Revija Tabor 2002/10

14.-20.oktoberTedenvse`ivljenjskegau~enjatvu.rutka.net

rodoviinZTS

16.oktoberDelavnica"Financiranjetaborni{kepisarnaZTS

dejavnosti"informacijevPORODu9/02 KVIOznanje.rutka.net

18.-20.inJesenskiposvetistare{in,na~elnikovOOZTSinpisarnaZTS

od25.-27.oktoberrodov,dru`ininklubovZTS @ rutka.net

18.-20.oktoberJOTAinJOTI(pocelemsvetu)www.scout.org ZTS @ rutka.net

19.oktoberIvkovmemorial(Ljubljana)stajdi @ email.si

Miha[tajdohar(RDV)

19.-20.oktoberMo~neukane(Medvode)peter.slapsak@guest.arnes.si

PeterSlap{ak(RDR)

7.-8.decemberZNOTjanez.anzin @ mercator.si

JanezAn`in(RST)

decemberLu~miruizBetlehemavSlovenijipisarnaZTS

(taborni{kirodovipoSloveniji)ZTS @ rutka.net

28.december-20.svetovniskavtskijamboree-WOSM

7.januar2003Tajska2003informacijena jamboree.rutka.net

UVODNIK

Tokratni Tabor je v va{ih nabiralnikih pristal z rahlo zamudo, a zato s toliko bolj sve`o vsebino – s {e sve`imi izjavami z leto{njega ROT-a. [e bolj zanimivo je Malusovo pisanje o Afriki, ki bo morda koga od vas tako navdu{ilo, da se bo odlo~il pre`iveti nekaj poletnih mesecev ob prelepem jezeru v Ugandi. Miha ~aka.

Za vse ustvarjalce glasil smo pripravili de-

set nasvetov, kako narediti {e bolj{e glasilo, na svoj ra~un bodo pri{li tudi pionirci, saj bodo na strokovnih straneh na{li na~rt za izdelavo vhoda v tabor z odrom.

Naj vam {e za`elim ~im lep{e pre`iveto jesen in ~im ve~ kostanjevih piknikov, ki polep{ajo jesenske ve~ere.

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

AKTUALNO

ROT4

Tabornaobisku8

Afrika12

Vodni{kite~ajSPOOT14

Rolta16

TaborjenjeRAJ18

IZ PRVE ROKE

Zborniki20

STROKOVNO

Glasila22

Potuha29

Pionirstvo32

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodnestrani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`kovkoti~ek45

Zznanjemdoodgovora46

Volk46

Kri`anka47

ROT, stran 4

Tabor na obisku, stran 8

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts@guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Tine Koloini

ROT

Marko Jerebi~

Foto: Marko Jerebi~ in Goran Tom{i~

Najve~ji, najte`ji, najpomembnej{i

Karfijole ljubezni & Panirane bu~ke, Ra{i{ki rod in Rod mo~virski tulipani, Ljubljana

Mo~no smo si zbrusile podplate, ker je bilo veliko asfalta in trdih prog. Imamo `ulj~ke, vse nas boli, pa smo vseeno sre~ne ... Proga je bila predolga, ~asovnica pa za lebde~e. Tudi vrisovanje je bilo ote`eno zaradi napak v nalogah. Moti nas, ker ni bilo za~etne otvoritve.

Prekmurje je ~udovito ... Sre~ale smo eno lisico, dve veverici, 7 srnjakov in 3 srne. Jabolka so enkratna, grozdje je v redu, ljudje zelo prijazni, prav tako tudi kontrolorji. Razporeditev nalog je bila ~isto nestandardna in je bilo treba veliko improvizirati.

Proletarci, Rod morskih viharnikov, Portoro`

Hrana je dobra, {e posebno tista petkova `upa. V{e~ nam je, da se s hrano ne skopari, pogre{ali smo le vodo na katerem od KT-jev. Mislili smo, da je Prekmurje ravno. Celoten vtis je odvisen predvsem od na{e uvrstitve ... Nagrado bomo dali v dobrodelne namene, ~e bo ~ez milijon – ne, napravili bomo zabavo in kupili avtobus, ki bo peljal po progi; po na{ih azimutih bi potrebovali tank, hahaha.

D`irafe, Efenkova, Zmaj~ice, Spacani, Rod jezerski zmaj, Velenje

Fajn kontrolorji ... za posamezne ekipe ni bilo protekcije, ker so bili kon-

trolorji doma~ini. Tisti trije na semaforju so bili izjemno prijazni... Teren je svetoven. Prlekija nam je bolj v{e~ Prlekija nam je bolj v{e~ Prlekija nam je bolj v{e~ Prlekija nam je bolj v{e~ nam kot Prekmurje kot Prekmurje Prekmurje. Grozdje je super, doma~ini pa neverjetno prijazni, {e na {tamprle so nas vabili. Malo nas je motilo, da med potjo ni bilo mogo~e deskati po internetu ... ^aj je bil samo na enem KT-ju, pa {e tam smo ga morali ~akati. Aja, pa {tevilke na semaforju: v knjigi jih ni. Karte bi bile lahko novej{e. Gu{terja in vse ostale vabimo na ARS 2003.

Dankovci & Gosenice, Rod sivega volka, Ljubljana

^asovnica je bila prekratka, proga predolga, orientacija pa premalo zahtevna. Traser ni {el pe{ po progi, ~e ne bi videl, da se ne da pe{ v 8 urah. Prekmurje je idealen teren za ROT – vse je videti isto. Tukaj je ve~ asfalta kot v vsej ljubljanski kotlini.

Eva, Ema, Ana, Vesna in Ma{a – XXL lizike, Rod gorjanskih tabornikov, Novo mesto

Na ROT-u smo prvi~, smo pa `e zmagovalke na ZOT-u, tudi na [kalski ligi smo bile prve. Ni mogo~e, da so bile tiste punce, ki so {tartale za nami, na koncu pred nami. Ena od njih si je odpela modrc, pa je kak{nega pohotnega {oferja ujela. Preve~ je bilo hoje, proga je bila predolga ... Doma~ini so bili veliko bolj prijazni kot drugod. Hrana je kriminal. Fi`ol na fi`ol ... No, juha niti ni bila tako napa~na. Predlagamo pice ali pa makarone s tuno. Aja, pa premalo je lu{tnih tipov. Pa {e tisti, ki so, so v kiklah. Predlagamo dodatne to~ke za lepe fante, da se jih bo ~im ve~ prijavilo.

Pa radio manjka, glasbe ni ... Glede pokrajine – pri~akovale smo bolj ravno. Bilo je lu{tno, v~eraj je bilo mu~no, ampak nismo obupale. ^etrte smo, kar je super, ker smo pri{le sem samo pre`ivet. Pa narisale smo najlep{i kroki. V {oli so perfektni kav~i, ampak Emil nas je nagnal s kav~a in smo se po~utile ogro`ene.

Brez recepta, Tumel team, Ra{i{ki rod, Ljubljana

Eeeh ... Proga preve~ po asfaltu, orientacija bi bila lahko bolj zapletena, proga pa kraj{a, da se ~lovek izka`e. Vsi kontrolorji so bili zelo prijazni. Neki doma~ini so nam prijazno povedali, kje je ena kota ... Tudi jabolka so zelo prijazna. Prekmurje – veliko gri~kov, lepi travniki, lepi gozdovi, tako svetli so. V Prekmurje zagotovo {e pridemo, smo si `e ogledovali taborni prostor. Dobro smo se odrezali in zahvaljujemo se na{emu mentorju in mecenu Emilu Mumlu.

PRL & [AJN, Rod aragonitnih je`kov, Cerkno

Absolutno fenomenalno. V gostilni dobi{ pala~inke z grozdjem in smetano za 300 tolarjev. Teren je bil super, drugi dan je bila proga predolga, pa ves ~as smo morali risati same cerkve pa mrli{ke ve`ice. Tista `upa prvi dan je bila super. Jutranje bujenje je bilo ful de best, vsi so bili prijazni in nasmejani, ~eprav verjetno niso veliko spali. Torej – absolutno fenomenalno.

PSI GADI, Rod mo~virski tulipani, Ljubljana

Primo` in Matej iz Logatca sva bila na ROT-u trikrat: prvi~, zadnji~ in ni-

koli ve~. Ob~udujemo Gori~ke ravnine, sama ravnina. Spali smo super, ~eprav je bilo zelo mrzlo: eni celo brez armafleksa in {otorke, kaj bi to s sabo nosili. Grozdje je zares dobro. Zaradi imen smo v~asih mislili, da smo kar na Mad`arskem. Ej, bila je `urka. Komentar na vse skupaj pa: La{ko je zakon! Hahaha.

ZOT – Zagrizen orientacijski team, Rod XI. SNOUB, Maribor

Nismo mislili, da je tukaj toliko asfalta. Predlagam, da napravite tu kak{no ROLTO. Doma~ini so res v redu, imeli so trgatev pa smo dobili grozdje. Proga je bila predolga, ~asovnica nerealna. Orientacija je bila v redu. Pri Morseju nas je malo zmedlo, ker stvari niso bile jasno razlo`ene. Bivak je bil na dobrem prostoru. Za gola` smo dobili vse to~ke, ker smo imeli toliko krompirja. Mogo~e bi bil lahko na ve~ KT-jih ~aj. Ocena: zadovoljivo.

Los Borni~kos, Rod zelene Rogle, Zre~e

RZR se vra~a! Pri dan je bilo preve~ asfalta, drugi dan pa je bilo fajn. Dosegli smo {esto mesto od 11 ekip in smo z rezultatom zadovoljni, ker `e 5 let nismo tekmovali. Neka doma~inka nas je naplahtala. Bivak je bil v redu, ~e bi bil bli`e, bi bil {e bolj{i. Krasno bi bilo, ~e bi danes zjutraj v ~aj padla {e kak{na vre~ka. ROT je v redu, samo mi nismo za to. ^e bi vedeli, kaj nam je Emil obljubil za zmago ...

Rezultati ROT-a so v Taborni{kem vestniku.

TABOR NA OBISKU Ra{i{ki rod Ljubljana

Zapisal: Ale{ Cipot, foto: Tine Koloini, Meti Buh in AC

Z Meti, na~elnico rodu, sva se zmenila, da se sre~amo na njihovem taborjenju ob re~ici Lahinji na Dolenjskem. Takoj sem opazil, da na taborjenju ni nobenega starej{ega tabornika. Pozneje sem izvedel, da je to njihova posebnost, saj imajo zelo malo aktivnih gr~. Takoj zatem sem opazil, da v taboru vlada izredno spro{~eno vzdu{je, v vseh letih svojega taborni{kega sta`a {e nisem opazil. Kljub temu so pri delu dovolj resni, predvsem pa uspe{ni in u~inkoviti. Zelo lep zgled mnogim! Na ~elu programskega dela v rodu pa je vedno zabavna in optimisti~no razpolo`ena Meti Buh, ki je podrobneje predstavila rod.

^lanstvo rodu

Meti: "Letos je na ~udovitem prostoru ob Lahinji 13 dni taborilo 110 Ra{i~anov, od tega 85 tabore~ih in 25 ~lanov vodstva. Leto{nja posebnost je bil dan za star{e. Navdu{enje je bilo veliko, tako s strani otrok, ki so navijali za svoje mame in o~ete na {portnih igrah, kot tudi s strani star{ev, ki so zve~er ob ognju spra{evali po ve~dnevni 'samo njihovi' izmeni. Program je potekal pod budnim o~esom taborovodij Tine in Ur{e. Na bivak smo se odpravili s kanuji, poleg indijanskega dneva je bil najbolj{i dan pre`ivetja z rokoborbo v blatu, strate{kimi igrami in z bitko z armafleksi med posadkama dveh ~olnov."

Meti: "V septembru smo pri~eli z delom, imamo kar nekaj novoustanovljenih vodov, ki {e nimajo imen pa tudi {tevilo ~lanov {e ni ustaljeno, vendar pa se giba med 10 in 20 ~lani na vod, pri~akujemo pa {e manj{i osip. Imamo deset gr~, a se z njimi zaenkrat, `al, {e ni~ ne dogaja. Na{a posebnost so dopisni ~lani, ki ne morejo obiskovati sestankov, temve~ hodijo le na tabor in jih je pribli`no 20, prihajajo pa iz cele Slovenije."

Ra{i~anke na 12. zletu ZTS v Tolminu. Na~elnica Meti stoji v sredini.

na~elnik klubaime kluba starost{tevilo

/vodnik/voda~lanov

Tina Lesko{ekKarfjole ljubezniPP25

Miha Ver{njakSlin~kiPP8

O[ [martno

Maru{a Mrak ^vekeGG9

Peter RinkPPGG6

Rok Prevodnik Kmeti~karjiGG9

Meti BuhHitri pol`iGG10

[pela Zmrzlikar D.B.D.GG15

Ur{a BergantSmrtonosne mi{iGG10

Ne`a BuhUmazani {tunfiGG8

Luka SnojDvorni nor~kiM^12

Gregor Traven VampirjiM^12

Mina StojilovOgenj~kiM^9

Ale{a Mrak ZajciM^14

Katarina SmolejM^

Jure DacarM^

O[ Brod

Tina Lesko{ekRutkeGG6

Irena Eva~i~MafijaGG6

Mateja GodnjavecIzumrle ~arovniceM^9

Ma{a Zalaznik RakuniM^10

Domen DovganM^

@iva HergaM^

O[ Pirni~e

Peter RinkGG

Tina ^esenjGG

Pla~anih ~lanarin za leto 2002156 [t. ~lanov v lanskem letu210

Kuli, stare{ina rodu: "Kaj naj re~em za na{ rod? Poudariti moram, da smo dru`ba res dobrih prijateljev, ki ima skupne cilje in vizijo razvoja taborni{tva v na{em {marnogorskem okolju. Da nas to dru`i in povezuje, dokazujemo skoraj na vsakem koraku. Znani smo po tem, da `ivimo zdravo in sku{amo z zdravim `ivljenjem in z vzgledom vplivati {e na druge, predvsem na star{e na{ih ~lanov."

Meti o ~lanarini: "^lanarina je bila lani 5000 tolarjev. V primeru, da je ve~ ~lanov iz iste dru`ine (kar je pri nas zelo pogosto, ker smo bolj "dru`inski rod") imajo vsi ostali 10 % popusta. Pri

Rodova uprava

Funkcija v roduIme in priimek

Stare{ina Du{an Kulovec - Kuli

Na~elnicaMeti Buh

Na~elnica dru`ine M^Ale{a Mrak

Na~elnik dru`ine GGPeter Rink

Na~elnica kluba PPTina Lesko{ek

BlagajnikVid Kulovec

Gospodar Peter Rink

PropagandistMiha Ver{njak

Tajnica Maru{a Mrak

Ra{i~ani nekoliko druga~e - z zadnje strani. Ra{i~anke pa v smeh.

Kuli, ujet v objektiv ob 20-letnici rodu

'socialno ogro`enih' ~lanih se dogovorimo individualno, vsekakor zanje obstaja mo`nost pla~ila ~lanarine na ve~ obrokov."

Razvoj rodu

Pred 25 leti

Ra{i{ka ~eta, ki je v okviru odreda Ro`nik delovala v Vodicah, je leta 1977 prerasla v odred. Na osnovni {oli v [martnem pod [marno goro je vodstvo odreda ustanovilo ~eto Prvi strel. Pobudnica ustanovitve in prva stare{ina je bila Martina Kovi~. Du{an Kulovec, na{ sedanji stare{ina, je bil takrat pomo~nik ravnatelja. Vodil je kar 12 vodov. Dejavnost v Vodicah je po~asi zamrla in sede` odreda so nato preselili v [martno.

Nove mo~i

"V letu 1991 smo za`iveli z novo ekipo. Na~elnica Simona, sedem vodov na dveh osnovnih {olah, prva {tevilka rodovega glasila Brzice in nekaj {otork v skladi{~u. Na taborjenju se nam pridru`ijo prijatelji iz Rodu kra{kih viharnikov iz Postojne, s katerimi pre`ivimo skupaj {e pet naslednjih taborjenj; vse dokler oba rodova ne postaneta prevelika za skupno izmeno. Aktivni smo tudi pozimi, saj pod vodstvom Te`aka PP klub `e tradicionalno bivakira na Rogli sredi sne`nih mete`ev."

Novej{a zgodovina

Leta 1996 je bila ustanovljena Mestna zveza tabornikov Ljubljana, v katero so pristopili. Zanimanje za orientacijska tekmovanja je vedno ve~je in v Novem mestu prva ekipa RAR zmaga na ROT-u. Taborjenje v So~i leta 1999 si bo gotovo zapomnil Tine, ki je ~ez no~ postal taborovodja, stare{ina in "{e kaj" izmene, ko je viroza polo`ila velik del vodstva v postelje. Prvi~

imajo tudi PP tabor. Navdu{enje je veliko, zato ga naslednje leto ponovijo, tabor pa se kon~a s petdnevnim pohodom iz ^rnomlja v Ljubljano. Tudi zimovanja postajajo vedno bolj atraktivna – smu~anje na Pohorju privabi ~ez 50 tabornikov.

RaR danes

"[tevilo ~lanov se ustali pri dobrih 200. Letos s pridru`itvijo tretje {ole - O[ Pirni~e, pri~akujemo {e manj{i porast. Dogajanja je veliko. Poleg orientacijskih tekmovanj, mnogoboja, bivakov in izletov se najdejo {e druge atraktivne akcije. GG-je smo peljali na Dunaj, PPji pa se gotovo najbolj spominjajo prehoda v PP na gradu Kamen, jadranja, bu~, ki jih na no~ ~arovnic nesemo na Pre{ernov trg, ali izletov v neznane jame ... Letos `e deseti~ prirejamo ^istilno akcijo [marne gore, v okviru MZT pa tudi tokrat organiziramo @abori, orientacijo za GG-je. V rodovih vrstah je dobro poskrbljeno tudi za glasbo. Iz na{ih vrst izhaja odli~en taborni{ki bend Kajmak, novi kitaristi pa prihajajo tudi iz vrst mlaj{ih, tako da ob tabornem ognju in na ~ajankah nikoli ni dolg~as."

Ljubljana-[martno.

lista vodstva: rar-list @ rutka.net;

lista rodu: rasicani@ rutka.net, stran: rar.rutka.net

Sli{ati je, da sodite med dva najbolj- Sli{ati je, sodite med dva najbolj{a ljubljanska rodova ... {a ljubljanska ... {a ljubljanska rodova ... {a ljubljanska ... ...

Meti: "Na{a prednost je, da delujemo na obrobju Ljubljane, kjer so otroci bolj dovzetni za to, kar bi jim radi s taborni{tvom dali. Odli~no je tudi vodstvo, ki je `e velikokrat dokazalo, da je izredno dober team, tako v izvedbi akcij kot na taborni{kih tekmovanjih. Imamo pa na primer le pet aktivnih gr~ in pribli`no pet celih {otork v skladi{~u... Konec koncev pa ni pomembno, da smo bolj{i od drugih, glavno je, da delamo dobro."

Mnenje o MZT in va{em delovanju v Mnenje MZT in va{em delovanju v Mnenje o MZT in va{em delovanju v Mnenje MZT in va{em delovanju v Mnenje MZT okviru MZT-ja. okviru MZT-ja.

"Glavni pomen MZT ostaja, da spodbuja sodelovanje med rodovi. Tako

pri izmenjavi informacij kot pri izvedbi ve~jih akcij. Ko se lotimo dela, ponudi vsak rod tisto, kar ima. Eni prispevajo veliko ~lanov, drugi ve~je {tevilo vodstva, tretji dajo ideje in ~etrti opremo... No, to je moje mnenje. Na{i vodniki pa bi gotovo rekli, da imamo MZT zato, da pripravi najbolj{e vodni{ke te~aje na svetu. Tako kot ostali tudi Ra{i~ani posku{amo pri delu v MZT pomagati po svojih mo~eh. Ker pa imamo izredno mlado vodstvo in le majhno {tevilo gr~, nas boste gotovo ve~ videli pri organizaciji akcij, kot v IO MZT, kjer zaenkrat modruje le na{a Tina," je v {ali zaklju~ila Meti.

Mestna zveza tabornikov Ljubljana

Malus

Afri{ka taborni{ka kronika (I)

Potegnem vas ~ez vzhodno Afriko

Kadar `elim taborniku razlo`iti svoje afri{ke ob~utke, obi~ajno omenim sladko svobodo, ki me je zmeraj zajela, ko sem pred taborjenjem pakiral svoj nahrbtnik. Tisto prostost, ki se naseli v tebi, ko zapusti{ okosteneli, umetni, pre`ve~eni svet "civilizacije" ... Prostranstva vzhodne Afrike, izjemne naravne lepote, preprostost in prijaznost njenih prebivalcev in {e zlasti izobilje odprtega prostora za ustvarjanje ne~esa novega, to me enostavno vr`e.

Potem ko sem leta 1999 izginil s strani Tabora kot novinar in urednik, me je odneslo na ekvator. Nazaj me ni, vsaj miselno, prineslo nikoli. Se pa vra~am v na{o revijo, in to kot kolumnist, ki vam bo razkrival barvitost vzhodne Afrike, vas povezoval s tukaj{njimi skavti in vam nudil prilo`nosti, da postanete del taborni{kega projekta prav v srcu ~rne celine.

Za za~etek: kaj sploh je vzhodna Afrika? Najprej je to Viktorijino jezero, drugo najve~je na svetu, okoli katerega se razprostirajo Kenija, Tanzanija in Uganda. Te tri biv{e britanske kolonije se znova povezujejo med seboj, pod imenom Vzhodnoafri{ka skupnost bi rade s~asoma postale nekaj Evropski uniji podobnega. Skupaj pokrivajo 1,8 milijona kvadratnih kilometrov, {tejejo 82 milijonov ljudi, di~ijo pa se z raznolikostjo, ki ji je komaj para na svetu.

Od belega pe{~enega paradi`a Zanzibarja, od svahilijske obale Indijskega oceana, kjer se afri{ke tradicije o~arljivo me{ajo z arabskimi vplivi, se podajmo do prete`no suhih obmo~ij v notranjosti. To je tipi~na "safari Afrika" z nepreglednimi ~redami vsake vrste divjadi, ki bi se je utegnili domisliti, nekje vmes pa {trli ven zasne`eni Kilimand`aro (5985 m). Ampak ~e se tukaj ne ustavimo, bodo na{e o~i nagrajene z bujno zelenino, tropskim rastjem, `ivljenjsko `ilo Nila in "Mese~evimi gorami" (5110 m), gorstvom Rwenzori, o katerem so pisali `e stari Grki.

Iz vla`ne priobalne vro~ine smo se premaknili vse do krajev zmerne toplote in prijaznega podnebja na povpre~ni vi{ini tiso~ metrov. Vmes smo obiskali ~ez 150 razli~nih plemenskih kultur in presko~ili dolino, v kateri se je za~elo ~love{tvo. In, ~e smo skavti, smo se vmes ustavili {e v Nyeriju, kjer je svoja zadnja leta pre`ivel in kjer po~iva BP.

Pa je varno?

Ob omembi Afrike se nam, `al, avtomati~no utrneta naslednji misli: bolezni in vojne. Veskakor, malarija je tukaj nekaj precej obi~ajnega, a niti slu~ajno ne tako groznega, kot se zdi od dale~. Nekaj takega kot gripa v Evropi. Tudi spopadi na `alost niso popolnoma tuji nobeni od vzhodnoafri{kih dr`av, so pa, kadar se pojavijo, lokalizirani. ^e si dobro obve{~en (recimo, da povpra{a{ mene na miha@edirisa.org) in se dr`i{ stran od nevarnih obmo~ij, ti ne bo hudega. No, konec koncev ti tja niti ne bi pustili. Turizem je preve~ pomembna ekonomska panoga za vse tri dr`ave, da bi se poigravali z varnostjo obiskovalcev.

Polo`aj je dokaj slab{i v {ir{i regiji. Somalija ostaja de`ela v razsulu, ~eprav se trudijo narediti red. Etiopija se postrani gleda z Eritrejo, s katero se je dolgo bojevala za nepomemben kos ozemlja. Sudan je ostro razdeljen na ~rni in arabski del, ki debatirata prek pu{k. V Kongu se {e sli{ijo odmevi vojskovanja. V Ruandi je mir, vendar se bojijo vrnitve genocidne`ev, ki so prebegnili v Kongo, tamkaj{nji voditelji pa bi se jih radi znebili. Burundi je v vojni.

Vse omenjene dr`ave ali vsaj njihove dele bi se dalo pri{teti k {ir{i vzhodni Afriki. Da jih prete`no stabilne tri {e ne `elijo v svoji Skupnosti, je logi~no. Kar je glavno, je, da je splo{ni trend pozitiven, da se obmo~je vendarle po~asi umirja. In da je mo`no v Ugandi, Tanzaniji, Keniji, Ruandi in Etiopiji mirne du{e potovati. Prve tri na spisku imajo {e to prednost, da ti vize ne pote~ejo, ~e se giblje{ malo kri` kra`. Prakti~na posledica Skupnosti pa~.

Toliko za prvi~. Naslednji~ vam predstavim svoj dom ob ugandskem jezeru Bunyonyi, ki bo postal slovenska baza in, upajmo, mednarodni skavtski center. ^e vam bo mesec do nove {tevilke Tabora prepo~asi mineval, pa se oglasite na na{i strani www.edirisa.org, ki ima poseben slovenski del. Enkrat mese~no po elektronski po{ti oddajam {e "Iz Srca", mese~ni dnevnik manj specializirane vsebine. U`ivajte.

VODNI[KI TE^AJ SPOOT

Od 16. – 24. avgusta je na P{enku pri Idriji potekal vodni{ki te~aj SPOOT. Udele`ilo se ga je 23 tabornikov, `eljnih znanja in novih idej, iz osmih rodov. Poleg udele`encev iz rodov severnoprimorskega obmo~ja (RMB Ajdov{~ina, RSM Nova Gorica, RO@ Deskle, RAJ Cerkno, RKJ Spodnja Idrija in RSK Idrija) so za ve~jo pestrost poskrbeli {e taborniki iz RKV Postojna in RJ[ Cerknica. Pre`iveli so teden odmaknjeni od vsakdana, v {otorih ob ko~i v lasti idrijskih tabornikov Rodu srebrnih krtov.

Kmalu po prihodu in namestitvi so se za~ela prva predavanja, saj so `e naslednji dan od{li na dvodnevni hajk. Tam so se spletle prve prijateljske vezi, ki so se tekom te~aja le {e poglabljale. Skupina te~ajnikov je bila manj{a od prvotno na~rtovane, a se je kaj kmalu izkazalo, da je bilo delo v teh treh vodih ali celi skupini la`je za te~ajnike in za mentorje.

Da pa predavanja le ne bi bila preve~ dolgo~asna, smo mentorji poskrbeli za premore z najrazli~nej{imi dru`abnimi igrami in s tem popestrili celotno dogajanje tekom dneva. Proti koncu te~aja so imeli te~ajniki `e manj predavanj in ve~ samostojnega dela. Seveda pa ob vsem tem delu ni zmanjkalo energije za skupno dru`enje ob ve~erih. Nekateri so dru`enje nadaljevali v pozno no~, kar se je naslednji dan opazilo po majhnih 'u~kah' in 'ble{~e~emu soncu'.

Vodja in mentorji nismo prav ni~ zaostajali za njimi, saj se dnevna vrednotenja in priprave za naslednji dan niso nikoli kon~ala pred poldrugo uro zjutraj. To je botrovalo k ob~asni zmedenosti. A krsta za vse te~ajnike nismo Dajte no

noge bolj narazen

Te~ajniki med sestavljanjem programa

pozabili pripraviti. Na njem je vsak dobil svoje taborni{ko ime. ^e ga ni imel `e od prej ali pa ga ni dobil tekom te~aja (Salonitka, Azbestka, Tata Slavista), je te~ajnik postal del inventarja na P{enku in dobil temu primerno ime (npr. P{enk 3/5).

Krst in petkov preizkus sta naznanjala, da gre vodni{ki te~aj (na `alost vseh) proti koncu. [e zadnji ve~er ob sve~kah in ognju v najbolj{i dru`bi na P{enku. V soboto popoldne pa le {e spust zastave in obljube, da se ponovno sre~amo. Drug za drugim smo neprespani zapu{~ali P{enk, a kljub temu, s polno energije novim taborni{kim izzivom naproti.

MNENJE

Marko @gavec, vodja vodni{kega te~aja: "Te~ajniki na leto{njem vodni{kem te~aju so se zelo dobro ujeli. Vzdu{je, ki se je ustvarilo `e na potepu na za~etku te~aja je pripomoglo k uspe{nemu in ustvarjalnemu skupinskemu delu v nadaljevanju. Nikoli pa {e nisem do`ivel tak{ne skupinske paranoje pred pisanjem testa.Vendar smo to re{ili s prijetno jutranjo masa`o in pisala so stekla. Mentorjem v njihovi polno~ni tiskarni in fotokopirnici (beri: prepisovanje in kup~kanje materiala) se zahvaljujem za odrekanje spancu preko no~i in 'tro{enju' glasilk preko dneva. Upam, da bodo(!) uspe{no nadaljevali z vodenjem vodni{kih te~ajev na na{em obmo~ju."

[e zadnji~ vsi skupaj

Indijanci in vodja vseh vodnikov Marko @gavec (desno)

Sajli

Foto: Djuro

ROLTA Zgodila se je ROLTA 2002

Zadnja poletna s soncem obsijana sobota, 14. septembra 2002. Vsi tisti, ki smo brez ve~jih te`av zjutraj vstali, smo se dve uri pred poldnevom zbrali za O[ Zalog v Cerkljah. In bilo nas je lahko re~em {e enkrat ve~ kot lani, tako mojih pomo~nikov, tekmovalcev in gledalcev.

Zakaj `e? Ker je bila ROLTA (berite tisti, ki {e ne veste kaj je to), tekmovanje v rolanju in kotalkanju, za tiste, ki imajo {e stare dobre kotalke. Na progi dolgi 6250 metrov, mimo Glinj-[martna-P{eni~ne Police s ciljem v Zalogu); `e lani, in ker kranjski taborniki letos praznujemo Abrahama, vse najbolj{e!

Tekmovalce smo pred skupnim startom razdelili v {tiri kategorije; GG, PP, Gr~e in v kategorijo dru`ine. Da so dru`ine vso stvar {e malce popestrile – je njihov najmlaj{i ~lan tekmoval v vozi~ku.

Morda malce (vsaj mene ) bode v o~i dejstvo, da smo na tekmovanje pri{li sami "Kranjci".

Morda je ROLTA za vse ostale premalo atraktivna! Kakorkoli, pri{li smo tisti, ki radi rolamo in to je navsezadnje najbolj pomembno.

Najbolj{i Marko (menja le`aje in kole{~ka kot za {alo, najraje pa ima svoj temni dres), je z nalogo opravil v dobrih dvanajstih minutah … "hitrost dobi{, ~e pot deli{ s ~asom", vsi ostali pa se na progi niso zadr`ali ve~ kot 25 minut. Ni slabo, na tujem terenu.

Redarji so poskrbeli za red, voznika za spremstvo tekmovalcev, deset sto`cev za spretnostno tekmovanje, testi za male sive celice, sendvi~i za izgubljene kalorije, rde~ polo za bolj{e razpolo`enje in na koncu medalje za zmagovalce. Bilo nam je lepo!

Pa {e nekaj za vse: ROLTA 2003 BO!

TABORJENJE Kurirka RAJ na Kolpi

^eprav je bilo vreme to poletje bolj muhasto in mokro kot ne, smo taborniki Rodu aragonitnih je`kov (RAJ) Cerkno letos `e drugo leto zapored pre`iveli deset nepozabnih dni ob Kolpi, v Dolu pri Starem trgu. Govorilo se je nekaj tudi o mi{ih in mi{ji mrzlici, a nam zadeve v tako kratkem ~asu ni uspelo raziskati zaradi pomanjkanja dokazov (beri: bili sta videni le dve mi{ki).

Leto{nja predhodnica je na taborni prostor prispela `e dva dni prej. K tej odlo~itvi je prispevalo dejstvo, da so tam taborili `e taborniki iz Murske Sobote, Ljutomera in Lendave ter pre`iveli dan v njihovi dru`bi. Po njihovem odhodu so se nam pridru`ili {e taborniki iz na{ega rodu in se je vse skupaj za~elo zares.

Vsako jutro je zaznamovalo, po mnunju ve~ine, povsem nepotrebno raztegovanje. Sledil je zajtrk in zbor. V dopoldanskem ~asu je potekala gozdna {ola, popoldneve pa smo pre`ivljali v {portnih aktivnostih v taboru ali na na{i 'pla`i' ob reki. Najbolj pogumni se tudi po ohladitvi Kolpe niso pustili motiti in so u`ivali v vodi vse dni. Dneve ob

Kolpi smo med drugim izkoristili tudi za vo`nje s kanuji in raftom.

Tudi letos smo pripravili za na{e tabore~e delavnico ro~nih spretnosti, se preizkusili v orientaciji, se udele`ili sprehoda po bli`nji okolici,... Za razliko od lani, ko smo se pustili pregnati medvedki z mladi~ema, smo uspe{no izpeljali hajk za vse na{e GG-je, kjer je evidenca zabele`ila nekaj `ulj~kov, 3 nejevoljne GG-jevke ob postavljanju bivaka in ob vrnitvi 20 neprespanih GG-jev in treh vodnikov.

^e je vreme dopu{~alo smo dru`abne ve~ere prirejali ob ognju, druga~e pa v {tabnem {otoru. Na poro~ni ve~er smo uspe{no zdru`ili v taborni{ki zakon na{ega M^-ja, ki je s prelepo pesmico (beri: {e gr~ici bi se zarosile o~i) osvojil srce GG-jevke. @enin, s klobukom na glavi, je pesmico ~isto sam sestavil in jo prebral svoji izvoljenki preden jo je odpeljal pred mati~arja. Izbrali pa smo tudi miss in mistra {otora.

En ve~er, `e proti koncu na{ega taborjenja, smo izkoristili za obisk tabora Rodu so{kih meja{ov iz Nove Gorice nedale~ od nas. Sre~anje je bilo v znamenju odbojkarskega tekmovanja, kjer se gosti nismo prav dobro izkazali. Rezultat bi bil povsem druga~en (op.p. tako so ugotovili posamezniki v ekipi gostiteljev), ~e bi taborovodja na{ega rodu `e pred tekmo imela na sebi samo bikinke. Ker pa vsaka {ola nekaj stane, je bilo tako kot je, a vemo za v prihodnje in upamo na ponovno odbojkarsko sre~anje.

Z rodovim letnim taborjenjem smo uspe{no zaokro`ili {e eno taborni{ko leto. Kje bo prihodnje rodovo letno taborjenje je {e prezgodaj govoriti, a ker v tretje rado gre, se nikoli ne ve!?

ZBORNIKI Ob 50-letnicah rodov

Ob lanski 50-letnici, ko smo iskali podatke o zgodovini taborni{tva, smo spoznali, kako pomemben je arhiv za organizacijo. Ker obse`nej{e zgodovine taborni{tva na Slovenskem ({e) ni v knji`ni obliki (knjiga Skavti in Gozdovniki na Slovenskem iz leta 1990 se s taborni{tvom ukvarja zelo na kratko), so odli~en vir informacij bilteni, ki so jih rodovi izdali ob svoji 50-letnici. Predstavljamo vam dva: Strelo iz RGT in bilten Taborni{tvo Zveze tabornikov ob~ine Kranj.

Taborni{tvo

Zajetna knjiga na dobrih 270 straneh temeljito predstavi najprej zgodovino taborni{tva na Slovenskem, kjer lahko poleg foto-

grafij vidimo tudi prve skavtske in gozdovni{ke izkaznice na Slovenskem. Naslednji del zbornika obravnava zgodovino taborni{tva v Kranju po rodovih, na koncu pa {e Zvezo tabornikov ob~ine Kranj. Podrobnej{i pogled v zgodovino taborni{tva nam ponujajo intervjuji z osebnostmi, ki so zaznamovale kranjsko, pa tudi slovensko taborni{tvo. [e bolj do`iveto je pisanje Cilke Lipnik, ki v zadnjem delu zbornika razkrije svoje spomine na taborni{tvo.

Strela

Najprej se seznanimo z za~etki, potem pa {e z zadnjimi 16 leti delovanja Rodu gorjanskih tabornikov iz Novega mesta. ^lanki niso urejeni kronolo{ko, pa~ pa se prepletajo izku{nje in spomini starej{ih in mlaj{ih novome{kih tabornikov. Besedilo, ki bi ga morali prebrati vsi vodniki, je gotovo Zakaj k tabornikom? – kratko in jedrnato nam pove, zakaj so taborniki dobri.

10 nasvetov za bolj{e glasilo

V prvih leto{njih {tevilkah smo vam predstavili osnove ustvarjanja glasila, tokrat pa vam ponujamo 10 nasvetov, s katerimi lahko va{e glasilo {e izbolj{ate. Seveda je lastnosti dobrega glasila mnogo ve~ kot na{ih predlogov, vendar jih bo za za~etek povsem dovolj.

Fotografija pritegne

Ko se nabere ogromen kup ~lankov, so fotografije tiste, ki zaradi stiske s prostorom prve zapustijo strani glasila. Navadno jih stla~imo tja, kjer nam je zmanjkal kak{en odstavek ali dva. In to ni prav. Fotografija je pomemben del glasila, saj bralca pritegne. [e bolj, ~e se na njej prepozna. Zato naj bo v glasilu kar nekaj fotografij, na katerih so ~lani rodu. Pozabiti pa ne smete niti na mlade fotografske upe. Objavite tudi fotografije, ki jih naredijo mlaj{i taborniki. Z veseljem bodo prebrali glasilo, hkrati pa bomo vzpodbudili njihovo ustvarjalnost.

Zaradi premajhnih ~rk bolijo

o~i

Majhne ~rke ne povzro~ajo te`av le tistim, ki slabo vidijo, te`ko jih berejo tudi sokolje o~i. Zato poskrbite, da bo va{e glasilo imelo dovolj velike ~rke, dovolj {iroke razmike med vrsticami in jasne naslove. ^lankov ne tla~ite v premajhne okvir~ke. ^e so predolgi, jih raje skraj{ajte, natla~enega teksta ne bere nih~e, kraj{ega pa vsi radi preletijo.

NATE^AJ ZA IME, MOTO IN ZNAK "ZLETA" ZA GG 2004

Zveza tabornikov Slovenije razpisuje nate~aj za ime, moto in znak "zleta" gozdovnikov in gozdovnic leta 2004. Tema je poljubna, vendar naj bodo ideje primerne in zanimive za starostno vejo gozdovnikov in gozdovnic.

Na nate~aju lahko sodelujete s predlogi, ki vsebujejo:

• ime, moto in znak akcije

• ime in moto akcije

• znak akcije s pripadajo~im opisom

Pogoji razpisa:

• Sodelujo~i mora biti ~lan Zveze tabornikov Slovenije.

• Predlogi morajo biti kreativni ter inovativni in ne smejo biti kopije `e obstoje~ih.

• Znak naj bo narisan ali natisnjen na papirju skupaj s pripadajo~im opisom.

• Sodelujo~i se strinja z uporabo predloga (v celoti ali delno) za potrebe akcije »zlet« GG 2004.

Predloge, vlo`ene v pisemsko ovojnico po{ljite do do do do do 31. oktobra 2002 31. oktobra 2002 na naslov Zveza tabornikov Zveza tabornikov Zveza tabornikov Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana Ljubljana. Svoje ime in priimek ter ostale podatke prilo`ite v ovojnico na posebnem listu!

Avtorje prvih treh izbranih predlogov ~aka nagrada. Avtor zmagovalnega predloga pa ima mo`nost sodelovati tudi pri pripravi celostne grafi~ne podobe akcije, njegovo ime in predlog pa bosta objavljena tudi na vseh predstavitvenih gradivih ter v reviji Tabor.

VODNI[KI TE^AJI

CELJSKO-ZASAVSKO OBMO^JE CELJSKO-ZASAVSKO OBMO^JE CELJSKO-ZASAVSKO OBMO^JE CELJSKO-ZASAVSKO OBMO^JE CELJSKO-ZASAVSKO OBMO^JE

Vse, ki poleti niste imeli ~asa in vse, ki ste zamudili poletne vodni{ke te~aje Celjsko-zasavsko obmo~je

vabi na vodni{ki te~aj v ~asu jesenskih po~itnic od 26. 10. do 3. 11. na Skomarju.

Pri~etek te~aja je v soboto 26.10. 2002 ob 10.uri na Skomarju. Te~aj bomo kon~ali v nedeljo 3. novembra po kosilu, med 13. in 14. uro. Med te~ajem je tudi praznik 1. november, ta dan bo bolj prost in boste lahko tisti, ki boste to `eleli, {li domov.

Te~aj bo lo~en za M^ in GG vodnike, bo kvalitetno pripravljen in ga bodo vodili izku{eni mentorji in predavatelji. Za vse, ki so `e vodniki M^ in bi radi postali tudi vodniki GG, je seminar za vodnike GG med 1. in 3. 11. 2002.

Te~ajniki naj imajo s sabo poleg osebne opreme za bivanje v {oli {e copate, spalno vre~o, {karje , lepilo, pisalni pribor, geometrijsko orodje, kompas. Cena desetdnevnega te~aja je 20.000 tolarjev. V ceno je v{teta prehrana, namestitev in stro{ki organizacije te~aja. Za vse te~ajnike bo v mesecu oktobru organiziran za~etni del te~aja, ki bo pripravljen kot sre~anje, kjer bomo na bivakiranju preizkusili va{e taborni{ko znanje.

Prijave po{ljite na naslov: Emil MUMEL, Cesta na Roglo 11e, 3214 Zre~e ali preko e-po{te: emil.mumel@guest.arnes.si Informacije po telefonu 041 551 857.

DOLENJSKO-POSAVSKO OBMO^JE

Vodni{ki te~aj za vodnike M^ in letos tudi za vodnike GG bo potekal v ~asu jesenskih po~itnic in sicer od 25. 10. do 2. 11. 2002 v C[OD Lipa v ^rmo{njicah s pri~etkom v petek, 25. 10., ob 17. uri. Zaklju~ek pa je predviden v soboto, 2. 11. po kosilu.

Cena te~aja zna{a 25.000 SIT. V ceno je v{teta

prehrana, namestitev in stro{ki organizacije te~aja. Vsi udele`enci na te~aju dobijo tudi potrebno literaturo. Te~aj bodo vodili izku{eni mentorji, s pomo~jo zunanjih sodelavcev ter specialistov orientacije in topografije ter pionirstva.

Oprema: poleg osebne opreme {e rjuha, spalna vre~a, copati, mo~nej{a obutev, {karje, lepilo, pisalni pribor, geometrijsko orodje, zvezek.

Prijave so mo`ne najpozneje do 10. 10. 2002 in sicer po po{ti na naslov: Borut Pelko, Cankarjeva 30, 8000 Novo mesto, po telefonu: 041-975260

(Borut Pelko), ali 041-760140 (Igor Ajdi{ek), ali po emailu: borut.pelko@drustvo-dns.si ali igor@rutka.net. Isti naslovi veljajo tudi, ~e `elite dodatne informacije.

Informacije in prijave tudi na spletni strani znanje.rutka.net znanje.rutka.net znanje.rutka.net znanje.rutka.net znanje.rutka.net.

NA MO^NE UKANE S KNJIGO

Rod dveh rek iz Medvod vas vabi na tokrat `e tretje tekmovanje za pokal MO^NIH UKAN. Tekmovanje v Medvodah se bo za~elo v soboto, 19. oktobra soboto, 19. oktobra soboto, 19. oktobra soboto, 19. oktobra soboto, ob ob 15-ih 15-ih 15-ih in kon~alo v nedeljo, 20. oktobra okoli 10ih. Ekipe tekmujejo v naslednjih kategorijah: GG GG GG GG GG, PP in PP in PP in PP in in GR^E. GR^E. Ekipe so lahko me{ane (M&@) in {tejejo {tiri oz. pet tekmovalcev. En ~lan ekipe je En ~lan ekipe je En ~lan ekipe je En ~lan ekipe je lahko starej{i lahko starej{i lahko starej{i lahko starej{i (lahko tudi iz kategorije Gr~ ali PP (vodnik)) zato, da lahko pomaga neizku{enim pri no~ni orientaciji, da tako skupaj izbolj{ajo znanje in si pridobijo izku{nje v no~ni orientaciji. Ekipa lahko ima {estega ~lana (vodnik), ki pa lahko aktivno sodeluje le pri orientaciji. ^as od 15. ure pa vse do ve~era je namenjen

{aljivim spretnostnim nalogam in {e veliko drugim stvarem – pustite se presenetiti. Ko se bo spustil mrak, vas bodo z zavezanimi o~mi odpeljali na neznan kraj, od koder boste za~eli z orientacijo. Poleg same orientacije vas ~aka {e veliko drugih

nalog: prihod na kontrolno to~ko pod kotom, prva pomo~, in {e kaj se bo na{lo. Prijave in pla~ila {tartnine sprejemamo do 14. do 14. do 14. do 14. oktobra. Prijave oktobra. Prijave oktobra. zbiramo na e-mail peter.slapsak@guest.arnes.si ali pisno na naslovu: Peter Slap{ak, Klanska ulica 5, 1215 Medvode. V prijavnico vklju~ite podatke o va{em rodu (ime, naslov), {tevilu ekip, kategoriji ekipe (GG, PP, Gr~e) ter kontaktni osebi ({tevilko telefona, GSM, e-mail). [tartnino [tartnino [tartnino [tartnino [tartnino 6000 SIT na ekipo 6000 SIT na ekipo 6000 SIT na ekipo 6000 SIT na ekipo 6000 SIT ekipo, ki vklju~uje tudi na{itek na{itek na{itek na{itek na{itek, po{teno malico, preno~evanje (spali boste v {oli), porcijo pe~enega kostanja, karte, ter ostale organizacijske stro{ke, lahko poravnate na poslovni ra~un {tevilka 02013-0011903465 s pripisom "za Mo~ne ukane", imenom rodu in {tevilom prijavljenih ekip. [tartnino lahko pla~ate izjemoma na dan tekmovanja, vendar takrat {tartnina zna{a 7500 SIT. Ob prijavi Ob prijavi Ob prijavi Ob prijavi Ob dobite dodatne informacije o tekmovanju in o najugodnej{ih povezavah (vlak in avtobus) do Medvod! Ve~ informacij Ve~ o tekmovanju lahko dobite na doma~i strani RDR na spletu (http://rdr.rutka.net) oz. pri Petru Slap{aku na telefonski {tevilki 031385-737 ali 01-3611-324.

Pridite, ne bo vam `al! Rod dveh rek Medvode

P.S. Kot vedno bomo tudi letos pomagali tistim v stiski. Letos smo se odlo~ili, da pomagamo otrokom iz O[ Podzemelj iz Bele Krajine, ki jim je letos {ola pogorela do tal. Z va{o pomo~jo lahko

napolnimo police nove {olske knji`nice, zato vas pozivamo, da s seboj prinesete kak{no knjigo, ki ste jo prerasli. Skupaj lahko vrnemo nasmeh na obraze nadobudnih bralcev!

Stalne rubrike

Rubrike glasilu zagotovijo preglednost. Glasilo je veliko la`je brati, ~e ve{, kje najde{ tisto, kar te zanima. Zato je dobro, da ima glasilo stalne rubrike, ki med drugim pomagajo tudi uredni{tvu. Kak{ne rubrike boste imeli, izberite sami. Pomembno pa je, da se dogovorite, koliko strani bodo obsegale in o ~em to~no boste v njih pisali. Dobro je tudi, da za vsako rubriko najdete vsaj enega novinarja oziroma pisca, ki bo skrbel, da bo tam res tisto, kar obljublja njeno ime. In ko smo `e pri imenih: imena rubrik naj bodo kratka, po mo`nosti enobesedna. Lahko so tudi duhovita.

Uredni{tvo

Glasilo naj ima veliko sodelavcev, saj bo tako imelo tudi veliko bralcev. Mora pa imeti trdno uredni{ko jedro, ki ga sestavlja pet do {est ljudi. Vsak naj skrbi za dolo~eno {tevilo strani, tako da bo urednikovo delo la`je. Uredni{tvo naj se sestane vsaj enkrat mese~no, obvezno pa ob na~rtovanjem naslednje {tevilke glasila. Pogovorite se o pomembnih dogodkih, o idejah za ~lanke in fotografije. ^e je uredni{tvo zares prizadevno, lahko izdelate tudi prilogo glasila - predstavite ~lane rodu, predstavite va{e obmo~je ali pa preprosto zberite fotografije 'najbolj fotogeni~nih' tabornikov.

Ankete

^eprav se nekateri neradi fotografirajo, so vseeno ponosni, ko se njihova podoba pojavi v glasilu. ^e je zraven {e kak{na izre~ena beseda, pa sploh. Vsako glasilo naj ima anketo, ki mora biti opremljena s fotografijami. Vpra{anje, ki ga postavlja novinar glasila, mora biti za vse anketirance enako, zapi{ite pa ga le enkrat. Posebno previdni morate biti pri imenih. Nih~e ne mara, ~e novinarska malomarnost iz Toma`a prelevi v Matja`a ali obratno.

Kratke novi~ke

V glasilu mora biti prostor tudi za kratke novi~ke, take, ki jih bralec lahko prebere, ko prvi~ lista po straneh {e sve`ega izvoda. Kaj boste v njih zapisali, se odlo~ite sami. Lahko jih namenite resnim stvarem, kot so obvestila o taborni{kih sestankih ali sre~anjih, lahko so namenjena kratkim novicam iz sveta glasbe, filma, lahko pa tudi ~emu drugemu. Da le niso predolge.

Komu je glasilo namenjeno

^e glasilo ne ustvarjate samo za svoje tabornike, potem morate razmisliti, kdo vse so va{i naslovniki. Star{i bodo `eleli prebrati podrobnosti o taborjenju (kdaj, kako, zakaj, koliko …), morebitni donatorji bodo `eleli izvedeti odmevnost akcije, ob~inski veljaki bi `eleli ob ~lanku videti {e grb ob~ine … Vsebino moramo prilagoditi naslovnikom. Ni nujno, da izdamo za vsako ciljno skupino svoje glasilo, posamezne strani ozna~imo tako, da jih bodo naslovniki takoj prepoznali (na primer rubrika Za star{e).

Uporabljajte ilustracije

Ilustracije so lahko prav tako zanimive kot fotografije. Zato jih kar pogumno uporabite. Mladim risarjem, ki bodo dobili prilo`nost, da njihove umetnine presodi kriti~no bral~evo oko, boste zagotovo {e dolgo ostali v spominu. Objavite lahko tudi strip ali dva. Stripe {e vedno objavljajo vsi najpomembnej{i ~asopisi sveta, zakaj ga ne bi tudi vi?

Ne pozabite na najmlaj{e

Ne glede na to, koliko ste stari ustvarjalci rodovega glasila, ne smete pozabiti na najmlaj{e. Tudi oni radi pokukajo v va{e glasilo in zelo veseli bodo, ~e bodo na kak{ni strani na{li njim namenjeno zgodbico ali nalogo zanje. Razveselila jih bo tudi uganka, pobarvanka ali iz{tevanka.

Lahko pa jih povabite k sodelovanju: naj vam napi{ejo zgodbico, opi{ejo dru`inski izlet ali pa kaj nari{ejo, ~e jim pisanje {e ne gre od rok. Na straneh za najmlaj{e naj bo tu in tam kuharski recept. Seveda preprost - tak, ki ne zahteva veliko star{evske pomo~i.

Sodelujte z lokalnimi mediji

^lanke, ki jih objavite v svojem glasilu, lahko priredite za objavo v lokalnih medijih. ^e imate mo`nost, se z urednikom lokalnega ~asopisa dogovorite za stalen prostor, ki ga boste polnili s ~lanki ali pa obvestili za svoje ~lane in ostale ob~ane v okoli{u. Lokalni mediji vam lahko pomagajo tudi pri iskanju sponzorjev za tekmovanja ali taborjenja, saj vas bodo potencialni sponzorji poznali `e iz ~asopisa in bodo bolj dostopni in pripravljeni pomagati.

TABOROVA POTUHA

Ogledali si bomo na~ine vrednotenja osebnostne rasti in kdo sploh vrednoti osebnostno rast otrok, tabornikov v vodu. Kljub temu, da sta v procesu najpomembnej{a dva akterja – vodnik in tabornik –, niso zanemarljivi tudi ostali, ki se v ta proces vklju~ujejo. Poglejmo, kdo vse vrednoti osebnostni razvoj.

Otroci sami

Lastno ovrednotenje je najpomembnej{i del osebne rasti otrok. Otroci razmi{ljajo o svojih osebnih ciljih (tako znotraj voda kot v dru`bi nasploh) in iskreno vrednotijo svoj napredek. Vodnik naj tik pred koncem dolo~enega vsebinskega sklopa spodbudi tabornike k vrednotenju lastnega napredka

in se tudi pogovori z vsakim posebej, da ugotovi, kako napreduje njegov vod. Ker pa je neprestani pritisk po vrednotenju mote~ in ne pripomore k doseganju zadanih ciljev, moramo biti z vrednotenjem previdni in ga primerno uporabiti.

Vrstniki vrednotijo napredek drugih vrstnikov

Pri tem na~inu gre za bodisi re{evanje zapletov, razpravo za bolj{e sodelovanje ali pa pomo~ prijatelju. Taborniki se lahko pogovorijo o osebnem napredku v manj{ih skupinah; vodnik lahko te pogovore spodbudi, lahko pa so tudi spontani. Informacije, ki jih dobi vodnik iz teh pogovorov so zelo koristne, saj lahko ugotovi, kako otroci dojemajo svoje vrstni-

Star{i

Star{i sodelujejo pri procesu vrednotenja predvsem kot opazovalci, ki so pri~a spremembam njihovega otroka, nastalim zaradi vpliva voda nanj. Star{i so pomemben vir informacij, saj otroka spremljajo v njegovem dru`benem `ivljenju in ne le v taborni{kem (kot vodniki). Vsekakor je dobro, da so star{i prisotni na vodovih sre~anjih, predvsem takrat, ko gre za pomemben napredek (podelitev ve{~in, priznanj za osvojeno znanje ...). Vendar pa star{ev ne smemo uporabljati za vsiljevanje konsenza med otrokom in vodnikom. Nesoglasja in nesporazume mora vodnik re{evati sam. Star{i pa morajo biti prisotni, ~e gre za te`ave, ki presegajo kompetenco vodnika in za katere je potreben poseg specialista.

ke. Prav tako je ta metoda zelo koristna za otroke, saj se nau~ijo prisluhniti vrstnikom. In se zavedajo, da imajo tudi oni te`ave. Prav zato je priporo~eno, da je vodnik ob teh pogovorih vedno prisoten. Ne samo zato, da posreduje ob morebitnih izbruhih jeze, ampak tudi zato, da so upo{tevana vsa mnenja ~lanov skupine.

Drugi ljudje, ki spremljajo otroke

To so predvsem u~itelji v {oli, ki imajo pomemben vpliv na oblikovanje otrokove osebnosti. Kljub temu pa teh vrednotenj ne smemo zamenjati z vodnikovim vrednotenjem otrokovega osebnostnega razvoja. Vodnik lahko informacije, ki jih dobi od tretjih oseb, uporabi za lastno vrednotenje otrokovega napredka, v skladu s svojimi opa`anji pri delu z otroki.

Vodniki

Sku{ajo vzpostaviti konsenz z otroki, koliko so napredovali. Vodnik spremlja otroka od vklju~itve v vod in uporablja informacije, ki jih dobi iz raznih virov (otroci sami, star{i, u~itelji), da oblikuje mnenje o ~lanu voda in oceno, kako je napredoval v osebnostnem razvoju v skladu s programom dela. Ob kon~anem obdobju (ko tabornik dose`e zadan cilj) se vodnik pogovori z njim in tako dobi {e ve~ informacij o osebnostnem razvoju. Kljub temu, da je vodnikovo mnenje pomembno, pa to ne sme biti pomembnej{e od otrokovega in tudi ~e sta mnenji nasprotni, mora biti vodnik vedno pripravljen dvomiti v svoje zaklju~ke in se potruditi pogledati na stvar tudi z otrokovega zornega kota.

Povzeto po knjigi Handbook for Cub Scout Leaders / Interamerican Scout Office, Santiago, Chile

Vhod v tabor z odrom

Tokrat vam bomo pokazali, kako narediti zanimiv vhod v tabor, ki je hkrati opazovalna plo{~ad.

Kako sestaviti vhod

Pripravite dva enaka okvirja iz dveh 4-metrskih in {tirih 2,5 metrskih su{ic (glej sliko). Okvirje sestavljamo le`e~e, tako da je su{ica AC na tleh, su{ici AB in CD pa sta navpi~ni. Ko ste sestavili okvirja, ju postavimo in zve`emo z dvema 4metrskima su{icama na zgornja konca su{ic (A in B). To storimo tudi na drugi strani, tako da vhod stoji. Pribli`no 1,25

metra pod vrhnjo dolgo su{ico zve`emo na vsaki strani {e eno su{ico, ki bo dr`ala oder.

Oder naredimo iz preostalih 2,5-metrskih su{ic. ^e so bolj ozke, jih bomo potrebovali ve~. Ob vsaki pokon~ni su{ici zabijemo dva klina in su{ico prive`emo nanju, da se oder ne premika.

Sestavljanje okvirja

Okra{evanje

^e `elimo, lahko vhod okrasimo z vrvmi. Na sliki vidimo, kako pove`emo prvo su{ico odra z najni`jim delom po-

kon~ne su{ice in tako naprej. ^e imamo dovolj dolgo vrv, lahko z njo naredimo cel vzorec. Uporabimo lahko tudi dve razli~ni barvi vrvi.

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK:______________________________________________

ROD:_______________________________________________________

ULICA: ______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

Primo`

Druga Zemljina luna

Pred kratkim je astronom – amater Bill Yeung iz svojega observatorija v Arizoni v teleskopu opazil predmet, za katerega je menil, da gre za novo odkrit asteroid, ki se je izjemno pribli`al Zemlji. Povezal se je z astronomi, ki raziskujejo podro~je bli`njih sre~anj z asteroidi in novo odkritemu predmetu so kmalu nadeli ime J002E2. Predmet je spro`il veliko polemik v astronomskih krogih, saj se je izkazalo, da pravzaprav kro`i okoli Zemlje. Ali gre za asteroid, ki se je ujel v zemeljsko gravitacijo ali morda za odpadli del rakete, ki ga je prineslo nazaj v bli`ino Zemlje {e ne vemo. Paul Chodas iz NAS-inega laboratorija v Kaliforniji pravi, da se je predmet Zemlji pribli`al {ele pred kratkim in v zemljino gravitacijsko polje ni ujet dlje kot od za~etka leto{njega leta. Ve~ podrobnosti lahko najdete na spletni strani: http://cfa-www.harvard.edu/iau/NEO/TheNEOPage.html

Eksplozija na Luni

Nekateri opazovalci meteorskih rojev poro~ajo, da so v ~asu Perzeidov (11. avgusta) opazili nenavadno eksplozijo na Luni. Ali gre za udarec meteorita v lunino povr{ino je te`ko dokazati, saj je pojav redek in neponovljiv, vsekakor pa zanimiv in vreden pozornosti. V tem ~asu Zemlja, kot tudi njena spremljevalka Luna potujeta skozi obmo~je vesolja, kjer je ve~ja koncentra-

cija pra{nih delcev (najve~krat so to ostanki kometov), ki v stiku z Zemljino atmosfero zagorijo in jih vidimo kot zvezdne utrinke. Luna nima atmosfere tako kot Zemlja, zato tak predmet direktno udari ob njeno povr{ino. ^e gre za ve~ji delec lahko povzro~i eksplozijo ali pa za seboj pusti celo krater. Pri~e nastanku ve~jega kraterja na Luni so bili opazovalci z Zemlje `e pred 500 leti, ko je zahajajo~i lunin krajec za nekaj

trenutkov dobesedno za`arel in se potem pogreznil v ~udno meglo domnevno dvignjenega prahu. Kasneje, v dvajsetem stoletju, v ~asu misij Apolla, so nato ta krater tudi odkrili.

Kaj bi videli, ~e bi gledali proti ~rni luknji

^rna luknja, zanimiv teoreti~ni fenomen, o katerem je pisal `e Laplace,

Ozvezdja, ki jih poznamo - levo in kako bi izgledala ob prisotnosti ~rne luknje - desno)

teorijo zasnoval Einstein in doktorsko obdelal Hawking, postaja vedno bolj realnost. Marsikateri astronomski pojav, ki {e ni bil razjasnjen postane logi~en z upo{tevanjem mo`nosti obstoja ~rnih lukenj. ^rna luknja je obmo~je prostora v vesolju, kjer zaradi premo~ne gravitacije s telesa, ki je v njeni notranjosti ne more uiti niti svetloba. V bli`ini ~rne luknje pa se pot svetlobe ukloni, tako da teles, ki so navidezno blizu nje sploh ne vidimo ve~ tam, kjer bi »morala« biti ampak ~isto drugje. Pojav ~rne luknje med zvezdami, ki jih poznamo bi {okantno spremenil ozvezdja. Vsaka zvezda se ob prisotnosti ~rne luknje vidi vsaj dvakrat (na vsaki strani ~rne luknje), v bli`ini roba pa se bo reflektiralo kar celo nebo. Zanimivo simulacijo prikazuje ra~unalni{ka obdelava, ki hipoteti~no prikazuje vpliv ~rne luknje. Slika levo prikazuje ozvezdja, kot jih poznamo. Na sliki lahko najdete Orion, Sirius, Dvoj~ka s Kastorjem in Poluksom, pa zvezde Malega psa in Bika ter Kapelo. Na desni pa vidimo, kaj bi se zgodilo, ~e bi v center opazovanja postavili ~rno luknjo. Zanimivo je opaziti, kaj se zgodi z orionovimi Kosci, ki so sedaj obrnjeni v drugo smer, pojavijo pa se tudi na drugi strani ~rne luknje. Poskusite najti {e druge zvezde. Slika je zelo zanimiva, ~e se poglobite vanjo.

^udna galaksija

^udno galaksijo na sliki so odkrili `e leta 1950, vendar {e do danes ne poznamo pravega razloga ~udno pravilni razporeditvi zvezd v njej. Pravzaprav so sprva celo mislili, da gre morda za dve galaksiji. Center galaksije sestavljajo ve~inoma rde~e zvezde - stare, medtem ko v obodu prevladujejo modre, torej mlaj{e zvezde. Vmes pa je neverjetno temen – prazen prostor …

ZNANE IZJAVE

1. 10.Vzhod: 7:001. 11.Vzhod: 6:42

Zahod: 18:43Zahod: 16:48

15. 10.Vzhod: 7:1815. 11.Vzhod: 7:02

Zahod: 18:16Zahod: 16:30

VZHODI IN ZAHODI SONCA

Uspeh je samo stvar sre~e. Vpra{aj kogarkoli, ki ni uspel. (Earl WILSON)

Ena izmed novej{ih slik "~udne galaksije", ki jih je posnel vesoljski teleskop Hubble - morda bo pomagala razvozljati skrivnost nenavadne razporeditve zvezd v njej

Slovenija na spletu

Zagotovo ste si `e kdaj `eleli pogledati karto ali celo zra~ni posnetek dolo~enega kraja v Sloveniji, pa najsi bo to va{ doma~i kraj, taborni prostor ali cilj izleta. Ni~ la`jega, le pravi spletni naslov morate vtipkati.

In ta spletni naslov je naslov Agencije Republike Slovenije za okolje (http:// www.gov.si/uvn/slo/index.html), kjer najdete povezavo na Interaktivni naravovarstveni atlas. Ob prvem dostopu boste morali zaprositi za geslo, nato pa boste pri{li na osnovno stran atlasa. Sestavljajo jo poizvedovalnik, kjer lahko izberete kraj, ulico ali pa pravokotne koordinate obmo~ja, ki ga `elite prikazati, pregledna karta z ozna~enim obmo~jem prikaza, nekaj menijev in orodij za uporabo atlasa in – kot najpomembnej{e – okno s prikazom obmo~ja na ustrezni karti.

Kartografski del atlasa v bistvu slu`i le kot geografska podlaga naravovarstvenim podatkom, vendar ima `e sam po sebi veliko uporabno vrednost. Glede na izbrano

pove~avo in velikost obmo~ja, ki ga `elimo prikazati, se nam prika`e karta ustreznega merila. Za generalni pregled Slovenije je uporabljena karta Slovenije z barvnim hipsometri~nim prikazom reliefa, nato pa si po vrsti sledijo: Pregledna karta 1:500.000 (PK 500), Topografska karta 1:50.000 (TK 50), Dr`avna topografska karta 1:25.000 (DTK 25) in Temeljni topografski na~rt v merilih 1:5.000 oz. 1:10.000 na hribovitih in manj poseljenih obmo~jih. Ob {e ve~ji pove~avi se nam namesto topografske karte prika`e izsek ortofoto na~rta (DOF), ki je zra~ni posnetek, transformiran v dr`avni koordinatni sistem.

Pripravljalci atlasa so uporabili razpolo`ljive podatke Geodetske uprave Republike Slovenije, kot uporabniki pa je prav, da

se zavedamo dejanskega stanja prikazanih podatkov. Karta najmanj{ega merila, PK 500 je bila izdelana leta 1997 in prikazuje tako stanje iz tega leta. Zato ne pri~akujte popolnega prikaza avtocest. V leto{njem letu bo sicer Geodetska uprava izdala vsebinsko dopolnjeno PK 500 in upajmo, da jo bodo vklju~ili v atlas. Naj{ibkej{i del naravovarstvenega atlasa predstavlja raven merila 1:50.000. Za prikaz so uporabljeni listi, ki so bili izdelani v za~etku 80-ih let. To je bila prva slovenska topografska karta, ki pa zaradi takratnih vsebinskih omejitev pri izdelavi ni nikoli dosegla pri~akovanega obsega uporabe, zato so jo kasneje predelali v danes vsem dobro znan Atlas Slovenije. Glede na to, da se v Sloveniji zadnja leta izdeluje sodobna in vsebinsko popolna Dr`avna topografska karta merila 1:50.000 upajmo, da bodo z njo s~asoma nadomestili opisano raven. Naslednjo raven predstavljajo listi DTK 25. O tej karti sem v Taboru `e ve~krat pisal, 198 listov je bilo obnovljenih med leti 1994 in 1999 in trenutno kot edina topografska karta enovito prikazuje celotno ozemlje Slovenije. Pri ravni najve~jega merila imamo na voljo tako karto (TTN) kot transformiran zra~ni posnetek (DOF) in sami lahko izberemo, kaj `elimo prikazati. Vemo, da so mnogi listi TTN stari tudi preko 30 let in zato nam bo za prikaz trenutnega stanja DOF mnogo bolje koristil za interpretacijo trenutnega stanja, saj naj listi DOF ne bi bili stari ve~ kot 5 let. Vendar je glavna omejitev vsakega zra~nega posnetka slaba prepoznavnost posameznih objektov (DOF je ~rno-bel), ne moremo razbrati vi{inske predstave, prav tako pa nimamo zemljepisnih imen.

Poleg kart, namenjenih kot geografska osnova, pa Interaktivni naravovarstveni atlas vsebuje {e mno`ico tematskih podatkov o varovanju narave v Sloveniji. S tem se boste lahko pri na~rtovanju dolo~ene akcije (tabora, izleta) prepri~ali, da ne posegate v morebitno obmo~je verovanja narave. Prav tako pa lahko na osnovi podatkov opravite zanimive analize in raziskave.

NARAVA Rod bela jadra

Simbolika rodovega imena:

U~inkovine

Vitamin C, provitamin A.

Uporabnost

Juhe, prikuhe, solate, ~aj.

Recepti

Krepka juha

Ozkolistno ciprje (cipro{) (Chamaenerion angustifolium (L.) Scop.)

Je do 2 metra visoka zelnata trajnica. Steblo je ve~inoma nerazraslo, pokon~no in gosto poraslo z listi. Podolgovati listi so ozki in za{iljeni, podobno kot listi vrbe. Listi so kratkopecljasti ali sede~i. Na spodnji strani so vidne razvejane `ile. Cvetovi so temno rde~i ali ro`nati in so na vrhu zdru`eni v grozdasto socvetje. Cveti od julija do septembra. Pri nas rastlina raste ob gozdovih, med grmovjem, ob poteh, nasipih, livadah, gozdnih jasah, posekah in ob `elezni{ki progi. V glavnem jo najdemo v velikih koli~inah tja do nadmorske vi{ine 1800 metrov.

Potrebujemo 10 dag ciprja, 5 dag kopriv, 4 krompirje, 5 dag mladih listov alpske kislice, 2 koren~ka, 1 glavico ~ebule, 2 dag masla, 1 jajce, 2 `lici kisle smetane, drobnjak, sol in poper po okusu.

Priprava: O~i{~ene mlade poganjke in liste ciprja, mlade koprivine liste in mlade liste alpske kislice operemo in prelijemo z vrelo vodo. Odcedimo in vse skupaj drobno nare`emo. Na raztopljenem maslu prepra`imo drobno narezano ~ebulo, krompir narezan na kocke in koren~ek narezan na kolobarje. Dodamo na drobno narezano zelenjavo ter zalijemo z 1 litrom in pol vode. Posolimo in popopramo. Juho kuhamo na lahkem ognju dokler se zelenjava ne zmeh~a. Dodamo jajce in kislo smetano ter dobro zme{amo. Na koncu juho posipamo z drobno narezanim drobnjakom.

Testenine s ciprjem

Potrebujemo 0,5 kg ciprja, 30 dag testenin, 1 ve~jo ~ebulo, 5 `lic olja, sol in poper po okusu.

Priprava: Na drobno nare`emo ~ebulo in jo prepra`imo na 2 `licah olja, da postane lepo rumena. Dodajmo oprane in drobno narezane liste ciprja in blan{iramo 15 minut. Po potrebi dolivajmo vodo. Posolimo in popopramo.

V slani vodi skuhamo testenine ( pol`ke, makarone, {pagete, {iroke rezance ipd.), odcedimo in jih damo v posodo z 3 `licami olja. Na koncu dodamo {e blan{irano zelenjavo, vse skupaj zme{amo in takoj postre`emo.

Solata

Potrebujemo 0,5 kg mladih listov ciprja, 2 mladi ~ebuli, 2 `lici naribanega hrena, 2 dcl kisle smetane, limonin sok, sol.

Priprava: Oprane mlade liste ciprja blan{iramo, odcedimo in na drobno nare`emo. Ko se ohladijo jih zme{amo z na kolobarje narezano mlado ~ebulo, ribanim hrenom in soljo. Polijemo z limoninim sokom, zalijemo s kislo smetano in zme{amo. Postre`emo takoj.

MEDNARODNE On the road again ...

... se mi je prepevalo, ko sem s Corsico (brez radia) potovala po [paniji. In seveda ugotovila, da je vse, kar sem videla ob in na poti veliko bolj zanimivo, kot pa zgodovinska mesta, ki jih Lonely Planetovi vodi~i opisujejo kot najbolj nepozabne dele [panije. Zame se prava [panija skriva v prostranih pokrajinah mesete, osrednje planote, kjer so se v {e vedno vro~em septembrskem soncu me{ale zlatorumena p{eni~nih polj, toplorjava polj o`ganih son~nic in vro~erde~a zorane zemlje. Manjkala ni niti idili~na ~reda ovac s pravim staroselskim pastirjem in psom, ki je v eni minuti iz zblojene gru~e naredil strnjen trop. Pa majhna bela hi{ka sredi `itnih polj, z zeleno streho in oknicami, ki je kar kri~ala po nepozabnih posnetkih. Ali pa vo`nja po ovinkasti cesti ob pravem re~nem kanjonu. In nekje se je precej {iroka dvopasovnica nenadoma zo`ala v slab{i asfalt, {irok komaj dovolj za eno vozilo, zato pa so bili borovi gozdovi (ne gozdi~ki, ampak pravi pragozdov), ki so se {irili z obeh strani ceste toliko bolj nepozabni. Kdo ob taki lepoti sploh lahko {e pomisli na dolge in dolgo~asne pe{~ene pla`e, kjer se ti kar naprej udira pod nogami, kjer je voda motna in hladna, vse pa onesna`eno z 'mo~nej{imi' nem{kimi turisti? In kako lahko potem sploh {e ostane{ kar naprej doma, ko pa ve{, da se po svetu skriva {e na tiso~e takih nepozabnih pokrajin, ki jih uzre{, ko jih najmanj pri~akuje{?

ve~ informacij o olimpijskih igrah

Odziv na ponudbo gr{kih skavtov je bil presenetljivo velik in moram priznati, da ste me prav prijetno presenetili. Poslali ste mi tudi kar nekaj vpra{anj in za vas sem se pozanimala pri gr{kih skavtih o naslednjih temah:

• Bivanje in hrana: organizator naj bi poskrbel za brezpla~no bivanje in hrano za vse prostovoljce med olimpijskimi igrami. ^e bodo pri tem potrebovali pomo~ ali tega ne bodo zmogli, jim bodo pomagali gr{ki skavti s svojimi skavtskimi centri.

• Starost: vsi prostovoljci morajo biti pred za~etkom olimpijskih iger (avgust 2004) stari vsaj 18 let.

• Med organizacijskim odborom OI in gr{kimi skavti obstaja poseben dogovor, da bodo vse skavtske prijavnice obravnavali posebej (tako da bodo upo{tevali tudi specifi~na skavtska znanja in spretnosti pri razvr{~anju na zadol`itve). Zato bodo vse skavtske prijave, tako iz tujine kot tudi doma~e, zbirali gr{ki skavti in jih bodo potem tudi oni predali organizacijske-

Va{a Nina ({e vedno z glavo na pol v [paniji)

[e

mu odboru. Vsi, ki boste dobili prijavnice od ZTS, boste tako lahko opazili, da imajo na vrhu `ig gr{ke skavtske organizacije Soma Hellinon Proskopon.

• Rok prijav: gr{ki skavti so prosili, ~e jim lahko po{ljemo prijavnice do konca tega leta, zato je rok prijav za ~lane ZTS 15. december 2002 december 2002 15. december 2002 december 2002 december 2002. To pomeni, da morajo biti prijavnice do takrat v pisarni ZTS! Dobro znani naslov se glasi: ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana.

• Proces izbire: seveda ne bo vsak, ki se bo prijavil, tudi sprejet. Organizatorji na~rtujejo, da bodo potrebovali pribli`no 70.000 prostovoljcev. Zaenkrat imajo 23.000 prijav, ra~unajo pa, da bo vseh prijav skupaj 120.000. Torej bodo sprejeli skoraj dve tretjini prijavljenih – in prepri~ana sem, da bo med njimi veliko slovenskih tabornikov! Vsak od prijavljenih bo moral opraviti tudi pogovor z organizatorji in, ~e bo izbran/a, tudi sodelovati na pripravljalnih izobra`evalnih sre~anjih. Pri gr{kih skavtih smo `e naro~ili novo zalogo prijavnic in upamo, da se bodo uspeli odzvati v evropskem ~asu in ne v mediteranskem. Takoj ko dobimo prijavnice, bomo to tudi objavili na rutki oziroma jih boste vsi, ki ste jih naro~ili, dobili po po{ti. [e vedno jih seveda lahko tudi naro~ite pri meni na e-naslov nina.jere nina.jere nina.jere@ kiss.uni-lj.si kiss.uni-lj.si kiss.uni-lj.si, ve~ informacij pa najdete tudi na http://www.athens.olympic.org pod "Volunteers".

RoverWay – se `e premika!

Septembra je bilo v Lizboni sre~anje vodij odprav za RoverWay. Tri dni smo sestankovali, spra{evali, si ogledovali, poslu{ali, fotografirali in sploh vsrkavali informacije o RoverWayu iz vseh virov. Najprej smo si ogledali kraj, kjer bo 31. julija 2003 potekala otvoritvena slovesnost. Ta bo v Lizboni na kraju, kjer je stal portugalski paviljon na Expu 1998, s ~udovitim pogledom na reko Tejo, ki je videti kot morje, in na slavni lizbonski akvarij. Samo zami`ati smo morali in `e smo si lahko predstavljali ta ogromen prostor napolnjen s tritiso~glavo mno`ico, ki `ubori v vznesenosti prvega ve~era. Prva znanstva, {e srame`ljivi stiki in nepovezani pogovori, pa potem slovesnost, ki je enim v{e~, enim pa ne, ampak vse zdru`i v tisto celoto, ki se ji re~e RoverWay. Naslednje jutro pa, gremo! Vsi v avtobuse, vlake, na letala ... gremo na projekte! @al smo jih mi do`iveli le na papirju, ko so nam jih predstavili, za vas pa so `e dosegljivi (v angle{~ini) na http:/ /roverway.rutka.net. Tam si lahko ogledate, da ti projekti niso noben dolgo~asen bavbav, ampak prav zanimivi predlogi, kako skupaj pre`iveti 5 dni v mednarodni skupnosti. Ste se `e domislili kak{ne ideje, kako bi lahko obogatili kak{en projekt? Potem se pa le hitro prijavite! Prijavnice in vse natan~ne podatke bodo dobili na~elniki `e ta mesec, vi pa si jih lahko tudi nalo`ite z na{e doma~e strani. [e to: tudi taborni prostor je izredno simpati~en. [e posebej, ~e imate radi mivko. In romanti~ne borove gozdi~ke, ko se veter poigrava s kro{njami, vi pa z dobro dru`bo ~vekate na osrednjem prostoru in gledate na desetine ljudi, s katerimi se ~utite povezani, kako hodijo mimo. ^e to v vas ne prebudi zavedanja o velikosti in lepoti svetovne taborni{ke bratov{~ine (in sestr{~ine, seveda)!

POPOTOVANJA Avioni in avtomobili

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

^e se odpravlja{ kamorkoli dlje, bo{ tja verjetno odletel. [e posebej, ~e ~asa nima{ ravno na pretek. V~asih so po letalske karte hodili v tujino, saj so bile tam bistveno cenej{e. Danes se to `e ne spla~a ve~. Se pa obvezno pozanimaj pri ve~ agencijah – tudi prek interneta.

^e ima{ malo ve~ ~asa, se spla~a vzeti "kro`ne" karte. Obstaja cela vrsta "Round the world" (RTW) kart. So vedno bolj popularne, saj z njimi lahko potuje{ izjemno poceni. Obi~ajno se zdru`i nekaj letalskih prevoznikov, ki ponujajo vse svoje storitve, in ti lahko poljubno izbira{ in kombinira{ njihove polete. Dr`ati se mora{ le nekaterih omejitev: ne sme{ prese~i maksimalnega dovoljenega {tevila postankov in preletenih letalskih milj ter prekora~iti

RTW karta

~asa veljavnosti karte (obi~ajno od 3 do 12 mesecev).

Obstajajo pa tudi druga~ne "kro`ne linije". ^e te na primer zanima potovanje po Pacifiku, se ti spla~a vzeti "Circle Pacific" karto.

Na pot se lahko odpravi{ tudi z lastnim prevoznim sredstvom: pa naj bo to avto, motor ali bicikel. Vsako od njih ima seveda svoje zakonitosti, svoje prednosti in slabosti. Na splo{no pa velja, da si na tak na~in bolj mobilen. Lahko gre{ kamor ho~e{, tudi tja, kamor javna prevozna sredstva ne gredo. Seveda se mora{ spoznati tudi na popravilo vozila in s seboj vzeti nekaj rezervnih delov in opreme.

Vsakdo, ki je `e bil v Zdru`enih dr`avah Amerike, je verjetno pred odhodom sli{al zgodbe o tem, kako enostavno je v Ameriki kupiti avto in kako ga je {e enostavneje prodati. In o tem, da ~e gre{ tja vsaj za en mesec, se ti nakup avta spla~a. To sva sli{ala tudi midva in to je bil tudi najin namen, vendar sva nad njim skoraj obupala. Avto sva poizkusila kupiti v zvezni dr`avi New York, pa New Jersey in Pennsylvania in ~isto po uradnih poteh se ga ni dalo. Seveda, na ~rno in brez ustreznih papirjev bi ga lahko dobila `e prvi dan, vendar sem jaz za kaj takega prevelika reva. No, na koncu sva avto sicer res kupila, vendar je trajalo 10 dni. To pa je za potovanje veliko.

Letalo z Nove Kaledonije

Potovanje z avtomobilom po Evropi je podobno kot potovanje po Sloveniji, izven Evrope pa se malce razlikuje. Svetujem ti, da se pozanima{ pri kom, ki ima tako potovanje `e za seboj.

Pot si lahko precej poceni{, ~e se nanjo odpravi{ z avtodomom ali si avto oziroma kombi preuredi{ tako, da se v njem da tudi spati. Pa tudi v tem primeru s seboj vzemi opremo za kampiranje, saj je spanje v {otoru za ve~ino mnogo udobnej{e kot v avtu. Ne pozabi tudi na kuhalnik ter posodo za vodo in bencin. Zadnja dva naj bosta po mo`nosti vedno polna.

^e bo{ potoval v skupini (le redki z lastnim prevoznim sredstvom potujejo sami) vedi, da tako potovanje utegne biti naporno. Prakti~no ves ~as – to je 24 ur na dan - si skupaj z ostalimi v res zelo omejenem prostoru in pogosto `e v kratkem ~asu pride do nesoglasij tudi med najbolj{imi prijatelji. Svetujem ti, da pred dolgo potjo s sopotniki naredi{ nekajdneven izlet (po mo`nosti) z vso opremo, kajti tako lahko vidi{, kaj vam manjka in ~esa imate preve~, pa tudi do prvih nesoglasij `e lahko pride. Poizkusite se o njih sproti pogovoriti, predvsem pa bodite potrpe`ljivi in ne imejte previsokih zahtev.

Pred potjo sva imela nekaj informacij o RTW kartah, med drugim tudi to, da je najve~ja ponudba v Londonu, vendar midva za obisk Londona takrat nisva imela ne ~asa ne denarja. Zato sva se odpravila kar po slovenskih agencijah. Dober teden nama je vzelo, da sva na{la Valterja in z njim za~ela urejati najino karto. Nekajkrat smo se dobili, po dolgem in po~ez vse skupaj predebatirali, pregledali mo`nosti od vzhoda proti zahodu, pa od zahoda proti vzhodu in na koncu pri{li do fenomenalne karte. V celem letu potovanja nisva na{la nikogar, ki bi imel vsaj podobno karto. Najina je bila najugodnej{a z vseh vidikov.

Za karto, ki je vklju~evala 11 postankov - med temi 4 na pacifi{kih otokih, sva pla~ala le 330.000 SIT po osebi.

V Ameriki sva najin Pontiac izkoristila tudi za spanje

Ogled pilotske kabine prev popestri polet

Odprtih kril

JE@KOV KOTI^EK

Leti le tisti, ki si drzne

Nekega ~udovitega son~nega dne je k meni priletela Sovica. Kot v zgodbi o Harryu Potterju, le da je imela ~isto prave ~love{ke poteze. Resnici na ljubo sem zaradi opravkov sam letal okoli nje, ~eprav letanje ni ravno lastnost Je`ev. Prijazno me je spomnila na zgodbo o ma~ku, {e nekaj ma~kih in galebki, ki je imela stra{en problem …

Zgodba o ma~ku, ki je galebko nau~il leteti

Zgodba o ki je galebko nau~il leteti

Zgodba o ma~ku, ki je galebko nau~il leteti

Zgodba o ki je galebko nau~il leteti o je nau~il je lahko ~isto nedol`na otro{ka zgodba. Na{i medvedki in ~ebelice bi ji gotovo z napetimi u{esi in odprtimi usti prisluhnili. Vendar avtor takole mimogrede, ~isto nedol`no a zgovorno pove toliko in tak{ne stvari, na katere marsikdaj pozabimo tudi starej{i. Spo{tovanje druga~nosti, ljubezen do bli`njega, skrb za sobivajo~ega, preprosto prijateljstvo in pravi `ivljenjski pogum v `ivalski zgodbi, ki kar sama kli~e po iskanju vzporednic. Govoriti naravnost o ljudeh in njihovih potezah, slabostih in napakah … ah, zvenelo bi preve~ resno in odraslo. Ko namesto ljudi `ivali povedo in poka`ejo svoje, pa odrasli `al mislijo, da so to samo zgodbe za njihove otroke.

Torej, Luis Sepúlveda Luis Sepúlveda Luis ne pi{e le o ~rnem, debelem ma~ku Zorbasu, ki je po nekem sme{nem naklju~ju svoj dom na{el v stanovanju nekje v Hamburgu. Tukaj ni le mlada sirota galebka, ki bi zaradi ~lovekovega malomarnega uni~evanja narave skorajda ostala brez matere. In ~e menite, da ma~ek galebki ne more biti prava mati, se globoko motite. Stvar pravzaprav te~e kot po maslu, dokler ne ugotovimo, da nas je mati narava naredila razli~ne in da galeb `al ma~ek nikoli ne bo postal. Te`ak problem, kajne?! Mar pozabljamo, da obstajajo vrednote, ki letijo vi{je …

Je` svetuje, vi preberete: Luis Sepúlveda, Zgodba o ma~ku, ki je galebko nau~il leteti

Pisatelja malce bolj zagrizeni bralci poznajo po romanu, ki je {e danes med najbolj pogosto izposojenimi deli v na{ih knji`nicah. Govorim o po{tenem romanu z naslovom Starec, ki je bral ljubezenske romane. Toplo priporo~am. Preberite in berite tudi svojim otrokom, hvale`ni vam bodo.

In {e odlomek, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin:

"Dobro je, da ve{, da si nas nau~ila nekaj, kar nas navdaja s ponosom: nau~ila si nas ceniti, spo{tovati in ljubiti bitje, druga~no od sebe. Lahko je sprejemati in ljubiti tiste, ki so kot mi. A storiti isto z nekom, ki je druga~en, je zahtevna stvar in ti si nam pomagala, da smo to dosegli."

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je prijeten jesenski dogodek.

1. Leto{nji dr`avni mnogoboj se je junija zgodil v: A A A A A - Ljubljani, Z ZCerknici, K K K K K - Kranju.

2. Koliko ekip se je pomerilo na mnogoboju? II II I - 86, O O O O O - 78, JJ J - 31.

3. Svetovni skavtski forum mladih je v Solunu trajal: E E E E E - 10 dni, S S S Spet vro~ih dni, A A A A A - en teden.

4. Kaj je svetovna skavtska konferenca? T T T T T - najvi{ji organ odlo~anja v WOSM-u, JJ JJ J -prostovoljno zdru`enje enako misle~ih skavtov, U U U U - konferenca o prihodnosti naravnega okolja.

5. [tudente, ki so prepe{a~ili Slovenijo, so oklicali za: A A A - Butle frdamane, K K K K K - neumne`e, C C C C C - butce.

STRIC VOLK

6. Namen Svetovnega foruma mladih je bil: II II I - izbolj{ati odnos do starej{ih v taborni{tvu, N N N N N - dati mladim ve~ mo`nosti, da se vklju~ijo v procese odlo~anja skavtskega gibanja, ^ ^ ^ - nau~iti mlade uporabljati nove tehnologije.

7. Kaj je bistvo projekta Moj glas? JJ J - mladi taborniki bodo lahko povedali, kar mislijo, in bodo tudi sli{ani, K K K K K - mladi taborniki bodo vadili nastopanje pred ob~instvom, U U U U U - mladi se bodo nau~ili osnov retorike.

8. Kaj, re~eno najbolj enostavno, daje kultura organizaciji? R R R R - materialno korist, E E E E E - osebnost, @ @ @ @ @ - mo`nost financiranja.

9. Koliko morajo biti stari taborniki, ki se `elijo udele`iti evropskega MOOT-a Rower Way na Portugalskem? F F F F F - nad 23 let, K K K K K - pod 16 let, V V V Vmed 16 in 22 let.

10. Katera organizacija je koordinator Tedna vse`ivljenjskega u~enja? II II I - ZTS, P P P P P - Andrago{ki center Slovenije, A A A A - MZT.

11. Katero napravo lahko najbolj u~inkovito uporabimo namesto GPS sprejemnika? II I - mobilni telefon, G G G G G - `epni ra~unalnik, O O O O O - ro~no uro.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 9:

NAGRADNI KUPON10

Re{itve so:

LIEBER LIEBER LIEBER

Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e

Re{evalec: ____________________________ _____________________________________ _____________________________________

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 10

Pravilno izpolnjen kupon {t. 7-8 je poslalo samo 12 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: MAKSIMA, ADI SMOLAR, KRAVATA, KREARTA in OMIKA.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Jo`ico Heber Jo`ico Heber Jo`ico Heber Jo`ico Heber iz Dravograda, DROGINO nagrado prejme Maja Pergovnik Maja Pergovnik Maja Pergovnik Maja Pergovnik iz [o{tanja, Andrej Trstenjak Andrej Trstenjak iz Celja dobi knjigo, nagrado

podjetja JAZON dobi Nejc Pan~ur Nejc Pan~ur Nejc Pan~ur Nejc Pan~ur Pan~ur iz Zgornjega Gorja, na omlete v gostilno Lieber pa bo {el Igor Lojevec Igor Lojevec Igor Lojevec Igor Lojevec iz Zaloga. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 10 po{ljite najpozneje do 30. ok- najpozneje ok- najpozneje do 30. ok- najpozneje oktobra tobra tobra tobra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno Obvezno na dopisnici. Obvezno