Revija Tabor 2002/7–8

KREARTA, BI^IKLETA @UR

22.-23.junijDr`avnimnogobojzavsewww.rutka.net

kategorijevTabor.vestniku5-6/02

22.6.-2.julijTe~ajtopografijeznanje.rutka.net

inorientacijeBla`Grapar(blaz.grapar@email.si)

vPOROD-u(marec2002)

29.6.-4.julijTe~ajpionirstvainvTaborni{kemvestniku4/02

bivanjavnaraviMihaEder(miha.eder@ guest.arnes.si)

20.-27.julijTe~ajspoznavanjainuporabeBorutCerkveni~ rastlinzaprehranoinzdravje

2.-11.avgust12.zlettabornikovSlovenijezlet.rutka.net

Tolmin

11.-19.avgustTe~ajizavodjeenotznanje.rutka.net

G[BohinjvPOROD-u(marec2002)

vTaborni{kemvestniku4/02

31.8.-1.septemberTOTeMmihaskerlavaj @ yahoo.com

Miha[kerlavajvtemTaborni{kemvestniku

7.-8.septemberPripravenajesenske obmo~neposvete

27.-29.septemberROT-Gori~koAle{Skali~

Samo {e ta

Samo {e ta Tabor nas lo~i od Zleta ZTS v Tolminu. Na novih 48 straneh septembrskega Tabora boste `e lahko brali o desetih dneh dogodiv{~in na valovih domi{ljije. Do takrat pa u`ivajte ob prebiranju reporta` s Krearte, Bi~ikleta `ura, [e ve~ prijateljev, SKO, [TPM in 50-letnice RGT. Tabor je od{el na obisk k Rodu jadranskih stra`arjev v Izolo, kjer so poznani po Bi~ikleta `uru.

Za kakovostne kondicijske priprave na Bi~ikleto pa bi lahko uporabili nov gorskokolesarski vodnik Sidarte: [tajerska in Koro{ka, o katerem lahko preberete ve~ v recenziji, sre~ni re{evalec Taborove kri`anke pa jo bo prejel za nagrado.

Ste `e nestrpni, `e komaj ~akate? [e dober mesec dni in pol.

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

AKTUALNO

Krearta4

Bi~ikleta`ur8

Tabornaobisku12

50letRGT16

[eve~prijateljev18

SKO20 [TPM21

IZ PRVE ROKE

Taborovapomo~22

Belaknjiga26

Olimpijskikomite28

Razgibajmose!30

Kreativnikoti~ek31

STROKOVNO

Recenzija32

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodnestrani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`evkoti~ek45

Zznanjemdoodgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Krearta, stran 4

Bi~ikleta `ur, stran 8

Tabor na obisku, stran 12

Uredni{tvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts@guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

KREARTA 20002

Sedim na obali in opazujem morje. Kako neznaten je prehod med kopnim in morjem; pa vendar, kako te`ko je biti ~lovek v morju. ^e ho~e{ dihati mora{ znati plavati, ~e ho~e{ videti, mora{ imeti masko, ~e se ho~e{ spustiti v globino ...

Bodi kamen, sko~i v vodo. Pljusk in `e te ve~ ni. Preprosto gre{ in se ne ustavi{.

Potuje{ nekam, kjer {e nikoli nisi bil (razen v domi{ljiji). Brezmejna globina odstira nove poglede, ustvarja

druga~ne podobe

`ivljenja, podira

ustaljene predstave o drugih, o nas samih. Prispel si do konca, do dna - 20000 milj pod morje.

Ogrevanje pred skokom v morje

Kapitan Nemo s svojo posadko; podmornica ali Bolni{nica na koncu mesta?

Vise~e mre`e z bogatim ulovom

Greenpeace re{uje male vodne prebivalce

Meduze osvajajo kopno; tri, {tiri, zdaj!

Poslikava majic je `e kar tradicija Kreativnost `e od malih nog Stenski mozaik z navdihom morja

Umetnina izpod rok morske deklice & co. Najprej zabijanje, potem ovijanje in na koncu nitna grafika

Doma~ije morskih prebivalcev na okvirjih slik Izdelki iz ~asopisnega papirja - ~e se sre~a z vodo Kaligrafija - spet prvo{ol~ki?

Brez harmonike ni ni~, moj fant, harmoniko poslu{a danes `e vsak ...

"Motorji so obstali! Zmanjkalo je elektrike! Strojnik prinesi na~rt motorja!"

Druga dimenzija

Nemopub - podmornice 20002. generacije

Stra{ni trik - motivi s prti~kov premazani z lakom

Dihalna kriza? Ne,ne, Bronhi, la`je se diha.

Abstraktna oljna "packarija"

10. BI^IKLETA @UR

Zapisal: Ale{

Fotografije: arhiv RJS in Ale{

Bi~i `ur, tokrat `e jubilejni deseti po vrsti. Aprila morski in kolesarski navdu{enci `e od{tevamo dni do desetega v mesecu maju. In kon~no po dolgi zimi spet morje, kolesa, {koljke in sardele izolskih tabornikov, ponovno spanje v {otorih in tekmovanje. Pravzaprav je primernej{i izraz zabavno tekmovanje. Nekatere obraze je mo~ na Bi~i `uru vsako leto znova sre~ati, kar "Bi~iju" daje priznanje, da gre za ute~eno in kakovostno taborni{ko akcijo, kjer ni pravi namen tekmovati in zmagati, temve~ dru`iti in zabavati se. Mi smo se tudi letos.

Izolani so poleg starta in cilja pripravili enajst kontrolnih to~k, ki so bile locirane po notranjosti slovenske obale in letos ponovno v sami Izoli. Tekmovalci, ki pridejo na Bi~i `ur prvi~, vsako leto znova ugotovijo, da slovenska obala ni ravna in ko naenkrat gleda{ na izolsko bolni{nico s pti~je perspektive, se komaj dobro zave{, koliko metrov nadmorske vi{ine si premagal s kolesom. ^udovit ob~utek!!

Trasa se je ponekod kri`ala ali delno potekala po isti trasi kakor prej{nja leta, kar pa sploh ni mote~e. Ker Bi~i ni toliko tekmovalne narave, si lahko privo{~i{ kraj{i postanek in obu-

ja{ spomine. [e lep{e si je vzeti ~as za kraj{e postanke v sami Izoli (zato morate s sabo na progo obvezno vzeti denar!) in spiti osve`ilno pija~o ob pogledu na morje, ribi{ke barke, galebe, tipi~no primorsko arhitekturo, mi~ne turistke v pomanjkljivih oblekah in svoja blatna kolesa. Nekaj ekip se je spopadlo tudi z nena~rtovanimi postanki, saj so kolesa "zablokirala" zaradi obilice blata in listja, ujetega med prednje in zadnje zavore med vo`njo po gozdnih poteh. Po temeljitem

~i{~enju so bila kolesa pripravljena za nadaljevanje poti - vse do naslednjega nena~rtovanega postanka. Iznajdljivej{i so se

takim potem ve~ ali manj izognili in se podali po strmej{ih pobo~jih, kljub bolj obilnemu prelitemu znoju in manj izre~enim kletvicam.

panje zra~nice na Petelinskem rtu na izolski pla`i, mokra to~ka (v vseh pogledih) v Simonovem zalivu ...

Kontrolne to~ke so ponujale zanimive naloge, v glavnem povezane z nazivom tekmovanja - kolesi. Vo`nja v Tarzanovem stilu med drevesi do skritih delov kolesa - preizkus mo`ganov, teoreti~no in prakti~no znanje prve pomo~i (ne vem ali je bilo tudi letos potrebno rektalno vstavljanje sve~k - seveda v obliki ske~a), test iz `ivljenja ob morju (letos smo pogre{ali kak{en glasbeni vlo`ek Kocjan~i~a in Mefa, ki pa smo ga v nekajkratnih koli~inah nadomestili ob tabornem ognju), kr-

Nekaj ekip se je na lanski hitrostni etapi kar odrezalo in vsaka ve~ja hitrost od dose`ene bi bila smrtno nevarna. Leto{nja hitrostna etapa pa je bila pravzaprav po~asna etapa. Vozili smo namre~ navzgor. Te`ka preizku{nja se je kon~ala idealno, saj so nas na cilju hitrostne etape pri~akale pala~inke in pija~a.

Leto{nja posebnost je bila priprava rib - na startu in cilju. Najprej ~i{~enje in nato prikaz umetnosti na vro~i plo{~i. Pomemben je bil tudi estetski videz. Nazadnje pa: "Kakor si si skuhal, tako si pojedel".

Sobotni ve~er je poleg tradicionalnih {koljk, rib in romanti~nega pogleda na osvetljeno Izolo in velik del skrajnega severnega Jadrana ponudil tudi izvrstno glasbeno to~ko, ki sta jo pripravila primorska kitarista ob podpori grl iz ve~jega dela Slovenije. Posebej priljubljene so bile pesmi primorskih glasbenikov, {e posebej tiste, spisane izpod peresa Notranjca, danes Izolana - Mefa in uglasbene s strani Kocjan~ica&Co. : "... kakor da se sli{i glas z morja, kdo igra, kdo igra? ...". Nas je Bi~i `ur letos ponovno prepri~al, da gre za tridnevni dogodek, ki se ga ne sme zamuditi! Za konec le {e povabilo na enajsti Bi~i `ur 2003!

Taborni prostor izolskih tabornikov

Taborni prostor nad naseljem Jagodje se {iri ~ez tri terase s skupno kapaciteto 30 {otorov na eni terasi. Na srednji terasi je enonadstropna hi{a, ki meri po eta`i 31 m2, ki je bila letos popolnoma obnovljena. V pritli~ju je kuhinja, klubska miza in kamin. V prvem nadstropju je mo`no postaviti do 20 pomo`nih le`i{~ (blazine). Urejene so sanitarije, dva tu{a ter umivalna korita. Teko~a voda je, elektrike {e ni. S tabornega prostora je pre~udovit razgled na Izolo. Mo`ne so vse dejavnosti, ki se lahko opravljajo na tabornem prostoru ter dodatna ponudba v sklopu mestnih dejavnosti. Pribli`no 20 minut hoje je oddaljeno kopali{~e v Simonovem zalivu. Informacije: Iztok Bo`i~, tel. {t.: 031/387-864.

TABOR NA OBISKU

Zapisal: Ale{ Cipot

Fotografije: arhiv RJS in AC

Rod jadranskih stra`arjev Izola

Izolski taborniki s ponosnim imenom sodijo med ve~je rodove v Sloveniji. Ve~ina tabornikov jih pozna po organizaciji vsakoletnega Bi~iklete `ura, vendar pa je to le pika na i celoletnemu kakovostnemu delu Izolanov v rodu. Izole, kraja s skoraj 9000 prebivalci, ni potrebno posebej predstavljati, saj je na{a pogosta turisti~na destinacija. Izolski taborniki imajo lepe taborne prostore, tako taborni prostor nad Jagodjem, kakor tudi lepo opremljene prostore v Osnovni {oli Livade, kar pripomore k bolj bogatemu in u~inkovitej{emu delu z mladino.

Nastanek taborni{tva v Izoli

Nastanek je povezan s Pavletom

Le{njakom, predvojnim gozdovnikom, ki je deloval v koprskem odredu Srebrnega galeba. Ker pa je stanoval v Izoli, je `elel ustanoviti taborni{ko organizacijo tudi v Izoli. V slu`bi je spoznal Ernesta Lupinca, ki mu je s svojo zagnanostjo to `eljo pomagal uresni~iti. Uradno je bila organizacija registrirana

25. marca 1957 kot dru`ina Jadranskih

stra`arjev. Majhno {tevilo ~lanov se takrat ni moglo lotiti zahtevnej{ih nalog, saj so organizacijo vodili sami mladi brez materialnih in finan~nih sredstev, pa tudi brez izku{enj. Prvo samostojno taborjenje so organizirali na Visokem v Poljanski dolini, ki se ga je udele`ilo 25 tabore~ih pod vodstvom o~ka Lupinca. Organizacija se je vedno bolj krepila in na koncu leta 1958 {tela `e ve~ kot 80 ~lanov, ki so na rednem ob~nem zboru sklenili, da se organizirajo v Odred ja- Odred ja- Odred dranskih stra`arjev dranskih stra`arjev stra`arjev. Dobili so svoj taborni{ki dom, kjer so imeli tudi skladi{~e svoje opreme in igri{~e, primerno za razne dejavnosti. Izolski taborniki so se

vselej udele`evali vseh pomembnih tekmovanj in prireditev, kot na primer prireditev ob dnevu tabornikov, 22. aprila 1959 na Svetilniku, ali parada ob 1. maju, ko so taborniki nosili postavljen {otor. Pomagali so pogozdovati Simonov zaliv, organizirali razne izlete in taborjenja, sodelovali pri praznovanju pomembnih praznikov ob dnevu `ena, dnevu mrtvih ... Leto 1961 je zaznamovala zmaga na dr`avnem orientacijskem tekmovanju, ki je bilo v okolici [tor pri Celju, sledilo je tretje mesto M^

na republi{kem mnogoboju leta 1969 v [mihelu pri Novem mestu, zmaga starej{ih tabornic na COT-u leta 1972, tretje mesto ml. tabornic 1973 na podro~nem mnogoboju v Diva~i, 1977 drugo mesto za ekipo Veselih pido~ov na Istrskem orientacijskem tekmovanju in {e mnogo drugih. Dobro delo je bilo nagrajeno leta 1963, ko so dobili naziv Partizanski odred.

Najpomembnej{i dogodek in hkrati nagrada za pridno delo med letom je za vsakega tabornika prav gotovo taborje-

Izolski taborniki na Techuani. Odpravo sta vodila na~elnica rodu Vilette ^ibej (zgornja vrsta skrajno levo) in Tomi Ceglar (spodnja vrsta skrajno desno).

nje. Izolani organizirajo tabor vsako leto v drugem kraju, poseben dogodek pa se je zgodil v Preddvoru nad Kranjem, kjer bi Izolane moral priti obiskat tovari{ Tito, zato so se morali vsi tabore~i temeljito okopati. Ker pa je bilo v taboru preve~ blata, je bil obisk odpovedan in delegacijo izolskih tabornikov je sprejela Titova `ena Jovanka na Brdu pri Kranju. Leto 1976 pa je pomembno zato, ker se je tabora prvi~ udele`ilo kar 40 murnov. V sedemdesetih letih so od ob~ine dobili v najem tudi taborni prostor v Jagodju, kjer lahko organizirajo tekmovanja, taborjenja in druge taborni{ke aktivnosti. Posebnost izolskih tabornikov je klub izolskih tabornikov -

KIT, ki se povezuje s klubom tabornikov

iz Ilirske Bistrice, s klubom JE@ rodu

Dobre volje iz Ljubljane, s klubom

KOST iz Kopra ter s slovenskimi skavti iz

Trsta in skupaj vsako leto pripravijo dru`abno, {portno ter taborni{ko sre~anje pri eni izmed petih organizacij.

V vseh letih delovanja je rod {tel ve~ kot 100 ~lanov, do skoraj usodnega

zmanj{anja ~lanov pa je pri{lo leta 1991 (evidentiranih je bilo 16 ~lanov)v letu vojne, ko je s taborni{kim domom in opremo upravljala vojska. Po vojni je

pri{lo do reorganizacije slovenske taborni{ke organizacije, vstop ZTS v WOSM, med drugim tudi do preimenovanja v ROD JADRANSKIH STRA@ARJEV. Vse te spremembe so v taborni{tvo vnesle nov zagon in to se je kazalo v {tevilu ~lanstva. Leta 1992 so prvi~ organizirali taborni{ko - rekreativno tekmovanje Bi~ikleta `ur. Leto 1995 pa je bilo za vse izolske tabornike `alostno, saj so morali zapustiti taborni{ki dom in se preseliti v prostore {portne dvorane v Livade (mestni predel Izole, op. p.). S spo{tovanjem do vseh lepih trenutkov, ki so jih tam do`iveli so sami

poru{ili dom in na koncu pripravili taborni ogenj. Leta 1997 so praznovali 40-letnico. V zadnjih petih letih delovanja je nivo organizacije v rodu zrasel v kakovosti. Povpre~no letno {tevilo ~lanov je 100. Na tekmovanjih dosegajo odli~ne rezultate, kar ka`e na dobro delo ~ez celo leto. Izolani so na lanskem dr`avnem mnogoboju v Zre~ah zmagali v kategoriji gr~. Na So{ki olimpiadi v Novi Gorici so zabele`ili dobro udele`bo ekip GG, na ROT-u v Ajdov{~ini so gr~e zasedle 2. mesto, GG-ji 2. mesto na Glasu svobodne Jelovice v [kofji Loki, ZU priznanja vse ekipe M^ na podro~nem mnogoboju v Ilirski Bistrici ter tretje in ~etrto mesto na TOTEM-u.

^lanstvo rodu

Vilette, na~elnica rodu, je spregovorila o nekaterih zanimivostih in posebnostih v rodu v zvezi s ~lanstvom in vodenjem rodu.

Opazna je razlika v {tevilu ~lanov Opazna je razlika {tevilu ~lanov Opazna je razlika v {tevilu ~lanov Opazna je razlika {tevilu ~lanov razlika

dru`ine GG in kluba PP, v primerja- dru`ine GG in kluba PP, primerja- dru`ine GG in kluba PP, v primerja- dru`ine GG in kluba PP, primerja- dru`ine vi z najmlaj{ima in najstarej{o sta- vi najmlaj{ima in najstarej{o sta- vi z najmlaj{ima in najstarej{o sta- vi najmlaj{ima in najstarej{o sta- vi rostno kategorijo. Kje so vzroki nee- rostno kategorijo. Kje vzroki nee- rostno kategorijo. Kje so vzroki nee- rostno kategorijo. Kje vzroki nee- rostno nakomerne {tevil~ne porazdelitve nakomerne {tevil~ne porazdelitve nakomerne {tevil~ne porazdelitve nakomerne {tevil~ne porazdelitve nakomerne ~lanov? ~lanov? ~lanov? ~lanov?

V na{em rodu je najve~ murnov in

M^-ji si na bivakiranju pripravljajo ve~erjo.

M^-ki na bivakiranju v Gabrovki.

M^-jev, skoraj 50 %. @e ve~ let imamo te`ave s ~lanstvom GG in PP. Te`ava nastane ob prehodu otrok iz osnovne {ole v srednjo {olo. Kasneje se nekateri tudi vra~ajo. Ta, t.i. generacijska luknja povzro~a, da nimamo naslednikov, ki bi za nami prevzeli vodstvo in delo v rodu. Vzgajamo pa 10 potencialnih bodo~ih vodnikov, ki so sedaj GG-ji. Zaradi starostne omejitve na te~ajih se jih bo lahko le nekaj izmed njih prihodnje leto udele`ilo vodni{kega te~aja za murne in M^.

Kako ukrepate, kadar zaznate {te- Kako ukrepate, zaznate {te- Kako ukrepate, kadar zaznate {te-

Kako ukrepate, zaznate {te{tevil~no manj{o prisotnost ~lanov na vil~no manj{o prisotnost ~lanov na vil~no manj{o prisotnost ~lanov na vil~no manj{o prisotnost ~lanov na vil~no manj{o prisotnost ~lanov na akcijah? akcijah? akcijah? akcijah?

Akcije so v bistvu povpre~no obiskane. Letos sem uvedla plakat prisotnosti na akcijah. Na njem so vsa imena ~lanov po vodih in akcije. Vpisujemo pa prisotnost na le-teh z + (prisoten) ali O (odsoten). V celem letu imamo eno akcijo mese~no, to pomeni od oktobra do junija 9 akcij. Postavili smo mejo odsotnosti - to so 3 akcije. Torej ~lan lahko manjka na 1/3 akcij in ni~ ve~, da izpolnjuje enega izmed pogojev za pridobitev znanja. Ta ukrep je bil nujen, saj je neumno vlagati mo~i in ~as v organizacijo akcij in izletov, ~e potem ~lani na akcijo ne pridejo. Moram priznati, da ta sistem kar uspeva!

~anja ~lanov in njihovih star{ev in ~lanov star{ev

~anja ~lanov in njihovih star{ev in ~lanov star{ev

~anja ~lanov in njihovih star{ev in stikov z javnostmi? stikov z javnostmi? stikov z javnostmi? stikov z javnostmi?

Lani je bila izvedena zelo dobra propagandna akcija za taborjenje. Ogla{evanje pri nas zajema ogla{evanje v lokalnem ~asopisu Mandra~ in na radiu Morje, plakati po {olah, na na{ih oglasnih deskah v Izoli in na Livadah ter na oglasnih deskah po mestu, sestanki s star{i in predstavitev dejavnosti na taborjenju samim otrokom. Star{i otrok, ki {e niso bili na taborjenju, se radi odzivajo na tovrstna vabila, ker tu izvejo vse o prehrani, programu dejavnosti, kraju taborjenja, varstvu njihovih otrok (medicinska sestra, vodniki ...).

Rodova uprava

STARE[INA - Ivan PALISKA

NA^ELNICA - Vilette ^IBEJ

GOSPODAR - Rajko MAHNE

BLAGAJNIK - Anton JURI[EVI^

TAJNIK -Toma` CEGLAR

NA^ELNIK KLUBA PP - Egon BEN^I^

NA^ELNIK DRU@INE GG - Toma`

CEGLAR

NA^ELNICA DRU@INE M^ - Tea VIDIC

Letna ~lanarina RJS zna{a 5.000

SIT na osebo za vse. Pobirajo jo v gotovini na vodovih sestankih do konca novembra, za zamudnike do decembra. Posebnih popustov oziroma ugodnosti za manj premo`ne ~lane nimajo, ~e se potreba pri posameznikih po tem pojavi, jo upo{tevajo.

M^Morski je`kiTeja VIDIC in Nina VERBI^7de~ki2. plamen

M^Delfin~kiUr{ka KRANJC8deklice3. plamen

M^OrkeAndrej NEMARNIK12de~ki3. plamen

M^Morske solateEvelin KOLAREC11dekliceogenj

M^KitiTomi SINO@I^ in Bla` STUBELJ9de~kiogenj

Kako pristopite k organizaciji letnih

Kako pristopite k organizaciji letnih

Kako pristopite k organizaciji letnih

Kako pristopite k organizaciji letnih organizaciji

taborjenj, predvsem v smislu obve{- taborjenj, predvsem v smislu obve{-

GGHobotniceVilette ^IBEJ7deklice2. list GGPido~iToma` CEGLAR6de~ki2. list PPEgon BEN^I^5me{ano1. vozel gr~eMorski sade`iVilette ^IBEJ20me{anoaktivne gr~e gr~eKitIvan PALISKA11me{anostar{i

Teja in Miran zabavata tabornike na zaklju~nem ve~eru lanskega letnega taborjenja.

KAT. KAT. KAT. KAT. KAT. VOD VOD VOD VOD VODNIK VODNIK VODNIK VODNIK [T. ^LANOV [T. ^LANOV [T. ^LANOV [T. ^LANOV SPOL SPOL SPOL SPOL ZNANJE ZNANJE ZNANJE ZNANJE MMRibiceMa{a COTI^6me{anoskok

Naslov:

Rod jadranskih stra`arjev, p.p. 1, 6310 Izola.

Stik: Vilette ^ibej (na~elnica rodu), [ared 39/b, 6310 Izola; elektronski naslov: vilette_cibej @ hotmail.com

Ju`no-primorsko in notranjsko obmo~je

ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEVILIRSKA BISTRICA191198179173

PODGORSKI RODKUTE@EVO63778088

ROD JADRANSKIH STRA@ARJEVIZOLA91100103104

ROD BELA JADRAPRADE56625757

ROD SREBRNEGA GALEBAKOPER30303232

ROD MORSKIH VIHARNIKOVPORTORO@68855456

ROD SERGEJA MA[EREPIRAN59563031

ROD KRA[KIH VIHARNIKOVPOSTOJNA116121108102

ROD KRA[KIH J'RT **SE@ANA

ROD MODREGA VALATRST-GORICA

Opombe: Podatki v tabeli za leto 2002 veljajo na dan 15. 5. 2002. Rod kra{kih j'rt iz Se`ane je {e v ustanavljanju in bo imel predvidoma jeseni ustanovni ob~ni zbor. Rod modrega vala iz Trsta oziroma Gorice pa ne deluje na obmo~ju Slovenije.

Hobotnice na rutkovanju.

Zgornja vrsta (od leve proti desni): Tea VIDIC, Ur{ka KRANJC in Nu{a MAHNE. Spodnja vrsta: Bruno KODARIN, Tomi CEGLAR, Marko BERGLES, Nina VERBI^, Ivan PALISKA, Vilette ^IBEJ, David HORVAT, Rudi BU^AR, Rajko MAHNE, Tomi SINO@I^ in Andrej NEMARNIK.

POL STOLETJA

Pugy

novome{kih tabornikov

Tone Go{nik, prvi na~elnik RGT

"Na Gorjancih, na jasi, ki smo ji dali ime "Baza 826,5", dober streljaj od Jelenovega skoka, smo postavili zimske tabore. Strelovci smo spali na snegu, v

{otorih z dvojnimi stenami in dnom (~ez manj{ega smo razpeli ve~jega), za toploto pa so poskrbele oljenke - v debele korene smo izdolbli luknje, ki smo jih napolnili z mastjo, vanje zapi~ili v cunjico ovito trsko in vse skupaj obesili pod sleme. Gorelo je lepo, kadilo tudi in pri minus desetih zunaj, je bilo v {otorih celih pet stopinj nad ni~lo. Marjan Mo{kon, ^rni som

…in danes.

"V delu rodu in na{i {tevil~nosti so se v letih pojavljala nihanja in tako smo {teli od 140 do 240 tabornic in tabornikov ({tevilo 185 je pribli`no na{a realnost). Se pa spreminja sestava ~lanstva. ^e smo imeli v osemdesetih letih le nepregledno mno`ico medvedkov in ~ebelic, se lahko danes pohvalimo s {tevilnimi gr~ami. Generacije, ki so bile vzgojene pred pribli`no petnajstimi leti, so o~itno ostale "zastrupljene" s taborni{tvom za vedno.

Andrej Kotnik, Stare{ina RGT

"Taborni{tvo je dragocena {ola zvestega tovari{tva, ki oblikuje mladega ~loveka, da bo dober, zdrav, mo~an, pogumen, napreden in vsestransko delaven."

Neko~…

Razstava v Dolenjskem muzeju

Posebno mesto v po~astitvi okrogle obletnice ima tudi razstava v Dolenjskem muzeju. Razstava, ki jo je postavil Mitja Gros (tudi ~lan RGT), na zanimiv na~in komunicira z obiskovalcem in mu odpira podroben vpogled v dogajanje skozi 50 let zgodovine Rodu gorjanskih tabornikov. Hkrati ponazarja vso {irino delovanja in bogastvo pozitivnih vrednot, ki se skrivajo v taborni{kem gibanju. Vsekakor razstava, ki se ji spla~a nameniti vso pozornost.

Posebna izdaja Strele

Rod je ob obletnici izdal tudi posebno izdajo Strele, sicer zelo lepo oblikovanega in vsebinsko zanimivega glasila rodu. Ime je nastalo iz voda Strela, ki je pred januarjem 1956, ko je Strela postalo glasilo novome{kih tabornikov, izdajalo svoje vodovo glasilo s tem imenom (sami so ga tudi financirali). Vod se je kasneje preimenoval v Klub Strela in je danes najstarej{i {e delujo~i klub v Sloveniji (in biv{i Jugoslaviji). Strelovci se po 48 letih {e vedno sestajajo vsako drugo soboto v mesecu; ne sicer vsi, prav zagotovo pa Agi, Bizon, Johan, Mi~i, Willy in ^rni som.

Na Gorjancih

"Prav je, da se sre~amo na Gorjancih, ki so nam dali ime," so menili novome{ki taborniki. Tako se je okoli 250 tabornikov, nekdanjih ~lanov, pobratenih tabornikov iz Rodu modrega vala iz Trsta in prijateljev rodu 25. maja zbralo na slovesnosti v po~astitev jubileja 50-letnice delovanja rodu. Sve~anosti so poleg `upana Mestne ob~ine Novo mesto Antona Starca prisostvovali tudi drugi predstavniki iz lokalnega okolja. Na~elnik ZTS, Darko Jenko, je ob tej prilo`nosti rodu podelil Zlato plaketo ZTS.

Po sve~anosti je sledil pravi taborni ogenj, udele`enci pa so v spro{~enem vzdu{ju in ob okusni jeda~i in pija~i obujali spomine in kovali na~rte {e dolgo v no~.

PRIJATELJI

Besedilo in fotografije: Ale{

[e ve~ prijateljev po Prlekiji

[e ve~ prijateljev so ljutomerski taborniki letos organizirali `e ~etrti~; prvi~ `e davnega leta 1995, drugi~ leta 2000, tretji~ lani, ~etrti~ pa letos, kljub {tevilnim akcijam v Pomurju spomladi. Namen akcije pove `e njeno ime - spoznati nove prijatelje in pre`iveti ~udovite tri dni v naravi. Akcija `e tretje leto poteka v obliki tridnevnega pohoda, kjer se udele`enci urijo v orientacijskih in pionirskih spretnostih. Akcija je namenjena starostnim kategorijam GG, PP in gr~am.

Akcija je po mnenju ve~ine zelo zanimiva {e posebej zato, ker udele`ence iz razli~nih rodov sestavijo v me{ane vode, nato pa se spopadejo z nalogami na pohodu. Pri tem se krepi timski duh in delo, kreativnost ter prijateljstvo.

Ljutomer~ani so [VP razdelili na ve~ tem po dnevih. Prva tema je bila Ekologija in taborniki, kjer so s skupnimi mo~mi ugotavljali, kaj in kje lahko taborniki pripomoremo k bolj{emu osve{~anju ljudi v zvezi z manj{o onesna`enostjo okolja.

Tema drugega dneva - Taborni{tvo in mi, kjer so se preizkusili v razli~nih taborni{kih spretnostih in ve{~inah. Tema Dan tabornikov - 22. april, je bila na vrsti tretji dan, kjer so izdelali plakate ter pripravili ~istilno akcijo reke [~avnice.

Vodstvo [VP-ja. Zgornja vrsta (od leve proti desni): Fonzo, Macko, Bauli, Matek, Kravica, Tikva{ in Cipela. Spodnja vrsta: Tihi, Cmoki, Simona in Sa{a. Manjkata: Amerikanec in Goran.

V lanskem letu je imela akcija mednarodne razse`nosti, saj so bili v Prlekiji gostje tudi skavti iz Avstrije, [e ve~ prijateljev pa je takrat finan~no podprla tudi Evropska unija. Letos ugodnih evropskih finan~nih prilivov ni bilo pa to vseeno ni bila ovira, da se ne bi imeli prav tako fino.

Na~elnik RVP in organizator akcije Simon Slokan - Cmoki: "@e prihodnje leto nameravamo na akcijo [e ve~ prijateljev povabiti tudi tabornike iz drugih rodov po Sloveniji ter tako njen osnovni namen spoznavanje in zbli`evanje prijateljev prenesti na tabornike po vsej dr`avi."

[palir za vod, ki je zadnji prispel na taborni prostor v Bodislavce. Udele`enci leto{njega [VP-ja so ~lani rodu Vedrih Prlekov iz Ljutomera, Veseli veter iz Murske Sobote in Vidra iz Lendave.

Zsolt, Ma{a in Diana glasbeno prakticirajo namen akcije{e ve~ prijateljev.

SKO

Za RDR: @iva Praprotnik

SKO- Spomladanska Kolesarska Orientacija, ja, prav ste prebrali, letos smo spremenili besedo K v kolo. Vse se je za~elo v Sori pri Medvodah, v soboto, 20. aprila, v organizaciji RDR, iz Medvod seveda. Vsi smo molili in prosili, da bi se vremenarji tudi tokrat zmotili. De` nam je vseeno malo ponagajal, ampak kljub temu je pri{lo 9 ekip, ki so raziskovale okoli{ke hribe in doline s kolesi. Ob progi pa so seveda poizvedovali, raziskovali, sestavljali.

na svetovno prvenstvo so se tudi SKOjevci malo poigrali s prostimi streli v kraju Du ju kopi, Koreja. Da pa Notranjci ne bi bili prikraj{ani za to~ke, smo tudi za njih pripravili nalogo-pozdrav iz Notranjske, kjer so morali sestaviti Kostkota, ki se je nerodno zvrnil po klancu z vrha Smetane. Smetana pa je bila seveda le poslastica za najbolj zagrizene- vrh sv. Jakoba nad Katarino. Na sist en RDR 2002 pa so morali oceniti razdaljo, {irino mostu, seveda »na

bolj zakritih delov telesa. Seveda so se lahko preoblekli v najlep{e maj~ke, ki jo je dobil vsak tekmovalec, Miki je {e dodatno osre~il ekipo ABM team (pri{li so tudi netaborniki), ekipo Kr neki iz RJZ in cumulus sports iz RSO Kranj s {e lep{imi nagradami.

Najprej so na KT povhi dot com re{ili test o Polhograjskih Dolomitih, nato plesali (der) Bicikel Tanz s specialnim kolesom, na pobarvano mutirano smreko pa metali obro~ke (spomin na 1. april-velikono~na butarica). Seveda pa ni {lo brez pop-starsov, kjer so sestavili koreografijo in seveda tudi zapeli eno izmed popevk. Pot jih je vodila tudi mimo poto~kov, in ob enem izmed leteh so pokazali spretnosti v postavljanju mlin~kov, ki sicer niso mleli moke, so pa prinesli to~ke za lepe nagrade. Da pa ritke ne bi postale preve~ zaspane, smo jih pokonci spravili s hoduljami, hoduljarski polet do 5 metrov pa je veljal 50 to~k. Kot cela Slovenija, tudi taborniki spremljamo nogomet in v pri~akovanju

u~«. Ker pa je bil v ponedeljek dan taborni{tva in Zemlje, so tekmovalci ob progi pobirali smeti in se tako pridru`ili Snagi d.o.o., seveda v protivrednosti nagrade.

Na{ kuhar Miha pa je `e nestrpno ~akal z najbolj{im gola`em, Miki je prera~unaval to~ke in rezultate, tekmovalci pa so za silo spravili blatne obloge (pa ne iz kozmeti~nega salona) z naj-

Za drugo leto se pustite presenetiti, morda bo sprememba {e v kak{ni drugi ~rki- Smu~arska Kolesarska Orientacija, Spretna Kino Orientacija, Splo{na Kul Obligacija ... No pa dr`ite pesti za sonce!

Da ne bo pomote - nih~e se ne `eli nor~evati iz po~asnej{ih ekip, ki so sodelovale na izvedbi [TPM-a. [e ta po~asnemu mine je pa~ "~asu primernej{a" izvedba kratice [TPM ... Tokrat so ga ~lani Rodu jezerski zmaj iz Velenja, na ~elu z organizatorjem Primo`em Vrabi~em in traserjem proge Markom Ranzingerjem - Razijem, izpeljali v okolici bli`nje Lubele. Vremenski bogovi devetim ekipam sploh drugi dan tekmovanja (mimogrede, vse skupaj se je dogajalo le teden dni pred za~etkom SP v nogometu, natan~neje 25. in 26. maja ...) niso bili najbolj naklonjeni, {e manj so bili "z darom od zgoraj" zadovoljni kontrolorji; a pustimo zdaj podrobnosti. Prijeten hlad je gotovo dobro del na ne najla`je postavljeni progi. Tisti z vsaj kan~kom hazarderstva si pred tovrstnimi tekmovanji seveda ne morejo kaj, da ne bi na hitro {e kak{ne stave "v`gali". In so jo. In potem so jo tudi dobili. In eni in drugi… Verjemite, da {e sami ne vedo to~no, kdo je zmagal. Za pico bodo dobili oboji.

Sicer pa je bilo oba dneva tekmovanja vse skupaj izjemno prijateljsko. Na progi, ob njej, dru`abni ve~er se je zavlekel v zgodnje jutro (a se {e kdaj ni), tudi de` (drugi dan jo je najbolj zagodel na{emu vrlemu trobenta~u Haupiju) ni mogel zmotiti resni~no prijetnega

Hugo

V~asih se mu je reklo [ale{ki taborni{ko-partizanski mnogoboj. Danes ostaja [TPM, a kratice pomenijo nekaj "bolj primernega" dana{njemu ~asu. In restudi letos je {e ta po~asnemu minilo ...

vzdu{ja. [e najbolj neprijetna je bila za vse skupaj novica, da so na{e Sestre v Tallinu blago re~eno popustile pod bremenom odgovornosti. Kot zanimivost zgolj napovedi sodelujo~ih pred Eurosongom o slovenski uvrstitvi (ja, tudi stavimo resni~no radi pri tabornikih): trikrat prvo, po enkrat drugo, tretje, ~etrto in {esto mesto, dvakrat peto in trikrat sedmo mesto. Optimisti~no, ni kaj

Pogled kontrolorja na vse skupaj je pribli`no tak{en: dokler dela CB postaja zna biti dovolj zanimivo, ko CB postaja po~asi "utihne" zna biti zelo simpati~en prihod kak{ne ekipe na KT, ko pa zmanjka tudi ekip, ki vejo kod in kam, je na vrsti le {e ~akanje ... Potem pa si nekateri kraj{ajo ~as z razli~nimi gurmanskimi variantami, drugi se nekako posku{ajo ~im bolje pripraviti na prihajajo~e izpite, spet tretjim najbolj le`i skladanje pesmic. Karkoli `e po~nejo

kontrolorji, se gotovo najbolj razveselijo ekip, ki pridejo na KT. In tudi ekipe se najbolj razveselijo KT-jev. Na obojestransko zadovoljstvo nastala situacija traja med tri in petnajst minut, potem pa znova sledi nabiranje ro`ic, pogovori z okoli{kimi lastniki posestev, bolj ali manj zanimivi pogovori po CB postajah in vse prej kot atraktivno iskanje omre`ja za mobilne telefone.

In, jasno, kaj bi bilo tekmovanje brez rezultatov. Res niso bili v prvem planu, a nekako je potrebno napisati, kdo je vendarle bil bolj{i od ostalih. Po kategorijah je vse skupaj izgledalo takole: -BABY FACE: zmagala ekipa [LEPERJI in pri kategoriji -SENIOR ekipa A-fenki~i ...

In je bilo vsega skupaj za leto dni spet konec. [e ta po~asnemu pa bo ~as gotovo hitro minil tudi do [TPM-a 2003.

Zahvala {e sponzorjem, ki so: HTZ, HABIT, MCDONALD'S, MOBITEL, GORENJKA, MLEKARNA CELEA ... in pa seveda {kalskim lovcem in gasilcem ... !!!

Zavarovanje pred odgovornostjo

(nadaljevanje ~lanka objavljenega v Taboru 4/2002)

5. Zavarovanje odgovornosti

Zavarovanje odgovornosti je skraj{ano za zavarovanje odgovornosti za povzro~itev {kode. O zavarovanju odgovornosti je bilo v okviru ZTS v sodelovanju tako ~lanov ZTS kot tudi zunanjih sodelavcev zbrano in objavljeno gradivo, v katerem je bilo to podro~je podrobneje obdelano. V nadaljevanju bomo torej le na hitro opozorili na najpomembnej{e .

Zavarovanje odgovornosti se v okviru taborni{kega gibanja lahko sklene s pogodbo med rodom oziroma ZTS in zavarovalnico, z njim pa se zavarujejo funkcionarji ZTS in organizacija tako, da zavarovalnica namesto njih o{kodovancem izpla~a ustrezno od{kodnino. Pri tem je treba opozoriti, da se s pogodbo praviloma dolo~i tudi najvi{ji znesek, ki ga zavarovalnica {e izpla~a, krog o{kodovancev in zavarovancev ter vrsta {kode. [kodo, ki ni zajeta v zavarovanju, mora kljub sklenjenemu zavarovanju poravnati rod oziroma odgovorna oseba, Prav tako pa se s pogodbo ne more izklju~iti kazenska odgovornost.

Priporo~amo, da podrobno preberete gradivo ZTS in se informirate, za katero {kodo in v kolik{nem obsegu so zavarovane odgovorne osebe va{ega rodu v okvirih zavarovanja, ki se pla~uje iz naslova ~lanarine.

Po potrebi naj va{ rod sklene ustrezno zavarovanje, s katerim boste zavarovani tako za {kodo, ki jo lahko udele`enci tabora povzro~ijo tretjim osebam (na primer lastniku suhega gozda v neposredni bli`ini va{ega tabora), kakor tudi za {kodo, ki se lahko pripeti udele`encem tabora (zlomljena roka, zvit gle`enj...), in za {kodo, ki jo lahko utrpi va{ rod (raztrgan {otor...). Pri tem ne pozabite, da lahko rod utrpi {kodo tako od udele`encev tabora, kakor tudi od neznanih storilcev (na primer tekom kraje zastave...), zavarujte pa tudi vse udele`ence tabora, tako ~lane kot ne~lane va{ega rodu. Razmislite tudi ali bi svetovali ali pa morda celo zahtevali, da imajo vsi udele`enci tabora sklenjeno dodatno zdravstveno zavarovanje, ali tudi drugo zavarovanje ({portno ali podobno, odvisno od ponudbe posamezne zavarovalnice).

6. Zmanj{anje verjetnosti nastopa nesre~

Potem, ko ste razmislili, kaj vse se lahko pripeti udele`encem tabora in lahko zmanj{ate verjetnost nastopa nesre~ in ste o vsem ustrezno pou~ili vodnike, udele`ence taborjenja in njihove star{e, morate ukrepe za zmanj{anje verjetnosti nastopa nesre~ tudi resni~no izvesti.

Izvesti morate torej ukrepe za zavarovanje tabornega prostora (odstranitev raznih nepotrebnih {trle~ih delov, varna napeljava {otorskih vrvic, cevi in podobnih instalacij, zavarovanje plinskih bomb in vnetljivih in strupenih snovi...), ukrepe za zagotavljanje pomo~i v primeru nesre~e (ureditev koti~ka prve pomo~i in gasilnih sredstev na tabornem prostoru, mobilni telefon ali radio postaja z ustrezno koli~ino baterij, paket prve pomo~i in dodelitev oseb, ki »ne zaidejo z idealne poti«, skupinam udele`encev, ki se odpravljajo na petdnevni pohodni tabor...), ukrepe za zagotavljanje discipline na taboru in podobno.

Disciplina na taboru je pravno gledano zelo pomembna. Zamislimo si hipoteti~no situacijo, ki se med slovenskimi taborniki seveda naj ne bi mogla zgoditi. Zamislimo si, da sta predv~eraj{njim kljub izrecni prepovedi pitja alkohola in zagro`enemu ukrepu izgona s taborjenja dva va{a najbolj{a vodnika zau`ila ustrezno koli~ino prepovedane pija~e. Ker ste usmiljenega srca, ker ju poznate `e od malega in ker ne morete prenesti, da bi tabore~i za va{im hrbtom govorili »grdi, grdi, ti, ti!«, ne morete kaj, da ju ne bi le blago okarali, namesto da bi ukrepali, kot je bilo sklenjeno, in izpadli tiran, ki pa je sposoben vzdr`evati disciplino. V~eraj so prepovedani sade` zau`ili {e drugi trije va{i manj izku{eni vodniki. Zamislimo si, da se je eden izmed njih sade`a preobjedel, zato so ga odpeljali na praznjenje zau`itega. Zamislimo si tudi, da so se v ~asu odsotnosti vodnikov ~lani njihovih vodov nenadzorovano gibali po okolici tabornega prostora in si je eden izmed njih zaradi izgube ravnote`ja zlomil klju~nico. Razmislite, kako boste danes prepri~ali star{e mladega tabornika, da se je njihov sin po{kodoval brez va{e krivde, temve~ izklju~no za-

radi ekscesa njegovega vodnika, ki ga ni bilo mogo~e predvideti in prepre~iti, isto~asno pa star{e mladega vodnika, da ste naredili vse, kar je bilo v va{i mo~i, da njihov sin na taborjenju ne bi utrpel {kode ter da k svojemu dejanju ni bil napeljan vsaj z zgledovanjem po katerem od starej{ih tabornikov. Zamislimo si {e, da vam `elim veliko sre~e.

Podobne posledice kot predstavljen hipoteti~en primer ima lahko tudi nevzdr`evanje discipline na drugih podro~jih, kot so skrb za higieno, upo{tevanje tabornega reda, zapu{~anje tabornega prostora, izvajanje aktivnosti in podobno.

Najbolje je sicer, ~e lahko verjetnost povzro~itve nesre~e zmanj{ate z uporabo drugih ukrepov (na primer z odpravo vzroka nevarnosti), ~e pa je disciplina edino sredstvo za zagotovitev varnosti, jo vzdr`ujte za vsako ceno. Zato sicer va{a priljubljenost ne bo narasla, vendar ste se morali tega zavedati `e, ko ste sprejeli funkcijo odgovorne osebe. V nasprotnem primeru ste bili v najbolj{em primeru naivni - sedaj vsaj poskrbite, da ne boste {e neumni.

7. Ukrepanje ob nastopu nesre~e

Nesre~a je kljub va{emu najbolj{emu trudu nastopila. Ukrepajte ~im prej. Omejite nadaljnje {kodljive posledice nesre~e in poizku{ajte sanirati {kodo, ~eprav morate udele`enca, ki se je pi~il z zarjavelim {otorskim klinom, peljati na cepljenje proti tetanusu ali predhodno kon~ati tabor zaradi izbruha salmonele. Le tako boste lahko omejili obseg in vi{ino {kode, se re{ili odgovornosti za nepotrebno ve~anje {kode in predvsem vsem o{kodovancem dokazali, da ste naredili vse, da bi

Pravni vidiki posameznih

ukrepov

jim pomagali. Ukrepajte ~im prej, vendar pazite, da ne boste povzro~ili {e dodatne {kode.

8. Zapisnik in zaznamek

Takoj, ko to omogo~ajo okoli{~ine, naj udele`enci in o~ividci nesre~e sestavijo zapisnik o nesre~i. Po mo`nosti naj ga sestavijo in zapi{ejo o{kodovani lastnoro~no, pod zapisnik pa naj se podpi{ejo tudi o~ividci. Spomin o poteku dogodkov tik po nesre~i je najbolj realen, pa tudi udele`enci in o~ividci se praviloma strinjajo o tem, kar so videli oziroma do`iveli (kasneje lahko svoje izjave spremenijo, na primer zaradi osebne motivacije). Tovrstni zapis odpravi tudi kasnej{i dvom star{ev mladoletnega udele`enca taborjenja, uporaben pa je tudi pred sodi{~em.

^im prej po nastopu nesre~e oziroma drugega {kodnega dogodka (na primer izginotja vrednej{ega predmeta) naj vodstvo tabora sestavi zaznamek o dogodku, ki naj vsebuje kar najve~ podrobnosti. Priporo~amo celo, da vodstvo tabora z zaznamki zabele`i vse dogodke, za katere meni, da bi jih bilo treba obravnavati po koncu taborjenja. Preveliko {tevilo zaznamkov in zapisnikov ne more {koditi, eden premalo pa se vam lahko grdo ma{~uje.

9. Obve{~anje odgovornih oseb

Ko okoli{~ine dopu{~ajo obvestite odgovorne osebe in jim ustrezno poro~ajte o nastanku {kodnega dogodka. Seveda bo od posameznega primera odvisno, koga boste kontaktirali: star{e, stare{ino rodu, ZTS, policijo ali druge ustrezne osebe.

Posami~en ukrep ukrep ^as ukrepanja ^as ukrepanja ^as ukrepanja ^as ukrepanja Pravni vidik ukrepa Pravni vidik Pravni vidik ukrepa Pravni vidik

Posami~en ukrep

Posami~en ukrep

Posami~en ukrep

Preu~itev potencialnih tveganih situacijPred nesre~oZadostitev standardu "mo~i in morati prepre~iti nastanek {kode"

Izobra`evanje odgovornih oseb in vodnikovPred nesre~oZadostitev standardu "mo~i in morati prepre~iti nastanek {kode"

Seznanjanje ~lanov in njihovih star{evPred nesre~oZadostitev standardu "mo~i in morati prepre~iti nastanek {kode" ter delitev odgovornosti za nastalo {kodo

Pridobitev potrdila o seznanjenostiPred nesre~oSlu`i kot dokaz pred sodi{~em

s tveganjem

Zavarovanje odgovornostiPred nesre~oPrevalitev finan~nega bremena ob nastanku {kode na zavarovalnico

Zmanj{anje verjetnosti nastopa nesre~Po nesre~iZadostitev standardu "mo~i in morati prepre~iti nastanek {kode" Ukrepanje ob nastopu nesre~ePo nesre~iOmejitev obsega {kode

Zapisnik in zaznamekPo nesre~iSlu`i kot dokaz pred sodi{~em

Obve{~anje odgovornih osebPo nesre~iOmejitev obsega {kode

@elim, da se vam bodo ob koncu taborjenja vsi priporo~eni preventivni ukrepi zdeli potrata ~asa in denarja ter da vam ne bo treba delovati kurativno - s tem bo cilj tega ~lanka `e dose`en. In obilo u`itkov na taborjenju.

ABORNI[KII II I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLIX UREJA: IVO LETO XLIX IVO

RAZPIS ZA TOTEM 2002

Rod sne`ni{kih ru{evcev iz Ilirske Bistrice vas vabi na Taborni{ko Odbojkarsko Tekmovanje na Mivki, ki se bo zgodilo

KJE? V Ilirski Bistrici Ilirski Ilirski Bistrici, stadion Trnovo (cca. 300 m od `elezni{ke postaje)

KDAJ? 30. - 31. avgust 30. - avgust 30. - 31. avgust 30. - avgust 30. 2002 2002 2002 2002

Program:

petek, 31. avgusta

do 16.00: prihod, prijava ekip, razporeditev v skupine in nastanitev

REZULTATI BI^I @URA 2002

ekipeime ekipeSKUPNE

17.00: za~etek tekmovanja

17.00: za~etek za~etek

19.00: ve~erja

zve~er taborni ogenj

sobota, 1. septembra

8.00 zajtrk

9.00 tekmovanje in spremljevalne aktivnosti

13.00 kosilo

14.00 nadaljevanje tekmovanja, zaklju~na podelitev

KDO? Me{ane ekipe ~etvork (2@ +2M in do 2 rezervi, vendar sta na igri{~u lahko le 2 predstavnika istega spola hkrati).

Starostnih omejitev ni, ~eprav je tekmovanje mi{ljeno za kategorijo PP in mlaj{ih gr~.

KAKO? Prinesite [OTOR [OTOR [OTOR [OTOR [OTOR, spalko, armafleks, mena`ko, kitaro oz. kak{en drugi instrument in veliko dobre volje.

PRIJAVNINA? 3000 SIT na osebo na TRR 10100-0029071380 pri Banki Koper, s pripisom "za TOTeM" oz. pla~ilo na samem kraju tekmovanja (naj bo navedena ta opcija v prijavi).

Prijavite se lahko do 23. 8. 2001 do 23. 8. 2001 do 23. 8. 2001 do 23. 8. 2001 2001(po tem datumu 20% vi{ja prijavnina) na naslova

Miha [kerlavaj, Pod Stra`ico 13, 6250 Ilirska Bistrica, 041345283, e-po{ta: mihaskerlavaj mihaskerlavaj mihaskerlavaj mihaskerlavaj mihaskerlavaj @ yahoo.com yahoo.com yahoo.com yahoo.com

Gregor Kova~i~, Maistrova 18, 6250 Ilirska Bistrica, 041290267, e-po{ta: gregor.a.kovacic gregor.a.kovacic gregor.a.kovacic gregor.a.kovacic gregor.a.kovacic@ kiss.uni-lj.si kiss.uni-lj.si kiss.uni-lj.si kiss.uni-lj.si kiss.uni-lj.si

Prijava naj obvezno vsebuje tudi e-po{tni naslov in {tevilko mobilnega telefona kontaktne osebe!

Pohitite s prijavami, ker bomo zaradi ~asovne omejenosti sprejeli samo prvih 16 ekip. samo prvih 16 ekip. samo prvih 16 ekip. samo prvih 16 ekip.

Opozarjamo pa na novost, da bo letos (~e bo vreme dopu{~alo) vsaka ekipa odigrala `e v petek popoldanskove~erno tekmo in zato je ura prihoda resni~no 16.00!

POZIV RODOVOM

Skavtska fundacija je v letih svojega delovanja zbrala dolo~ena sredstva. Skladno z dolgoro~no usmeritvijo in programom SF `elimo kupiti taborni prostor, ki bi ga oddali v upravljanje enemu od rodov, zato vabimo vse rodove v Sloveniji, da nam posredujejo svoje predloge in informacije za nakup in ureditev tabornega prostora na na{ naslov:

Skavtska fundacija

Parmova 33

1000 Ljubljana

Vse va{e predloge pri~akujemo v najkraj{em ~asu.

NOVA SPODBUDA za evropsko mladino

Pugy

Bela knjiga Evropske komisije tudi v sloven{~ini

"Bela knjiga" je dokument, ki zdru`uje strategije posameznih okolij v okviru mladinskih politik ter skupne usmeritve za delovanje mladih. Njena vsebina je dokaz, da je Evropa prostor, v katerem se razli~ne oblike sobivanja in sodelovanja med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Prevod v slovenski jezik omogo~a mladim dr`ave Slovenije, da se tem usmeritvam pridru`ijo in sooblikujejo nove mo`nosti za njihovo neposredno uresni~evanje.

"Evropska komisija gre s pri~ujo~im dokumentom korak dlje; vabi vas k soodlo~anju ter daje va{im razmi{ljanjem in iskanjem tudi evropsko dimenzijo. Od vas pri~akuje, da sooblikujete odlo~itve, ki zadevajo skupne vrednote in ambicije. Poziva vas, da prispevate svoj pogled ne samo na ~edalje ve~jo mobilnost pri izobra`evanju, zaposlovanju in uveljavljanju socialnih pravic, temve~ tudi na vpra{anja kot so varstvo okolja, trajnostni razvoj, osebna varnost, zdravje, problemi v zvezi z drogami, spolnost ipd."

Dr. Janez Poto~nik Minister za evropske zadeve

Bela knjiga je rezultat razli~nih posvetovanj, pri katerih so sodelovali mladi iz razli~nih okolij, mladinske organizacije, znanstveniki, oblikovalci politik in javna uprava. Glede na obseg, trajanje, razli~nost ljudi in bogastvo informacij, ki so jih pri tem ustvarili, je to prvi primer posvetovanja na evropski ravni. Med posvetovanji so mladi dolo~ili pet glavnih podro~ij:

• sodelovanje

• izobra`evanje

• zaposlovanje, poklicno usposabljanje, dru`bena vklju~enost

• blaginja, samostojnost posameznika, kultura

• evropske vrednote, mobilnost, odnosi s preostalim svetom Poleg pogledov na podro~ja so v beli knjigi nanizani tudi predlogi za delova-

nje. Ti predlogi so rezultat dogovorov in izmenjav mnenj med vsemi sodelujo~imi: mladimi, predstavniki mladinskih organizacij, raziskovalci, upravljalci in snovalci politike.

Bela knjiga o mladih je pomembna predvsem, ker je to prvi uradni dokument na evropski ravni, ki ureja podro~je mladine, in tudi, ker je postavil formalne okvire za mladinsko politiko. Poudariti je treba, da bo sedaj potrebno vse mo~i posvetiti izvajanju predlogov iz Bele knjige v praksi, tako na evropski kot na nacionalni ravni.

Bela knjiga na novo opredeljuje podro~je mladinske politike in pomeni osnovo, na kateri bosta dr`ava in nevladni sektor omogo~ila izvedbo konkretnih aktivnosti in ve~je sodelovanje mladih pri oblikovanju skupne prihodnosti.

Tudi zato ima dokument veliko te`o, saj predstavlja temelj, na katerem bo nastajala bodo~a mladinska zakonodaja. Sprejem Bele knjige v Sloveniji bo pokazal pripravljenost na{e dr`ave, da tudi na podro~ju mladine sledi smernicam, ki so jih izbrale najbolj razvite evropske dr`ave. V konkretnih primerih to pomeni podporo najbolj izpostavljenim vsebinam, tako v finan~nem kot v organizacijskem smislu. Vendar se implementacija dokumenta ne bo kon~ala le pri “na te poudarke usmerjenem” izvr{evanju prora~una. Dolo~ila Bele knjige bodo potem, ko bo predstavljena javnosti, skupaj s pripombami in dopolnili vklju~ena v slovensko zakonodajo, najprej v obliki Resolucije o mladinski politiki, pozneje pa kot dolgoro~ni Nacionalni program o mladini.

Si `eli{ usmeritve, ki bo uresni~ila tvoja pri~akovanja? ^uti{, da javne dejavnosti na lokalni, regionalni, dr`avni in evropski ravni pogosto ne ustrezajo tvojim vsakodnevnim interesom in skrbem ter z njimi niso povezane? @eli{ pozvati h koreniti spremembi razmi{ljanja in prakse ter predvsem vztrajati, da si pri tem polno vklju~en(a) v proces snovanja politik? Potem se pridru`i {tevilnim mladim po celi Evropi, ki si ne `elijo, da bi o njihovem `ivljenju v prihodnosti odlo~ali drugi.

Belo knjigo lahko dobi{ brezpla~no (v pisarni ZTS ali naro~i{ na pugy @ rutka.net).

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK:______________________________________________

ROD:_______________________________________________________

ULICA: ______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE

Slovenija te~e in kolesari - za zdravje

V nedeljo, 21. aprila, se je s prireditvijo Kolesarski maraton Velo v ^rnu~ah pri~ela leto{nja akcija

Slovenija kolesari, ki jo Olimpijski komite Slovenije - Zdru`enje {portnih zvez v sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije in Turisti~no zvezo Slovenije prireja `e ~etrto leto. Do konca meseca junija se je, poleg omenjenega maratona Velo, zvrstilo {e devet kolesarskih prireditev.

Dejavni pa niso bili le kolesarji temve~ tudi teka~i, ki so se meseca maja udele`ili {estih prireditev akcije Slovenija te~e Slovenija Slovenija te~e Slovenija za zdravje zdravje za zdravje zdravje zdravje, junija pa trinajstih Olimpijskih tekov tekov Olimpijskih tekov tekov tekov, ki jih Olimpijski komite Slovenije vsako leto, tokrat `e tradicionalno deseto, organizira na priporo~ilo Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) in tako obele`il obletnico ustanovitve MOK (23. 6.).

Poletni ~as nas {e posebej vabi k aktivnemu pre`ivljanju prostega ~asa v naravi. Meseca julija in avgusta vas vabimo, da se nam pridru`ite na rekreativnih teka{kih ali kolesarskih prireditvah:

Slovenija kolesari

DATUMKRAJPRIREDITEVKONTAKTNA TEL. [T.

6. 7.Maribor24. Maraton »Okoli Pohorja«02/252 78 02

13. 7.Dolenja vasRK dirka za Zlato ~ipko 2002040/836 486

11. 8.BanovciRKM Terme Banovci 200202/565 18 52

25. 8.Radenci22. RKM TRI SRCA 200202/565 18 52

Slovenija te~e za zdravje

DATUMKRAJPRIREDITEVKONTAKTNA TEL. [T.

6. 7.Dolenja vas pri Ribnici1. Tek po Lon~ariji041/517 446 6. 7.Ti{inaPokal ob~ine Ti{ina v rekreativnih tekih 02/539 17 10

9. 8.Ljutomer7. Sejemski tek02/584 85 93

24. 8.Matke10. Rekreacijski tek skozi pet vasi03/705 32 60, 041/783 332

^as je za rekreacijo Pugy

Dru`bena akcija za spodbujanje {portne rekreacije

Mnoge znanstvene raziskave dokazujejo, da vsakodnevno zmerno ukvarjanje s {portnimi aktivnostmi ohranja in krepi zdravje, ki je neprecenljiva vrednota. Vendar vedenje o tem dejstvu `al {e ne zado{~a, da si dan organiziramo tako, da najdemo ~as in energijo tudi za {portno rekreacijo. Gre namre~ za `ivljenjski slog in za mno`ico stali{~, ki ga oblikujejo. Spreminjanje stali{~ pa je dolgotrajen, zahteven in zapleten proces.

Da bi omenjeni proces spodbudili in pospe{ili je Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in javnim Zavodom za {port Slovenije podprlo celovito dru`beno akcijo za spodbujanje {portne rekreacije z namenom pove~anja {tevila {portno aktivnih dr`avljanov in dr`avljank Slovenije.

Zveza tabornikov Slovenije bo kot partner v projektu, izhajajo~ iz namena organizacije, delovala predvsem na po-

dro~ju promocije in udejanjanja klju~nih vrednot:

• odgovornosti za lastni razvoj; odgovornosti lastni razvoj; odgovornosti za lastni razvoj; odgovornosti lastni razvoj; vzpodbujanje njegove samoodgovornosti, pozitivnega odnosa do sebe, stalnega pridobivanja znanja, spretnosti in navad potrebnih za razvoj celostne osebnosti

• zdravja in zdravega na~ina zdravja in zdravega na~ina zdravja in zdravega na~ina zdravja in zdravega na~ina zdravja in zdravega na~ina `ivljenja; `ivljenja; zdrav na~in `ivljenja omogo~a razvoj vseh sposobnosti otroka in mladostnika ter njegovo dozorevanje v celovito osebnost -

Poleg koordinatorja akcije [portne unije Slovenije so partnerji v projektu {e [portna unija Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Sokolska zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Plavalna zveza Slovenije, Plesna zveza Slovenije, Zavod za {port Se`ana, [portni zavod Ptuj, Agencija za {port Novo mesto, [portna zveza Maribor, KD Rog, CINDI Slovenija in Zveza za {port otrok in mladine.

odgovornega dr`avljana. Le zdrav ~lovek lahko polno prispeva skupnosti

• trajnostnega razvoja; trajnostnega razvoja; trajnostnega razvoja; trajnostnega razvoja; upo{tevanje omejitev pri razvoju, ohranjanje naravnega ravnovesja in s tem sedanjosti in prihodnosti na{ega planeta. Predpostavlja varovanje in vrednotenje okolja. Pomeni biti osve{~en, spo{tovati in poskrbeti, da drugi spo{tujejo `ivljenje povsod, v mestih, na pode`elju, na prostem, …, se zavedati usodne povezanosti `ivega in ne`ivega sveta in tako ravnati

• ustvarjalnosti; ustvarjalnosti; ustvarjalnosti; ustvarjalnosti; ustvarjalnosti; iz ustvarjalnosti izvirajo nekatere zna~ilno ~love{ke do`ivljajsko vrednostne pojavnosti, kot so: radost dela, sre~a bivanja, odprtost do sebe, ljudi in sveta, zadovoljstvo ob opa`anju vse bolj celostnega razvoja samega sebe ter vse bolj zavzeta udele`ba v vsem skupnem. Ka`e se v preseganju omejenosti in ozkosti, v sodelovanju v skupnem delu.

Ciljna populacija so predvsem mladi v starosti od 18 do 30 let ({tudentje, mladi, ki so `e zaposleni, mlade dru`ine), ki zaradi obveznosti ({tudij, zaposlitev, dru`inske obveznosti) ne najdejo pravega ~asa za redno vadbo oz. {portno udejstvovanje.

Skupni imenovalec vseh aktivnosti je Narava, dejavnosti, ki jih bomo izvajali v okviru akcije pa so:

• razna {portno-rekreativna razna {portno-rekreativna razna {portno-rekreativna razna {portno-rekreativna razna tekmovanja; tekmovanja; tekmovanja; tekmovanja; tekmovanja; namenjena so ~lanom, nekatera pa tudi mladim in lokalni skupnosti {ir{e,

• taborjenja; taborjenja; taborjenja; v letu 2002 bomo {e dodatno vzpodbujali "dru`inska taborjenja", kjer sku{amo skozi na{e ~lane ozavestiti in vzpodbuditi k zdravemu na~inu `ivljenja tudi star{e in prijatelje taborni{tva,

• Zlet tabornikov Slovenije; Zlet tabornikov Slovenije; Zlet tabornikov Slovenije; Zlet tabornikov Slovenije; Zlet tabornikov Slovenije; kot najpomembnej{a in naj{tevil~nej{a prireditev za mlade v Sloveniji z mednarodno udele`bo, • podporna dejavnost; podporna dejavnost; podporna razni seminarji, te~aji in delavnice, ki so pomembni za strokovno udejstvovanje na podro~ju aktivne vadbe.

Poleg na{tetega se v organizaciji uveljavlja tudi program MEPI (mednarodno priznanje), katerega del je tudi podro~je Rekreacije, ki vzpodbuja aktivno in redno udejstvovanje na tem podro~ju.

Informacije o vseh dejavnostih organizacij partnerk so na voljo na www.razgibajmozivljenje.net in brezpla~nem GIBIFONU 080 1321.

KREATIVNI KOTI^EK

Miti in legende, pravlji~ni junaki

Dan na taboru

Bli`ajo se taborjenja in s tem priprava programa. Ker se na taborjenju spro{~ajo najrazli~nej{e fantazije in se lahko brez te`av v`ivimo v abstraktni svet, vklju~ite v program mite in legende ter pravlji~ne junake. Otroci jih zelo dobro poznajo in tako lahko brez te`av sodelujejo, na ta na~in pa razvijajo domi{ljijo in svojo ustvarjalnost. Vendar pozor, ne pripravljajte scenarijev, naj se program odvija po zamislih tabore~ih. Tako bo svet simbolov in vlog, ki jih imajo pravlji~ni junaki za`arel v polni lu~i.

Krearta 2003, od 9 do 11. maja 2003; za popotnice in popotnike ter starej{e, vodnike, vodje programa na taborjenju in kreativne du{e. ^isto nevsakdanji odklop, ki ga potrebuje{ kot tvoje telo potrebuje hrano in vodo.

RECENZIJA

Gorskokolesarski vodnik [tajerska

in Koro{ka

Med taborni{kimi tekmovanji s kolesi ni niti enega, ki bi se dogajalo na [tajerskem ali Koro{kem, zato bo Sidartin vodnik morda dobra knjige predlogov za kolesarsko tekmovanje na tem koncu Slovenije. Peter Krajnc je v `e znani obliki Sidartinih vodnikov nabral 40 poti oziroma tur.

nih pragozdov do svojstveni lepih, z vinsko trto poraslih goric. Resni~no se malokje na svetu na povr{insko tako majhnem prostoru lahko pohvalijo s tak{no pestrostjo! In kako na lep{i na~in kot s kolesom do`iveti ta svet?"

Preden odrinemo

V zelo kratkem uvodu se zelo na kratko seznanimo z nekaterimi osnovnimi napotki, ki pa so za vsako podro~je (izbira kolesarske opreme in obleke, orientacija, fiziolo{ki vidik kolesarjenja in tehnika) preskopi, da bi bili resni~no uporabni, zato priporo~amo, da si kolesarji, ki so v gorskem kolesarstvu za~etniki, omislijo obse`nej{i priro~nik o opremi in tehniki vo`nje.

Vsebina

Ture so razdeljene na {tiri podro~ja: pore~je Savinje, Koro{ka, Pohorje in Kozjak ter gore in gri~i osrednje in ju`ne [tajerske. Opis posamezne ture sestavljajo podatki o poteku, dol`ini, vi{inski razliki, ~asu, najvi{ji to~ki, te`avnosti, zaveti{~ih, izhodi{~u, sledi pa mu tehni~ni opis ture, opis okolice in opis zanimivosti ob poti. Vsaka tura ima sivinski zemljevid z ozna~eno potjo in pomembnimi to~kami ter profil terena, ki nam olaj{a izbiro primerne ture.

Na poti

Avtor je izbral prav [tajersko in Koro{ko zato, ker "vzhodne slovenske de`ele nudijo geografsko izredni pestro pokrajino, od razglednih alpskih planot in strmih sotesk mimo tem-

Priro~na velikost in preprostost opisov in navodil sta zelo dobrodo{la za uporabo vodnika na terenu. Ker je tura na zemljevidu ozna~ena z oran`no barvo, zlahka sledimo poti. Prav tako je avtor nekoliko ve~ pozornosti namenil besedilu,

saj je fotografij okolice le malo, a so zato tehni~ni opisi in opisi poti bolj iz~rpni. Med slednjimi zasledimo tudi zgodovinske podatke, ki nam od~arajo marsikatero skrivnost: "Nad soto~jem ^rnega potoka in Velunje, ko soteska zavije na zahod, ostanki gradu Forhtenek na zahodnem pobo~ju pri~ajo o upornosti kme~kega `ivlja. Grad, ki se omenja `e v za~etku 14. stoletja, so kmetje leta 1635 razvalili in od takrat je ostal v razvalnihah." ali pa "Manj slavno zgodovino ima Stari pisker, od 13. do 19. stoletja minoritski samostan, ki ga je dal cesar Franc I. prezidati v kaznilnico."

Za tiste, ki bi `eleli vedeti ve~, je na koncu knjige dodan spisek literature in zemljevidov, ki jih gorski kolesarji lahko uporabijo.

Sicer mora vsak kolesar imeti pri sebi primerno orodje, da odpravi manj{e napake, ki nastanejo med vo`njo, toda spisek servisov koles v bli`ini bi bil zelo dobrodo{el dodatek knjigi, posebej za kolesarje, ki tega podro~ja Slovenije ne poznajo tako dobro.

NOVOST

Zalo`ba Sidarta namerava do sredine poletja izdati {e dve izdaji vodnika po slovenskih gorah (v angle{kem in italijanskem jeziku), v katerih bo avtor Tine Miheli~ predstavil izbor najlep{ih izletov v Julijskih Alpah, v vodniku pa bo tudi deset pomembnej{ih gorni{kih ciljev v Karavankah in Kamni{ko-Savinjskih Alpah. Ve~ informacij na www.sidarta.si

Telefonske {tevilke v ZTS

ASTRONOMIJA

Primo`

Prototip ~asovnega stroja

Se {e spomnite filmov: Nazaj v prihodnost (Back to the future) z Michaelom J. Foxom v glavni vlogi ali pa {e starej{i film ^asovnistroj (Time machine), kjer re`iser posega v teoreti~no mo`nost potovanja v prihodnost ali preteklost s pomo~jo ~asovnega stroja, delujo~ega po principu fizikalnih formul, ki jih poznamo pod imenom "teorija enotnega polja". To teorijo je zelo dobro razvil in opisal Albert Einstein v prej{njem stoletju, nakazovali pa so jo `e stranski efekti poskusov Nikole Tesle v za~etku dvajsetega stoletja, ko je posku{al ujeti energijo strele in jo na daljavo brez`i~no po{iljati do oddaljenega mesta. Ob napovedanem prenosu radijskega signala na daljavo pa ga je, kot vemo, prehitel Italijan Markoni. Nikola Tesla je napovedal tudi prenos materije na daljavo - in ne samo totudi po ~asu.

[e za dana{nji ~as, kaj {ele pred sto leti, je bila to tako utopi~na ideja, da jo prakti~no nih~e ni jemal resno, kaj {ele, da bi jo sponzoriral. Tako so s Teslo, ki je proti koncu `ivljenja bankrotiral, umrle tudi njegove ideje o ~asovnem stroju. Ob rojstvu Einsteinove teorije relativnosti in teorije enotnega polja pa je uporabnost tovrstnih teorij zaslutil voja{ki aparat, ki je v ~asu druge svetovne vojne poleg atomske bombe izdelal tudi prototip naprave, ki temelji na Einsteinovih teorijah. Po tridesetih letih zaprise`enega molka so v javnost pricurljale informacije o tovrstnih aktivnostih, ki so imele edini cilj napraviti ladje in letala nevidne na sovra`nikovih radarjih. Tovrstni eksperiment naj bi se izvedel v philadelfijskem voja{kem pristani{~u oktobra 1943, imel pa je neslutene negativne u~inke na posadko in okolico, ki se nam zdijo {e bolj utopi~ne od poskusa samega. Morda {e danes ~utimo posledice tega poskusa v tamkaj{njem Bermudskem trikotniku.

To naj bi bil prvi in edini tovrstni poskus uporabe Einsteinovih formul v praksi, ~eprav je zelo te`ko verjeti, da vojska tak{nega poskusa ne bi imela interesa ponoviti. Samo spomnimo se na domnevni padec NLP-ja v Roswellu, za katerega se je ameri{ka vojska zelo potrudila, da ga je lahko zanikala. Skrivnosten je pojav novih materialov, ki temeljijo na siliciju

in njegovih oksidih v petdesetih letih, zaradi katerih je bil omogo~en tak nesluten razvoj elektronike v naslednjih letih in desetletjih.

Kakorkoli `e, prvi je uradno napovedal izdelavo ~asovnega stroja profesor fizike Ron Meletta z univerze v Connecticutu in sicer `e za leto{njo jesen. Pravi, da je njegov projekt resen. "Nikakor se mi ni zme{alo !", pravi profesor, in dodaja: "Moje delo temelji na Einsteinovi teoriji relativnosti; tu ne gre za teorijo materije Rona Meletta ampak gre za Einsteinovo teorijo, ki jo priznava sodobna fizika. S svojim delom nikakor ne posegam izven meja znane fizike!".

Profesor in njegovi kolegi so si zadali zgraditi stroj, s katerim bo mo~ transportirati subatomske delce skozi ~as s pomo~jo svetlobne ~asovne zanke, ki jo Einstein razlaga v svoji teoriji kot posledico Heisenbergovega na~ela nedolo~enosti in kon~ne hitrosti svetlobe. Vrte~i se laserski `arek naj bi povzro~il ukrivljenost prostora - ~asa znotraj svetlobne ~asovne zanke, tako da bo gravitacijska sila nevtrona spremenila smer. S pove~anjem energije, naj bi se kot rezultat poskusa pojavil drug nevtron, enak prvemu, toda ne le enak - bil bi isti delec, ki bi obiskal samega sebe iz prihodnosti. Priznava, da bi za transport ve~je koli~ine materije kot tudi ~loveka potrebovali mnogo ve~ energije, kot jo lahko danes proizvedejo znanstveniki, hkrati pa meni, da je to le {e in`enirski problem.

Profesor William Stwalley, predsednik univerzitetnega oddelka za fiziko pravi, da so nekatere Malettove ideje vsekakor zanimive in da bo to odli~en test za teorijo o relativnosti.

LUNINE MENE

ZNANE IZJAVE

Nikoli ne sme ~lovek in ne narod misliti, da je pri{el konec. Izgubo posesti lahko nadoknadimo. Za druge nas potola`i ~as. Samo eno zlo je neozdravljivo - ~e narod sam dvigne roke od sebe. (Goethe)

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 7.Vzhod: 5:15Zahod: 20:57

15. 7.Vzhod: 5:25Zahod: 20:50

1. 8.Vzhod: 5:44Zahod: 20:32

15. 8.Vzhod: 6:01Zahod: 20:11

1. 9.Vzhod: 6:22Zahod: 19:41

15. 9.Vzhod: 6:40Zahod: 19:14

Slovenija - de`ela kart

Ste presene~eni nad naslovom? Slovenija je v svetovnem merilu med vodilnimi dr`avami v koli~ini izdelanih in prodanih kart. Prav tako jo lahko pri{tevamo med eno izmed dr`av, ki ima svoje ozemlje najbolje pokrito s kartami.

Prva trditev seveda ne dr`i v absolutnem smislu. V mnogih dr`avah izdelujejo na leto razli~na podjetja in in{titucije na tiso~e kart, v Sloveniji pa lahko govorimo le o treh pravih kartografskih izvajalcih. A prera~unano na {tevilo prebivalcev je trditev resni~na. Za dvomilijonsko populacijo izdelamo res mnogo razli~nih kart, pa tudi naklade pogosto niso manj{e od naklad tiska kart v dr`avah z mnogo ve~ prebivalci. Svojevrstni rekorder je vsekakor vsem dobro znani Atlas Slovenije s karto v merilu 1:50.000. V tiskani in elektronski razli~ici se je pribli`al nakladi 200.000 primerkov, kar pomeni, da ima kljub nezanemarljivi ceni Atlas Slovenije kar vsak deseti Slovenec. Podobno velja tudi za nekatere druge karte, med katerimi prednja~ijo avtokarte in planinske karte. Slovenci smo vsekakor ljubitelji kart. Drugi razlog, da lahko Slovenijo imenujemo de`ela kart, je pokritost ozemlja. Celotno ozemlje Slovenije je prikazano z listi Temeljnega topografskega na~rta (TTN) v merilu 1:5.000 za okoli 70 % gosteje poseljenega obmo~ja in v merilu 1:10.000 za preostanek manj poseljenega ozemlja (hriboviti in gorati predeli). S pokritostjo celotnega ozemlja v tako velikem merilu se lahko

pohvali le {e kak{na »miniaturna« dr`ava. @al so sicer listi TTN dokaj zastareli, vendar {e vedno uporabni v povezavi z novej{imi in sodobnej{imi prikazi (posnetki, zbirke podatkov).

Povsem v vrhu pa smo po izdelavi kart za orientacijski tek. Mednarodna orientacijska zveza (IOF) je Slovenijo uvrstila na prvo mesto po {tevilu izdelanih kart in pokritosti ozemlja s tovrstnimi kartami glede na {tevilo prebivalcev

in {tevilo aktivnih tekmovalcev. Vsako leto izdelamo najmanj 10 novih kart in tako smo ravno v teh dneh dobili `e stoto karto za orientacijski tek v Sloveniji. To je karta Rakovega [kocjana. Skupaj sta trenutno v Sloveniji `e 102 karti za orientacijski tek, pokrivajo pa 270 km2 povr{ine. Velike zasluge za mno`ico kart v zadnjih letih ima tudi [portna fundacija Slovenije s sofinanciranjem kart za u~enje za~etnikov. Med stotnijo kart je tako `e skoraj 20 {olskih kart v velikih merilih (1:2.000 do 1:5.000), ki so najbolj{i u~ni pripomo~ek za seznanjanje s kartami in za osnove orientacije.

NARAVA

Uvajanje pomorskih skavtov in pore~anov

ROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

Simbolika imena rodu

U~inkovine

^reslovine, citronska kislina, vinska kislina.

Uporaba

Sirup, limonadi podobna pija~a, nadomestek kis.

Recepti

Limonada

Potrebujemo: 1 liter vode, 5-6 srednja velika socvetja, 2 `lici sladkorja ali po okusu

Priprava: rde~e plodove potrgamo s stebla. Z rokama manemo v vodi, da se voda obarva. Dodamo sladkor po okusu in pija~a je pripravljena.

Metin sirup z dodatkom oktovca

Priprava: V 1 liter vode zakuhamo 1,5 kg sladkorja, ko se sladkor raztopi, pridenemo 3 pe{~ice poprove mete, dobljeno precedimo in dodamo 1 liter limonade iz oktovca. Nalijemo v steklenice in spravimo v hladen in temen prostor.

KOSOBRIN

Oktovec

Rhus typhina L.

Je do 12 metrov visok grm ali drevo. Je mo~no razvejan s sivimi vejami. Listi so do 15 cm dolgi, pernato sestavljeni iz 5 do 19 podolgovato jaj~astih, grobo napiljenih na spodnji strani svetlej{ih listi~ev. Beli cvetovi so neugledni ter name{~eni v gostih do 20 cm dolgih socvetjih. Rastlina cveti od junija do avgusta. Plodovi so ko{~i~asti in rde~i. Sve`e plodove te vrste ali pa iz njih pripravljeno pija~o so poznali tudi severnoameri{ki Indijanci, ki oktovcu pravijo "limonadno drevo". Plodove nabiramo ob suhem in son~nem vremenu. Raste po kamnitih gmajnah, po suhih strugah in izpranih zemlji{~ih. Zaradi okrasnih cvetov in plodov ga ljudje sadijo kot okrasno drevo ali grm. Ponekod ga sadijo tudi v parkih.

Nadomestek za kis

Potrebujemo: 1 liter vode in 10 grozdastih rde~ih plodov

Priprava: plodove zmanemo z rokama v 1 litru vode, pustimo stati ~ez no~, precedimo in nadomestek za kis je gotov.

Opozorilo

Nekatere vrste oktovca so tudi strupene!

MEDNARODNE

RoverWay 2003 - Ljudje v gibanju

Najnovej{o pridobitev evropskega skavtskega prostora - RoverWay, ki jo bodo naslednje leto premierno uprizorili na Portugalskem, sem vam na kratko predstavila `e v 10. {tevilki lanskega Tabora. Tokrat si bom zanjo vzela malo ve~ prostora, saj bi bilo {koda, ~e bi Slovenci manjkali na tako zanimivem mednarodnem taboru.

Preve~ pesni{ko? Te na taboru nikoli ne stiska pri srcu, ko sedi{ ob ognju in s prijatelji v en glas ustvari{ pesem, ob kateri ti zaigra du{a?

Pa pojdimo na prakti~ne podrobnosti: 20 mesecev pred za~etkom tabora se je na Portugalskem za~el prvi del RoverWaya: Mnogo poti ali ManyWays. V tem prvem delu so iz {tevilnih predlogov projektov, ki so jih organizatorjem poslale skupine portugalskih popotnikov in popotnic, izbrali 50 projektov. Pravzaprav izbira poteka ravnokar in rezultati bodo znani 31. julija - natanko eno leto pred taborom!

V skladu z B.P.-jevimi sanjami o svetovnem bratstvu, ki bi predstavljalo skupnost aktivnih dr`avljanov z mo~nim ob~utkom solidarnosti, razumevanja in strpnosti; ljudi, ki znajo spo{tovati razlike, deliti prijateljstvo, delati skupaj in odkrivati, kaj jih povezuje, so se na Portugalskem odlo~ili za~eti s tradicijo, ki bo te sanje sku{ala prenesti na sedanje popotnike in popotnice.

Prav zato, ker `elimo pri tabornikih vzgojiti aktivne ljudi, se bo RoverWay za~el `e veliko prej pred samim taborom. Pravzaprav bo tabor zgolj del velikega dveletnega projekta, s pomo~jo katerega se bodo stkala nepozabna prijateljstva in do`ivele pustolov{~ine, ki bodo {e dolgo odzvanjale v srcih.

Vsaka od mednarodnih ekip, udele`encev RoverWaya, bo lahko od 31. julija naprej izbrala svoj projekt in se prijavila zanj. Ob prijavi bo treba pla~ati tudi tabornino, rok za prijave pa je 30. november 2002. Vsak projekt bo organizirala ena velika skupina (imenovana skupnost), ki jo bo sestavljalo 6 osem~lanskih ekip iz 6 razli~nih dr`av. Ena od ekip bo portugalska ekipa, ki se je domislila projekta. Te skupnosti bodo, glede na izbiro projekta, sestavili organizatorji na za~etku leta 2003. Vodje ekip, ki se bodo zdru`evali v svet skupnosti, se bodo takrat za~eli dogovarjati o projektu. Tako bo projekt postal projekt ene skupnosti in ne ve~ le projekt individualne ekipe. Svet skupnosti bo koordiniral na~rtovanje izvedbe projekta in skrbel za to, da bodo imeli vsi ~lani skupnosti prilo`nost prispevati k njegovemu uspehu. Med 31. julijem in 5. avgustom 2003 bodo mednarodne skupnosti na 50 razli~nih lokacijah na Portugalskem skupaj izvajale zadane in na~rtovane projekte.

Tema RoverWaya je predanost `elji, da pustimo svet vsaj malo bolj{i, kot smo ga na{li. Ta izziv je povzet v misli "Tudi ti lahko nekaj spremeni{!", s katero sku{ajo organizatorji vzpodbuditi udele`ence, da se aktivno posvetijo svoji skupno-

sti, dr`avi, svetu. Kaj to pomeni? To pomeni, da ne re~e{ "Oh, saj se ni~ ne da narediti, nikoli se ne bo ni~ spremenilo", ampak da re~e{: "Pa poskusimo, kaj lahko storim sam, da se bo tisto, kar mi ni v{e~, obrnilo na bolje." Vse v skladu z znanim kitajskim pregovorom: "Kdor ho~e spremeniti svet, naj najprej spremeni sebe." Iz neaktivnega fatalista mora postati proaktivni optimist ali optimistka. Ker pa nih~e ne more sveta spremeniti sam, ti RoverWay ponuja edinstveno prilo`nost, da odpre{ o~i in spregleda{, da je svet poln ljudi, ki ga `elijo spremeniti na bolje. Treba je le iztegniti roko in sprejeti ponujeno dlan prijateljstva. Bo {lo?

Drugi del RoverWaya se imenuje - Kri`anje poti ali CrossWays. To bo ~as tabora, ki se bo v zalivu Ervedeira odvijal med 6. in 9. avgustom 2003. Poti se bodo tam kri`ale pribli`no 3.000 udele`encem iz 40 evropskih dr`av. Na tabornem prostoru bodo udele`enci sodelovali pri razli~nih aktivnostih, katerih cilj je osebnostni in skupinski razvoj. Aktivnosti bodo z razli~nih podro~ij `ivljenja.

Zadnji del RoverWaya, Veri`na reakcija (Chain Reaction), se bo odvijal v doma~ih dr`avah udele`encev. V tem ~asu bodo udele`enci imeli prilo`nost v doma~ih skupnostih spremeniti svet na bolje in prenesti svoji okolici sporo~ilo in izku{nje z RoverWaya. To bo ~as, ko bodo popotniki in popotnice pokazali, ali so v letu dni spoznali o sebi in svoji vlogi v svetu kaj novega. Je vsak ~lovek zgolj osamljen otok ali pa smo postali del ne~esa ve~jega, ne~esa, kar nam daje mo~ in voljo za spremembe? Hkrati pa bo ta ~as mo`nost za vsakega udele`enca, da najde svojo pot v svetu, v svoji dr`avi, v svoji skupnosti.

Osnovni podatki

Kandersteg - rok za prijavo!

Vse, ki si `elite do`iveti aktivno zimo v {vicarskem Kanderstegu opozarjam, da je rok za prijavo na zimsko izmeno za osebje, 14. september 2002! Ve~ o najve~jem evropskem skavtskem centru najdete v 10. {tevilki Tabora in na njihovi doma~i strani www.kisc.ch/staff www.kisc.ch/staff www.kisc.ch/staff, kjer je tudi opis delovnih dol`nosti osebja.

Kaj: Kaj: Kaj:

•RoverWay, evropsko sre~anje popotnic in popotnikov (16 - 22 let)

Kje: Kje: Kje: Kje: Kje:

• 50 razli~nih lokacij na Portugalskem, tabor v zalivu Ervideira (cca 150 km od Lizbone), otvoritvena slovesnost v Lizboni

Kdaj: Kdaj: Kdaj:

•RoverWay Mnogo poti (ManyWays): 30. november

2002 - 5. avgust 2003

•RoverWay Kri`anje poti (CrossWays): 6. - 9. avgust 2003

•RoverWay Veri`na reakcija (Chain Reaction): 10. avgust 2003 - 4. februar 2004

•RoverWay tabor: 31. julij - 11. avgust 2003

Rok prijav - udele`enci: Rok prijav - udele`enci: Rok prijav - udele`enci: Rok prijav - udele`enci: udele`enci: 30. november 2002

Rok prijav - osebje: Rok prijav - osebje: 31. december 2002

Cena - udele`enci: Cena udele`enci: Cena - udele`enci: 310

Cena - osebje: Cena osebje: Cena - osebje: 260

Ve~ informacij: www.roverway2003.org www.roverway2003.org www.roverway2003.org www.roverway2003.org

POPOTOVANJA

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

[e malo, pa bomo nared

Ostala je le {e to~ka razno. Sem spadajo stvari, od katerih so nekatere nujne za potovanje, druge ti ga le malce olaj{ajo, s tretjimi pa la`e nave`e{ stik z doma~ini.

Sem spada `e prakti~no nujna fotografska oprema. Do sedaj sem sre~ala le nekaj popotnikov, ki bi potovali brez nje. Nekateri se bodo tu zadovoljili s "trotel-ziherco", drugi pa bodo poleg dobrega aparata z nekaj objektivi s sabo vzeli {e kamero, stojalo, … v glavnem lepo {tevilo kilogramov opreme. Prepri~aj se le, da aparat dela lepe slike (pa-

metno ga je pred potovanjem dati pregledati in o~istiti), saj ni ve~je groze, kot gledati slike ali diase s potovanja, pri katerih le avtor ve, kaj naj bi prikazovale. Odlo~iti se bo{ moral {e glede filmov. Ali bo{ vse nesel s seboj, ali jih bo{ kupil tam? V principu se dobijo povsod, v~asih je vpra{ljiva le kvaliteta. Moj nasvet: ~e gre{ na kratko potovanje, jih nesi s seboj.

Skoraj nujna so tudi son~na o~ala; ~e pa nosi{ o~ala ali le~e, premisli o dodatnem paru. ^e ima{ majhno dioptrijo {e gre, ~e pa se z razbitimi o~ali na potovanju znajde nekdo, ki ne vidi niti za prst pred nosom, utegne biti zadeva `e kar dramati~na.

V mali plasti~ni torbici imam tako imenovano "sva{taro". V njej je vse in hkrati ni~. Tam so v`igalice, v`igalnik in mala sve~ka, en konec vrvi in nekaj {~ipalk za perilo, ducat elastik ter majhen pribor za {ivanje, v katerem je poleg sukanca, {ivank in gumbov obvezno tudi nekaj varnostnih sponk, kolut levkoplasta za lepljenje in nekaj no`kov za odpiranje konzerv.

Ne pozabi tudi na pisalo in majhen blokec, ki ju imej vedno pri sebi. Za prera~unavanje te~ajev prav pride majhen `epni kalkulator, de`nika pa, tudi ~e ga vzame{ s seboj, nikdar ni pri roki takrat, ko bi ga potreboval.

Na koncu je tu {e nekaj stvari, s katerimi la`e nave`e{ stik. S seboj vedno nesem ~im bolj slikovito bro{uro o Sloveniji ter nekaj fotografij mene in mojih najbli`jih. To dvoje vedno v`ge. Na potovanja v de`ele v razvoju pa vzamem nekaj daril za doma~ine. [e vedno se nama je namre~ zgodilo, da sva bila povabljena na ~aj, kosilo ali za ~ez no~. Obi~ajno vzamem nekaj pisal, v`igalnikov in razglednic iz Slovenije ter balone za otroke.

V tako idili~nem okolju mi je tudi {ivanje malo la`e {lo od rok

Tako! To je vse! Samo {e v nahrbtnik mora{ vse skupaj zlo`iti. Nekateri najraje vzamejo star, "zgonjen" nahrbtnik, ki ga ni {koda, drugi prisegajo na dobre znamke, a pomembno je le eno: da se dobro nosi. To je odvisno tudi od tega, kako ga spakira{. Zato ne pozabi, da morajo biti najte`je stvari na dnu in ~im bli`e hrbtu.

S seboj ne pozabi vzeti {e enega majhnega nahrbtnika, s katerim se bo{ potikal naokrog. V njega obvezno spada steklenica s pija~o, nekaj obli`ev, mazilo za ustnice, pisalo, blokec in ra~unalnik ter vodi~ in fotoaparat.

Za dokumente in denar pa si je najbolje omisliti "ledveno torbico", saj te morajo okrasti ~isto do golega, da bi pri{li do nje. Razen, ... ~e je kje ne pozabi{.

Fiji; Viti Levu; Suva. Po dolgem

~asu zopet navijeva uro. Rezervirala sva si mesto na ribi{ki barka~i, ki zgodaj zjutraj odrine proti Kadavu. Vendar - uro presli{iva in ko se prebudiva, ugotoviva, da je do odhoda ladje samo {e 20 minut. Na sre~o sva spakirala `e prej{nji ve~er, tako da le pokli~eva taksi in `e hitimo v pristani{~e. Barka~a ima `e pri`gane motorje in o~itno ~akajo le {e naju. Izletiva iz taksija in v naslednjem trenutku smo `e sredi zaliva. Ko ~ez nekaj ~asa prideva k sebi, nama kapitan ponudi zajtrk, zraven pa povpra{a {e po karti. Tja` prebledi. Za~ne kopati po nahrbtnikih, pregleda si `epe, pa {e enkrat nahrbtnike. Ni kart! Pa ne samo kart. Ni niti ledvene torbice! In ne potnih listov, kreditne kartice, letalske karte in denarja, ki so bili v njej. Kot vsak ve~er je tudi takrat Tja` torbico dal pod glavo, vendar jo je zjutraj v tisti naglici pozabil. Barka~i se mudi in samo zaradi naju ne more nazaj. Do najbli`jega otoka pa je {e nekaj ur vo`nje. K sre~i je kapitan tako prijazen, da o najini te`avi preko radijske zveze obvesti pristani{~e, od tam pa pokli~ejo v najin hotel~ek in takoj preverijo, ~e je vse v redu.

Na Kadavu sva ostala dober tedenna kredo, saj jim nisva imela s ~im pla~ati. Verjeli so najini zgodbi in {ele ko sva se vrnila nazaj v Suvo, sva jim poravnala stro{ke.

Pakistan je gostoljubna de`ela in nemalokrat sva bila povabljena na kruh in ~aj

Otroci so bili balonov zelo veseli

TRENUTKI

Mleko

Ko iz tetrapaka v lonec prite~e, mleko zasli{i nekoga, ki re~e: "Takole, {e malo, pa bo Mihec vstal, zato `e kar zdajle mu skuham kakav."

Mleko od groze se skoraj sesiri: "To ni mogo~e, pri moji veri! Da ob belino bom in ob okus, to, primojdu{, je ostuda in gnus!"

A bolj ko jezi se nad tem, kaj bo z njim, mo~neje od spodaj ga greje vro~ plin.

"Jaz da kakav bom?! Nikdar nikoli! Preve~ sem ponosno, da to si dovolim!" je besno vzkipelo, iz lonca ven vstalo in belo in ~isto se v svet je podalo.

"Do smrti bom mleko, nikoli kakav!" je vpilo {e ko so ga brisali s tal.

Andreja Rozmana - Rozo Andreja Rozmana - Andreja verjetno

bolj poznate kot igralca, mo`aka, ki nam s televizijskega zaslona ponuja "`ivljenjsko sre~o"., ~e bomo le kupili sre~ko. Videl sem ga, Rozo namre~, `e v vlogi igralca, recitatorja, otro{kega animatorja, pevca, humorista in verjetno sem {e kaj pozabil. Po{teno, ni kaj. Toda za sme{no pojavo se skriva resnoben mo`, ki je (ne boste verjeli) napisal `e kar zajeten snopi~ pesmi za otroke in

JE@KOV KOTI^EK

Zdravilne rime

V nekaterih knjigah le`ijo besede zlo`ene prav na poseben na~in. Besede se iz vrstice v vrstico zlivajo v o~arljivo sozvo~je. V mislih imam pesni{ke zbirke. Nisem zaprise`en ljubitelj rim, toda knji`ica, ki vam jo predstavljam tokrat, me je {e vsaki~ spravila v bolj{o voljo. In zakaj presneto to ne bi bil zadosten razlog, da zbirka pesmic najde prostor na teh straneh!? Najprej pa samo po`irek za poku{njo.

odrasle. Kot ~isto pravi klovn, za katerega nih~e ne ve, kaj se skriva za masko z velikanskim nasme{kom. Kdo ve, kaj se skriva v du{i telesa, da pridejo tak{ne stvari izpod peresa?

Menim, da je domiselno in bogato ilustrirano zbirko Mali rimski cirkus Mali cirkus Mali avtor sicer namenil otrokom, vendar je napisana tako, da jo lahko razumejo tudi odrasli. In tudi za njih je popolnoma ne{kodljiva. Mo`ni stranski u~inki so: dobra volja, veliko nasme{kov, ki se lahko razlezejo v trajnej{i nasmeh, raz{iritev plju~nih me{i~kov, izginotje dolgega ~asa in misel na ljubo osebo. Tudi to danes nekaj {teje, kajne?

Je` svetuje, vi preberete:

Andrej Rozman Roza, Mali rimski cirkus

Knjigo je izdala Zalo`ba Mladinska knjiga

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem, da bo{ ugotovil, kaj ti `eli revija Tabor.

1. V Kranju so praznovali: U U U U U - 30 let taborni{tva, O O O O O - 50 let taborni{tva, P P P P P - 40 let taborni{tva.

2. Prav toliko let pa je praznoval tudi: T T T - Kvedrov rod, S SRod modri Val, D D D D D - Rod ^rnega mrava.

3. Katero drevo ima v imenu rod v Trebnjem? L L L - jel{o, M M M M - hrast, S S - bukev.

4. [kale so vas kak{en kilometer iz: K K K - Kamnika, II I - Velenja, G G G G G - Gornje Radgone.

STRIC VOLK

5. Na [kalski ligi, ka te briga ... so morali tekmovalci molsti umetno: O O O O O - ovco, A A A A A - mi{, ^ ^ ^ ^ ^ - kravo.

6. Osebje 12. zleta ZTS se je 1. aprila sre~alo v: II II I - Ljubljani, E E E E E - Kranju, N N N N N - Tolminu.

7. Katera kratica ozna~uje Mednarodno priznanje za mlade? E E E E E - MEPI, [ [ [ [ [ - MPM, C C C C - MEPZM.

8. Elektronski kompas, poimenovan po pu{~avskem ljudstvu, se imenuje: L L - Saharos, P P P - Nomad, C C C C - Kalaharos.

9. Zbirko prakti~nih nalog s podro~ja vrisovanja je na CD-ju pripravil: T T T T T - Razi, F F F F F - ^ips, G G G G G - Medo.

10. V sili je lahko brus tudi: C C C - kerami~na posoda, F F F Fplati{~e kolesa, D D D D D - v`igalica.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 5-6: POLETJE PRIHAJA

Re{itve so:

NAGRADNI KUPON7-8

LIEBER LIEBER

Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e

Re{evalec: ____________________________ _____________________________________ _____________________________________

PRETVORNIK @IVLJENSKO VODILO SESTAVIL F. KALAN

SPREVOD MA[KAR

NA[ KANTAVTOR

ZOBNA GNILOBA

STANE POTOKAR

ODISEJEVA DOMOVINA

NAGRADNA KRI@ANKA

[IRJAVAGR[KA ^RKA

PRA@IVAL, MENJA^ICA

JUTRANJA PADAVINA ALUMINIJDARILO, POKLON PISANA TROPSKA PAPIGA

VODNA @IVAL TE@A OVOJNINE

O^KA, ATEK

KIJ ZAPRTA DRU@BENA SKUPINA

MARJETA (KRAJ[E) SAMOVEZNICA

GR[KI [PORTNI KLUB

SPOLNOSTOZEK KOS TKANINE KANON PRASKA

^UVAJ, PAZNIK

^ASOVNO OBDOBJE

VZGOJNI UKREP ZA KR[ILCA

VELIKA KAMNITA GMOTA

ITAL. NOGOMETNI KLUB EVA LONGYKA

ORA^ OZKOST

NADZEMNI DEL KORENJA

ANGEL^EK

LIT. JUNAK (MARTIN)

KRATICA IT. RTV SLIKARSKA TEHNIKA

NIZEK @ENSKI PEVSKI GLAS KRAVICA, TELICA

IZOBRAZBAILUSTRATOR

MAJHEN PRT DREVESNI PANJ

HERCEGOVEC ST. TIP VOZILA CITROEN ORANJE

IVO SVETINA NEZNANEC

PREBIVALKA IRANA

VODI^ ^OLNA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 7-8

Pravilno izpolnjen kupon {t. 4 je poslalo 20 bralcev

TABORA, pravilne re{itve pa so: DAN TABORNIKOV, MURNIK, IKAROS in KOR^ULA.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Karmen Karmen Karmen Karmen

Franko Franko Franko Franko iz [entjerneja, DROGINO nagrado prejme Mina Mina Mina Mina

Stojilov Stojilov Stojilov iz Ljubljane, Miha Rogan Miha Rogan Miha Rogan Miha Rogan Miha iz Murske Sobote dobi

knjigo, nagrado podjetja JAZON dobi Matja` Krznari~ Matja` Krznari~ Matja` Krznari~ Matja` Krznari~ Matja` iz

Ljubljane, na omlete v gostilno Lieber pa bo {el Sebastjan Sebastjan Sebastjan Sebastjan Sebastjan Ker{e Ker{e iz Ljubljane. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 7-8 po{ljite najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. 25. julija julija na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici.