Tivoliju!

zveza tabornikov

Mestna

RAZPIS ZA NOT 2003

NOT letos {teje `e {estindvajset let! Mo~virci se nanj `e pripravljamo, po~asi se dajte tudi vi.

Leto{nje no~no orientacijsko tekmovanje bo potekalo v no~i z 29. na 30. marec. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17h, kje, naj bo zaenkrat skrivnost (izdali jo bomo v naslednji {tevilki Tabora). Informacije o tekmovanju dobite tudi na NOTovi doma~i strani: http:\not.rutka.net .

Tudi letos boste pred {tartom re{evali topo teste in vrisovali

KT na karto, med progo signalizirali, re{evali teste iz prve pomo~i in, ~e boste pre`iveli minsko polje, vas ~aka {e hitrostna etapa. Pripravljamo pa vam tudi zanimiv spremljevalni program z diapozitivi in {e s ~im zabavnim.

Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah:

POPOTNICE - od 16 do 20 let (let. roj. 83 - 87)

POPOTNIKI- od 16 do 20 let (let. roj. 83 - 87)

GR^ICE- od 21 let (let. roj. 82 in starej{e)

GR^E- od 21 let (let. roj. 82 in starej{i)

KORENINE- nad 30 (let. roj. 73 in starej{i), ekipe so lahko me{ane

Prijave po{ljite do petka, 21. 3. 2003 na naslov: @iga Bab{ek, Tesna 2, Ljubljana (tel. 031/382-668) ali na e-naslov: ziga.babsek @siol.net .

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali po telefonu imejte polo`nico obvezno s sabo ob prijavi ekipe na {tartu. Na polo`nico vpi{ite pod sklic: 00 222303-{ifra rodu (~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).

[tartnina zna{a 10.000 SIT. Naka`ite jo na naslov: Dru{tvo tabornikov rod Mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, Ljubljana. [tevilka transakcijskega ra~una: 02083-0018701966 (do 21. 3. 2003). [tartnine na startu ne sprejemamo. Vsak rod lahko v posamezno kategorijo prijavi le po eno ekipo, razen rodu, ki je lani v kategoriji zmagal. Maksimalno {tevilo ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami. Vabljeni!

Rod Mo~virski tulipani

[KLTB 2003 - [kalska Liga, Ka Te Briga 2003

^eta [kale Divji volk iz [kal pri Velenju ( rod Jezerski zmajVelenje ) `e tretje leto zapored organizira {aljivo taborni{ko tekmovanje, [KLTB.

^e ne verjamete, da bo tekmovanje res {aljivo, vas bo `e sam datum, 5. april 2003 prepri~al, da temu ni tako.

Pa {e nekaj informacij o tekmovanju:

Vsi tisti, ki imate dovolj energije in radi pono~ujete, ste vabljeni `e v petek, dan prej. Prespali bomo v telovadnici O[ [kale. Da pa ve~er ne bo {el v prazno, bomo zato poskrbeli prav na svojevrsten na~in!

Na tekmovanje vabimo tudi katoli{ke skavte!

Vsi, ki smo vas prepri~ali, se lahko prijavite `e danes in sicer na 041/354-621 (Sandi Glin{ek) oziroma ceta.divji.volk@email.si.

Ne odla{ajte in ne bodite zadnji!

Veliko ve~ informacij o leto{njem in lanskem tekmovanju pa lahko dobite na http://cdv.rutka.net in sicer na podstrani "[kalska liga".

Torej, ~e se radi zabavate, kaj novega nau~ite, imate radi adrenalin, ali pa bi radi spoznali kak{nega novega prijatelja in `ivite v duhu taborni{tva, ste vabljeni tudi VI!

Ker nam je vse to v{e~, se bomo tudi MI letos udele`ili [KALSKE LIGE, se vidimo!

Lep pozdrav, "ka te briga!"

Anja Kristan-Kanja

Se`anski taborniki pomagamo psom iz zaveti{~a v Kopru.

V mesecu decembru se je na{ vod Modrih dirka~ev (starej{i GG z vodnico Anjo) odlo~il za vodovo akcijo, v kateri naj bi pomagali psom iz pasjega zaveti{~a v Kopru. Marsikdo si `eli psa in ga gre zato iskat v to zaveti{~e, saj ga na na{em kra{kem obmo~ju ni.

Obalno dru{tvo proti mu~enju `ivali `e osem let upravlja azil s 65 psi. Le-ti prihajajo z notranjskega obmo~ja, Krasa in obale. @ivali so bile tja "prine{ene" zaradi te`kih `ivljenjskih razmer v katerih so `ivele.

Vseh nas enajst z vodnico smo si vzeli dan za premislek, kako bi akcijo izpeljali. Iz pogovora z oskrbnico zaveti{~a smo izvedeli, da so prostovoljni prispevki zelo dobrodo{li, saj z njimi krijejo stro{ke zaveti{~a.

In tako smo za~eli. Najprej smo po na{em mestu Se`ana nalepili veliko plakatov, s katerimi smo ljudi opozorili na na{o akcijo. Nato smo se z raznimi trgovinami dogovorili, da smo na nakupovalne vozi~ke prilepili opozorilne plakate, s katerimi smo opozarjali na na{o akcijo. Kdorkoli je lahko v te vozi~ke prispeval po svojih mo~eh razli~ne stvari (rabljene odeje, rabljene pasje igra~e ali pasje ute, pasjo hrano, nagob~nike, ovratnice, posode za hrano …). Vsak petek pa je lahko kdorkoli tudi osebno prinesel stvari kar k nam v taborni{ko u~ilnico.

Poleg dobrih posameznikov se je na na{o akcijo odzvala tudi skupina otrok s posebnimi potrebami iz centra Elvire Vatovec v Diva~i. Obisk pri njih je bil izredno prisr~en. Mi smo jim predstavili taborni{ko opremo, taborni{ko organizacijo in jim zapeli nekaj pesmic, oni pa so nam razkazali svojo {olo, nam pokazali kaj vse po~nejo in nam ponudili pecivo in ~aj, ki so ju sami pripravili.

Otroci so s pomo~jo mentorice Tine zbrali veliko odej, ki smo jih z veseljem v njihovem imenu odnesli v zaveti{~e. Zbrali smo tudi kar nekaj pasje hrane,

ovratnice, nagob~nike …

Son~no soboto smo se odpravili na obalo obiskat psi~ke. Prijazen fant, ki je tam delal, se nam je zahvalil za prine{ene stvari. Nekaj psov iz zaveti{~a smo peljali tudi na sprehod. Psi so bili navajeni ljudi in neverjetno prijazni, saj se vsak vikend otroci in odrasli sprehajajo z njimi. Rastko je enemu ponudil ko{~ek ~okolade, Mateja in Uro{ sta peljala na sprehod dve sami~ki, ki sta pred kratkim imeli mladi~ke, Tilen in Marko sta opazovala, kdo je glavni med krdelom psov, z Matejem pa sva se poleg vsega navdu{evala tudi nad prelepo okolico po kateri smo se sprehajali s psi.

Akcijo smo zaklju~ili {e z izletom po obalnih krajih in obljubo, da bomo pse {e pri{li obiskat.

MNENJE

Kdo ne mara MZT?

Vodstvo ZTS na prepihu

V januarskem Taboru je Pugy v prispevku s stare{instva ZTS "Uspehi in neuspehi na tehtnici" zapisal - ~e citiram: "smo nekatere na~elnike in stare{ine obmo~ij povpra{ali kaj vodstvu {tejejo za uspeh in kaj neuspeh". Neglede na izrecno korektnost zapisanega pa se mi poraja dvom v izborni klju~ povpra{anih. Konkretno - povpra{ana so bila vsa obmo~ja z izjemo severnoprimorskega (~emu tudi oni ne - verjetno je razlog skrajno banalen), koro{kega (ki de-facto ne obstaja) in ljubljanskega (ki pa trenutno ne deluje). [e bolj konkretno - ~e je bil namen ~lanka v kontekstu bli`ajo~ih se volitev predstaviti videnje uspe{nosti dela vodstva ZTS s strani "volilne baze" je dejstvo, da smo bili predstavniki MZT (ne)namerno izpu{~eni {e toliko bolj o~itno. Vendar se ne `elim spu{~ati v nenamerna izivanja. Vsaj {e tokrat ne. Veliko bolj zaskrbljujo~ je odnos vodstva ZTS do realnih problemov, ki se jih ne re{uje, se jih celo zanikuje in zato zanemarja ter se jih v veliki ve~ini primerov ozna~uje kot izmi{ljene ali celo la`ne. Prav v opozarjanju predstavnikov MZT na tak{no nepremi{ljeno politiko vodstva ZTS je iskati razlog, da se o

MZT danes govori in zato tudi razmi{lja kot o opoziciji znotraj ZTS. In zato je odnos kritiziranega vodstva ZTS do

MZT lahko razumeti, mar ne?!

K pisanju tega ~lanka sta me vspodbudila dva neodvisna dogodka, ki pa sta {e kako zgovorna.

Na zadnjem stare{instvu ZTS smo predstavniki MZT glasno in zelo jasno

opozorili vodstvo ZTS, da ljubljansko obmo~je ne deluje. S tem se je pojavila nevarnost, da ljubljanski rodovi, kljub izpolnjevanju vseh registracijskih pogojev, ne bodo registrirani. ^e bi se to zgodilo, ne bi imeli pravice soodlo~ati na skup{~ini ZTS. Da ne bo pomotepredstavniki MZT smo vodstvo ZTS in tudi stare{isntvo ZTS na nedelovanje OOZTS Ljubljana prvi~ opozorili `e pred pol leta. [e ve~ - stare{instvo ZTS je IO ZTS celo nalo`ilo naj problematiko re{i - in to ne decembra lani, ampak bistveno prej. Zgodilo se je - ni~. Zato se je stare{ina ZTS na decemberskem stare{instvu zavezal, da prevzame posredni{ko vlogo pri o~itno neuspe{ni komunikaciji med vodstvom ZTS in ljubljanskimi rodovi ter MZT. Do prvega sestanka s stare{ino ZTS je pri{lo decembra pred prazniki. Na njem smo se dogovorili o postopku, ki kljub zahtevnosti omogo~a re{itev problema. Vendar zahteva tako od nas kot predvsem od IO ZTS, da delujemo hitro in u~inkovito. In ja - zahteva, da se pogovarjamo. No, na dana{nji dan (konec januarja) ljubljanski rodovi {e vedno ~akamo, da si vodstvo ZTS vzame ~as. ^as pa be`i.

Kakorkoli je `e ta resni~na zgodba ~udna, je {e kako resna. Ni prvi~, da se vodstvo ZTS pred problemi obna{a kot, da se jih ne ti~ejo. Tudi ni prvi~, da IO ZTS ni izpolnil sklepa stare{instva ZTS. @al se je trenutno vodstvo ZTS izkazalo za enega izmed slab{ih. Vendar to lahko ugotovimo le na skup{~ini, mar ne. Ali lahko torej nezainteresiranost vodstva ZTS do re{evanja problema ljub-

ljanskih rodov in njihove registracije razumemo kot resen poizkus, da se s procesa volitev izlo~i skrajno zoprne kritike? Res upam, da ni tako!

Drug dogodek je sporo~ilo poslano na obve{~evalno listo MZT. Sporo~ilo so poslali taborniki, sicer tudi jamarji. Sporo~ilo govori o problemih med jamarskimi dru{tvi in Jamarsko zvezo Slovenije (JZS), ki je postala nefleksibilna in samozadostna. Tako naj bi ljubljansko dru{tvo jamarjev `e izstopilo iz JZS, o tem razmi{ljajo {e novome{~ani ... Problemi, ki naj bi jih jamarska dru{tva imela s JZS pa so: nesposobnost komunikacije z JZS in pisarno JZS, JZS deluje zaradi sebe, dru{tva ji pomenijo premalo, pomembni so le zakoni in pravilniki, fleksibilnost in potrebe dru{tev pa ne ...

Zanimivo mar ne. Tako smo menili tudi mi - MZT-jevci. Ali je to na{a bli`nja prihodnost? Zopet resno upam, da ne!

In verjamem, da v sposobnost strpnega re{evanje problemov verjame tudi na{e ljubo vodstvo. Res si ne upam pomisliti, kaj bo, ~e temu ni tako! Sicer pa - ~as te~e!??

Ob zaklju~ku se mi poraja vpra{anje - kdo ne mara MZT? Komu 1800 aktivnih tabornikov v 16-ih rodovih v Ljubljani ne pomeni dovolj, da bi si za njihove probleme vzel ~as - ~as za pogovor?!

Med deseterico odlikovanih je bil tudi ~lan taborni{kega rodu Ro`nik Peter Rogelj, ki je prejel priznanje za 20-letno delo, za pomo~ organizaciji pri razvoju materialne osnove (lastni prostori, taborni center), na podro~ju propagande, mentorstva in strokovne in{truktorske pomo~i mlaj{im ~lanom rodu.

Peter je `e ujel Abrahama. Kar nekaj deset let se `e poznava in sodelujeva. Vedno je bil v pomo~ kot strokoven in resen sodelavec. S konkretnimi nasveti in delom je sodeloval, ko smo dvajset let npr. gradili taborni center v Rovinju, urejali ko~o na Mali Planini za zimovanje, opremljali prostore na Alja`evi in na Pr`anki, ko smo se mu~ili s taborni{kim kombijem ali prikolico. Njegove so vsem poznane velike okrogle table z oznakami Zveze tabornikov Slovenije, rodu Ro`nik, Zdru`enja slovenskih tabornikov (gozdovnikov) ali tabla s skavtsko lilijo itn.

Dolgoletno sodelovanje in razmi{ljanje, kako razvijati posamezne prvine dela v rodu, iskanje najbolj{ih na~inov za re{itev dolo~enih stvari, neskon~ne ure razgovorov, izmenjava mi{ljenj in predvsem izku{enj, pomeni tudi to, da imava na dolo~ene zadeve podobne poglede. Vseeno je bil najin

Tone Simon~i~

INTERVJU Peter Rogelj

V [portno zvezo Ljubljana je v okrog 200 dru{tev vklju~enih preko 50.000 Ljubljan~anov, kar predstavlja skoraj {estdeset odstotkov slovenskega {porta. Del te zveze je tudi {estnajst taborni{kih rodov. Sredi decembra lani je ob 10-letnici delovanja [portna zveza Ljubljana podelila posebna priznanja {portnikom, ki so dosegli posebne rezultate na svetovnih, evropskih ali drugih tekmovanjih. ^etrto leto zapored pa je podelila tudi deset posebnih priznanj amaterskim {portnim delavcem za 10, 20 ali 30 let amaterskega dela oziroma za `ivljenjsko delo.

pogovor dalj{i kot za obi~ajen intervju, saj sva se lotila teko~ih dogodkov in nalog, ki so pred rodom in morda pred celotno organizacijo v bodo~e. Vseeno pa »protokol« zahteva vsaj malce formalnosti. Torej. Kdaj in kako si za{el med taborni{ko Kdaj in kako si med taborni{ko taborni{ko dru{~ino? dru{~ino? dru{~ino? dru{~ino? dru{~ino?

Stanovali smo v Spodnji [i{ki, kjer sem obiskoval osnovno {olo. Deloval je le {ahovski kro`ek. Nezanimivo. Namizni tenis in televizijo so imeli le v `upni{~u. Nezanimivo. Iskal sem kaj bolj zanimivega, `ivahnega, druga~nega. Torej taborniki. Tu sem ostal do danes, torej preko {tirideset let! V ~em vidi{ prednost taborni{tva v V ~em vidi{ prednost v V ~em vidi{ prednost taborni{tva v V ~em vidi{ prednost v prednost primerjavi z drugimi dru{tvi? primerjavi drugimi dru{tvi? primerjavi z drugimi dru{tvi? primerjavi drugimi dru{tvi?

Da mi je tu v{e~, so med drugim dokaz tudi moji otroci. Od {tirih, so trije resni taborniki. Ko sem se preselil iz [i{ke v Polje, smo tu nadaljevali s taborni{tvom v drugem rodu. Taborni{ka ideja je gotovo za vsako okolje, saj ponuja mo`nosti prilagajanja, ve~nega iskanja v obstoje~em dru`benem sistemu. Po mojem mnenju je gotovo najmo~nej{a pri oblikovanju pozitivne osebnosti. Deluje na osnovi dru`enja in prijateljstva. Cesta sicer da nekaj, vendar preve~krat negativno deluje na mladega ~love-

ka. Zato, mislim, da {e vedno velja stara trditev "taborni{tvo je v pomo~ vzgoji, ki jo otroku in mladincu dajeta dom in {ola". Gre za to, da mladega ~loveka vklju~imo v taborni{ke vode, ko ni doma ali v {oli. Tu pa je v rokah osposobljenega vodnika. Vodov sistem je na{a posebnost. Delitev dela v vodu, navajanje otroka na odgovornost od najmlaj{ega murna naprej do, ~e `e ho~e{, gr~. Taborni{tvo ni dirka za kolajnami. Poglej, ve~ina vrhunskih {portnikov ima te`ave z zdravjem zaradi predimenzioniranega treninga, zaradi pretiravanja, lovom za rekordi. Ne da bi podcenjevali posamezne {portne panoge, vendar, ve~ina enostransko razvija {portnika, ko govorimo o vrhunskem {portu. Vsak {portnik ima omejen rok trajanja, ~e uporabim ta ekonomski izraz. Tabornik pa si lahko do smrti. Pa~ vsak na svoj na~in, po svojih mo~en in mo`nostih. Predpostavljam tudi teoreti~ne mo`nosti v vodu, rodu, da je vsaj ve~ina dela tako vodeno z mal~ki kot smo zapisali v razna pravila in programe.

In kaj bi morali spremeniti za boljo

In kaj bi morali spremeniti za boljo morali organizacijo? organizacijo? organizacijo? organizacijo? organizacijo?

Ne gre za to, kaj meni ni v{e~, saj lahko vsakdo najde sebe v taborni{kem progra-

mu, ki je tako {irok, da se ve~krat spra{ujemo, da bi morda le kaj izlo~ili in postali pri delu kvalitetnej{i, vendar le na dolo~enih segmentih programa. Od ~lana zahtevamo najprej le redno prisotnost na vodovih in drugih sre~anjih, od vodnika pa je odvisno, kako dober vodnik in vzgojitelj bo. Seveda predvsem prijatelj.

Imam pa ob~utek, da zadnja leta pretiravamo z zahtevami in izgubljamo ~lanstvo. Spominjam se {e skoraj dvesto odredov, preko petintridesettiso~ ~lanov, taborniki v vsaki krajevni skupnosti. Tudi na{ odred, danes rod, je nastal leta 1959, ko se je moral Zmajev odred razdeliti zaradi akcijeraz{iritve organizacije. Seveda je te`ko voditi mo~ne enote, spominjam se, Ro`nik je imel tudi 1200 ~lanov, toliko kot sedaj skoraj vsa taborni{ka Ljubljana skupaj. Zato smo izdajali lastne publikacije, glasilo, ustanavljali smo ~ete v [i{ki in pomagali z literaturo vsem enotam, ki so tedaj nastajale.

pogoji, taborni prostori, sodobna ali oprema na sploh). Dana{nje gr~e bi morali druga~e uporabiti. Nekateri so bolehni, ne morejo na taborjenja, lahko pa druga~e pomagajo. To je verjetno naloga stare{in, ki pa spet ne morejo biti otroci, obremenjeni z drugimi zadevami, ampak starej{i taborniki ali tabornice.

Ali pozna{ skavtsko fundacijo ? Ali pozna{ skavtsko ? Ali pozna{ skavtsko fundacijo ? Ali pozna{ skavtsko ?

Da, poznam prospekt, fundacije pa nisem {e nikjer zasledil ali ob~util, da deluje. Poznam gradivo svetovne fundacije, ki vsako leto objavlja, komu vse je pomagala. Fundacija ponuja sredstva za nakup novih tabornih lokacij. Ne vem, ~e je to edina varianta, ampak mislim, da bi morala denarno pomagati tudi pri urejanju tabornih centrov, ~e ho~emo dose~i standard, ki ustreza dana{njim zahtevam organizacije in raznih in{pekcij, ekologiji idr.

V Osilnici smo kupili veliko kmetijo. V zgradbi se ponuja mo`nost celoletne organizacije sre~anj tabornikov in ostalih zainteresiranih, ki se `elijo umakniti iz mestnega betona in v miru pre`iveti vikend, teden ali ve~ po~itnic ali v {oli v naravi in ne nazadnje na sre~anju gr~ med prazniki ali preko vikendov

Zakaj ne bi npr. Skavtska fundacija ponudila sredstva tudi za urejanje lastnih taborni{kih centrov- gozdne {ole, ki jo ustanavljamo v Osilnici. Ali pa kje drugod … Taborni{tvo in stimulacija. ve~na Taborni{tvo in stimulacija. ve~na Taborni{tvo in stimulacija. ve~na Taborni{tvo in stimulacija. ve~na tema na seminarjih, skup{~inah, tema na seminarjih, skup{~inah, tema na seminarjih, skup{~inah, tema na seminarjih, skup{~inah, tema na seminarjih, skup{~inah, gozdnih {olah! gozdnih {olah! gozdnih {olah! gozdnih {olah!

Razmi{ljam o tem, da bi organizacija (rod, ob~ina, ZTS) stimulirala zaslu`ne taborni{ke delavce, tu mislim dijake in {tudente, tudi materialno. Morda bi jim na nek na~in omogo~ila cenej{i nakup opreme, sofinancirala prehrano, cenej{e bivanje v kraju {olanju, ~e ti niso doma. Za {tudente in dijake bi bila dolo~ena vzpodbuda tudi to, ~e bi lahko ceneje kupili vstopnice za kulturne in {portne prireditve. Vstopamo v Evropo, mladi {e nimajo zagotovljene ekstistence, so pa pripravljeni amatersko delati v taborni{kem gibanju. Ker morajo tudi `iveti, se morajo na nek na~in znajti in se zaposlijo. Potem pa nimajo ve~ ~asa za amatersko delo. Morda le deloma. Organizacija pa zahteva celega ~loveka - v prostem ~asu, seveda. To je sicer ve~en problem, ki ga organizacija ni uspela razre{iti v vseh sto letih delovanja. Zato je tudi malo ~lanov, starih od npr.27 do 35 let ali tu nekje. Ljudje si ustvarijo dru`ino, se zaposlijo, ~e imajo to sre~o in imajo manj ~asa za vsakotedensko delo z otroci. To je dejstvo, in ne gre brez tega pojava. @al.

Taborniki v {ir{i dru`beni skupno- Taborniki {ir{i dru`beni skupno- Taborniki v {ir{i dru`beni skupno- Taborniki {ir{i dru`beni skupnoskupnosti? sti? sti? sti?

Zanimivi ~asi?

Zanimivi ~asi?

Zanimivi ~asi?

Zanimivi ~asi?

Zanimivi ~asi?

Novi ~asi, novi ljudje, nove ideje, ampak tudi novi pogoji. Ne vem, zakaj smo izlo~ili iz Statuta starej{e ~lane in jim dali mo`nost delovati, sicer kot `elijo, izven rodu. To ni dobro. Dokaz so enote, kjer ni starej{ih in celotno delo sloni na mlaj{ih, ki pa se ukvarjajo s ~lanstvom, kar je sicer v redu, zmanjka pa ~asa za vzporedne, vendar nujne dejavnosti (financiranje, delovni

Vedno se sre~ujemo z dilemo: koliko lahko ponudimo vodniku, in{truktorju in do kam si lahko dovolimo ljubiteljsko delo. Klasi~en primer imamo vsako leto pred zimovanji ali taborjenji. Dijaki in {tudentje si res ne morejo vedno privo{~iti dragih taborni{kih potovanj, letovanj, obiskov jamboreejev ali drugih mednarodnih prireditev. Le redki star{i lahko pla~ujejo stro{ke potovanj in opreme. Torej, kje so sponzorji, morda tudi Skavtska fundacija, da bi pomagali aktivnim tabornikom pri omenjenih zadevah.

[e vedno me moti, da se mora organizacija neprestano potrjevati in caplja nekje na obrobju dru`be. Zavedam se, da je menda preko deset tiso~ dru{tev v Sloveniji in da bi vsako `elelo biti pomembno. Imamo vsa pisna zagotovila, da smo dru`beno pomembni, da dobro vzgajamo mladi rod, da znamo ~uvati naravo, pa {e kaj. Ampak svojo pomembnost si bomo ustvarili lahko le sami. Pridobili smo pisna priznanja o svoji pomembnosti, sedaj smo pa sami na potezi, da se uveljavimo. Koliko smo sposobni. Torej propaganda, marketing, tudi Skavtska fundacija lahko odigra pomembno vlogo, ~e ima sposobne ~lane. Star{i ~lanov in nekdanji aktivni taborniki so neiz~rpen vir sodelavcev in pomo~nikov pri razvoju organizacije. Predvsem na materialnem podro~ju dela. Saj za to gre. Verjetno lahko najpomembnej{e poteze potegne republi{ka organizacija, ki ima za to osposobljene

ljudi. V rodovih bodo to te`e izpeljali.

Ob tem se ve~krat spra{ujem, kje je redna taborni{ka rubrika v Delu. Saj imamo vendar veliko aktivnosti, zanimivih tudi za ostale. Sredi decembra smo vodili delegacijo v Osilnico in smo predstavljali {ir{i skupini pedago{kih delavcev, {portnikov ter ostalih dru`benih delavcev taborni{tvo na sploh. Nismo imeli gradiva, da bi jim lahko dejali - v tej knji`ici imate pa podrobnej{e zapisano, kaj vse delamo z murni in kaj po~nejo gr~e. ^e bo denar in ~as, bomo sami natisnili publikacijo o taborni{tvu …

in travnike vse do Kolpe. To je {e posebna prednost Osilnice, da ne omenjam, da je to de`ela PETRA KLEPCA, za{~iteni so flora in favna, okolica je naravno bogata, kot nala{~ za taborni{ke podvige. Revija tabor in priloge? Revija tabor in priloge? Revija tabor in priloge? Revija tabor in priloge? tabor

Taborni prostori - gozdne {ole Taborni prostori - gozdne {ole

Taborni prostori - gozdne {ole Taborni prostori - gozdne {ole gozdne

Stalni taborni centri so nujnost. Kdor jih ne bo imel, bo ve~no bera~il za postelje, {otore in pomo~ za vse ostalo. ^e pa pride{ enkrat v sistem financiranja, ker si lastnik prostora, je `e pol storjenega. Spet sem pri na{i Osilnici. Velika zgradba ponuja mo`nost celoletnega dela. Zato smo celotno kmetijo imenovali, ob~ina pa je `e postavila veliko reklamno tablo TABORNI[KI ROD

RO@NIK - GOZDNA [OLA. Dovolj je prostora za vzgojo kadrov, za preno~evanje, kuho, za dru`abna sre~anja. Jasno pa je, da bomo ve~ino prostorov druga~e uredili in osposobili za dva razreda, ca 56 oseb. Trije taborni prostori {e niso idealno urejeni, vseeno pa zado{~ajo zahtevam za taborni{ko naselje. [tirje pa {e ~akajo, da jih izkoristimo. Toda po~asi. Najprej nekaj idejnih na~rtov, odlo~itve, denar, {ele potem ru{enje, gradnja, urejanje idr. Ob~ina nam izredno pomaga. Kolikor pa~ more, ker je menda najmanj{a ob~ina v Sloveniji.

@e kmalu bo tu zrasel ljubljanski taborni{ki center, kjer bodo vzporedno vsaj trije tabori, lo~eni vsak zase. Skupna bo nabava hrane in drugih potreb{~in, taborni vodi se bodo sre~avali na tekmovanjih ali se le spoznavali na raznih oblikah sre~anj, itd da ne omenjam {tevilne druge prednosti takih centrov. Ker pa taborniki vedno potrebujemo les za objekte in kurjavo, se nam ni treba bati, da bo tabornike preganjal me`nar ali drug lastnik gozdov, ~e bi les nabirali na njegovem terenu. Imamo svoj gozd

Tabor je o~itno dosti lep{i od starih letnikov. Pozdravljam priloge, saj jih vsaj prelistam, odvisno od ~asa. Mislim pa, da je spet premalo reklame za revijo - star problem. Uredni{ki odbor se verjetno ne more ukvarjati {e z marketingom, saj ima dovolj dela, da spravi Tabor pravo~asno do naro~nikov. Morda bi se bilo umestno povezati s {olami, kjer imajo novinarske kro`ke in izdajajo lastna glasila. Lahko bi si izmenjavali gradivo. Velja poskusiti. Koncept revije je verjetno druga~e zastavljen. Uvodnik si vedno predstavljamo kot tema aktualnega dogodka, ne pa dodatnega opozorila na vsebino. Saj je za to kazalo. Volk je brez zob in se izgublja v nepomembnostih, lahko bi bil ogledalo organizacije. Za to pa je treba poznati dihanje enot, pozitivno razmi{ljati, na kak{no slabost pa le opozoriti. ^eprav smo amaterski delavci. Lahko pa tudi kak{no dobro izre~i za - stimulacijo.

Kritika bo vedno prisotna. ^e je dobronamerna, je to dobro za bodo~e delo urednikov. Zato se je ne gre bati ali ma{~evalno reagirati nanjo. Je pa trajni problem oziroma naloga vseh takih glasil - kdo bo kaj napisal, pravo~asno, pa vsaj pribli`no bolje od vodovega glasila …

Pogre{am pa ~lanke o osnovah taborni{tva. Takih tekstov je vedno premalo, saj vedno ne ujamemo ravno ~lanka, ki bi nas zanimal, pa tudi, kaj je to npr. taborni{ka vrvica, taborni{ki korak, taborni{ki ~aj, kje je taborni{ka pot, pa {e kaj taborni{kega. Tudi taborni{kim zbirkam bi posvetil redno rubriko.

Gr~e, nekdanji klubovci, so v ilegali? Gr~e, nekdanji klubovci, so v ilegali? Gr~e, nekdanji klubovci, so v ilegali? Gr~e, nekdanji klubovci, so v ilegali? nekdanji klubovci, so

O tem sva se `e menila. V klubsko `ivljenje je treba vklju~iti vse, ki ne utegnejo redno delovati v enoti. Obnesli so se klubski ve~eri, denimo, prvi torek v mesecu. V nekaterih enotah taki klubi kar dobro delujejo.

Hodijo na skupne izlete, taborijo na dru`inskih taborih, obiskujejo kulturne in {portne prireditve, sre~ujejo se na razstavah, na promocijah taborni{kih publikacij idr. Sam nimam ~asa, da bi vsak teden hodil v taborni{ki dom, sem pa vedno na voljo za pomo~, seveda, ko utegnem. Podobno je z ostalimi. Pogre{am pa {ir{o dru`bo. Ta je kar nekako zamrla. Res so se otroci raz{li, {tevilne spremembe so vplivale tudi na na{a sre~evanja. No, ampak saj nekako le gre. Poglej, spet bo dovolj dela z Osilnico, v Ribnem pri Bledu nas ~aka spodnji prostor, ki ga ob~asno zaliva voda. Bomo `e po~asi vse uredili, ~e se to drugim ne da. Prevelik zalogaj spet ni zdrav …

Kako gleda{ na dobljeno priznanje Kako gleda{ na dobljeno priznanje Kako krovne {portne organizacije v Ljub- krovne {portne organizacije v krovne {portne organizacije v Ljub- krovne {portne organizacije v ljani? ljani? ljani? ljani? ljani?

Vesel sem, da so se spomnili tudi na taborni{ko delo. Zahvaljujem se rodu Ro`nik, ki mi sploh ni omenil, da sem kandidat. Tudi sin mi ni omenil kandidature, in sem toliko bolj prijetnopresene~en. Zahvala velja [portni zvezi Ljubljana, ki ob dose`kih vrhunskih {portnikov ceni tudi delo amaterskih delavcev, saj brez njih ne bi `ivelo nobeno dru{tvo. S priznanji je pa tako: ne dela{ zaradi njih, prijetno pri srcu ti pa je le, da {e nekdo drugi vidi in ceni tvoje delo, tvoj prosti ~as, ki si ga vlo`il za mlade

Petru

iskreno ~estitamo tudi v uredni{tvu Tabora in mu `elimo, da bi tudi v bodo~e uspe{no pomagal pri razvoju taborni{tva.

PIONIRSTVO

Sidri{~a

Matija

Ko postavljamo ve~je pionirske objekte, jih moramo zaradi varnosti utrditi z vrvmi, ki jih vpnemo na tleh. Pri lahkih objektih z vpenjanjem ni te`av, saj zadostuje `e ve~ji klin, pri te`jih pa moramo uporabiti posebna sidri{~a, ki bodo zadr`ala te`o objekta.

Sidri{~e mrtvega mo`a

Ime je dobilo, ker je videti, kot da je hlod pokopan. Za to sidri{~e potrebujemo ve~ji hlod, dolg 2 metra. Najprej izkopljemo dovolj globoko jamo in ne pozabimo narediti ozke odprtine za vrv. Vrv pritrdimo okrog hloda in ga spustimo v odprtino.

Kopanje odprtine moramo dobro premisliti, saj mora biti kot, pod katerim vrv dr`i objekt, primeren, sicer sidri{~e ne dose`e `elenega u~inka.

Sidri{~e 3-2-1

Najpreprostej{i na~in vpenjanja vrvi, ki ga lahko po mili volji prestavljamo. Zanj ne potrebujemo ogromno materiala, kot za drugi dve sidri{~i, je pa zato neprimerno manj robusten in vzdr`ljiv.

Deblo in koli~ki

Sidri{~e, podobno sidri{~u mrtvega mo`a, le da je priprava manj zahtevna. Najprej dolo~imo mesto za vpenjanje, zabijemo prve koli~ke, namestimo hlod z vrvjo in zabijemo {e druge koli~ke za hlodom. Med koli~ke napnemo vrvi, nato za~nemo napenjati glavno vrv.

"Ko sem pou~eval risanje, sem uporabil zlo`enko pri preizkusu na za~etku semestra. @elel sem spoznati ustvarjalne instinkte svojih dijakov. Na ponedeljek sem postavil majhno zlo`enko pred vsakega dijaka. In jim dal namenoma kratko in nejasno zadol`itev: sestavite nekaj iz delov - na razpolago imate petin{tirideset minut, pa {e petin{tirideset minut vsak dan do konca tedna.

Nekaj dijakov je bilo sprva ~isto iztirjenih. Pomi{ljali so, ali bi se lotili dela. Naloga je bila videti neresna. @eleli so vedeti ve~ o tem, kaj ho~em, in so ~akali, da bi videli, kaj bo storil preostali del razreda. Ve~ drugih je pregledovalo navodila v {katli in napravilo nekaj v skladu z enim od zgledov, ki so jih prikazovali na~rti modelov.

Tretja skupina je sestavila nekaj po svoji domi{ljiji ali sku{ala odkriti, kako visoko ali kako dolgo konstrukcijo bi bilo mogo~e sestaviti. Skoraj vsaki~ se je vsaj en dijak re{il omejitve zlo`enke in ji dodal svin~nike, spojke za papir, vzmet, pisalni papir ali kak{en drug predmet, ki je pole`aval v u~ilnici za ri-

KOTI^EK

Ustvarjalni um

Se spomnite zlo`enk; medsebojno povezujo~ih se delov iz lesa, plastike ali kovine, ki ste jih zlagali v svoji mladosti? [e danes jih lahko dobite v prodajalni z igra~ami. Zgodbo o njih opisuje Robert Fulghum, u~itelj, unitaristi~ni duhovnik in pisatelj v svoji knjigi Mogo~e (mogo~e ne).

sanje; v~asih je celo za kraj{i ~as od{el iz u~ilnice, da je v sla{~i~arni zbral slamice za sodo ali majhne suhe veje in pali~ice na {olskem dvori{~u. In neko~ sem imel dijaka, ki je izvajal poizkuse z zlo`enko, kadar je imel kaj prostega ~asa. Njegove konstrukcije so napolnile skladi{~e u~ilnice za risanje in velik del doma~e kleti.

U`ival sem v navzo~nosti takega dijaka. Na delu je bil izjemno ustvarjalen um. Imel je nekaj, ~esar me je lahko nau~il. Njegova navzo~nost je pomenila, da imam v razredu nepri~akovane-

ga u~nega pomo~nika, ~igar ustvarjalnosti se bodo nalezli tudi drugi dijaki."

Bi rad tudi ti "odkril(a)" svoj ustvarjalni um?

Razmisli, kaj tebi predstavlja spodnja "in{talacija" in svoje ideje do 28. februarja posreduj na krearta@rutka.net. Najbolj ustvarjalna ideja bo nagrajena z brezpla~no udele`bo na Krearti 2003.

Domi{ljija je pomembnej{a od informacije!

(Albert Einstein)

KREARTA 2003 (9. - 11. maja 2003 na ~isto neobi~ajnem kraju); za popotnice in popotnike ter starej{e, vodnike, vodje programa na taborjenju, in kreativne du{e.

^isto nevsakdanji odklop, ki ga potrebuje{ kot tvoje telo potrebuje hrano in vodo. Kaj se je dogajalo v preteklosti si poglej na krearta.rutka.net.

Planeti so morda nastali veliko hitreje kot si mislimo !

Najnovej{e ra~unalni{ke simulacije nastanka planetov in s tem Oson~ja so pokazale, da je morda za nastanek Oson~ja, kot ga poznamo, potrebno le kakih 300 in ne milijoni let, kot so do sedaj mislili znanstveniki. Teorije znanstvenikov namre~ temeljijo na dejstvu, da je iz velike koli~ine plinov in prahu, ki so sestavljali prvotno gmoto Oson~ja, postopoma nastajali planeti in sicer s postopnim zgo{~evanjem na podlagi medsebojne gravitacijske privla~nosti. Ta postopek zgo{~evanja naj bi trajal milijone let. Simulacije takega zgo{~evanja s pomo~jo izredno zmogljivih ra~unalnikov pa so pokazale, da se prvotna, na za~etku relativno enakomerna masa po~asi na dolo~enih mestih gosti - do neke kriti~ne to~ke, ko pride do tako imenovanega gravitacijskega kolapsa, ko v relativno kratkem ~asu nastanejo planeti …

Tak{en bo najverjetneje konec na{ega Oson~ja. Na sliki je navidezno najve~ja kroglasta meglica na{ega neba. Ne boste verjeli, ampak velika je skoraj tako kot Luna, res pa zdale~ ni tako svetla. Lepo je vidna `e v manj{ih daljnogledih, nahaja pa se v ozvezdju Pu{~ice (Velpecula). Meglico je odkril `e leta 1764 astronom in astrolog Charles Messier in jo ozna~il kot "mote~i" objekt {tevilka 27. Messier je bil namre~ znameniti iskalec kometov in osebni astrolog Francoskega kralja Louisa XVI. Napravil je pravcati katalog ve~ kot stotih objektov na nebu, ki so videti kot kometi, pa to niso, saj se med zvezdami ne gibljejo - za iskalca kometov pa predstavljajo "la`ne radosti". Messier nikoli ni postal slaven po odkritih kometih, ~eprav jih je odkril ve~ kot petnajst. Slaven je postal po svojem katalogu, ki ga {e danes uporabljajo prav

Za~etka ne poznamo, konec pa bo nedvomno tak{en !

Navidezno najve~ja kroglasta meglica na nebu …

ZNANE IZJAVE

Kdo pravi, da je brez morale?

Ta ima celo dve! (Vlastimil ZABRANSKY)

vsi astronomi. Vrnimo se k na{i meglici, pravimo ji torej M27. M27 je kroglaste oblike, ker je posledica eksplozije na{emu Soncu podobne zvezde. V sredi{~u {e vedno sveti ostanek prvotne zvezde, ki se je v trenutku zaradi pomanjkanja materiala za zgorevanje najprej prekomerno skr~ila, potem pa eksplodirala kot "nova". Nova pravimo supernovi v manj{i obliki. Kroglasti megli~ast obro~ pa je posledica te eksplozije. Vse Soncu podobne zvezde ~aka tak{na usoda. Tudi na{e Sonce ni izjema - toda ne se bati … to se bo z na{im Soncem zgodilo {ele ~ez

5 milijard let. M27 je od nas oddaljena

1000 svetlobnih let in je tako velika, da ~e bi v sredino postavili Sonce z okolico, bi se v njej poleg planetov nahajala tudi {e nam najbli`ja zvezda

Alpha Centavri.

LUNINE MENE

TO NI SATURN AMPAK URAN

Planet Saturn je dolgo veljal za edini planet Oson~ja, ki ga obkro`ajo obro~i, vendar pa so kasnej{e raziskave pokazale, da imajo kar {tirje planeti Oson~ja obro~e. Poleg Saturna so to {e Jupiter, Uran in Neptun. Vendar pa so bili pri opazovanjih v vidni svetlobi vidni le obro~i Saturna. Posredno so obro~e Urana odkrili astronomi leta 1977 povsem slu~ajno, ko je Uran pre~kal neko zvezdo. Med opazovanjem je zvezda pred pre~kanjem Urana in po njem devetkrat ~ude`no utripnila. [lo je le za ugibanja, da ima tudi Uran obro~e. Ugibanja je potrdila {ele misija Voyager v svoji drugi misiji ob njegovem obisku. Takrat so bili odkriti tudi obro~i Jupitra in Neptuna. Slike blizu infrarde~ega spektra svetlobe pa poka`ejo Uranove obro~e tudi pri opazovanju z Zemlje. Na sliki je lepo viden Uran s svojimi obro~i in spremljevalci - sateliti.

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 2.Vzhod: 7:251. 3.Izhod: 6:42

Zahod: 17:06Zahod: 17:48

15. 2.Vzhod: 7:0615. 3.Vzhod: 6:16

Zahod: 17:27Zahod: 18:07

Charles Messier (1730 - 1817)

Slika Urana z obro~i in spremljajo~imi sateliti. Slika je bila posneta v svetlobnem spektru blizu infrarde~e svetlobe. To je edini na~in, da uranove obro~e vidimo tudi z Zemlje.

ORIENTACIJA

Pepl

Na voljo novi listi DTK 50

Izdelava DTK 50, ki je najnovej{a in najbolj a`urna topografska karta v Sloveniji, se pospe{eno nadaljuje. Z zadnjo tran{o izdelanih listov je izdelava `e na polovici listov.

Dr`avna topografska karta v merilu 1:50.000 (DTK 50) je po vsem dobro znani DTK 25 druga karta iz sistema topografskih kart Republike Slovenije. Ob izdelavi prvih listov pred dvema letoma sem o sami karti `e pisal. Izdelujemo jo z najsodobnej{o kartografsko tehnologijo, izklju~no ra~unalni{ko, nekateri postopki izdelave pa so izvirni v svetovnem merilu. Vsebina je dopolnjena na osnovi zra~nih posnetkov in dodatnega terenskega pregleda po voznih cestah. To karti zagotavlja mnogo bolj{o a`urnost vse vsebine, kot jo lahko zasledimo pri DTK 25. Karta je vsebinsko mnogo bolj gosta kot je med uporabniki kart zelo priljubljen Atlas Slovenije v enakem merilu, a vendarle vsebinsko ne dosega podrobnosti in natan~nosti DTK 25. Idealna je tako za na~rtovanje kolesarskih izletov ali pri gibanju po poteh, nekoliko manj primerna pa je za orientacijo po zemlji{~u izvem obstoje~ih poti. Nevajenemu uporabniku {e najve~ preglavic povzro~ata dve pravokotni koordinatni mre`i, ki dolo~ata pravokotne koordinate to~kam v dveh razli~nih kartografskih projekcijah, izra~unanih na razli~nih referen~nih elipsoidih. Poleg listov DTK 50 so~asno izdelujemo {e liste Voja{ke TK 50 (VTK 50), namenjene uporabi na Ministrstvu za obrambo. Vsebinsko se karti ne razlikujeta, oblika in zunanji opis pa pri VTK 50 sledi dolo~ilom standardov NATO.

Celotna karta bo, ko bo izdelava kon~ana, prikazovala obmo~je Slovenije in obmejna obmo~ja sosednjih dr`av na 58 listih, vsak izmed njih pa meri 20 × 12`. Shema razdelitve karte DTK 50 na liste prikazuje razporeditev listov. V decembru lanskega leta je bilo natisnjenih kar 9 novih listov, kar je bila

najve~ja tran{a doslej. S tem se je {tevilo `e izdelanih in natisnjenih listov povzpelo na 28, kar predstavlja list manj kot polovico izdelave. Izdelani listi so ozna~eni na preglednici in kot je razvidno, je celoten severovzhodni del Slovenije `e "pokrit" z DTK 50. Na preglednici tudi lahko uvidimo, kateri listi bodo izdelani v leto{njem letu - {tirje `e pred pomladjo, preostalih 10 pa v jesenskih mesecih.

Hitro do kvalitete

Va{ dobavitelj papirja

Brn~i~eva ulica 51, Ljubljana

Telefon: 01 561 16 62

Faks:01 561 16 99

www.interpapir.si

E-po{ta: prodaja@interpapir.si

• pester izbor

• zanesljiva kvaliteta

• u~inkovito komuniciranje

NARAVA Rod Pusti grad

Podro~je delovanja: Ob~ina [o{tanj in ob~ina Polzela

Leto ustanovitve: 1959

[tevilo aktivnih ~lanov: 160

Struktura rodu: 8 vodov M^, 7 vodov GG, klub PP in klub gr~, 1 ~eta na Polzeli

Naslov spletne strani rodu: rpg@rutka.net

Ime in priimek najbolj zagrizene ~lanice rodu: Andreja Gomboc Koro{ka 3 [o{tanj 031 693 204, andreja@rutka.net

Simbolika imena rodu

Pusti grad, po katerem se imenuje rod je simbolika mesta `e iz davne preteklosti; grad omenjajo `e leta 1318, ko je bil v lasti Vovber`anov. Grad je stal sredi strmega pobo~ja nad [o{tanjem, vendar je `e od 16. stoletja poru{en. Iz sedaj obnovljene razvaline Pustega gradu je lep razgled na mesto in njegovo okolico. Rod si je po njem nadel ime, ker je grad ena od {o{tanjskih znamenitosti.

U~inkovine

Grenka snov tanacetin, smole, eteri~no olje, strupeni tujon, ~reslovine, citronsko, masleno in oksalno kislino, vitamin C.

Uporabnost

V majhnih koli~inah kot za~imba, nadomestek za cimet, ingver ali mu{katni ore{~ek, preganja gliste, pomaga pri jetrnih, `ol~nih, `elod~nih in ~revesnih boleznih, glavobolu in bole~i menstruaciji, zunanje za masiranje pri protinu in revmatizmu.

Recepti

Angle{ki puding

Potrebujemo 2 ~ajni `li~ki narezanega vrati~a, 6 dcl mleka, 25 g masla, 5 dag mandljev, 2 pesti suhega kruha narezanega na kocke, 5 dag sladkorja, 2 `lici {ipkovega sirupa, limonino lupino, 4 jajca, 1 dcl sladke smetane.

Priprava: Skuhajte mleko z maslom ter ga prelijte preko suhega kruha. Pustite stati 1 uro, da se suh kruh napije mleka, v to zme{ajte na drobno narezane mandeljne, sladkor, sirup, na drobno narezane listi~e vrati~a, naribano limonino lupino. Zmesi dodajte stepena jajca. Vse skupaj stresite v poma{~eno posodo ter pecite od 60 do 80 minut v pe~ici segreti na 180 stopinj C.

NAVADNI VRATI^

Tanacetum vulgare L.

Je od 40 cm do 1,60 m visoka trajnica. Steblo je ravno, hrapavo in razvejano v zgornjem delu. Listi stojijo izmeni~no, so elipsaste oblike in nazob~ani. Prekriti so z `lezami v katerih je eteri~no olje. Cvetovi so rumena socvetja. Cveti od junija do novembra. Rastlina raste na son~nih mestih. Je zelo raz{irjena. Raste ob potokih, rekah, na poplavljenem podro~ju, v okolici krajev, po livadah in tratah, po nasipih, ob poteh in `elezni{kih progah.

Rastlina je strupena in jo lahko uporabljamo samo v majhnih koli~inah.

Puding ponudite s stepeno sladko smetano.

Kola~ z vrati~em

Potrebujemo 2 `li~ki na drobno narezanega vrati~a, 2 `emlji, 2 jajci, 1,5 dcl kisle smetane, 3 jabolka, 1 `lico masla, mlet sladkor.

Priprava: @emlje nare`ite na ko{~ke, zme{ajte jih z jajci, kislo smetano in

na drobno narezanim vrati~em. Pustite stati pribli`no 20 minut. Medtem olupite jabolka in jih nare`ite na kolute.

V globoki posodi raztopite maslo in na njem pecite jabolka 5 minut. Prelijte jih s prej dobljeno me{anico. Dajte v pe~ico in pecite pribli`no 15 minut, da se na zgornji strani lepo zape~e. Pe~en kola~ posipajte s sladkorjem v prahu in postrezite.

MEDNARODNE

Moji Valentin~ki!

Ja, saj tudi jaz ne maram tega osladnega praznika, ampak kaj ~em, ~e ste mi pa prirasli k srcu. ^eprav vas sploh ne poznam, vam vsak mesec izlivam svoje srce in trosim orehe modrosti iz svoje male popotne malhe. Od ~asa do ~asa mi potem kdo re~e: "Ti, to si pa dobro napisala …" ali pa: "Zadnji~ sem brala v tvoji rubriki …" Ampak vse to samo tisti, ki me poznajo in samo tisti, ki vedo, da je tista Nina, ki jo poznajo oni, prav tista Nina, ki jim vsak mesec pi{e. Zato odslej dobite od mene tudi moj e-naslov, da me lahko {e kaj povpra{ate, se razhudite, pokritizirate ali pohvalite (najraje to zadnje).

Pa {e za nekaj je dober tale Valentin~ek - konec koncev na taborni{kih mednarodnih akcijah hitro pride do bli`njih sre~anj taborni{ke vrste. Zato izkoristite ta sladki februar za kak{no simpati~no kartico osebi iz daljnih ali ne tako daljnih de`el, ki vam je neko~ nekje ogrela srce …

Va{a Nina nina.jere @ rutka.net

kontingenta. No, ~e to ni razlog, da greste takoj kupiti karto za [rilanko! Ve~ informacij na www.rajansjim2003.com.

RoverWay - naknadne prijave

Za vse vode, ki bi se {e radi prijavili na RoverWay sestavljamo ~akalno listo, saj imajo Portugalci zaenkrat `e dovolj prijav. Lahko pa se zgodi, da se bo {e kak{no mesto sprostilo. Zaenkrat je {e dovolj mest za mednarodno osebje, vendar priporo~am ~imprej{njo prijavo. Oboje se {teje za naknadno prijavo, ki s sabo prinese tudi vi{jo tabornino!

[ri Lanka: Rajans Jim 2003

[rilan{ki skavti vabijo na me{anico jamboreeja in moota, ki bo torej tak velik mednarodni tabor za vse. Moto tabora, ki bo med 18. in 24. avgustom, bo “Na{ cilj je mir na svetu”. Med udele`enci bo tako 5.000 tabornikov, starih med 12 in 24 let, lahko pa se jim pridru`ijo tudi starej{i vodniki. In kaj boste delali? Izbirate lahko med izleti v gore, kolesarjenjem, lokostrelstvom, dru`benokoristnim delom, jahanjem, ro~nimi deli, ustvarjanjem glasbe, plesom … Cena za tabor, ki vklju~uje prevoz z letali{~a in nazaj, hrano in home hospitality za dva dni pred taborom in po njem, je USD 150. [e posebej ugodno: prva dva udele`enca iz vsakega kontingenta imata tabor zastonj, prav tako vsak 13., 24., 33., 44. … ~lan tujega

Tajvan: Moot 2004

Bli`a se … bli`a se ... {e en nepozaben svetovni dogodek za vse, ki smo prestari za udele`bo na jamboreeju. No, nekateri smo prestari tudi za moot, ampak vseeno: MOOT 2004

BO KMALU TU! Rezervirajte si ~as, za~nite nabirati peneze, psihi~no se pripravljajte na najbolj{i gr~arski dogodek na svetu!

Najprej osnovni podatki

•kdaj: 30. julij - 9. avgust 2004

•kje: Tajvan (ne Tajska!!)

•za koga (udele`enci): vse starej{e PPje in gr~e, rojene

med 30. julijem 1978 in 10. avgustom 1985

•za koga (osebje): gr~e, starej{e od 26 let (prednost bodo imeli mlaj{i od 35 let)

•obrali vas bodo za: (udele`enci) USD 560/590/620* (odvisno, kdaj pla~ate)

•(osebje) USD 502/530/558* (odvisno, kdaj pla~ate)

•*roki pla~il (udele`enci): 31. 3. 2003 / 30. 9. 2003 / 31. 3. 2004 / po 1. 4. 2004

•*roki pla~il (osebje): 31. 1. 2004 / 31. 3. 2004 / po 1. 4. 2004

•koliko: 5,000 udele`encev in 250 ~lanov mednarodnega osebja

Udele`enci se bodo imeli super!

Program na mootu bo iz dveh delov. Po namestitvi in otvoritveni slovesnosti v Linkouu pri Tajpeju bo naslednji dan `e odhod na hajk. Kot je na mootih navada, bodo udele`enci v me{anih mednarodnih vodih, ki bodo imeli po 10 oseb. Vodi se bodo zdru`evali v {est podtaborov, vsak na svojem koncu otoka in vsak s svojim razli~nim tematskih sklopom. Pribli`no dvajset razli~nih poti bo vodilo udele`ence iz podtaborov na {tiridnevno raziskovanje otoka. Na koncu se bodo vsi zdru`ili na glavnem tabornem prostoru pri univerzi Dong Hwa na vzhodni obali Tajvana.

Glavni taborni prostor - Hualien

V Hualienu bodo na voljo razli~ne aktivnosti: {e naprej boste spoznavali enkratno tajvansko me{anico tradicionalne, kitajske kulture in modernega `ivljenjskega sloga, raziskovali boste ~udovito naravo ob pacifi{ki obali, na voljo bodo tudi standardne aktivnosti, kot so hajki, rafting, plezanje in {tevilne druge. Seveda bo na tabornem prostoru tudi svetovna razvojna vas.

Mednarodno osebje

^lani ekipe mednarodnega osebja si bodo morali rezervirati malo ve~ ~asa, saj morajo biti na Tajvanu `e 27. julija, od{li pa bodo 12. avgusta. Pogoj prijave je teko~e znanje vsaj enega od uradnih jezikov moota - angle{~ine, franco{~ine ali mandarin{~ine. Rok za prijavo je 31. avgust 2003, pri prijavi pa vam bo pomagal seznam delovnih mest, ki so na voljo in ki bo objavljen marca letos. Prednost bodo imeli tisti, ki se bodo prijavili prej. Drugi kriteriji za izbiro pa bodo tudi mednarodna raznolikost in uravnote`enost. @e novembra letos pa boste izvedeli, ali ste bili sprejeti ali ne.

Kaj dobim za to ceno?

• vse obroke za ~as tabora

• prevoze

• programske aktivnosti

• na{itek, rutko, knji`ico in identifikacijsko kartico

• zdravni{ko oskrbo med mootom

• nezgodno zavarovanje za ~as tabora

Poglej na www.moot2004.org in na slovensko doma~o stran moot.rutka.net.

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: _______________________________________________

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

POPOTOVANJA Kako pogasiti `ejo

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Zdi se mi, da je na potovanjih pija~a ve~ji problem od hrane. Voda je namre~ marsikje opore~na, zato jo je potrebno kupovati oziroma filtrirati in/ali razku`iti. Pri nakupu ustekleni~ene vode vedno preglej zama{ek. Kupi le originalno zaprto vodo. Ve~krat namre~ vidi{, kako se doma~ini znajdejo in prazne steklenice napolnijo z vodovodno vodo. Pitje take vode pa se zna kon~ati s tvojimi prebavnimi te`avami.

Nakup ustekleni~ene vode je problemati~en tudi z ekolo{kega stali{~a. [e pri nas se plastika le redko reciklira, v nerazvitem svetu pa sploh ne. @e zato pomisli o nakupu dobrega filtra. [e posebej, ~e planira{ dalj{e potovanje in obiske odro~nih krajev, kjer ustekleni~ene vode niti nima{ kje kupiti.

Midva sva na enoletnem potovanju upo{tevala doma~ine: ~e so vodo prekuhavali, sva jo midva kupovala, v nasprotnem primeru sva pila vodovodno. Res pa je, da sva bila "potovalno utrjena" in bistveno bolj odporna kot navadno.

^e pa se v nerazvite dr`ave odpraviva le za nekaj tednov, preventivno vodo kupujeva tudi midva in isto bi priporo~ila tudi tebi. Takega kratkega potovanja si po nepotrebnem ne pokvari s prebavnimi motnjami. Najve~ji problem po moje sploh niso driske, bruhanje in slabosti, temve~ utrujenost in iz~rpanost, ki te ne zapustita {e lepo {tevilo dni.

Seveda je alternativa filtriranju tudi prekuhavanje vode. Voda, ki jo nekaj minut pusti{ vreti, je varna za pitje, vendar je to malce zamudno. Je pa zato varno piti ~aj. Kjerkoli bo{ nanj naletel, ga brez pomislekov lahko pije{. Vedi pa, da se pogosto razlikuje od na{ega: lahko je celo slan ali zabeljen z mastjo. Hudo sporni so sokovi iz sve`e stisnjenega sadja. ^eprav so nadvse okusni, ti svetujem dvojno dozo pazljivosti.

Druga obletnica poroke naju je dohitela v Peshawru v Pakistanu in kljub kroni~nem pomanjkanju denarja sva si zve~er privo{~ila dogodku primerno ve~erjo. Vse je bilo na nivoju. Prijeten ambient, odli~na postre`ba, {e bolj{a hrana. Tja` si je ob ve~erji namesto vina, ki ga zato, ker je dr`avna vera muslimanska, nimajo, privo{~il kozarec sve`e stisnjenega grozdnega soka.

Naslednji dan sva odrinila proti 10 ur oddaljeni pokrajini in cesta se je `e po nekaj kilometrih iz asfaltne prelevila v makadamsko popestreno z luknjami podobnimi manj{im kraterjem. Takih cest sva bila vajena in se nad njo sploh ne bi prito`evala, ~e ne bi Tja` `e na prvi luknji za~util, da se njegovo drobovje s poskakovanjem ne bo ravno strinjalo. Zame je bila to ena bolj mu~nih vo`enj, saj sem dobrih 10 ur gledala Tja`a, kako skr~en v dve gubi sedi poleg mene in menja barve. Vsaki~, ko se je bledica dokon~no prevesila v zelenkast odtenek, sem {oferja prosila, naj ustavi in Tja` se je s te`avo odpravil do prvega grmi~ka. ^ez 5-10 minut se je ob nasmihanju doma~inov vrnil in naslednje pol ure smo lahko nadaljevali z vo`njo.

Vode - pa ~eprav studen~nice - v naseljenih podro~jih raje ne pij. Je pa {e vedno dobra za osve`itev

Sorazmerno varne so industrijske pija~e: z mehur~ki ali brez, vendar tudi tu pozornost ni odve~. Pogosto jih namre~ postre`ejo z izdatno porcijo ledu. Ja, normalno! Seveda je normalno, le da ti ne ve{, ali je led iz vodovodne ali iz ustekleni~ene vode. Zato: previdno!

Sama na potovanjih prisegam na vodo - {e posebej ~e jo lahko "zabelim" s sirupom ali prahom kot je Cedevita. In verjeli ali ne, tovrstne "zabele" sva do sedaj na{la ~isto povsod.

NE POZABI!

• preveri zama{ek na plastenkah

• izogibaj se sve`e stisnjenim sokovom in ledu

Tropski pragozd na Vanuatuju. Na{a odprava {teje 5

~lanov: naju dva, namestnika poglavarja in hkrati najinega vodi~a Tavaliuja, njegovega svaka in nosa~a mojega nahrbtnika Red Jona in prevajalca Jojllyja. S Tja`em ne veva to~no, kaj naju ~aka, zato imava s seboj hrano za 5 dni, {otor in spalke. Kljub dodatni te`i pa sama nosim {e liter soka za razred~it. Ta se skriva v velikem nahrbtniku na Red Jonovem hrbtu, sama pa imam majhen nahrbtnik in v njem liter `e pripravljenega soka. Med po~itkom ponudim sok tudi ostalim ~lanom. Seveda se sprva branijo, naposled pa le privolijo. Malce nezaupljivo poizku{ajo, saj ~asa takega {e nikdar niso videli, niti poskusili. Le kako bi, saj denarja ne poznajo. Vendar jim je v{e~. Vsem po vrsti. Pri vsakem postanku z veseljem naredijo nekaj po`irkov. Soka kmalu zmanjka in narediti je treba novega. Pokli~em Red Jona in vzamem steklenico sirupa iz njegovega nahrbtnika. ^isto je osupel. Ni namre~ vedel, da prena{a tako dragocenost. Dam mu ga za poskusit - Red Jon kar mlaska od ugodja. Pove mi, da bi, ~e bi vedel, da je sok v njegovem nahrbtniku, vsake toliko ~asa pohitel naprej, reko~, da mora preveriti pot, potem pa bi si na skrivaj kanil nekaj kapljic na jezik.

Mala ~ajnica v Peshawru

V zameno za sirup me je Red Jon pridno zalagal s kokosovimi orehi

Pravzaprav ni ni~esar, kar bi moral biti. In ni~ ti ni treba storiti.

Pravzaprav ni ni~esar, kar bi moral imeti. In ni~esar, kar bi moral vedeti. Pravzaprav ni ni~esar, kar bi moral postati.

Vendar pa. Pomaga, ~e razume{, da ogenj gori in da postane zemlja mokra, kadar de`uje…

Takole sem na{la nekje zapisano; kratko, preprosto, a tako prodorno. Mar ni res, da bistvo stvari le`i v preprostih, vsakdanjih stvareh? Mar je res tako zelo pomemben in zgovoren bli{~, v katerega zavijamo na{ vsakdan?

@ivljenje je kot steklenica opojnega vina.

Nekateri se zadovoljijo s tem, da preberejo nalepko na steklenici. Nekateri poskusijo vsebino.

Ob~utiti

Neko~ je Buda svojim u~encem pokazal cvetlico in vsakega prosil, naj o njej kaj pove.

Nekaj ~asa so mol~e strmeli vanjo. Nato je eden od u~encev imel o njej celo filozofsko predavanje. Drugi je o njej sestavil pesem. Tretji je povedal priliko. In vsakdo je posku{al prekositi druge po globini svojih misli.

Nalepkarji!

Mahaka{iap pa je gledal cvetlico, se smehljal in ni ni~esar rekel. Le on jo je videl.

^e bi le lahko ob~util ptico, cvet, drevo, ~love{ki obraz!

Toda, `al - nimam ~asa!

Preve~ sem zaposlen s prebiranjem ~im ve~ nalepk in z izdelovanjem nekaterih svojih. Niti enkrat me {e ni omamilo vino.

Anthony de Mello pi{e takole. Jaz pa se spra{ujem:

Kak{en je vonj spomladanskih trav?

Kdaj sem se nazadnje predajala objemom tipajo~ih sap?

Kolikokrat naredim tisto, kar mi pravi srce?

Ali resni~no ~utim iz sebe, ali pa so mi povedali odzivi drugih, kaj naj ob~utim?

Katere stvari me najbolj prevzamejo?

Prijetne dni ti `elim in predajanja polnih!

Lrga

JE@KOV KOTI^EK

Nebesa in pekel obenem

Antarktika je celina, ki le`i vzhodno od sonca, zahodno od lune in ju`neje od ~esarkoli drugega. Dostopna je le po morju in po zraku ... Tako se pri~ne pravljica o neznanem nikogar{njem kontinentu. Ne bom vam je pravil jaz, zakaj bilo bi najmanj sme{no. Rad pa bi vam predstavil nekoga, ki je to pravljico do`ivel, pre`ivel in del~ek nje z besedo in sliko ujel tudi za nas.

Antarktika je burila nemirne duhove svetovnih raziskovalcev `e vse od 18. stoletja, ko so podjetni Angle`i na pot poslali slavnega Jamesa Cooka, da bi o ju`ni celini zvedel kaj ve~. Njemu zaradi ledu ni uspelo, vendar pa so za njim prihajali pogumnej{i, mo~nej{i, iznajdljivej{i … In {e vedno prihajajo najrazli~nej{i pustolovci, da na tem {e neodkritem ko{~ku na{ega planeta pustijo svoj pe~at. Danes je ta ~ude`na celina nikogar{nja zemlja, obenem pa last vsega ~love{tva. Na njej ni stalnih prebivalcev, le najrazli~nej{i znanstveniki zbrani z vseh vetrov obi{~ejo raziskovalne postaje za kraj{i ali dalj{i ~as.

Tudi nemirne avanturisti~ne du{e na{e krvi je pot pripeljala tja. Njihovo zgodbo pripoveduje Viki Gro{elj Viki Gro{elj Viki Gro{elj, stari znanec teh strani. Z veseljem bi vam predstavil novega avtorja, vendar ko sem prebral knjigo Ju`no od vsega - Antarktika vsega Antarktika Ju`no od vsega - Antarktika vsega Antarktika Antarktika, se ponovno nisem mogel upreti. Avtor, {pica slovenskega alpinizma, gorski vodnik, {portni pedagog, pisatelj in {e kajvse v eni osebi, pi{e neverjetno privla~no. Res je veselje je brati, ko ~lovek odprtega duha in velikega srca hodi po svetu z odprtimi o~mi in ga vsrkava vase tako, kot da bi bil to njegov poslednji dan na Zemlji.

Viki je stal `e na desetih osemtiso~akih, vendar bo antarkti~ni podvig imel v njegovem srcu vedno posebno mesto. Skupaj s tremi prijatelji so napisali novo poglavje neverjetnih dose`kov na ~ude`ni celini. V v{e~no oblikovani knjigi je do`iveto in natan~no naslikano njihovo drzno in nenavadno popotovanje, dodana {e kopica zanimivosti o Antarktiki, ljudeh in drugih stvareh, ki avtorju veliko pomenijo. Zakaj je bil vzpon na najvi{ji vrh Antarktike (Mount Vinson) nekaj posebnega, preberite sami. Opozoril bi vas le na neverjetno slikovite opise ~udovite pokrajine, ki jim dajejo verodostojnost vrhunske, ve~inoma avtorske fotografije. Zdi se, kakor da so s kakega drugega planeta.

"Tak{na kot je, je Antarktika zares poslednja meja na{ega planeta."

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je pomemben dan v februarju.

1. Kaj pomeni ~rka Z v kratici ZOT? D D D - Zimsko, II II I - Zasne`eno, O OZaspano.

2. Na otoku, ki ga je obiskala odprava na Tajskem, so snemali film o Jamesu Bondu z naslovom: U U U U U - The man with a mask, K K K K K - Die another day, A A A A A - The man with the golden gun

3. Kaj so morali filmarji po snemanju odstraniti z oto~ja Phi Phi, kjer so snemali film The Beach? N N N N N - palme, ki so jih za snemanje pripeljali s celine, U U U - vrvi, s katerimi so privezali lu~i na drevesa, P P P - 52 ton belega peska, ki so ga samo za snemanje nasuli v zaliv enega od otokov.

4. Koliko ekip je letos privabil ZNOT? II II I - 25, A A A A A - 45, U U U U U - 41.

5. Katero bistri{ko "ljudsko jed" so Ru{evci skuhali Prekmurcem? S S - "krompjr u zjvnci", L L L L L - "letance sz uolem", P P P P P - "bujto repo".

STRIC VOLK

Kaj je taborni{tvo? Za ve~ino ~lanov je to koristno pre`ivljanje prostega ~asa; ~lani se ne spra{ujejo zakaj nekaj po~nejo in ~e `e, je glavni razlog v tem, da se imajo lepo. To po~nejo toliko ~asa, dokler je to zanje zanimivo. Potem gredo drugam. In zakaj bi v ~asu, ki ga namenijo taborni{tvu kaj spreminjali, se pa~ imajo lepo.

Malo bolj razmi{ljujo~a manj{ina pa v duhu poslanstva organizacije vidi taborni{tvo v "gibanju"; v `elji po raziskovanju in odkrivanju, na poti h nenehnemu napredku.

In rezultat: ve~ina ponavadi vedno premaga manj{ino. Bo tudi v prihodnje tako? Bomo {e naprej opazovalci in posnemovalci ali bomo vsi postali zmagovalci? Bo taborni{tvo dihalo sve` planinski zrak in u`ivalo v razgledu z vrhov ali se bo {e naprej du{ilo v samozadostnosti in kratkovidnosti ni`inske megle?

Odgovor ni odvisen od drugih, je v na{ih glavah.

Ve{ stric Volk

6. Projekt Evropske prostovoljne slu`be je vabil prostovoljca oz. prostovoljko v: P P P - Kanado, E E E - Avstralijo, T T T T T - Luksemburg.

7. Kaj lahko najde{ na spletnem naslovu www.sosforevs.org? H H H - podatke o skavtskih gibanjih, O O O O O - podatke o gostiteljskih prostovoljskih projektih, D D D D D - razpise za izvedbo mednarodnih taborjenj.

8. Kaj je ena od novosti nove vodni{ke izkaznice? V V V V V - kodeks ravnanja vodnika, [ [ [ - ~rtna koda za identifikacijo na terenu, S S S S S - magnetni zapis za pla~evanje in dvigovanje gotovine.

9. Stare{ina obljubljanskega obmo~ja vidi uspeh sedanjega vodstva v: Z Z Z Z Z - zni`anju ~lanarine, II II I - v izvedenih korakih prenove na podro~ju programa za mlade, L L L L L - v pove~anju {tevila starih ~lanov ZTS.

10. Letos je stare{instvo prvi~ delovalo v: E E E E E - skupinah, H H H H H - gostilni, R R R R - izrednih razmerah.

11. ^esa je v Lizboni v izobilju? C C C C C - po{tnih nabiralnikov, L L L - velikih spomenikov, K K K K K - prodajalcev sadja.

12. Kaj je osnova za kreativnost? P P P P P - liter in pol ~rne kave, G G G - praskanje po glavi, JJ J - ustvarjalno mi{ljenje.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 1:

SVETOVNI JAMBOREE

LIEBER LIEBER Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Gameljne 32e

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 02

Pravilno izpolnjen kupon {t. 12 je poslalo 26 bralcev

TABORA, pravilne re{itve pa so: SAMPRAS, SRE^NO NOVO

LETO, SARAJEVO in ANODA.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Anjo Kren- Anjo Anjo Kren- Anjo Anjo Krenker ker ker ker iz Velenja, DROGINO nagrado prejme Borut Terpinc Borut Borut Terpinc Borut iz [kofje Loke, Gregor ^ernilec Gregor ^ernilec iz Kranja dobi knjigo, na-

grado podjetja JAZON dobi Toma` Paternost Toma` Paternost Toma` Paternost Toma` Paternost Toma` iz Cerknice, na omlete v gostilno Lieber pa bo {la Ma{a Gerdin Ma{a Gerdin Ma{a Gerdin Ma{a Gerdin Ma{a iz Ljubljane. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 2 po{ljite najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. do 25. februarja februarja februarja februarja na naslov: R evija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno