Revija Tabor 2002/11

ZLATA PU[^ICA

7.december7.sejaStare{instvaZTSpisarnaZTS ZTS @ rutka.net

7.-8.decemberZNOTjanez.anzin @ mercator.si JanezAn‘in(RST)

decemberLu~miruizBetlehemavSlovenijipisarnaZTS (taborni{kirodovipoSloveniji)ZTS @ rutka.net

28.december-20.svetovniskavtskijamboree-WOSM

7.januar2003Tajska2003informacijena jamboree.rutka.net

Leto 2003

11.januarGlasJelovice([kofjaLoka)rastarambo @ yahoo.com AndrejPrimo‘i~(RSK)

24.-25.januarZOT(Maribor)vindi @ rutka.net

GregorVinder(RXI.SNOUB)

Pred de`jem

ROT zagotovo {e dolgo ne bo pozabljen, tako med tistimi, ki so si priborili lovoriko, kot med tistimi, ki –upravi~eno – kritizirajo vi{ino {tartine na najve~jem orientacijskem tekmovanju. V Taboru objavljamo enega od pogledov na ta problem, odprto pismo na~elnika rodu Jezerski zmaj Velenje.

Sicer pa so se v Taboru zna{li: lokostrelsko tekmovanje Zlata pu{~ica, Mo~ne ukane, mariborska zabava

[TAM ~aga, poro~ilo z JOTI-ja, zapis o akciji Teden vse`ivljenjskega u~enja in podelitev woodbadgeov. Vse neformalne taborni{ke skupine se bodo lahko uradno registrirale s Taborovo pomo~jo – pi{emo o ustanovitvi taborni{kega rodu.

Pa uspe{ne priprave na prihajajo~a zimovanja Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

AKTUALNO

Tabornaobisku4

Zlatapu{~ica8

Neformalnitimi10

Afrika12

Podelitevwoodbadgeov14

TVU16

Mo~neukane18

[TAM~aga19

IZ PRVE ROKE

Mnenje22

Taborovapomo~26

STROKOVNO

Potuha30

Pionirstvo32

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodnestrani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`evkoti~ek45

Zznanjemdoodgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Tabor na obisku, stran 4

Zlata pu{~ica, stran 8

Podelitev woodbadgeov, stran 14

Uredni{tvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts@guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Arhiv RVP

Zapisal: Ale{ Cipot, foto: arhiv RVP in AC

Rod Vedri Prleki Ljutomer

[e vedno se dobro spominjam za~etkov taborni{tva v Ljutomeru. Takrat, v za~etku 90-tih let, smo pripravljali mnogoboj za medvedke in ~ebelice v osr~ju Prlekije. Prvi~ smo se sre~ali s skupino mladih tabornikov in njihovo mentorico, Jano, ki je kmalu postala stare{ina rodu in to funkcijo opravlja {e danes. Ljutomer~ani so pridno zagrabili za delo in rezultati zavzetega dela se ka`ejo {e danes, saj rod {teje `e okrog 200 tabornikov, ne glede na to, da je Ljutomer manj{e slovensko mesto in da se je medtem v Ljutomeru zamenjalo nekaj generacij, kar pa ni pustilo opaznih posledic. Dana{nji na~elnik rodu, Simon, nas je popeljal skozi dogajanje v ljutomerskem rodu.

Kako se je v Ljutomeru za~elo …

"Za~etki taborni{tva v Ljutomeru segajo med leti 1989-90. Ideja se je porodila, ko so v Ljutomeru taborili sobo{ki taborniki ob takratni 120-letnici prvega slovenskega tabora (leta 1988).

Skupaj z Jano Ljubec, u~iteljico biologije in kemije v Osnovni {oli Ivana Cankarja v Ljutomeru, so takratni {esto{olci pa tudi nekateri sedmo{olci za~eli zbirati in prebirati taborni{ko literaturo. Poleti 1990 so pripravili prvo sedemdnevno taborjenje v Bodislavcih v Prlekiji. V letu 1991 so se povezali s sobo{kimi in lendavskimi taborniki in 15.6.1991 pripravili v Ljutomeru taborni{ki mnogoboj za M^ Pomurja. Teden dni za tem so tri dni pre`iveli v Domanj{evcih na Gori~kem, kjer so imeli nekak{en uvodni te~aj. Takrat so prejeli tudi taborni{ke izkaznice in za`iveli v taborni{kem delu. Do takrat smo delovali kot ~eta rodu Veseli veter, od

17.6.1993 pa po registraciji in vseh ostalih formalnostih delujemo kot samostojen rod Vedri Prleki."

…

in nadaljevalo.

"Do leta 1995 smo zaradi premajhnega {tevila vodnikov {e zmeraj delovali s pomo~jo ostalih dveh rodov v Pomurju, Veselega vetra iz Murske Sobote in Vidre iz Lendave. Leta 1995 pa se je

takratni na~elnik Miha Pirher odlo~il, da na{ rod izpelje dr`avni mnogoboj za murne in M^-ke ter nas tako bolj ali manj potisnil v organizacijo razli~nih ve~jih akcij. Nato so se v rodu za~ele pojavljati nove sile, ki so se lotile organizacije razli~nih obmo~nih akcij, tako je pri nas zelo znana akcija [e ve~ prijateljev, ki bo prihodnje leto obele`ila `e peto obletnico. Omenjena akcija je

namenjena starostni kategoriji GG in PP, `e samo ime pa razkrije namen akcije in sicer, da se taborniki iz razli~nih pomurskih rodov pove`emo in zdru`imo prijateljske vezi."

Menda se akciji [e ve~ prijateljev obetajo novosti…

Na peto obletnico akcije pripravljamo presene~enje v tem okviru, da bomo povabili nekatere rodove iz Slovenije in tudi zamejstva, predvsem na{e prijatelje, ki smo jih spoznali na zletu v Velenju, Tolminu, Techuani in na razli~nih te~ajih.

Odli~no ste izkoristili na raz- Odli~no izkoristili na Odli~no pisu odobren projekt ~ezmejne- pisu odobren projekt ~ezmejnega sodelovanja … sodelovanja … ga sodelovanja … sodelovanja … …

"Leta 2000 smo se odlo~ili, da bomo kandidirali na razpisu Evropske unije preko programa Phare in po spletu sre~nih naklju~ij je bil na{ program oz. letni na~rt rodu izbran med 120 prijavljenimi kot osmi najbolj{i, in tako smo dobili kar nekaj finan~nih sredstev, ki smo jih ustrezno porabili. Zaradi projekta in z njim povezanih aktivnosti so nas bolje spoznali tudi v lokalnem prostoru in sedaj nimamo velikih te`av pri pridobitvi razli~nih potrebnih pomo~i za na{e delovanje. Od leta 2000 posku{amo sodelovati na ~im ve~ ob~inskih in dr`avnih razpisih in tako na{im tabornikom omogo~iti bolj{i in cenej{i program ter udele`bo na ~im ve~ obmo~nih in republi{kih akcijah ter razli~nih te~ajih. Prav tako od leta 2000 uspe{no sodelujemo z nekaterimi mediji, predvsem z lokalnimi ~asopisi, lokalno televizijo ter radiem in tudi tako predstavljamo na{e delo in delo ZTS."

Struktura

Vodnik/vodnica Ime voda Razred [t. ~lanov Kategorija

Diana Vozli~ ^ebelice1.11MURNI

Vito @erdin Medvedki1.9MURNI

Veronika Feu{ Delfin~ki2.13M^

Nata{a [i{kin Pikapolonice3.11M^

Ale{ Preglej Kiti3.14M^

Sa{a Kajdi~Vesele pikapolonice4.9M^

Igor [i{kin Dinozavri4.9M^

Sa{a Pergar Krokodil~ki4.10M^

Metoda Ljubec ^rveki5.15GG

Simon Dreven Vojaki5.7GG

Sa{a Pergar Argo6.13GG

Goran Tom{i~ Gusarji7.14GG

Tihomir Babi~Severnih medvedov8.13GG

Matev` JakeljVinske mu{ice17PP

Tina MlakarVe~no mladi star{i22GR^E

Simona Topolinjak10 GR^E

Starostna[teviloNa~elnik

kategorija~lanov

MURNI20SIMONA TOPOLINJAK

M^63SIMONA TOPOLINJAK

GG62TIHOMIR BABI^

PP17MATEV@ JAKELJ

GR^E32 TINA MLAKAR

SKUPAJ194

Akcija [e ve~ prijateljev poteka po vinorodnih gri~ih prelepe Prlekije.

^lanstvo rodu

"Rod deluje na obmo~ju mesta Ljutomer. Na{i ~lani obiskujejo Osnovno {olo Ivana Cankarja, nekaj tabornikov je tudi iz drugih osnovnih {ol v bli`ini. V rodu imamo vsako leto okrog 15 tabornikov ve~. Tako se je z leto{njim novim taborni{kim letom ta {tevilka `e zelo pribli`ala na{i »magi~ni« meji 200 tabornikov. Uspeh vsakoletnega pove~anja ~lanstva vidimo predvsem v atraktivnih akcijah, ki jih ne manjka tako za najmlaj{e murne, kot tudi za gr~e. Posebej smo ponosni na klub gr~, ki ga sestavljajo aktivni star{i ~lanov. Sami star{i so bili tako veseli z ustanovitvijo svojega kluba Ve~no mladi, da vsako leto zelo te`ko pri~akujejo svoj tabor. Na taboru se preizku{ajo v taborni{kih ve{~inah, kuhanju na prostem, spanju v {otorih, igranju raznih no~nih iger itd., pri vsem tem pa se vsaj enkrat na leto po~utijo v vlogi tabornika. Za ustanovitev kluba smo se odlo~ili, ker smo se tako hoteli star{em, ki nam pomagajo pri izvedbi raznih akcij skozi leto, zahvaliti za njihov trud."

Rodova uprava

Delovanje na obmo~ju

"Zaradi velikega {tevila ~lanstva v vseh kategorijah in velikega {tevila {olanega kadra posku{amo ~im aktivneje delovati tudi na obmo~ju in s tem vzpodbujati, da bi bila tudi OO ZTS za Pomurje razpoznavna v Sloveniji, kljub ve~ji oddaljenosti. Tako skupaj z ostalima rodovoma pomagamo pri pripravi vodni{kih te~ajev, organiziramo mnogoboj za vse starostne kategorije ter akcijo [e ve~ prijateljev. Prav tako

pa je kar nekaj na{ih ~lanov v o`ji upravi OO ZTS za Pomurje ter v razli~nih komisijah ZTS."

Na~rti za prihodnost

"V bodo~e nameravamo na{e ~lanstvo pove~ati na ve~ kot 200 ~lanov ter v okviru zmo`nosti v delovanje rodu vzeti pod okrilje {e kako osnovno {olo v bli`ini. Upamo, da nam bodo na{i na~rti uspevali tako kot nam v zadnjih petih letih in da bomo {e naprej tako dobro delovali kot delujemo sedaj."

FUNKCIJA IME in PRIIMEK STARE[INA JANA LJUBEC

NA^ELNIK RODUSIMON SLOKAN

NA^ELNICA M in M^SIMONA TOPOLINJAK

NA^ELNIK GGTIHOMIR BABI^

NA^ELNIK PPMATEV@ JAKELJ

NA^ELNICA GR^TINA MLAKAR

BLAGAJNI^ARKA ANICA PERGAR

TAJNIK in GOSPODARMARKO JEREBI^

PROPAGANDIST SA[A PERGAR

UREDNICA REVIJEMATEJA TOPOLINJAK

^lani rodove uprave (od leve proti desni): Nata{a [i{kin, Marko Jerebi~, Mateja Topolinjak, Simon Slokan, Simona Topolinjak, Matev` Jakelj, Anica Pergar, Sa{a Pergar in Jana Ljubec. Manjka Tihomir Babi~.

Lanskoletni propagandni tabor v Ljutomeru.

"Lani je ~lanarina zna{ala 3.000 tolarjev, letos pa smo jo zvi{ali na 3.200 tolarjev. V primeru, da sta iz posamezne dru`ine dva otroka zna{a le-ta za oba skupaj 5.000 tolarjev. Tako posku{amo pomagati socialno ogro`enim dru`inam, ki jih je na na{em obmo~ju veliko."

Rod Vedri Prleki, Cankarjeva

10, 9240 Ljutomer

e-naslov rodu: rvp@ rutka.net

spletna stran: rvp.rutka.net

Pomursko obmo~je

Taborni{tvo v Pomurju ima dolgo tradicijo, saj sta zgodaj ustanovljena rodova Veseli veter v Murski Soboti (leta 1952) in Beli rudarji v Lendavi (leta 1953) nadaljevala tradicijo predvojnih skavtov. V dobrih 50-tih letih je v Pomurju delovalo ve~je {tevilo rodov v razli~nih krajih Pomurja, vendar pa je v ve~ini delovanje zamrlo. Pred ~asi so imena pomurskih rodov slovela kot ena izmed najlep{ih, saj so Pomurci navdih zanje dobivali v lepotah narave, po zna~ilnih predstavnikih `ivalskega in rastlinskega sveta v de`eli ob Muri. Pomurski rodovi so zdru`eni v Obmo~ni organizaciji ZTS za Pomurje in za njih je zna~ilna tesna povezanost in pogosto medsebojno sodelovanje. Danes je v Pomurju aktivnih okrog 400 tabornikov.

Pomurska odprava vseh treh rodov na Techuani.

Na~elnik dru`ine GG Tihi obkro`en z GG-ji.

ZLATA PU[^ICA 2002

Skorajda sem `e dobil ob~utek, da je ~love{tvo pozabilo na zgodbe moje mladosti. O tem, kako je Robin Hood pu{~ico razklal na polovico in kako je Wilhellm Tell razpolavljal jabolka. Kdo pa {e bere tak{ne staromodne zgodbice, danes imamo ja Harryja Potterja. In kaj za vraga se gredo ti RTTjevci nekak{no lokostrelsko tekmovanje. Saj vendarle `ivimo v ~asu jedrskega oro`ja.

Rok za prijavo ekip se je po~asi bli`al, prijavil pa se ni {e nih~e. In nato kon~no. Ko smo si na ROT-u postavljali {otor je zazvonil telefon. Imamo prvo prijavo. V naslednjih dneh, se je prijavilo {e nekaj ekip, tako da se je pri~akovano {tevilo udele`encev pribli`alo {tevilki 100. In ko se je nato na prizori{~u pojavilo 140 tabornikov je bilo presene~enje popolno. O~itno {e obstajajo ljudje, ki jih lokostrelstvo zanima. Saj res. Zagotovo so ljubitelji Gospodarja prstanov, ki so na{li inspiracijo v loka ve{~em vilincu Legolasu.

Vid, RTT

In ko `e govorimo o Gospodarju prstanov. Leto{njega 5. oktobra se je temni vladar Sauron o~itno izogibal streli{~a v Bizoviku. Po ve~ tema~nih, de`evnih dneh se je nebo namre~ ravno to soboto zjasnilo in pripravilo odli~ne pogoje za tekmovanje.

Najzgodnej{i smo bili na streli{~u `e okoli sedme ure. Seveda potrebno je pripraviti {e mnogo zadev. Dve uri do prihoda tekmovalcev hitro mineta ob prena{anju tar~ (samokolnica je zelo uporabna zadeva), merjenju razdalj … Sledijo prijave ekip, trening, zbor udele`encev, pregled opreme, nato pa se zlata pu{~ica kon~no lahko za~ne.

M^-ji odidejo k Matev`u, GG-ji pa k Petri, glavnima sodnikoma, ki jih za~neta razporejati za streljanje. Pa da ne

bo pomote. Nismo v tabori{~u. Gre zgolj za to, da se odredi kateri tekmovalec je na vrsti in na katero tar~o bo streljal. Mladi lokostrelci za~nejo streljati. M^ji za~uda ne zadevajo ni~ slab{e od GGjev. Le zakaj bi, saj streljajo s polovi~ne razdalje. Tekmovalci, ki trenutne ne streljajo, se medtem osve`ijo s ~ajem, kmalu pridejo tudi sendvi~i. Tisti, ki jim je {e dolg~as hitro sklenejo nova spoznanstva, za~ne se improvizirano igranje nogometa. Pri tem fantje poka-

`ejo toliko lepih potez, da je ~loveku kar malo `al, da ~ez teden dni v Parizu Slovenije ne bodo zastopali oni.

PP-ji in gr~e se medtem odpravijo v gozd. V gozdu ji ~aka 12 tar~, na katere bodo streljali iz zelo ote`enih polo`ajev. Na nekaterih mestih bodo pot pu{~ici ovirale veje, drugje bo pred tekmovalcem stalo kar celo drevo, ne nekatere tar~e se bo streljalo v strm hrib, spet na druge v dolino. Prav{nji izziv za vsakega lokostrelca.

Da pa zlata pu{~ica ne bi vsebovala le tekmovalnosti, rivalstva in boja za zmago, je tu {e {aljiva srebrna pu{~ica, zabavna preizku{nja namenjena tako lokostrelskim analfabetom, ki se na igriv na~in spoznajo z osnovami lokostrelstva, kot tudi sprostitvi tekmovalcev. Tako se s pu{~icami pokajo baloni, strelja se skozi pajkovo mre`o, na premi~no tar~o, z zra~no pu{ko …

^as tako hitro mine in `e je na vrsti razglasitev rezultatov. Seveda so nekateri nad njimi bolj navdu{eni kot drugi, vendar pa kljub temu, da nekateri proslavljajo svojo uspeh, drugi pa skrivajo razo~aranje zaradi slab{e dnevne forme na koncu vsi udele`enci v srcu ohranijo prijetne spomine.

[e ena zlata pu{~ica je mimo, ~aka nas le {e pospravljanje, ki pa nam gre mnogo la`je od rok, ob spoznanju, da lokostrelstvo le {e ni povsem zamrlo, da spomin na Robina Hooda {e vedno `ivi.

PRISTOP

Od povezovanja do orgazmi~nega ciklusa

Te`ki in dolgotrajni porodni kr~i so nas v za~etku oktobra kon~no izvrgli v sr` taborni{kega dela – v time! Tokrat se je le uspe{no zgodila dvodnevna delavnica Timski pristop na neformalen na~in.

Ja, saj bi najbr` res `e vsakdo sredi no~i znal povedati, da je timsko delo sinonim za taborni{tvo. In prav je tako! ^e pa te vpra{amo po tem, kako "`ivi" in deluje tim, bi {lo {e tako gladko? Ali pa si morda na~elnik/-ca rodu in ne more{ razumeti, zakaj se va{ tim spre vedno na isti to~ki? Podobnih vpra{anj smo se lotili na delavnici. Udele`ili so se je ~lani `e delujo~ih timov v ZTS, ~lani rodovih vodstev in nekateri posamezniki, ki so `eleli poglobiti znanje o timih.

Iskanje arhitekturnih detajlov po stari Ljubljani po spretno pomanjkljivih podatki ni bila naklju~no izbrana naloga za udele`ence. Tako je bila predstavljena prva in zelo pomembna faza oblikovanje tima. Nasprotovanje, pristajanje, izvajanje in zaklju~evanje so {e ostale. Seveda smo se pozabavali tudi z vlogami v timu ter ugotavljali, ali smo iznajditelji, vizionarji, izvajalci, planerji ali analitiki. Mar ni podatek, da nas je ve~ina izvajalcev, dovolj zgovoren?

Drugi dan pa je bil {e bolj v znamenju izkustvenega dela. Preizkusili smo, kaj pomeni biti u~inkovit ter uspe{en tim, pogledali, kaj nas in ~lane tima motivira, podrobno pre~esali stile vodenja in povedali, kaj vidi dober vodja. Za posladek smo si privo{~ili {e malo bolj druga~en pogled na delo tima – spoznali smo ustvarjalni orgazmi~ni cikel. Se negovali, enrgizirali ter se po orgazmi~nem vrhu {e sprostili.

No, ~e pa vam ni vse najbolj razumljivo, ~e bi radi vedeli ve~, ~e `elite postaviti vpra{anje, smo s to delavnico {e vedno na voljo dve Barbari, Habo in Pugi.

Lrga

^lani se med seboj spodbujajo, da svojo usposobljenost {e bolj razvijajo in da uporabljajo pri delu, kar so se nau~ili.

Osebnostne lastnosti bistveno vplivajo na u~inkovitost tima. Sem {tejemo lastnosti, ki se v glavnem nana{ajo na socialno `ivljenje: odprtost, dru`abnost,… Dose`ke celotnega tima prepoznava vsak ~lan posebej; v njih najde zadovoljitev lastnih ciljev.

Delovni tim se razvija, ~lani so visoko storilni in zadovoljni in rezultati so ~edalje bolj{i. Tega se ne da dose~i s stereotipnim delovanjem, {ablonskim na~inom re{evanja problemov, ampak z neprestano iniciativo vseh ~lanov, z izvirnimi idejami … Tim mora oblikovati ustvarjalno mi{ljenje.

Motivirati pomeni razumeti, kaj ljudi `ene in spodbuja k dobremu delu, ter ustvarjati prilo`nosti, da si bodo sami `eleli dobro delati.

Neformalni tim je lahko sestavljen naklju~no in ima tudi ohlapnej{o strukturo. Vendar naj vas to ne zavede. Neformalni timi so lahko tudi veliko bolj togi od formalnih. Nikar ne vrednotimo z ob~utji. To je ~love{ka kategorija, ki se jo razume, sprejema in spremlja. Na{a naloga vodje je, da posku{amo ta ob~utja razumeti do te mere, da bomo z ljudmi la`je delali.

^e ima skupina skupno `eljo, ustrezno znanje in sredstva, lahko stopi na pot, ki ji pravimo ustvarjalni orgazmi~ni ciklus.

AFRIKA

Malus, fotografije Malus, Lrga

Afri{ka taborni{ka kronika (II)

Brez utrujanja

Veste kaj, ~e po pravici povem, se mi o Ugandi sploh ne da pisati! Ne samo, da sem o "biseru Afrike" `e razlagal v nekaterih drugih medijih, ob~uten dele` bralstva Tabora je pred meseci sli{al moje predavanje o taisti ekvatorialni dr`avi – na zletu ali kje drugje. Ampak po drugi strani je verjetno nujno, da Ugandi poklonimo kako vrstico, preden na glavo sko~imo v jezero Bunyonyi v njenem jugozahodnem delu ... Dajmo, opravimo s tem na hitro:

Zamislite si prosim deset Slovenij, malo splo{~enih in polo`enih okoli ekvatorja. Potem se spomnite, kako toplo je maja. Oblecite si sve`e oprano in kar najbolj elegantno obleko (kak{en za{it ali trajno popackan del~ek bo prednost) in si ~evlje zlo{~ite do popolnega sijaja. Pozabite na grozdje, jabolka in maline, na mizi naj se znajde obilje banan, ananasa, lubenic, mangov in papaje. Predstavljajte si, da zaslu`ite tiso~ dolarjev na leto. Nataknite si kon~no kaka stara son~na o~ala, da bodo obli~ja ljudi okoli vas obarvala rjavo. Ha ha, dobrodo{li v Ugandi!

Kaj, to vas {e ne zadovolji?! Potem pobarajte star{e (ali vrstnike), kaj je to idi amin (ugotovili boste, da se pi{e z velikimi za~etnicami) – in gladko presli{ite ve~ino povedanega, saj Uganda ni ve~ enako Idi Amin. Spomnite se {e, kaj veste o Afriki in aidsu – in vedite, da je Uganda zelo druga~en primer, z le nekaj odstotki oku`enosti.

Nazadnje poi{~ite kak{no slovensko borko za pravice `ensk in samo recite "Uganda". ^e ima izbrana oseba koli~kaj mednarodne perspektive, vam bo zasanjano povedala, da imajo v ugand-

Bunyonyi s tremi vulkani na meji z Ruando

Tipi~ni poskakajo~i ples Bakig

ski verziji Dr`avnega zbora `enske avtomatski in ekskluzivni dostop do kar nekaj stol~kov (da ene tretjine sede`ev v krajevnih skupnostih niti ne izpostavljamo) in pribitek to~k za vpis na univerzo ... In slab{e volje dodala, da sta pretepanje in varanje `ena dva ljuba konji~ka ugandskih mo{kih.

Glej no glej, tole pa res ni bilo preve~ utrudljivo – v nekaj odstavkih se je pred vami zarisala slika Ugande! Malo poenostavljena sicer, a kaj ko nih~e (vklju~no z novinarskimi prispevki) ni popoln ... Za bolj radovedne bo poskrbela doma~a enciklopedija, Google ali kateri izmed njegovih internetskih sorodnikov, mi pa `e drvimo naprej, do mednaslova ...

Afri{ka [vica

Taka je turisti~na nalepka, ki jo radi prilepijo ~ez jugozahodni konec

Ugande. Ako se vrnete nekaj centimetrov nazaj in obnovite znanje o denarju v `epu povpre~nega Ugand~ana, boste pravilno sklepali, da se ona "[vica" ne nana{a na finan~ne zadeve. Ne, hakeljc ni niti v tem, da prebivalci teh krajev radi smu~ajo in uganjajo druge zimske {porte ... Pravemu odgovoru pa smo le bli`je: gre za nadpovpre~no hribovite kraje.

Do statusa gora tem zelenim vzpetinam nekaj manjka, toda nadmorska vi{ina od 1981 do 2347 metrov je kar solidna. Prebivalstvo {teje 1,4 milijona in tako reko~ vsi (95%) so kmetje poljedelci. Ko ne bi ljudje rastja posekali in prav vsakega kosa zemlje spremenili v terasaste njive, bi se lahko dandanes naslajali nad bambusovimi gozdovi in afro-alpskim zelenjem.

Njega dni se je ta del Ugande uradno imenoval Kigezi. Danes je Kigezi

razkosan na {tiri manj{e distrikte (okro`ja), med katerimi bomo izbrali Kabale.

Kabale

Pol milijona ljudi na 1800 kvadratnih kilometrih Kabaleja je skoraj v celoti iz plemena Bakiga ("ba~iga"). Bakige so znani po izjemni delavnosti (predvsem njihove `enske seveda) in prenaseljenosti, ki jih poriva v druge predele Ugande. Ja ja, povpre~no {tevilo otrok na mamo je osem – in kar pol prebivalstva je mlaj{ega od 14 let!

Povpre~ne temperature v Kabaleju zna{ajo od 15 do 20 stopinj, pono~i pa se spustijo na do deset. Pozabite na trajni maj iz preostanka Ugande, tole je po slovenskih merilih ve~ni konec septembra! Zjutraj je relativna vla{nost med 90 in 100 odstotki, potem pa ~ez dan pade na 42 do 75 odstotkov. Prakti~en primer: neko~ sem {el {e v temi iz mesta Kabale, da bi bil ob jutranji svetlobi na hribu – in med tem je kar teklo od mene!

Na vrh sem plezal zato, da bi poslikal jezero Bunyonyi, moj dom na 1950 metrih. Na enem izmed polotokov, v okviru osnovne {ole Bufuka, ustanavljam The Heart of Edirisa (www.edirisa.org/heart) oziroma Edirisino Srce. To bo kombinacija kantine, knji`nice, lokalnega muzeja in razstave o svetu, kakor ga vidijo otroci.

Vedno bolj tudi ka`e, da bo ob Srcu nastal mednarodni skavtski center - ~e le ugandska protestantska cerkev, lastnica za{elenega kosa zemlje, poka`e dovolj elasti~nosti in pripravljenosti za sodelovanje ... Prvi odzivi oz {kofove pisarne so spodbudni, drugi~ pa vam povem, kako so se iztekli pogovori in kaj natan~no imamo v mislih.

Lepo se imejte.

Velika Planina? Ne, Kabale!

IN[TRUKTORJI Veliki in mali brat Podelitev in{truktorskih nazivov

Bilo je sve~ano in bilo je romanti~no (vsekakor vredno prostora v spominu).

Barbara Pape` - trenerka (II. stopnja)

Barbara Petelin Viso~niktrenerka (II. stopnja)

Rok Miklav`ina - vodja enote (I. stopnja)

Peter Bajec - vodja enote (I. stopnja)

Tadej Beo~anin - vodja enote (I. stopnja)

Nevenka Brecelj - vodja enote (I. stopnja)

Tamara Fajdiga - vodja enote (I. stopnja)

Tine Radinja - vodja enote (I. stopnja)

Pugy

Usmerjeni h kratkoro~nim ciljem

Letni posvet KVIO

Pugy

Center {olskih in ob{olskih dejavnosti v Fari je gostil 24 ~lanov na letnem posvetu Komisije za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS. Delo je potekalo ve~inoma po interesnih skupinah. Poleg analize leto{njega leta smo obdelali podro~je sodelovanja s komisijo za program, pripravili predloge nadaljnjih korakov v smeri prenove izobra`evalne sheme, se dotaknili podobe usposabljanja in izobra`evanja v ZTS, pregledali projekte, ki potekajo v okviru komisije (Odrasli v skavtstvu, TVU in spremembe statuta ZTS) ter se seznanili s pripravami na Evropski skavtski forum, ki bo potekal maja naslednje leto v Lipici.

Seveda je bilo dovolj ~asa tudi za zabavo in neformalno dru`enje ter obisk Tahitija (na fotografijah), v zgodnjih jutranjih urah pa smo pristali na otoku Catan.

Rezultati dela na posvetu bodo opazni `e v naslednjih mesecih, ~lanice in ~lani KVIO pa obljubljajo predvsem u~inkovito delo na kratkoro~nih ciljih za leto 2003.

Znoru bom

Od 18. do 20. oktobra je na Pa{kem Kozjaku v organizaciji Rodu jezerski zmaj iz Velenja potekalo sre~anje udele`encev {ole za vodje 2002. V prijetnem vzdu{ju je ve~ kot polovica te~ajnikov in ~lanov vodstva (ostali so bili iz objektivnih razlogov zadr`ani) {e enkrat podo`ivela program te~aja z vsemi elementi - seveda na {aljiv na~in. Kaj jih je na sre~anju najbolj o~aralo, pa vam bodo zaupali v naslednji {tevilki Tabora.

TEDEN VSE@IVLJENSKEGA U^ENJA

Ideja vse`ivljenjskega u~enja

Vrednote za kakovostno `ivljenje.

Lansko leto 10 taborni{kih rodov in 15 aktivnosti, letos kar 22 rodov, ki so pripravili kar 38 najrazli~nej{ih dejavnosti: delavnice, ~istilne akcije, {aljive igre, predavanja, okrogle mize, {portna tekmovanja, dru`abna sre~anja, predstavitve taborni{tva, informativne in naravoslovne dneve, seminarje in delavnice, posvete, predstavitve na Internetu, podelitve nazivov ...

Skupni imenovalec vseh dejavnosti je bil slogan "V naravo po zabavo" glavni namen pa razvijanje odnosa mladega ~loveka do ideje vse`ivljenjskega u~enja - kot vrednote za kakovostno `ivljenje. S sodelovanjem v okviru Tedna vse`ivljenjskega u~enja:

•dosegamo ozave{~en odnos ~lanstva do vse`ivljenskega u~enja

•na lokalnem nivoju na ta proces opozarjamo tudi neorganizirano mladino in dru`bo

•vzpostavljamo sodelovanje z drugimi organizacijami -

za bolj u~inkovito uresni~evanje poslanstva TVU •promoviramo delovanje taborni{kih rodov v lokalni skupnosti

Teden vse`ivljenjskega u~enja 2002 je bil za Zvezo tabornikov Slovenije {e posebej slovesen, saj ji je Andrago{ki center Slovenije podelil priznanje za izjemne strokovne ali promocijske dose`ke pri bogatitvi znanja drugih. Laskavo priznanje je na~elniku za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS Damjanu Habetu podelila direktorica ACS in predsednica komisije za priznanja Vida A. Mohor~i~ [polar.

^estitamo vsem ~lanicam in ~lanom, ki so pomembno prispevali k prejemu tega priznanja.

Predstavitev na sejmu Narava zdravje

Zveza tabornikov Slovenije se je predstavila tudi na leto{njem sejmu Narava zdravje, ki se je odvijal med petkom in torkom, to je med 11. in 15. oktobrom. Dvajset tiso~ obiskovalcev, kolikor si jih je po podatkih organizatorja ogledalo leto{nji sejem, si je lahko ogledalo tudi taborni{ki razstavni prostor, na katerem smo razdelili precej promocijskega materiala ter usmerjali morebitne nove ~lane do na~elnikov tako v Ljubljani kot drugje po Sloveniji. O u~inkih sejma glede na vlo`en trud so si mnenja deljena tako na ZTS kot v Mestni zvezi tabornikov, ki je poskrbela za celotno organizacijo. Dejstvo pa ostaja, da smo dolo~en u~inek dosegli `e s tem, da smo se tam pojavili in poskrbeli, da ljudje opazijo na{e delo. Podobno kot mi so se predstavili {e planinska zveza, triglavski narodni park in ornitologi, sodelovanje na sejmu pa tudi

poudarja na{e delovanje na podro~ju narave in ekologije, ki jo pogosto pozabljamo.

Za pomo~ pri organizaciji sejma gre velika zahvala Mi~otu ter taborni-

kom iz naslednjih rodov MZT Ljubljana, ki so sodelovali na sejmu: RTT, RSV, RSa, RBS, RDV in ZR. [e enkrat najlep{a hvala. Djurko

MO^NE UKANE 2002

Predzadnji vikend v oktobru smo taborniki iz rodu dveh rek iz Medvod `e tretje leto pripravili Mo~ne ukane. Pri{lo je rekordno {tevilo ekpi, kar 34. Tudi letos smo se odlo~ili, da poamagamo, in zbirali knjige za nesre~no pogorelo osnovno {olo Podzemelj; zbrali smo okoli 150 knjig.

Ko smo okoli tretje popoldne za~eli dnevni del Mo~nih ukan, nas je kmalu presenetila nevihta, ki je prekinila celotno dogajanje za eno uro in preselili smo se v telovadnico v prirejeni kino. Po de`ju pa je posijalo sonce in odprli smo vse dnevne KT, razen minskega polja, ki je nesre~no poplavilo. Vse ostale to~ke pa so bile toliko bolj zanimive, saj je blato prekrilo zelenico. [e posebej je blatna kopel oziroma podlaga popestrila akcijo prena{anje ranjenca na nosilih, kjer je bila proga speljana po hrib~kih in dolincah. Slalom z zavezanimi o~mi na samokolnici je zahteval pomo~ vse ekipe pri zavijanju levo ali desno. Tudi gasilske spretnosti smo sprobali; ekpia je vedro, polno vode, nesla do gasilske brizgalke, jo napolnila in s curkom sku{ala ~imve~krat zavrteti stojalo s kozar~ki. Bob-kanu nas je ponesel v mosti{~arske ~ase, saj so se morali trije ~lani ekipe v kanuju s palicami poriniti do cilja. Met plasti~ne bombe je pri~aral partizane, Mikijev ritolino pa je dal misliti in taktizirati vsem tekmovalcem. No~ je bila kmalu tu in ekipe so {tartale na no~no orientacijo. Zaradi nalivov prej{njih dni je nepri~akovano odplaknilo brv in vsi so s hla~ami izmerili globino vode. Kljub meglicam in mrazu so nekateri na progi vztrajali do {estih zjutraj, nadebudni filmarji pa v telovadnici vse do jutra. [e krof namesto zajtrka in razglasitev- skupno prvo mesto in prenosni pokal si je prislu`il Savski rod iz Ljubljane, ter na snidenje prihodnje leto!

Pa {e morda nasvet za prihodnje leto: vse ekipe naj prinesejo {e vre~ko kostanja, saj je ga kljub 25 kilogramov zmanjkalo `e pred no~no orientacijo!

@iva Praprotnik, RDR

Na [tam ~agi se nas je noro zabavalo 24 tabornikov iz 7 rodov, iz 5 obmo~ij, ki {tudirajo v Mariboru. Za glasbo je poskrbel mariborski karaoka band BETONASFALT.

[TAM ^AGA

Iz leta v leto bolj{a

"Hm, [tam ~aga, kaj naj re~em?! … pa kar lepo od za~etka. Najprej za vse tiste, ki ne veste, kaj pravzaprav to je. To je ~aga, ljubljansko `ur, za vse tabornike in seveda tabornice, ki {tudirajo/{tudiramo v Mariboru," pravi vedno optimisti~na Polona.

Misli Prleka Matev`a - Mateka: "Vsi {tudentje, pauzerji, dijaki iz Maribora in vsi tisti, ki so to nekdaj bili, ki ob svojih {tudijskih obveznostih najdemo {e ~as za dru`enje s taborniki, smo se zve~er zbrali v taborni{kem centru mariborskih tabornikov. Seveda ni {lo brez zamud, vendar te niso pretirano vplivale na potek na{ega dru`enja. Po nekaj polurnem ~akanju je na{e dru`enje {telo spo{tljivih 24 tabornikov. Po za~etni tremi, nepoznanstvu, zamudah in {e ~emu, je [tam ~aga dobivala obrise prave ~age. Glasbenikom skupine Betonasfalt ni in ni zmanjkalo repertoarja in kmalu so nas njihovi ritmi na kitaro in boben za~eli spravljati v delirij in kaj kmalu smo se navdu{enim glasbenikom pridru`ili {e vsi

Udele`enci: Anja, Bobi, Bojan, Dani, Grega, Iris, Jasna, Lina, Martin, Tine, Tomi, Ur{ka, Vindi, Vol (XI.SNOUB Maribor), Katka (RTR Ljubljana), Larisa (RPK Ljubljana), Luka (RMR Mirna), Matek (RVP Ljutomer), Polona (RST Dom`ale), Monika, Petra, Ale{ C. (RVV Murska Sobota), Silva in Ale{ K.

Polona (RST Dom`ale): "Zame je bila leto{nja [tam ~aga prva, kolikor pa vem, se jih je zgodilo `e nekaj. Bil je prelep, dokaj mrzel torkov ve~er … Ime, priimek pa jurja prosim! Najprej je seveda sledilo nekaj standardnega objemanja in pozdravljanja ob ponovnem snidenju, nato pa, glej no glej, sej bomo imeli bend pa ne samo to, celo karaoke bodo! Po kratkotrajni srame`ljivosti se je za~elo … (slike povejo vse)! Verjetno mi sploh ni treba nadaljevati… Se pravi, [tam ~aga - neverjetno, nepozabno, noro, najlep{e … [TAM ^AGA - zakon! … in zabava se je za nekatere nadaljevala {e pozno v no~ … se vidimo drugo leto, nujno! Pa tisti, ki vas ni bilo, lahko vam je `al!"

Zaklju~il je Matek: "Kot pravijo organizatorji sami: [tam ~aga 2002 je definitivno uspela! Zgodila se bo [tam ~aga 2003 …"

ostali v stilu karaok (vsak si pa~ vsaj enkrat v `ivljenju `eli postati Gianni Rijavec in spravljati v ekstazo vse `ivo ...). Sproti smo spo{tljivo obdelovali 'teko~o problematiko'. Nismo dolgo ~akali, da je problematika postala dokaj neproblemati~na in takrat je bila ~aga na vrhuncu. Koncertna utrujenost nas je premagala (nas in bli`nje stanujo~e) pribli`no ob treh zjutraj, ko smo kon~no re{ili vse probleme in tegobe, ki tarejo na{o zvezo, dr`avo in tudi cel svet."

ROT

Martina Mr{nik-Mr{nca, RSR, Ilirska Bistrica

^okoladna teljta lazila po kakavu z okusom grozdja

Nih~e ne ve, kaj je tisti lep septembrski petek leta 2002, 27. smo bili, gnalo pet mladih deklet iz Ilirske Bistrice na dolgo pot proti Gori~kemu, natan~neje, eni vasi, "bogu za hrbtom" po imenu Ma~kovci (naglas poljuben, po bistri{ko pa stoji naglasno znamenje na prvem zlogu). Le one so vedele. @elele so dokazati celotni taborni{ki javnosti, da Ingrid Fatur, Nata{a Zemlji~, Polona Simoni~, Vesna Bo{tjan~i~ in Martina Mr{nik niso le ~lanice znamenitega Roda sne`ni{kih ru{evcev, pa~ pa tudi izvrstne poznavalke orientacije. Tako je. Odpravile so se na ROTRepubli{ko orientacijsko tekmovanje, ki slovi kot najzahtevnej{e tovrstno tekmovanje.

Po {esturni vo`nji z neverjetno varno voznico Vesno so prispele na cilj. Vo`nja je bila polna smeha, saj so spoznavale zna~ilnosti Prekmurja in Mure, kar je bila tema tega ROT-a. Zvedele so, da obiskovalci Radencev najraje zahajajo na Kapeljski Vrh, da so bili vrelci odkriti leta 1833 in da so ustanovili toplice leta 1882. Srce jim je vztrepetalo, ko so zagledale tablo z napisom gostiteljskega naselja. ROT je tokrat gostila zveza pomurskih rodov, zato je bilo logi~no pri~akovati lep sprejem, saj smo se s Prleki in Prekmurci bolje spoznali `e na Zletu.

V Ma~kovcih nas je lepo pri~akala skupina {otorov in tudi mi smo si morale postaviti bivali{~e za prvo no~. Prijavile smo se pod imenom ^okoladna teljta, saj so bile tri ~lanice ekipe pripadnice voda ^okolatce, preostali dve pa standardne ekipe na tekmovanjih Teljta. Tekmovale smo v kategoriji gr~ic kljub temu, da so bile tri petine ekipe PP-jke. Pojedle smo ve~erjo in opazovale druge tekmovalce.

Konkurenca je bila huda. In takrat se je za~elo zares:

21.30-topotest

Po petminutnem potenju ob te`kih vpra{anjih so se ^okoladna teljta spomnila u~enja znakov v avtu in vse napake so bile opro{~ene.

21.45-Morse

Nata{a in Vesna sta se dobro pripravljeni postavili na pozicije in ~rke so bliskale skozi zrak tako mo~no, da so sosedi pri{li umikat vse kar je bilo kovinskega.Bliskalo se je, treskalo pa prav ni~.

In potem zaslu`en spanec. Bilo je mrzlo, ledeno, ~e smo natan~ni. Ekipa se je stiskala, vendar ni ni~ pomagalomraz je rezal {otorsko platno in moralno ubijal ekipo. Vendar se ^okoladna teljta niso dala …

5-15-vstajanje

Premrzle pogumnice so kljub zgodnji uri vstale naglo in si pripravile

vse potrebno za pravi start, za naporno hojo po Gori~kem.

5.40-vrisovanje 1

Naloge so bile te`ke in dvomljive, vendar je najboljsa ekspedicija uspela ponajti ve~ino to~k na karti. In potem so {le na dolgo pot. Za~etni koraki so bili nagli in optimisti~ni, potem pa se je za~elo: novi gojzarji so zahtevali davek, pot je sla gor pa dol pa gor pa dol, mladust je bila fizicno nepripravljena in si je ob vzponih pela Kamion, dvesto ton gura kao avion…, starusti je slo specialno, ~eprav je drobencljala mimo vinogradov, {efica je imela karto in kazala pot, hkrati pa utrujala ostale ~lanice z besedami tipa: Je treba stuop't!!! Ki je mladust? Dejmo mladust, dejmo!!!, ^ez dvej minute gr'mo naprej!!!. Ta druga najstarejsa je cisto penila: Vesna, {e enkrat mi tu rjeci, bos vidla, kaj bo!!! Ta srednja pa je poku{ala grozdje in z njim ohranjala mladust pokonci. Nahrbtniki, v katerih je bila vsa osebna in vodova oprema za bivakiranje, so se za`irali v mlade rame in ce-

lotno telo je skupaj z usti preklinjalo odlo~itev ekipe, da pride na ROT. Prvi~ in zadnji~, se je oglasila ta mlada in tega reka nismo sli{ali samo enkrat. Ta druga najstarejsa je govorila, da bo sla na ROT samo vsako drugo leto. [efica pa je bila izvrstna. Na vsako to~ko nas je dobesedno pripeljala in se ni nikoli zmotila, tako da je na{e zaupanje vanjo samo raslo. Na to~kah smo opravljale razne naloge: risale smo skico terena, skico poti, kroki, minsko polje, pisale opis poti, na minskem polju nas je na `alost vrglo v zrak, pokazale smo svoje znanje na testu iz Mure, signalizirale smo z zastavicami… Pot je bila dolga in naporna, vse pa je poslab{al mraz, ki je skozi obla~ila iskal dostop do kosti. Vendar je bilo vse skupaj popla~ano s prihodom na cilj prvega dne. Po 12 urah hoje smo prispele na jaso, rezervirano za postavitev bivaka in pripravo ve~erje. Vsaka ekipa si je morala postaviti bivak in skuhati gola`, kar je nato ocenila komisija. Sre~o smo imele, da so bili v komisiji za prehrano sami gurmani in smo dobile najvi{je mo`no {tevilo to~k. Celotno telo je je~alo od bole~in, zato smo se kmalu odpravile spat v spalne vre~e, oble~ene kot eskimi. Nase smo namre~ navlekle vse, kar smo imele s sabo in popla~ane smo bile s toplo no~jo.

Zjutraj nas je zbudil pristni prle{ki glas, ki nam je naznanil drugo vrisovanje ob 7.30.

7.30-vrisovanje 2

Naloge so bile tokrat zelo lahke in na{le smo vse to~ke, jutro pa je bilo polep{ano {e z informacijo o trenutnem

rezultatu. Bile smo druge in do prvih nam ni manjkalo veliko. Zato smo se polne novih mo~i, bole~ih sklepov in kosti odpravile na pot. Tokrat je bilo to~k manj in re{evale smo naloge iz prve pomo~i, risale smo profil terena in hitele ~ez hitrostno etapo, pri kateri smo bile najhitrej{e v na{i kategoriji. [e vedno je bilo sli{ati izjave tipa: UUUUUF, Kaj spjt hrib? Je treba stuopt. ^ez 5 minut grmo.Tu pomeni, da muorm jt jest naprej, da me dohitiste. Kaj je moznu, da je kej naruobe sz gljznjom? Ma je finu tu gruozdje. Nje, tu je buljse. Ki je mladust, dejmo mladust, dejmo!!! Hodi si u maloro!!! Prvi~ in zadnji~!!!

Po 5 urah hoje smo prispele na kon~en cilj, kjer je sledil pregled opreme. Nobena ni imela taborni{kega pasu in zato smo izgubile veliko to~k. Vendar vsi na{i inteligentni poskusi, da bi prepri~ali Vi~ota o nesmiselnosti pasu so bili zaman.

Obsedele smo na ciljnem mestu in se sproscale. ^evlji so bili vsi blatni, hla~e prav tako, majice premo~ene, vendar nas ni nih~e mogel premakniti z zelenice, kjer smo se usidrale. Za kosilo smo dobile pasulj. Za konec pa smo sprejele sklep, da se bomo drugi~ drugi~ drugi~ drugi~ bolje fizi~no pipravile(mladust), tako da bomo zmagale.

Od{le smo domov in se {e ustavile pri prijatelju Ru{evcev Markotu s [tajerske, kjer smo nabrale novih mo~i za nadaljevanje poti.

Domov smo pri{le fizi~no polomljene z veliko bole~inami, vendar psihi~no mo~ne, saj smo pre`ivele test vzdr`ljivosti in zasedle lepo 4.mesto.

MNENJE

Odprto pismo

Republi{ko orientacijsko tekmovanje

ROT 2002 - PREKMURJE

Pred sabo imam razpis leto{njega dr`avnega tekmovanja

ROT 2002, ki je potekalo v kraju Ma~kovci v Prekmurju. Na{ rod Jezerski zmaj iz Velenja {teje pribli`no 650 aktivnih

~lanov. Razumljivo je, da so v tem {tevilu zajeti tudi na{i ~lani, ki so dobro podkovani z znanjem o taborni{kih panogah, ki se izvajajo na ROT-u. Celo leto se pripravljajo, tako teoreti~no kot tudi kondicijsko, da bi na dr`avnem tekmovanju bili kar najbolj{i.

Razpis sem dobil po ROT-u in kaj kmalu sem zasledil vi{ino cene {tartnine 20.000,00 SIT. Bil sem kar malo presene~en, negativno seveda. Pa dobro, sem si mislil, to je dr`avno tekmovanje in zagotovo se bo letos ZTS izkazala in popravila svoj lanski vtis z bolj{imi nagradami in pokali.

V rodu smo se razveselili informacije, da so se na{e ekipe odli~no odrezale. Kaj kmalu, ko smo jim pripravili simboli~en sprejem, pa sem spoznal in `e od dale~ sli{al nezadovoljstvo nad tekmovanjem.

Glede na to, da je bila {tartnina

20.000,00 SIT na ekipo in je na ROT-u po mojih podatkih sodelovalo 29 ekip iz vse Slovenije, to v grobem znese

580.000,00 SIT. Zato me zanimajo natan~ni stro{ki, ki jih je imel organizator z dr`avnim tekmovanjem. Glede na ceno {tartnine lahko vsak laik izra~una, da za ta denar nismo dobili NI^ESAR NI^ESAR NI^ESAR NI^ESAR NI^ESAR.

Poraja se mi vpra{anje, kam vse to vodi na{o predrago ZTS, v katero sem imel {e pred kratkim globoko zaupanje.

O~itno je, da je vse, kar je v interesu ZTS, da `e na samem za~etku, ko sploh pridobimo kak{nega novega ~lana, ki ima `eljo, da se opremi s celotno predpisano "uniformo" – krojem –, od njega izlu{~i vse, kar se izlu{~iti da. Potem pride na vrsto pla~ilo ~lanarine.Vsi prav dobro vemo, kako jo ve~ina rodov odvaja na ZTS. Odvedejo minimalno {tevilo ~lanarin, potrebnih za registracijo rodu. Da imajo po svoje prav, smo opazili tudi v RJZ-ju. Nekdo bi lahko celo rekel, da smo prav neumni, ker pla~ujemo realno {tevilo ~lanarin. Kaj sploh {e ostane rodu za osnovno delovanje? Kje mislite, da lahko dobi rod finan~na sredstva za npr. pla~ilo in{truktorskih te~ajev, ki ste jih spet predpisali in si jih zamislili prav v ZTS, koliko sploh {e ostane denarja, da bi poslali koga na specialisti~ni te~aj? NI^. Res, cena ponosa, da smo naj{tevil~nej{i rod v Sloveniji, je pa malo prevelika. In potem pridejo akcije, tak{ne kot sta dr`avni mnogoboj in ROT, na katerih se `eli vsak tabornik preizkusiti. Vsakemu rodu bi bilo zelo lepo hitro odvesti ~lanarino brez teht-

nega premisleka, ~e bi tudi ZTS kdaj dala kak{no finan~no pomo~ nazaj!

O~itno je, da nekateri {e vedno `ivijo v pre`ivetem sistemu, v katerem so vsi vlagali samo v enega, vendar jim je ta v~asih kaj nudil tudi brezpla~no. Danes pa o~itno nekateri potrebujejo veliko denarja, drugi pa delo opravljamo brezpla~no in prostovoljno. ^e me spomin {e ne zapu{~a: kaj ni v statutu ZTS izmed vseh ostalih ~lenov zapisano tudi, da smo neprofitna neprofitna in prostovoljprostovoljna na na organizacija? Potemtakem zagotovo ni tako. Najve~ kar lahko kateri koli rod dose`e je, da enostavno ne odvede dejanskega {tevila ~lanarin. To je edina stvar, s katero se pri ZTS da kaj dose~i. No, pa se ponovno vrnimo k leto{njemu ROT-u. Tako jaz kot tudi vsi na{i ~lani imamo visoko motivacijo za dr`avno tekmovanje. Mislim, da ne samo v rodu Jezerski zmaj, ampak tudi {e v kateremkoli drugem rodu v Sloveniji. To tekmovanje bi moralo biti vrhunec taborni{kega znanja in organizacije, kar ju zmoremo vsi ~lani ZTS. Od slabe hrane, do raznih zapletov na kontrol-

nih to~kah, in navsezadnje, po naporni progi bi ~lovek pri~akoval vsaj lepe pokale in nagrade. Dobi pa kilogram kruha in liter mineralne vode, to je pa `e 100 metrov pod ni~lo. Ko pa sli{i{, da so prej{nji ve~er nekateri spra{evali po kruhu, da bi se najedli, a ga je zmanjkalo, naslednji dan ga pa dobi{ za nagrado. Kaj je z vami, se vi {alite z nami ali s kruhom? Pa vendar, da ne bo pomote, mislim, da malokatera ekipa tekmuje samo zaradi nagrad. Vendar za tak{no ceno {tartnine bi morale biti tudi nagrade in pokali temu primerni! Celo vsaka akcija v na{em rodu, pa tudi drugod po Sloveniji, se organizira na VI[JI ravni, kakor ste ga letos pokazali na ROT-u – DR@AVNEM tekmovanju DR@AVNEM tekmovanju DR@AVNEM tekmovanju DR@AVNEM tekmovanju tekmovanju. Ste se mogo~e `e kdajkoli udele`ili kakr{negakoli dr`avnega tekmovanja v Sloveniji, ki ga prirejajo druge krovne mladinske organizacije v na{i de`elici (gasilci …)? Na koncu koncev bo biti tabornik kar presti`, pa ne zaradi kakovosti dela krovne organizacije. Tabornik bo o~itno lahko samo otrok premo`nih star{ev, ostali pa bomo to

neprofitno organizacijo lahko samo od dale~ opazovali.

Kot na~elnik rodu imam v prvi vrsti dol`nost in tudi pravico odpreti problematiko taborni{tva pri nas. Ni mi vseeno, kako kakovostno delujejo taborniki

iz okolice Velenja, {e manj pa mi ni vseeno, kaj dela krovna organizacija. Tabornik sem jaz, si ti, taborniki smo mi … Dobro vemo, da obstajata v Sloveniji dve skavtski organizaciji, ki se v dolo~enih stvareh zelo razlikujeta. Mislim da nisem edini, ki se spra{ujem, kam vse to pelje. Katoli{ki skavti se zelo trudijo in nas mogo~e tudi v dolo~enih stvareh dodobra preka{ajo. Vsi skupaj se lahko vpra{amo, kje nas je 10.000 tabornikov v Sloveniji? Poglejmo resnici v o~i! In na klju~nih to~kah in v trenutkih, v katerih bi morali stopiti skupaj, mi, {e preden kar koli poskusimo, re~emo: "NE, ne da se sodelovati …"

Upam, da mi boste na nekatera vpra{anja zagotovo znali takoj odgovoriti, za druga pa boste morda morali {e sami sebe kaj vpra{ati.

Kot na~elnik enega naj{tevil~nej{ih

rodov v Sloveniji od vas pri~akujem konkretne odgovore konkretne konkretne odgovore konkretne in mnenja, za katera pa upam, da ne bodo ostala samo napisana ali izgovorjena.

Kar pa je bistveno, v imenu rodove uprave Jezerski zmaj in tudi v svojem imenu od pristojnih zahtevam zahtevam nanatan~no finan~no poro~ilo dr`avnega tan~no finan~no poro~ilo dr`avnega tan~no finan~no poro~ilo dr`avnega tan~no finan~no poro~ilo dr`avnega finan~no poro~ilo tekmovanja ROT 2002, ki mora ime- tekmovanja ROT 2002, ki mora ime- tekmovanja ROT 2002, ki mora ime- tekmovanja ROT 2002, ki mora ime- tekmovanja mora ti vse prilo`ene fotokopije ra~unov – ti vse prilo`ene fotokopije ra~unov – ti vse prilo`ene fotokopije ra~unov – ti vse prilo`ene fotokopije ra~unov – ti vse prilo`ene fotokopije ra~unov –faktur. faktur. faktur. faktur.

Da ne bo pomote, to pismo je glede na vse okoli{~ine namenjeno organizatorju ROT-a, ki je dal samo piko na i, in ne toliko gostitelju, ki je bil res gostitelj v pravem pomenu besede.

Upam, da se bo slovenskemu taborni{tvu obrnilo na bolje! Vedno pomislim na znani rek "v slogi je mo~", a ~e ni sloge, tudi mo~i ne more biti.

Velenje, 6. oktobra 2002

Sandi Glin{ek na~elnik rodu Jezerski zmaj

Velenje

in{.1 stopnje

VESTNIK VESTNIK

II II I VESTNIK

RAZPIS ZA ZBIRANJE POBUD IN PREDLOGOV ZA SPREMEMBE STATUTA ZTS

Komisija za spremembe statuta ZTS (nadalje KSS), ki sta jo imenovala Stare{instvo ZTS na 6. seji dne 16. 6. 2002 in IO ZTS na 29. seji dne 30. 9. 2002 objavlja razpis za zbiranje predlogov za spremembe Statuta ZTS.

1. Pobude in predloge lahko posredujejo rodove uprave, vodstva OO ZTS, stare{ina ZTS in organi ZTS iz 24. ~lena Statuta ZTS (Izvr{ni odbor, Nadzorni odbor, ^astno razsodi{~e) in posamezniki, ~e so v ~asu dajanja pobude ~lani registriranega rodu.

2. Pobude in predlogi morajo biti v pisni obliki in morajo vsebovati:

a) navedbo, kdo je predlagatelj,

b) navedbo poglavja in ~lena, ki se spreminja, oziroma navedbo, da gre za novo dolo~ilo,

c) besedilo novega dolo~ila statuta,

d) obrazlo`itev, ki naj vsebuje:

- razlog za spremembo oziroma uvedbo novega dolo~ila, - dejanski(e) primer(e), v katerem(ih) dosedanja dolo~ila niso (dobro) delovala, - predvidene bolj{e posledice novega dolo~ila,

e) datum in podpis predlagatelja.

3. Pobude in predlogi morajo biti posredovani do 31. 1. 2003 na sede` ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana, oziroma po elektronski po{ti na naslov zts zts@ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net ali zts zts zts zts zts@ guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si.

4. KSS bo zbrane pobude in predloge s stali{~a stroke – pravne in taborni{ke prou~ila, jih nato na podlagi svoje presoje upo{tevala v celoti ali deloma ali pa zavrnila ter pripravila gradivo za predhodno javno obravnavo.

5. O zavrnjenih pobudah in predlogih bo KSS obvestila predlagatelja, ki lahko predlog, ki je bil zavrnjen v ~asu predhodne obravnave, v obliki amandmaja predlaga skup{~ini ZTS in to na na~in in v rokih, ki bodo navedeni v objavi za javno razpravo, ki jo razpi{e IO ZTS (55. ~len Statuta ZTS).

6. Predhodna javna obravnava in javna razprava o predlogih za spremembe statuta bosta potekali:

• Do 28. 2. 2003 pripravi KSS osnutek predlogov za spremembe statuta in jih posreduje v predhodno obravnavo, ki se zaklju~i 31. 3. 2003. V predhodni obravnavi glede sodelovanja ni omejitev. Predhodna obravnava bo formalno zaklju~ena na na~in, ki ga bo izbrala KSS (npr. okrogla miza, skupna seja obmo~nih vodstev ipd.).

• Do 22. 4. 2003 posreduje Izvr{nemu odboru besedila osnutkov predlogov za spremembe statuta.

• Do 8. 5. 2003 Izvr{ni odbor objavi javno obravnavo o

predlogih za spremembe statuta (55. ~len Statuta ZTS).

• Dne 8. 6. 2003 obravnava predlogov za spremembe statuta na skup{~ini ZTS.

Komisija za spremembe Statuta ZTS

GLAS JELOVICE 2003

PRVE INFORMACIJE

Tako kot vsako leto, vam bomo tudi letos ~lani Rodu svobodnega Kamnitnika pripravili prvo taborni{ko tekmovanje v novem koledarskem letu. Organizatorji `e temeljito delamo na tem projektu, saj bi vam radi podarili najlep{e novoletno darilo, ki ga boste pomnili do konca `ivljenja. Pri{lo bo do nekaj revolucionarnih sprememb v samem tekmovanju, predvsem pa na podro~ju Kul ekipe, seveda bo zagotovo zmagala najbolj{a. Naj vam zaenkrat povem samo to, da bo v okolici [kofje Loke, da bo {tartnina malih 7000 sit, gola` dober, na{itki umetelni, ter da pri~akujemo mno`ico tekmovalcev. In seveda, da Vam tako kot se za tabornike spodobi nikoli ne bo dolg~as. Potekal bo namre~ zelo pester spremljevalni program. Tekmovanje je odprto za taborni{ke in ne-taborni{ke ekipe v {estih kategorijah – GG, PP in Gr~e. Pomembna novost leto{njega leta je popust za ekipe Gr~, saj {tartnina zna{a borih 5000 sit.

Ustanovljena pa je bila tudi uradna stran tekmovanja: http:// glas_jelovice.rutka.net.

Prijavite se lahko `e sedaj na naslov: Tja{a Drabik, Frankovo naselje 68, 4221 [kofja Loka. Telefon : 041 316 607, e-mail: tjasa.drabik@cmok.si. Za dodatne informacije pa vam je na voljo Andrej na tel: 040 / 70-25-27 (aprimozic@yahoo.com) ali Klemen: rastastfk@yahoo.com.

Za nadaljnje informacije berite TABOR in POROD, ter prisrfajte na rutko in doma~o stran tekmovanja.

ZNOT 2002 BO!

Zima nezadr`no prihaja v podalpsko de`elico in preden se pripravite na zimsko spanje, preverite {e va{e orientacijsko znanje. Le kje bi to lahko najbolj elegantno naredili kot na Zimskem no~nem orientacijskem tekmovanju, ki ga organizira Rod skalnih taborov iz Dom`al.

Na kontrolnih to~kah orientacijskega pohoda se boste lahko spopadali z IQ testi, ciljanjem, spretnostnim tekmovanjem, iskanjem in oskrbo ranjenca, KT presene~enja in {e ~em. Pred odhodom na orientacijsko progo pa bodo ekipe re{evale {e TOPO test.

Leto{nje tekmovanje se bo odvijalo v no~i

pred osnovno {olo Preserje pri Radomljah v kraju Preserje. Zbor Zbor

ekip bo ob 16.30 uri pred osnovno {olo ekip bo ob 16.30 pred osnovno {olo. Za vse tekmovalce, ki niso iz rodu Skalnih taborov, je mo`na preno~itev v {oli.

Ekipe so pet~lanske in tekmujejo v treh kategorijah: GG, PP in GG, PP in GG, in GR^E GR^E GR^E GR^E GR^E. Vsako dekle v ekipi prinese nekaj bonus to~k. Novost leto{njega ZNOT-a je, da se bodo v orientaciji pomerile ekipe gr~. Rok prijav, ki veljajo s pla~ilom {tartnine, je 30. 11. 2002 30. 11. 2002 2002. Prijave ekip zbiramo pisno na naslovu: Sa{o Jenko, [tudljanska cesta 33/ a, 1230 Dom`ale ali na e-po{ti saso.jenko saso.jenko saso.jenko saso.jenko @ siol.net siol.net siol.net siol.net oziroma erika.zalokar erika.zalokar @ siol.net siol.net siol.net. Ob prijavi ekipe navedite starostno kategorijo, ime in primek, naslov in e-naslov ter telefonsko {tevilko vodje ekipe.

[tartnina zna{a 4000 SIT 4000 SIT na ekipo in se porabi za organizacijske

stro{ke (nagrade, ve~erja, zajtrk, karte, preno~evanje, ...).

Poravnate jo lahko na transakcijski ra~un: 18300 – 0012196070

odprt pri Banki Dom`ale, namen nakazila: ZNOT, prejemnik: RST

Dom`ale P.P. 49. Na dan tekmovanja zna{a {tartnina 5500 SIT. Ve~ informacij o tekmovanju pa lahko dobite na doma~i strani RST ( rst.rutka.net rst.rutka.net rst.rutka.net rst.rutka.net rst.rutka.net) oziroma na telefonu 040/396-286 ali 01/ 7213-319 (Sa{o) in na {tevilki 041/332-297 ali 01/7211-202 (Erika).

NE ZIMA NE MRAZ ME NE USTAVI, NA ZNOTU SEM VEDNO NE ZIMA NE ME NE USTAVI, NA ZNOTU SEM VEDNO USTAVI, TA PRAVI! TA PRAVI!

Izbolj{ajmo svoje finan~no stanje in hkrati

pomagajmo Skavtski fundaciji do prvega

tabornega prostora za slovenske tabornike

PRODAJA NOVOLETNIH VO[^ILNIC ZALO@BE SIDARTA

Tudi v leto{njem letu vabimo vse rodove in njihove ~lane, da se vklju~ijo v prodajo novoletnih vo{~ilnic zalo`be Sidarta. S to zalo`bo sodeluje `e vrsto let Skavtska fundacija v zbiranju sredstev za fundacijo, ki je namenjena obmo~nim tabornim centrom. To in {e marsikaj po~enjajo ~lani skavtskega gibanja v razli~nih de`elah, da si v tem obdobju leta izbolj{ajo svoj materialni polo`aj. In zato je prav, da se sleherni rod odlo~i sodelovati v tej akciji.

PONUDBA JE NASLEDNJA!

Zalo`ba Sidarta je pripravila komplet bo`i~no novoletnih vo{~ilnic z oznako K 49, ki je opremljen z napisom Skavtska fundacija-ustanova Zveze tabornikov Slovenije. V kompletu je deset vo{~ilnic in deset kuvert z `e vpisanimi teksti ali brez. Tekste je mo~ dobiti tudi na posebnem listu.

Ponujamo tudi vse ostale vo{~ilnice iz prilo`enega kataloga. Res pa je, da jih zalo`ba zagotavlja le do razprodaje naklade. V tem primeru gre del izkupi~ka tudi Centru slepih in slabovidnih.

Maloprodajne cene z vklju~enim DDV so:

vo{~ilnice-podolgovate za v amerikanko - komplet1.490,00 sit

vo{~ilnice – ostale vel. B6-komplet1.190,00 sit

In {e Va{ zaslu`ek:

za vsak prodan komplet vo{~ilnic250,00 sit

Prilagamo katalog bo`i~no-novoletnih vo{~ilnic!

^imprej po{ljite svoje naro~ilo na naslov Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000

Ljubljana. Lahko tudi po faxu na 01 436 14 77 ali na el.naslov: frane.merela@guest.arnes.si.

TABOROVA POMO^ Kako ustanovimo svoj taborni{ki rod

Opozorilo: pri~ujo~i ~lanek relativno poljudno opisuje postopek ustanovitve dru{tva in v~lanitve v Zvezo tabornikov Slovenije, s ~imer {ele taborni{ko dru{tvo dejansko postane polnopravni taborni{ki rod. Za podrobnej{e informacije, bolj pravno pravilni jezik in druge stranske u~inke si preberite Zakon o dru{tvih in druge ustrezne pravne predpise ali pa se posvetujte s pisarno ZTS, pristojno upravni enoti, notarjem, ali Agencijo za javnopravne evidence in storitve.

Dru{tvo lahko ustanovijo najmanj tri polnoletne osebe, ki se zberejo ob istem ~asu na istem kraju, kjer izvedejo ustanovitveno skup{~ino ustanovitveno ustanovitveno skup{~ino ustanovitveno skup{~ino, na kateri sprejmejo sklep o ustanovitvi, sklep o ustanovitvi, sklep o ustanovitvi, sklep o ustanovitvi, statut statut statut statut statut dru{tva (t.j. temeljni akt) in imenujejo zastopnika zastopnika zastopnika zastopnika dru {tva (predsednika oz. stare{ino) ter skladno s statutom tudi druge organe dru{tva (kot so ~lane predsedstva oz. uprave, nadzornega sveta, ~astnega razsodi{~a oz. disciplinske komisije, blagajnika, na~elnika in podobno.

Statut Statut Statut Statut dru{tva mora dolo~ati ime, sede`, namen in naloge dru{tva, na~in v~lanjevanja in prenehanje ~lanstva, na~in upravljanja dru{tva (t.j. organe kot si stare{ina, na~elnik in uprava) pravice in dol`nosti ~lanov, zastopanje dru{tva (t.j. organ, kot je stre{ina), financiranje in opravljanje nadzora na teko~imi sredstvi, prenehanje, zagotavljanje javnosti delovanja in postopek spreminjanja statuta. V statutu je tudi smiselno predvideti, kateri organi morajo in kateri so lahko izvoljeni – tako ni razumno pri~akovati, da bo imelo dru{tvo tri~lansko ~astno razsodi{~e,

pet~lanski nadzorni svet, tajnika, blagajnika, na~elnika in predsednika, ~e je vanj v~lanjenih samo sedem ~lanov. ^eprav je statut navidezno te`ko sestaviti, se to lahko v praksi to zelo enostavno izvede - samo pisarno ZTS morate prositi za vzor~ni statut rodov, ki ga nato ustrezno dopolnite in preuredite (vstavite pravilno ime in sede` dru{tva in podobno).

Potek ustanovitvene skup{~ine se mora zabele`iti v zapisniku zapisniku zapisniku, ki ga podpi{eta predsedujo~i skup{~ini in zapisnikar, prilo`i pa se mu tudi sprejeti statut. Zapisnik vsebuje dnevni red, kjer so najpomembnej{e to~ke sklep o ustanovitvi dru{tva, imenovanje zastopnika in sprejetje statuta, vsebuje pa naj tudi seznam ustanovitvenih ~lanov ter kraj in datum skup{~ine.

Dru{tvo je sicer ustanovljeno na ustanovitveni skup{~ini, toda pravna oseba postane {ele z registracijo registracijo. Registrirati ga je treba pri upravni enoti, na katere obmo~ju se nahaja sede` dru{tva. Vlogi za registracijo, katere vzorec pridobite na upravni enoti, je treba prilo`iti {e zapisnik ustanovitvene skup{~i-

ne, dva izvoda statuta, seznam z osebnimi podatki ustanovnih ~lanov (ime, datum rojstva, dr`avljanstvo, stalno prebivali{~e) z njihovimi notarsko overjenimi podpisi in ime zastopnika dru{tva. Vlogo mora izpolniti zastopnik dru{tva (obi~ajno stare{ina), ki jo bo tudi `igosal. Vlogi je treba dodati tudi v obliki upravnih kolekov pla~ano upravno takso v vrednosti 5.950 SIT. [e pred registracijo pa morajo ustanovni ~lani pri notarju notarju notarju notarju ov eriti svoje podpise (prvi podpis stane 1.800 SIT, vsak nadaljnji, ki se overovi isto~asno s prvim, pa 900 SIT, kar torej skupaj zna{a najmanj 3.600 SIT). Hkrati morate `e pred registracijo izdelati tudi `ig dru{tva (stro{ek 3.000 – 5.000 SIT). ^e ste vlo`ili popolno dokumentacijo, bo upravna enota izdala odlo~bo in potrdilo o registraciji dru{tva (najverjetneje ga bo poslala na sede` ali pa zastopniku dru{tva). Potrdilo po{ljite na ali z njim obi{~ete pristojni urad AJPES AJPES (sedaj pristojna za nekatere naloge, ki je v~asih opravljal Statisti~ni urad), ki bo izdala obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi. S potrdilom o registraciji in obvestilom o identifikaciji ter izpolnjenimi obrazci, ki jih dobite pri pristojnem uradu Dav~ne uprave RS Dav~ne uprave RS Dav~ne uprave RS Dav~ne uprave RS RS, lahko sedaj pridobite dav~no {tevilko. Z vsemi `e na{tetimi dokumenti, statutom ter izpolnjenimi obrazci, ki vam jih priskrbi va{a banka banka banka banka banka, morate samo {e odpreti transakcijski ra~un (trenutno je Hypo Bank Alpe Adria d.d. edina avtorju znana banka, ki ne zara~unava stro{kov vodenja ra~una, pri drugih bankah pa ti stro{ki zna{ajo 1.500 –2.000 SIT mese~no) in dru{tvo je sklad-

no z veljavno zakonodajo ustanovljeno, registrirano in pripravljeno na normalno delovanje.

^e pa `elite ustanoviti pravi taborni{ki rod, ga morate {e v~laniti v Zvezo v~laniti v Zvezo v~laniti v Zvezo v~laniti v Zvezo Zvezo tabornikov Slovenije tabornikov Slovenije Slovenije. Za to mora va{e dru{tvo izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:

• registrirano mora bit skladno z dolo~bami Zakona o dru{tvih (urejeno),

• pravila in organiziranost dru{tva morajo biti skladna z Enotnimi na~eli organiziranosti taborni{kih rodov (tako ali tako ste prepisali vzor~ni statut, ki vam ga so odstopili v pisarni ZTS, torej: urejeno),

• v dru{tvo mora biti v~lanjenih vsaj 30 tabornikov,

• ~lani dru{tva morajo delovati po programu, skladnem z namenom, na~eli in metodo ZTS,

• vzpostavljen mora biti vodov sistem,

• vodniki in vodstvo morajo biti usposobljeni za normalno delovanje,

• na~elnik mora biti vsaj v procesu izobra`evanja za in{truktorja 1. stopnje,

• skup{~ina dru{tva mora sprejeti sklep o v~lanitvi v ZTS (tovrstni sklep lahko sprejme tudi ustanovitvena skup{~ina).

Ko ~lanstvo va{ega dru{tva torej potrdi tudi stare{instvo oz. skup{~ina ZTS, je resni~no nastopil trenutek, si lahko ~estitate k ustanovitvi novega taborni{kega rodu.

Kako pa prakti~no poteka

vklju~itev novega rodu v ZTS, je podrobneje opisal Ivo [tajdohar, tajnik ZTS:

"Skupina, ki se `eli v~laniti, najprej vzpostavi kontakt s sede`em ZTS. Po{ljemo ali damo jim osnovne materiale (statut in enotna na~ela, nekaj priro~nikov, nekaj izvodov revije Tabor,...). Dogovorimo se za kratek seminar o taborni{tvu (za {tiri do pet odraslih udele`encev)v kraju, kjer naj bi nova enota delovala, seminar izvedemo in se dogovorimo za nadaljnje korake.

Sledi organiziranje skupine po enotnih na~elih in usposabljanje vodstva (vodni{ki te~aji, in{truktorski te~aji), hkrati pa se vzpostavljajo tudi stiki in relacije do drugih subjektov v okolju (lokalna skupnost, ob~ina, `upan, druga dru{tva, mladinski klubi,...) in nave`ejo kontakti s sosednjimi rodovi in obmo~no organizacijo ZTS. ^e so razmere zrele (dru{tvo deluje v sistemu vodov, vodstvo je usposobljeno…) se na naslednjem sestanku dogovorimo o mo`nem datumu ob~nega zbora.

Na osnovi vzorca pravil rodov (t.j. vzor~ni statut, op.a.), rod pripravi osnutek pravil in ga posreduje ZTS za morebitne pripombe. Pravila sprejmejo na ob~nem zboru, ki je lahko ustanovni, ~e gre za novo skupino, lahko pa je dru{tvo `e ustanovljeno in je potrebno spremeniti pravila; v obeh primerih se morajo na ob~nem zboru odlo~iti za ~lanstvo v ZTS.

Rod posreduje sprejeta pravila v potrditev Izvr{nemu odboru ZTS, prijavi nove ~lane in odvede predpisan del ~lanarine. Izvr{ni odbor ZTS potrdi pravila in o tem obvesti rod, skup{~ina ali stare{instvo pa sprejme sklep o ~lanstvu rodu v ZTS, ki se objavi v Taborni{kem vestniku."

LUKSEMBUR@ANI poleti v Sloveniji

Mi pa jeseni v Luksemburgu

Pugy

@e veste, da bo poleti naslednje leto ve~ kot 300 luksembur{kih skavtov starih od 14 do 17 let taborilo pri nas? Ja, pravcati mini jamboree bo potekal od 16. do 28. julija 2003 v Rib~evem Lazu. Vabilo velja tudi tebi oz. tvojemu vodu, saj se jim bo pridru`ilo {e kak{nih 50 slovenskih tabornic in tabornikov. Bi rad izvedel ve~? Po{lji mail na jurij.tihelj @rutka.net in dobil bo{ sve`e informacije.

organizacija lai~nih skavtov in predstavnice WAGGGS iz Luxemburga. Udele`ili smo se tudi sre~anja vodnikov iz celotne dr`ave (pribli`no 500 vodnikov). Plenarni del je bil namenjen pregledu dejavnosti v LGS-u na vseh podro~jih v preteklem letu, ki je potekal v obliki TV showa, najbolj{im aktivnostim pa so podelili celo oskarje.

Na~rti za prihodnost?

Kako so se odlo~ili ravno za Slovenijo?

Najprej so izbrali Estonijo, pa so se na~rti izjalovili. Potem je v lu~i spoznavanja in poglobljenega sodelovanja zasijala nova zvezda - Slovenija. In tako so pri{li na na{ zlet, si ogledali Slovenijo in nas povabili na dogovore v Luksemburg. Obisk, ki smo se ga udele`ili Blondi, Zala, Jure in Pugy, je bil namenjen predstavitvi obeh organizacij in razvijanju mo`nosti za nadaljnje sodelovanje. Poleg izmenjave informacij o mo`nostih programskih aktivnosti na njihovem taboru v Sloveniji smo se pogovarjali tudi o drugih podro~jih sodelovanja, o sodelovanju z dr`avami tretjega sveta, o vzgoji in izobra`evanju kadrov ter o trendih ~lanstva.

V ~asu obiska smo prisostvovali konferenci LGS-a (primerjalno na{a skup{~ina), na kateri imajo mo`nost sodelovanja vsi voditelji v organizaciji (tisti, ki so na funkciji in tisti, ki so brez in so opravili te~aj za vodje). Na konferenci so sodelovali tudi eminentni gostje: minister za pravosodje in finance, direktor urada za mladino in luksembur{ki nad{kof, sodelovali pa so tudi predstavniki nem{kih skavtov, FNEL –

Poleg `e omenjenega tabora v naslednjem letu smo se dogovorili {e za nekatere oblike sodelovanja na podro~ju mladinske politike, izobra`evanja (predvsem za trenerje), udele`be na mednarodnem taboru B4U, ki bo leta 2004 v Luksemburgu, sodelovanja pri projektih v dr`avah tretjega sveta (iniciativa Sever - jug) ter vzpodbujanja partnerstva z vladnimi organi. Velikopotezni na~rti? Kje pa, saj bomo cilje la`je realizirali tudi s pomo~jo Andreja Lozarja, ki bo od februarja do oktobra 2003 na sede`u Luksembur{ke skavtske organizacije v okviru Evropske prostovoljne slu`be deloval kot prostovoljec.

Samo Vodopivec, Nacionalni JOTI koordinator

JOTI

Bole~ine v prstih, trd vrat ter megla pred o~mi – vse to so znaki prekomerne uporabe ra~unalnika. ^e pa jim dodamo {e {umenje in piskanje v u{esih, ki prihaja od poslu{anja radia slabe kvalitete (toda vsebinsko zelo dobrega), pa to postanejo simptomi udele`encev leto{njega JOTI-ja.

Kot {e vsako leto doslej je tudi letos JOTI potekal tretji vikend v oktobru, udele`ba pa ni bila ni~ slab{a kot prej{nja leta. Udele`ile so se ga kar {tiri ve~je organizirane taborni{ke skupine in sicer iz Cerknega, [kofje Loke, Ilirske Bistrice ter Maribora, od katerih je vsaka {tela pribli`no 15 ~lanov, prav tako pa ni manjkalo posameznikov, ki se zaradi razli~nih razlogov niso mogli udele`iti skupinskega »ircanja« oziroma so se nam ponovno pridru`ili potem, ko je njihova skupina `e zaklju~ila s programom. Na{teli smo pribli`no 100 udele`encev iz Slovenije (ZTS in ZSKSS skupaj), najve~je {tevilo isto~asno priklopljenih uporabnikov pa je bilo malenkost ~ez 3800. Ocenjuje se, da je na JOTI-ju letos sodelovalo pribli`no 6000 razli~nih osebkov iz celega sveta, ve~inoma prihajajo~ih iz vrst WOSM-a ter WAGGGS-a.

Posebnost tokratnega JOTI-ja je bil radio, katerega program so izmeni~no oblikovale skupine oziroma posamezniki in je ve~ino poslu{alcev zelo spominjal na legendarni radio Cen3fuga z zleta v Tolminu. Radio bo zagotovo ponovno obratoval na JOTI-ju 2003, ~e pa bo mogo~e pa tudi `e kdaj prej, saj je med poslu{alci zaradi izpolnjevanja glasbenih `elja postal zelo priljubljen.

Za primer huj{ih tehni~nih te`av je bilo zelo dobro poskrbljeno, saj bi uporabniki v tem primeru za la`je ~akanje imeli na voljo Tetrinet stre`nik, ki omogo~a igranje legendarne igrice Tetris med ve~imi uporabniki hkrati, toda na sre~o tehni~nih te`av nismo imeli in je zadeva bolj kot ne samevala.

JOTI sicer poteka samo en vikend na leto, toda najbolj vztrajni se sre~ujemo vsak ve~er na kanalu #zts v omre`ju IrcNET (stre`nik irc.arnes.si), zato vabimo vse, da nas pridete kdaj obiskat. Tu je tudi mo`no dobiti odgovore na razli~na vpra{anja v zvezi z delovanjem spletnega servisa RutkaNET, najbolj sve`e informacije o pripravah na JOTI, o poteku drugih akcij ZTS, itd.

Prihodnje leto na~rtujemo izdelavo na{itka, ki ga bodo prejeli vsi udele`enci JOTI-ja in za katerega upamo, da bo privabil k sodelovanju {e koga. Prav tako nameravamo s pomo~jo vseh na{ih udele`encev izdelati zemljevid sveta z ozna~enimi dr`avami, s katerimi nam je uspelo vzpostaviti stik, saj je pogled na vse ozna~ene eksoti~ne kraje ve~ kot veli~asten. Meni je letos med drugim uspelo vzpostaviti stik z Arubo ter Mauritiusom, pa vam?

TABOROVA POTUHA

Tokrat se bomo posvetili ve{~inam, ki otroku pomagajo pri osebnostnem razvoju. Medtem ko lahko na cilji formalnega izobra`evanja otroka gledamo kot na os razvoja otrokove osebnosti, so spretnosti, ki jih otrok razvije, kot obro~i okrog te osi. Ve{~ine moramo torej razumeti kot nekaj, kar oplemeniti izobra`evalni proces.

Kaj so ve{~ine

Ve{~in (ne samo tistih, ki jih uporabljamo in osvajamo taborniki) je ogromno in mnoge so tak{ne, da niso osredoto~ene le na eno podro~je osebnostnega razvoja. Na primer ve{~ina vodovega kronista spodbuja poleg sposobnosti zapisovanja dogodkov tudi vestnost in odgovornost. ^e `eli vodnik tabornikom v vodu pomagati in jih pravilno usmeriti, katerih ve{~in naj se nau~ijo, mora dodobra poznati njihovo zanimanje za dolo~ene dejavnosti in njihove zmo`nosti, za kar mora s taborniki komunicirati in odkriti njihove `elje in potrebe.

Skupine ve{~in

Ve{~ine lahko razdelimo na razli~na podro~ja, glede na podro~je, s katerim se ukvarjajo. Naziva ve{~ina ne smemo zamenjevati z na{im terminom ve{~ine, ki pomeni priznanje za osvojeno znanje. Ve{~ine so tukaj predstavljene kot neka specifi~na znanja oziroma spretnosti. Predstavljamo vam nekaj osnovnih podro~ij z nekaj primeri ve{~in:

Znanost in tehnologija

Obdelava lesa lesa Obdelava lesa lesa

Taborniki se nau~ijo obdelave lesa, lahko popravijo manj{e lesene izdelke (na primer igra~e), spoznajo lastnosti lesa in znajo ceniti naravne materiali.

Fotografija

Taborniki se nau~ijo opazovati, znajo uporabljati fotografski aparat in pozneje tudi razvijati fotografije.

Ra~unalni{tvo Ra~unalni{tvo Ra~unalni{tvo Ra~unalni{tvo Sodobnega `ivljenja si ne moremo ve~ predstavljati brez ra~unalnika, zato je ta ve{~ina morda ena izmed najbolj samoumevnih, pa vendar se je lahko loti tudi bolj poglobljeno.

Umetnost in kultura

Folklora Folklora Folklora Folklora

Poznavanje ljudskih obi~ajev podro~ja, kjer `ivimo, je pomembna za poznavanje zgodovine, kot tudi za razgledanost. Sem sodi izdelava tradicionalnega glasbila, u~enje tradicionalnih plesov, tudi peka tipi~ne jedi.

Slikanje in risanje Slikanje in risanje risanje

Najbolj{i na~in za stimulacijo kreativnosti, saj omogo~a, da se taborniki izra`ajo na svoj na~in.

[port

[portne aktivnosti krepijo telo, hkrati pa navajajo mlade na disciplino in predanost. Poleg fizi~ne razvitosti sta pozitivni posledici tudi pove~ana samozavest in samostojnost.

Pomo~ drugim

Prva pomo~ Prva pomo~ Prva pomo~ Prva pomo~ Prva pomo~

Nau~i skrbeti za po{kodovane in kako si pomagati sam. Za tabornike je zelo koristna, saj lahko ob po{kodbi med aktivnostmi v naravi sami poskrbijo za manj{e po{kodbe.

Varnost Varnost Varnost Varnost Varnost

Zmo`nost predvidevanja morebitnih nesre~ mo~no zmanj{a mo`nost,

da bi se te zgodile. Pri tej ve{~ini gre tudi za pomo~ v izrednih razmerah in sposobnost pravilnega in pretehtanega reagiranja.

Pomo~ starej{im Pomo~ starej{im Pomo~ starej{im Pomo~ starej{im

Razvija ~ut za soljudi in odgovornost do drugih v dru`bi. Moto ve{~ine bi lahko bil, da lahko `e z majhnim dejanjem nekomu polep{amo dan in premagamo marsikatero oviro, ki je sam ne bi mogel.

@ivljenje v naravi

Vrtnarstvo Vrtnarstvo Vrtnarstvo Vrtnarstvo

Nau~iti se skrbeti za vrt pomeni razumeti procese v naravi, znati gospodariti z zemljo in tudi ekolo{ko ravnati z biolo{kimi odpadki.

Skrb za `ivali Skrb `ivali Skrb za `ivali Skrb `ivali

Prostovoljna pomo~ v `ivalskem vrtu ali azilu, ali pa zgolj nastavljanje hrane pticam v zimskih mesecih je mnogo ve~ kot le skrb za `ivali , saj na nek na~in gradi otrokovo osebnost v duhu solidarnosti in prostovoljnega dela.

Povzeto po knjigi Handbook for Cub Scout Leaders / Interamerican Scout Office, Santiago, Chile

Preprosti mostovi

Spoznali bomo tri preproste mostove za pre~enje manj{ih potokov. Prednosti tak{nih mostov so enostavnost gradnje in majhna poraba materiala.

Enostavni vrte~i most

Eden od najpreprostje{ih mostov, sestavljen iz le dveh su{ic, vendar zahteva kar nekaj spretnosti pri pre~kanju.

Material

1 x 5 m su{ica

1 x 3 m su{ica

4 x 10 m vrvi (f 10 mm)

2 x 5 m vrvi

4 veliki klini

Vrte~i dvi`ni most

Ta most je po konstrukciji enak enostavnemu vrte~emu mostu, le da namesto vodoravne su{ice uporabimo lestev. Namesto {kripca lahko uporabimo tudi leseno vejo (oblike V), le da bo v tem primeru dviganje mostu te`je.

^e ho~ete postaviti ta mosti, mora nekdo od tabornikov v potok. Primeren je le za potoke z blatnim in ne kamnitim oz. trdim dnom.

Najprej pritrdite vse {tiri 10-metrske vrvi na pokon~no 5-metrsko palico, tik pod njimi pa pritrdite {e 5-metrsko vrv. Su{ico nato postavite v potok in jo dvignite v pokon~no lego. Vrvi, pritrjene na vrh pokon~ne su{ice razporedite po dve na vsako stran, v zemljo zabijte kline in pritrdite vrvi nanje. Sedaj mora eden od tabornikov v vodo, da na pokon~no su{ico z drugo 5-metrsko vrvjo pritrdi kraj{o. Vrv, ki smo jo zavezali na vrh dalj{e su{ice, prive`emo na tisti konec vodoravne su{ice, ki je na bregu. Most uporabimo tako, da se sprehodimo do pokon~ne su{ice, se je oprimemo in z nogami premaknemo vodoravno su{ico na drugo stran, da se usede na breg. Nato po su{ici pre~kamo potok.

Najprej sestavimo lestev, tako da 3-metrski su{ici postavimo drugo poleg druge in nanju pritrdimo pre~ke, na obeh koncih naj bodo dalj{e (1 m), vmes pa kraj{e (0.6 m). Pokon~no su{ico postavimo tako kot pri preprostem mostu, le da poleg 5-metrske vrvi pod vrh su{ice pritrdimo {e {kripec, skozenj povle~emo 10-metrsko (f 15 mm) vrv in na obeh straneh napravimo vozel, da se vrv med dvigovanjem ne bi izmaknila. Lestev postavite z enim koncem na breg, drugega z dvema zankama pritrdite z vrvjo, ki je pritrjena na vrh pokon~ne su{ice (glej sliko).

Na tisti konec lestve, ki le`i na bregu, prive`emo 10-metrsko vrv (f 10 mm), drugi konec vr`emo taborniku, ki stoji na drugem bregu. Vrv, ki smo jo potegnili skozi {kripec, pritrdimo na lestvino najbolj oddaljeno pre~ko od pokon~ne su{ice, drugi konec dr`i tabornik na bregu, na katerem je lestev (na nasprotnem bregu, kjer tabornik dr`i vrv).

Most uporabljamo tako, da gre tabornik, ki pre~ka potok, do pokon~ne su{ice in se je oprime. Tabornik z vrvjo, povle~eno skozi {kripec, dvigne most, tabornik na drugem bregu pa potegne most k sebi. Ko je most nad bregom, ga prvi tabornik s {kripcem spusti, tako da lahko tabornik pre~ka {e drugo polovico potoka.

Pritrditev lestve z vrvjo na pokon~ni su{ici

Material

1 x 5 m su{ica

2 x 3 m su{ici

2 x 1 m su{ici

8 x 0,6 m su{ic

1 x 10 m vrvi (f 15 mm)

1 x 5 m vrvi (f 15 mm)

5 x 10 m vrvi (f 10 mm)

5 x 5 m vrvi za vezanje

1 x 7 m vrvi (f 20 mm)

20 kraj{ih vrvi za vezanje pre~k

1 enojni {kripec

4 veliki klini

Dvojni dvi`ni most

Nadgradnja vrte~ega dvi`nega mosta je dvojni dvi`ni most, pri katerem se tisti, ki pre~ka potok, ne rabi oprijeti pokon~ne su{ice, ker pa sta obe polovici mosta dvi`ni, lahko prepre~imo dostop nepovabljenim osebam.

Sestavimo ga kot vrte~i dvi`ni most, pazimo le, da na pokon~no su{ico pritrdimo dva {kripca in dve prosti vrvi. Lestvi sestavimo vsako na svojem bregu,

tabornik, ki se bo `rtvoval za suh prehod drugih, na sredi potoka pritrdi oba konca lestev z vrvema na pokon~no su{ico. Ko mostu ne uporabljemo, lahko obe vrvi za dvig pritrdimo na eni strani, pazimo moramo le, da sta {kripca pritrjena tako, da ju lahko uporabljamo z obeh strani.

Material

kot pri vrte~em dvi`nem mostu, le da so koli~ine materialov za lestev dvojne

Povzeto po Scouting Magazine, London

Primo`

Je Nemeza ^rna luknja?

@e nekaj desetletij znanstveniki povezujejo izumrtje dinozavrov s padcem velikega meteorita ali kometa na podro~je dana{njega Mehi{kega zaliva. Vendar so arheologi odkrili {e ve~. V sedimentnih usedlinah so na{li ostre meje med posameznimi obdobji zemljine zgodovine, ki dokazujejo, da je cikli~no na vsakih 65 milijonov let prihajalo do mno`i~nega izumrtja vrst. Razloge za cikli~no ponavljanje kataklizem so seveda iskali tudi v astronomiji. Glavna zna~ilnost gibanja teles v Vesolju je, da se po dolo~enem ~asu zaradi kro`enja relativno spet znajdejo na istem mestu glede na druga telesa. Zato so sklepali, da mora Sonce na svoji poti po Vesolju cikli~no sre~ati neko telo, ki ima dovolj veliko maso, da zmoti tirnice kometov in jih usmeri proti Soncu in seveda Zemlji v njegovi bli`ini. Glede na to, da je ra~unsko dokazano, da vidna snov Vesolja (zvezde) predstavljajo le desetino celotne mase Vesolja, so sklepali, da gre verjetno za ugaslo zvezdo, ki ne sveti in jo poimenovali Nemeza.

Z druge strani je teorija ^rnih lukenj prerasla v znanstveno dejstvo in z dneva v dan znanstveniki odkrivajo nove dokaze za obstoj teh skrivnostnih teles. Poleg tega, da nam ^rne luknje ponujajo razlago, kje se skriva "manjkajo~a masa" Vesolja, pa lahko razkrijejo tudi skrivnost Nemeze. Sonce z Zemljo in ostalimi planeti Oson~ja kro`i okoli sredi{~a galaksije, ki ji pravimo Rimska cesta. Rimska cesta je podobno kot ostale galaksije Vesolja podobna velikanski plo{~i, ki jo sestavljajo zvezde. V premeru meri 250 milijonov svetlobnih let, debela pa je le 5 milijonov svetlobnih let. Sonce na svoji poti ne le da kro`i okoli sredi{~a galaksije, temve~ se tudi seli z ene strani "plo{~e" na drugo Tako v dolo~enem obdobju (65 milijonov let) pre~ka "plo{~o", kjer je gostota zvezd ve~ja, morda pa se pribli`a celo kaki ^rni luknji, ki lahko spro`i "zmedo" v Oson~ju.

^rno luknjo je zares te`ko odkriti. @e po definiciji je nevidna. ^rna luknja postane lahko vidna le posredno. ^e se

ji kak{na zvezda preve~ pribli`a, za~ne po`irati snov z "`rtve". Vro~a snov z ujete zvezde se v vrtincu izgublja v nenasitno `relo po`re{ne`a in tako ustvari svetel disk okoli sicer nevidne ^rne luknje. Tako je ^rna luknja vidna le, ko se hrani. Ve~ino ~asa pa se ^rne luknje ne hranijo, saj le redko naletijo na "`rtev", ki pride dovolj blizu. To da slutiti, da je v na{i galaksiji ^rnih lukenj veliko, ~eprav smo jih odkrili le nekaj v trenutku njihovega hranjenja.

Ena sama ^rna luknja pa je bila odkrita tudi na druga~en na~in … V prej{nji {tevilki sem omenil, da lahko ^rna luknja spro`i efekt le~e, ko pokrije kak{no zvezdo v svojem ozadju Ob opazovanju zvezd najbli`je sosednje galaksije (Velikega Magellanovega oblaka) so pred kratkim zabele`ili ta pojav. Ena od zvezd sosednje galaksije je nenadoma zasvetila, kot bi {li z le~o preko nje. Vendar pa je po prehodu ^rna luknja spet postala nevidna …

Tako se loti ^rna luknja svoje "`rtve" - kro`i okoli zvezde in jo izsesava tako dolgo, da na koncu od zvezde ne ostane ni~ - potem gre naprej svojo pot …

Seveda pa obstaja {e en na~in za odkrivanje ^rnih lukenj v bli`ini. Edina lastnost ^rnih lukenj, ki jo lahko direktno zazna njena okolica je gravitacija. Vendar, verjemite mi, ko boste ob~utili gravitacijo ^rne luknje, bo po vsej verjetnosti za vas `e prepozno …

POPOLNI SON^NI MRK,

Za tiste, ki na~rtujete potovanje proti jugu, ali pa ga boste na~rtovali prav zaradi tega, nekaj podatkov o popolnem son~nem mrku, ki bo nastopil letos, 4. decembra. Mrk se bo zgodil zjutraj v srednji in ju`ni Afriki, ~rta popolnega mrka bo potekala nekako ~ez Angolo in potem po meji med Rodezijo in Bocvano, preko ju`nega Mozambika v ju`ni Indijski ocean. Najbolj{e pogoje za opazovanje boste imeli, ~e boste na ta dan okoli poldneva pluli kje v bli`ini otoka Kerguelen v ju`nem Indijskem oceanu, ~e pa boste hoteli opazovati zahajajo~e »temno sonce«, boste morali oditi v Ju`no Avstralijo. Sicer se bo delni mrk videl na dokaj {irokem obmo~ju zemeljske oble. Viden bo na jugovzhodnem delu Atlantskega oceana, skoraj ~ez celo srednjo in ju`no Afriko, preko ve~ine Indijskega oceana, v ju`nem delu Indonezije, v Avstraliji, pa vse tja do Antarktike.

LUNINE MENE

ZNANE IZJAVE

Solze so plemenita govorica o~i in ko v pravi ljubezni

zmanjka besed, govorijo o~i s solzami, medtem ko jezik mol~i. (HERRICK)

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 11.Vzhod: 6:421. 12.Vzhod: 7:23

Zahod: 16:48Zahod: 16:18

15. 11.Vzhod: 7:0215. 12.Vzhod: 7:37

Zahod: 16:30Zahod: 16:17

Shemati~en prikaz poteka popolnega in delnega son~nega mrka 4. decembra 2002 (popolni mrk - modro, delni mrk - rde~e)

Po kak{ni ceni do kart in drugih geodetskih podatkov?

Naj vas naslov ne zavede, v prispevku nikakor ne morem opisati celotnega stanja na tr`i{~u in v pregled zajeti prav vseh kart in geodetskih podatkov. Prispevek se nana{a na podatke, ki jih vodi in vzdr`uje Geodetska uprava Republike Slovenije, to pa so uradne dr`avne karte ter podatki uradnih topografskih in nepremi~ninskih evidenc.

Vlada Republike Slovenije je v za~etku leto{njega poletja sprejela uredbo, ki natan~no dolo~a tarife za izdajanje vseh podatkov Geodetske uprave. Do leto{njega leta so bili dolo~eni ceniki le za nekatere podatke, v vseh preostalih primerih pa je Geodetska uprava ceno dolo~ala {ele na osnovi posameznega konkretnega povpra{evanja. S sprejeto odlo~bo se na tem podro~ju vzpostavlja red, posamezni interesent pa si lahko tudi predhodno povsem natan~no izra~una, koliko ga bodo podatki stali. V tarifi so zajeti tako nepremi~ninski kot topografski podatki, med slednje pa pri{tevamo tudi dr`avne karte.

Uredba lo~i med nekomercialno in komercialno rabo. Pri komercialni uporabi podatkov s ciljem nadaljnjega tr`enja samih podatkov ali iz njih pripravljenih izdelkov so tarife znatno vi{je kot pri neko-

mercialni rabi. Ker taborniki najve~krat potrebujemo karte ali druge geodetske podatke za izvajanje lastne aktivnosti, smo kot nekomercialni uporabniki ob naro~ilu podatkov dol`ni poravnati "nadomestilo za izdajanje geodetskih podatkov". Vi{ina nadomestila je v tarifnem delu uredbe dolo~ena s {tevilom to~k, vrednost to~ke pa zaenkrat zna{a 1 tolar.

Poglejmo cene nekaterih za izvajanje taborni{kega programa najbolj zanimivih geodetskih podatkov. Vse cene so navedene brez upo{tevanja DDV, ki ga je potrebno pri pla~ilu vsekakor pri{teti. Kljub razvoju tehnologije je za delo na terenu tiskana karta na papirju {e vedno nepogre{ljiva. Najprimernej{a karta za ve~ino taborni{kih aktivnosti v naravi je Dr`avna topografska karta v merilu 1:25.000 (DTK 25), ki prikazuje celotno ozemlje na 198 listih. Cena posameznega izvoda po novem zna{a 750 SIT. Nekoliko dra`ji (1000 SIT) so listi novonastajajo~e Dr`avne topografske karte v merilu 1:50.000 (DTK 50). Kljub manj{emu

merilu bo lahko DTK 50 zaradi velike gostote informacij in predvsem zaradi bolj a`urnega prikaza vsebine v mnogih primerih nadomestila ali vsaj dopolnjevala DTK 25. Glede na sedanjo izdelavo listov vse ka`e, da bo do konca leto{njega decembra na voljo `e 32 listov izmed skupaj 58, kolikor je potrebnih za prikaz celotnega ozemlja Slovenije. Za vse, ki ste pozabili, izdelava listov se je za~ela v SV delu Slovenije in omenjenih 32 listov bo obsegalo obmo~je do navidezne ~rte Jezersko – Vinica.

Za prikaz manj{ega obmo~ja v velikem merilu smo pred leti uporabljali liste Temeljnega topografskega na~rta v merilu 1:5.000 ali 1:10.000, vendar je vsebina na teh listih zelo zastarela, dobimo pa lahko le enobarvno ozalidno sliko. Zato je mnogo primernej{i Digitalni ortofotona~rt (DOF), v koordinatni sistem prera~unan ~rno-beli zra~ni posnetek z lo~ljivostjo pol metra. Cena posameznega lista, ki obsega obmo~je velikosti 3 km x 2,25 km, zna{a nekaj manj kot 4000 SIT.

Namesto kart ali drugih geodetskih podatkov na papirnem mediju se lahko odlo~imo tudi za digitalno obliko podatkov. Za posamezen rastrski sloj enega lista karte poljubnega merila boste od{teli okoli 450 SIT, vektorski podatki za posamezen list pa so ocenjeni na nekaj ve~ kot 1.500 SIT. Cenik vklju~uje tudi nadomestilo za pridobitev podatkov Registra prostorskih enot, Digitalnih modelov vi{in, Geodetskih to~k, za podatke zemlji{kega katastra in podatke katastra stavb. Mnoge izmed navedenih podatkov je mogo~e v digitalni obliki pridobiti `e preko elektronske po{te, le po tiskane liste kart bo {e naprej treba na Zemljemersko 12.

ROD SIVIH JEL[

Simbolika rodu v povezavi z zgodovino ali naravo

U~inkovine

Vitamin C, provitamin A.

Uporabnost

Navadna ivanj{~ica (Leucanthemum

vulgare)

Je od 20 do 80 cm visoka trajnica. Ima pokon~no razra{~eno steblo. Listi so name{~eni izmeni~no. So podolgovati, precej mesnati in imajo nazob~an rob. Na vrhu stebla se razvijejo bela do 5 cm {iroka socvetja. Cveti od meseca maja do septembra. Uspeva kot travni{ka rastlina. Pojavlja se v veliko podvrstah. Najdemo jo do nadmorske vi{ine 2000 metrov. Raste po travnikih, pa{nikih, gozdnih obrobah, med grmovjem, na kamnitih pobo~jih. Gojijo jo tudi na vrtu kot okrasno rastlino.

Mlade liste uporabljamo za juhe, prikuhe, omlete, solate, cvetni listi~i se uporabljajo za izka{ljevanje.

Recepti Pra`enec

Potrebujemo 20 dag mladih listov ivanj{~ice, 2 mlada pora, 2 `lici mleka, 2 `lici olja, 4 jajca, sol, poper.

Priprava: Mlade liste operemo in jih prekuhamo v vreli vodi. Po nekaj minutah kuhanja jih odcedimo. Na segretem olju spra`imo na kolute narezan por, ko se zmeh~a dodamo liste ivanj{~ice in pra`imo, da izpari vsa teko~ina. Stepemo jajca, posolimo in popopramo ter prelijemo preko zelenjave in spra`imo. Zraven pra`enca ponudimo kak{no solato.

Prikuha

Potrebujemo 5 dag listov ivanj{~ice, 10 dag listov male marjetice, 15 dag listov ple{ca, 5 dag listov trpotca, 1 malo ~ebulo, 1 ~esen, 2 `lici moke, 3 dcl mleka, 1 dcl kisle smetane, 3 `lice olja, sol.

Priprava: Mlade liste zelenjave operemo in prekuhamo v vreli vodi. Ko se zmeh~ajo jih odcedimo in drobno nare`emo. Na olju prepra`imo na drobno narezano ~ebulo, nato na

drobno narezano zelenjavo, preme{amo, zalijemo z mlekom in posolimo. Na zmernem ognju kuhamo 5 minut. V malo hladne vode zme{amo moko, dodamo na drobno narezan ~esen ter ume{amo v prikuho. [e malo prekuhamo in na koncu ume{amo kislo smetano.

Solata

Potrebujemo 20 dag listov ivanj{~ice, 25 dag cvetov in listi~ev male marjetice, 10 dag sira ementalca, 2 `lici olivnega olja, 3 jajca, sok 1 limone, drobnjak, sol in poper.

Priprava: Mlade liste in cvetove male marjetice in liste ivanj{~ice operemo, odcedimo. Sir in trdo kuhana jajca nare`emo na kocke in jih damo v posodo. Vse skupaj zme{amo, dodamo limonin sok, olje in sol. Solato posipamo z drobno narezanim drobnjakom in takoj ponudimo.

MEDNARODNE

Dragi klate`i!

Najprej si zakrijte nasprotno stran, da ne boste `e vnaprej vedeli vseh odgovorov. Nato pa si v miru preberite uvodnik. Ker se boste naslednje leto najbr` ve~krat klatili po svetu in sre~ali tudi kak{ne skavte in skavtinje, se mi zdi pomembno, da veste, kaj sploh je ta velika dru`ina, ki ji pripadamo. Malce ste si o tem `e lahko prebrali v septembrski {tevilki tabora, ko sva vam s Tinetom razlo`ila, kaj je to svetovna skavtska konferenca in svetovni skavtski forum mladih. ^e ste pozorno brali, vam naslednji kviz ne bo delal te`av. Pa tudi sicer boste zagotovo z malce zdrave pameti zlahka odgovorili na naslednja vpra{anja. Klate{ki

Kaj pomeni kratica WOSM?

1. World Organisation of Sexist Men

2. World Organisation of Scout Movement

3. World Organisation of Single Missionaries

V WOSM-u delajo samo prostovoljci. da ne

Zveza tabornikov Slovenije je NSO. Kaj pomeni ta kratica?

Najvi{ji organ odlo~anja v WOSM-u je:

1. Svetovna skavtska konferenca (World Scout Conference)

2. Svetovni skavtski odbor (World Scout Committee)

3. Svetovna skavtska pisarna (World Scout Bureau)

Skavtsko gibanje bo v kratkem praznovalo 100 let svojega obstoja. Vsi poznamo lorda BadenPowella, ampak ali tudi ve{, kaj se je zgodilo 1. avgusta 1907?

Ugani, koliko ~lanov ima WOSM: _____________,

nacionalnih skavtskih organizacij je v

WOSM-u: ______________,

v kolikih dr`avah na svetu sploh ni skavtskega gibanja: ______________.

1. BP je podpisal listino o ustanovitvi skavtske organizacije

2. BP-ja je `ena vrgla iz hi{e, moral je prespati v {otoru in tako je nastalo skavtstvo

3. Zvok trobente je ozna~il za~etek prvega skavtskega tabora na svetu

Kaj pa je to WAGGGS?

Re{itve

WOSM seveda pomeni World Organisation of the Scout Movement (Svetovna organizacija skavtskega gibanja, na kratko tudi svetovna skavtska organizacija). To je mednarodna organizacija, ki zdru`uje nacionalne skavtske organizacije (NSO). Njene ~lanice so tako NSO in ne posamezniki ali skupine.

Po zadnjem {tetju je v WOSM-u ve~ kot 28 milijonov mladih in odraslih obeh spolov. Svetovna skavtska organizacija {teje 156 ~lanic (nazadnje smo na svetovni skavtski konferenci v Gr~iji sprejeli tri nove ~lanice: Sej{ele, Zelenortske otoke in Etiopijo), ki prihajajo iz 216 dr`av in teritorijev. Na svetu obstaja samo sedem dr`av, v katerih skavtsko gibanje ni prisotno. V vsaki dr`avi naj bi obstajala samo ena nacionalna skavtska organizacija. V Evropi pa se je v {tevilnih dr`avaha razvilo ve~ skavtskih organizacij. V takem primeru se vse te organizacije lahko zdru`ijo v federacijo, ki potem v WOSM-u nastopa kot enotna nacionalna skavtska organizacija.

Svetovna organizacija skavtskega gibanja je setavljena iz treh osnovnih delov: Svetovne skavtske konference, Svetovnega skavtskega odbora in Svetovne skavtske pisarne. Najvi{ji organ odlo~anja v WOSM-u je Svetovna skavtska konferenca, ki se sre~a vsake tri leta. Zadnje tako sre~anje je bilo letos julija v Gr~iji. Konference je pravzaprav generalna skup{~ina skavtskega gibanja.

Torej: v svetovni skavtski organizaciji delujejo v glavnem prostovoljci, pomagajo pa jim t.i. profesionalci, ljudje, ki so za svoje delo pla~ani.

Vsako ~lanico (NSO) lahko predstavlja do {est delegatov. Svetovni skavtski odbor je izvr{ni organ WOSM-a. Odgovoren je za izvajanje resolucij, ki jih sprejme Svetovna skavtska konferenca and kot njen predstavnik med njenimi sre~anji. Odbor ima 14 ~lanov, od tega jih je dvanajst iz razli~nih dr`av in so izvoljeni za {estletni mandat. Dva ~lana predstavljata interese celotnega gibanja. Vsi ti ~lani so prostovoljci. Poleg njih sta ~lana odbora avtomati~no tudi generalni sekretar in blagajnik svetovne skavtske organizacije. Oba sta redno zaposlena. Odbor se sre~uje dvakrat letno, ponavadi v @enevi. Predsednica svetovnega odbora je od leto{njega julija Marie-Louise Correa iz Senegala.

Svetovna skavtska pisarna je tajni{tvo Svetovne organizacije skavstkega gibanja. Vodi jo generalni sekretar, ki ga imenuje Svetovni odbor in je glavni upravitelj organizacije. Glavni sekretar WOSM-a je trenutno Jacques Moreillon.

Avgusta 1907 je lord Baden-Powell organiziral prvi poskusni tabor za fante na otoku Brownsea v Veliki

Britaniji. Prvega avgusta ob zori je zvok trobente naznanil za~etek tabora, katerega posledice so spremenile svet (ali pa vsaj na{a `ivljenja).

WAGGGS je kratica za World Association of Girl Guides and Girl Scouts. Ustanovila jo je BP-jeva `ena Olave Baden-Powell kot skavtsko organizacijo za dekleta. Vedeti moramo namre~, da je bila skavtska organizacija najprej namenjena le fantom. V Sloveniji je ~lan WAGGGS Zdru`enje slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov. WAGGGS je bil ustanovljen leta 1928. Med ustanovnimi ~lanicami je bila tudi Jugoslavija.

POPOTOVANJA Bicikliranje in {topanje

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Potovanje z biciklom ima svoj ~ar. Omogo~a ti pristnej{i stik z ljudmi in pokrajino, vendar si ga zaslu`i{ {ele s potom lastnega obraza. Pa {e sam svoj mojster mora{ biti. Vsaj krpanje zra~nic mora{ obvladati do popolnosti. Kolo ti daje mo`nost, da lahko prakti~no kjerkoli neopazen prespi{. Na dalj{i poti je zato pametno investirati v lahek {otor; kupiti se dajo tudi kolesarske izvedenke.

Sama na tak na~in (razen nekaj kraj{ih tur) {e nisem potovala, vendar je to `e zapisano v mojem srednjero~nem planu.

Posebno poglavje pa si zaslu`i tudi {topanje, ~eprav smo {toparji `e resno ogro`ena vrsta. Verjetno za vse {toparje velja, da imajo ~asa bistveno ve~ kot de-

narja. ^e namre~ nima{ ~asa, se tudi na {top ne odpravi. [topanje je idealna prilo`nost, da zve{ informacije in nasvete o de`eli iz prve roke.

Zelo pomembna, ~e ne najpomembnej{a, je izbira {toparskega mesta. To naj bo dobro vidno (ne spla~a se na primer stati za ovinkom), dovolj mora biti prostora za ustavljanje in naj ne bo na takem mestu, kjer ve~ina avtomobilov pospe{uje. Pametno si je omisliti nekaj kartonov in debel temen alkoholni flomaster za na-

[toparji vedno radi pripovedujemo o izjemno dobrih in izjemno slabih {topih.

Eden najinih bolj{ih je bil iz Dublina. Sredi dneva sva {la na trajekt za Anglijo, tam "spoznala" prvi {top, potem dobila {e enega in se v zgodnjih ve~ernih urah nastanila pri prijazni angle{ki dru`ini v okolici Birminghama. Naslednje jutro, po obilnem zajtrku, so naju zapeljali na dobro {toparsko mesto. Do pristani{~a Dovra sva potrebovala 3 {tope in proti 9. zve~er sva bila v belgijskem Oostendeju. Malo pred 10. nama je ustavil tovornjak in ob 6. uri zjutraj sva izstopila pred Mainzom. Bila sva `e po{teno utrujena in privo{~ila sva si nekaj ur spanja, potem pa spet naprej. [e dva {topa in en tovornjak so bili potrebni in ob 5. zjutraj naslednjega dne sva bila v Kranju. Najino najdalj{e ~akanje pa je bilo leto poprej v Belgijitik pred Brusljem sva stala dobrih 9 ur!

Se pa na{i in pakistanski tovornjaki precej razlikujejo

V ve~jih kitajskih mestih brez te`av najde{ mini popravljalnice koles

pis `elenega kraja. Vozniki namre~ raje ustavijo, ~e vedo, kam gre{. Pazi le, da bo napis dovolj velik in dobro viden. Pomemben je tudi videz. Po mojih izku{njah je najbolje, ~e ne odstopa{ preve~ od povpre~ja. Veliko je odvisno tudi od tvojega razpolo`enja. ^e si nejevoljen ali kako druga~e nastrojen, pogosto kot zakleto ~aka{ ure dolgo.

S stali{~a varnosti se izogibaj {topanja pono~i in ~e se le da, raje {topaj v paru. Pa tudi, ~e ti voznik `e na prvi pogled ni v{e~, {top reje odkloni.

Vedi pa, da {topanja povsod ne odo-

NE POZABI

• orodje za popravilo kolesa

• karton in flomaster za {topanje

bravajo in da ne pomeni nujno zastonj prevoza. V nerazvitem svetu je v~asih za {top potrebno pla~ati prispevek za gorivo, ki zna{a od dela do nekajkratne vrednosti avtobusne karte. Zato vedno vpra{aj, saj nekateri vozniki s teboj sku{ajo zaslu`iti.

Nekaj kilometrov z Jesenic na poti v Kranjsko Goro. Najin prvi nekajdnevni izlet s kolesi. Namenjena sva v Trento. ^ez Vr{i~ seveda. Ja, zakaj pa ne! ^e vsi ostali zmorejo, bova pa {e midva. No, do Jesenic se sicer pripeljeva z vlakom, vendar izklju~no zato, ker nimava dovolj ~asa. Od tu dalje bova pa kolesarila. @e po nekaj kilometrih pogovor zamre. Pa ne zato, ker bi vsak zase potiho ob~udoval naravo, temve~ zato, ker vsak zase po tihem kalkulira, koliko je {e do Kranjske Gore, na Vr{i~ pa raje niti ne pomisliva. @e v Kranjsko Goro sva pri{la s ~isto razbolelima zadnjicama, vendar sva naslednje jutro vseeno osvojila Vr{i~. Z bicikli, ki so na vrh pripotovali v trebuhu avtobusa, vendar najino veselje zato ni bilo ni~ manj{e. Nisva pa {e vedela, da se trdo delo {ele za~enja. Na biciklih imava oba rada {e obvladljive hitrosti, zato so naju v dolini pri ko~i po{teno bolele roke in kar nekaj minut sva si jih hladila v vodi (pa vendar sva jih ~utila {e naslednji dan). Zavore so bile pa tudi ~isto pregrete.

Tovornjaki so za {topanje imenitni. Potuje{ sicer malo po~asneje, vendar si kralj na cesti

Ognja v roke Ognja v roke

Jesen se nam je `e splazila pod ko`o in morda se kdo od vas pripravlja na pravo zimsko spanje. Ja, morda je pod odejo res bolj toplo ... Vendar pa, ~lovek, kaj te prav ni~ ne privzdignejo barve, ki se bohotijo povsod naokrog?!

Rumene, da bi jih objemal za toplino. Rde~e, ki bi ti dajale vina pit. Rjave, da bi si z njimi postlal. In vsi tisti neskon~ni odtenki prelivov, ki bi si jih kar v krvi za`elel! Barve, ki mi vlivajo na ostrini modrega neba mo~i za nove za~etke. Ni~ po~itka - gremo naprej!

•Upanje je v viziji, v na~rtu in v pogumu, da se vedno znova vra~amo v pravo smer. (S.R. Covey)

•Upanje je v viziji, v na~rtu in v pogumu, da se vedno znova vra~amo v pravo smer. (S.R. Covey)

•Kdor ima preve~ `elja, je kot drevo z ve~ vrhovi. [iri se na vse strani, a ne zraste visoko. (R. Ker{evan)

•Kdor ima preve~ `elja, je kot drevo z ve~ vrhovi. [iri se na vse strani, a ne zraste visoko. (R. Ker{evan)

•^loveka dejstvo, da ne more veliko spremeniti, ne opravi~uje, da ne bi kljub temu poskusil.

•^loveka dejstvo, da ne more veliko spremeniti, ne opravi~uje, da ne bi kljub temu poskusil.

•Lakomen um prikriva ~lovekovo pravo naravo. Ko od`enemo jezo, nevednost in o{abnost, se nam razodene osnovna modrost. Pre`eni negativne lastnosti z meditacijo; naj te v odnosih z drugimi vodi so~utno srce. (A. Donnelley)

•Lakomen um prikriva ~lovekovo pravo naravo. Ko od`enemo jezo, nevednost in o{abnost, se nam razodene osnovna modrost. Pre`eni negativne lastnosti z meditacijo; naj te v odnosih z drugimi vodi so~utno srce. (A. Donnelley)

•^e resni~no `eli{ priti na Olimp, se prepri~aj, da gre vsak tvoj korak v tej smeri. (Sokrat)

•^e resni~no `eli{ priti na Olimp, se prepri~aj, da gre vsak tvoj korak v tej smeri. (Sokrat)

•Znotraj vsake te`ave je seme enake ali ve~je prilo`nosti ali prednosti. (Napoleon Hill)

•Znotraj vsake te`ave je seme enake ali ve~je prilo`nosti ali prednosti. (Napoleon Hill)

•^lovek lahko prenese vsak kaj, ~e ima dovolj velik zakaj. (F. Nietzsche)

•^lovek lahko prenese vsak kaj, ~e ima dovolj velik zakaj. (F. Nietzsche)

•K zadovoljstvu in sre~i vodi samo ena pot in nanjo bomo stopili samo tedaj, ko si bomo nehali delati skrbi zaradi stvari, ki jih ne moremo spremeniti z mo~jo volje. (Epiktet)

•K zadovoljstvu in sre~i vodi samo ena pot in nanjo bomo stopili samo tedaj, ko si bomo nehali delati skrbi zaradi stvari, ki jih ne moremo spremeniti z mo~jo volje. (Epiktet)

•Vse na{e sanje se lahko uresni~ijo, ~e imamo dovolj poguma, da jih uresni~imo. (Walt Disney)

•Vse na{e sanje se lahko uresni~ijo, ~e imamo dovolj poguma, da jih uresni~imo. (Walt Disney)

•Vedno delaj tisto, ~esar te je strah. (Ralph Waldo Emerson)

•Vedno delaj tisto, ~esar te je strah. (Ralph Waldo Emerson)

^lovek ni toliko prizadet zaradi tistega, kar se mu primeri, ampak zaradi

svojega mnenja o tistem, kar se mu primeri. (Montaigne)

^lovek ni toliko prizadet zaradi tistega, kar se mu primeri, ampak zaradi svojega mnenja o tistem, kar se mu primeri. (Montaigne)

Lrga

Lrga

JE@KOV KOTI^EK

Pesmi, ki so odpele svoje

Kolo usode se je zavrtelo in v mojih dlaneh je pristala knjiga, ki ji po prvotnem vesoljnem na~rtu tokrat {e ni bilo namenjeno pristati v Je`kovem koti~ku. Pa se nisem mogel upreti! Zavoljo tistega ~arobno pomirjajo~ega, blago oto`nega ugodja, ki mi zleze pod ko`o vsaki~, ko sli{im Njegovo pesem. Nato navadno pustim telesu da si oddahne, du{i pa pustim naj gre svojo pot.

Kak{ne spomine ti, dragi bralec, prebudijo Njegove pesmi? Taborniki generacije "iz petdeset in neke" so v na{ih vrstah – kot kak{ni glasbeni kri`arji – z ognjem in kitaro skrbno branili in ohranjali izro~ilo Njegovih balad ter drugih pesmi. Soju tiso~erih zvezd in toplem objemu ognja je \or|e \or|e \or|e \or|e Bala{evic Bala{evic Bala{evic, skozi ne{tete interpretacije mnogih po srcu ve~no mladih kitaristov, vedno dodal {e nekaj svojega. Pa recite, da se motim.

En dotik zadostuje. Dotik Svile Dotik Svile Dotik Svile Dotik Svile Dotik Svile je naslov knjigi, ki na svojevrsten na~in zdru`uje velik del avtorjevega pesni{kega opusa z obilnim dodatkom njegove pisateljske `ilice. Zbirka med platnicami skrbno varuje besedila D`ord`etovih najbolj{ih pesmi, mednje pa so vpletene jedrnate, zabavne in pou~ne avtobiografske zgodbe, ki navdu{ujejo s svojo pronicljivostjo, v~asih tudi njemu lastnim cinizmom.

Ta precej obse`na knjiga je, presenetljivo, napisana v na{em jeziku. Te`a{ko in nehvale`no delo prevajanja Bala{evicevih pesmisi je precej domiselno in posre~eno (v mejah mogo~ega) nalo`il na svoja ple~a Jaka Ko{ir. Prevod ne dohaja izvirnika. Menim, da je v tem primeru to tako ali tako nemogo~e. Vendar se mu s prevajalskimi mojstrovinami iz-

najdljivo in zanimivo pribli`a. Prav zato je vreden branja. Da o vsebini pesmi sploh ne zgubljam besed…Ob zvokih Njegovih oto`nih – nekateri bi z veseljem uporabili pridevnik "depresivnih" – balad, boste to z veseljem in najbolje ugotovili sami. Za ljubitelje in radovedne`e torej!

In seveda, lepo prosim … "Oprosti mi Catherine, ^e sem bil premalo fin, ko bila si moja ljuba. Oprosti mi Catherine, Vse je zdaj samo {e dim, niti senca od poljuba …"

Je` svetuje, vi preberete: Djordje Bala{evic, Dotik svile

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je opis prihajajo~ega meseca.

1. Kaj je bilo na ROT-u Velenj~anom bolj v{e~ kot Prekmurje? U - Posavje, [ - Primorje, D - Prlekija.

2. Kdaj je bila ustanovljena ljubljanska Mestna zveza tabornikov? E - 1994, E - 1996, K - 1998.

3. Kdaj je Malus izginil s strani Tabora? @ - leta 1999, J - po zletu v Tolminu, B - po zletu v Velenju.

4. Na vodni{kem te~aju SPOOT so v polno~ni tiskarni: Aklepetali pozno v no~, V - prepisovali in kup~kali material, Mrazvijali fotografije.

STRIC VOLK

5. Na ROLTI taborniki tekmujejo z: I - deskami, ^ - jadrnicami, N - rolerji.

6. Kje je letos taboril RAJ? I - ob Kolpi, Z - ob Dravi, E - ob Savi.

7. Zaradi premajhnih ~rk v ~asopisu bolijo: L - noge, Gvrat, H - o~i.

8. Na novo odkrit predmet v vesolju, ki kro`i okrog Zemlje, bi lahko bil: J - Zemljina to~ka gravitacije, L - Zemljina druga luna, G - Lunina luna.

9. Kje na spletu lahko najdete interaktivni naravovarstveni atlas? A - na straneh Agencije Republike Slovenije za okolje, Gna straneh nevladnih naravovarstvenih organizacij, K - na straneh Urada vlade za informiranje.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 10: KOSTANJEV PIKNIK

Re{itve so:

LIEBER LIEBER LIEBER

Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e NAGRADNI

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 11

Pravilno izpolnjen kupon {t. 9 je poslalo 16 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: NA VALOVIH DOMI[LJIJE, DOJKA, AROGANCA in TLAKOVEC.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Mateja Mateja Korbarja Korbarja Korbarja Korbarja iz Zagorja, DROGINO nagrado prejme Tina Tina Tina Tina Tina Br`an Br`an Br`an iz Portoro`a, Zinajda Kodri~ Zinajda Kodri~ iz Trsta dobi knjigo,

nagrado podjetja JAZON dobi Dra{ko Stankovi~ Dra{ko Dra{ko Stankovi~ Dra{ko iz [o{tanja, na omlete v gostilno Lieber pa bo {la Mojca Galun Galun Mojca Galun Galun iz Ljubljane. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 11 po{ljite najpozneje do 30. najpozneje do 30. novembra novembra novembra novembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno