Revija Tabor 2003/1

11.januarGlasJelovice([kofjaLoka)rastarambo @ yahoo.com

AndrejPrimo`i~(RSK)

24.-25.januarZOT(Maribor)vindi @ rutka.net

GregorVinder(RXI.SNOUB)zot.rutka.net

17.-23.februarZimskepo~itnice(ostali)

22.februarDanustanoviteljawww.scout.org

Founder'sday/thinkingdaywww.wagggs.org

24.februar-2.marecZimskepo~itnice(LJinMB)

7.-8.marecSeminarzaorganizatorjeinizvajalcepisarnaZTS taborjenj(01/3000820)

ZTS @ rutka.net

22.-23.marecNOT(okolicaLjubljane)ziga.babsek @ siol.net

@igaBab{ek(RMT)

28.-30.marecSeminarzasodniketaborni{kihpisarnaZTS mnogobojev(01/3000820)

ZTS @ rutka.net

Novo leto na jamboreeju

^e niste eden od pe{~ice sre~ne`ev, ki se prav zdaj zabavajo na dvajsetem svetovnem jamboreeju na Tajskem, vam je lahko po{teno `al. Kolikokrat v `ivljenju pa dobi ~lovek prilo`nost jahati slone, saditi mangrove, se potapljati v tropsko morje in plavati s pisanimi ribami, se sprehajati po otoku Jamesa Bonda ... V tem Taboru vam predstavljamo nekaj utrinkov s popotovanj slovenske odprave pred jamboreejem in prve dni tega velikega dogodka, podrobnej{o reporta`o bomo pripravili v drugi leto{nji {tevilki.

Med decembrskimi dogodki velja {e omeniti Lu~ miru, skupno akcijo ve~ organizacij, med drugimi tudi ZTS. Letos je minila brez nesoglasij in zapletov in lepo bi bilo, ~e bi odslej bilo tako vsako leto.

Ne pozabite na zimovanja. Pi{ite in fotografirajte, da boste svoja do`ivetja lahko delili s Taborom in tako z drugimi taborniki.

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

AKTUALNO

20.Jamboree4

Lu~miru8

50letRVV10

ZNOT14

Ru{evcivPrekmurju16

Prostovoljci18

IZ PRVE ROKE

Inmemoriam21

Specialnosti22

Vodniki26

Stare{instvo28

STROKOVNO

Kreativno31

Pionirstvo32

Astronomija34

Klubzbiralcev36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodnestrani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`evkoti~ek45

Zznanjemdoodgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

20. Jamboree, stran 4

20. jamboree (sre~anje, zbor, zlet) je mednarodno sre~anje skavtov, praviloma vsaka {tiri leta na drugi celini.

Lu~ miru, stran 8

Dar sosedu za ve~ miru v na{ih srcih

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo : Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija)

in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts @guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Ale{ Cipot

Potovanja so kulturna dobrina Pugy

Ob odhodu slovenske odprave na 20. svetovni skavtski jamboree

12. december 2002. Od{tevanje se je kon~alo - dan »D« za slovensko odpravo na 20. svetovni skavtski jamboree na Tajsko. 31 udele`encev, ~lanov mednarodnega osebja in vodstva od skupaj 39 ~lanske odprave smo ujeli na letali{~u Brnik tik pred poletom proti Dunaju in jih povpra{ali o njihovih pri~akovanjih:

Upam, da se bomo imeli v redu, da bo dobro vreme, da si bomo na Tajskem veliko ogledali, navezali nova poznanstva in sklenili {tevilna prijateljstva in ustvarili nepozabne spomine.

@elim si spoznati nove prijatelje in da bi se imela fino.

Jan ^e{~ut ^e{~ut ^e{~ut, udele`enec, Rod so{ki meja{i, Nova Gorica

udele`enka, Rod jezerski zmaji, Velenje Pri~akujem, da se bom imela super, da bom spoznala veliko novih ljudi, da se bom udele`ila {tevilnih dejavnosti in da bo vse skupaj ena nepozabna dogodiv{~ina.

[pela Brecelj [pela Brecelj Brecelj, udele`enka, Rod mladi bori, Ajdov{~ina

Andreja Zupan~i~ Andreja Zupan~i~ Andreja Zupan~i~ Andreja Zupan~i~ Zupan~i~,

Od ~lanov, katerih vodnik bom na jamboreeju pri~akujem, da se bomo imeli in razumeli super, se udele`evali vseh aktivnosti in si tudi v ~asu pred jamboreejem in po njem ogledali ~im ve~ zanimivosti Tajske. Poleg tega, da se bomo dodobra spoznali med seboj, bo udele`ba prilo`nost za {tevilna poznanstva z udele`enci iz drugih dr`av. Moja skrita `elja je: pustimo se presenetiti.

Glede na to, da je odprava tokrat majhna (v ^ilu je bilo 287 udele`encev) pri~akujem razumevanje med vsemi ~lani odprave; to so udele`enci tudi do sedaj `e pokazali, tako da problemov ne pri~akujem. Veliko do`ivetij in raziskovanj bo tudi v ~asu pred jamboreejem in po njem, tako da bo Tajska postala znanka udele`encem. Najbolj pa si `elim, da pridemo vsi zdravi in celi nazaj domov.

Matej Mis Mis Matej Mis Mis Mis, zdravnik odprave

Predvsem se veselim novih poznanstev, raziskovanja nepoznanih predelov sveta, spoznavanja novih obi~ajev, skratka potovanje je kulturna dobrina.

Andreja Hazabent Andreja Hazabent Andreja Hazabent, ~lanica mednarodnega osebja, Rod Franc Le{nik, Miklav`

Hm, moja pri~akovanja; zame bo vse ~isto novo in tega se v bistvu najbolj veselim. Nova je tudi zlo`enka "rutka", ki jo Andreja z veseljem ob~uduje.

Po vseh teh pri~akovanjih mi je bilo kar malo tesno ob misli, da me v `epu ne greje letalska vozovnica za to neponovljivo do`ivetje. Pa vendar bom v mislih na{ih udele`encev in skupaj z vtisi in spomini, ki jih bodo prinesli s seboj, tudi sam podo`ivel avanturo, ki se ji re~e svetovni skavtski jamboree. Sicer pa, se sre~amo na naslednjem, ki bo leta 2007 ob stoletnici skavtstva v Angliji.

Andrej Rutar Andrej Rutar Andrej Rutar Andrej Rutar Andrej Rutar, vodnik, Rod mladi bori, Ajdov{~ina

Emil Mumel Emil Mumel Emil Mumel Emil Mumel Emil Mumel, vodja odprave, Rod zelene Rogle, Zre~e

JAMBOREE

Sawadee!

Samo Vodopivec

20. svetovni skavtski jamboree

Ob branju tega clanka se na{a ekspedicija `e bli`a koncu ali pa se je celo `e vrnila v Slovenijo. Bolj podrobne reporta`e bodo objavljene v februarski {tevilki Tabora, saj se je ob pisanju tega clanka jamboree komaj dobro zacel, zato bo v njem predstavljeno predvsem dogajanje pred njim, ko je odprava potovala po Tajski.

Odprava se trenutno nahaja na jamboreeju, ki je {ele danes pricel funkcionirati tako kot je treba. V primerjavi s prej{njim je ta dosti bolj organiziran - zamud skoraj ni, informacije se {irijo dovolj hitro ... skratka, organizirano je tako, kot se za tak dogodek spodobi.

V Bankok smo prispeli v petek 13. decembra popoldan, kjer so nas lepo sprejeli ter nas namestili v Bansabai International Youth Hosting, kjer smo ostali ves cas na{ega bivanja v Bankoku. Mesto ni nic posebnega in ima obupno slab zrak, zato smo bili zelo veseli klimatskih naprav v na{ih sobah. V mestno jedro smo se odpravili kar nekajkrat ter si ogledali Kitajsko cetrt, The golden mountain, The grand palace itd.

En teden smo pre`iveli tudi na jugu, tocneje v okolici mesta Phuket, ki le`i na polotoku v Indijskem oceanu, obdaja pa ga kup zelo lepih manj{ih otokov, od katerih smo obiskali otok Jamesa Bonda, ki je po snemanju filma "The man with the golden gun" postal turisticno zelo priljubljena tocka ter otocje Phi Phi, kjer so pred leti posneli film The beach (glavno vlogo je igral Leonardo Di Caprio). Kot zanimivost naj povem, da na tem otoku palme ne rastejo, zato so jih morali za potrebe filma pripeljati s celine ter jih po koncu snemanja tudi odstraniti. Dva dni smo se namakali v morju s pe{cenimi pla`ami, kjer nas je kar nekaj dobilo soncne opekline, vendar smo bili vsi enotnega mnenja, da je bilo kljub temu super. Vecjih zdravstvenih te`av v odpravi ni bilo, pojavljale pa so se manj{e te`ave s soncnimi opeklinami ter drisko.

Stik s Slovenijo je bil zelo dober, saj je RutkaNET skoraj vsak dan objavljal sve`e novice o odpravi. V primerjavi s tem je bil prej{nji jamboree prava kamena doba. Vecina udele`encev ima tokrat s sabo mobilne telefone, tako da so kar sami poskrbeli za primerno obve{canje svojih star{ev o dogajanju na Tajskem.

Doktor Matej Mis je poskrbel za javljanje v radijski program Vala 202 (oddaja "Gori, doli, naokoli") ter radia Ognji{ce, tako da je bila radijska pokritost kar na solidni ravni.

Reci, ki pri medijskem pokrivanju dogodka niso bile ravno ro`nate, je izkori{canje edinega cloveka, ki ima dostop do press centra na jamboreeju, za delo v predstavitvenem {otoru na{e taborni{ke organizacije, istocasno pa naj bi spremljal ter slikal {e clane odprave na njihovih aktivnostih, pisal clanke za vse mogoce medije (seveda dnevno) ter skrbel za objavo slik (za katere se na modemski liniji porabi vsaj dve uri).

Po drugi strani pa je bila diktirana tocna politika, kaj se sme objavljati in v kak{ni obliki z izgovorom "o za{citi clanov odprave" - vse slike naj bi pred objavo videl {e vodja odprave ter postavil nadnje svoj blagoslov oziroma zahtevo za izbris iz arhiva. Ob teh dogodkih bi vas rad spomnil na zelo znan verz "le cevlje sodi naj Kopitar" na{ega pesnika Franceta Pre{erna ter postavil vpra{anje: "Ali za oba vecja medija ZTS (Tabor ter RutkaNET) res velja svoboda izra`anja?"

Tone Simon~i~

Taborni{ka filatelija

Z razvojem svetovnega taborni{tva se je razvijala tudi filatelisti~na osve{~enost. Otroci se `e zanimajo, ne le za znamke, pa~ pa tudi za drugo filatelisti~no gradivo (spominske kuverte, prilo`nostne `ige, dopisnice vseh vrst, bloke, liste, posebne izdaje ...). Tako ni ~udno, da se tudi zadnja leta morda v {e ve~jem obsegu pojavljajo tudi na taborni{kem filatelisti~nem trgu {tevilne izdaje znamk, ki so izdane v {pekulativne namene. Je pa tudi res, da zbiralci npr. taborni{ke tematike zbirajo vse stvari, ~eprav gre za komercialne trike. Po drugi strani pa na morebitnih tekmovanjih dvomljive izdaje prina{ajo le negativne ocene. Zato govorimo, da zbiramo iz veselja do tematike-taborni{tva, za "du{o", in ne za medalje.

20. jamboree (sre~anje, zbor, zlet) je mednarodno sre~anje skavtov, praviloma vsaka {tiri leta na drugi celini. Jamborette pa se imenuje lokalni zlet. Ustanovitelj Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM) Baden-Powell je ponudil skavtom mo`nost sodelovanja na jamboreejih, ~e{, da bi moral vsak skavt vsaj enkrat v svojem `ivljenju do`iveti nepozabno bratsko dru`enje mladih skavtov. To poudarjam zato, ker je izredno visok odstotek skavtskih znamk posve~en prav jamboreejem.

skom za pomo~ skavtskemu gibanju.

Ob 20. jamboreeju pri~akujemo rekordno {tevilo izdaj raznega filatelisti~nega gradiva, ne le znamk. ^e se spomnimo prvih jamboreejev, bele`imo zanimive podatke. Ob zletih v Londonu (1920), na Danskem (1924) in spet v Angliji (1929) ni iz{la niti ena znamka. [ele na 4. zletu na Mad`arskem (Godollo, 1933) izdajo organizatorji serijo 5 znamk z enakim motivom, vendar razli~nih vrednosti. 5. zlet po~astijo Nizozemci kot prireditelji z znamkami, podobno tudi v Nizozemski Indiji. Pozneje izdajajo znamke s skavtskimi motivi le prireditelji zletov: Francija (1947) znamko in maksimum karto, Avstrija (1951) znamko in Kanada (1955) znamko.

100-letnico rojstva Baden-Powella proslavijo z 9. jamboreejem ieta 1957 v Angliji, ko izdajo tri znamke. Enake znamke pretiskajo v Bahrajnu in v Katarju, svojo serijo treh znamk pa izdajo na Tajvanu.

[ele ob 12. zletu leta 1967 v ZDA kar 16 dr`av izda posebne serije znamk, Ameri~ani pa ilustrirano dopisnico. Ob kasnej{ih zletih se {tevilo znamk bistveno pove~a. Zato velja tudi ve~ina do tedaj izdanih znamk in vzporednega filatelisti~nega gradiva za redkej{e, na trgu pa dra`je.

Od 28. decembra 2002 do 8. januarja 2003 bo na Tajskem 20. jamboreee WOSM. Leta 1920 je obiskal Tajsko, tedanji Siam, Baden-Powell, ki ga je sprejel prvi predsednik siamske skavtske organizacije in kralj Siama Rama VI. Ob tej prilo`nosti so pretiskali s posebnim `igom v pomo~ skavtskemu gibanju devet dopisnic in devetnajst znamk (Wild Tiger Corps, znak tigrove glave in napis v siam{~ini ali angle{~ini). To je bila tudi prva serija skavtskih znamk in dopisnic s preti-

20. jamboree pa je `e postregel s posebnostjo. Po podatkih, ki so nam dosegljivi, so doslej iz{li le bloki in nobena samostojna znamka, posve~ena jubilejnemu jamboreeju na Tajskem. Kar po dva bloka so izdale dr`ave: Dominika, Gambija, Gana, Kirgistan, Mikronezija, Mozambik, Nevis, St.Kitts, Turks & Caicos, Tuvalu, Uganda in Zambija. Po en blok sta izdali Tad`ikistan in Turkmenistan. Na{tete znamke so `e na voljo, zato jih omenjamo. Iz izku{enj vemo, da ve~ na~rtovanih znamk ne izide, precej jih pa {e kar nekaj mesecev po dogodku po{ljejo po{tne uprave na trg.

Ob jubilejnem skavtskem zletu na Tajskem je napovedanih kar veliko {tevilo izdaj. V `ivo so sre~anje skavtov z vsega sveta spremljali tudi na{i taborniki.

LU^ MIRU

Dunaj

Ljubljana

Maribor

Nosilka Ana na vlaku iz Maribora v Ljubljano

RAJ in RKJ

Bled

V parlamentu

Poslanica

Dar sosedu za ve~ miru v na{ih srcih Sem Lu~ miru iz Betlehema. Prihajam iz kraja, od koder je pred ve~ kot dva tiso~ leti zasijala svetu velika Lu~. Nekateri ga imajo za izrednega ~loveka, drugi za izjemnega u~itelja, mnogi ga sprejemajo za svojega Odre{enika. S seboj prina{am prvo sporo~ilo Njegovega prihoda: "Mir ljudem na Zemlji."

Moj leto{nji prihod `eli usmeriti va{o pozornost na bli`nje. Poznam va{a prijetna dru`enja s tistimi, ki `ivijo v oddaljenih krajih in s katerimi se sre~ujete le ob~asno. Te`je je ustvarjati prijetne odnose s sosedi, sodelavci in celo s tistimi, s katerimi si delite dom.

Prihajam v roke vsakemu izmed vas kot darilo za va{ega bli`njega: da va{e dobre odnose {e utrdite, da odgrnete zastor nepoznanstva do tistih, s katerimi ste si tujci, da znova stopite do tistih, ki ste se jih do sedaj morda izogibali. Vsem, ki me boste razdeljevali, zagotavljam: bolj me boste delili, ve~ bo miru v va{ih srcih!

Podaj mi roko in pojdiva v gore, v ~udovito naravo na{e de`ele. Vzemi to Lu~, da ti ogreje srce, da na svetu bo mir in veselje!

Ve~ o lu~i miru lahko preberete na spletni strani lmb.skavt.net

Organizatorji akcije Lu~ miru iz Betlehema v letu 2002 so: Zdru`enje slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov - ZSKSS (nosilec projekta) in soorganizatorji Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), Zveza bratov{~in odraslih katoli{kih skavtinj in skavtov (ZBOKSS), Mladinski ceh, Dru{tvo MMM - sti~i{~e mladih ter {tevilne druge mladinske organizacije.

Pri nad{kofu ...

50 LET

Zapisal: Ale{ Cipot, foto: arhiv in AC

50 let taborni{kega vetra v Murski Soboti

"Letos mineva 50 let, odkar je preko ravnic Prekmurja zavel Veseli veter," je na decembrski slavnostni akademiji povedala Dragica Velnar, rojena Kac, ustanoviteljica in prva stare{ina rodu; tri leta po ustanovitvi rodu, leta 1955 pa napisala: "Radi se spominjamo uspehov, ki smo jih kdaj dosegli, {e bolj smo sre~ni, kadar so ti uspehi plod ne le enega samega ~loveka, pa~ pa velike dru`ine."

"Vsako sre~anje, pa naj bo po {e toliko letih, je vedno prijetno, vsak {e vedno ~uti, da se lahko zanesemo drug na drugega …" so bile besede ustanoviteljice Veselega vetra Dragice (Kac) Velnar.

In res, bila je prava starosta {tevilni dru`ini. V dru`ini, ki jo je pot `ivljenja ponesla po celi Sloveniji, je danes ime Milana Ku~ana najbolj znano. A bilo jih je mnogo; prvi na~elnik Oto Nor~i~, `al, slavnostne akademije ni do~akal. Usoda je bila hitrej{a. Taborni{ka dru`ina je ime Murske Sobote in Prekmurja ponesla ne le po celi Sloveniji, temve~ po celi Jugoslaviji. Zleti na Okroglici, v Beogradu, na Palah so le del~ki ce-

lotnega mozaika. Dragico Kac so slu`bene obveznosti oddaljile od Murske Sobote in nasledila jo je Zlata Voros, rojena Cafuta. In zgodba se je nadaljevala.

Sedaj pa pesem nam zapoj, veseli veter, veseli veter, veseli veter! vsa morja in gore prejadral si v poletju in sli{al pesmi vsega si sveta.

Pri{la so 60-ta leta in taborni{ka misel se pri~ne {iriti po {irni prekmurski ravnici. Najprej na I. osnovni {oli v Murski Soboti, ki so jo obdajali neskon~no visoki topoli, tako zna~ilna drevesa za panonske drevorede. Nova enota, ki je nekaj let delovala kot ~eta Veselega vetra, se je imenovala… Vitki topoli. Dragica in Peter Juter{nik, starosta in na~elnik Topolov, sta ob pomo~i ostalih taborni{kih vodij vzgojila nov rod tabornikov. Preko svojega sina in h~erke je v taborni{tvo vstopil Jo`e Vild -

Leta 1955 se je na taboru v Martuljku zbrala ve~ina takratnih predanih tabornikov Veselega vetra, z Dragico Kac, Zlato Cafuto in mamo pisatelja Branka [omna, Rozalijo (druga, tretja in ~etrta z leve v zgornji vrsti) na ~elu

^io, poznej{i stare{ina Veselega vetra, Zveze tabornikov ob~ine Murska Sobota, pomurske podro~ne zveze in drugih funkcij, ki jih je marljivo opravljal. V podjetju Pomurski tisk so ustanovili ~eto Tiskarski {krati, kar sicer ni osamljen primer v Sloveniji, vsekakor pa je svojevrsten fenomen. V tem ~asu so zelo poznani in mno`i~no obiskani zbori pomurskih tabornikov, lokostrelsko prvenstvo Prekmurja in {tevilna letna taborjenja odredov ob morju v Istri.

govore, ko ~ez {irno dalj lete in o smelih, velikih ljudeh.

A pi{ Veselega vetra ni ostal osamljen, saj so se mu poleg Vitkih topolov kmalu pridru`ili {e ^rni telohi - neko~ najuspe{nej{i murskosobo{ki odred na taborni{kih tekmovanjih in hkrati najstabilnej{i odred v dolgih, skoraj 30-tih letih samostojnega delovanja, od sredine 60-tih, do za~etka 90-tih. Herman

[ticl je prebudil ^rne telohe in jih postavil na noge.

onec 60-tih profesorica Barica Kralj zbere skupino taborni{kih navdu{encev na srednji medicinski {oli in poimenovali so se @itne plavice. Peter Brunec je leta 1973 na III. osnovni {oli, tik zraven srednje medicinske {ole, ustanovil nov taborni{ki odred. Imena niso izbirali

dolgo. Ob modri{u na poljih uspevajo zelo opazni rde~i maki. Petra Brunca je na stare{inski funkciji kmalu zamenjal Herman [ticl in Rde~i maki postanejo konec 70-tih let znani in uspe{ni dale~ naokrog.

Taborni{tvo je bilo v mo~nem zagonu po celem Prekmurju, v {tevilnih krajih: Bakovci, Gornji Petrovci, Ma~kovci, Roga{ovci, Fokovci, Prosenjakovci, Puconci, Grad, Bogojina, Kan~evci, Mo{~anci. V ~arobnih 60. in 70. letih je svoje poslanstvo opravljala tudi Zveza tabornikov ob~ine Murska Sobota in pomurska podro~na zveza. Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je vsak izmed murskosobo{kih odredov v tistih ~asih {tel krepko preko 100 ~lanov, tudi preko 200, kar je za majhno Mursko Soboto pomenilo skoraj 1000 tabornikov v mestu.

A vsaka sre~na zgodba se enkrat kon~a. V 80-tih se je tudi taborni{ka v Murski Soboti. Nekaj tabornikov je pre-

Ve~ kot desetletje je bil najbolj priljubljen taborni prostor Veselega vetra ob Blagu{kem jezeru in ve~ina njih pod stare{instvom Jo`eta Vilda - ^iota (drugi z desne); tudi tega iz leta 1977.

Daj, zapoj nam o gorah visokih, daj, zapoj nam o tajnah morja!

In kar ptice

Z obiskom je sobo{ke tabornike po~astil stare{ina ZTS Mitja Lamut in podelil razli~na priznanja predanim tabornikom.

Kdor se ho~e boriti za zmago, ta naj vstopi v na{e vrste! ^e vesel si, se smeji{, z voljo vse si pribori{ in kar vztrajno i{~e{ to dobi{.

nehalo z aktivnim delovanjem, Tomo Bo{nak in Peter Brunec sta mnogo prerano umrla in v teh letih se je taborni{tvo zna{lo v nezavidljivem polo`aju. Neko~ odredi so spremenili nazive v ~ete in se zdru`ili pod imenom prvegaVeselega vetra.

Vedeli so, da se minuli ~asi nikoli ne bodo vrnili. A potrebno je bilo gledati v prihodnost in se veseliti novih do`ivetij, novih uspehov in ne `alovati za prelepo preteklostjo. Zlet v Medvodah in Vesela sre~anja M^ v Murski Soboti ob prelomu iz 80-tih v 90-ta sta bila nekak{ni prelomnici. Nastali sta novi taborni{ki enoti v Ti{ini in Ljutomeru, {e pred tem ustanovijo ~eto Romov v romskem naselju Pu{~a pri Murski Soboti, s prvotnim imenom 25. maj in poznej{im Zeleni hrast.

V tem ~asu je rasla nova generacija. Generacija, ki je v pravkar minulem letu pripravila nekaj odmevnih aktivnosti v po~astitev 50-letke. Pri~elo se je s postavitvijo spletnih strani (rvv.rutka.net), nadaljevalo z gostitvijo seje stare{instva ZTS in sprejemom Lu~ke miru za celotno taborni{ko populacijo Slovenije v Murski Soboti, taborni{kim festivalom, z 10. zborom tabornikov

Podaj mi roko in pojdiva v gore, v ~udovito naravo na{e de`ele. Vzemi to Lu~, da ti ogreje srce, da na svetu bo mir in veselje!

Pomurja, organizacijo ROT-a in nazadnje slavnostno akademijo. Mnogi nekdanji taborniki so se z veseljem odzvali vabilu in se, nekateri tudi po 40-

tih letih, ponovno sre~ali. Stiski rok, objemi so bili zelo ganljivi in pristni in vsi, ki so organizirali akademijo, so globoko v sebi ~utili resni~no zadovoljstvo.

Za sedanjo generacijo prihaja `e nova, od katere si v Murski Soboti veliko obetajo.

Najuspe{nej{a generacija Rde~ih makov na mnogoboju leta 1979, ki se je izklesala pod vodstvom Petra Brunca in Hermana [ticla, nesebi~no je velik dele‘ prispeval tudi Dane Katalini~.

Helena Murgelj, RGT

KEK^EVA DE@ELA

Novome{ki taborniki v Kek~evi de`eli

Rod gorjanskih tabornikov je za vse, ki so bili ~lani taborni{ke organizacije v preteklih letih, prvo oktobrsko soboto organiziral izlet v Kek~evo de`elo in dolino Tamar.

Ve~ kot 40 tabornikov se je z avtobusom odpeljalo proti Gorenjski. Iz Kranjske Gore so najprej po skrivni poti potovali s kombijem, nato pa {e pe{. Med potjo so se ustavili pri Bedan~evi in Brinceljnovi ko~i, kjer so oba junaka tudi sre~ali. Teta Pehta je bila kljub temu, da se je gugala, zelo zgovorna in skupaj z Brinceljnom jih je odpeljala do Kekca in njegovega doma. Tu so se okrep~ali z ajdovimi `ganci in mlekom. Po prijetnem sre~anju z junaki Vandotovega dela o Kekcu so se odpravili {e v Planico, kjer so si ogledali skakalnico velikanko, nato pa pe{ nadaljevali pot po slikoviti dolini Tamar, kjer so se okrep~ali z joto.

Brinceljnova ko~a

Ajdovi `ganci in mleko pri Kek~evem domu

Pogovor s teto Pehto

Kako se znajti pono~i v polarnem

mrazu

Vneto sem vsak dan gledal vremensko napoved. Ali bo de`, ki je v dnevih pred tekmovanjem grozil, da bo spremenil prst v blato, sploh prenehal? In ali bo prva beseda v kratici tekmovanja (zimsko) upravi~ila svojo vlogo? Na sre~o organizatorjev leto{njega, `e petega po vrsti, Zimskega No~nega Orientacijskega Tekmovanja se je vse izteklo, kot smo si `eleli. De` je prenehal in zapihal je mrzel veter tam nekje iz Ukrajine, da je imel ~lovek ob~utek, kot da se nahaja sredi Sibirije.

V no~i s 7. na 8. december se je v kraju Preserje pri Radomljah zbralo 41, kot se je kasneje izkazalo, zmrzovanja `eljnih ekip, da se spopade s progo. Konkurenca je bila najhuj{a v GG in PP kategoriji, saj se je v prvi za ~im bolj{o uvrstitev spopadlo 19 ekip, v drugi pa le ena manj. Po uvodnem topo testu se je vsaka od ekip odpravila v z burjo prepihano no~. Na progi so se eni bolj drugi manj zna{li s ciljanjem pu{~ic v tar~o za pikado, pravilnim prihodom pod kotom, prehodom minskega polja. Svoje sive celice so ekipe gubale z re{evanjem vpra{anj IQ testa, poleg tega so ob prehodu med dvema KT iskale od grenkega `ivljenja ubeglega Jo{kota in mu nudile prvo pomo~ od dolgega tavanja po gozdu. Za name~ek pa so morale pokazati {e svojo spretnost ob vtikanju okoli pasu navezanega `eblja skozi vrat steklenice in nato zadeti `ogo v ko{ po poprej{njem vrtenju okoli palice. Ekipe PP in gr~ so morale napihati ~im ve~ balon~kov in jih v celem stanju prinesti na cilj (to panogo smo kasneje razveljavili, ker je zmankalo balon~kov). Gr~e, kot najizku{enej{i taborniki, so se poprijeli {e z dodatno IQ nalogo. Po uspe{no prehojeni progi pa so ekipe na ve~ernem dogodku pomagale svetovno znanemu mojstru karateja na ~im bolj izviren na~in premikastiti nami{ljenega sovra`nika.

Tako se je no~ po~asi preve{ala v mrzlo jutro in le najbolj vztrajni so do~akali razglasitev rezultatov. V GG kategoriji je zmagala ekipa Bobri iz RBS iz Ljubljane. V kategoriji PP je v fotofini{u zmagala ekipa KPD Zenica iz ZR iz Ljubljane, v kategoriji gr~ pa je zmagala ekipa Mo~ne ukane 2003 iz RDR iz Medvod. ^estitamo vsem sodelujo~im ekipam. Posebej bi omenil ekipo planincev iz Dravograda, ki se je odlo~ila preskusiti svoje orientacijsko znanje, in pa ekipo iz Velenja, ki je bila sestavljena prete`no iz netabornikov. Obe sta se odli~no izkazali.

Za konec bi se rad zahvalil vsem sodelujo~im ekipam in sponzorjem, ki so omogo~ili izvedbo tekmovanja. Naslednje leto pa v boj za nove zmage!

Iris Skrt Dina

RU[EVCI V PREKMURJU

ali "Idemo f Prekmurje z ra{u{kof bilice gest"

V~asih imajo vodniki in aktivne gr~e toliko dela v svojem rodu, da jim zanje preprosto zmanjka ~asa. In potem pride trenutek, ko si re~ejo - dovolj, potrebujemo vsaj en vikend in to le zase! Prav tak{en vikend smo si v rodu Sne`ni{kih ru{evcev iz Ilirske Bistrice privo{~ili od 22. do 24. novembra.

balkon, s katerega je 29. maja 1919 Vilmo{ Tkalec razglasil tridnevno slovensko delavsko tvorbo, imenovano Murska republika.

Pozneje smo Mursko Soboto zapustili, saj smo se odpeljali na Vane~o, kjer smo bili v Spominskem domu NOB tudi nastanjeni. Vendar pa se je na{ prvi prekmurski ve~er zaklju~il {ele po narezku in kozar~ku pristne doma~e kapljice v bli`njem vinoto~u.

Seveda se je najprej morala poroditi ideja. No, v resnici se je rodila `e pred meseci, ko smo ugotovili, da je ta na{a de`elica, imenovana Slovenija, tako zelo majhna, mi pa mariskje sploh {e nismo bili. [e posebej neznan nam je bil severovzhod. In natan~no to je botrovalo odlo~itvi o destinaciji. Na{ ciljPomurje. No ja, vsekakor ni bilo samo Pomurje kot del Slovenije tisto, ki nas je pritegnilo. Tu so {e pomurski taborniki, s katerimi se Bistri~ani prav dobro razumemo.

Od ideje in dolo~itve destinacije naprej ni bilo ni~ ve~ te`ko. Nekaj telefonskih klicev, nekaj elektronskih pisem in Rod Veseli veter iz Murske Sobote je postal na{ gostitelj. Ru{evci pa smo tistega 22. novembra zve~er, po {esturnem potovanju s postankom v Dom`alah, kjer

se nam je pridru`ila Tanja, dalj{im prisilnim postankom v prometnem zastoju pri Trojanah in "marendi" pri Markotu v Rogozi pri Miklav`u, sre~no prispeli na bencinsko ~rpalko v Murski Soboti. Natan~no od tu naprej smo zares postali taborniki-turisti, saj nas je v svoje roke vzel Ale{ Cipot, ki ima poleg vseh ostalih talentov o~itno tudi izrazit smisel za turisti~no vodenje.

Na{e spoznavanje Prekmurja se je za~elo pri Zvezdi. Stavba v sredi{~u Murske Sobote ni znana samo po pivnici in doma~i pivovarni, pa~ pa je na njenem pro~elju tisti

Sobotno jutro nas je pozdravilo s soncem in `e takoj napovedalo ~udovit dan. Pot nas je najprej vodila v Bogojino na ogled Ple~nikove cerkve, ki je bila zgrajena v letih 1924-27. Nato smo se po cesti, ki je vodila po obronkih Gori~kega, peljali proti Bukovni{kem jezeru.

Mogo~e bi bilo po{teno omeniti, da nam Ru{evcem pravilno nagla{evanje slehernega prekmurskega kraja nikakor ni uspevalo. [e najbolj se je obnesla Vidina teorija. Ta je zavzemala stali{~e, da vse izgovori{ "kor lepu po doma~e sz francwskmi elementi".

Ob Bukovni{kem jezeru so pred leti skupaj taborili pomurski rodovi, danes

pa je okolica vse bolj skomercializirana. Narava je sicer ~udovita in je okolico jezera prepojila z energijami, ki nas spro{~ajo, pomirjajo in revitalizirajo. Na 26 zdravilnih to~kah blagodejnega zemeljskega sevanja moramo stati predviden ~as in tako lahko zdravimo prakti~no vsak del telesa. Poleg tega pa tam iz izvira Sv. Vida te~e voda, ki blagodejno vpliva na o~i. Nekateri so baje, kot pravijo doma~ini, s pitjem te vode in umivanjem z njo celo spregledali.

Tudi mi smo pridobili energijo in zato la`je nadaljevali pot v Filovce na ogled lon~arske delavnice. Potem pa smo pohiteli {e k Muri. Jesenski dnevi so kratki in `eleli smo izkoristiti ~im ve~ dnevne svetlobe. [e zadnji plavajo~i

mlin na Muri pri Ver`eju nas je navdu{il s svojo avtenti~nostjo in dobesedno pobeljeni od moke smo se namenili {e k bli`njem brodu na Muri pri I`akovcih.

Trnouca sprva sicer nismo mogli spraviti na brod, ker ni `elel, da bi se brodar zaradi nas mu~il z veslanjem. Strah je bil vsekakor odve~. Brod dose`e sosednji breg s pomo~jo Murinega toka in nam sicer nerazumljive, a o~itno zelo preproste tehnike. Brodar pa je imel {e vedno dovolj ~asa, da nas je vse skupaj kar med plovbo fotografiral.

Na Otoku ljubezni v neposredni bli`ini broda smo si privo{~ili pravo Büjra{ko malico in mimogrede ugotovili, da se bli`a no~, mi pa si sploh {e ni-

smo ogledali samega mesta, Murske Sobote. Torej - vzeli smo pot pod noge oziroma bolj pod kolesa avtomobilov in se ustavili {ele ob murskosobo{ki kinodvorani. Od tam smo se sprehodili skozi Park miru, najve~ji mestni park, v katerem stoji renesan~ni dvorec. Sre~a je bila na na{i strani - ravno v tistem ~asu je v dvorcu sklenil zakonsko zvezo mlad romski par in za nekaj trenutkov smo postali naklju~ni svatje. Mimo ribnika in skozi drevored smo pri{li do evangeli~anske cerkve, zgrajene v letih 1907-10, in potem nazaj ~ez cesto do Spomenika zmage s kipoma slovenskega partizana in sovjetskega vojaka. Ti dve vojski sta namre~ aprila 1945 skupaj osvobodili Mursko Soboto.

Pred vrnitvijo v na{o bazo na Vane~i smo se odpeljali {e do romskega naselja Pu{~a. V Prekmurju prebivajo Romi v ve~ kot 40 naseljih v stalnih bivali{~ih in imajo ve~inoma lastne dohodke. Romi v Pu{~i pa so {e posebej dejavni, saj se zdru`ujejo v vrsto dru{tev. Ravno ko smo tam v gostilni pili po`ivljajo~o kavico, so v novicah na lokalni televiziji poro~ali o ustanovitvi nogometnega kluba v Pu{~i.

Vrnitev na Vane~o vsekakor ni pomenila tudi po~itka. Dneva {e zdale~ ni bilo konec, ~eprav je Prekmurje `e davno zajela tema. Lu~ke naselij v okolici so pri~arale pravlji~no vzdu{je, mi pa smo se lotili priprave ve~erje. ^eprav

smo sprva nameravali kuhati prekmurski bogra~, je kasneje prevladala druga alternativa. Ru{evci smo na ~isto drugem koncu Slovenije na{im Prekmurcem v zahvalo skuhali na{o bistri{ko "ljudsko" jed - "krompjr u zjvnci".

Navdu{enje je bilo veliko, ostalo ni ni~, prekmurski Toma` pa je kasneje izjavil, da je bilo bolj{e od "bujte repe". Nekako v tem ~asu so se nam pridru`ili {e Prleki (RVP Ljutomer) in ob spremljavi kitare smo prepevali dolgo v no~.

Nedelja. Obisk evangeli~anske ma{e je splaval po Muri. Nedeljsko jutro se je `e krepko nagibalo v dopoldan, ko se nam je uspelo izmotati iz spalnih vre~. Bli`alo se je neizprosno slovo. [e pred tem pa smo vsekakor `eleli pojesti {e kos gibanice. Na{i `elji je bilo ustre`eno v sla{~i~arni znanega hotela v sredi{~u Murske Sobote. Potem pa … [e zadnja skupna fotografija, objemi, stiski rok in obljube, da se kmalu spet vidimo. Saj vsi veste, kako te`ko se je posloviti od taborni{kih prijateljev.

P.S.: Vsi ~lani ru{evske odprave v Prekmurje se zahvaljujemo Ale{u C., da nas je prena{al, ustregel vsem na{im `eljam in zahtevam, bil nadvse dober vodi~ in nam s pomo~jo {e drugih murskosobo{kih tabornikov omogo~il ~udovit vikend. Hvala Vedrim Prlekom za zabavno pre`ivet ve~er ob kitari in poseben pozdrav Toma`u, ki "teka okoli hi{e, po~ne razne stvari in se izdaja za ventilator".

Luksemburgu iz razli~nih virov, je dr`ava tudi kulturno-zgodovinsko bogata. Glede na razvitost dr`ave pri~akujem bolj{e pogoje za delo (100 % se bom lahko posvetil svojemu delu), saj se mi ne bo potrebno obremenjevati z ostalimi `ivljenjskimi zadevami. Pri~akujem odprte in prijazne ljudi, saj je to zna~ilno za majhne narode.

Kako si predstavlja{ `ivljenje; kako Kako si predstavlja{ `ivljenje; kako si kako si ga bo{ organiziral? bo{ organiziral? si ga bo{ organiziral? bo{ organiziral? organiziral?

Kolikor vem do sedaj, bom `ivel v glavnem mestu v najetem stanovanju.

Ve~ino nalog bom opravljal na sede`u

Zveze luksembur{kih skavtov (LGS).

Preko vikendov se bom udele`eval tudi razli~nih aktivnosti (sre~anj, sestankov, usposabljanj, predstavitev …).

Svoj prosti ~as bom izkoristil za oglede dr`ave in seveda delov sosednjih dr`av, saj je Luksemburg majhna dr`ava, tako da nobena meja ni dale~.

Kak{na bo tvoja naloga, kaj konkret- bo tvoja naloga, kaj konkret- Kak{na bo tvoja naloga, kaj konkret- bo tvoja naloga, kaj konkret- kaj konkretno bo{ po~el? bo{ po~el? no bo{ po~el? bo{ po~el?

Opis mojih nalog {e ni ~isto izoblikovan. Kolikor vem do sedaj, bom sodeloval v ekipi za izobra`evanje odraslih. Sodeloval bom z lokalnimi rodovi pri pripravi aktivnosti, velik del nalog pa bo seveda na pripravi taborjenja Luksembur`anov v Sloveniji letos poleti.

Hkrati bom tudi vezni ~len pri razli~nih na~inih sodelovanja na{e in njihove nacionalne zveze in posameznih enot. Omenil si taborjenje v Bohinju; Kak- Omenil Kak- Omenil si taborjenje v Bohinju; Kak- Omenil Kak- Omenil si taborjenje v Bohinju; Kak{na prilo`nost se ponuja slovenskim {na prilo`nost se slovenskim {na prilo`nost se ponuja slovenskim {na prilo`nost se slovenskim se tabornikom kot udele`encem tega tabornikom kot udele`encem tega tabornikom kot udele`encem tega tabornikom kot udele`encem tega kot tabora? tabora? tabora? tabora?

To taborjenje je velika prilo`nost za tabornike, da se udele`ijo ve~jega tabora z vrstniki njihove starosti in pridobijo prijatelje iz tujine. Ta starostna skupina v rodovih ima ponavadi na taborjenjih `e delo z mlaj{imi ~lani (vodni{tvo), tu pa se lahko posvetijo le sebi in prijateljem. Na taborjenju bo organiziranih veliko aktivnosti, tudi takih, ki veljajo `e za "ekstremne" in ponavadi niso v tako velikem {tevilu zastopane na na{ih taborjenjih. Vsekakor je to edinstvena prilo`nost, ki se ne ponudi vsak dan, bomo pa takih sodelovanj poizkusili pripraviti {e ve~. V tem ~asu bo{ nekak{en ambasador V tem ~asu bo{ nekak{en ambasador V tem ~asu bo{ nekak{en ambasador V tem ~asu bo{ nekak{en ambasador V tem ~asu bo{ nekak{en ambasador Slovenije; ima{ ideje, kako na naj- Slovenije; ima{ ideje, kako na naj- Slovenije; ideje, kako na bolj{i mo`ni na- bolj{i mo`ni na~in predstaviti ~in predstaviti ~in predstaviti ~in predstaviti ~in predstaviti slovensko tabor- slovensko tabor- slovensko tabor- slovensko taborni{tvo? ni{tvo? ni{tvo? ni{tvo? ni{tvo?

Tabornik sem `e kar nekaj ~asa in tako v taborni{tvu "do vratu", zato bom taborni{tvo znal tudi zanimivo predstaviti. Taborni{tvo bom v Luksemburgu promoviral na njihovih te~ajih za vodje in v vsakdanjem stiku s posamezniki in lokalnimi enotami. Dobro ime na{e organizacije in

Te zanima prostovoljno delo v tujini? Pri tem ti gostiteljska organizacija poleg urejenega bivanja, prehrane in delovnega okolja ponuja {tevilne prilo`nosti za nabiranje novih izku{enj in lastno napredovanje. ZTS ~lanicam in ~lanom starim od 18 do 25 let ponuja mo`nost za prostovoljno delo v dr`avah EU in {e nekaterih pridru`enih ~lanicah. Prvi korak je poiskati gostiteljski projekt, ki te zanima. Najde{ ga na www.sosforevs.org.

Potem pokli~e{ ZTS (Pugy) in se dogovori{ za nadaljnje korake.

Slovenije kot take bo neposredno povezano z mojim delom in vtisom, ki ga bom tam pustil in tega se zelo zavedam.

Kak{no bo konkretno povezovanje med skupinami?

Kak{no bo konkretno povezovanje med skupinami?

Kak{no bo konkretno povezovanje med skupinami?

Kak{no bo konkretno povezovanje med skupinami? konkretno skupinami?

Zagotovo bom pripravil teren in poiskal ~imve~ skavtov in enot pripravljenih za nadaljnje sodelovanje s taborniki in rodovi iz Slovenije. Potem se bodo morali javiti le {e na{i interesenti in sodelovanje bo lahko steklo.

Kako bo{ izku{nje, poglede in znanje "»vnov~il" po vrni- Kako bo{ in znanje "»vnov~il" po vrni- Kako in "»vnov~il" tvi v Slovenijo? tvi v Slovenijo?

Izku{nje, ki jih bom pridobil, in obzorja, ki jih bom raz{iril, bodo dobra popotnica za `ivljenje. Koristile mi bodo za mojo osebnostno rast, seveda pa ima sodelovanje pri tak{nem projektu tudi "marketin{ko" vrednost: npr. pri iskanju zaposlitve, sodelovanju pri prihodnjih podobnih projektih, participacija na ostalih podro~jih na{e dru`be ... Osem mesecev je kar dolga doba; bo{ pogre{al prijatelje, Osem mesecev kar dolga doba; bo{ pogre{al prijatelje, bo{ tabornike, slovensko taborni{tvo? tabornike, slovensko taborni{tvo?

Zagotovo ne bo enostavno. Sedaj, ko je do odhoda le {e slab mesec, prihaja za menoj, koliko zadev taka odsotnost potegne za seboj. Glede na mojo aktivno funkcijo v rodu in obmo~ju je bilo treba poskrbeti za kar precej stvari. @e sedaj mi je `al, ker se ne bom mogel udele`iti nekaterih aktivnosti in sodelovati pri organizaciji le teh. Samega taborni{tva najbr` ne bom pogre{al, saj se bom le na drugi lokaciji ukvarjal s podobnimi zadevami. Prijatelje bom seveda pogre{al, vendar pa take odsotnosti naredijo dobra prijateljstva {e bolj{a, saj le takrat, ko ti je nekaj odvzeto vidi{, koliko ti v resnici pomeni. Seveda pa je tu tudi internet, ki danes naredi razdalje manj{e kot so sicer.

Silos, veliko uspeha in predvsem bogastvo izku{enj!

P.S.: Silos se bo seveda iz Luksemburga za Tabor {e ve~krat oglasil.

Pet razlogov ZA udele`bo na taboru z Luksembur`ani v

Bohinju:

Jurij Tihelj, vodja priprav na tabor v Sloveniji

1. Ker bo lepo vreme in nas ne bo zeblo kot nas te dni.

2. Ker bodo fantje in dekleta manj oble~eni kot druga~e - ker bo toplo.

3. Ker vsako poletje gledate isti hrib ali pa vsaj iste face.

4. Ker vam ne bo potrebno re{evati nalog iz matematike.

5. Ker imate `e poln "kufr" svojega zoprnega stare{ine.

No in {e drugih 5 razlogov:

1. Ker bodo na{i gostje fantje in dekleta skavti iz Luksemburga, ki so po izku{njah z Zleta ZTS v Tolminu izredno zabavni, domiselni in kot se re~eful kul stari ejga.

2. Ker bomo po~eli take zadeve, ki jih ponavadi zaradi cene in zahtevne organizacije ne po~nemo (kanjoning, rafting, plezanje, kolesarjenje ...).

3. Ker bomo pomagali ljudem v Bohinju in naredili nekaj koristnega, ob ~emer se boste lahko zares dobro po~utili, ne bo pa to samo delo ampak zdrava zabava polna prahu in potu ...

4. Ker boste dobili nove ideje za pre`ivljanje ~asa v taborni{ki dru`bi, nove ideje pri delu z vodom, nove ideje v taborni{ki organizaciji in ker vam bo taka izku{nja obogatila `ivljenje - odprla o~i in umaknila prepreke, ki jih ~utimo ko pomislimo na tuje de`ele.

5. Ker boste lahko z ljudmi z nekoliko druga~nimi navadami in kulturo navezali tako dobre stike, ki vam bodo zagotovo pustili vtise za celo `ivljenje.

To ne bo be`en stik z enim izmed tiso~ih kot na jamboreeju, ampak s prijatelji, ki jih boste brez te`av lahko {e kdaj obiskali - ~e ne {e kaj ve~.

IN MEMORIAM

Taborniki rodu Severnica smo se v ponedeljek, 16. decembra 2002 na mariborskem pokopali{~u poslovili od na{ega staroste, Marjana Letonje - Tineta.

Svoje `ivljenjsko poslanstvo, ki je resni~no posvetil vse svoje `ivljenje, je pri~el pred mnogimi leti, davnega 1957. Takrat se je odlo~il, da bo vzgajal otroke in mladino v duhu narave in vrednotah po{tenega in dostojanstvenega ~loveka v {oli `ivljenja imenovani Severnica.

Bili so vzponi in padci, veseli in `alostni trenutki, velikokrat tudi naporni, vendar njegova vztrajnost ni popu{~ala in v {olo `ivljenja so prihajali otroci in mladina. Na stotine, tiso~e nas je bilo v vseh teh letih in prepri~ani smo, da smo ti danes vsi hvale`ni. Hvale`ni za vse izku{nje in vrednote, ki nam jih je dal, tako na vodovih sre~anjih, izletih, taborjenjih ...

Vrednote, kot so po{tenost, vztrajnost, samozavest, nesebi~nost, iznajdljivost, ki jih danes s pridom uporabljamo v vsakdanjem `ivljenju, ki je prav zaradi tega lep{e, la`je, radostno, igrivo.

Vzgajal in u~il nas je ljubezni do ljudi, ker nam je venomer poudarjal, da ne smemo delati razlik in da je vedno potrebno pomagati pomo~i potrebnim ljudem, da je vsak dan potrebno opraviti eno dobro delo. [e enkrat hvala za vse te nauke, ki niso bili zgolj teoreti~ni, saj jih je vedno podkrepil z zgledom. Spremljali smo njegove organizacijske podvige pri organiziranju akcij in se pri tem pridno u~ili. Vseh ne moremo na{teti, a naj omenimo le tri najve~je: Maribor - PragaBeograd s kolesi leta 1979; Maribor - Beograd

osemnajstdnevni pohod na prireditev ob dnevu mladosti leta 1982; Maribor - Beograd s kolesi na zlet Zveze tabornikov Jugoslavije leta 1987.

Za svoje delo je bil nagrajen s {tevilnimi najvi{jimi priznanji Zveze tabornikov Jugoslavije, pozneje tudi Slovenije, ki jih je nemogo~e na{teti in ki so mu dala moralno priznanje in spodbudo za nadaljnje delo.

Prepri~ani smo, da smo edino pravo in najve~je priznanje za njegovo delo mi, njegovi

taborniki, za katere je `rtvoval ves svoj ~as. Hvale`ni smo mu in obljubljamo, da bomo njegovo poslanstvo negovali in {irili {e naprej v {oli `ivljenja, imenovani Severnica.

DRAGI TINE, HVALA TI ZA VSE!

Pugy

Specialnosti so dobile krila

Nov zagon za delo na podro~ju taborni{kih znanj

V zadnjem ~asu je tudi na podro~ju specialnosti v jadra zapihal nov veter; seveda {e kako potreben glede na dejstvo, da se v rodovih ta del osnovnega programa slabo izvaja, s tem pa znanje vodnikov in interes za dodatna specialisti~na znanja drasti~no upada.

V jesenskem ~asu so nekateri ~lani skupin, ki se ukvarjajo s specialnostmi, sodelovali na posvetu KVIO, sre~anje specialistov v novembru pa je dalo {tevilne odgovore na vpra{anja o namenu, motivih in na~inu bolj intenzivnega delovanja na podro~ju specialnosti. Na nekaj klju~nih vpra{anj smo v nadaljevanju strnili odgovore.

Kak{en je namen specialnosti?

Namen specialnosti v ZTS je v prvi vrsti omogo~iti ~lanicam in ~lanom v vseh starostnih obdobjih osebni razvoj skozi okvir "taborni{kih" dejavnostispecialnosti (izbrane specialnosti naj bi mlade {e posebej pritegnile oz. predstavljale razlog za njihovo vklju~evanje). Poleg tega pa `elimo razvijati dolo~ene taborni{ke ve{~ine, spretnosti in odnos, ki so za taborni{tvo {e posebej pomembne (prepoznavnost, za{~itni znak*) in predstavljajo orodje za dosego poslanstva organizacije.

* Anketa, ki smo jo opravili med mladimi srednje{olci (ki niso ~lani organizacije) v letu 2001 je pokazala, da so ob besedi "taborni{tvo" najpogosteje dobili naslednje asociacije: narava (23), taborjenje (15), ~udovito do`ivetje (11), prijateljstvo (10), taborni ogenj (9), nekaj dobrega (8), zdravo `ivljenje (7) … vzorec n = 136.

Kak{ni so razlogi (motiv)?

Najpomembnej{i je osebnostna rast (individualni vidik); to pomeni skrb za zdrav na~in pre`ivljanja ~asa v naravi (telo), iznajdljivost, ustvarjalnost, odgovornost (razum), povezanost - sku-

Gibanje v naravi (orientacija in topografija)

pinska mo~, krepitev skupinskega duha (~ustva), trajnostni razvoj in skrb za naravo (okolje), ozave{~anje lastnih odlik (zna~aj) in samopotrjevanje ter samouresni~evanje (iskanje). Identiteta in prepoznavnost organizacije pa je pomembna z vidika organizacije in predstavlja orodje za doseganje poslanstva.

Kako se to izvaja (kdo so nosilci)?

Najprej so to ~lanice in ~lani (vseh vej), ki jih ta tematika v okviru osnovnega programa zanima - vodniki in vodje klubov v rodovih zagotavljajo seznanjanje in poglabljanje s tematikami podro~ja specialnosti. Potem so to vodniki, ki izvajajo program v vodu ter na~elniki dru`in, klubov, ~et in rodov, ki nudijo podporo - znanja pridobivajo v obliki vsebin in dodatnih znanj na usposabljanjih za vodnike in vodje. V tej verigi igrajo pomembno vlogo tudi specialisti ter in{truktorji specialnosti, ki popotnicam in popotnikom ponujajo mo`nost za dodaten razvoj na tem podro~ju (usposabljanje za specialista in

Bivanje v naravi (pionirstvo)

NARAVA

Prehrana v naravi (priprava obroka)

Skrb za naravo (okoljevarstvo)

in{truktorja specialnosti), hkrati pa zagotavljajo prenos znanja na vse zgoraj omenjene. ZTS (komisije, delovne skupine) skupaj z obmo~nimi in rodovimi strukturami za dosego namena organizira {tevilne dejavnosti (tekmovanja, mnogoboji, taborjenja …) za prakti~no delo in "trening" pridobljenih znanj in spretnosti na podro~ju specialnosti.

Specialnosti predstavljajo dolo~en vsebinski okvir?

Okvir vseh specialnosti je narava; `ivljenje v naravi in skrb za trajnostni razvoj oz. ohranjanje narave.

In kak{ni so konkretni koraki v prihodnosti?

Potrebno bo pregledati osnovni program in poiskati vse aktivnosti, ki vodijo (kot vzgojni okvir) na posamezno podro~je specialnosti in jih nato prilagoditi za posamezno starostno vejo. [e posebno pozornost je potrebno posvetiti aktivnostim pri prehodu med vejami, da le-te ne pomenijo prevelik skok oz. niso prezahtevne. Na podlagi analize bo potrebno poiskati in odpraviti {ibke to~ke obstoje~ih orodij za izvajanje osnovnega programa na podro~ju specialnosti in poiskati nova orodja, ki bodo {e bolj u~inkovita. Predlagana je tudi pobuda, da komisija za PP popotnicam in popotnikom ponudi mo`nost za razvoj lastnih potencialov na podro~ju specialnosti kot pro-

gresivno shemo osebnega razvoja in s tem ubla`i pritisk na vodni{tvo kot edino alternativo za "osebnostno rast" v organizaciji.

Pripravlja se tristopenjski sistem usposabljanja specialistov in in{truktorjev specialnosti ter pravilnik o imenovanju, potrjevanju naziva in licenciranju na podlagi katerega bodo imenovani novi specialisti in in{truktorji specialnosti. Nekaj dela bo vlo`enega v celostno podobo; vsak te~aj bo imel svoj na{itek (oblika elipse kot in{tr. sovica). Enako velja tudi za oznake specialistov in in{truktorjev specialnosti (podobno kot obro~ek in ogrlica za vodje).

Oblikovati bo potrebno seznam dejavnosti, kjer naj bi specialisti in in{truktorji specialnosti sodelovali (zaradi kvalitetne podpore akcije, zaradi strokovne usposobljenosti, ki pomeni zagotavljanje standardov kvalitete …)

Dose~i bo potrebno polno zasedenost leto{njih specialisti~nih te~ajev; le tako bomo namre~ pri{li do dviga nivoja kvantitete in kvalitete znanja na tem podro~ju.

Poleg obi~ajnih informacijskih kanalov (katalog v POROD-u, Taborni{ki vestnik v Taboru in spletna stran znanje.rutka.net) bo potrebno poiskati motive (za na~elnika rodu, ki kadruje), da bo anga`iral svoje ~lane za udele`bo (pri tem lahko zaradi izra`enega interesa posameznika dose`e tudi dogovor o delnem pokrivanju stro{kov te~aja s strani udele`enca).

Seveda je na koncu na mestu vpra{anje, kdo bo nosilec teh pomembnih in odgovornih nalog?

Poleg aktivne vloge komisije za program M^, GG in predvsem PP, ki bodo morali specialnostim kot re{itvi za bolj kvalitetno izvajanje osnovnega programa nameniti ve~jo pozornost in prioriteto, bodo enak del odgovornosti prevzele tudi skupine za posamezne specialnosti, velik del podpore na delu usposabljanja pa bo pristavila tudi komisija za vzgojo in izobra`evanje odraslih.

SEMINAR ZA ORGANIZATORJE IN IZVAJALCE TABORJENJ

Ste se kdaj vpra{ali, kaj potrebujete za pripravo dobrega taborjenja?

Dobro ekipo, ki bo z udele`bo na SEMINARJU ZA ORGANIZATORJE IN IZVAJALCE TABORJENJ

obogatila svoje znanje in spretnosti in udele`encem pripravila nepozabno do`ivetje.

Namen seminarja

Namen seminarja je vodstvom rodov, organizatorjem taborjenja in izvajalcem programa na taborjenjih:

predstaviti razloge in motiv za organizacijo taborjenja

podati znanja o pripravi in izvedbi taborjenja posredovati vodila za pripravo programa taborjenja

Na seminarju bo predstavljena borza tabornih prostorov oblikovali pa bomo tudi tr`nico idej za rde~o nit in atraktivne dejavnosti na taborjenju.

Datum in kraj seminarja

Seminar bo potekal od 7. do 8. marca 2003 v Gozdni {oli v Bohinju.

Program in vodja seminarja

Program bo odgovoril na osnovno vpra{anje zakaj organizirati taborjenje, ponudil temeljno znanje o tehni~ni pripravi taborjenja, izhodi{~ih za pripravo programa, zagotavljanju varnosti, odnosom z javnostmi in pridobivanju finan~nih sredstev, poleg tega pa bo ~as za izmenjavo idej in izku{enj ter informacij.

Vodja seminarja je Emil Mumel, trener ZTS (in{truktor III. Stopnje). Seminar {teje tudi za to~ke napredovanja v nazive za pedago{ke delavce.

Pogoji za udele`bo

starost najmanj 18 let za vodstvo in najmanj 16 let za vodje programa

poznavanje temeljnih na~el ZTS, skavtske metode

dela in osnovnega programa ZTS

Priporo~ena literatura

Priporo~ena literatura, ki naj jo udele`enci

prinesejo s seboj je: Osnovni program, Zbirka knjig

Delo z M^, Taborni{ke ve{~ine, [ege in navade. Poleg tega naj udele`enci s seboj prinesejo tudi nekaj zanimivih idej s svojih taborjenj.

^as prihoda in odhoda

Seminar se bo pri~el v petek to~no ob 18. uri, zaklju~il pa v soboto okoli 18. ure.

Kotizacija za seminar

Kotizacija za seminar zna{a za ~lane registriranih rodov 6.000 tolarjev za udele`enca, za ostale pa 9.000 tolarjev (kotizacija vklju~uje bivanje in prehrano, gradiva ter stro{ke organizacije seminarja). Kotizacijo naka`ite na transakcijski ra~un ZTS {tevilka 02010-0014142372, sklic na {tevilko 2112+{ifra rodu pred za~etkom seminarja. [tevilo udele`encev in rok prijav [tevilo udele`encev je omejeno na 30, zato zaradi pove~anega interesa prijave po{ljite ~im prej. Prijave v e-obliki na znanje.rutka.net ali na prilo`enem obrazcu po po{ti v pisarno ZTS. Rok prijav do 28. februarja 2003 oziroma do zasedbe mest.

Kodeks ravnanja vodnika

Nove vodni{ke izkaznice

V letu 2001 je v skladu s prenovo zunanje podobe Komisija za odnose z javnostmi pripravila tudi novo podobo vodni{ke izkaznice. Novo izkaznico ima po lanskih te~ajih `e ve~ kot 400 vodnikov v ZTS.

potrdilo o sposobnostih, potrdilo o udele`bi na usposabljanju) in kdo jo podpisuje, podeljuje oz. odgovarja za delo vodnikov. Za odgovor smo poprosili strokovno slu`bo ZTS, ki izkaznice izdaja, in na~elnika ZTSDarka Jenka.

Tadej Pugelj, strokovni sodelavec ZTS

Novost izkaznice je predvsem nekak{en "kodeks ravnanja" vodnika, ki je zapisan takole. Kot vodnik, vodnica:

• vodim vod po demokrati~nih na~elih;

• krepim zavest ~lanov o pripadnosti vodu;

• prispevam k vzgoji ~lanov; nudim ~lanom mo`nosti za pridobivanje znanja, razvijanje spretnosti ter oblikovanje lastne osebnosti in sistema vrednot;

• se s ~lani posvetujem, skupaj na~rtujem in ocenjujem program dela;

• vzpodbujam samoiniciativnost, sodelovanje in enakopravno uveljavljanje vseh ~lanov;

• se s ~lani pogovarjam o njihovih problemih;

• vzbujam v ~lanih ob~utek varnosti, v star{ih ob~utek zaupanja;

• z lastnim zgledom predstavljam taborni{tvo kot gibanje in na~in `ivljenja, opravljanje funkcije pa jemljem kot zavezo sebi, ~lanom in njihovim star{em ter organizaciji. Poleg tega je v tem ~asu pri{lo tudi do iskanja pojasnila, kaj ta izkaznica v organizaciji sploh pomeni (licenco,

Postopek izdaje potrdil o udele`bi na vodni{kem te~aju in vodni{kih izkaznic je: po zaklju~enem vodni{kem te~aju vodstvo te~aja udele`encem izda potrdilo o udele`bi na te~aju (to potrdilo slu`i tudi za financerje - ob~ina, {portna zveza …). Pisarna ZTS, na podlagi poro~ila vodstva vodni{kega te~aja, na~elniku rodu posreduje vodni{ke izkaznice z vpisanimi osnovnimi podatki te~ajnikov. Rodova uprava, na predlog na~elnika rodu, imenuje vodnike. Na~elnik rodu pri pripravi predloga lahko upo{teva mnenje vodstva vodni{kega te~aja ali pa se opre zgolj na lastno presojo. Vodni{ka izkaznica je veljavna, ko je `igosana in jo podpi{eta stare{ina in na~elnik rodu. Vodni{ka izkaznica se vodnikom podeli na sve~an na~in npr. ob prevzemu voda.

Iz preprostega vpra{anja "kdo v rodu do polnoletnosti vodnika odgovarja za njegova dejanja in odlo~itve" se je porodilo kompleksno vpra{anje "kdo v rodu, do polnoletnosti vodnika odgovarja za njegova dejanja, ~e pa je mladoleten tudi na~elnik rodu"?

Vpra{anje odgovornosti je - kot sem `e ve~krat omenil - zelo kompleksno in odvisno od cele vrste dejavnikov kot npr. stopnje sposobnosti sprejemati odlo~itve in vseh okoli{~in primera. V gospodarski dru`bi direktor (obi~ajno) odgovarja kot odgovorna oseba, objektivno pa tudi dru`ba sama po sebi. V dru{tvih pa je odgovornost krivdna, kar pomeni, da je v dokaznem postopku potrebno krivdo posamezniku {ele dokazati (negativen odmev v medijih - glede kolektivne odgovornosti - pa je seveda vedno mogo~, vendar se moramo s tem pa~ sprijazniti). Na delo rodov, ki so samostojne pravne osebe, lahko vplivamo zgolj z izobra`evanjem, vzgojo in prepri~evanjem.

Poglobljeno - pa vendar {ele na splo{ni ravni - je pravna odgovornost obrazlo`ena v gradivu Pravna odgovornost (ki so ga prejeli rodovi aprila 2001, dostopen pa je tudi na www.rutka.net). ^e prebere{ to gradivo, lahko zaklju~i{, da enostavni odgovori na (na videz) enostavna vpra{anja niso mo`ni.

^e bi rodovi dosledno spo{tovali pogoje za imenovanje (izvolitev) na funkcijo na~elnika rodu, to je, da ima opravljen te~aj za vodje (in{truktorski te~aj), ne bi smelo prihajati do dvomov o njihovi odgovornosti (v te~aj pride pri 17 letih, kon~a ga, ko je polnoleten).

V opisu del in nalog na~elnika dru`ine pi{e, da so vodniki odgovorni njemu, kar pomeni, da je on odgovoren za njih. Ker pa v nekaterih rodovih na~elnikov dru`ine nimajo (manj{i rodovi) se odgovornost za vodnike zato najve~krat prenese neposredno na na~elnika rodu. Tudi na~elniki dru`in so - glede na opis delovnih nalog - polnoletne osebe.

[e enkrat ponavljam, da z izdajo vodni{ke izkaznice nikomur ne dajemo nikakr{ne licence - niti v prenesenem

pomenu besede ne. Vodnik tudi ne dobi ni~ ve~ odgovornosti, ~e ima izkaznico ali pa je nima. Vodnik z izkaznico jepo taborni{kih merilih - samo bolj usposobljen od kolega, ki vodni{kega te~aja nima opravljenega. ^e bi vsak vodnik vedel, da mora z na~rtovano vodovo akcijo seznaniti na~elnika in/ali stare{ino rodu, njegova odgovornost ni vpra{ljiva. Namen seznanjanja je v tem, da se prepre~i {koda ali katastrofa {e preden do nje pride, ali da se odgovornost prenese na polnoletno osebo.

Vodstvu rodu zato priporo~amo, da vzpostavi tak{en sistem nadzora nad delom vodnikov, ki bi na minimum zmanj{al mo`nost, da zaradi dejavnosti voda pride do nesre~e ali {kodnega primera. V skladu z rodovimi pravili in na podlagi opisov del in nalog delo vodnika nadzira na~elnik dru`ine, kjer na~elnik dru`ine ni imenovan, pa na~elnik rodu.

OPOZORILO

vodni{ke izkaznice lahko zamenjajo tudi vodniki, ki imajo {e stare izkaznice. Dovolj je le, da na~elnik oz.

na~elnica rodu sporo~i

{tevilke ~lanskih izkaznic teh vodnikov (ter odda podatke o ~lanstvu).

Darko Jenko, na~elnik ZTS

Uspehi in neuspehi na tehtnici

Vodstvo ZTS na prepihu

Od zadnje skup{~ine in izvolitve zadnjega

vodstva ZTS je minilo dobri dve leti. Na zadnji seji stare{instva v decembru lani smo nekatere na~elnike in stare{ine obmo~ij povpra{ali kaj vodstvu {tejejo za uspeh in kaj neuspeh.

stare{ina Obljubljanskega

obmo~ja

Uspeh vidim v izvedenih korakih prenove na podro~ju programa za mlade, neuspeh pa v capljanju na mestu glede {tevila ~lanstva; postali smo neprivla~ni za mlade in nekako ne najdemo recepta za spremembe. V tej povezavi se mi zdi neracionalno odla{anje za~etka dela na projektu Prenova in rast in s tem povezanim strate{kim na~rtom, po drugi strani pa smo za~eli s {tevilnimi drugimi projekti, ki pa ne prina{ajo rezultatov v za~rtani smeri, ampak se z njimi le oddaljujemo od ciljev.

na~elnik Dolenjskega obmo~ja

Kot uspeh {tejem dejstvo, da je bil izpeljan proces predvidevanja scenarijev in na podlagi tega oblikovane delovne skupine za pripravo strate{kih mo`nosti, ki bodo okrepile ugled organizacije in izbolj{ale kakovost dela na podro~ju programa, {e vedno pa se vle~e neu~inkovitost in slaba priprava gradiv za stare{instva, ki posledi~no vzbujajo razmi{ljanje o netransparentnosti delovanja vodstva.

na~elnik Mariborskega obmo~ja

Kot uspe{no vidim izvedbo Zleta tabornikov Slovenije v Tolminu, slabo vodenje financ in nezmo`nost urejanja statusa z Mestno zvezo tabornikov Ljubljana.

Luka Okorn

Iztok Utenkar

Primo` Badovinac

Ga{per Rupnik

na~elnik Ju`noprimorskonotranjskega obmo~ja

Pohvalil bi Zlet ZTS v Tolminu, neuspeh pa vidim v dejstvu, da {e vedno nimamo novih tabornih prostorov na obali, nimamo novih skavtskih centrov, ni~ se ne dogaja v zvezi z gradnjo taborni{kega doma v Ljubljani. Mladi imajo pri pripravi, oblikovanju in sprejemanju odlo~itev premajhen vpliv.

stare{ina Celjsko-zasavskega obmo~ja

Veliko je bilo storjenega na podro~ju programa, pohvalil bi zlet in {tevil~no udele`bo na mednarodnih aktivnostih, po drugi strani pa se premalo pojavljamo v javnosti, medijih in ne delujemo v korist {ir{e dru`be (razen za ~lane).

Matja` Jesen{ek

stare{ina Ju`noprimorskonotranjskega obmo~ja

Na podro~ju programa se je za~elo premikati v smislu oblikovanja vzgojnih ciljev in obnavljanju vsebin pomorstva in pore~anstva, ~esar sem zelo vesel, sicer pa kak{nih hudih uspehov glede na prej{nje mandate nisem zaznal. Po drugi strani {tejem kot velik neuspeh vodstva ZTS pripravo in vodenje sej stare{instva, ki so nekonstruktivna, sklepi pa neusklajeni in o~itno tudi nezavezujo~i.

Ga{per Cankar

na~elnik Gorenjskega obmo~ja

Ale{ Skali~

na~elnik Pomurskega obmo~ja

Uspeh je to, da ZTS {e vedno deluje (kar pa je bolj inercija, kot pa na~rtno delo), po drugi strani pa nimamo nobene "pametne" kratkoro~ne strategije dela.

Kot dobro ocenjujem predvsem veliko odzivnost vodstva na razli~ne pobude in strpnost pri vodenju. Posebnih kritik nimam, saj vseh te`av s katerimi se trenutno sre~uje taborni{tvo nima smisla pripisovati vodstvu.

Na koncu se seveda pojavi vpra{anje, koga lahko {tejemo pod "vodstvo ZTS"?

So to samo na skup{~ini izvoljeni ~lani Izvr{nega odbora ZTS? Vsekakor ne, saj je IO ZTS po statutu izvr{ilni or-

Peter Mlinar

gan, ki v skladu s sprejetim programom na stare{instvu oz. skup{~ini vodi delo v ZTS.

Odlo~itve med dvema skup{~inama namre~ sprejemajo ~lani stare{instva; le-to poleg IO ZTS vklju~uje nadzorni odbor ZTS, pomo~nike na~elnika za program ter tudi stare{ine in na~elnike obmo~ij; torej so tudi obmo~na vodstva odgovorna za sprejemanje programa dela. In ne smemo pozabiti; tudi ~lani obmo~nih vodstev so voljeni in imajo mandat za oblikovanje in sprejemanje odlo~itev.

Torej lahko IO ZTS, kot del vodstva te organizacije, ocenjujemo samo na podlagi izvr{evanja sklepov in odlo~itev sprejetih na stare{instvu. Kako boste ocenili zgoraj omenjene pohvale in grajo pa je povsem va{a stvar.

Stare{instvo je prvi~ delovalo tudi v skupinah, kjer so se ~lani razdelili v skupine in skozi diskusijo obdelali tri tematska podro~ja. S tem je IO ZTS `elel pripomo~i k bolj u~inkovitemu in ustvarjalnemu delu. Kak{nen je vtis?

Matej Torka, stare{ina Gorenjskega obmo~ja

V plenarnem delu posameznik nima veliko ~asa, tak na~in pa omogo~a nekaterim posameznikom, da "preglasijo" ostale. Zato je enakopravna izmenjava pogledov in stali{~ brez dvoma izbolj{anje v smislu sodelovanja. Na tak na~in bi bilo mo`no,

v~asih tudi `e pred samim stare{instvom, razre{iti tudi problem MZT in druge probleme, ki jih odgovorni in vpleteni zaradi nasprotujo~ih si pogledov ne znajo re{iti in so standardni repertoar vsake seje. Za izmenjavo pogledov in iskanje re{itev bi bilo potrebno izkoristiti tudi forum na Rutki in recimo revijo Tabor.

KREATIVNI KOTI^EK

Osnova za kreativnost je ustvarjalno mi{ljenje

"Da bi res naredil nekaj norega?", si se vpra{al(a). A ja ... ali ne? Ne, kaj si bodo pa mislili drugi ... Kot da bi imel(a) zavoro nekje tam visoko gori med malimi mo`gan~ki. In potem si raje celo stvar potla~il(a) nazaj v svojo "du{co", se obrnil(a) in {el ali {la po uhojeni poti naprej. Ampak nekje globoko v tebi te je za~elo `reti ... in {e vedno te `re ... kot majhni ~rvi~ki lezejo ideje in i{~ejo pot na plano ...

Tole je `e peto povabilo na kreativno delavnico KREARTA

2003. Pa ste ga v vseh teh letih vsaj enkrat pozorno prebrali? Govori o idejah, zavorah in ustaljenih tirnicah. In res, tako in druga~e so na{e ideje ve~inoma "ujete" v nek okvir, ki se ga enostavno ne moremo otresti.

Ena od glavnih zna~ilnosti na{ega mi{ljenja je v tem, da i{~emo re{itev v dolo~enem sklopu, smeri, okviru … predal~ku pa~, ki ga pogojujejo izku{nje, pravila in socialni odnosi. Vanj smo pravzaprav ujeti in le te`ko se otresemo tega vzorca. Bistvo ustvarjalnega mi{ljenja pa je ravno v tem, da presegamo in premagujemo okvire, znotraj katerih poteka na{ miselni tok.

Nekateri ljudje so `e po naravi naravnani k iskanju re{itev tam, kjer jih drugi ne i{~ejo. A to je redka vrlina in nekaj takih izbrancev hitro ulovijo agencije, ki se ukvarjajo s "prodajo" druga~nih pristopov. Seveda pa se je te ve{~ine mo`no tudi "priu~iti". Mnoge tehnike ustvarjalnega mi{ljenja lahko ~loveka s postopkom pripeljejo do "neobi~ajne re{itve". Najpomembnej{a v pogledu razvijanja spretnosti ustvarjalnega mi{ljenja je tehnika naklju~nih povezav.

Zakaj naklju~ne povezave? Ker besedne pare izbiramo po naklju~ju, jih ne usmerjamo z izku{njami, okviri in ustaljenimi tiri. Seveda je velika verjetnost, da so slu~ajno izbrane besede neustrezne, vendar pa je le tako mogo~e, da pride do izvirnega odkritja. Prvi korak je izbira besednih parov. Lahko jih dolo~imo na podlagi strani in vrstic ali odstavkov v naklju~no izbranih knjigah, slovarjih, leksikonih, katalogih

neposrednoposredno

povezovanjepovezovanje

Povezava naklju~nih besedAB

Povezava naklju~nih besedCD z znanim problemom

… Pomembno je le na~elo naklju~nosti (nih~e ne more vplivati na izbran besedni par). Naslednji korak je nizanje idej, ki so lahko v neposredni ali posredni povezavi, poljubne ali pa v povezavi s problemom, ki ga obdelujemo.

Glede na namen izberemo kombinacijo iz matrike (A, B, C, D). Pri kombinaciji A gre predvsem za zabavo in urjenje v ustvarjalnem mi{ljenju. Kombinacija B nam ponuja {tevilne mo`nosti, da raz{irimo povezovanje na podro~je na{ega interesa ali delovanja (na vodovem sestanku lahko npr. i{~emo ideje za akcije, program dela, vsebino izleta ali rde~o nit letnega taborjenja). Pri kombinaciji C in D pa z naklju~no besedo (v tem primeru je samo ena) i{~emo ideje za re{itve problemov, vpra{anj in izzivov (npr. problem u~inkovitega dela vodnikov in beseda gastronomija; ob besedi gastronomija pomislimo na hrano, kar bi neposredno pomenilo zadovoljstvo. Pojavi se vpra{anje, kak{no hrano vodniki potrebujejo, da bodo dobro delovali? Pohvalo, dodatno izobra`evanje, motivacijski vikend, nagrado v obliki ~ajanke ali izleta za vodnike …).

Spro{~enost, odprtost za vsakr{ne asociacije (tudi ~e so "~udne") so osnovni pogoj za uspe{no izvedbo procesa. [e bolj u~inkoviti bomo, ~e bomo ideje zapisovali ali snemali.

KREARTA 2003

(od 9. - 11. maja 2003 na ~isto neobi~ajnem kraju); za popotnice in popotnike ter starej{e, vodnike, vodje programa na taborjenju in kreativne du{e. ^isto nevsakdanji odklop, ki ga potrebuje{ kot tvoje telo potrebuje

hrano in vodo. Kaj se je dogajalo v preteklosti, si poglej na krearta.rutka.net.

^oln s pogonom

Izdelava ~olna iz su{ic in plasti~ne ponjave je dokaj preprosta, ~e pa `elimo izdelati nekaj posebnega, lahko naredimo ~oln s preprostim pogonom. Prednost takega pogona pred veslanjem je stabilnost ~olna, slabost pa nezmo`nost manevriranja, kar lahko odpravimo z izdelavo pogona za vsako stran posebej.

Okvir

Zve`ite dva enaka pravokotna okvirja iz 2- in 3-metrskih su{ic. Zve`ite ju skupaj z dvema metrskima su{icama na sprednjem delu in dvema 3 m su{icama zadaj (glej sliko). Zve`ite 2 m su{ico na vrhu pokon~nih su{ic. [tiri 2 m su{ice navzkri`no zve`ite na dalj{e stranice okvirja in ga tako utrdite. Zve`ite dve 2 m su{ici v obliko ~rke V in ju pritrdite na spodnji su{ici sprednjega dela

~olna. Isto ponovite {e na zgornjih su{icah in oba konca V-jev pove`ete z 1 m su{ico. Sprednji del ~olna utrdite z 2 m su{ico, ki jo zve`ete na konec zgornjega V-ja in sredino pre~ne su{ice spodnjega okvirja (glej sliko). Na spodnji okvir prive`ite tanj{e su{ice, ki bodo slu`ile kot ~olnovo dno, na zadnji del zgornjega okvirja pa pritrdite desko za sedenje.

Pogon

3 m su{ici pritrdite na zgornji okvir ~olna tako, da bosta segali {e meter in pol za okvir. Utrdite ju z dvema po{evno postavljenima 2 m su{icama, ki ju pritrdite na konec 3 m su{ic in vrh pokon~nega okvirja.

Pogonsko os naredimo iz 2 m hloda, na katerega na sredino potisnemo plasti~no cev, ki se mora tesno prilegati (ne sme se prosto vrteti). ^e se cev ne dr`i dovolj tesno, jo lahko pritrdimo z vijaki. De{~ice zve`emo na pogonsko os, vendar jih bomo verjetno morali pritrditi {e z vijaki.

Konce pogonske osi zaoblimo, da se bo os lahko vrtela in pritrdimo na okvir (glej sliko povezave osi z okvirjem). Poskrbite, da bo vozel dovolj trd, da se os ne bo izmaknila in dovolj mehak, da se bo lahko vrtela.

Okvir ~olna in njegov pogon

Za pogod uporabimo tanko vrv, ki jo dva- do trikrat ovijemo okrog plasti~ne cevi, napeljemo ~ez pre~no su{ico pokon~nega okvirja in okrog pre~ne su{ice zgornjega okvirja na sprednjem delu ~olna. Dodobra preverite delovanje pogonske vrvi. Morda boste morali na pre~no su{ico pokon~nega okvirja in sprednjo su{ico namestiti plasti~no cev, ki bo zmanj{ala trenje in tako omogo~ala la`je poganjanje ~olna.

'Obla~enje'

Da se ponjava ne bi strgala moramo okrog vseh koncev su{ic, ki tvorijo osnovo ~olna, zavezati vre~evino. Tako za{~iten ~oln dvignite na ponjavo in jo 'oblecite' na okvir. Dobro pritrdite vse konce, ki segajo v notranjost ~olna in pred uporabo ~oln preverite na vodi.

Variacije

Preprost ~oln, ki smo ga izdelali, ima vsekakor omejitve - plujemo lahko le naravnost, ob vzvratni vo`nji pogonske de{~ice 'me~ejo' vodo v ~oln ... Nekatere te`ave lahko odpravimo s krmilom, druge z izbolj{ano konstrukcijo (sprememba razdalje med pogonsko osjo in ~olnom, za{~itna deska okrog pogonskih de{~ic).

Ko bomo ~oln testirali, bomo verjetno morali prilagoditi dol`ino pogonskih de{~ic. Segati morajo ravno prav globoko, sicer ne bodo dovolj mo~ne za pogon (~e niso dovolj globoko) oziroma se bodo zaradi sile zlomile, ali pa bo poganjanje ~olna nemogo~e (~e bodo pregloboko).

V vodi

S ~olnom plujte samo v plitvih in mirnih vodah.

Vsi udele`enci morajo nositi plavalne jopi~e. Za ve~jo varnost lahko

poskrbite z vrvjo, ki jo prive`ete na ~oln in na npr. drevo na obali - tako lahko v vsakem trenutku

~oln povle~ete nazaj na obalo.

Material

8 x 3 m su{ic

16 x 2 m su{ic

3 x 1 m su{ica

8 do 10 tanj{ih 2 m su{ic (za dno ~olna)

1 x 2 m hlod (debelina 5 x 5 cm)

4 de{~ice za pogonski kolesi

1 deska za sedi{~e

1 x 0.8 m plasti~na cev (ki se tesno prilega 5 x 5 cm hlodu)

1 velika plasti~na ponjava

vre~evina (za za{~ito ponjave na koncu su{ic)

tanka in debela vrv

Povzeto po Scouting Magazine, London

Pritrjevanje pogonske osi na okvir

ASTRONOMIJA ^rni luknji - dvoj~ici!

Znanstveniki so prvi~ v zgodovini odkrili par masivnih ~rnih lukenj, ki kro`ita druga okoli druge. Njuna medsebojna razdalja zna{a 3000 svetlobnih let. ^rni luknji se nahajata v sredi{~u galaksije NGC 6240. Za opazovanje galaksije so uporabili vesoljski teleskop "Chandra", ki "gleda" s svojimi rentgenskimi o~mi in odkrili nekaj, kar je bilo ves ~as na{im o~em prikrito. Skozi navadne teleskope namre~ v galakti~nem sredi{~u ni vidno drugega kot kup prahu, skozi katerega ne se`e sevanje ~rnih lukenj. Rentgenski teleskop pa "vidi" skozi prah in lepo sta vidna oba vira rentgenskega sevanja prav v sredi{~u galaksije. Po Einsteinovi teoriji se bosta v prihodnosti ~rni luknji vse bolj pribli`evali in na koncu zdru`ili, kar bo povzro~ilo vesoljsko katastrofo. Posledica bo neke vrste "gravitacijski udar", ki bo poru{il tirnice mnogim zvezdam in planetom. Vendar to {e ne bo tako kmalu. Mirno lahko spimo {e naslednjih 100 milijonov let.

Galaksija NGC 6240 je od nas oddaljena 400 milijonov svetlobnih let in je nastala po tr~enju dveh galaksij in je {e danes v fazi ponovnega uravnove{anja. Vendar pa bo trk ~rnih lukenj povzro~il dodatne motnje v gibanju njenih zvezd, tako da se bo njeno uravnove{anje zavleklo {e globoko v prihodnost.

Rentgenski teleskop lahko deluje le v vesolju. Atmosfera, ki obkro`a Zemljo namre~ ne prepu{~a rentgenskih `arkov. Za `ivljenje na Zemlji je to seveda dobro, saj rentgenskega sevanja iz vesolja ne bi pre`ivelo skoraj nobeno `ivo bitje, {e najmanj pa ~lovek. Rentgenski teleskop pa zato ne more gledati v veso-

lje z Zemljine povr{ine in svoje delo lahko opravlja le iz vesolja. No, ~e se bo ozonska luknja {e naprej tako ve~ala kot do sedaj, bomo z rentgenskim teleskopom lahko gledali tudi z Zemlje. Seveda pa bomo potem morali uporabljati skafander …

Lanski Leonidi idealni za Evropo

Lani so bili Leonidi najbolj vidni iz Evrope, saj je bila v ~asu maksimuma aktivnosti v Evropi no~, ozvezdje Leva pa visoko na nebu. Leonidi so eden od meteorskih rojev, ki se ponovijo vsako leto ob istem ~asu (v no~i s 16. na 17. november), to je takrat, ko se Zemlja nahaja pribli`no na isti to~ki svoje letne poti okoli Sonca. Zemlja se giblje v tem ~asu natanko v dolo~eno smer in sicer proti ozvezdju Leva. Ker na svoji poti sre~uje "smeti", se te v obliki utrinkov pojavljajo na nebu natanko iz te smeri. In ker je na tem mestu smeti ve~ (za seboj jih je pustil komet, ki je pred kratkim letel mimo in pre~kal Zemljino

Galaksija, v katere sredi{~u se nahajata dve ~rni luknji, ki kro`ita druga okoli druge. Na levi je slika vesoljskega teleskopa Hubble, ki slika v vidni svetlobi, desno pa slika teleskopa Chandra, ki je posnela galaksijo v rentgenski svetlobi. Na desni sliki sta dobro vidna dva izvora rentgenskega sevanja, kar ka`e na dve aktivni ~rni luknji.

tirnico), temu pravimo meteorski roj. V~asih kak{en meteor pade tudi na Zemljo, posebej, ~e gre za ve~ji delec. Eden je padel na obmo~je Sibirije septembra letos. K sre~i ni {lo za poseljeno obmo~je. Pred desetimi leti pa je padel na naseljeno obmo~je v zvezni dr`avi New York. V kraju Peekskill je 12,4 kg te`ka skala padla na parkiran avto. Kak{en {ok za voznika! To pa {e ni vse. Prav padec tega meteorita so opazovali vsaj v desetih zveznih dr`avah, na video pa ga je ujelo vsaj 16 neodvisnih opazovalcev (video posnetek si lahko ogledate tudi na internetu). To niti ni tako presenetljivo, saj se je utrinek videl kar 40 sekund, svetel pa je bil tako kot polna luna. Vsaj vemo, da ni {lo za NLP !

Lanski meteorski roj Leonidov je spremljal tudi planet Jupiter. Vidimo ga rahlo desno od radienta roja. Z rde~im je ozna~eno ozvezdje Lev. Na sliki je vidnih vsaj 70 utrinkov.

Posledica padca meteorita pred desetimi leti v kraju Peekskill v zvezni dr`avi NewYork. 12,4 kg te`ka skala je z vesolja priletela naravnost v parkiran avto. Poleg preluknjanega avta je na sliki viden tudi meteorit.

ZNANE IZJAVE

Tisti, ki stori kaj dobrega, naj mol~i; tisti, ki mu je bilo dobro delo storjeno, naj pripoveduje. (SENEKA)

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 1.Vzhod: 7:441. 2.Vzhod: 7:25

Zahod: 16:27Zahod: 17:06

15. 1.Vzhod: 7:4015. 2.Vzhod: 7:06

Zahod: 16:42Zahod: 17:27

Tone Simon~i~

Klub zbiralcev taborni{kih predmetov

Sre~anje z avstrijskimi taborniki - filatelisti

Sredi decembra 2002 smo se po dalj{ih dogovarjanjih le sre~ali v Ljubljani morda najbolj vneti zbiralci taborni{kih zna~k, na{itkov in predvsem filatelisti~nega gradiva. Vrsto let si `e dopisujemo, izmenjujemo predvsem taborni{ke na{itke, razglednice, dopisnice in znamke ter ostalo filatelisti~no gradivo z avstrijskimi in angle{kimi zbiralci. Najbolj prizadevni so avstrijski kolegi, ki imajo dva vseavstrijska taborni{ka kluba, katerih ~lani zbirajo sicer predvsem filatelisti~no gradivo, vezano na taborni{ko organizacijo. Ob sre~anjih pa si izmenjujejo tudi literaturo, zna~ke, oznake, zastavice in druge taborni{ke predmete.

Avstrijski kolegi so nam ponudili pomo~ pri organizaciji Taborni{kega kluba zbiralcev - filatelistov in nam pomagali pri v~lanitvi v evropski klub zbiralcev taborni{kih znamk in drugega materiala (IFSCO).

V Sloveniji aktivneje sodelujemo in si izmenjujemo predvsem filatelisti~no gradivo le nekateri navdu{enci, ki potem pomagamo mlaj{im. Tako smo se zbrali v pisarni predsednika ZTS Mitje Lamuta {e Marino Rovan in z avstrijske

strani predsednik [tajerskega taborni{kega filatelisti~nega kluba (Steiermarkische Pfadfinderbriefmarken Sammler - StPS)

gospod Horst Ziegler ter sekretar gospod Wilhelm-Otto Neuback, s katerim si redno dopisujeva `e ve~ let in si izmenjujeva znamkarske materiale. Oba sta tudi urednika ~asopisa, ki izide trikrat letno, in to ob to~no dolo~enih dnevih (22. II., 23. IV. in 26. X.) na ca 28 straneh A-4 formata. Ponudili so

nam mo`nost objavljanja tudi v tej publikaciji, in to v sloven{~ini in nem{~ini ali angle{~ini, s ~imer bi svojo organizacijo in dejavnost {e dodatno predstavili ostalim. Poleg tega so nas povabili tudi na vselej izredno dobro obiskano sre~anje tabornikov - filatelistov, ki bo v Grazu od 26. do 28. septembra 2003.

V svojem ~asopisu redno objavljajo gradiva o razvoju predvojnih taborni{kih organizacij (gozdovnikov in skavtov ) v Sloveniji, o izidu na{ih filatelisti~nih kuvert in taborni{kih po{tnih `igih, dopisnicah. Sodelujejo tudi z mariborskim muzejem, ki ima najve~ zbranega gradiva o razvoju taborni{tva na Slovenskem, poznajo {tevilne na{e starej{e taborni{ke delavce in kar dobro spremljajo delo Zveze tabornikov Slovenije. Sodelujejo tudi z zbiralcem taborni{kih znamk iz Kamnika, sicer ~lanom skavtske organizacije.

Zanimivo je, da italijanski taborni{ki filatelisti~ni ~asopis redno prevaja gradivo iz avstrijskega ~asopisa o na{em delu. Pika na i pa je na{ stari znanec {e iz ~asov, ko smo leta 1988/89 sodelovali na jamboreeju v Avstraliji, gospod Erhard Stermole, ki redno po{ilja fotokopije vseh objavljenih ~lankov o slovenski taborni{ki filateliji ali o dru-

gih dogodkih, o katerih je zasledil informacije. Podobno nas obve{~ajo tudi iz Londona…

Dogovorili smo se o konkretnem nadaljnjem sodelovanju. Na potezi je sicer na{a skromna, vendar zagnana mini skupina, ki bo pripravila znak tega vseslovenskega kluba tabornikov zbiralcev taborni{kih znamk, kuvert, razglednic, pa tudi na{itkov zna~k idr. Za~asen sede` kluba bo kar na Parmovi 33, torej na ZTS, svoje prostore pa imamo pravzaprav `e vrsto let v nastajajo~em muzeju taborni{kega materiala pri rodu Ro`nik na Pr`anjski 10b v Ljubljani. Tu je vedno na voljo prostor za ve~je skupine, za zbiralce pa bo {e posebej poskrbljeno.

Vabimo vse, ki zbirajo navedene filatelisti~ne ali druge taborni{ke predmete, da se v~lanijo v omenjeni klub. ^lanarine ni, stro{kov ni, razen ~e se bomo dogovorili za kaj posebnega. Mislim pa, da na{a zbirateljska sekcija ZTS lahko uporabi kar revijo Tabor za objavljanje novic o na{em delu, da bomo vsaj po tej plati mo~nej{i in lep{i (v barvah) od sosedov …

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: _______________________________________________

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

NARAVA

Rod kra{kih jrt

Rod kra{kih jrt

Podro~je delovanja: Se`ana, Komen, Diva~a

Podro~je delovanja: Se`ana, Komen, Diva~a

Leto ustanovitve: 2002 (pred tem je v Se`ani `e deloval odred Sre~ka Kosovela)

Leto ustanovitve: 2002 (pred tem je v Se`ani `e deloval odred Sre~ka Kosovela)

[tevilo aktivnih ~lanov: 120

[tevilo aktivnih ~lanov: 120

Struktura rodu: 7 vodov M^, 6 vodov GG, 2 kluba PP in dve skupini gr~ (mlaj{i in starej{i)

Struktura rodu: 7 vodov M^, 6 vodov GG, 2 kluba PP in dve skupini gr~ (mlaj{i in starej{i)

Ime in priimek najbolj zagrizene ~lanice rodu: jih je veliko, tako da bo vsaka po{ta, ki pride na naslov

Ime in priimek najbolj zagrizene ~lanice rodu: jih je veliko, tako da bo vsaka po{ta, ki pride na naslov

Partizanska 18, 6210 Se`ana, dobila svoj odgovor (po telefonu pa lahko pokli~ete stare{ino Dejana na 041/ 968 911 ali na~elnico Polono na 031/663 596).

Partizanska 18, 6210 Se`ana, dobila svoj odgovor (po telefonu pa lahko pokli~ete stare{ino Dejana na 041/ 968 911 ali na~elnico Polono na 031/663 596).

Simbolika imena rodu

Simbolika imena rodu

Kra{ke jrte so kamni, ki sestavljajo okvir okna tipi~nih kra{kih hi{. Za se`anske tabornike ime predstavlja simbol trdnosti (kra{ki kamen) in odprtosti (okno v svet).

Kra{ke jrte so kamni, ki sestavljajo okvir okna tipi~nih kra{kih hi{. Za se`anske tabornike ime predstavlja simbol trdnosti (kra{ki kamen) in odprtosti (okno v svet).

U~inkovine

Beljakovine, ma{~obe, oglikovi hidrati, `vepleno eteri~no olje, vitamin B1, vitamin B2, nikotinske kisline, vitamin C, rudninske snovi (predvsem `elezo in kalij).

Uporabnost

Za~imba, za juhe, prikuhe, solate, omake, marinade, ~revesni antiseptik, za ~i{~enje krvi

Recepti

Omleta

Potrebujemo 2 paradi`nika, 4 jajca, 1 `lico sladke smetane, drobno narezan drobnjak, 2 `lici masla, sol, poper

Priprava: Jajca dobro stepiemo, prime{amo jim sladko smetano, posolimo in popopramo. Na raztopljenem maslu pra`imo paradi`nik, ki smo ga pred tem o~istili, olupili in narezali na kocke. Prelijemo jih s stepenimi jajci in smetano, vse skupaj vlijemo v ponev in pe~emo, da se zape~e v omleto, po vrhu posipamo na drobno narezan drobnjak.

Pope~en krompir

Potrebujemo 4 srednje krompirje, 2 `lici masla, 1 jajce, 2 `lici drobno narezanega drobnjaka, sol, olje za cvrtje

Priprava: Vro~i kuhan krompir pretla~imo in dodamo raztopljeno maslo, sol in na drobno narezan drobnjak. Preme{amo ter pustimo, da se ohladi. Nato ume{amo jajce. Iz mase naredimo polpete, ki jih na obeh straneh ope~emo na vro~em olju za cvrtje.

Drobnjak

Allium schoenoprasum L.

Je majhna od 15 do 40 cm visoka rastlina z majhno in ne`no ~ebulico. Iz nje poganjajo gosto name{~eni, ozki in cevasti listi, ki se po dol`ini in obliki komaj razlikujejo od nadzemnih stebel. Od meseca maja pa tja do avgusta cveti. Cvetovi so rde~kaste do vijoli~norde~e barve. Zdru`eni so v gosto glavi~asto socvetje. Rastlina mo~no di{i po ~ebuli. Najraje raste v bogato pognojeni zemlji. Samoniklo raste tudi v naravi ob re~nih bregovih, vla`nih livadah. Rastlino lahko gojimo tudi na okenski polici ali na balkonu v lon~ku. Druga~e pa je to vrtna rastlina.

Namaz

I.

Potrebujemo 2 {opka drobnjaka, 15 dag topljenega sira, 6 dag masla, sol Priprava: Zmeh~ano maslo zme{amo s topljenim sirom v gosto kremo. Drobnjak drobno nare`emo in ume{amo v kremo. Posolimo po okusu in namaz je gotov.

Namaz II.

Potrebujemo sirni namaz Tamar (smetanov), 3 {opke drobnjaka, 3 `lice olivnega olja.

Priprava: Sirni namaz stresemo v posodo, dodamo 3 `lice olivnega olja in dobro zme{amo. Drobnjak drobno nare`emo in ga dobro ume{amo v sirni namaz.

Juha

Potrebujemo 1 liter vode, 5 {opkov drobnjaka, 5 krompirjev, 4 `lice kisle smetane, 3 `lice olja, 1 {opek materine du{ice, lovorov list, sol in poper

Priprava: Drobnjak o~istimo, operemo in drobno nare`emo. Krompir nare`emo na kocke. V soljeni vodi skuhamo krompir, drobno narezan drobnjak, dodamo lovorjev list, olje in pustimo, da se krompir skuha do mehkega. Odstavimo, na koncu dodamo juhi {e kislo smetano, drobno narezano materino du{ico in solimo po okusu. Juho {e toplo postre`emo.

MEDNARODNE

Dragi sr~ki!

Kak{ne so bile va{e novoletne obljube? Da boste ve~ potovali? Da boste kon~no obiskali starega prijatelja ali prijateljico, ki ste ga/jo spoznali pred dvema letoma na mednarodnem taboru? Meni na to ni bilo treba dolgo ~akati. S pomo~jo prijaznih ljudi iz Ryanaira sem se odpravila na Irsko za en teden. Del tega obiska naj bi bilo tudi sre~anje z irsko skavtinjo, ki sem jo spoznala na Portugalskem. Pri~akovala sem, da se bova morda dobili v Dublinu, da mi bo morda povedala kaj o mestu, kje se spla~a jesti, `urati … Ampak ni bilo tako - popolnoma me je presenetila, {e preden sem od{la od doma. Pripravila mi je ve~dnevni program ogleda nekaterih irskih znamenitosti. ^eprav mojega sopotnika ni poznala, naju je oba vozila naokoli s svojim avtom in sploh bila navdu{ujo~e prijazna. [e ve~ji {ok je pri{el na koncu, ko sploh ni pustila, da bi ji povrnila vsaj del stro{kov, ki jih je imela z nama. Namesto tega mi je rekla: "Saj mi bo{ vrnila, ko pridem v Slovenijo." In to dekle, ki sem jo spoznala pred dvema mesecema in s katero sem skupaj pre`ivela le dobra dva dni! Da ne boste rekli, da hvalim samo tujce - tudi tujci so mi `e ve~krat pravili o neverjetni prijaznosti slovenskih tabornikov, pri katerih so se zna{li. Res, taborniki doma in po svetu znamo presenetiti. In tudi to je del na{ih potovanj - da nas nau~ijo, kako odpreti srce in vrata ljudem, ki jih sre~amo na na{ih poteh. Va{a

Tunizija: Dr`avni zlet za PP

Tunizijski skavti praznujejo naslednje leto 70-letnico svojega nastanka. Ob tej prilo`nosti bodo organizirali dr`avni zlet za PP in mlaj{e gr~e (18 do 25 let). Tabor, ki bo hkrati tudi priprava Tunizijcev na svetovno skavtsko konferenco, ki jo bodo gostili leta 2005, bo potekal v mednarodnem skavtskem centru v Borj Cedrii (20 km ju`no od Tunisa) med 15. in 24. julijem. Za 120 ameri{kih dolarjev boste dobili hrano, spanje v {otorih in ves taborni program. Program bo vklju~eval tudi spoznavanje Tunizije in njenih obi~ajev. Ve~ informacij na e-naslovu scout.tunisien@planet.tn.

Islandija: Nordjamb 2003

^e bo za vas poleti v Tuniziji prevro~e, se lahko odpravite na Islandijo. Tam pripravljajo prav poseben tabor za vse tabornike, stare med 18 in 30 let. Vse se bo za~elo 5. avgusta v Reykjaviku, od koder se boste razpr{ili po celi Islandiji na

Nina.

razli~ne aktivnosti. ^ez 3 dni se boste spet vsi skupaj zbrali v skavtskem centru Ulfljotsvatn, kjer boste ostali do zaklju~ne slovesnosti 10. avgusta. Sledi {e izlet po Islandiji, nato pa ste prosti za raziskovanje ~udovitega otoka. Cena je 280 ameri{kih dolarjev in vklju~uje hrano in prevoze za ~as tabora. Program po taboru in izleti se dopla~ajo posebej. Osebje mora biti staro 25 let in ve~. Rok prijav je 15. marec. Ve~ informacij in prijavnica na www.scout.is/nordjamb.

Finska: Lankongi

Finski skavti iz pokrajine Uusimaa vabijo na pokrajinski tabor Lankongi, ki se bo zgodil v Köttbodi (Porvoo) med 31. julijem in 8. avgustom 2003. Za pribli`no 120 evrov se boste dru`ili s pribli`no 1.800 taborniki vseh starosti, od 10 let dalje. Zgornje starostne meje ni, dru`ine so dobrodo{le. Ker bo

dru`enje s {tevilnimi taborniki. Prijave in ostale podrobnosti na www.bppark.it/eindex.htm.

Evropa: prostovoljno delo v skavtskih centrih

Vsi ~lani ZTS, stari med 18 in 30 let, se lahko prijavijo za prostovoljno delo v katerem od evropskih skavtskih centrov. Delo traja ponavadi 4 tedne, omogo~a pa vam razvijanje medkulturnih in voditeljskih spretnosti. Vsi udele`enci imajo zagotovljeno preno~i{~e, hrano, izobra`evanje, hkrati pa so lahko upravi~eni tudi do delne povrnitve potnih stro{kov. Bro{ura s ponudbo del se nahaja v pisarni ZTS, ve~ informacij pa lahko najdete tudi na www.scout.org/europe/foryou. Zakaj si ne bi privo{~ili ~udovitega poletja z novimi prijatelji in se zraven {e ~esa nau~ili? Evropska skavtska prostovoljna slu`ba vam ponuja delo povsod po Evropi, od Poljske, Hrva{ke, Nem~ije, do [panije, Portugalske in Zdru`enega kraljestva.

Tur~ija: Korak za korakom, 2. del in Tabor letalskih skavtov

tabor na morski obali, je poseben pogoj, da morajo znati vsi udele`enci plavati. Velik pomen bo namenjen ekologiji in sobivanju z naravo. Mednarodni vodi bodo dobili gostiteljske vode, ki bodo skrbeli zanje na Finskem. Ve~ informacij o Lankongiju, kar pomeni kratek mosti~, ki povezuje ~oln in obalo, najdete na www.uusimaa.partio.fi.

Italija: B.-P.-jev park blizu Rima

Blizu Rima stoji skavtski center B.-P.-jev park, ki nudi celo poletje program, podoben jamboreeju. Za sme{no nizko ceno (od 1 evra do 3) lahko spite na tabornem prostoru in sodelujete v programu. Med drugim nudijo vodne aktivnosti, klasi~ne skavtske aktivnosti, izlet v Rim in Vatikan in seveda

Kdor bi {el rad letos poleti v Tur~ijo, lahko izbira med dvema taboroma. Najprej konec junija odhitite na tabor letalskih skavtov (20. junij do 6. julij), ki je namenjen PP-jem. Za 100 ameri{kih dolarjev boste lahko u`ivali v letenju z letali, jadralnimi letali, padali, balonom ... Ve~ informacij na www.havaizcileri.com. Na za~etku julija (7. do 15. 7.) pa se lahko udele`ite tabora Korak za korakom, ki vabi 500 udele`encev starih med 11 in 18 let. V ~arobni pokrajini Bolu, polni legend, podobnih tistim o Robinu Hoodu, se boste lahko zabavali ob hajkih, pionirstvu, ro~nih delih, pentatlonu, vodnih aktivnostih ... Vse to za 100 evrov. Ve~ info na www.izcilikfederasyonu.org.

Matija

Zelenje in po~asno `ivljenje

Ko se boste naveli~ali gr{ke le`ernosti, skandinavske zadr`anosti, nem{ke pedantnosti, britanskega slabega vremena in francoske zagledanosti v lasten jezik, se odpravite na Portugalsko. Imajo kavo, odli~no vreme in nikamor se jim ne mudi.

divji tudi tam. Za dodatno razburjenje poskrbijo razgibane ulice, ki se strmo dvigajo in spu{~ajo. Vo`nja z avtobusom je tako bolj podobna vo`nji z vlakom v zabavi{~nem parku.

Prvi vtis

Lizbona je pre~udovito mesto. Kamorkoli pogleda{ vidi{ zelenje in prav povsod najde{ klop, na kateri se lahko spo~ije{ od sprehoda po mestu. Lizbona je obmorsko mesto, zgrajeno na valovitem terenu, tako da nekatere manj{e ulice rahlo spominjajo na Piran. Marca mesto {e ni polno turistov in sprehajanje po njem je pravi u`itek. Vreme sicer {e ni poletno, je pa topleje kot pri nas.

Po mestu je vse polno majhnih kavarn, kjer prodajajo tudi bonbone, sendvi~e in kosila. Vzdu{je v njih je ~udovito, saj se nikomur nikamor ne mudi in vse naro~ene stvari s~asoma `e dobi{ na mizo. Ob son~nem dnevu po-

stavijo mize na ulico in z u`ivanjem sla{~ic na soncu pred kavarno se ne more primerjati skoraj ni~.

Mestni potni{ki promet je tipi~no portugalski. Avtobusi sicer vozijo, ampak v~asih se zgodi, da ga tudi po pol ure ni. Ljudje se ne obremenjujejo, mirno ~akajo na avtobus in ko pripelje, se jim obrazi razpotegnejo v nasme{ek in vstopijo.

Divji avtobusi

[e pred nekaj tedni sem bil prepri~an, da so vozniki ljubljanskega potni{kega prometa eni izmed redkih najbolj divjih voznikov na svetu. Po portugalski izku{nji vem, da so vsaj enako

Vozniki osebnih avtomobilov so zelo podobni Brazilcem. ^e je na semaforju rde~a lu~ sicer ustavijo, druga~e pa se na cesti obna{ajo zelo samosvoje. Pasove menjajo kar naenkrat, po najbolj ozkih ulicah drvijo ve~ kot 60 kilometrov na uro in ob zavijanju levo se v kri`i{~u vzporedno znajdejo tudi {tirje avtomobili. Vendar jih to ne moti, veselo sedijo za volanom, od ~asa do ~asa trobijo kakemu res drznemu vozniku in redko re~ejo kaj ~ez druge voznike. Tak{en je pa~ na~in vo`nje in vsi ga upo{tevajo.

Klop za po~itek v Lizboni

Mno`ica golobov ob obali spominja na Benetke

Mislim, da je na{ spomenik tri ulice levo

Vsepovsod spomeniki. Portugalci jih imajo v glavnem mestu toliko, da bi jih lahko izva`ali. Med seboj se sicer razlikujejo, toda ~e si ho~e neuk obiskovalec zapomniti ulico, v kateri je mladinsko preno~i{~e, po spomeniku, to ni lahko. Prvi~ zato, ker so vsi spomeniki na visokih stebrih. Drugi~ zato, ker so z razdalje stotih metrov skoraj vsi enaki, in tretji~ zato, ker {e mimoido~i natan~no ne vedo, za kateri spomenik gre. ^e se v Lizboni razidete s stavkom: "Potem se ob treh dobimo pri tem spomeniku," ste naredili skoraj usodno napako. Dobra stran je, da so vse ulice odli~no ozna~ene in da dobi{ zemljevid Lizbone na posebnih informacijskih to~kah, ki so posejane po mestu. Tam ti tudi pomagajo s turisti~nimi nasveti glede avtobusov, podzemne `eleznice in znamenitosti. ^e se izgubite pa lahko naletite na uli~ne prodajalce pe~enega kostanja, ki ga pe~ejo v posebnih pokritih `arih. Med peko ga solijo z zelo drobno mleto soljo, ki da kostanju prijeten slan okus.

Slovo

Po desetih dneh sem se Portugalske skoraj naveli~al. Po eni strani je krivo moje pe{a~enje, saj se mi ni ljubilo ukvarjati z mestnimi avtobusi, le tu in tam sem se v res oddaljen del mesta peljal s podzemno `eleznico. Kljub temu pa bi na Portugalskem takoj `ivel. Ravno dovolj po~asno `ivljenje, da se nikamor ne mudi in {e vedno dovolj hitro, da te ne uspava preve~. In tudi mesta so neverjetno lepa. Povsod je poskrbljeno za zelenice in klopi, na katerih lahko v prijetnem spomladanskem soncu v miru berete knjigo ali ~asopis.

Evri

Pred uvedbo evra so

Portugalci pla~evali z eskudi, valuto, ki je bila

takrat vredna pribli`no toliko kot slovenski tolar.

Portugalska je bila zato

finan~no dokaj 'prijazna'

dr`ava. Vendar so se

nekatere cene z uvedbo

evra precej dvignile, saj so vrednosti zaokro`ili navzgor.

Uli~ni prodajalci vam za stopetdeset tolarjev prodajo veliko vre~ko pe~enih kostanjev

Porto, {e eno mesto zgrajeno na 'valovitih' tleh

Majhne kavarne so dobro zalo`ene z vsem, kar si `ejen in la~en popotnik za`eli

TRENUTKI

"V Jati pravijo, da si sin velikega galeba samega," je povedal Peter nekega jutra Jonatanu po vajah v pospe{eni hitrosti, "da si tiso~ let pred svojim ~asom."

Jonatan je vzdihnil. To je cena, ki jo mora{ pla~ati: da te razumejo narobe, je mislil. Ali te imajo za vraga ali za boga. "Kaj pa misli{ ti, Peter? Ali smo pred svojim ~asom?"

Dolg molk. "No, ta na~in letenja je zmeraj obstajal, lahko se ga je nau~il vsak, ki ga je `elel odkriti; to nima ni~ opraviti s ~asom. Morda smo pred {ego. Pred na~inom, kakor leta ve~ina galebov."

"To ni slabo," je rekel Jonatan in se preobrnil, da je drsel nekaj ~asa obrnjen. "[e zdale~ ne tako slabo, kot da bi bili pred svojim ~asom."

Zgodilo se je ravno teden dni nato. Peter je ponazarjal prvine letenja z veliko hitrostjo razredu novih u~encev. Pravkar je izravnal polet iz strmoglavega spusta z vi{ine dva tiso~ metrov, kot dolga siva proga, ki je drvela nekaj prstov nad obre`jem, ko je mlad pti~ na svojem prvem letu zdrsnil ravno na njegovo pot, klicaje mater. Da bi se ognil mladi~u, je Peter Lino Galeb v desetinki sekunde zavil ostro na levo, s hirostjo nekaj ~ez tristo dvajset kilometrov na uro, in tre{~il v ~er iz trdega granita.

Bilo mu je tako, kakor da bi bila skala velikanska trda vrata v drug svet. Vzbuh strahu in udarec in tema, ko je zadel, potem pa je plul po ~udnem nebu, pozabljal, se spominjal, pozabljal; prestra{en in `alosten, in bilo mu je `al, stra{no `al.

iz knjige Jonatan Livingston galeb

JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK

V de`eli neznanega sonca

^e bi z avtorico tegale romana delil vsaj kak{en gen, bi bilo mnogo la`je. Na te{~e bi vase vlil pol litra premo~nega ~aja, da mi "skrotovi~i `elodec" in "raztrese mo`gane", potem pa bi mi slu`il kot neusahljiv vir za pisanje tehle vrstic. Pa le ni tako preprosto. Navadno sem namre~ dan pred oddajo prispevka, ~isto po svoji krivdi, bolj podoben kak{nim Japoncem, ki - love~ roke - do poznih ur vztrajajo na delovnih mestih. In ravno o Japoncih vam bom pravil danes.

Preden vam zaupam nekaj drobtinic iz tokratnega romana z naslovom S strahospo{tovanjem S strahospo{tovanjem S strahospo{tovanjem S strahospo{tovanjem S strahospo{tovanjem, moram vsaj z besedo ali dvema predstaviti v uvodu omenjeno pisateljico. Pravijo, da je vsak ~lovek nekaj posebnega. Amélie Nothomb Amélie Nothomb Amélie Nothomb Amélie Nothomb Amélie Nothomb je bojda {e kan~ek bolj posebna. H~i belgijskega diplomata je velik del svojega `ivljenja pre`ivela s star{i na daljnem vzhodu. De`elo zahajajo~ega sonca - njen izgubljeni raj - mo~no ljubi. V mladosti je Amélie ste`ka premagala anoreksijo. Od tedaj ves ~as pi{e, le malo spi in postala je ena najljub{ih sodobnih pisateljic. Pravi, da jo je anoreksija v mladosti nau~ila, da je telo stroj in ona se mu ne odre~e. [e ve~, nalaga mu nad~love{ke zadol`itve.

Okvir zgodbe romana je preprost in kristalno ~ist. Tujka se zaposli v tipi~ni japonski veliki korporaciji - dru`bi Jumimoto. Ni~ posebnega. Vendar skozi natan~ne opise (z marsikatero solzo utrte) trnove poti mi "evropocentriki" spoznavamo nerazumljive odnose, obi~aje in nenapisana pravila nez-

Je` svetuje, vi preberete:

Amélie Nothomb, S strahospo{tovanjem

nane japonske kulture. Amélie-san, kakor jo pokli~ejo, ~e jo sploh kdaj pokli~ejo po imenu, je sposobna in ambiciozna novinka v velikem podjetju. Toda stroga hierarhija in dosledno spo{tovanje nadrejenih dobita na Japonskem nepojmljive razse`nosti. Jim je evropski ~lovek lahko kos? Jih lahko vsaj razume? @enska v japonski dru`bi? Je vse to sploh ~love{ko? Mnogo vpra{anj, odgovori vas ~akajo v knjigi.

Knjiga se dobro, hitro in strastno bere. Tudi to {teje. O jeziku in slogu ne gre izgubljati besed. Teko~e in sodobno. Za knji`ne lenuhe pa {e koli~insko pripravno skromno. Priporo~am za malico.

Upam, da ste sre~no pre`iveli praznike. So bili prekratki? No ja, ko preberete tole knjigo, se boste {e ve~krat spomnili na Japonce. Kakorkoli `e, vse dobro in kak{no ~udovito knjigo v rokah vam iskreno `elim v novem letu. Sre~no!

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je dogodek, ki povezuje staro in novo leto.

1. @abori je: S - akcija Mestne zveze tabornikov, K - akcija ZTS, U - akcija RVV.

2. Orientacija v okviru Tedna vse`ivljenjskega u~enja je potekala v: P - Mariboru, [ - Celju, V - Dom`alah.

3. Iz istega kraja pa je tudi rod: I - Skalnega gorovja, ESkalnih taborov, O - Skalnih ru{evcev.

4. Prvi ZNOT so organizirali: ^ - Skeptiki, I - Apatiki, T - Ciniki.

5. V Anhovem deluje rod odpornih: O - `elv, R - ka~, Pma~k.

6. Kaj bi rad ob afri{kem jezeru zgradil Malus? N - skavtski center, M - zabavi{~ni park, V - moderno letovi{~e.

7. Kak{no usposabljanje vodnikov je klu~ do uspeha? Gneizprosno, A - apati~no, I - na~rtno.

STRIC VOLK

Popoln nadzor

Svoj ~as je prijatelj jelen mislil, da lahko nadzira vse. Kadarkoli smo se odpravili na izlet si je omislil vlogo nadzornika. Kljub temu, da mu je povsem upravi~eno pripadla dol`nost voditelja vseh na{ih silnih odprav, si je vzel pravico {e za ves ostali nadzor, ki mu glede na uradno dodeljene dol`nosti ni pripadal. Pa smo vozili z njim in on je vozil z nami, v~asih je {kripalo, v~asih ropotalo, a je {lo.

Takrat smo se naskrivaj nor~evali, jelenovo po~etje smo zasmehovali. ^e pa sedaj pomislim, ugotovim, da je bil jelen vizionar. Hotel je pa~ imeti popoln nadzor. Nad tem, kolikokrat bo lisica ugriznila v sendvi~ preden bo spila {e zadnje kapljice soka, koliko mi{i bo delalo kaj, kje in zakaj jih tako dolgo ne bo. Hotel je natanko delegirati vsa opravila in vse vsebinske poudarke vsega vesoljnega po~etja na teh na{ih odpravah. [e sre~a, da se je mora kon~ala, ko smo se vrnili domov. Nekateri brezbri`ni, drugi besni, spet tretji spravljivi.

Iz zaupnih virov blizu jelena pa sem izvedel, da menda pi{e knjigo. Naslova mi sicer moj vir ni izdal, a govorila bo o ~aru totalitarnih sistemov s poudarkom na pretoku informacij. Bojda bo temeljne ideje ~rpal iz Orwellovega 1984.

Va{ stric Volk

8. Leto{nji ZOT bo: J - 24. in 25. januarja, L - 1. in 2. feburarja, H - 3. in 4. marca.

9. Kateri rojstni dan je Rutka praznovala oktobra lani? Mpeti, A - tretji, U - deseti.

10. Na katere medije lahko pri objavah o taborni{kih dogodkih najbolj ra~unamo? [ - nacionalne, M - lokalne, B - regionalne.

11. Kaj se po vsej verjetnosti nahaja v sredi{~u na{e galaksije - Rimske ceste? O - teleportacijski kanal, B - ~rna luknja, U - vesoljska ladja U6.

12. U~benik, ki je koristno ~tivo za organizatorje orietnacijskih tekmovanj z naslovom Planinska orientacijska tekmovanja, je izdala: R - Planinska zveza Slovenije, I - Zadruga ZTS, K - Skavtska fundacija.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 12: KUP SRE^E IN MNOGO USPEHOV

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 01

Pravilno izpolnjen kupon {t. 11 je poslalo 24 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: MODNA REVIJA, AFRIKA, PETAK, PIONIRSTVO in ANI.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Zofijo Zofijo Zofijo Zofijo Zofijo Br`an Br`an Br`an Br`an iz Portoro`a, DROGINO nagrado prejme Laura Laura

@i`ek @i`ek @i`ek @i`ek iz Begunj pri Cerknici, Oskar Ma`gon Oskar Ma`gon iz Spodnje

Idrije dobi knjigo, nagrado podjetja JAZON dobi Sandra Sandra Sandra Murgelj Murgelj Murgelj Murgelj iz Oto~ca, na omlete v gostilno Lieber pa bo {el Ale{ Simon~i~ Ale{ Simon~i~ Ale{ Simon~i~ Ale{ Simon~i~ Ale{ Simon~i~ iz Ljubljane. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 1 po{ljite najpozneje do 25. ja- najpozneje 25. ja- najpozneje do 25. ja- najpozneje 25. ja- najpozneje do 25. januarja nuarja nuarja nuarja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici.