Revija Tabor 2002/9

DR@AVNI MNOGOBOJ

27.-29.septemberRepubli{koorientacijskotekmovanjeZTS @rutka.net

(Gori~ko)ales.skalic @ hotmail.com

ZTSinOOZTSPomurje

4.-6.oktoberTminskaorientacijskafe{ta(Tolmin)babaa@ rutka.net

BarbaraKragelj(RPT)

5.oktoberZlatapu{~ica(Ljubljana)damijan.gasparic @ kiss.uni-lj.si

DamijanGa{pari~(RTT)

18.-20.oktoberJesenskiposvetistare{in,na~elnikovOOZTSinpisarnaZTS rodov,dru`ininklubovZTS @rutka.net

18.-20.oktoberJOTAinJOTI(pocelemsvetu)www.scout.org

ZTS @rutka.net

19.-20.oktoberMo~neukane(Medvode)peter.slapsak @ guest.arnes.si

PeterSlap{ak(RDR)

[e se bomo sre~evali

Zlet se je kon~al, novi prijatelji so se raz{li in si obljubili, da se bodo zagotovo {e sre~ali. Prav to pa so si obljubili tudi leto{nji in{truktorji in se tega tudi dr`ali, pripravljajo pa tudi ... ve~ si preberite v njihovi pravljici, ki se za~ne na 31. strani. Poleg dr`avnega mnogoboja in dveh pomembnih mednarodnih dogodkov, je v tem Taboru {e nekaj, ~esar bodo veseli predvsem rodovi blagajniki. ^rtomir je predstavil klju~ne postopke dela s potnimi nalogi.

Priloga je vse prej kot obi~ajna. [e dolgo se bomo spominjali zleta v Tolminu, `uborenja vode (nekateri ne samo ob reki ampak tudi v {otorih in spalkah), objemov ob tabornem ognju ... vsaki~, ko vam bo hudo, boste vzeli v roke koncentriran spomin na zlet – prilogo, ki vam na 24 straneh razkriva bolj ali manj znane skrivnosti ustvarjalcev neponovljivega dogodka.

Pa brez slabe volje ob koncu po~itnic, oktobra bodo spet, le kraj{e!

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

AKTUALNO

Dr`avnimnogoboj4

Svetovnaskavtska

konferencazamlade8

Butlifrdamani10

Forummladih12

Mojglas14

50letRMB15

IZ PRVE ROKE

MEPI,2.del18

Taborovapomo~20

STROKOVNO

KulturaorganizacijeZTS26

Kreativnikoti~ek29

TVU30

In{truktorji31

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodnestrani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`evkoti~ek45

Zznanjemdoodgovora46

Volk46

Kri`anka47

PRILOGA

ZletZTSvTolminu

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts@guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Jure Megli~

DR@AVNI MNOGOBOJ Kranj, 22.-23. junij 2002

Dr`avni mnogoboj pomeni vsakoletni preizkus v taborni{kih ve{~inah vseh generacij. 78 ekip se je pomerilo za naslov najbolj{ega, kar pa ni bilo prav lahko. Orientacija, kurjenje ognjev, postavljanje bivakov in {otorov, signaliziranje v Morseju, semafor ... Veliko je preizku{enj, ki so jih morali taborniki dobro poznati, saj so se tokrat pomerili najbolj{i v dr`avi. Oglejte si fotoreporta`o in izjave udele`encev.

Vera Pelhan - Pinky

Foto: Jure Megli~ - Ðuro

Kobanski rod, Selnica ob Dravi - Metulj~ice (~ebelice)

"Najbolj nam je bilo v{e~ kurjenje ognjev, ker smo dobile same sedmice in smo bile tam najbolj{e. V{e~ nam je bilo tudi {aljivo tekmovanje, ker smo nosile na glavi lon~ke z vodo in smo lahko nato zaradi vro~ine v {kafu polnem vode zmo~ile celo glavo."

Rod srebrnih krtov, Idrija - Zajkle

(mlaj{e gozdovnice)

"Hrana je bila zelo dobra, strani{~a pa so bila umazana in zmanjkalo je WC papirja. Organizirano je bilo vse v redu, le proga na orientaciji je bila dolga in vro~a. Najbolj pa nam je bila v{e~ signalizacija, saj je le ta bila v senci - to je bilo fino."

Poklju{ki

rod, Gorje - spremljevalci

"Hrana je bila dobra zaradi servietkov in no`ev in kro`nikov. Tudi ve~erni koncert je bil zelo dober, tako da se je nekaj dogajalo poleg tekmovanja. Moti nas to, da smo vodniki bili dolo~eni za kontrolorje na KT in smo tako morali ocenjevati lastne otroke."

Rod severnice, Maribor - Vod brez imena

(gozdovniki)

Fantje so bili zelo nezgovorni in so dali za javnost le to izjavo: "Orientacija je bila zelo dobra, ker smo bili tam najbolj{i."

Rod mo~virski tulipani, Ljubljana (medvedki)

"Dr`avnega mnogoboja smo se udele`ili prvi~. Bilo je vro~e, do prostora za kurjenje ognjev pa je bilo dale~. Postavljanje {otora iz {otorskih kril nam je bilo najbolj v{e~, ~eprav smo se ga najbolj bali. Pri lokostrelstvu smo bili razo~arani, ker smo bili v ekipi le {tirje in nam sodniki niso dovolili, da bi eden izmed nas nadomestil petega. Imamo pa to pripombo, da bi program izven tekmovanja lahko bil bolj pester."

Rod Louisa Adami~a,

Grosuplje - @elve (gozdovniki)

"Hrana je bila ful dobra, WCji pa so bili majhni in slabi. Namesto ve~ernega koncerta smo raje igrali nogomet. Sicer pa so sodniki pri {otorih sodili malo druga~e kot nas je u~ila vodnica."

Rod sivega dima, Kr{ko - Ti~moksi

(starej{i gozdovniki)

"Pogre{amo ve~ aktivnosti izven tekmovanja, kot je na primer turnir v nogometu. Fino je bilo, ker so bile na tekmovanju tudi gr~e. Sodniki so bili sicer strogi ampak ´fer´. Pri lokostrelstvu bi pa lahko streljali {e enkrat, ker smo bili samo {tirje. Pogre{ali smo ve~erni ogenj in urnik aktivnosti."

SOLUN 2002

Svetovni skavtski forum mladih

Pet vro~ih dni v Solunu ali kako smo skoraj spremenili svet

Po svetovnem skavtskem forumu mladih smo kar malo s strahom pri~akovali svetovno skavtsko konferenco. Kako se bodo na{e ideje in predlogi obnesli v "svetu starcev"? Se nam bodo smejali, nas bodo poslu{ali? Na{e mladostno zagnane ideje so se morale dokazati v resni~nem svetu.

Solun nas je pozdravil z zadu{ljivo vro~ino in neokusnimi betonskimi kockami, ki jim re~ejo zgradbe. Po tednu dni sve`ega gorskega zraka in miru simpati~ne gorske vasice smo se zna{li v milijonskem mestu, kjer ti sparina in nenehen hrup, smrad in umazanija niso pustili misliti. Na{o skupnost, ki se je do tedaj valila naokoli kot ~reda ovac, so razbili na ve~ delov in nas razselili po vsem mestu. Hkrati smo se sre~ali s starej{im in modrej{im delom na{ih delegacij - bomo zmogli, smo se spra{evali, pri teh temperaturah sploh koga v kaj prepri~ati?

Strategija za skavtstvokaj pa je to?

ga posameznih nacionalnih organizacij, je svetovna koordinacija in usmerjanje teh sprememb delo svetovne skavtske konference in komisije. Leta 1999 so na svetovni skavtski konferenci v Durbanu, JAR, udele`enci zastavili vizijo skavtstva - kaj naj bi skavtstvo bilo, komu naj bi bilo namenjeno. V Solunu je bila na{a naloga, da dolo~imo, kako se bomo tega lotili, torej da napi{emo strategijo, ki nam bo pomagala dose~i jasno za~rtane cilje in ki bo svetovni organizaciji povedala, kaj natan~no potrebujemo od nje. Tako smo si iz sedmih izbrali tri glavna podro~ja, za katera `elimo, da jih WOSM {e posebej razvija. To so sodelovanje mladih pri odlo~anju, podoba skavtstva in prostovoljci v skavtstvu.

Sodelovanje mladih pri odlo~anju - zaenkrat le sanje

Skavtstvo se bli`a svoji stoletnici. V tem ~asu se je svet, v katerem deluje na{a organizacija zelo spremenil, spremenili so se tudi na{i ~lani. Zato je treba gibanje prilagoditi dana{njim razmeram. Tako se je pred 14 leti za~elo preoblikovanje skavtstva na svetovni ravni. To je zahteven projekt in ~eprav je samo spreminjanje pravzaprav nalo-

^eprav je bilo eno od podro~ij, ki smo jih izvolili za najbolj pomembne pri strategiji, prav sodelovanje mladih pri odlo~anju, je bilo v praksi zavzemanje za ta ideal bolj mla~no. Tako nam je uspelo celo dvigniti povpre~no starost ~lanov svetovne skavtske komisije, prav tako pa vanj ni bil izvoljen noben od

kandidatov, mlaj{ih od 30 let. Tudi pri resolucijah o slavnem dokumentu 7predlog sodelovanja mladih pri odlo~anju so se mnenja kresala in lahko smo opazili velike razlike med regijami. Evropa je bila tista, ki je vodila bolj napredno mi{ljenje, medtem ko so v arabski in azijski regiji zagovarjali bolj konzervativen pristop in postopnej{e spremembe. Vendar pa je treba pri tem upo{tevati tudi velike kulturne in dru`bene razlike med regijami in podobo in vlogo skavtstva v posameznih regijah.

Osebno mnenje

Svetovna skavtska konferenca je hkrati zelo mo~an in zelo {ibek organje najvi{ji organ odlo~anja, zato imajo njegove resolucije veliko te`o. Po drugi strani pa mora ugoditi vsem dr`avam ~lanicam, zato je treba marsikje sklepati slabe kompromise. Poleg slabe zastopanosti mladih je (pre)malo tudi ne`nej{ega spola. Skavtstvo tako {e vedno ostaja le "igra za fante". Pri strategiji smo pogre{ali tudi ve~ pozornosti namenjeni naravovarstvu, ki izhaja iz dejstva, da je bilo skavtstvo vedno bolj dru`beno usmerjeno, medtem ko je bila pri gozdovnikih narava zelo pomemben del vzgoje.

Nina Jere

Azerbaid`anca Raula sva poimenovala kar zvezda, saj se je pojavljal na vseh fotografijah, ki so spremljale razna poro~ila

Kaj sploh je Svetovna skavtska konferenca?

Svetovna skavtska konferenca je najvi{ji organ odlo~anja v Svetovni organizaciji skavtskega gibanja (WOSM). Primerjamo jo lahko z rodovim ob~nim zborom, kjer imajo vsi ~lani rodu pravico glasovanja. Tudi na svetovni skavtski konferenci imajo vse organizacije ~lanice WOSM-a (t.i. nacionalne skavtske organizacije) pravico glasovanja. Vsaka dr`ava ima 6 glasov, ne glede na to, koliko ~lanov ima sama nacionalna organizacija. V vsaki dr`avi je lahko le ena organizacija ~lanica WOSM-a, zato so se v nekaterih dr`avah vse skavtske organizacije zdru`ile v krovno federacijo organizacij, ki je potem postala ~lanica WOSM-a. Za take dr`ave je sistem 6 glasov {e posebej primeren, saj lahko potem vsaka od organizacij dobi po en glas. ^e pa je v federaciji ve~ kot {est dr`av, se vse malce zakomplicira. Na svetovni skavtski konferenci se volijo ~lani svetovne skavtske komisije, ki jo sestavlja 12 ~lanov, prostovoljcev, poleg njih pa {e generalni sekretar WOSM-a Jacques Moreillon in blagajnik JeanBernard Crelier, ki sta za svoje delo pla~ana. Svetovna skavtska komisija je drugi najvi{ji organ odlo~anja v WOSMu, zato je ~lanstvo v njej zelo presti`na stvar.

Veliko sejmi{~e v Solunu smo med 15. in 19. julijem zasedli taborniki z vsega sveta

V tole "dvoranico" se je stisnilo ve~ kot 1.200 delegatov in kakih 200 opazovalcev - brez klime bi se zadu{ili

Belgijci se hladijo v parku, kamor so nas peljali Grki, da smo lahko razvili strategijo

PO DIAGONALI SLOVENIJE

Pe{ od Dolge vasi do Kopra

butlifrdamani @ yahoo.com

Smo ~lani tabornikov rodu Pusti grad iz [o{tanja. Na{ rod ima tabor v Ribnem pri Bledu. Lansko leto se nas je nekaj odlo~ilo, da gremo na ta tabor od doma pe{. To namero smo tudi uresni~ili in ker se je drugim zdelo to precej neumno, so nas poimenovali Butli frdamani. Na{a ekipa {teje sedem ~lanov in vsi smo {tudenti.

Ker smo se imeli na poti od [o{tanja do Ribnega lepo, je padla ideja, da s pohodni{tvom po Sloveniji nadaljujemo. Odlo~ili smo se, da bomo prehodili na{o domovino po diagonali od Lendave do Baltika (na{e morje - Koper). Ko smo to povedali drugim, se nas je na{e ime {e bolj prijelo. Za prihodnje leto pa na~rtujemo, da se bomo podali po mejah Slovenije.

Na to akcijo smo se pripravljali skozi vse leto. Veliko je bilo dela z organizacijo, saj smo iskali sponzorje (VRH, LEK, Kovinarstvo Sovi~, podjetje Rednak, Pivovarna La{ko, Cesar [port, trgovina Sa{a, ERA, APS, foto Center, foto Zoom Terme Olimia, Mojster Janez, NES, gosti{~e Greben{ek) in se dogovarjali za traso poti. Ko smo vse to pripravili, je bilo potrebno poskrbeli {e za fizi~no pripravo.

Pot Za za~etek na{e poti smo dolo~ili

8.julij. No~ pred tem dnem je bila dolga, ~eprav smo zgodaj vstali, ker smo imeli vsi malo potovalne mrzlice. [ofer APS-a nas je s kombijem pripeljal v Dolgo Vas, to je na slovensko-mad`arski meji.

Na meji smo se fotografirali, da bi nam na{i prijatelji verjeli, si pripravili nahrbtnike in odkorakali proti notranjosti Slovenije. Na{e vodenje smo prepustili "dr`avnemu prvaku v orientaciji". Le-ta nas je popeljal skozi prelep gozd, poln kopriv, ki so nas `gale vse do u{es. Poleg tega pa so nas obletavali in pikali {e obadi. Ko smo pri{li iz go{~ave, smo se odlo~ili za varnej{o pot po cesti. Doma~ini so bili zelo prijazni, nas pozdravljali in nam svetovali bli`njice. Opazovali smo tudi {torklje v gnezdih.

Zve~er smo prispeli do kraja @erovinci, kjer nas je prijazna dru`ina sprejela na svoje dvori{~e. Tam smo se lahko umili in si postavili {otore. Dali so nam tudi obilno ve~erjo in naslednje jutro zajtrk.

Po zajtrku smo pospravili {otore in se odpravili proti Ormo`u in naprej. Hodili smo po cesti in iskali bli`njice ~ez polja. Bilo je zelo vro~e, zato smo naredili ve~ postankov. V vasici Gajevci smo si `e v poznem popoldnevu postavili {otore in po~akali na naslednje jutro.

Vstajanje ob 6h in zajtrk. Ugotovimo, da smo {e precej utrujeni, a plan je plan in pot je treba nadaljevati. Ob~u-

dovali smo prelepe vasi na na{i poti, pre~kali Dravo in se ~ez Haloze odpravili proti Leskovcu. Na poti smo opazovali pridne doma~ine pri delu na poljih in travnikih. @eleli smo kupiti nekaj hrane, a pri{li do trgovine z gradbenim materialom. No ja, pozneje smo na{li tudi hrano in prijetno senco za po~itek in malico.

Pozno popoldne smo prispeli do Tr`i{~a pred Roga{ko Slatino, kjer so nas sprejeli pri dru`ini [krabel. V kopalnici smo se lahko vsi stu{irali in na ra`nju so nam spekli veliko dobrot. Prespali smo kar pod njihovim balkonom.

Naslednji dan smo pot nadaljevali mimo Pod~etrtka, kjer smo se hoteli skopati, a nas brez pla~ila niso spustili v bazen. Do kosila smo prispeli do tete Pavle v Vir{tanj, ki nam je pripravila grofovsko kosilo. Tam smo se malo odpo~ili in nato popoldan pot nadaljevali ~ez Kozjansko proti Sevnici. Ker nas je prehitela no~, smo se utaborili pribli`no 12 km pred Sevnico na nekem travniku. Zjutraj smo se v Sevnici nazajtrkovali in na na{e veliko veselje so nas prijazni doma~ini spustili brez pla~ila na bazen, kjer smo se dodobra osve`ili, zato smo lahko pot nadaljevali z veliko

energije. [li smo preko Mokronoga in Mirne do Trebnjega, kjer smo si privo{~ili pico. Tam smo si v gozdi~ku postavili tabor. Ker je bil vikend, sta nas obiskali dve na{i dekleti in prinesli nekaj dobrot iz doma~e kuhinje. Odlo~ili smo se za dan po~itka in veliko le`ali ter se kopali v bli`njem bajerju. Popoldan pa so nas `e zasrbele pete in smo pospravili tabor ter nadaljevali pot do @u`emberka, kjer smo zopet prespali. Naslednjega dne smo {li preko Suhe krajine do Vasi Podtabor, kjer so nas zopet gostili prijazni doma~ini. Prijazna gospod in gospa sta nas spremljala do vrha Male gore in nam pripovedovala o medvedih, ki se sprehajajo po njihovih gozdovih. Ko smo prispeli do Ribnice, smo bili `e po{teno mokri, zato smo se ustavili pri prvi kmetiji in prosili, ~e lahko prespimo na skednju. Zopet smo naleteli na

zelo prijazno dru`ino, ki nas je spustila v novo {e neopremljeno hi{o, kjer smo se lahko na suhem spo~ili in naspali. Zjutraj so nam dali {e dober zajtrk. Pot nas je nadalje vodila skozi Sodra`ico, Novo vas, Blo{ko polico do Lo`a in vasi Dane, kjer smo zopet prespali, a ne v {otorih. Doma~ini so nas namestili v prostorih nad gara`o. Imeli so navihano h~er, ki nas je spravila v smeh. Pokazali so nam bli`njico proti Pivki. Skozi gozdove smo nadaljevali pot do Diva~e, kjer smo zadnji~ prespali. Do sem smo si nekateri prislu`ili kar nekaj `uljev, a se zaradi njih nismo preve~ jezili. ZADNJI dan: Diva~a - Koper. Zberemo zadnje atome mo~i in se odpravimo na pot. Hodimo, hodimo in komaj ~akamo kdaj bomo zagledali napis KOPER. Tudi to se zgodi in v prvi lu`i Maks `e plava. Ko pridemo do obale se vsi oble-

~eni vr`emo v morje, kjer se na{a pot kon~a. Veseli smo, da smo uspe{no zaklju~ili na{o pot, na kateri smo v desetih dneh prehodili pribli`no 380 kilometrov. Na dan smo tako prehodili od 25 do 50 km in skupaj nabrali kar 41 `uljev, sedaj vsaj vemo, zakaj so nam nadeli ime Butli frdamani. Zve~er smo utrujeni sedli na vlak in se odpeljali proti domu. Kolikor nismo spali, smo se pogovarjali o prijaznih ljudeh, ki smo jih sre~evali na na{i poti in se jim ob tej priliki {e enkrat zahvaljujemo za njihovo dobroto.

Od leve proti desni: Janez Apat, Simon Zabukovnik, Peter Apat, Grega Kugoni~, Janez Kugoni~, Maks Kvas, Damjan Konov{ek

Tine Radinja

Svetovni forum mladih

Metsovo 2002

Pa sva {la. V Gr~ijo. Polna prtljage in velikih pri~akovanj. Svetovni forum mladih ni majhna stvar. Po dva delegata iz vsake dr`ave ~lanice WOSM, `al pa nekatere ne `elijo ali ne morejo izrabiti mo`nosti. A vendar, nekaj manj kot 50 dr`av. Z vseh {estih celin sveta. 135 delegatov in midva. Skupaj ve~ kot 250 ljudi. En program, ena `elja: dati mladim ve~je mo`nosti, da se vklju~ijo v procese odlo~anja skavtskega gibanja. Neizmerljiva energija, me{anje kultur in interesov, mladinska politika.

smo v prijetni jedilnici. Tako do na{ega le 5 minut hoje oddaljenega hotela ~ez dan nismo niti pri{li. Tja smo se utrujeni vrnili {ele zve~er, se pod prho osve`ili in se spet vrnili v center, da bi kljub napornem delavniku navezali nekaj novih stikov, nabrali nekaj novih prijateljev in spoznali tuje obi~aje. Vas je po vseh merilih turisti~na - lokalov ne zapirajo vse dotlej, dokler so v njih gostje. Pa tudi potem {e ne. Vsi poka`emo svoj pravi obraz pono~i in tako so nam no~i kar prehitro minevale.

Metsovo. Pravo malo {vicarsko smu~arsko sredi{~e, samo da ga je nekdo postavil na napa~ni konec Evrope. In da smu~ajo samo pribli`no mesec dni na leto. Nadmorska vi{ina 1200 metrov v Gr~iji le ne pomeni toliko kot pri nas. Sicer pa: dru`inski hoteli, majhen trg z lipo, prodajalnice spominkov, vse stisnjeno in v lesu. Le da bi bili v [vici bli`nji gri~ki obra{~eni s trto, ne, tega pa {e nisem videl.

Teden dela in zabave. V konferen~nem centru, ki so ga nadvse podjetni prebivalci Metsovega naredili kar iz nekdanje bolni{nice, je bilo srce foruma. Mimogrede, Metsovo je najbogatej{a vas v Gr~iji, le`i pa prav v osrednjem delu najrevnej{e regije v taisti dr`avi. V centru smo pre`ivljali dneve od zgodnjega jutra do poznega ve~era. Vse aktivnosti, delavnice, zasedanja in sploh vse se je dogajalo tam. [e jedli

Pet osrednjih tem. Vse enako pomembne: Ali skavtsko gibanje spreminja dru`bo? Kje so uporabniki na{ega programa? Ali je na{ program zanimiv za mlade? Ali zares uporabljamo skavtsko metodo? Ali mlade pripravljamo na dejavno vlogo v dru`bi? Najrazli~nej{e delavnice in debatne skupine so z lahkoto in po urniku premlele prva {tiri vpra{anja in sprejele podobne sklepe. Na koncu smo jih z manj{imi popravki vklju~ili v kon~no poro~ilo.

Najve~ prahu je dvignila zadnja tema, saj smo si prizadevali napisati

vsaj nekaj izhodi{~ za to, da bi bili mladi resni~no vklju~eni v procese odlo~anja. Samo ~e bomo vklju~ili mlade, jih bomo pripravili tudi na dejavno vlogo v dru`bi, to pa je pravzaprav namen in vzgojni cilj na{e organizacije. Kako zagotoviti tako vlogo mladih, pa je bilo osrednje vpra{anje te delavnice. Nekajkrat smo presegli ~as, predviden za to delavnico, in se iz centra odpravili {ele po tretji uri zjutraj. Utrujeni, a zadovoljni z dose`enim. Zedinili smo se, da na{e `elje zapi{emo v tejle obliki: »Svetovni forum mladih verjame, da si mora WOSM postaviti izmerljive cilje o udele`bi mladih v strukturah in telesih odlo~anja. Zato forum priporo~a, naj si organizacija postavi za cilj, da je tretjina vseh vklju~enih v procese odlo~anja mlaj{ih od 30 let.« Ta majhen korak, ki je bil na koncu vendarle vklju~en v kon~no poro~ilo in opa`en tudi na konferenci, je od nas zahteval veliko potrpe`ljivosti in truda. Vendar je to le `elja Foruma mladih in ni~ drugega. Kako dale~ od tega cilja smo, se je pokazalo `e ~ez teden dni na konferenci, saj so na volitvah pogoreli vsi mladi kandidati.

Midva sva se imela fino. Delala sva in se hkrati bogatila. Z znanjem in s prijatelji. Domov sva prinesla veliko izku{enj in zdaj delava na tem, da jih uporabiva.

Tine Radinja

Sem zavpil na ves glas "To je moj glas!"

Dolgi so bili popadki in te`ek je bil porod. A vendar nam je 26. junija uspelo. Skupaj smo izvalili novorojenca, ki bo ob va{i pomo~i lahko neko~ postal to, kar sta si sre~na mamica in o~ka ob rojstvu `elela: reprezentativno telo mladih tabornikov, v katerem bodo vsi lahko povedali, kar mislijo, in bodo tudi sli{ani, njihove ideje pa zapisane in upo{tevane.

Son~no nebo in lep hrib~ek nad Izolo sta mu bila lepa popotnica v novo `ivljenje. Le botrov je bilo {e vedno nekam malo. A za za~etek tudi 25 ni slabo. [e pomembneje pa je prepri~anje vseh, da mu `elijo dobro in da `elijo kar najbolj sodelovati pri njegovih prvih korakih.

In o ~em so razpravljali nad njegovo zibelko? Prvi dan so se botri in botrice razpr{ili po odprtem prostoru in se posedli v pet skupinic, ki so po zobeh vla~ile razli~ne vidike na{ega taborni{kega `ivljenja. Predvsem tehle pet: kdo je veliki Boter?, o participaciji mladih, o prepoznavnosti organizacije, ali potrebujemo novo starostno skupino, ali imamo mo`nost in `eljo oditi v tujino. Iskali smo napake, sestavljali re{itve, snovali izbolj{ave in na~rtovali prihodnost.

Ko smo se prebudili v nov dan, nam je bilo jasno, da so zvezde novorojencu naklonjene, saj je bilo po te`ki in skoraj viharni no~i pred nami kot solza ~isto

nebo. A nismo se pustili takoj zapeljati vabljivemu soncu, ampak smo se najprej lotili dela. Tokrat smo se ukvarjali s temami, ki zanimajo tako nas kot na{e brate in sestre po vsej zemeljski obli. To so bile teme, ki jih je nekoliko pozneje prediskutiral tudi osem let starej{i svetovni brat (8. svetovni skavtski forum mladih). Zanimalo nas je, kaj mislimo o tem, ali skavtsko gibanje spreminja dru`bo. Da jo, smo si odgovorili, a premalo. In se pogovorili o tem, kaj bi bilo treba storiti, da bi jo lahko bolj. Kje sploh so mladi, se je spra{evala druga skupinica mladih tabornikov, ko je bilo sonce `e tako visoko, da so si po ve~ini odgovarjali: na pla`i ali v senci. Ni~ pa ni zanimivej{ega od vpra{anja, ali je na{ program zanimiv za mlade. Kljub delno pritrdilnemu odgovoru smo namenili ~as tudi temu, kako ga napraviti {e bolj zanimivega in privla~nega tudi za tiste, ki niso taborniki `e od rojstva. Seveda so vse debate potekale v majhnih skupinah, ~eprav ne vemo, ali je

bila to posledica majhnega {tevila botrov in boter ali pa smo se tudi na kraju samem tako dobro zavedali skavtske metode. Kakor koli `e, ~etrta skupinica se je pogovarjala o tem, ali res uporabljamo skavtsko metodo. Tudi pri tej temi se je zastavilo ve~ vpra{anj kot odgovorov, vendar to {tejemo za uspeh. Ali mlade pripravljamo na aktivno vlogo v dru`bi? Na vseh podro~jih prav gotovo ne in tem moramo v prihodnjih letih, ko bomo spet pisali letne programe in na~rtovali akcije, nameniti najve~jo pozornost, so modrovali zbrani botri.

Na{ najbolj{i kuhar je `e klical k {e enemu odli~nemu obroku, ki smo ga hitro pospravili v na{e od vseh debat raztegnjene `elodce. Kratka siestica je dobila dolgo nadaljevanje na morski obali, kjer smo svoje misli prepustili valovom.

Tako se je rodil in se v prve metre zakobacal 1. slovenski taborni{ki forum mladih, letos pod naslovom Moj glas. Kako naprej? To je odvisno predvsem od njegovih botrov in botric, ki so letos razpravljali ob njegovi posteljici in peskovniku. Vsi smo se strinjali, kako pomembno in prijetno je govoriti o stvareh, ki nam krojijo taborni{ko `ivljenje. Kdaj bomo spet, pa je na nas, dragi sotrpini. Upam, da prej, preden mu zraste prvi zob.

Praznovanje smo pri~eli decembra lani , ko smo v avli ajdovske kinodvorane priredili pregledno razstavo za~etkov delovanja rodu. Osrednja slovesnost pa je bila 11. maja 2002 v Domu kulture v Ajdov{~ini. V mali dvorani si je bilo mo~ ogledati pravo malo kuhinjo s taborjenj, sedanji in biv{i ~lani smo se prepoznavali na slikah, manjkala ni niti taborni{ka literatura, izobra`evali smo se pod zvezdnim nebom in si ogledali diapozitive ter film s taborjenja '93.

Helena Harej, Nevenka Brecelj

50 LETNICA Rodu Mladi bori iz Ajdov{~ine

Letos tudi taborniki iz Ajdov{~ine

praznujemo Abrahama. Na pobudo

gimnazijskega profesorja Krasovskega smo se med prve rodove vpisali marca

1952.

Po ogledu razstavljenega gradiva smo v prazni~nem, taborni{kem duhu pri~eli proslavo. Kot se spodobi je taborni{ki zbor~ek s pomo~jo vseh prisotnih za~el s himno. Nato nas je pozdravila stare{ina Katarina Volk. S svojimi govori sta nas po~astila tudi `upan ob~ine Ajdov{~ina Marjan Polj{ak ter predsednik Ajdovske zveze borcev. Kot slavnostni govornik je nastopil Mitja Premrl, dolgoletni ~lan in gonilna sila ajdovskih tabornikov v prej{njem desetletju.

Na~elnik ZTS Darko Jenko nam je

podelil zlato plaketo ZTS, prijetno pa so nas presenetili taborniki iz Roda Upornih `elv iz Deskel, ki so nam ob visokem jubileju podarili njihov simbolbronasto `elvo. Za dolgoletno podporo in vsestransko prizadevnost (pravzaprav brez njega ne bi bilo ni~) smo se s plaketo ZTS zahvalili Rudiju Kranjcu.

Po pestrem programu (pesmi, ske~i), ki so ga pripravili na{i ~lani in ~lanice, smo pred domom ob pravem tabornem ognju podelili razna priznanja: zahvale, pohvale, bronaste in srebrne znake ZTS.

S praznimi trebuhi pa~ ne gre. Zunaj nas je ~akala tudi pristna taborni{ka jed pa{ta, s katero smo si napolnili `elod~ke. Ob dobri hrani ter pija~i smo obujali spomine iz preteklih let, se dru`ili in veselili s starimi prijatelji.

Seveda s slovesnostjo nismo zaklju~ili na{ega praznovanja. Vse akcije, ki smo jih in jih {e bomo pripravili v tem letu, bodo v duhu jubileja. Zaklju~ek nadvse uspe{nega dela bo predstavljalo taborjenje, kjer se bomo od petdesetice poslovili. Z veseljem pa `e pri~akujemo naslednje rojstne dneve.

UTRIP

Nasmehi in rutke Ko bom velik bom ... tabornik?

Priznanje za Odporne `elve

Z majhno zamudo objavljamo vest, da je taborni{ki Rod odporne `elve iz

Dandanes smo vsi okupirani s premnogimi pri~akovanji in obveznostmi. @e otroci v osnovni {oli se komaj prepotijo skozi vse kro`ke (ob{olske interesne dejavnosti) , kaj {ele skozi {olske obveznosti. Da ne omenjamo pritiskov v srednjih {olah, ali premnogih izpitov in odgovornosti na fakultetah. Tudi na delovnih mestih je marsikdo vse prej kot spro{~en in sre~en. In prav zato je toliko bolj pomembna sprostitev in sposobnost biti nasmejan in sre~en. Prav pri tabornikih se lahko najbolj zabavamo in sprostimo, lahko smo ve~ni radovedni otroci, ki se znova in znova radostijo nad biseri `ivljenja. Morda bi to zvenelo kot reklamni oglas za taborni{ko organizacijo, a le ni tako. Pri otrocih v svojem vodu sem opazila, kako se pri taborni{kih sre~anjih sprostijo in kako sama u`ivam, ko si delimo nasmehe. In to je prvi cilj dru`enjabiti spro{~en, sre~en in radosten. Zato sem poslala en droben dokaz nasmejanih obrazov, ki me vedno spomni na to, zakaj sem pri tabornikih. V~asih se ljudje pozabijo smejati in biti sre~ni.

Lep pozdrav in veliko nasmejanih trenutkov iz srca,

Anja Kristan

V ~etrtek, 13. junija so nam {kalski taborniki ~ete Divji volk v vrtcu Jur~ek predstavili taborni{tvo. Spoznali smo taborni{ko `ivljenje. Ob spremljavi kitare smo okrog tabornega ognja prepevali pesmi. Igrali smo se pod {otorom in spoznavali taborni{ke pripomo~ke, obleko in zakone. Najve~ja gne~a je bila za spust po vrvi, napeti med drevesoma. Po potnih znakih smo iskali "lisico", ki je varovala zaklad - jaso z gozdnimi jagodami. Iz jagodi~ja smo v kotli~kih skuhali okusen ~aj. Bilo je ~udovito!

Anhovega prejel priznanje ob~ine Kanal ob So~i za trud tamkaj{njih tabornikov pri delu z mladimi. Da odporne `elve tudi skrbijo za naravo pri~a njihova aprilska akcija, ko so pogozdili obmo~je, ki ga je leta 1994 prizadel orkanski veter, ki je izruval drevesa na 5500 kvadratnih metrih. Dvesto smrek, kolikor so jih v delovni akciji posadili ob pomo~i Gozdne gospodarske enote Gorica ter gasilcev Gasilskega dru{tva Kanal, pa ni bilo edino, za kar so taborniki pri{li na planoto. Na obrobju so postavili tabor in po trdem delu pripravili dru`abno sre~anje s taborni{kimi {egami in navadami.

Hvala taborniki!

Otroci, vzgojiteljice in pomo~nice

M^ki med pogozdovanjem

Ob~insko priznanje

In memoriam

Bojan U{eni~nik

1942 - 2002

Taborniki `e dolga leta sodelujemo s Civilno za{~ito in del sestave lete so tudi ~lani na{e organizacije. Pred kratkim pa nas je pretresla vest, da nas je zapusti Bojan U{eni~nik, ki je bil klju~nega pomena za plodno sodelovanje med Civilno za{~ito RS in Zvezo tabornikov Slovenije. Civilna za{~ita mu je predstavljala izziv, njej je posvetil ve~ino svojega `ivljenja, s tega podro~ja je napisal ogromno ~lankov, pa tudi priro~nike in u~benike. Za svoje delo je prejel {tevilne nagrade in visoka priznanja. Ohranili ga bomo v lepem spominu,

Zveza tabornikov Slovenije

Tadej Beo~anin

foto: Jo{t

Mednarodno priznanje za mlade

II. del

Tokrat nadaljujemo s predstavitvijo programa MEPI - mednarodnega priznanja za mlade. Predstavil vam bom {e dva sklopa aktivnosti, ki jih morate kot udele`enci programa izvajati - sklop ve{~ine in spretnosti ter sklop ekspedicija.

Mo`ne oblike ve{~in in spretnosti v sklopu:

• umetnost umetnost (poznavanje umetnosti in arhitekture, risanje, slikanje, fotografija, kiparjenje…)

• zbirke in {tudije zbirke {tudije {tudije (splo{ne, politi~ne {tudije, finan~ne zadeve, knji`ni~arstvo, lokalne in zgodovinske raziskave, verske {tudije…)

Ve{~ine in spretnosti

Namen Namen Namen Namen Namen tega podro~ja je pospe{evanje razvoja kulturnih, poklicnih, dru`benih ali prakti~nih spretnosti.

Mentor te bo spodbujal, da bo{ za~el in vztrajal pri dejavnostih, ki so ti v{e~. Lahko za~ne{ pri osebnih interesih in (dolo~enih) hobijih ali pa pri~ne{ s prakti~no ve{~ino, ki te bo vodila do zaposlitve.

Lahko si izbere{ ve{~ino, ki ti bo v pomo~ pozneje v `ivljenju, v bodo~i karieri, ali pa tak{no, ki ti ponuja neskon~ne ure zadovoljstva.

Izbira je tvoja!

• komunikacije komunikacije komunikacije komunikacije (tuji jeziki, javno govorni{tvo oziroma retorika, branje, pisanje…)

• ro~na dela ro~na dela ro~na dela ro~na dela (izdelava ko{ar, oblek, pohi{tva, kva~kanje, makrame, delo s plastiko in kovino, lon~arstvo, obdelava lesa…)

• glasba glasba (igranje na glasbeni in{trument, poznavanje glasbe, petje v zboru ali solo petje…)

• narava narava narava narava (delo na kmetiji, gozdarstvo, vrtnarjenje…)

• rekreacijske ve{~ine rekreacijske ve{~ine ({ah, ribolov, sojenje na tekmah, namizne in hi{ne igre…)

• transport transport (izdelava ~olna ali ladje, letenje, vo`nja in vzdr`evanje vozila…)

• podjetnost podjetnost podjetnost podjetnost podjetnost (dejavnost strokovnega znanja, ki postaja vse bolj popularna, je podjetnost. U~enje o

osnovah na~el poslovanja in uporaba tega znanja na prakti~en na~in tako, da ustanovi{ projekt ponudbe za skupnost ali malo podjetje.)

• druge ve{~ine druge ve{~ine druge ve{~ine druge ve{~ine (ra~unalni{tvo, kuhanje, dramski kro`ek, film…) Ve{~ine dajejo mo`nost da:

• osvajate socialne in uporabne ve{~ine

• sre~ujete nove ljudi

• postanete bolj organizirani

• se nau~ite iskati informacije

• poskusite nekaj novega

"Najbolj razburljiv in nepozaben ~as mojega `ivljenja. Zdi se mi, da sem odrasel in se nau~il veliko o dana{njem svetu. Je izku{nja, ki je ne bom nikoli pozabil."

Udele`enec programa

MEPI, Severna Afrika

• se nau~ite delati z odraslimi

• razvijate svoje sposobnosti

• se zabavate

• odkrijete lastne talente in nadgradite samopodobo ...

To podro~je zahteva od vseh najdalj{i minimalni ~as dela. Zato je pomembno, da si izbere{ dejavnost, ki te privla~i in jo `eli{ izvajati.

Glede na stopnjo, ki si jo izberemo, se z ve{~inami ukvarjamo:

• 6 mesecev (za bronasto stopnjo),

• 12 mesecev (za srebrno stopnjo) ali

• 18 mesecev (za zlato stopnjo).

Ekspedicija (odprava)

Kaj pomeni odprava nam je tabornikom preve~ jasno, da bi bili pri tem sklopu v zadregi. Poka`ite mi tabornika, ki {e ni bil na bivaku. Ga ne najdete? Jaz tudi ne. Kljub temu bom predstavil sklop ekspedicija, kot ga vidijo v Nacionalnem odboru. Sami pa poi{~ite razlike in podobnosti!

Namen Namen Namen Namen tega podro~ja je obdelovanje in izpopolnjevanje pustolovskega in raziskovalnega duha posameznika, razumevanje okolja in pomembnost timskega dela.

Ekipa (3 - 7 udele`encev programa) mora na~rtovati, se uriti in za~eti z avanturo, ki naj vklju~uje potovanje s to~no dolo~enim namenom in veliko osebnega truda. Preden se ekipa poda na avanturo, se mora udele`iti obveznega teoreti~nega in prakti~nega urjenja (ki ga pri tabornikih `e imamo), ki mora vklju~evati varnostne ukrepe, iskanje poti, osve{~enost o okolju in o obna{anju v naravi, osnovno znanje o hrani in potrebni opremi…

Zahteve programa:

• ~e smo udele`enci programa na bronasti stopnji, moramo pre`iveti dva dni na prostem (vklju~no z eno no~itvijo v {otoru ali zato~i{~u na odprtem in normalnem terenu, z vsaj dvanajstimi urami dela in aktivnosti)

• ~e smo udele`enci programa na srebrni stopnji, moramo pre`iveti tri dni na prostem (vklju~no z dvema no~itvama v {otoru ali zato~i{~u na odprtem in normalnem terenu, z vsaj enaindvajsetimi urami dela in aktivnosti)

• ~e smo udele`enci programa na zlati stopnji, moramo pre`iveti {tiri dni na prostem (vklju~no s tremi no~itvami v {otoru ali zato~i{~u na odro~nem terenu, z vsaj dvaintridesetimi urami dela in aktivnosti)

Odprava vsebuje nekaj popotovanja, vendar je ve~ino ~asa porabljenega za poizvedovanje ali raziskovanje namena avanture (iskanje poti, navigacijo, potovanje in spretnosti kampiranja). Primeri odkritij so naravni, geografski ali zgodovinski pregledi ali fizi~ne aktivnosti kot so orientacija, jamarstvo ali plezanje.

Popotovanje je lahko po suhem, reki, jezeru ali morju - pe{, s kolesom, konji, kanuji, ~olni, ladjo…

Podro~je odprave daje mo`nost, da:

• poka`ete pogum in podjetnost

• delate kot ~lani tima

• se odzovete in sprejmete izziv

• se u~ite samozaupanja

• razvijete ve{~ine vodenja

• spoznavate potrebe in prednosti ostalih v skupini

• odlo~ate in sprejmete posledice svojih odlo~itev

• na~rtujete in izvr{ite nalogo

• razmi{ljate o svojem delu in aktivnostih

• u`ivate in cenite naravo ... Kot pri vseh sklopih si morate tudi pri predstavljenih dveh najti in{truktorja in ocenjevalca - ustrezno kvalificirani ali izku{eni osebi. Na ta na~in boste dosegli ve~je znanje in razumevanje izbrane dejavnosti, kar vas bo vodilo k ve~jemu zadovoljstvu.

"Program lahko veliko ponudi mladim… dovoli, da se zabavajo, u`ivajo v novih izku{njah in dose`ejo nekaj v istem ~asu."

Odele Kingsford, udele`enec programa, Nova Zelandija

^rtomir

foto: Jo{t

TABOROVA POMO^ O izpla~evanju potnih stro{kov

Nepravilnosti pri izstavljanju in izpolnjevanju potnih nalogov ter obra~unavanje potnih stro{kov so ena izmed pogostej{ih napak, ki jih pri dav~nem in{piciranju dru{tev ugotavljajo dav~ni in{pektorji. V praksi se namre~ pogosto dogaja, da dru{tva, predvsem tista, ki opravljajo tudi pridobitno dejavnost, v `elji, da bi se izognila pla~ilu dajatev, svojim ~lanom prikrito izpla~ujejo pla~ila za delo, pri ~emer se pogosto poslu`ujejo fiktivnih potnih nalogov, kar pomeni, da izpla~ujejo potne stro{ke za potovanja, ki dejansko nikoli niso bila opravljena oziroma niso bila opravljena v neposredni povezavi z dejavnostjo dru{tva.

Dav~ni organ je izoblikoval prakso, da kot verodostojne knjigovodske listine ne prizna potnih nalogov, ki so nepravilno izpolnjeni ali jim ni prilo`ena ustrezna dokumentacija, ki bi dokazovala resni~nost opravljenih potovanj, pri ~emer se dav~ni organ sklicuje na dolo~be Slovenskih ra~unovodskih standardov in sicer SRS 21.12 oziroma 33.16, ki dolo~ajo, da je knjigovodska listina verodostojna, ~e se pri njenem kontroliranju poka`e, da strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, lahko na njeni podlagi popolnoma jasno in brez kakih dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka.

Navedeno je problemati~no predvsem zato, ker se lahko dav~ni organ odlo~i, da bo na podlagi dejstva, da so bili prejemki izpla~ani, ~eprav niso bila pla~ila izvr{ena na podlagi verodostojnih ali pravilnih knjigovodskih listin, izpla~ila potnih stro{kov prekvalificiral v izpla~ila osebnih prejemkov ter nanje obra~unal dohodnino in prispevke za

socialno varnost skupaj s pripadajo~imi zamudnimi obrestmi. Poleg tega pa lahko dav~ni organ, v kolikor ugotovi, da rod knjigovodskih listin ni vodil v skladu z veljavno zakonodajo, ovadi rod in odgovorno osebo rodu sodniku za prekr{ke.

Pravno gledano je tovrstno ravnanje dav~nega organa sicer vpra{ljivo, nedvomno pa povzro~i visoke stro{ke tako dru{tvu kot njegovim ~lanom, ki bi se jim s skrbnim ravnanjem lahko brez te`av izognili.

Priporo~ene sestavine potnih nalogov

Zakonodaja ne predpisuje oblike obrazca za potni nalog oziroma ne dolo~a obveznih sestavin potnega naloga. Kljub temu pa je ra~unovodska in dav~na praksa izoblikovala smernice, kako naj bi bili potni nalogi sestavljeni. Tako verjetno poznate obrazce, ki jih izdajajo zalo`be oziroma tiskarne (na primer obrazec DZS 7,21), ki vam lahko slu`ijo kot dobra osnova, ~eprav dav~nemu

vidiku obravnavane problematike samo s svojo obliko obrazci, brez prilog in pravilnega izpolnjevanja in knji`enja, {e ne zadostijo. Alternativno lahko, namesto da jih kupujete, potne naloge oblikujete tudi sami.

Potni nalog je sestavljen iz vsaj dveh delov, odredbe in obra~una stro{ka, ki sta v fizi~ni obliki lahko lo~ena, lahko pa sta zapisana na enotnem obrazcu, na eni ali ve~ straneh… Poleg tega je potrebno potni nalog {e pregledati, knji`iti in na njegovi podlagi izpla~ati obra~unane stro{ke, kar lahko naredite v okviru posebnega prostora na nalogu, ki predstavlja tretji, fakultativni del potnega naloga. Potnemu nalogu vedno, ~e je to le mo`no, dodajte tudi priloge, ki potrjujejo resni~nost izvedbe potovanja.

Odredba

Prvi del potnega naloga sestavlja odredba, ki jo mora `e pred za~etkom potovanja izdati poobla{~ena oseba dru{tva - odredbodajalec (kdo je poob-

la{~ena oseba dolo~a statut oziroma drugi notranji akt dru{tva, navadno je to stare{ina, lahko pa je tudi na~elnik, tajnik, vodja akcije ali projekta in podobno). Odredbodajalec z odredbo odredi potovanje in pooblasti ~lana dru{tva, da potuje na ra~un dru{tva in da lahko po koncu potovanja na podlagi verodostojnega obra~una stro{kov zahteva vra~ilo stro{kov, ki so mu nastali na podlagi potovanja in v povezavi s potovanjem.

Priporo~ene sestavine odredbe so:

• zaporedna {tevilka (priporo~amo potne naloge {tevil~iti z zaporednimi {tevilkami po ~asu izdaje

odredbe, npr.: … 37/01, 38/01, 39/ 01 … in z novim letom za~eti z novim nizom {tevilk, npr: 01/02, 02/02 …),

• datum izdaje,

• ime, priimek, prebivali{~e in funkcija osebe, ki potuje,

• voznik ali sovoznik (~e potujete s privatnim vozilom - t.j. ne z rodovim)

• namen potovanja (nana{a naj se na konkretno nalogo, ki jo `elite tekom potovanja opraviti),

• okvirna relacija poti (vsaj za~etna in kon~na destinacija),

• znesek predujma (~e je bil izpla~an),

• vozilo, s katerim se bo potovalo (privatno ali rodovo vozilo in vrsta vozila, navedite tudi registrsko {tevilko),

• znesek izpla~anega predujma (~e ste ga izpla~ali),

• ime, priimek in podpis odredbodajalca, `ig rodu.

Obra~un potnih stro{kov

Drugi del potnega naloga tvori ve-

rodostojen obra~un potnih stro{kov, ki naj bo podkrepljen z ustreznimi prilogami, prilo`enimi potnemu nalogu. Priloge so v praksi nujno potrebna sestavina potnega naloga, saj izklju~ujejo dvom, ali je bilo potovanje v resnici opravljeno, s ~imer potni nalogi zadostijo standardu verodostojne knjigovodske listine, poleg tega pa nudijo verodostojno podlago v potnem nalogu izkazanim stro{kom. Ve~ o pripombah v nadaljevanju.

Obra~un potnih stro{kov naj vsebuje:

• ime, priimek, naslov, funkcijo in podpis osebe, ki je izstavila obra~un,

• ~as in datum za~etka in konca potovanja,

• uporabljeno vozilo,

• to~no relacijo poti s {tevilom kilometrov med posameznimi kraji in se{tevkom kilometrov ,

• popis prilog,

• obra~un kilometrine, dnevnic in drugih stro{kov (Vlada RS je z uredbo dolo~ila zgornjo vi{ino

zneskov izpla~il potnih stro{kov),

• podpis osebe, ki izpla~a potne stro{ke,

• podpis osebe, ki so ji bili potni stro{ki izpla~ani,

• datum in kraj izpla~ila.

Knji`enje

Od na~ina vodenja ra~unovodskih knjig je odvisno, ali je smiselno, da ima potni nalog tudi tretji del, oziroma, ali boste knji`enje potnega naloga izvedli s pomo~jo katerega drugega knjigovodskega instrumenta. Potni nalog se za potrebe knjigovodstva smiselno tretira kot ra~un. Tako lahko tretji del potnega naloga sestavljajo polja z navedbami, kdo je potni nalog vknji`il, izpla~al denar in kdo je prejel prejemek, ter seveda znesek, datum in kraj izpla~ila. V tem primeru se izpla~ilo potnih stro{kov lahko izvede `e na podlagi vknji`be potnega naloga. Seveda lahko temu delu potnega naloga dodate {e druga smiselna polja, kot na primer, kdo in kdaj je potni nalog pregledal in podobno.

Alternativno lahko potni nalog knji`ite (in na podlagi te vknji`be tudi izpla~ate potne stro{ke) tudi preko virmana oziroma blagajni{kega izdatka, ki mu pripnete potni nalog. V tem primeru potni nalog ne potrebuje {e navedenega tretjega dela.

Priloge k potnemu nalogu

Priporo~amo, da potnemu nalogu zaradi zagotavljanja verodostojnosti prilo`ite tudi ustrezne priloge v obliki dokumentacije, ki ste jo zbrali tekom potovanja, s katerimi tudi opravi~ujete zneske posameznih stro{kov. Od namena, destinacije in ~asa trajanja potovanja je odvisno, katere priloge je smiselno prilo`iti obrazcu potnega naloga. Priloge so tako lahko, primeroma, listki s cestninskih postaj (alternativno, ~e uporabljate ABC kartico za pla~evanje cestnin, v poro~ilu o potovanju navedite {tevilko ABC kartice in datum uporabe), vstopnice s sejmov, prireditev in podobno, prospekti in drugi reklamni material, letalske, ladijske ali avtobusne karte, ra~uni preno~i{~ oziroma nastanitve, ra~uni iz trgovin, kjer ste za potrebe potovanja opravili nakupe (vsekakor jasno lo~ite nakupe za potrebe rodu in nakupe za lastne potrebenakupujte na lo~ene ra~une oziroma vsaj na ra~unu jasno ozna~ite, kaj ste kupili za potrebe rodu in kaj zase), ra~une za prehrano (pripi{ite jim osebe, ki ste jih povabili na kosilo/ve~erjo - to zahteva dav~ni organ, pri ~emer se prav tako sklicuje na standard verodostojne knjigovodske listine) in podobno.

Vsekakor napi{ite tudi kratko poro~ilo o potovanja in ga dodajte potnemu nalogu kot prilogo. Poro~ilo napi{ite jasno, a strnjeno, po mo`nosti v nekaj stavkih ali alineah pojasnite namen ter

Primer poro~ila z enostavnega potovanja

Poro~ilo s potovanja

Namen potovanja: Postavitev tabora

Udele`enci: XY, YX, ZX, ZY in YZ

Osebno vozilo: Volvo 244 GL D6, MB-4G-372

Datum: 20. 7. 2001

Relacija: MB - Mozirje - GG - MB

Potek potovanja:

MB, nalo`ili smo {otore v kombi, odhod iz MB ob 07:00.

Postanek v Mozirju, nakup {pecerije.

Prihod v Gornji Grad ob 09:30.

Postavili smo tabor.

Vrnitev v MB ob 21:00

Prevo`eno skupaj: 254 km

V Mariboru, 4. 5. 2002

(Opomba: ~e ste opravili ve~ dni trajajo~e potovanje, priporo~amo, da sestavite zbirno poro~ilo tako, da bodo po dnevih jasno razvidne opravljene poti, prevo`eni kilometri in postorjena opravila)

potek potovanja po krajih in datumih, kot je potekalo, z zelo kratkim opisom pomembnej{ih dogodkov s potovanja. Poro~ilo je {e posebej pomembno v primeru potovanj, ki trajajo ve~ dni, kot so lahko slu`bene poti ekonoma tekom taborjenja. Odsvetujemo tudi le golo navajanje pav{alnih navedb (kot recimo »Gornji Grad in okolica«), temve~ priporo~amo opis vo`enj po datumu, namenu posamezne vo`nje, s podrobnim opisom relacije in s {tevilom prevo`enih kilometrov ({tevila kilometrov ne zaokro`ite).

Drugi problemi, na

katere lahko naletite pri izpla~evanju potnih

stro{kov

Svojim ~lanom ne izpla~ujete potnih stro{kov, ker jim povrnete stro{ke potovanja tako, da kupujete gorivo na ra~un rodu in jim s tem le nadome{~ate porabljeno gorivo … Kaj drugega je izpla~ilo potnih stro{kov kot povrnitev stro{kov nastalih na potovanju. Namesto denarnega izpla~ila potnih stro{kov, lahko nastale stro{ke vrnemo v

materialu; problem nastane, ~e te operacije ne knji`ite na podlagi potnega naloga, saj se je sicer treba vpra{ati, kaj po~nete v rodu s tolik{nimi koli~inami goriva, {e posebej, ~e rod nima lastnega prevoznega sredstva; o~itno je, da vsega ne uspete popiti, zato ga o~itno nekomu izro~ate. Kak{no je stali{~e dav~nega orana o tovrstnih izpla~ilih smo pojasnili `e na za~etku ~lanka.

Potnih nalogov ne potrebujete, ker svojim ~lanom stro{ke vra~ate iz t.i. ~rnega oziroma sivega fonda. ^e nameravate {e naprej vztrajati pri tej, v va{em rodu ustaljeni praksi, potem z branjem tega ~lanka izgubljate ~as.

Potnim nalogom ne pripenjate listkov s cestninskih postaj, ker cestninske postaje vedno obvozite, saj je to ceneje za vas. Lepo vas prosim, s temi pravljicami obi{~ite otro{ki vrtec. ^e ste kdaj naredili primerjalni izra~un poti relacij po avtocesti in relacij ob avtocesti mimo cestninskih postaj in ~e ste upo{tevali vse faktorje (razlika v razdalji, pove~anje porabe zaradi vo`nje pod optimalno hitrostjo, pospe{evanja in zaviranja zaradi omejitev v naseljih, dodatno porabljenega ~asa in `ivcev, ve~je verjetnosti, da vas ustavijo zaradi kr{itev cestno-prometnih predpisov) ste morali ugotoviti, da s potjo mimo cestninskih postaj ne prihranite bistveno oziroma sploh ni~. In ~e vam jaz ob pogledu na 50 potnih nalogov na relaciji MB-NG-MB brez prilog ne bi mogel verjeti, da so bili izdani na podlagi resni~no opravljenih potovanj, vam dav~ni organ v podobnem primeru verjel {e te`je.

Iz vseh ra~unov, ki so v neposredni povezavi z opravljenim potovanjem, naj bo razvidno, da so bili opravljeni za potrebe potovanja. Konkretno to pomeni, da mora biti na vseh ra~unih za ho-

telske oziroma gostinske storitve razvidno, kdo je koristil te storitve, konkretno torej navedite osebe, ki so preno~ile, bivale, se prehranjevale. V nasprotnem primeru tvegate, da bo dav~ni organ menil, da izkazani stro{ki verjetno niso nastali in da opravljeno izpla~ilo torej ni bilo izpla~ilo potnih stro{kov.

Vlada RS je z "Uredbo o vi{ini povra~il stro{kov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju dav~ne osnove priznajo kot odhodek" in z "Uredbo o povra~ilo stro{kov za slu`bena potovanja v tujino" dolo~ila najvi{je zneske za dnevnice, kilometrino in druge stro{ke, ki {e {tejejo za povra~ila potnih stro{kov. Izpla~ila, ki presegajo z uredbo dolo~ene zneske, se v znesku, ki presega z uredbo dolo~ene zneske, obravnavajo kot osebni prejemki prejemnikov ter se ustrezno tudi obdav~ijo.

Potnih nalogov ne pi{ite za nazaj. Z malo prakse je dejansko mogo~e `e na prvi pogled prepoznati potne naloge, ki so bili pisani za mesec dni ali celo za celo leto nazaj. Prepoznati se jih da predvsem po ponavljajo~ih se napakah, manjkajo~i dokumentaciji in podobnem. Potne naloge raje pi{ite sproti,

odredbe izdajajte pred za~etkom potovanja, vknji`ite jih ~im prej po kon~anem potovanju, kakor to zahteva veljavna zakonodaja, in prihranili si boste veliko dela in skrbi. Medtem ko med potovanjem ~akate na posamezne tabornike, ki vedno zamujajo, lahko v miru izpolnite potni nalog, tako da z izpolnjevanjem naloga ne boste izgubljali dodatnega ~asa, hkrati pa se boste re{ili ene skrbi ve~.

Ob koncu {e…

Namesto sklepne misli naj vam v razmislek podamo {e naslednjo misel. Vse v tem ~lanku navedeno vam ne bo koristilo, ~e ne boste oseb, ki vam vodijo knjige oziroma izpla~ujejo potne stro{ke podu~ili, da naj nepopolne in nepravilne potne naloge zavra~ajo in naj na njihovi podlagi ne izpla~ujejo potnih stro{kov, in ~e ne boste svojih ~lanov pravo~asno nau~ili, kako popolno izpolniti potne naloge in zbrati ustrezne priloge. Malenkost dodatnega dela, ki ga pravilno knjigovodstvo zahteva, se vam bo povrnilo `e ob misli na morebitni dav~ni pregled.

ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLIX UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLIX LETO XLIX

LOGA[KA POLHARIJA

Rod Srnjak iz Logatca letos po su{nih letih znova prireja zloglasno polharijo. To dru`abno sre~anje slovenskih tabornikov s pestrim spremljajo~im programom se bo odvijalo v soboto soboto soboto soboto soboto, 5. oktobra 5. oktobra 5. oktobra 5. oktobra v okolici Logatca s pri~etkom ob 14h.

Kot pove `e samo ime akcije, bomo spoznavali tradicionalne slovenske polharske ve{~ine. Najprej se bomo pou~ili o polhih, spoznali nekaj pasti, re{ili polharski test in tekmovali v {aljivih igrah. Pripravili bomo tudi pravi polharski gola` in proti ve~eru od{li v gozd nastavljat pasti. ^akanje na no~ni ulov si bomo kraj{ali s petjem ob ognju in z raznimi ske~i. Pozneje se bomo opremljeni z raznimi polharskimi pripomo~ki zopet napotili v gozd in preverili na{o sre~o. Najdrznej{i bodo lahko to ponavljali vso no~ in nato zjutraj padli v spalno vre~o.

Skratka, pridite in se na lastne o~i prepri~ajte, kako se ulovi najve~jega polha. Za konec najpomembnej{e: [TARTNINE

NI, pla~a se samo gola`.

Za podrobnej{e informacije in za potrditev udele`be pokli~ite (do 29. 9. 2002):

041 345 219 - Martin (po 14h), ali 041 379 156 - Matej. Taborni{ki pozdrav!

^LANARINA ZA LETO 2003

Stare{instvo ZTS je na 2. seji dne 16. 6. 2001 sprejelo naslednji sklep o ~lanarini za leto 2003: Sklep 8:

a) Priporo~ena ~lanarina za leto 2002 - 2003 je 3.200 tolarjev.

b) 1.500 tolarjev ostane za delo rodu, predvsem za usposabljanje kadrov, del ~lanarine, ki jo rodovi odvajajo na `iro ra~un ZTS za skupne naloge, pa je 1.700 tolarjev.

c) Tako zbrana sredstva bodo namenjena:

- 65 tolarjev za odgovornostno zavarovanje, vodnikov in drugih funkcionarjev,

- 505 tolarjev za literaturo za vodni{ke in in{truktorske

te~aje ter Taborni{ki vestnik,

- 135 tolarjev za delo obmo~nih zvez,

- 180 tolarjev za mednarodne ~lanarine,

- 65 tolarjev za materiale za promocijo in propagando

- 650 tolarjev za po tri priloge MEDO in GOZDOVNIK:

MEDOTA naj bi prejel vsak prijavljen M^, GOZDOVNIKa pa vsak prijavljen GG v letu 2002-2003, ter priznanje za PP za udele`bo v programu Eu zate in AWARD.

- 100 tolarjev za dr`avne mnogoboje.

d) ^lanarina mora biti pobrana in odvod ~lanarine

nakazan na `iro ra~un ZTS do 31. 12. 2002. Po tem datumu bo odvod na ZTS 2.200 tolarjev.

e) Rodovi bodo lahko na osnovi prijave ~lanstva (oddani podatki o ~lanstvu na elektronskem mediju) za do 15. 12. 2002 prijavljene ~lane poravnali ~lanarino v dveh delih: polovico do 31. 12. 2002 in drugo polovico do 31. 3. 2003. ^lanske izkaznice se izdajo po celotnem vpla~ilu ~lanarine.

RAZPIS ZA ZASEDBO PROSTIH TERMINOV V GOZDNI [OLI ZTS IN TABORNIH PROSTOROV V RIB^EVEM LAZU V LETU 2003

I. Gozdna {ola I. {ola I. Gozdna {ola I. {ola I. Gozdna {ola Stare{instvo ZTS je v koledarju akcij za leto 2002/2003 za dejavnosti vzgoje kadrov `e definiralo termine v G[ ZTS po prioritetnem vrstnem redu (1. te~aji ZTS, 2. vodni{ki te~aji OO ZTS, 3. vodni{ki te~aji rodov in ZTO, 4. taborjenja rodov, 5. taborjenja drugih).

Vsi ostali termini v poletnih po~itnicah, jesenske po~itnice, bo`i~ne po~itnice in novoletni prazniki, zimske po~itnice, prvomajski prazniki in seveda nezasedeni konci tednov so na voljo drugim uporabnikom.

Kapaciteta tabornega prostora je okoli 80 tabore~ih oseb oziroma 50 le`i{~ v hi{i.

Cene za bivanje so dolo~ene s cenikom, ki ga ob koncu leta dolo~i IO ZTS za naslednje leto. ZTS si pridr`uje pravico do popravka cen med letom in sicer glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu.

Zbiranje prijav traja do 15. oktobra 2002 oziroma do zasedbe kapacitet.

II. Taborna prostora v Rib~evem lazu II. Taborna prostora v Rib~evem II. Taborna prostora v Rib~evem lazu II. Taborna prostora v Rib~evem Taborna ZTS ima v Rib~evem lazu v Bohinju dva taborna prostora, na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja. Na zgornjem prostoru lahko tabori okoli 60 tabore~ih, na spodnjem pa 80.

Cene za najem tabornih prostorov so dolo~ene s cenikom, ki ga ob koncu leta dolo~i IO ZTS za naslednje leto. ZTS si pridr`uje pravico do popravka cen med letom in sicer glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu.

Rodovi, ki bodo taborili na teh dveh tabornih prostorih, bodo morali pokriti {e stro{ke najema in praznjenja kemi~nih strani{~ in stro{ke odvoza smeti.

Prosimo vse rodove, ki `elijo v prihodnjem letu taboriti v Rib~evem lazu, da po{ljejo na sede` ZTS prijavo, v kateri naj navedejo `eljeni termin taborjenja in predvideno {tevilo

udele`encev.

Zbiranje prijav traja prav tako do 15. oktobra 2002, oziroma do zasedbe kapacitet.

ZLATA PU[^ICA 2002

Rod Tr{ati Tur iz Ljubljane organizira v soboto 5. 10. 2002 tradicionalno taborni{ko lokostrelsko tekmovanje Zlata pu{~ica. Tekmovali bomo v dveh disciplinah in sicer "Klasi~ni lokostrelski disciplini" (KLD) in "Taborni{ko lovski disciplini" (TLD).

V prvi disciplini ( KLD KLD KLD KLD KLD - klasi~na lokostrelska disciplina) tekmujejo M^ in GG ter mlaj{i ~lani lokostrelskih dru{tev razdeljeni po spolu in starosti v 8 kategorij:

• ^ebelice - vse, ki so letos dopolnile 11 let (l. 91) in mlaj{e

• Medvedki - vsi, ki so letos dopolnili 11 let (l. 91) in mlaj{i

• ~lanice LD, ki so letos dopolnile 11 let (l. 91) in mlaj{e

• ~lani LD, ki so letos dopolnili 11 let (l. 91) in mlaj{i

• Gozdovnice - vse, ki so letos dopolnile 15 let (l. 87) in starej{e od 11 let

• Gozdovniki - vsi, ki so letos dopolnili 15 let (l. 87) in starej{i od 11 let.

• ~lanice LD, ki so letos dopolnile 15 let (l. 87) in mlaj{e

• ~lani LD, ki so letos dopolnili 15 let (l. 87) in mlaj{i Strelja se na streli{~u, v prilagojeni FITA tar~ni disciplini, na tar~e FITA 80 cm (deset krogov ocenjenih od 10-1). Tekmuje se ekipno in posami~no; ekipo sestavljajo {tirje ~lani istega spola. Vsaka ekipa mora imeti lok, najmanj 6 pu{~ic, ter ustrezno za{~itno opremo.

V drugi disciplini ( TLD TLD TLD - taborni{ko lovska disciplina) tekmujejo taborniki in starej{i ~lani LD, ki so letos dopolnili 16 let (l. 86) in starej{i, razdeljeni v 4 kategorije po spolu:

• TLD tabornice

• TLD taborniki

• TLD klubovke

• TLD klubovci

Strelja se v gozdu prilagojeni FITA gozdni krog. Tekmovanje je posami~no; tekmovalci iz razli~nih dru{tev so razporejeni v skupine, ki jih dolo~i organizator. Vsak tekmovalec mora imeti svoj lok in pu{~ice, ki morajo biti ozna~ene.

V obeh disciplinah se strelja instinktivno. Dovoljene so vse vrste lokov (tudi compound), vendar ti ne smejo biti opremljeni z merilnimi napravami ali drugimi pripomo~ki, ki bi lahko slu`ili za merjenje. Vse pu{~ice posameznega tekmovalca morajo biti enako dolge. Za opremo morajo poskrbeti rodovi sami, ker izposojanje ne bo mogo~e.

Tekmujejo lahko ~lani registriranih taborni{kih rodov z izkaznico za leto 2001/2002, ter ~lani ostalih lokostrelskih dru{tev.

Pravila tekmovanja v celoti si lahko preberete na spletni strani rtt.rutka.net/zp/ rtt.rutka.net/zp/ rtt.rutka.net/zp/ rtt.rutka.net/zp/ rtt.rutka.net/zp/ [tartnina zna{a 1500 SIT na udele`enca. Rodovi, ki bodo pripeljali 15 tekmovalcev ali ve~ pla~ajo 1100 SIT na tekmovalca. Vsak tekmovalec dobi na{itek in malico. Vsi tekmovalci se morajo prijaviti (ime, dru{tvo, starost) do 30. 9. 2002 in sicer:

na naslov: RTT Zarnikova 3, 1000 Ljubljana

na telefon: 031/ 605 527 (Vid)

na e-mail: vid.vidic vid.vidic vid.vidic vid.vidic @ student.fmf.uni-lj.si student.fmf.uni-lj.si

preko prijavnice na spletni strani rtt.rutka.net/zp rtt.rutka.net/zp rtt.rutka.net/zp rtt.rutka.net/zp rtt.rutka.net/zp

[tartnino lahko pla~ate na tekmovanju ali na TRR: 02017-0012006283, Dru{tvo tabornikov Rod Tr{ati Tur, Zarnikova 3, Ljubljana s pripisom - ZP2002, ime va{ega dru{tva; (kopijo virmana prinesite s seboj).

Zbor ekip tekmovanja za Zlato pu{~ico bo ob 9:00 uri na streli{~u Lokostrelskega dru{tva Moste v Bizoviku.

Do Bizovika vozi avtobus {t. 13. Izstopite 3 postaje naprej od poslovnega centra v [tepanjskem naselju in sledite oznakam do streli{~a (cca 25 min hoje).

Tekmovanje se zaklju~i predvidoma med 15 in 16 uro in bo v vsakem vremenu.

Vsi, ki se {e ne po~utite dovolj pripravljene za pravo lokostrelsko tekmovanje kot je Zlata pu{~ica, se lahko udele`ite {aljivega tekmovanja za Srebrno pu{~ico. Tekma je {aljivega zna~aja s poudarkom na iznajdljivosti, spretnosti in medsebojnem sodelovanju.

Vso potrebno opremo boste dobili na mestu tekmovanja, s seboj prinesite samo sebe, oble~enega v primerno obleko, taborni{ki no` in 1-2 prijatelja za ekipo.

V primeru de`ja tekmovanje za Srebrno pu{~ico odpade. VSE V ZLATO!

vam `elijo taborniki RTT

VABILO ZA ^ISTILNO AKCIJO [MARNE GORE

Ra{i{ki rod vabi vse tabornike, ki radi pomagajo ohraniti ~isto naravo, na `e 10. ~istilno akcijo [marne gore. Akcija bo 12. oktobra s pri~etkom ob 9.00. Zelo za`eleni so tudi starej{i taborniki, saj bomo ~istili tudi divja odlagali{~a. Vse dodatne informacije dobi{ na telefonu 040/298-220 (Vid Kulovec).

Ra{i{ki rod

KULTURA ORGANIZACIJE

mag. Boris Mrak

Kultura organizacije - kultura ZTS

Kultura organizacije? Kultura Zveze tabornikov Slovenije? Kaj je `e to? Ja, sem `e sli{al, ampak v tem trenutku se res ne morem spomniti? Morda mi ti lahko pomaga{? Sicer pa, ali sploh potrebujemo informacijo o tem, kak{na je kultura v ZTS?

Pribli`no takle bi bil odgovor ve~ine tistih ~lanov, ki bi jih povpra{ali o kulturi organizacije v Zvezi tabornikov Slovenije. Kljub temu sem se lotil tudi tega vpra{anja. Na seji Stare{instva ZTS, v soboto 6. aprila 2002 v Kranju, sem izvedel anketo in sedaj vam rezultate ankete tudi predstavljam. Od vseh prisotnih predstavnikov je izpolnjeno anketo vrnilo 28 udele`encev.

Za pravilno razumevanje ankete in predstavitve kulture organizacije, kot sem jo dobil na podlagi vrnjenih anket, je potrebno podati kratko pojasnilo o tem, kaj je to kultura organizacije, in o tem, kak{en model sem pri analizi uporabil.

Najbolj enostavno lahko re~emo: Kultura daje organizaciji osebnost - Kultura daje organizaciji osebnosttak{ni smo, to delamo, za to se zav- tak{ni to delamo, to se zav- tak{ni smo, to delamo, za to se zav- tak{ni to delamo, to se zav- se zemamo. zemamo. zemamo.1 1 1 1

Vsekakor moramo vedeti, da v svetu obstaja ve~ kot 150 opredelitev kulture organizacije in to, ki sem jo navedel, je samo ena od teh (izbor je bil narejen po moji lastni presoji).2

In kak{na je vloga kulture v organizaciji:3

• daje ~lanom organizacije ob~utek identitete;

• pomaga ustvarjati zavzetost ~lanov organizacije za cilje, ki presegajo njihove osebne;

• pove~uje stabilnost organizacije kot sistema;

• slu`i kot vodilo ~lanom organizacije pri opredeljevanju delovanja organizacije in pri izbiranju primernega obna{anja. Kultura organizacije nastaja postopoma, se razvija in spreminja. Vsaka organizacija se seveda razvija na svoj, specifi~en na~in, pogojena je z okoljem kjer deluje in od usmerjenosti ~lanov, na kulturo organizacije mo~no vpliva ustanovitelj oz. ustanovitelji. Kultura organizacije se prena{a na ~lane organizacije na razli~ne na~ine:

• z zgodbami (zgodbe povezane z ustanovitelji organizacije, pomembnimi voditelji v preteklosti, pomembnimi odlo~itvami za razvoj organizacije, ...);

• z obredi (ponavljajo~e dejavnosti, ki izra`ajo in utrjujejo klju~ne vrednote organizacije, poudarjajo pomembnej{e smotre organizacije, pomembnost in nepomembnost posameznih ~lanov organizacije);

• z materialnimi simboli (izra`ajo enakopravnost ali hierarhi~nost ~lanov organizacije, izra`ajo pomembnost ~lanov v organizaciji, primernost obla~il ~lanov - kroj, oprema, oznake - rutke, zna~ke, ...);

• z jezikom (uporaba "`argona", ki ga uporabljajo ~lani pri medsebojnem komuniciranju - uporaba potrjuje sprejemanja kulture

organizacije s strani posameznega ~lana organizacije, "`argon" zdru`uje ~lane dolo~ene kulture). Kultura organizacije se skozi ~as spreminja in se prilagaja okolju v katerem deluje. Prilagajanje spremenjenim razmeram v okolju je pogoj pre`ivetja organizacije. Seveda je spreminjanje kulture zelo te`avno (spreminjanje kulture organizacije navadno prepre~ujejo ljudje in odnosi med njimi, spretnosti, ki so si jih pridobili, strukture v organizaciji, ki skupaj delujejo v smeri ohranjanja stare kulture oz. vzorca), v~asih tudi neuspe{no.

Zakaj je pomembna

kultura organizacije?

Zato, ker:4

1.kultura vpliva na to, kako v organizaciji analiziramo in re{ujemo probleme;

2.kultura vpliva na kvaliteto in kvantiteto inovacij, ki jih razvijajo v organizaciji;

3.kultura vpliva na to, kako se organizacija odziva na spremembe in negotovost v okolju organizacije;

4.kultura vpliva na motivacijo ~lanov organizacije.

Tako kot obstaja veliko {tevilo opredelitev, kaj je to kultura organizacije, obstaja tudi veliko razli~nih tipo-

logij za ugotavljanje kultur organizacij.5

Za analizo kulture ZTS sem se odlo~il za tipologijo po Cameronu in Quinnu,6 ki sta s tipskim vpra{alnikom analizirala ve~ kot 1000 razli~nih organizacij v Zdru`enih dr`avah Amerike.

Tipologija uporablja dve razse`nosti:

• pro`nost in samostojnost, ter

• stabilnost in obvladovanje

oblikuje:

• notranje okolje - integriranje in

• zunanje okolje - diferenciranje

ter zasnuje iz njih {tiri tipe kultur organizacije:

• skupina (med~love{ki odnosi)

• adhokracija (odprtost sistema oz. organizacije)

• tr`i{~e

• hierarhija (u~inkoviti procesi)

Kultura ZTS

Vsaka organizacija, tudi nepridobitna, kot je tudi Zveza tabornikov Slovenije, je instrument za doseganje smotrov in ciljev ter rezultat interesov notranjih in zunanjih udele`encev. Le-ti se odra`ajo v kulturi organizacije in kulturah okolij, kjer organizacija deluje. Prepoznavanje kulture organizacije je pomembno za u~inkovito in uspe{no vodenje in delovanje organizacije.

Za kakr{nokoli nadaljnje razmi{ljanje o kulturi organizacije (s stanjem smo zadovoljni in ne `elimo spremeniti ni~esar, nismo zadovoljni s stanjem in `elimo spremembo kulture), bi bila potrebna poglobljena in podrobna analiza in upo{tevanje ve~jega vzorca anketirancev. Pri tem se moramo zavedati, da nam analiza kulture organizacije, tako kot sem izvedel, prina{a tudi nekaj tveganja (resni~nost izidov, zavedanje rezultatov, ...).

Seveda sama analiza kulture organizacije {e ne pomeni, da se mora v or-

ganizaciji kultura spremeniti. Je zgolj predstavitev stanja. Tak{ni smo, to de- Tak{ni smo, to dedelamo, za to se zavzemamo. lamo, za to se zavzemamo. lamo, za to se zavzemamo. lamo, za to se zavzemamo. lamo, za to se zavzemamo.

Anketa, ki sem jo izvedel, je zajemala {est vpra{anj oz. trditev iz naslednjih podro~ij:

Vpra{anje 1: Prevladujo~e zna~ilno- Prevladujo~e zna~ilnosti sti sti sti (Dominant characteristics) (Dominant characteristics)

Vpra{anje 2: Vodstvo organizacije Vodstvo organizacije Vodstvo organizacije Vodstvo organizacije

(Organizational Leadership) (Organizational Leadership) (Organizational Leadership) (Organizational Leadership) Leadership)

Vpra{anje 3: Upravljanje in zaposle- Upravljanje in zaposle- Upravljanje in zaposle- Upravljanje in zaposle- in ni ni ni ni (Management and emplo- (Management and emplo- (Management and emplo- (Management and emplo- (Management yees) yees) yees) yees)

Vpra{anje 4: Kaj dr`i organizacijo Kaj dr`i organizacijo Kaj dr`i organizacijo Kaj dr`i organizacijo Kaj dr`i organizacijo skupaj skupaj skupaj skupaj skupaj (Organizational Glue) (Organizational Glue) (Organizational Glue) (Organizational Glue)

Vpra{anje 5: Strate{ki poudarki Strate{ki poudarki Strate{ki poudarki Strate{ki poudarki poudarki (Strategic Emphases) (Strategic Emphases) (Strategic Emphases) (Strategic Emphases) Emphases)

Vpra{anje 6: Kriteriji uspeha uspeha Kriteriji uspeha uspeha (Criteria of Success) (Criteria of (Criteria of Success) (Criteria of (Criteria Na osnovi navedenih zastavljenih vpra{anj sem dobil odgovore, ki si jih lahko ogledate tudi v sliki in ki jasno ka`ejo, da je na{a organizacija predvsem orientirana v notranje okolje, v SKUPINO (med~love{ki odnosi - organizacija je prijazno okolje, organizacijo povezujeta pripadnost in tradicija, pomembna je slo`nost in vzdu{je, velik posluh in skrb za ljudi, zelo veliko se ukvarjamo sami s sabo) in v HIERARHIJO (organizacija je zelo formalizirana in strukturirana, pomembni so nam u~inkoviti procesi, voditelji so ponosni, da so dobri in u~inkoviti usklajevalci), mnogo manj v zunanje okolje, v ADHOKRACIJO (smo relativno zaprta organizacija, organizacija je prej stati~na kot dinami~na, podjetni{tvu in ustvarjalnemu delu ne pripisujemo velikega poudarka, te`ko nam gre od rok uvajanje novitet in eksperimentiranje) in v TR@I[^E (rezultati nam niso prvi cilj, ugledu in uspehu organizacije ne pripisujemo velikega pomena, s sorodnimi organizacijami niti ne `elimo tekmovati). Izrazito se ukvarjamo z na{im notranjim okoljem, zunanjemu okolju posve~amo mnogo manj pozornosti. Zapiramo se v svoje vrti~ke

(v rodove) in smo zelo nezaupljivi tako do drugih rodov kot tudi do zveze.

Seveda je vzorec, ki je bil zajet v anketo, relativno majhen, ~e ga primerja-

mo s celotnim {tevilom ~lanstva v ZTS (cca 10.000 ~lanov), vendar nam anketiranci (~lani stare{instva ZTS verjetno najbolje poznajo organizacijo, so z njo v stalnem stiku in imajo dolgoletne izku{nje) po svoje ka`ejo kar resni~no podobo organizacije (seveda ob upo{tevanju vseh omejitev take analize).

Upam, da bodo tudi ta spoznanja prispevala k nadaljnjemu razvoju in rasti ZTS.

Viri:

1. Wheelen, T.L. - Hunger, D.J. (1995): Strategic Management and Bussines Policy, Reading, Mass.: Addison-Wesley, stran 123

2. Kogarkoli bo podro~je zanimalo bolj podrobno, si lahko razli~ne opredelitve kulture ogleda v knjigi: Scholc, Christian - Hofbauer, Wolfgang (1990): Organisationskultur-dievier Erfolgsprinzipien,Wiesbaden: Gabler.

3. Wheelen, T.L. - Hunger, D.J. (1995): Strategic Management and Bussines Policy, Reading, Mass.: Addison-Wesley, stran 123-124

4. ^erneti~, Metod (1997): Poglavjaizsociologijeorganizacij, Kranj, Zalo`ba Moderna organizacija, stran 263

5. razli~ni avtorji: Ansoff, Handy, Deal, Kennedy, Hymowitz, Jones, .....

6. Cameron, Kim S. - Quinn, Robert E. (1999): Diagnosing and Changing organizational Culture, Reading: Addison-Wesley

Evropski MOOT

Informacije roverway.rutka.net in na roverway@ rutka.net

Kdo?

Vsi, ki boste naslednje poletje stari med 16 in 22 let.

Kje?

Petdeset razli~nih lokacij na Portugalskem, tabor v zalivu Ervideira (cca 150 km od Lizbone), otvoritvena slovesnost v Lizboni

Kdaj?

Tabor RoverWay od 31. julija do 11. avgusta 2003

KOTI^EK

Potovanje v prihodnost naj se za~ne

Kreativni vikendi in motivacijska sre~anja

^e smo do sedaj potovali po bli`nji in daljni preteklosti, se potapljali v morske globine in odkrivali pravlji~ni svet, se sedaj odpravimo v prihodnost. Za~etek leta je prav primerna prilo`nost, da razburimo domi{ljijo (tudi zlet je valoval na domi{ljiji) in v svoje delo vklju~imo novo dozo kreativnosti. Teme bodo zanimive za sre~anja vodnikov, prvo rodovo upravo ali pa za nove ~lane, ki jih bomo povabili na rodov propagandni tabor. In ne pozabite, v prihodnosti je vse mogo~e; tudi odkritja in izumi so rezultat domi{ljije in kreativnosti ~love{kega uma. Potovanje naj se za~ne.

Krearta 2003 (maja naslednje leto na kak{nem ~isto neobi~ajnem kraju); za popotnice in popotnike ter starej{e, vodnike, vodje programa na taborjenju in kreativne du{e. ^isto nevsakdanji

odklop, ki ga potrebuje{ kot tvoje telo potrebuje hrano in vodo. Kaj se je dogajalo v preteklosti si poglej na krearta.rutka.net.

V NARAVO PO ZABAVO Festival vse`ivljenjskega u~enja 2002

Andrago{ki center Slovenije letos `e sedmo leto kot nacionalni koordinator festivala v ~asu od 14. do 20. oktobra organizira "Teden vse`ivljenjskega u~enja". Projekt je zami{ljen kot festival u~e~ega se prebivalstva s poslanstvom ozave{~ati javnost o pomenu u~enja, ki poteka vse `ivljenje, s pomo~jo pozitivnih izku{enj oblikovati med ljudmi pozitivno naravnanost do u~enja, seznanjati prebivalstvo z u~nimi mo`nostmi, ki jih ponuja njihovo doma~e okolje in predstaviti pozitivne spremembe, ki jih u~enje vna{a v `ivljenja posameznikov in lokalnih skupnosti.

Sodelovanje na festivalu za taborni{ke rodove predstavlja mo`nost za:

• vzgojo mladega ~loveka na podro~ju odnosa do bogatitve lastnega znanja

• predstavitev pomena taborni{tva {ir{e (vpliv na okolje)

• sodelovanje z in{titucijami, sorodnimi organizacijami in mediji na lokalnem nivoju

• prisotnost (promocijo) v lokalnem okolju.

V `elji, da bi bilo sodelovanje rodov in ZTS v ~asu leto{njega festivala ~imbolj odmevno, vabimo vse rodove, da v tem tednu (oz. v mesecu oktobru in novembru) pripravite akcijo, ki bo odprta za vse. Predstavimo ljudem, kaj znamo, kaj je tisto, kar nas dela posebne in kaj je tisto, s ~imer se lahko pohvalimo pred vsemi. Za ve~jo povezanost med vsemi rodovi predlagamo, da va{e akcije sledijo skupni temi, ki se glasi " V na- V na- V na- V naravo po zabavo". ravo po zabavo". Narava je na{ drugi dom, poka`imo ljudem, zakaj.

Akcijo bomo poleg `e znanih plaplaplaplakatov katov katov katov podprli {e z letaki letaki letaki letaki letaki, ki bodo tematsko obarvani - povezani s skupno temo - in bodo slu`ili promociji na{ega znanja in na{e organizacije. Prav tako

pa bo ZTS izbrane projekte podprla tudi finan~no.

Priprave `e potekajo, seveda pa je do oktobra {e nekaj ~asa za ustvarjalne misli (~e vas bo k pripravi vzpodbudil {ele tale ~lanek). ^e `elite, da bo va{a akcija zapisana v koledarju vseh aktivnosti po Sloveniji (ki bo dostopen ciljni populaciji preko spletne strani ACS), potem je 12. september rok za oddajo informacij.

V ~asu lanskega festivala vse`ivljenjskega u~enja je na aktivnostih, ki so jih pripravili taborni{ki rodovi in ZTS sodelovalo ve~ kot 1.000 udele`encev; to so bili predvsem taborniki, {olski in pred{olski otroci, mladina, star{i in ob~ani krajev ter mest, kjer so bile aktivnosti izvedene. Aktivnosti Aktivnosti Aktivnosti, ki so potekale v tem ~asu, pa so bile zelo pestre:

Andreja Hazabent, vodja skupine projekta TVU

v Ljubljani so izpeljali foto orientacijo z namenom spoznati svoje mesto, v Cerknem je di{alo po kostanjih, taborniki iz Ilirske Bistrice so mestni park preoblikovali v propagandni tabor, v Miklav`u so krajani aktivno in pestro pre`ivljali prosti ~as, v Murski Soboti so imeli dan odprtih vrat, Medvod~ani so Mo~ne ukane odprli {e za netabornike, Postojna je bila v znamenju propagandne akcije, Ajdovci pa so ob~anom ponudili mo`nost udele`be na orientacijskem teku.

Organizatorji Organizatorji so pri pripravah in izvedbi akcij sodelovali sodelovali sodelovali sodelovali tudi z drugimi institucijami, kot so {ole, druga dru{tva, gasilci, Rde~i kri`, Ljudska univerza in razli~ni sponzorji, ki so poleg ob~in (ne {e vseh) na razli~ne na~ine pomagali pri izpeljavi akcij.

Udele`enci so bili z akcijami zelo zadovoljni in jih tudi pohvalili. Taborniki pa so spoznali, da so take akcije potrebne, saj {e dodatno utrjujejo mesto in vlogo vlogo vlogo taborni{tva tudi v lokal- taborni{tva tudi v lokal- taborni{tva lokalnih okvirih okvirih nih okvirih okvirih nih okvirih, ki so za delovanje rodov zelo pomembni. Akcije so spremljali tudi {tevilni nacionalni, regionalni in lokalni mediji mediji mediji mediji mediji; tako ~asopisi, radijske postaje kakor tudi TV hi{e in spletni portali.

Poka`imo se!

Zveza tabornikov Slovenije je tudi dobitnica priznanja Andrago{kega centra Slovenije za izjemne strokovne ali promocijske dose`ke pri bogatitvi znanja drugih za leto 2002, zato je mo`nost za odmevnost in ustvarjanje bolj{e prepoznavnosti na lokalnem nivoju {e toliko ve~ja.

Toma` Hudomalj - Hugo

Naj se pravljica nikoli ne kon~a

Neko~, pred davnimi ~asi, je za devetimi gorami in sedmimi jezeri stala idili~na jasa … Hja, ob takem za~etku bi ~lovek {e pomislil, da pi{emo pravljico za "Medota" … No, ja, dale~ od resnice pa vsi tisti, ki tako mislite, niti niste. V naslednjih vrsticah boste namre~ pri~a pravljici ... Pa ne ~isto navadni – ta pravljica se je dejansko zgodila … In bila je najlep{a … Za~elo se je torej sredi bohinjskih gozdov …

koj "na isti valovni dol`ini" in kljub precej zgodnjemu zaklju~ku uvodnega ve~era je bilo slutiti, da naslednjih sedem dni res ne bo kar tako …

"V gozdni {oli nekega ve~era …" Tako se je torej za~elo. Zbrala se je dejansko kar zajetna gru~ica ljudi. Za za~etek, jasno, rutina - ustaljen prihod vseh udele`encev na "kraj zlo~ina", prav tako `e povsem ustaljene zamude nekaterih te~ajnikov (povsem nenamerno!) in uvodno razbijanje treme. Vedno enak za~etek … A de`evnega enajstega avgusta leta Gospodovega 2002 se {e nikomur ni sanjalo, da bomo v osmih dneh iz`iveli najlep{o pravljico …

Pravzaprav je te`ko nekomu, ki ga ni bilo zraven, povedati, zakaj je bilo tako lepo. Pa saj poznate zguljeno frazo "poskusiti ni greh". Torej … Za~elo se je `e prvi ve~er, ko smo se dejansko vsi med sabo 'full za{tekali'. Logi~no so za to nekaj minut ve~ potrebovali Lete~i medvedki ("partizansko" ime te~ajnikov temeljnega te~aja …), ki se pa~ {e niso poznali od lani. Na drugi strani so bili Pal~ki Smuki (nadaljevalci …) ta-

V ponedeljek se je za~elo povsem zares – jutranje ugla{evanje (ob tem opravi~ilo tima za to podro~je pri Pal~kih Smukih, saj s(m)o zadnje dni malce zaspali …), zbor (za nekatere precej druga~en kot so ga sicer vajeni), menjava rutk (zgodba o rutkah je {e vedno podro~je zase …) in ob plapolanju slovenske ter taborni{ke zastave smo se podali na prva predavanja. S prvimi predavanji so pri{le tudi prve fore, a bi

bilo nepravi~no omeniti katerokoli izmed njih in pozabiti na ostale. Morda pa je vsem skupaj najbolj ostalo v spominu predavanje (in vse povezano z njim) pred odhodom na hajk … Zgodovina taborni{tva nekoliko druga~e bi ji lahko rekli … Na vrednotenju so bile reakcije na to temo vsaj izjemno zanimive …

Ja, in potem je pri{el na vrsto hajk. Lahko mu re~emo tudi potep z bivakom, ~e ho~ete. Vsi, ki ste `e okusili slast in{truktorskega te~aja, veste, da je to dale~ najbolj{a stvar za krepitev timskega duha. ^lovek bi sicer pomislil, da

{e bolj povezane skupine, kot je bila letos na{a, ni mogo~e "proizvesti", a bivak je {e enkrat pokazal, da tovrstno dru`enje {e bolj tesno pove`e vse akterje – pa naj bo to na "izjemno primernem prostoru za bivak" sredi pognojenega travnika ali pa nekje (bolj ali manj) visoko v Julijskih Alpah … Zgodbe, ki jih pi{e in{trukta`a …

Po hajku, jasna stvar, smo bili vsi skupaj resni~no povezani in tudi navidezno (nepotrebno) lo~evanje med temeljci in nadaljevalci je postajalo vedno bolj bled spomin … In kot je rekel na{ vrhovni pravlji~ni poglavar Pugy – dnevi po hajku so kar nekako zleteli mimo nas … In naenkrat je bila tu nedelja – dan slovesa … Pa pustimo to neprijetnost povsem za konec – ozrimo se vendarle {e za trenutek nazaj … Na pravlji~nih osem dni …

Ne bomo pozabili … Najprej ve~erov. Bepop, Sebastjan, Game over, Siddharta, pri ve~erih je jasno treba omeniti tudi na{ igralski trio v sestavi Miha, Pero, Jessy, pa izjemne "ognjene stvaritve" na{ih pernatih prijateljev kanar~kov (podirajo~a se newyor{ka dvoj~ka sta le ena izmed njihovih izjemnih pogruntav{~in), ne moremo pa tudi mimo ve~urnega plesanja rim{im{ima … Ja, v zadnjih dveh no~eh se je tudi na tem podro~ju marsikaj dogajalo … Aja, pa seveda zadnja no~. Nekateri so bili spet stari 16 let (a ne Vindi), zajeten ko{-

ZADNJA NOVICA

Ker so se udele`enci in{trukta`e tako

navezali drug na drugega, so si do danes izmenjali `e preko 500 mailov (imajo tudi svojo listo, ki je v zgodovini Rutke potolkla vse rekorde), organizirali prvi "reunion" in napovedujejo, da bodo v vikendu od 18. do 20. oktobra v Ribnem znoreli do konca.

~ek in{truktorske dru{~ine pa zadnjo no~ kar ni mogel zatisniti o~esa. Jutranje bujenje pa je po nekaterih informacijah najbolje prestala Greta …

Ne, res ne bomo pozabili … Zdaj pride na vrsto nekaj, kar nas je spremljalo vseh osem dni – globoke misli … Najbolj po{teno bi bilo, ~e bi zapisali vse lepe misli, izjemne ideje, zgode in nezgode vseh te~ajnikov, mentorjev, kanar~kov, vodstva … Pa vsi vemo, da prostora za kaj tak{nega na tem mestu seveda ni … Zato naj ostane pri tem, da toliko pristnega prijateljstva, pozitivne energije, timskega duha in vsega ostalega lepega na enem mestu ne do`ivi{ vsak dan. Kaj vsak dan – kdor to do`ivi enkrat v `ivljenju, je lahko zelo sre~en … Mislim, da dejansko obstaja zgolj in samo ena prava beseda, ki opi{e vse skupaj – pravljica … Najlep{a in najbolj{a … Neponovljiva? Morda … A sanjamo lahko {e vedno … In povsem v kontekstu je sedaj misel, ki smo jo sli{ali pri zadnjem jutranjem zboru: "Ne `elim vam izpolnitve vseh `elja in sanj, ker potem ne boste ve~ `eleli in sanjali! @elim, da se vam jih izpolni le toliko, da boste sre~ni!" Ja, sre~ni smo …

In {e vedno sanjamo … O najlep{i pravljici … Naj se sanje nikoli ne kon~ajo in naj pravljica traja … Za vedno …

Pugy

GOZDNA [OLA

In{trukta`a v Bohinju

Leto{njih poletnih te~ajev za vodje enot se je udele`ilo 44 te~ajnikov iz 24 rodov {irom po Sloveniji; 19 na temeljnem in 25 na nadaljevalnem te~aju. Te~aji so odli~no uspeli, udele`enci pa so poleg znanja in spretnosti, ki jim bodo pri{le prav pri delu v rodu, stkali niti prijateljstva in izrazili `elje po sodelovanju, dru`enju in izmenjavi mnenj in izku{enj.

Na te~aju sta v vodstvu poleg na{ih vodij te~ajev in mentorjev sodelovali tudi Dora iz Mad`arske in Loki iz Hrva{ke. Leto{nji te~aji so bili `e prilagojeni spremembam, ki so posledica prenove izobra`evalne

sheme. Po novem bo namre~ temeljni te~aj vsebinsko ponudil znanja in spretnosti za opravljanje funkcije na~elnika dru`ine (po opravljenem projektu bo te~ajnik, ki bo opravljal to funkcijo, dobil naziv na~elnik dru`ine), nadaljevalni pa za na~elnika rodu (po opravljenem projektu bo te~ajnik, ki bo opravljal to funkcijo dobil naziv na~elnik rodu in s tem "woodbadge").

ASTRONOMIJA

Spet asteroidi !

Primo`

Asteroidi pritegnejo vse ve~ medijske pozornosti, pa ne zato, ker jih je z dneva v dan ve~, saj `e tiso~e let grozijo Zemlji - ampak kot vse ka`e, se ljudje danes mnogo bolj kot prej bojimo svojega uni~enja. 18. avgusta v jutranjih urah nas je "obiskal" asteroid 2002 NY 40, velik skoraj kilometer, ki je letel mimo Zemlje na razdalji 500 tiso~ kilometrov in smo si ga lahko ogledali tudi z manj{imi - amaterskimi daljnogledi. Pravo paniko pa so povzro~ili astronomi ob odkritju asteroida 2002 NT 7, ki naj bi prvega februarja 2019 tre{~il na Zemljo...

Sledili so natan~ni izra~uni tirnice in dodatna opazovanja, ki so k sre~i pokazali, da ni nevarnosti za uni~enje in da so bile napovedi ponovno preuranjene. Kljub temu pa je preuranjena novica spet spro`ila veliko medijske pozornosti. Intervijuvani so bili {tevilni ugledni astronomi tako po svetu, kot tudi doma in spet se je rodila prilo`nost, da se ustvari nekaj propagande tudi za astronomijo. Pokazalo se je, kako {ibko znanje astronomije je v povpre~nem ~loveku in kako bi bilo dobro, da se astronomija pojavi tudi kot predmet v {olskem programu. Kon~no lahko ugotovimo, da v bistvu ljudi astronomija zanima, ~e je le znanje podano v ~loveku prijazni obliki. In koliko manj bi bilo panike ob neki novici o bli`ajo~em se asteroidu, ~e bi si ljudje predstavljali, kako malo je dejansko mo`nosti, da pride do trka z Zemljo.

Trenutno je vode~i po nekaterih lestvicah z interneta

Zemlji najbolj groze~ih asteroidov 2000 WO 107, ki naj bi se nevarno pribli`al na{emu planetu 1. decembra 2040. Vendar pa je to {e tako dale~, da prav ni~ ne moremo z gotovostjo napovedovati. Znanstveniki morajo opazovati asteroid in analizirati njegov polo`aj skozi vrsto let, preden lahko dolo~ijo njegovo tirnico z zadovoljivo natan~nostjo. Tirnico asteroida celo v vsakem trenutku lahko spremeni katerikoli izmed planetov ali njihovih lun na{ega Oson~ja, v~asih je dovolj `e bli`ina sosednjega asteroida, ki pa jih je do danes znanih `e okoli sto tiso~. Tudi za sodobne ra~unalnike bi bila prete`ka naloga simulirati gibanje vseh znanih teles z upo{tevanjem vseh medsebojnih gravitacijskih odvisnosti, ki bi lahko vplivali na tirnico nekega asteroida ~ez 38 let, posebej ne s tak{no natan~nostjo, kot je potrebna, da bi zadel Zemljo, ki je v primerjavi z Oson~jem velika kot zrno graha.

Takole bi bil teoreti~no videti padec asteroida na Zemljo

[e nekaj umetni{kih upodobitev ...

In ~e `e pride do mo`nosti trka, kako je pomembna osve{~enost in informiranost ljudi o tem, kaj storiti ...

Glede na to, da ve~ino planeta prekriva morje obstaja veliko ve~ja verjetnost, da bi, ~e bi zadel Zemljo, asteroid padel v morje. Padec bi povzro~il velike valove, ki bi poplavili obmorske kraje. Verjetno pa ve~jih tektonskih vplivov ob takem padcu ne bi bilo. V tem primeru bi bila pravo~asna obve{~enost klju~nega pomena, saj bi lahko `e predhodno evakuirali ljudi iz ogro`enih krajev in tako ob~utno zmanj{ali obse`nost katastrofe.

Na internetu najdemo kar nekaj strani, ki se ukvarjajo z zbiranjem podatkov o Zemlji najnevarnej{ih asteroidih. Na{tetih je kar preko 400 tak{nih asteroidov, res pa je, da je zelo zabrisana lo~nica med tem, kdaj je nek asteroid nevaren in kdaj ni… Mo`no je, da ko boste brali tale ~lanek, zgoraj navedenih asteroidov sploh ne boste ve~ na{li med nevarnimi, saj se podatki na teh straneh dnevno spreminjajo, seveda v skladu z dnevno sve`imi odkritji. ^e vas ta tematika zanima, obi{~ite torej strani: http://neo.jpl.nasa.gov in http://in- in http://in- http://neo.jpl.nasa.gov in http://in- in http://inpact.arc.nasa.gov pact.arc.nasa.gov seveda pa to zdale~ niso edine strani s tovrstno tematiko.

ZNANE IZJAVE

Dru`ba bi bila nekaj prekrasnega, ~e bi se ljudje iskreno zanimali drug za drugega. (CHAMFORT)

VZHODI IN ZAHODI SONCA

18:16

Za~etek jeseni: 23. 9. ob 6:54

Navidezna pot asteroida 2002 NY 40, med zvezdami v nedeljskem jutru 18. avgusta

Tirnica asteroida 2002 NT 7, ki Zemlji "ni ve~ nevaren", med planeti Oson~ja

Tak{en naj bi bil konec dinozavrov

Pepl

Mobilni telefoni namesto GPS

GPS sprejemniki so tudi danes za navadnega ljubitelja orientacije {e relativno dragi in pri njihovi uporabi sre~ujemo kup omejitev. Kaj je torej lep{ega od mo`nosti, da za dolo~itev svojega polo`aja namesto GPS sprejemnika uporabite kar svoj mobilni telefon?

Res je, tudi mobilna telefonija omogo~a dolo~itev lege mobilnega telefona v danem trenutku. Sam princip dolo~itve lege je celo precej podoben kot pri GPS, so pa druga~ne mo`nosti in omejitve pri uporabi. Pa poglejmo primerjave: Pri uporabi GPS sprejemnika potrebujemo za dolo~itev lege vidnost vsaj {tirih primerno razporejenih satelitov na nebu. Tega pogoja ne moremo dose~i v ozkih dolinah, pod gostimi kro{njami drevja, na ulicah med visokimi stavbami in seveda v vseh zaprtih prostorih. Za dolo~itev lege z mobilno telefonijo pa zado{~a sprejem mobilnega signala! Torej lahko sistem deluje tudi v avtomobilih, znotraj objektov, pa tudi gosto drevje ni ovira - ~e je le mre`a oddajnikov dovolj gosta. In ker vsi uporabljamo mobilne telefone skoraj povsod, vemo, da je "belih lis" {e zelo malo.

Drugi pomemben podatek pri dolo~itvi lege je polo`ajna natan~nost. Pri cenenih GPS sprejemnikih ta zna{a okoli 30 m, s kakovostnimi (dra`jimi) sprejemniki dose`emo 10 m, s posebnimi postopki (difirencialni GPS ipd.) pa lahko dose`emo tudi natan~nost, bolj{o od enega metra. Pri mobilni telefoniji naj bi tehnologija `e sedaj omogo~ala polo`ajno natan~nost nekaj 10 m

(!), z uvajanjem tretje generacije mobilne telefonije UTMS pa naj bi se {e izbolj{ala. Tak{na polo`ajna natan~nost bi bila za potrebe orientacije `e povsem zadostna, je pa res, da prakti~no {e ni dosegljiva.

Pomembna razlika je {e v na~inu pridobitve informacije o legi. Na GPS sprejemniku lahko svojo lego sami preberemo v poljubnem koordinatnem sistemu. Pri dolo~itvi lege z mobilno telefonijo pa smo odvisni od operaterja, kajti le on nam lahko sporo~i lego mobilnega telefona. In prav leto{njo pomlad je najve~ji slovenski operater mobilne telefonije svojim uporabnikom ponudil storitev dolo~itve njihove lege, imenovano MPS (Mobile Positioning System). Uporabnik preko SMS sporo~ila po{lje zahtevo za dolo~itev svoje lege, nato pa dobi obvestilo o svoji legi. Ker je storitev namenjena predvsem "orientaciji" v mestih, bomo obve{~eni, v katerem predelu dolo~enega naselja se nahajamo. Nato lahko dobimo informacije o gosti{~ih, turisti~nih zanimivostih in drugih za turista pomembnih to~kah in objektih v na{i bli`ini.

^e bomo so~asno spremljali tudi internet, bomo od jeseni svojo lego na spletni strani lahko pogledali tudi na karti. Pri mobilnih telefonih z naprednej{imi

tehnologijami, ki omogo~ajo prenose ve~jih koli~in podatkov (GPRS, UMTS), pa bomo v prihodnosti izsek karte z na{o lego (npr.s pomo~jo MMS sporo~ila) lahko prejeli tudi na mobilni telefon. Storitev ni brezpla~na in se bo obra~unavala pri vsakem poizvedovanju o na{i legi. Polo`ajno natan~nost pri operaterju zaenkrat ocenjujejo na okoli 500 m v obmo~jih goste pokritosti z baznimi postajami, drugje pa {e nekoliko slab{o, kar je seveda bistveno slab{e od dolo~itev polo`aja z GPS in tudi od natan~nosti, ki naj bi jih mobilna tehnologija teoreti~no omogo~ala.

Kak{en odgovor bomo dobili, ~e bomo prosili za dolo~itev svoje lege izgubljeni sredi orientacijskega pohoda, poizkusite kar sami, zagotovo pa nam ne bo posebej v pomo~. Ima pa sistem dolo~anja lege z mobilno telefonijo {e eno veliko "prednost" pred sistemom GPS. Razen svoje lege lahko namre~ izvemo tudi za lego "poljubnega" GSM aparata, vendar nam bo operater mobilne telefonije tak{no informacijo posredoval le v primeru, da se bo lastnik tega "poljubnega" aparata z razkritjem svoje lege strinjal!

NARAVA Poklju{ka soteska

Skoraj dva kilometra dolga Poklju{ka soteska je ostanek nekdanjega toka Rib{~ice, ki se je pred pribli`no 10000 leti med umikanjem ledenikov zajedel v apnen~asto kamnino. Pozneje se je voda umaknila v globino in nastala je najve~ja fosilna soteska v Sloveniji. Danes se Rib{~ica pojavlja na povr{ju le ob dolgotrajnem de`evju.

Stene soteske, ki so ponekod celo previsne, so visoke do 50 metrov. Na nekaterih mestih se zo`ijo v tesni le nekaj metrov {irine. Vmesne raz{iritve se imenujejo "vrtci".

V Poklju{ki soteski najdemo nekatere kra{ke oblike, kot so naravni mostovi, previsne stene in votline. Ena najbolj znanih je Poklju{ka luknja - kraj{i prehodni jamski rov pod severnim robom soteske. Raz{irjena je v dvorano, ki meri na najvi{jem delu 15 metrov. Poleg obeh vhodov so v steni {e tri naravna okna. Pot v votlino je od nekdaj omogo~ala zlo`en prehod na rob soteske in naprej na ravnej{i svet Stare Pokljuke.

U~inkovine

Vitamin C, provitamin A, oksalna kislina

Uporaba

Za namaze, solate, kot dodatek k juham in prikuham

Recepti

Namaz iz zaj~je detelje

Potrebujemo 3 pesti zaj~je detelje, 20 dag masla, 2 `lici gor~ice, sol in poper po okusu

Priprava: listi~e zaj~je detelje operemo, odcedimo in na drobno nare`emo. V mehkej{e maslo ume{amo drobno narezane listi~e zaj~je detelje, gor~ico sol in poper. Dobljen namaz postavimo na hladno mesto, da se rahlo strdi. Namaz nama`emo na sve` kruh, najbolj{e na ~rn ali r`en.

Prepe~en kruh s pikantnim namazom

Potrebujemo zaj~jo deteljo, travni{ko kislico, rman, kislo papriko, kis, rezine prepe~enega kruha, cvetne popke male marjetice, 2 trdo kuhani jajci, olivno olje, sol

Priprava: koli~ino zelenjave in ostalih sestavin prilagodite svojemu okusu. Sve`o zelenjavo o~istite, operite, odcedite in drobno nare`ite ter jo skupaj z zdrobljenima jajcema in drobno narezano kislo papriko, soljo, kisom in oljem zme{ajte, da bo dobro mazava. Namaz servirajte s prepe~enim kruhom in dodatkom - popki male marjetice.

Zaj~ja detelja

Oxalis acetosella L.

Je do 15 cm visoka trajnica z razraslim in vodoravnim podzemnim steblom. Listi so tridelni, podobni so listom detelje. Ob~utljivi so na svetlobo in padavine. Rastlina ima aprila in maja bele zvezdaste in zelo ne`ne cvetove. Cvetovi so posami~ni in name{~eni na dolgih pecljih. Ven~ni listi so tudi rde~kasti ali modrikasti. Pri nas uspeva po sen~nih, vla`nih in humoznih gozdovih, na starih panjih in med grmovjem. Raste od ni`in do nadmorske vi{ine pribli`no 1800 metrov. V velikih koli~inah je lahko rastlina tudi strupena, zaradi vsebnosti oksalne kisline.

Preliv za solate

Potrebujemo 2 pesti zaj~je detelje, 1 navaden jogurt, 2 `lici sladkorja, sol, poper

Priprava: liste zaj~je detelje operemo, drobno nare`emo in kuhamo v 2 dcl vrele vode 2 minuti. Odcedimo in pustimo, da se ohladijo. Vodo od kuha-

nja prihranimo. Dobro zme{amo jogurt, sladkor, sol, poper in 4 `lice vode v kateri se je detelja kuhala. Narezane liste ume{amo v dobljen in za~injen jogurt. Z njim lahko za~inimo razne solate, kisle kumarice, na ko{~ke kuhan krompir ali kak{no podobno zelenjavo.

MEDNARODNE

Pozdravljeni, metulj~ki!

Zakaj metulj~ki? Ker ti letajo od cveta do cveta in ker se jim vsak cvet zdi najlep{i na svetutako kot mi popotniki letamo z enega konca sveta na drugega in povsod nam je lepo. Leto{nje poletje je bilo res naporno: svetovni skavtski forum mladih, svetovna skavtska konferenca, zlet v Tolminu - toliko novih prijateljev in novih pogledov na svet. Ste si ob pogledu na ~edne [kote v krilcih za`eleli obiskati njihovo ~udovito de`elo? Naj vam namignem, da naslednje poletje organizirajo mednarodni tabor. Grki, prijazni gostitelji konference in foruma, so nam ponudili mo`nost sodelovati pri organizaciji in izvedbi olimpijskih iger. In le kdo je na zletu uspel spregledati glasno promocijo evropskega moota, ki bo naslednje poletje na Portugalskem? Vas `e srbijo podplatki? Za za~etek nekaj informacij o dogodkih, ki se bodo odvijali, ko se bo poletje preselilo na drugo stran oble. Da bi tudi v septembru uspeli odkriti kaj novega o svetu okoli vas!

Va{a Nina (trenutno v [paniji in na Portugalskem)

Olimpijske igre 2004 vabijo!

Le kdo si ne bi `elel biti zraven, ko bo Jolanda ^eplak osvojila zlato medaljo za Slovenijo na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004? Gr{ki skavti vabijo vse svetovne brate in sestre, da se jim pridru`ijo kot ~lani prostovoljnega osebja na OI 2004. Na voljo imate ve~ mo`nosti slu`enja: samo na OI, samo na paraolimpijskih igrah, na obeh, na nogometnem prvenstvu, med pripravami na OI. Skratka, izbira je va{a. Seveda nih~e ne zahteva od vas, da se za eno leto preselite v Gr~ijo, pomagate lahko tudi samo 5 do 10 dni, lahko pa se odlo~ite za dolgoro~nej{o pomo~. Edini stro{ek, ki ga boste imeli, je bivanje, pa {e to se da urediti, saj so gr{ki skavti izredno gostoljubni. Ve~ informacij dobite na www.athens.olymwww.athens.olymwww.athens.olymwww.athens.olymwww.athens.olympic.org pic.org pic.org pic.org pic.org, na e-naslovu volunteers volunteers volunteers volunteers @ athens2004.org athens2004.org athens2004.org athens2004.org in pri meni (imam tudi prijavnice) na nina.jere@ kiss.uni-lj.si kiss.uni-lj.si kiss.uni-lj.si.

2. dr`avni zlet, Svaziland

Simpati~na afri{ka kraljevina Svaziland spet vabi na dr`avni zlet, ki bo med 11. in 18. decembrom privabil pribli`no 1.500 udele`encev. Med novimi afri{kimi prijatelji se boste lahko zabavali na nepozabnih pustolov{~inah, se izobra`evali v svetovni razvojni vasi ali se izkazali na mednarodnem dnevu prijateljstva. Za 150 ameri{kih zelencev vam poleg programa in prijateljstva nudijo tudi hrano, ~e pa `elite pri njih ostati malo dlje, lahko zaprosite za bivanje pri doma~inih. [e podatek o starosti udele`encev: 12 do 18 let. Svazilandska skavtska organizacija je ~lanica WOSM-a `e od leta 1968, {teje pa pribli`no 5.000 ~lanov. Vas zanima {e kaj ve~?

Pi{ite na bscouts bscouts bscouts bscouts @ realnet.co.sz realnet.co.sz realnet.co.sz realnet.co.sz ali na rodgersrodgersrodgersrodgersrodgers@ mailfly.com mailfly.com mailfly.com mailfly.com mailfly.com.

Zlet ob son~nem mrku, Zimbabve

Leto{nji zadnji son~ev mrk bo odli~no viden s tabornega prostora v Zimbabveju, kjer se bo predvidoma zbralo 300 najstnikov, starih med 14 in 18 let. Seveda pa ne bodo ves ~as (od 30. novembra do 9. decembra) strmeli v sonce, ampak si bodo tudi ogledovali znamenitosti, med njimi Viktorijine slapove, kot tudi u`ivali v tipi~nih skavtskih aktivnostih. Za 250 USD, ki vklju~ujejo tudi hrano, boste v ~udovitem Gordonovem parku do`iveli nepozabne dni pod afri{kim nebom. ^e vas tale dogodiv{~ina mami, se hitro obrnite na organizatorja gospoda Bekezelo Ndbele na naslovu bsaz bsaz bsaz bsaz @ ecoweb.co.zw ecoweb.co.zw ecoweb.co.zw ecoweb.co.zw ecoweb.co.zw, bndebele bndebele bndebele bndebele bndebele@ avu.org avu.org avu.org avu.org avu.org ali solarjam solarjam solarjam solarjam @ boyscouts.com boyscouts.com boyscouts.com boyscouts.com boyscouts.com.

zabavajo tako, da jim nepozabni dnevi s taborni{kimi prijatelji {e dolgo bogatijo `ivljenje. No, pa k bistvu, da vas ne bom preve~ dolgo~asila. Venture 2003 si je za cilj zastavil, da bi pred vsakega udele`enca (in pred vsako udele`enko) postavil izziv, ki bi ga ali jo prepri~al, naj stopi korak naprej, stran od popolne varnosti in se poizkusi v ~em novem.

Ker je tema tabora "Extreme", torej ekstremizem vseh vrst, je tudi program zastavljen v smeri ekstremnih {portov, ki so {e posebej privla~ni za mlade. Vse aktivnosti so prilagojene trem zahtevnostnim stopnjam: za~etni{ka, nadaljevalna in zahtevna. Zabava bo pomemben del tabora, zato so si organizatorji zastavili za cilj, da morajo biti aktivnosti zanimive tako za tiste, ki v njih sodelujejo, kot tudi za gledalce. Ob takih pogojih si verjetno lahko predstavljate, da bo vsak udele`enec zagotovo spoznal marsikaj novega o sebi kot tudi o omejitvah, ki si jih postavlja sam.

Na voljo bodo tudi ve~nevni hajki, ki so razdeljeni v ve~ skupin, glede na ceno. Hajki v skupini A so `e vklju~eni v ceno tabora, za kategorijo D pa je treba od{teti skoraj AUD 700. Opise hajkov najdete na doma~i strani tabora Venture 2003.

Venture 2003 - Extreme, Avstralija

Avstralski skavti poznajo poleg roverjev tudi starostno skupino venturers. To so t.i. mlaj{i popotniki, stari med 15 in 18 let. Prav tako je to starostna skupina, ki predstavlja bistvo skavtstva, hkrati pa je ravno v tej starosti najve~ji upad ~lanstva. Kaj storiti? Le kaj - pripraviti noro zanimiv program, ki jim bo omogo~al, da se preizkusijo v vseh neverjetnih re~eh, malo tekmujejo z drugimi in sami s sabo, ob vsem tem pa se

Morda {e nekaj pomembnih podatkov: zaenkrat natan~en datum tabora {e ni dolo~en, bo pa zagotovo januarja 2003. Okolica Canberre bo prizori{~e tabora, ki se ga bo predvidoma udele`ilo 1.500 mladih skavtov. ^e `elite kak dan pred taborom ali po njem pre`iveti pri avstralskih sovrstnikih, samo prijazno vpra{ajte in ugodeno vam bo. Cena naj bi se gibala okoli 600 avstralskih dolarjev. Za ve~ informacij se obrnite na gospoda Deana na allan.dean allan.dean allan.dean allan.dean @ webone.com.au webone.com.au webone.com.au webone.com.au webone.com.au in na njihovo doma~o stran www.venture2003.com www.venture2003.com www.venture2003.com www.venture2003.com www.venture2003.com.

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK:______________________________________________

ROD:_______________________________________________________

ULICA: ______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

POPOTOVANJA Ja, ... kako pa naj grem tja?

Potem, ko `e ve{, kam `eli{ iti, je skrajni ~as, da se odlo~i{, KAKO bo{ {el tja. V mislih imam odlo~itev za potovanje z agencijo ali za potovanje v lastni re`iji. Oboje - tako kot vsaka stvar - ima svoje prednosti in slabosti.

^e ima{ manj ~asa kot denarja, se spla~a potovati z agencijo. V tem primeru ti ni potrebno skrbeti za vize, letalske karte, prevoze in preno~i{~a ter delno za prehrano. Potuje se obi~ajno v manj{ih skupinah in z malo sre~e spozna{ nekaj tebi v{e~nih ljudi. Danes se programi potovanj `e tako razlikujejo, da vsak lahko najde kaj po svojem okusu.

Vendar pa si pri takem potovanju za marsikaj prikraj{an. Predvsem za neposreden stik z de`elo. Saj je res, da v solo varianti v~asih ure in ure porabi{ samo za iskanje in nakup avtobusne vozovnice, vendar teh ur dejansko ne izgubi{. Na licu mesta spoznava{ kulturo, jezik in ljudi.

Pri solo varianti si urnik lahko sproti prilagaja{: ~e ti je kje v{e~, tam pa~ ostane{ dlje, iz kraja, ki ni po tvojem okusu, pa hitro pobegne{. Res pa je tudi, da mora{ vsak dan poskrbeti za najosnovnej{e stvari in da ti to vzame lep del dneva. ^e misli{, da ti bo to v breme, se raje odlo~i za agencijo.

^e se odlo~i{ za potovanje v lastni re`iji, se mora{ odlo~iti {e, s kom bo{ potoval: sam, v dvoje ali v skupini.

^e si sam, si najmanj vezan, ~isto po svoje lahko spreminja{ urnike, nikomur se ti ni treba prilagajati in hitreje

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

si najde{ popotni{ko dru`bo. Hkrati pa so ob obisku zakotnih krajev doma~ini do enega samega ve~krat nezaupljivi.

Te`je ves ~as sam pazi{ na prtljago, navsezadnje pa je tako potovanje tudi dra`je, saj z nikomer ne more{ deliti

PRETEHTAJ

z agencijo / v lastni re`iji sam / v skupini

V osnovni {oli mi je prijateljica neko~ z navdu{enjem pripovedovala o velikem plakatu, ki ga je dobila. Plakatu sanjskega otoka. Na njem je bilo turkizno morje, bela, pe{~ena obala majhnega otoka in kokosove palme. Cel popoldan sva nato pre`iveli pred fotografijo in sanjarili.

Danes mi je `al, da na Boracayu nisva ostala {e kak dan dlje

Na plakatu je pisalo Boracay, Filipini. ^ez 15 let sem se resni~no zna{la na tem otoku in res je sanjski. Na~rtovanih nekaj dni lenuharjenja in u`ivanja sva s Tja`em raztegnila na dober teden.

stro{kov za prevoz in preno~i{~e (v Aziji na primer enoposteljnih sob praviloma ni, cena za dvoposteljno pa je ista, ne glede na to ali v njej spita dva ali eden).

Potovati v dvoje ali v skupini je na nek na~in bolj zahtevno, saj se mora{ ves ~as prilagajati ostalim, zaradi stalnega dru`enja rado pride do nesporazumov in prepirov, hkrati pa se, ko ima{ druga~nega `e dovolj, lahko umakne{ v varno, doma~e zavetje sopotnikov. Tako potovanje je tudi bolj lagodno v smislu varovanja opreme in cenej{e zaradi delitve stro{kov.

Prvi~ sem na letalu. In to sama. Grem v Trondheim na Norve{kem in do tam moram 2-krat presedat. Na Brniku {e nekako gre. Poslovim se od star{ev, ju hrabrim, da to res ni ni~ posebnega in da bo {lo, obenem pa sama komaj skrivam solze. Na letalu malce pozabim na svoj strah, vendar ta pride na plan s podvojeno mo~jo, ko pristanemo v Frankfurtu. Kot majhno deklico so me ve~krat peljali na Brnik gledat letala in velikost tega

letali{~a mi je dobro znana. Tako prikupno majhno in doma~e je. V Frankfurtu pa se po pristanku {e 15 minut vozimo do letali{ke stavbe in skozi okence le nemo opazujem na stotine letal. V grlu se mi nabere kepa, noge postanejo svin~eno te`ke, v glavi mi bobni. Iz letala odidem med zadnjimi in z o~mi le i{~em znak za strani{~e. Je, tu je! Umirim se, obraz si umijem z ledeno mrzlo vodo in zopet malo bolj normalno zadiham. A ko se vrnem na hodnik, mojih sopotnikov nikjer ve~ ni! O, groza!! Kaj pa sedaj!!! Kam naj grem?!? Nikjer ni nikogar! V trenutku zopet zakuham, kolena se mi za~nejo tresti in v redkih treznih trenutkih preklinjam samo sebe, ker sem se sploh odlo~ila za to pot. Na sre~o na koncu hodnika zagledam okence skandinavske dru`be, s katero bi morala nadaljevati let. Moja angle{~ina ~isto zablokira in pomolim jim le svojo karto. Nekaj mi sku{ajo dopovedati. Nekaj v zvezi z letom. Da je let odpovedan, zaradi napake na letalu. Meni gre kar na jok in ~e bi bilo mogo~e, bi s prvim letalom odletela nazaj in nikoli ve~ {la od doma.

Doma~ini so naju ve~krat povabili medse

Z otroki je stik lahko najti

Ustavi se

Lrga

JE@KOV KOTI^EK Kolo `ivljenja

Sede~ v starinskem vlaku, ki je ste`ka sopihal proti domu, sem ob sebi zasli{al prijatelji~in glas. Beseda je dala besedo in o ~em drugem kakor o knjigah bi lahko stekel pogovor. Priznam, nisem {e prebral vseh njenih `lahtnih izborov in jih verjetno nikoli ne bom, vendar odlo~il sem se, da vam predstavim tole zgodbo …

Ko sem pred kak{nim letom pisal o zgodbi Marlon Morgan, sem se kot kak{en neizku{en in stra{no povr{en novinar, ki ne preverja objavljenih informacij, u{tel o njeni resni~nosti. Tokrat je druga~e. Dokaz, da je `ivljenje, ki nas nenehno postavlja pred nove preizku{nje in izzive, nepredvidljivo in nemalokrat tudi kruto, je nadvse `iv in je letos `e tretji~ osvojil najpresti`nej{o kolesarsko lovoriko na svetu - Tour de France. Ime mu je Lance Armstrong Lance Armstrong Lance Armstrong Lance Armstrong Lance in je s pomo~jo Sally Jenkins Sally Sally Jenkins Sally Sally v knjigi z naslovom Ne gre samo za kolo Ne gre samo za kolo Ne gre samo za kolo Ne gre samo za kolo za opisal svoje najte`je vzpone in spuste.

Vpra{anje je, komu se ima {e `ive~a legenda sodobnega {porta Lance Armstrong zahvaliti, da lahko {e vedno v miru tla~i na{o ljubo zemljico, zmaguje na najve~jih kolesarskih dirkah in v objemu ljube~e `ene u`iva sre~o, ki mu jo pri~ara nara{~aj. ^e bi omenil {e hi{o z bazenom in psa, bi najprej pomislili na brezskrbno, idili~no `ivljenje kak{nega peti~ne`a. Prej omenjenemu mladeni~u v `ivljenju ni bilo ni~ podarjeno. Nasprotno. Za~elo se je kot `e ni~koliko ameri{kih zgodb o uspehu - z dna. Trdo delo, neskon~no prekolesarjenih kilometrov, jeklena volja in nazadnje {e stra{na bolezen, ki bi po vseh zemeljskih pravilih morala mladeni~a pokopati, ga je po bitki vseh bitk naredilo {e mo~nej{ega. Pogled na `ivljenje je postal druga~en, vera v sebe {e mo~nej{a in izkazalo se je, kje pravzaprav biva njegova sre~a. In res ne gre samo za kolo, gre za vrnitev v `ivljenje samo.

Je` svetuje, vi preberete:

Lance Armstrong, Ne gre samo za kolo

Avtorjema res ne moremo pripisati ble{~e~ega sloga pisanja ali kak{ne posebne umetelnosti v izra`anju, vendar je (avto)biografija napisana teko~e in nadvse privla~no, zato jo boste pred prebrano zadnjo stranjo te`ko odlo`ili.

"Zadnjo ciljno ~rto ho~em prevoziti med ploskanjem svojih desetih otrok in svoje postavne `ene in nato le~i na polje tistih znamenitih francoskih son~nic ter milostno preminiti ..."

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem, da bo{ ugotovil, kaj ti `eli revija Tabor.

1. Katero obletnico je letos praznoval Bi~ikleta `ur? R R - 20. obletnico, II II I - 15. obletnico, U U U U U - 10. obletnico.

2. Koliko {otorov lahko postavite na eni terasi tabornega prostora izolskih tabornikov? T T T T T - 25, S S S S S - 30, H H H - 15.

3. Izolski Rod jadranskih stra`arjev (takrat {e dru`ina Jadranskih stra`arjev) je bil prvi~ registriran `e leta: [ [ [ [ [ - 1951, A A A A1947, P P P - 1957.

4. Koliko murnov ima Rod jadranskih stra`arjev? E E E E E - enega ve~ kot PP-jev, K K K K K - pol manj kot PP-jev, O O O O O - dvakrat ve~ kot gr~.

5. Novome{ki taborniki so ob 50-letnici izdali posebno izdajo svojega glasila: Z Z Z Z Z - Blisk, [ [ [ [ [ - Strela, T T T T T - Grom.

STRIC VOLK

6. Koliko dni so v naravi pre`iveli udele`enci prle{ke taborni{ke akccije [e ve~ prijateljev? N N N N N - tri, R R R R R - pet, M M M M - osem.

7. Poglavitno prevozno sredstvo pri SKO je: II II I - avtobus, G G Gskiro, O O O O O - kolo.

8. [e ta po~asnemu mine je '~asu primernej{a' razli~ica prvotnega pomena kratice [TPM. Kaj je ta kratica pomenila v starih ~asih? U U U U U - [ale{ki taborniki pijemo mleko, ^ ^ ^ ^ - [ale{ki taborni{ko popotni{ki maraton, L L L L L - [ale{ki taborni{ko-partizanski mnogoboj.

9. Kateri regiji obravnava pri zalo`bi Sidarta izdan gorskokolesarski vodnik? K K K K K - [tajersko in Koro{ko, H H H H H - [tajersko in Prekmurje, II II I - [tajersko in Dolenjsko.

10. Katerih kart izdelamo v Slovenija toliko, da nas je mednarodna zveza IOF uvrstila na prvo mesto na svetu po {tevilu izdelanih kart in pokritosti ozemlja? Z Z Z Z Z - profesionalno topografskih, G G G G Ggeotektonskih, T T T - kart za orientacijski tek.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 7-8:

ODLI^NE PO^ITNICE

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 09

Pravilno izpolnjen kupon {t. 5-6 je poslalo 28 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: [KALSKA LIGA, [MINKAR, TINKARA KOVA^, REZKALO in LARI.

Nagrajenci so: knjigo zalo`be SIDARTA dobi Nata{a Nata{a Nata{a Nata{a Pavli~ Pavli~ Pavli~ Pavli~ iz Lovrenca na Pohorju, FLO&BOY, d.o.o.je obdaril Petra Bon~o Petra Bon~o Petra Bon~o Petra Bon~o iz Kranja, DROGINO nagrado prejme [pela Vodopivec Vodopivec [pela Vodopivec Vodopivec Vodopivec iz Novega mesta, Keti Vincek Vincek Keti Vincek Vincek iz Gro-

suplja dobi knjigo, nagrado podjetja JAZON dobi Tanja Tanja

Franko Franko Franko Franko iz Ljubljane, na omlete v gostilno Lieber pa bo {la Mateja Maver Mateja Maver Mateja Maver Mateja Maver Mateja Maver iz Ljubljane. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 9 po{ljite najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. septembra septembra septembra septembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno