Revija Tabor 2002/4

ZLET PRI PREDSEDNIKU

20.aprilSpomladanskakolesarskaorientacijaVtemTaborni{kemvestniku (Roddvehrek)rdr.rutka.net

MatejB.Kobavkobavmb@ leo.fe.uni-lj.si

20.aprilTaborni{kifestivalvKranjuwww.zto-kr.org/50-letnica/ 22.aprilDantabornikov

SvetovnidanZemljewww.un.org/events

26.-28.aprilPostojnskoorientacijskotekmovanjeVTaborni{kemvestniku1/02 (Rodkra{kihviharnikov)pot.rutka.net

Ga{perRupnikguster @ rutka.net

27.aprilSo{kaolimpiada(Rodso{kih

meja{ev)VTaborni{kemvestniku3/02

VojkoVi~i~vico@ rutka.net

10.-12.majKREARTA20002miljpodmorjemkrearta.rutka.net

VTaborni{kemvestniku3/02

AndrejTe`aktesky@ kud-fp.si

10.-11.majBi~ikleta`ur(Rodjadranskih stra`arjev)

MarjanMakucmarjan.makuc@ actual-it.si

11.majTAKT(ZTOKranj)VtemTaborni{kemvestniku JureMegli~djuro@ rutka.net

17.-19.maj[TPM(Rodjezerskizmaj)

Primo`Vrabi~primoz.vrabic@ uni-mb.si

Stari Tabori!

Uredni{tvo napro{a tabornike, ki imajo doma aprilsko {tevilko Tabora iz leta 1996, da jo podarijo Zvezi tabornikov Slovenije,

Prebujanje

Namesto spomladanskega ~i{~enja svojih domovanj so kranjski taborniki o~istili svoje okolje. Skoraj 300 tabornikov je pokazalo in dokazalo, da taborni{tvo le niso samo tekmovanja in dru`enja, pa~ pa tudi dru`beno koristno delo, ki pa je, `al, premalo cenjeno in pogosto spregledano. Pomislite, koliko smeti le`i naokrog, ~e so samo v Kranju pobrali kar {tirideset kubi~nih metrov smeti.

Tabor je spet za~el hoditi na obiske, tokrat v [entjur pri

ker jo potrebujemo za vezavo letnika 1996. Nagrada za poslano {tevilko je enoletna naro~nina na revijo Tabor, potrebujemo pa {tiri izvode.

Celju, kjer deluje Rod Divjega petelina, ponujamo pa vam tudi nekaj predlogov za 22. april, Dan tabornikov. ^rtomir je pripravil vrsto strokovnih ~lankov o pravnih problemih, s katerimi se sre~ujejo vodstva rodov.

Dvanajsti zlet ZTS se nezadr`no bli`a, toda {e prej bo treba po~akati na konec {ole, predavanj, dopust ...

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

AKTUALNO

Zletpripredsedniku4

^istilnaakcija6

Seminarji9

Tabornaobisku10

Zimovanje14

IZ PRVE ROKE

YouthForum16

Dantabornikov18

Feštival19

Pravnapomo~20

STROKOVNO

Kreativnost22

Glasila28

Potuha30

@VN32

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodnestrani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`evkoti~ek45

Zznanjemdoodgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Tabor na obisku, stran

Uredni{tvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts@guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Arhiv Tabora

Zlet pri predsedniku, stran 4

^istilna akcija, stran 6

10

Ivo [tajdohar

Foto: Pugy

pri predsedniku dr`ave

Delegacija Zveze tabornikov je v ~etrtek 14. marca 2002 obiskala predsednika RS Milana Ku~ana. V delegaciji so bili: Mitja Lamut (stare{ina ZTS), Darko Jenko (na~elnik ZTS), mag. Marko Volj~ (~lan uprave Skavtske fundacije), Boris Mrak (predsednik uprave Skavtske fundacije) in Ivo [tajdohar (tajnik ZTS).

Mitja Lamut je najprej v kratkem

uvodu orisal trenutno stanje in prizadevanja v taborni{ki organizaciji. Predsedniku se je {e enkrat zahvalil za obisk na proslavi 50-letnice ZTS in 80 letnice skavtstva na Slovenskem, ki je bila lani aprila, in mu ob tem izro~il povabilo na 12. zlet ZTS v Tolminu od 2. do 11. avgusta letos. Z zletom namerava ZTS zaklju~iti praznovanja teh dveh obletnic. Milan Ku~an je obljubil, da bo pri{el na zlet ob zaklju~ku.

Druga tema pogovora je bila kandidatura za organizacijo svetovnega

skavtskega jamboreeja leta 2011. Skupna ocena je bila, da je to zanimiv in "mega" projekt, ki bi lahko bil primeren izziv za slovensko dr`avo. Treba bo

ustanoviti iniciativni odbor in povabiti k sodelovanju vse zainteresirane strani. Predvsem pa bo treba o prizadevanjih obvestiti Ministrstvo za {olstvo in {port in Vlado RS, kajti kandidatura zahteva dr`avno garancijo.

Obisk se je zaklju~il v prijetnem vzdu{ju po dobri uri pogovora, v katerem sta bili med drugim omenjeni {e mo`nost sodelovanja tabornikov pri protokolarnih obiskih visokih dr`avnikov iz tujine, v primeru, da so ti ~lani skavtske organizacije, in mo`nost izdaje druge slovenske taborni{ke - skavtske znamke. Ob koncu obiska je na~elnik Darko Jenko izro~il predsedniku za spomin sliko z zadnjega obiska ob 50 letnici ZTS.

^ISTILNA AKCIJA

Jure Megli~ - Djuro, Karmen @ura

O~istili smo Kranj

Mrzel in sunkovit veter je sicer prinesel son~no sobotno jutro, vendar je vzbujal tudi nekaj nemira. [tabni {otor, ki naj bi nudil za{~ito pred muhastim vremenom, se je tresel in premikal kot bi bil potres. Mo~an pok je za trenutek preusmeril na{o pozornost na kraj nesre~e, kjer so nemo~no le`ali oglasni panoji, vendar sta bila namen akcije in volja organizatorjev tokrat mo~nej{a od muhastega vremena.

brezobrazno odmetavali smeti in ~istili avtomobilske pepelnike na o~i{~ena mesta. Le kaj bi storili oni, ~e bi jim nekdo stresel nekaj vre~ smeti v njihovo dnevno sobo?

Med tem, ko je ve~ina Kranj~anov pre`ivela sobotno dopoldne doma pred televizijskimi sprejemniki, nekateri pa tudi v Planici, kjer so spodbujali na{e orle, smo bili organizatorji velike ~istilne akcije izjemno presene~eni nad samo udele`bo. Slovenski trg je bil `ivahen kot `e dolgo ne. Taborniki, katoli{ki skavti in mladi gasilci so bili trdno odlo~eni, da opravijo veliko spomladansko ~i{~enje. Guro in Markl sta dajala {e zadnje napotke vodnikom in udele`encem, Toni je s prefinjenim humorjem zabaval udele`ence, iz ozadja pa so `e prihajale prijetne vonjave slastnih pala~nik.

Skoraj 300 udele`encev, razdeljenih v 19 vodov, je v pi~lih treh urah o~istilo obse`no podro~je mesta Kranj. Udele`enci so dobesedno pre~esali Primskovo, Klanec, desni breg Kokre in podro~je med Bleiweisovo ter Koro{ko cesto do Zlatega polja. Na podro~ju Stra`i{~a so se ~istilne akcije poleg tabornikov udele`ili tudi krajani Stra`i{~a in zaposleni v podjetju Sava. Zanimivo je bilo opazovati posamezne skupine na terenu in odnos mimoido~ih do njihovega po~etja. Splo{no odobravanje in navdu{enje ve~ine, ponekod so se posamezniki pridru`ili vodom, so kalila nedopustna ravnanja posameznikov, ki so

Starej{i vrstniki so ~istili obse`no podro~je Kranja, najmlaj{i taborniki pa so risali na temo ekologija in voda. Lastniki najbolj{ih izdelkov so ob zaklju~ku prejeli prakti~ne nagrade podjetja Sava. Kranjski poklicni gasilci so mimoido~im prikazovali opremo za ukrepanje in re{evanje v primeru ekolo{kih nesre~, ekolo{ka, po`arna in tehni~na slu`ba podjetja Sava pa odnos sodobnega proizvodnega podjetja do okolja. Skratka, udele`enci na terenu so dokazali, da je pobiranje smeti lahko tudi zabavno po~etje, ki v ~loveku ustvarja notranje zadovoljstvo in gradi pozitivne vrednote v odnosu do okolja, najmlaj{i pa so ob zabavnih kreativnih delavnicah v EKO {otoru spoznavali, zakaj nam tabornikom, katoli{kim skavtom, gasilcem in ozave{~enim krajanom ni vseeno v kak{nem okolju `ivimo.

Ura se je `e prevesila v popoldan in posamezne skupine so se pri~ele vra~ati na Slovenski trg, kjer so se posladkale s slastnimi taborni{kimi dobrotami - pala~inkami. Seveda so nestrpno pri~akovali zaklju~ek akcije, ki je minil v nagovoru pod`upana MOK, g. Kadoi~a, na~elnika ZTO Kranj in pa gospe Lidije Bregar iz podjetja Sava d.d., ki je s pomo~jo muren~kov iz`rebala prakti~ne nagrade risarskim ustvarjalcem in udele`encem akcije.

Anja Bohinc (13 let) gasilka PGD Primskovo: "Za akcijo nam je povedal mentor Mitja, ki je prejel pismo s strani Zveze tabornikov ob~ine Kranj. Ker se sama velikokrat udele`im podobnih sre~anj, sem se odlo~ila, da bom sodelovala. Zdi se mi, da je potrebna skrb za na{e okolje, zato mi je akcija tudi v{e~."

Katoli{ki skavt Matja` Rudolf - Pogumni orel: "Dva na{a ~lana sta iz tega okoli{a in tako smo vedeli, da je ta prostor potrebno o~istiti. V grmovju smo na{li polno odpadkov, med drugim tudi celo `ensko kolekcijo obla~il, od spodnjega perila pa vse do ~evljev."

Vesna Logonder (4 leta): "Moj o~i je {el ~istit, midva z bratcem Andrejem pa ri{eva. Veliko otrok je tukaj, zato mi je tudi v{e~, pa pala~inke pe~ejo."

Andra` Pivk (6 let): "Narisal sem oto~ek na morju, ki je ~ist, ve{, nima odpadkov, in na njem so palme. Sedaj pa jem pala~inko, ki mi jo je prinesla tabornica Jasna ... Ko bom velik, bom tabornik."

Milan Grah (12 let) - Mini je svoje vtise o akciji strnil takole: "^istili smo po Bleiweisovi cesti. Prav fino je, le vreme je slabo. Prav se mi zdi, da po~istimo in olep{amo na{e mesto, v katerem se dnevno sprehajamo. Sedaj se nam pa mudi na ~aj in pala~inke"

Organizatorji akcije z velikim zadovoljstvom sporo~amo vsem ob~ankam in ob~anom MOK ter naklju~nim obiskovalcem, da smo o~istili Kranj in s pomo~jo Komunalnega podjetja Kranj odpeljali skoraj 40 kubi~nih metrov nabranih smeti. Hkrati pa velja, da bodo tovrstne akcije lahko bolj uspe{ne, ~e bo vsak posameznik sam skrbel za ~isto okolje v katerem `ivi, na to opominjal ostale dru`inske ~lane, sosede, prijatelje in znance. Ekolo{ki odnos do okolja v katerem `ivimo je pomemben, saj nam ni dano, da bi lahko svobodno izbirali kje in kako bomo `iveli, {e manj pa lahko na to vplivajo na{i nasledniki, ki jim bomo neko~ prepustili na{ `ivljenjski prostor.

Matica (8 let) in Jure (9 let): "Najprej sva ~istila in pobirala smeti. Na{li smo jogi in sva skakala po njem, potem smo ga pa skupaj z vodnico vrgli v smeti, ~eprav je bilo veliko zanimanja zanj. Ve{, narisala sva tudi risbico, nekoga, ki kadi in ima celo vre~o smeti v roki. Dim in cigareti tudi onesna`ujejo okolje."

Ob koncu bi se zahvalil organizatorjem, Gurotu in Marklu, podjetju Sava d.d. (gd~. Metki, gospe Lidiji, gd~. Karmen in g. Janezu), ki je prevzelo pokroviteljstvo in soorganizacijo, Mestni ob~ini Kranj za podporo, kranjski Gasilsko re{evalni brigadi, Komunali Kranj in vsem udele`encem. Z va{o pomo~jo je Kranj postal zopet bolj ~ist in poskrbimo, da bo tak{en tudi ostal. V upanju na ponovno snidenje prihodnje leto.

Pugy

SEMINARJI

podeljene po uspe{no opravljenem sojenju na obmo~nem oz. dr`avnem mnogoboju.

Management seminar v [vici

Seminar za organizatorje taborjenj

Seminar za organizatorje taborjenj in {ole v naravi je potekal v G[ v Bohinju 8. in 9. marca 2002. Udele`ilo se ga je 27 te~ajnikov od tega 15 u~iteljev iz osnovnih {ol po Sloveniji. Seminar je postregel z novim znanjem s podro~ja tehni~ne priprave in izvedbe taborjenja, spremembami na podro~ju zakonodaje in pravno odgovornostjo ter higienskimi pogoji in normativi za izvedbo taborjenja. Udele`enci so sestavljali tudi programe taborjenj in na ta na~in v veliki meri izmenjali ideje in izku{nje.

Glede na opravljene ankete in vrednotenje smo ugotovili, da je potrebno v prihodnje pri dolo~enih temah lo~iti taborni{ke udele`ence od pedago{kih delavcev. Tak{na tema je bila predvsem priprava programa in priprava taborjenja (tehni~ni del). Dolo~enim temam je potrebno nameniti ve~ ~asa, tako da bo v prihodnje seminar trajal nekoliko dlje.

Sodni{ki seminar

Seminar je potekal v taborni{kem centru Marindol od 15. do 17. marca 2002 v organizaciji komisije za program. Seminarja se je udele`ilo 32 ~lanov iz gorenjskega in severnoprimorskega obmo~ja (15 M^ in 17 GG). Na seminarju so udele`enci spoznali splo{ne dolo~be za mnogoboj in ROT, teoreti~no in prakti~no obdelali panoge mnogoboja in na koncu opravili {e preizkus znanja. Seminar so udele`enci ocenili pozitivno in so bili zadovoljni tako z namestitvijo kakor tudi s potekom seminarja. Sodni{ke izkaznice bodo udele`encem

Mednarodni skavtski center Kandersteg v [vici je konec februarja gostil pisano dru{~ino skavtov iz cele Evrope na 5. seminarju managementa. 29 udele`encev iz 12 dr`av (med njimi je bil tudi Ga{per Rupnik iz ZTS) je v slabem tednu, kolikor je seminar trajal, osvojilo precej spretnosti na podro~ju gradnje timov, u~inkovitosti dela in vodenja timov, orodij za u~inkovito na~rtovanje na vseh nivojih organizacije in znanja o managementu odraslih virov. Seveda je pomemben del u~ne izku{nje predstavljalo tudi dru`enje, izmenjava izku{enj in modelov dobre prakse, ki bodo udele`encem pri delu v nacionalnih organizacijah v veliko pomo~. Fotografije s seminarja si lahko ogledate na communities.msn.com/manacommunities.msn.com/manacommunities.msn.com/manacommunities.msn.com/management2002 gement2002 gement2002 gement2002 gement2002.

TABOR NA OBISKU

Zapisal: Ale{ Cipot, fotografije: arhiv RDP in AC

Rod Divjega petelina - [entjur pri Celju

Tokrat me je pot zanesla na celjsko, natan~neje v [entjur, kjer je sede` rodu Divjega petelina. Rod je dokaj mlad in moj prvi vtis je bil, da {entjurski taborniki delajo s ~edalje ve~jim zagonom. Pri~akali so me v {entjurski osnovni {oli, kjer razpolagajo z ve~jo sobo, ki je opremljena popolnoma v taborni{kem duhu. [otor, hlodi za sedenje in maketa ognja pri~arajo v zimskem ~asu idili~no vzdu{je na vodovih sre~anjih. Pogovarjal sem se s stare{ino Janijem in na~elnikom Markom, pozneje se nam je priklju~il tudi na~elnik kluba PP Zoran.

^lanstvo rodu

DRU@INA/KLUBVOD/KLUBVODNIK[T. ^LANOV

M^TigriDavid Pisanec5

M^Metulj~kiNina Kukovi~6

M^ (na Ponikvi)VidreJanez Kukovi~8

Za~etki delovanja rodu

Na~elnik rodu Marko je povzel dogajanja rodu v preteklosti: "Za~etek taborni{tva v [entjurju sega v leto 1997. Na prvem sklicu je bilo vpisanih 80 ~lanov in ustanovljeni sta bili dru`ini M^ in GG. Takrat je bilo izbrano tudi ime rodu. Divji petelin je bil neko~ avtohtoni prebivalec na{ega obmo~ja, `al je skoraj izumrl. Pozneje je pri{lo do osipa in na prvem taborjenju je taborilo 28 ~lanov. Vsako leto smo organizirali letno taborjenje in zimovanje za vse dru`ine. Leta

1999 smo organizirali 1. mednarodni tabor, leto za njim pa tudi drugega. Leta

2000 je bil ustanovljen klub PP, to leto pa smo se raz{irili po obmo~ju in nastali sta {e dve ~eti, ena na Ponikvi in druga v Gorici pri Slivnici. [tevilo aktivnih

~lanov danes je 90 in 24 umsko prizadetih, ki jih {tejemo med ~lane rodu."

M^ (v GoriciLeviJanez Kukovi~7 pri Slivnici)

GGTigri 2Klemen Kukovi~8

GGJaguarjiAndrej Gra~nar5

GGVevericeRudi Bre~ko6

GG (na Ponikvi)OrliDenis Kukovi~8

GG (v GoriciZlati orliDenis Artnak5 pri Slivnici)

PP13. praseZoran Borov{ak17

Gr~eni voda15

Vod du{evnoJanez Kukovi~24

prizadetih

Opomba: ^lani voda du{evno prizadetih ne pla~ujejo ~lanarine in uradno niso ~lani rodu in ZTS.

Starostna kat.Na~elnik[tevilo ~lanov

M^David Pisanec26

GGRudi Bre~ko32

PPZoran Borov{ak17

Gr~e15

Posebna skupina24

Delo s skupino umsko prizadetih

Jani, kako ocenjuje{ delo z umsko prizadetimi?

Jani, kako ocenjuje{ delo z umsko prizadetimi?

Jani, kako ocenjuje{ delo z umsko prizadetimi?

Jani, kako ocenjuje{ delo z umsko prizadetimi?

Jani, kako ocenjuje{ delo z umsko prizadetimi?

To je bogastvo, ki ga ima rod. Gre za ob~asna sre~anja. Mladi se sre~ujejo z druga~nimi, ugotavljajo razlike med sabo in njimi. V ve~ini primerov se vsi prvi~ sre~ajo z du{evno bolnimi ljudmi in ugotavljamo, da jih zelo dobro sprejemajo in so se navadili nanje. Izvedli smo celo kraj{e skupno taborjenje. Ve~ina jih je iz [entjurja, pri{li pa so tudi iz celjske ob~ine. Niso samo mladi po letih, temve~ jih je nekaj tudi starej{ih od 30 let. Skozi sam proces vzgoje in izobra`evanja sku{amo mladega ~loveka v prosto~asnih aktivnostih pou~iti tudi o potrebi po sprejemanju druga~nih v svoji sredini. To nas bogati in bogati tudi organizacijo kot tak{no navzven. Zaradi poro~anja medijev tudi {ir{a javnost izve za na{e delo z druga~nimi, tudi sponzorji in donatorji so nam zato naklonjeni, ~eprav zaradi dela z druga~nimi ne pridobimo kakr{nihkoli dodatnih denarnih sredstev posebej na ta ra~un (npr. s strani Ob~ine [entjur ipd., op. p.).

Rodova uprava

FUNKCIJA FUNKCIJA FUNKCIJA FUNKCIJA IME IN PRIIMEK IME IN PRIIMEK IME IN PRIIMEK IME IN PRIIMEK PRIIMEK

STARE[INAJanez KUKOVI^

NA^ELNIKMarko MO^NIK

NA^ELNIK DRU@INE M^David PISANEC

NA^ELNIK DRU@INE GGRudi BRE^KO

NA^ELNIK KLUBA PPZoran BOROV[AK

TAJNICASne`ana ^OVI^

GOSPODARAlojz JO[T

BLAGAJNIKAlojz JAZBEC

REFERENT ZA DRU@ABNOSTAlen KO[TOMAJ

IN [PORT

Organizirate humanitarne akcije ...

Organizirate akcije ...

Organizirate humanitarne akcije ...

Organizirate akcije ... akcije

Vsako leto izvedemo ve~ humanitarnih akcij, ne le fizi~nih, temve~ tudi obdarovanja socialno ogro`enih ljudi. Obdarili smo jih s popolnoma novimi obla~ili in obutvijo. Naklju~no smo izbrali ljudi, ki tak{no pomo~ potrebujejo, seveda pa smo jih prej poklicali. Obla~ila in obutev smo pripeljali z avtom, ga odprli in jim ponudili, da si vzamejo, kolikor potrebujejo. Mnogi tega skoraj niso mogli verjeti. V preteklosti smo v mestu na dan boja proti odvisnosti pripravili lutkovno igrico na temo odvisnosti. Ob eni izmed preteklih prireditev za Lu~ko miru smo postavili stojnice in na njih delili lu~ko miru, darila, na{e koledarje, za katere smo zbirali prostovoljne prispevke.

Stare{ina rodu: "^lanarina zna{a 3.600 tolarjev, popustov nimamo, lahko pa ~lani pla~ajo ~lanarino v ve~ obrokih. Pri pla~evanju ~lanarin nismo nikoli imeli te`av, ve~ja te`ava je nedoslednost vodnikov in vodstva pri pobiranju ~lanarine in njenem pravo~asnemu odvodu na ZTS. Doslednost in pravo~asnost moramo {e dose~i."

Jani je stare{ina rodu, vodnik treh vodov, sodeluje v pripravljalnem odboru Lu~ke miru, je in{truktor prve stopnje, prejel pa je `e tudi vabilo za in{truktorski te~aj druge stopnje.

Medvedki se na bivaku spoznavajo z lokostrelskimi ve{~inami

[entjurski taborniki vabijo vse rodove na baseball tekmo, na skupno akcijo z dru`abnim ve~erom. Stik: na~elnik rodu Marko (tel. {t. 03/5741688).

Na~elnik kluba PP Zoran (levo) in na~elnik rodu Marko

Celjsko-zasavsko obmo~je

ROD SOTO^JA **NAZARJE3036

ROD GORNJI GRAD **GORNJI GRAD

Opomba: Rodovi ozna~eni z dvema zvezdicama v letu 2001 niso bili registrirani. Prvi in tretji stolpec predstavljata {tevilo odvedenih ~lanarin ZTS-u, drugi in ~etrti stolpec pa ugotovljeno {tevilo tabornikov v rodu ob obisku na~elnika obmo~ja oziroma na~elnika ZTS.

Zoran Borov{ak, na~elnik kluba PP: "[tevilo ~lanov kluba se po~asi ve~a po zaslugi prehoda GG-jev v starej{o starostno kategorijo pa tudi precej novih ~lanov imamo. Prevladujejo mlaj{i PP-ji. Najve~ji problem PP-jev je pomanjkanje ~asa. Klub {teje sedemnajst ~lanov, osip PP-jev je zelo majhen. Za leto{nje leto se v klubu dogovarjamo, da bi organizirali letni tabor v Makedoniji, ker imamo stike s taborniki iz Ki~eva. Obstaja tudi mo`nost, da gremo na Zlet v Tolmin in na ROT v Prekmurje." Na sliki so ~lani rodu na Eko taboru pred slabima dvema letoma.

Lu~ka miru

Jani je bil ~lan pripravljalnega odbora Lu~ke miru 2001. Pred ~asom je na forumu na Rutki potekala zanimiva debata o vpra{anjih povezanih z Lu~ko miru.

Jani, sicer foruma na Rutki ne spremlja{, bi pa rad izve-

Jani, sicer foruma na ne spremlja{, bi pa rad izve- na spremlja{, rad del, kak{no je tvoje razmi{ljanje in stali{~e o Lu~ki miru je tvoje razmi{ljanje in stali{~e o razmi{ljanje v letu 2001? letu 2001? v letu 2001? letu 2001? 2001?

Lu~ka miru je potrebna bolj kot kdajkoli poprej, predvsem zaradi vse ve~jih razlik in razpok med, ne samo socialno ogro`enimi in bogatimi, ampak tudi med razli~no misle~imi ljudmi v na{i de`eli. ^e se pa obrnem na skavtski organizaciji v Sloveniji, na Zvezo slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov (ZSKSS) in Zvezo tabornikov Slovenije pa menim, da bi morali imeti Lu~ko miru dvakrat na leto. V tem letu je pri{lo do vsebinskega preoblikovanja in prenosa Lu~ke miru v Slovenijo. Do sedaj smo to delali skupaj z ZSKSS. Glede na razmere oziroma rezultate v preteklih letih pa smo se odlo~ili, da to spremenimo. Odlo~ili smo se, da se Lu~ka miru prinese v Slovenijo na na~in kot se je prinesla. Da jo razpr{imo v svojem okolju in jo iz svojega okolja razpr{imo po domovih po Sloveniji. Iz tega vidika se mi zdi, da je to v redu, da je bil pristop primeren, da je pripeljal k razmi{ljanju funkcionarje iz ZSKSS, da bomo v prihodnje la`je na{li skupne to~ke za skupno izvedbo akcije v smislu ohranjanja miru in poti k resni~nemu prijateljstvu. Obstajajo {e nekatera odprta vpra{anja, saj nekateri mislijo, da je ta Lu~ka zgolj katoli{ke narave, vendarle se moramo oprijeti predvsem vsebine in poslanice Lu~ke - mir in strpnost, ki ju naj Lu~ka prinese. To je za nas tudi velik izpit, saj moramo priznavati druga~e misle~e, moramo vedeti, da smo razli~ni na tem svetu in moramo pripeljati Lu~ko tudi v organizacije drugih veroizpovedi , kot so evangeli~ani, pravoslavci, Jehove pri~e in druge cerkvene organizacije v Sloveniji, ki so {e zaenkrat neizkori{~eni potencial, saj Lu~ka do njih {e ni pri{la.

lila in Lu~ka je {la svojo pot. Mislim, da je bil v Murski Soboti dober za~etek, ki ga je potrebno nadgraditi. Pokazale so se pomanjkljivosti, ki morajo dati nov zagon, ki morajo roditi nove zamisli in mislim, da je bila Murska Sobota v preteklem letu tista, ki je orala ledino na tem podro~ju, v druga~ni vsebini. Koncept programa je bil dober. V mestu samem bi se sicer dalo bolje organizirati, da bi pri{lo ve~ ljudi kot jih je, toda to je bil za~etek. Sre~evali smo se s precej odklonilnim odnosom s strani posameznih taborni{kih organizacij. Pojavljali so se o~itki. Ravno v tem letu, ko smo si izborili svoj plakat, svoj znak Lu~ke miru, je pri{lo do tak{nega distan~nega odnosa v nekaterih sredinah in ~e bi dejansko vsi skupaj vedeli, kaj `elimo in kaj ho~emo v tej na{i organizaciji, do tega ne bi pri{lo in bi veliko la`je orali ledino. Murska Sobota se je pokazala na svoj na~in. Sprejeli so tak{en koncept, tak{en program.

In kaj re~i ob dejstvu, da je precej ~lanov stare{instva po In kaj re~i ob dejstvu, je precej ~lanov stare{instva precej ~lanov koncu seje odpotovalo domov, torej se niso udele`ili koncu seje odpotovalo torej se niso udele`ili odpotovalo sprejema Lu~ke miru? sprejema Lu~ke miru? sprejema Lu~ke miru? sprejema Lu~ke miru? sprejema

To je vpra{anje, ki ga mora obravnavati Izvr{ni odbor. Koliko je to odgovorno do samega foruma stare{instva je to tudi odnos vsakega posameznika do tega organa, tako da se mora vsak pri sebi vpra{ati, zakaj je temu tako. Vedno je treba pri~akovati, da vsi ne bodo pri{li na nek forum, na sre~anje, na stare{instvo. @e ve~krat sem predlagal, da se je potrebno na Zvezi opredeliti ali s tak{nimi aktivnostmi nadaljevati ali prenehati. Dogaja se, da v nekem trenutku vsi potrebujemo in `elimo aktivnost, ko je pa potrebno akcijo izvesti se pojavi vpra{anje ~asa, odnosa, smiselnosti pri posameznikih, ki pa po mojem mnenju niso resni. Na stare{instvu v Kopru so sprejeli koncept, ki je bil predlagan s strani odbora, v Murski Soboti pa se je pokazalo, da ni bilo vseh. To pomeni, da so nekateri odlo~itev sprejemali s figo v `epu.

Si pripravljen sodelovati v odboru tudi letos?

Si pripravljen sodelovati v odboru tudi letos?

Si pripravljen sodelovati v odboru tudi letos?

Si pripravljen sodelovati v odboru tudi letos?

Si pripravljen sodelovati v odboru tudi letos?

V kratkem bo vrednotenje Lu~ke miru 2001, ki bo pokazalo rezultate. Sam sem {e vedno pripravljen sodelovati, saj sem navsezadnje bil zraven, ko smo naredili prelomnico, ko smo ji dali druga~no vsebino in mi je veliko do tega, da ta vsebina za`ivi, da dobi resni~no svojo podobo.

Kak{en se ti je zdel program ob sprejemu Lu~ke v Murki Kak{en se ti je zdel program ob sprejemu Lu~ke v Murki

Kak{en se ti je zdel program ob sprejemu Lu~ke v Murki

Kak{en se ti je zdel program ob sprejemu Lu~ke v Murki Soboti? Soboti? Soboti? Soboti?

To je eno izmed vpra{anj, ki se postavljajo ob takih novitetah. Do sedaj je Lu~ka prihajala v Maribor, kjer nas je pri~akala mno`ica ljudi, ki so pri{li k ma{i. Tam se je Lu~ka razde-

Jani spoznava M^-ke s kompasom

Ale{ C.

ZIMOVANJE Nesne`no zimovanje Prekmurcev

Lendavski, bistri{ki in murskosobo{ki taborniki `e dobrih deset let dobro sodelujejo, kar se ka`e predvsem v skupnih taborjenjih. Zimovanja so v tem ~asu ve~inoma organizirali vsak zase, tokrat pa `e drugi~ zapored skupaj. Na leto{nje zimovanje so se odpravili v [martno na Pohorju. Snega je bilo zgolj za vzorec pa vendar to ni motilo zimovajo~ih.

Prevoz z avtobusom iz Prekmurja do Pohorja je hitro minil. Petek se je `e prevesil v ve~er, ko so taborniki prispeli v [martno. Po namestitvi in ogledu ko~e so pri~eli s programom, ki je seveda temeljil na igri. Vod Hitrih mravelj si je omislil izvirno masko, ki so jo pozneje posnemali ostali taborniki.

Vodstvo zimovanja se je potrudilo in organiziralo dobro zimovanje. Na sliki v zgornji vrsti (od leve proti desni): Csaba in Bine. Srednja vrsta: Petra J., Gordana, Vida in Gizela. Spodnja vrsta: Mirjana, Ale{ in Brankica. Manjkajo Zlatka, Petra, Monika in Ale{ Skali~.

Naslednji dopoldan so se igre preselile v naravo. K sre~i so taborniki na{li {e zadnje ostanke snega in M^-ki, zdru`eni v vodu Lisice, so oblikovali najbolj{i vodov znak - sne`eno lisi~ko. In kdo so bili preostali vodi na zimovanju? Hitre mravlje, Kontra pajki ter Metulj~ki in ~ebelice - vodi medvedkov in ~ebelic ter voda gozdovnikov in gozdovnic. Mokra voda ter The Sharks.

Hitre mravlje so rade poslu{ale napete zgodbe, na primer tisto o ~loveku, ki je v mraku pred pokopali{~em sre~al nedavno umrlega prijatelja, za ~igar smrt takrat {e ni vedel. Ob poslu{anju zgodbic niso bili razigrani kakor obi~ajno.

V stilu glasbene skupine "ZZ top" Luka, Matej in Tarik preizku{ajo uporabnost {otorskega krila.

V mrzlem jutru je topel zajtrk v topli sobici mamljiv. GG-je pa udobje ni zavedlo in v enem izmed takih juter so si zajtrk pripravili sami - v naravi. Nabiranje dra~ja, kurjenje ognja in vezavo triangla za kotli~ek s ~ajem so kon~ali hitro in se nato posvetili najslaj{emupojedini.

GG-je je najbolj utrudil pohod, na katerem so se spoznavali z osnovami orientacije. Razumljivo so bili najbolj priljubljeni trenutki po~ivanja po opravljenem delu. Zdaj razumejo, da se izohipse na skici terena ne morejo med sabo zdru`evati, kri`ati in naenkrat prekiniti.

UDELE@ENCI ZIMOVANJAVESELI VETER VIDRASKUPAJ

Medvedki in ~ebelice111223

Gozdovniki in gozdovnice729

Popotniki in popotnice3-3

Gr~e in gr~ice549

SKUPAJ261844

Igor

SRE^ANJE z vrhom hrva{kih tabornikov

Zveza tabornikov Hrva{ke je `e lansko leto dala pobudo, da bi se `elela sre~ati z na{o organizacijo s ciljem bolj{ega sodelovanja med obema organizacijama. Do sre~anja na vrhu kakor radi re~emo, ~e se sre~ajo glavni funkcionarji organizacij, je pri{lo konec marca v Bregani na Slovensko - Hrva{ki meji.

Med prijetnim pogovorom, so se ~lani obeh organizacij dogovorili, da lahko sodelujemo na nekaj podro~jih na{ega delovanja. Glavno podro~je je vsekakor mednarodno sodelovanje. Na tem podro~ju bi lahko izpeljali skupne projekte na nacionalnem ali lokalnem nivoju, lahko pa bi tudi skupno nastopili na projektih, ki jih organizira Evropska skavtska regija in WOSM. Na lokalnem nivoju pa bi lahko na{i rodovi sodelovali na tekmovanjih in taborjenjih hrva{kih rodov in obratno.

Na programskem podro~ju bi si lahko izmenjali izku{nje, sodelovali na razli~nih tekmovanjih, ki jih prirejajo na{i in hrva{ki rodovi, izmenjali bi si programsko literaturo in organizirali sestanke programskih komisij obeh organizacij s ciljem izmenjave idej in organiziranju skupnih aktivnosti.

Izobra`evanje je ravno tako podro~je kjer bi si lahko izmenjali izku{nje in in{truktorje, ki bi lahko predavali na te~ajih hrva{ke gozdne {ole in hrva{ki in{truktorji v na{i gozdni {oli.

Obe strani sta se na koncu strinjali, naj se predlagane dejavnosti ~imprej za~nejo uresni~evati.

Predstavniki obeh organizacij med spro{~enim pogovorom.

Stare{ini obeh organizacij sta si izmenjala darila v znak prijateljstva.

Povej, kar misli{, nih~e namesto tebe ne bo!

Informacije

Budno spremljaj www.rutka.net, kjer se lahko tudi prijavi{!

Se tudi tebi zdi, da smo v dru`bi taborniki in na{a organizacija premalo opazni in prepoznavni? Misli{, da bi se s tem morali ukvarjati drugi ali pa se ti to morda zdi deloma tudi tvoja naloga? Kdo skrbi za na{o prepoznavnost: mi z akcijami ali pisarna ZTS s centralno vodenim PR-om?

Osnovni podatki

Kaj: akcija za vse, ki jim ni vseeno

Kje: Gozdna {ola, Bohinj

Kdaj: 13. in 14. april

Kdo: vsi, ki ste stari med 16 in 26 let

Zakaj: ker ho~emo, da se nas sli{i!

Tudi tebe zanima ...

• ali imajo v Prekmurju enake te`ave s ~lani kot na Primorskem?

• ali se tudi drugim zdi program za ~lane pomanjkljiv?

• kaj se dogaja s taborni{tvom po svetu?

• kako se udele`iti mednarodnih dogodkov?

Je res napo~il ~as, da ustanovimo novo starostno skupino - mlaj{e gr~e? Morda pa bi le skupino PP podalj{ali do 25. leta? Ali po 25. letu preneha{ biti tabornik? Bi moral takrat nehati razmi{ljati kot tabornik, pomagati v svojem rodu, se popolnoma umakniti iz taborni{tva? In ~e bi imeli novo skupino: kak{en bi bil njen program?

Kaj je sploh smisel taborni{tva? Mar vodniki ~lane le u~imo ve{~in pre`ivetja v naravi ali pa jim morda dajemo kaj ve~? Smo taborniki pre`iveta skupina? Bi morali morda na{o organizacijo razpustiti in ~lane predati v roke "edini pravi skavtski organizaciji v Sloveniji"ZSKSS? Kje se skriva na{a identiteta? Kaj je na{ namen?

Se je po 17. letu {e vedno mogo~e zabavati "po taborni{ko"? Brez hrupne diskote~ne glasbe, brez cigaretnega dima, zgolj s kitaro v roki in zvezdami nad glavo?

Kaj nam pomeni taborni{tvo po prvem taborjenju in kaj po zadnjem? Kdo so ti ljudje, s katerimi sedim okoli ognja? Zakaj sem z njimi in zakaj se zdru`ujemo ob ognju?

^e vsa ta vpra{anja v tebi vzbudijo vsaj malo `elje po odgovorih, se nam pridru`i na kratki in zabavni delavnici v Bohinju! Naj se sli{i MOJ GLAS!

^e ho~e{ spoznati nove prijatelje, sre~ati nekaj starih, izmenjati ogromno pomembnih izku{enj, se igrati nekaj zanimivih iger in u`ivati v ~udovitem Bohinju, nikar ne pomi{ljaj, ampak si takoj rezerviraj ~as za MOJ

GLAS!

22. APRIL - DAN TABORNIKOV

Poka`imo se v lokalnem okolju

^e smo lani ob tem ~asu `e likali uniforme za 50-letnico Zveze tabornikov Slovenije, potem je pred nami v leto{njem letu {e ena pomembna obletnica - 80-letnica skavtstva na slovenskih tleh. Poleg tega je ravno dobro minila 100-letnica ustanovitve gozdovni{ke organizacije, pred nami pa je tudi 12. zlet tabornikov Slovenije, kjer bo praznovanje doseglo vrhunec. In ker smo tudi ~lani mednarodne skavtske bratov{~ine, se `e intenzivno pripravljamo na 100-letnico skavtstva. Do 1. avgusta leta 2007 manjka sicer {e dobrih 5 let, se pa ve~ kot 20 milijonska mno`ica skavtinj in skavtov po svetu `e pripravlja na ta mejnik v obstoju Svetovne organizacije skavtskega gibanja.

Res je, da se okoli okroglih obletnic dviga prah, vendar pa {e zdale~ ne tam,

kjer je na{e vsakodnevno delovanje tudi najbolj pomembno; v mestnih ~etrtih,

krajih in vaseh, kjer taborni{tvo predstavlja eno izmed pomembnih prosto~asnih dejavnosti za mlade. V takem okolju je akcija odmevna `e , ~e poleg na{ih ~lanov sodelujejo tudi njihovi star{i; in ~e ti povabijo {e prijatelje, je skupaj cela vas. Zato vas v teh dneh, ko je pred nami 22. april, dan tabornikov vabimo, da razmislite o prilo`nosti, kako boste ~lane, star{e, prijatelje in druge krajane povabili na razstavo, jim prikazali del dejavnosti, jih pozvali k ohranjanju neokrnjene narave ali organizirali taborni ogenj s ske~i, pesmijo in kitaro.

Vabljen si na TABORNI[KI FE[TIVAL

Vsi ljubljanski in ostali taborniki se bomo v soboto, 20. aprila 2002, zbrali v Tivoliju, kjer se bodo odvijale razne delavnice:

• proga pre`ivetja, vo`nja s kanuji, lokostrelstvo…

• peka pala~ink, kiparstvo, igre…

• spu{~anje po vrvi, totem…

• In {e in {e…

Svojo dejavnost bodo predstavili tudi ~lani drugih prostovoljnih organizacij in policisti.

Fe{tival BO tudi v slabem vremenu!

Vabimo ljubljanski taborniki in organizatorji Fe{tivala

Informacije in prijave: Miha Ma~ek, 041/282583, miha.macek miha.macek miha.macek miha.macek @ rutka.net rutka.net

V okviru Fe{tivala bomo organizirali zbiranje igra~ za otroke, ki si jih morda `elijo in jih potrebujejo bolj kot mi, pa jih nimajo kje dobiti. Zato naj vsak, ki ima doma kak{no igra~o, ki je ne potrebuje ve~, to v soboto prinese s seboj in s tem razveseli drugega otroka. Podarili jih bomo Rde~emu kri`u. Igra~e naj bodo ~iste in delujo~e.

TABOROVA POMO^

Zavarovanje pred odgovornostjo

Pri~ujo~a serija ~lankov bo v nekaj naslednjih mesecih osvetlila nekatere probleme s pravnega in dav~nega podro~ja, s katerimi se pri svojem delovanju sre~ujejo oziroma se bodo po vsej verjetnosti sre~evali taborni{ki rodovi. ^lanki so namenjeni predvsem odgovornim osebam v rodovih, torej stare{inam, nikomur pa ne bo {kodilo, ~e se z njihovo vsebino seznanijo tudi na~elniki in vodniki oziroma vsi tisti, ki bodo to {e postali. Iz tega razloga ~lanki tudi niso pisani v strogo pravni{kem slogu, temve~ kar se da lai~no.

S prvim ~lankom se bomo dotaknili problema, ki postaja aktualen tudi v taborni{tvu in ki ga imenujemo od{kodninska odgovornost. V vsakdanjem `ivljenju si pod tem pojmom lahko zamislimo primer, ko gru~a tabornikov, po mo`nosti brez vednosti vodnika, zakuri ogenj in po nesre~i {e bli`nji travnik. Kot drugi primer si lahko zamislimo tabornika, ki se izmuzne nadzoru vodnika, dirja po gozdu, pade in si zlomi klju~nico. V obeh primerih se bi lahko zgodilo in se bo v prihodnosti tudi vse pogosteje dogajalo, da bodo lastnik skednja oziroma star{i otroka v imenu otroka to`ili rod na pla~ilo od{kodnine. In, v kolikor rod ne bo pripravljen na nastanek tovrstne situacije, bodo to`bo tudi dobili. Le od vi{ine od{kodnine in premo`enja rodu bo potem odvisno, ali bo rod lahko {e dalje deloval, ali pa bo to pomenilo njegov konec.

Dodatno je potrebno opozoriti {e na mo`nost, da se zoper odgovorno osebo, ki je v ve~ini primerov stare{ina rodu ali vodja akcije, spro`i tudi kazenski posto-

pek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz malomarnosti (katerega kaznivega dejanja in kak{na bi lahko bila potencialna kazen, bi bilo seveda odvisno od okoli{~in konkretnega primera). Ne podcenjujte torej posledic nesre~, ki se lahko pripetijo na taborni{kih akcijah.

S pojmom zavarovanje pred odgovornostjo zajemamo ukrepe, s katerimi se lahko rodovi in njihove odgovorne osebe zavarujejo pred tem, da bi morali v polni meri odgovarjati za {kodo, povzro~eno ~lanom rodu ali tretjim osebam (t.j. o{kodovancem, ki niso ~lani rodu). Pojem zavarovanje pred odgovornostjo je mnogo {ir{i od pojma zavarovanje odgovornosti, ki je, kot bomo videli v nadaljevanju, le eden izmed preventivnih ukrepov zavarovanja pred odgovornostjo.

Ukrepe lahko v grobem razdelimo na ukrepe, ki jih lahko sprejmemo `e pred samo akcijo z namenom, da zmanj{amo verjetnost nastanka nesre~e oziroma nastopa odgovornosti rodu, torej ukrepe preventivne narave, in ukre-

pe, ki jih lahko sprejmemo {ele po nastanku nesre~e z namenom omejiti njene posledice in s tem vi{ino odgovornosti rodu. Zaradi la`jega razumevanja si bomo ukrepe ogledali na primeru organizacije taborni{kega tabora.

1. Preu~itev potencialnih tveganih situacij

@e samo ime ukrepa nam pove, ~emu je namenjen. Vodstvo rodu naj preu~i, katere vrste tveganih situacij lahko nastopijo tekom taborjenja, kak{ne so lahko njihove posledice, kako se lahko nastop teh situacij prepre~i in kako se lahko omejijo njihove neposredne posledice (primer: situacijasve~e v {otoru; posledica - zagori ve~ {otorov, njihovi prebivalci pa so ope~eni; prepre~itev situacije - prepoved kurjenja sve~, preverjanje spo{tovanja prepovedi; omejitev posledic - znanje ga{enja po`arov in prve pomo~i, razpolo`ljiva gasilna sredstva in prevoz v bolni{nico).

2. Izobra`evanje odgovornih oseb in vodnikov

Vodstvo rodu mora o spoznanjih iz prvega ukrepa seznaniti svoje ~lane in jih izobraziti, katere nevarne situacije lahko nastopijo, zakaj so posamezne situacije lahko nevarne, kako se jim je mogo~e izogniti, kako ukrepati ob njihovem nastopu, in kako po njem. Vodstvo rodu naj se odlo~i, ali bo to izobra`evanje potekalo na vodni{kih in vodovih sre~anjih, se bodo posamezni ~lani udele`evali seminarjev ali te~ajev, brali ustrezno literaturo ali se bodo izobra`evali kako druga~e.

3. Seznanjanje ~lanov in star{ev mladoletnih ~lanov

Za razumevanje smisla tega ukrepa je treba razumeti zakonodajo, ki dolo~a, da se lahko popolnoma zavestno odlo~ajo samo polnoletne osebe, starej{e od 18 let. Treba je razumeti tudi dejansko situacijo, da je prete`no {tevilo ~lanov rodu mlaj{ih od 16 let, da se z njimi ukvarjajo osebe, ki so tudi lahko mlaj{e od 18 let in ki niso strokovno usposobljene za delo z mladoletniki (taborni{ki te~aji, gozdne {ole, omejene osebne izku{nje in ljubezen do taborni{tva dejansko `al ne zado{~ajo), in da se v okviru taborni{tva udele`ujemo dejavnosti, ki so povezane z ve~jim tveganjem nastopa nesre~, kot ga praviloma do`ivljamo v vsakdanjem delu `ivljenja.

Pomembno pa je tudi, da so z navedenim seznanjeni tako ~lani rodu kot njihovi star{i, kajti le ~e so seznanjeni s tveganjem, se lahko zavestno odlo~ijo, da se bodo udele`evali taborni{kih akcij

navkljub pove~anemu tveganju nastopa nesre~, s ~imer so {ele lahko soudele`eni v tveganju. Z drugimi besedami, le posamezniki, ki so seznanjeni s tveganjem, se lahko zavestno odlo~ijo, da se bodo spustili v potencialno nevarno situacijo, s ~imer prevzamejo nase vsaj del odgovornosti za nastop posledic nesre~e. Le tako se lahko rod in njegove odgovorne osebe razbremenijo te odgovornosti.

^eprav se vam mogo~e zdi, da bo ta ukrep prestra{il ~lane in njihove star{e ter jih odvrnil od taborni{tva, se je treba zavedati, da slepljenje, kako je vse varno in kako se tako verjetno ne bo ni~ zgodilo, zakaj bi torej sploh govorili o tem, neodgovorno. ^e se rod ho~e re{iti odgovornosti, je nujno potrebno, da se ~lane rodu in star{e seznani s potencialnimi nevarnostmi, ne pa da se jih poizku{a pred njimi prikriti. Vsak posameznik ima pravico, da je seznanjen v kaj se spu{~a, sicer bo za {kodo, ki se pripeti posamezniku odgovarjal tisti, ki ga je zavajal in mu prikrival resni~nost situacije.

4. Pridobitev potrdila o seznanjenosti s tveganjem

Zaradi morebitnega nastopa nesre~e kljub vsem sprejetim preventivnim ukrepom si je `e pred nastopom nesre~e potrebno priskrbeti dokaze, da so bili ~lani in star{i mladoletnih ~lanov seznanjeni, v kak{no tveganje se spu{~ajo, in da so se v tveganje spustili zavestno. Dokazi se bodo ob morebitnem sporu lahko uporabili pred sodi{~em.

Pri tem je treba poudariti, da v preteklosti raz{irjeni listki v stilu: "spodaj

podpisani izjavljam, da sodelujem na lastno odgovornost", {e posebej, ~e jih podpi{ejo mladoletne osebe, ne zadostujejo kot dokaz. Ta ukrep je lahko u~inkovit samo kot dopolnilo prej{njega ukrepa, izvede pa se tako, da ~lani oz. njihovi star{i potrdijo, da so bili seznanjeni s tveganjem in da se zavestno spu{~ajo vanj.

Dober primer izvedbe tega in prej{njega ukrepa je organizacija sestanka, kjer se ~lane in star{e pou~i o taborni{tvu kot dejavnosti z vi{jim tveganjem ter o konkretnih nevarnostih, ki lahko doletijo tabornike. Na tem sestanku se popi{e prisotne star{e mladoletnih ~lanov, odsotnim star{em mladoletnih ~lanov pa se sporo~i, da se lahko njihovi otroci udele`ijo taborjenja samo pod pogojem, da se bodo star{i in njihovi otroci sami seznanili z vsebino sestanka. Isto~asno pa od vseh ~lanov in star{ev mladoletnih ~lanov zahtevajte podpis pisnega zagotovila, da se bodo ~lani na taborjenju obna{ali skladno z navodili vodstva rodu in vodstva tabora in da ne bodo po~eli ni~esar brez vodstva vodnika.

^lanek se nadaljuje v naslednji {tevilki revije

Tabor. Naslednji~: zavarovanje odgovornosti, zmanj{evanje verjetnosti nastopa

nesre~ in kurativni

ukrepi ter posledice posameznih ukrepov s pravnega vidika.

KREARTIVNI KOTI^EK

20002 milji pod morjem

Ko tako kak{en dan posedi{ na eni izmed pe~in, da ti veter ku{tra lase, sve` morski zrak zaokro`i po telesu in spodaj dale~ v zalivu opazi{ letanje galebov, se ti gotovo porodi vpra{anje; Kaj skriva ves ta H2O? Vir `ivljenja

... Le koliko litrov ga je, morja namre~? Zazre{ se. O~i se ti zatopijo v valove, ki ple{ejo svoj vsakdanji ples, misli pa odplavajo dale~ pro~. Modrina morja je neizmerno privla~na. Ve{, da skriva marsikak{no skrivnost, ki ~aka da jo odkrije{. Tam doli, kamor son~ni `arki ne zaidejo niti po naklju~ju, se skriva druga~en svet. Svet druga~nih bitij. Ima{ dovolj domi{ljije? Si prepri~an? Potem te vabimo, da se potopi{ z nami, 20002 milji pod morjem ...

Krearta 2002; od 10 do 12. maja 2002; za popotnice in popotnike ter starej{e, vodnike, vodje programa na taborjenju in kreativne du{e. ^isto nevsakdanji odklop, ki ga potrebuje{ kot tvoje telo potrebuje hrano in vodo. Pridru`i se nam in skupaj bomo potovali skozi prostor in ~as. Prijave do 26. aprila 2002 na pugy@rutka.net ali v pisarni ZTS.

SPOMLADANSKA KOLESARSKA ORIENTACIJA 2002

Se {e spomnite lanskega tekmovanja, ko sta se zmagovalca iz Dom`al odpeljala domov s Toyoto Yaris? ^e se ne, potem pridite pogledat, s ~im se bodo letos domov odpeljali zmagovalci. Pa preidimo k dejstvom. RDR iz Medvod spet organizira (predvsem zabavno) tekmovanje. Tokrat za spremembo ne s kanuji ampak s kolesi. Na tekmovanje se lahko prijavijo tri~lanske ekipe. Spodnja starostna meja je 16 let. Vse ekipe tekmujejo v isti kategoriji in na lastno odgovornost. Med obvezno opremo sodi: primerno opremljeno gorsko kolo, kolesarska oprema, ~elada, priporo~amo pa {e kompas in pisalni pribor. Zbor ekip bo v soboto 20. aprila 2002 ob 8:30 pri Osnovni {oli Sora pri Medvodah. Pot bo ozna~ena od za~etka Medvod naprej. Tekmovalci se bodo sre~ali z razli~nimi nalogami, ki jih bodo opravili na kolesu, ob kolesu, pod kolesom, s kolesom, predvsem pa na suhem. Da bomo opravi~ili ime akcije, vam bomo pripravili vrisovanje to~k v karto, kakih 20 km dolgo orientacijo po gri~ih v okolici Medvod in poleg zabavnih igric {e kak{no resno, o kateri boste pravo~asno obve{~eni. Da pa ne boste la~ni, vam bo kuhar Miha pripravil odli~no kosilo. Me{ane in `enske ekipe imajo pri premagovanju ovir na progi posebne olaj{ave.

Prijave sprejemamo do 15. aprila 2002, {tartnina pa je 2500 SIT na tekmovalca, oziroma 3000 za zamudnike in prijave na {tartu. [tartnina je v celoti namenjena nagradnemu skladu! Naka`ete jo lahko na `iro ra~un RDR {t. 50104 - 678 - 83151. Vsak tekmovalec dobi mikico, kosilo, na{itek, karto, ko{ dobre volje pa {e kak{no malenkost na{ih sponzorjev (na lanski tekmi so vsi udele`enci dobili nagrade).

Za vse informacije vam je na voljo RDR pp 16 MEDVODE ali vodja tekmovanja Matej B. Kobav (Miki), GSM: 041 533 206, matej.kobavmatej.kobavmatej.kobavmatej.kobavmatej.kobav@ fe.uni-lj.si fe.uni-lj.si, rdr.rutka.net rdr.rutka.net

TAKT 2002

Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridru`ite na tradicionalnem taborni{kem ko{arkarskem tekmovanju v Kranju. TAKT bo tokrat {e bolj pester in zanimiv. 16 ekip se bo zapodilo z rutkami po igri{~u proti prenosnemu pokalu, ki ga je lansko leto osvojila ekipa RPT iz Tolmina. Obljublja se nam mednarodna udele`ba, organizatorji pa bomo posku{ali ~im bolj popestriti samo dogajanje ob robu igri{~a z raznimi zabavnimi tekmovanji in preizkusi v raznih taborni{kih ve{~inah. Predvidevamo, da bo {tadion Stanka Mlakarja v Kranju precej poln, zato si ~imprej rezervirajte svoj sede`.

KDAJ KDAJ: 11. maj 2002 ob 8.30 uri

KJE KJE KJE: O[ [en~ur

KOLIKO KOLIKO KOLIKO: 10.000 SIT na ekipo

EKIPE EKIPE: naj {tejejo od 5-10 ~lanov, lahko so tudi me{ane, igra pa se v enotni kategoriji.

ROKI ROKI ROKI: prijave in pla~ila sprejemamo do 3. 5. 2002 do 3. 5. 2002 do 3. 5. 2002 do 3. 5. 2002 2002. Prijave po{ljite na naslov Zveza tabornikov ob~ine Kranj, Partizanska 13, 4000 Kranj ali po e-po{ti: djuro djuro @ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net ali faksu: 04 59 55 341! Pla~ila naka`ite na `iro ra~un: 51500-678-83611 s pripisom TAKT 2002. Ne zamudite rokov. V primeru prevelikega {tevila prijav bomo upo{tevali prijave in po vrstnem redu nakazana vpla~ila.

KONTAKT KONTAKT KONTAKT: Jure Megli~ - dJuro, djuro @rutka.net, 041 38 66 88 INFO.net INFO.net INFO.net INFO.net INFO.net: takt.rutka.net takt.rutka.net

Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridru`ite na nepozabnem tekmovanju, ki ga bomo zaklju~ili z dru`abnim ve~erom. Po tekmovanju vas vabimo tudi na ogled razstave "Skavti in gozdovniki na Slovenskem" in "Taborni{tvo v Kranju", ki bo odprta zadnji dan v Gorenjskem muzeju v Kranju.

Zveza tabornikov ob~ine Kranj www.zto-kr.org

TE^AJI ZA PRIDOBIVANJE ZNANJA S PODRO^JA SPECIALNOSTI

TE^AJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE, IN TOPOGRAFIJE, TE^AJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE, IN TOPOGRAFIJE, 22. 6. - 2. 7. 2002

S te~ajem `elimo:

• pove~ati splo{no raven znanja orientacije in topografije,

• zmanj{ati mo`nost izgubljanja in nesre~ ljudi v naravi zaradi neznanja,

• predstaviti novo mo`nost zdrave in okolju prijazne rekreativne dejavnosti,

• izobraziti kader, ki bo usposobljen za pripravo, na~rtovanje, izvedbo orientacijskih tekmovanj.

TEMATSKI SKLOPI TE^AJA ALI TEME

• Geografska orientacija

• Splo{no o kartah, vrste kart

• Lastnosti kart, geografska vsebina

• Branje kart

• Kartometrija

• Merjenje in ocenjevanje v naravi

• Kompas in drugi tehni~ni pripomo~ki za orientacijo

• Gibanje po terenu s pomo~jo kompasa in karte

• Priprava orientacijskega tekmovanja

• Skica terena, izdelava skice

• Orientacija na terenu

CILJNE SKUPINE IN POGOJI ZA UDELE@BO

Te~aj je namenjen:

• tabornikom planincem, jamarjem in drugim, ki bi `eleli poglobiti znanje,

• rekreativcem, ki se veliko gibajo v naravi in ki kdaj tudi zapustijo urejene poti,

• poznavalcem in ljubiteljem kart (zemljevidov).

Pogoja:

- starost najmanj 15 let

- osnovno znanje drugega lista (za tabornike) ali drugo primerljivo znanje

Vodja te~aja: Bla` Grapar

TE^AJ PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI, PIONIRSTVA IN BIVANJA V 28. 6. - 3. 7. 2002

Cilj te~aja je pove~anje znanja udele`encev na podro~ju bivanja v naravi in gradnje objektov iz naravnega - priro~nega - materiala.

TEMATSKI SKLOPI TE^AJA ALI TEME

• Poznavanje vrvi in vozlov

• Osnove bivanja v naravi

• Ognji, ognji{~a, na~in pri`iganja ognja

• Odnos pre`ivetnika do narave

• Oprema pre`ivetnika

• Izdelava pionirskih objektov

ABORNI[KII II I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLIX UREJA: IVO LETO XLIX IVO

• Priprava hrane v naravi

CILJNE SKUPINE IN POGOJI ZA UDELE@BO

Te~aj je namenjen:

• tabornikom, planincem, jamarjem in drugim, ki bi `eleli poglobiti znanje

• in{truktorjem prakti~nih vsebin v Centrih {olskih in ob{olskih dejavnosti.

Pogoja:

- starost najmanj 15 let

- osnovna znanja zahtevana z ve{~inami: orodjar, taborni izumitelj, vrvar in nastanjevalec (za tabornike) ali drugo primerljivo znanje

Vodja te~aja: Miha Eder

TE^AJ PRE@IVETJA Z RASTLINAMI ZA PREHRANO IN ZDRAVJE, TE^AJ PRE@IVETJA Z RASTLINAMI ZA PREHRANO ZDRAVJE, TE^AJ PRE@IVETJA Z RASTLINAMI ZA PREHRANO IN ZDRAVJE, TE^AJ PRE@IVETJA Z RASTLINAMI ZA PREHRANO ZDRAVJE, TE^AJ PRE@IVETJA Z RASTLINAMI ZA PREHRANO IN ZDRAVJE, 20. - 27. 7. 2002

Cilj te~aja je pove~anje znanja o rastlinah v naravi, ki jih lahko uporabljamo za prehrano ali zdravilne u~inke.

TEMATSKI SKLOPI TE^AJA ALI TEME

• Narava in rastlinski svet

• U`itne in strupene rastline za zdravje

• Priprava obroka

• U`itne in strupene rastline za prehrano

• Nabiranje in priprava u`itnih divjih rastlin

CILJNE SKUPINE IN POGOJI ZA UDELE@BO

Te~aj je namenjen:

• tabornikom, planincem, jamarjem in drugim, ki bi `eleli poglobiti znanje

• u~iteljem prakti~nih vsebin v Centrih {olskih in ob{olskih dejavnosti in

• pedago{kim delavcem, ki bodo znanja in ve{~ine uporabili pri svojem delu v {oli.

Pogoja:

- starost najmanj 17 let

- obvlada ve~ino zahtev za priznanje ve{~ine kuhar (PP)

Vodja te~aja: Borut Cerkveni~

LOKOSTRELSKI TE^AJI, LOKOSTRELSKI TE^AJI, 20. - 27. 7. 2002

Cilj te~ajev je, seznaniti se s skrivnostmi tega {porta, poglobiti svoje znanje lokostrelstva, postati sodnik ali na tem podro~ju pou~evati druge.

TEMATSKI SKLOPI TE^AJA ALI TEME

V okviru lokostrelske izmene v G[ bodo:

• te~aj za lokostrelce - za~etnike

Pogoj: kandidati morajo biti stari najmanj 14 let

• izpopolnjevalni te~aj lokostrelstva

• te~aj za vaditelje lokostrelstva

Pogoj: kandidati morajo biti vodniki vodov ali klubov v taborni{ki organizaciji, ali drugi, ki `e dve leti delajo v lokostrelski organizaciji

• te~aj za u~itelje lokostrelstva

Pogoj: kandidati morajo imeti opravljen vaditeljski te~aj z nekajletno prakso

te~aj za sodnike na lokostrelskih tekmovanjih

CILJNE SKUPINE IN POGOJI ZA UDELE@BO

Te~aj je namenjen:

• tabornikom in

• posameznikom, ki jih zanima lokostrelski {port

Opomba: Pri te~aju za vaditelje in u~itelje lokostrelstva gre za prakti~ni del, splo{ni del te~aja pa se opravlja na Fakulteti za {port.

Vodja te~aja: Frane Merela

TE^AJI ZA PRIDOBIVANJE ZNANJA NA PODRO^JU VODENJA

TE^AJ ZA VODJE ENOT (IN[TRUKTORJE 1. STOPNJE) - TEMELJNI, 11. - 18. 8. 2002

Sistem dela te~aja in teme omogo~ajo udele`encem, da bodo spoznali taborni{ko organizacijo in da bodo znali uporabiti znanja za na~rtovanje, vodenje in upravljanje, uporabo literature in kadrovskih potencialov ter vrednotenje.

TEMATSKI SKLOPI PROGRAMA ALI TEME

Tematski sklopi delavnice s posameznimi temami so slede~i: razumevanje temeljnih na~el in poznavanje organizacije odnosi (delo v skupini)

taborni{ka znanja potrebna za izvajanje programa

na~rtovanje in organizacija aktivnosti v dru`ini, klubu ali rodu vodenje in odgovornost vodij

dru`beno aktualne teme

CILJNE SKUPINE OZIROMA POGOJI ZA UDELE@BO

Te~aj je namenjen:

tabornikom, ki `e vodijo ali bodo vodili taborni{ke enote (dru`ine, klube ali rodove)

drugim mladim, ki v okviru organizirane dejavnosti izvajajo program za mlade

Pogoji:

- starost najmanj 17 let

- osnovno znanje drugega vozla (za tabornike) ali druga primerljiva znanja

Vodje te~ajev: Andreja Hazabent, Gregor Vinder

TE^AJ ZA VODJE ENOT (IN[TRUKTORJE 1. STOPNJE) - NADALJEVALNI, 11. - 18. 8. 2002

Sistem dela te~aja in teme omogo~ajo udele`encem, da bodo poglobili vedenje o taborni{ki organizaciji in da bodo znali razviti in razumeti vlogo in odgovornost odraslih vodij, uspe{no komunicirali s star{i, znali dosegati zastavljene cilje, razumeli, kako organizacija vklju~uje delo z druga~nimi ter znali razvijati interes za vklju~evanje v mednarodne aktivnosti.

TEMATSKI SKLOPI TE^AJA ALI TEME

Tematski sklopi delavnice s posameznimi temami so slede~i: odnosi (motivacija)

taborni{ka znanja potrebna za koordinacijo dela v rodu projektno financiranje

mednarodna dejavnost

komunikacijske ve{~ine in re{evanje konfliktov

vodenje - timsko delo

dru`beno aktualne teme

CILJNE SKUPINE OZIROMA POGOJI ZA UDELE@BO

Te~aj je namenjen:

tabornikom, ki `e vodijo taborni{ke enote (dru`ine, klube ali rodove) drugim mladim, ki v okviru organizirane dejavnosti izvajajo program za mlade

Pogoji:

- starost najmanj 18 let

- opravljen temeljni te~aj za vodje enot in predstavljen projekt

Vodja te~aja: Mojca Vr~kovnik

SPLO[NI POGOJI IN ROKI PRIJAV

Rok prijav za udele`ence je 30. april 2002.

Rok prijav za udele`ence je 30. april 2002.

Rok prijav za udele`ence je 30. april 2002.

Rok prijav za udele`ence je 30. april 2002.

Rok prijav za udele`ence je 30. april 2002. V primeru ve~jega {tevila prijav kot je predvidenih mest, bomo upo{tevali datum prijave. Poznej{e prijave bomo sprejemali samo v primeru popolnitve mest za posamezne te~aje, seminarje in delavnice. ^e bo prijav manj, kot je najmanj{e predvideno {tevilo udele`encev za posamezen te~aj, seminar ali delavnico, bo ta odpovedan.

Pri pogojih za starost udele`enk in udele`encev velja koledarsko leto.

Prijave zbiramo preko spletne prijavnice na znanje.rutka.net ali na obrazcu "Prijava udele`encev na te~aje ZTS 2002", ki jih po{ljite v pisarno Zveze tabornikov Slovenije.

Polovico te~ajnine je potrebno nakazati ob prijavi na te~aj (s tem je prijava potrjena), ostalo pa poravnati najpozneje 10 dni pred za~etkom te~aja.

Rok za odpoved udele`be je 10 dni pred za~etkom te~aja. Organizator v tem primeru zadr`i 10% te~ajnine (administrativni stro{ki). V primeru poznej{e odpovedi organizator zadr`i 50% te~ajnine (stro{ki organizacije).

Dodatne informacije in vpra{anja na spletni strani znanje.rutka.net znanje.rutka.net znanje.rutka.net znanje.rutka.net znanje.rutka.net.

[TPM 2002

Rod Jezerskega zmaja vas vabi na taborni{ko tekmovanje [ [ [e T

ra~un {t.: 52800 - 678 - 82037, sklic na {t.: 00. Za druga~en na~in pla~ila se dogovorite s kontaktno osebo. Naloge, to~kovanje in pravila tekmovanja lahko najdete na internet strani: http://rjz.rutka.net

Kuha se 10. jubilejni

"BI^IKLETA @UR"

V ta najve~jem izolskem loncu smo izolski taborniki po~asi za~eli ~uhat 10. jubilejni brodet “Bi~ikleta `ur” poimenovan. Kdor pozna primorsko kuhinjo, ve da gre za zmes ta pravega taborni{ko-rekreativnega `ura, v katero dodamo obilico za~imb kot so dobra volja, popotovanja s kolesi po slovenski obali, odkrivanja neodkritih to~k, re{evanja zapletenih nalog, gurmanske u`itke, dobre pesmi in seveda tudi bogate nagrade za tanajbolj{e ekipe.

Pri na{i primorski `urki se nam lahko pridru`ite v petek 10. maja do 19.00 ure na taborni{ki hi{i nad Jagodjem (Izola), kjer bo zbor vseh ekip in zve~er {e `rebanje {tartnih {tevilk. Zato ga ne zamudite, ker bodo zamudniki {tartali na koncu. Tekmovanje za~ne naslednji dan v soboto 11. maja ob 7.30 zjutraj.

Tekmuje se v dveh kategorijah in sicer:

18. 5.

ki bo potekalo od sobote sobote sobote sobote sobote, 18. 5.

18. 5. 2002, do nedelje nedelje, 19. 5. 2002 19. 5. 2002 19. 5. 2002 19. 5. 2002 19. 5. 2002, v {ir{i okolici Velenja. Zbor ekip Zbor ekip Zbor ekip Zbor ekip bo ob 09.00 uri v v 09.00 uri v v 09.00 uri v Velenju Velenju (to~en kraj bo znan naknadno). Udele`i{ se ga lahko z me{ano pet~lansko ekipo, ki je podkovana v orientaciji in ostalih taborni{kih ve{~inah. Polnoletni udele`enci tekmujejo na lastno odgovornost, mladoletni pa naj imajo s seboj izpolnjena potrdila star{ev. Tekmovanje bo potekalo po pravilih [TPM-a, ki jih je izdal RJZ (januar 1998).

Opozarjamo na nekaj to~k:

Ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah: Baby face kategorija od 14 do 17 let oz. letniki 1985 - 1988, Seniorji kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1984 in starej{i. Kategorije niso lo~ene po spolu, za vsako gozdovnico, popotnico ali gr~ico pa se ekipi pri{teje 50 to~k (`enska ekipa = +250 to~k).

Ekipe spijo v {otorih, ki jih prinesejo s seboj (z zbirnega mesta jih bo na bivak dostavil organizator).

V primeru kr{enja taborni{kega kodeksa bo ekipa diskvalificirana.

Oprema Oprema, ki jo ekipe potrebujejo za [TPM [TPM za [TPM [TPM za [TPM, je: kompas, prva pomo~, {otor, armafleks, spalna vre~a, kotli~ek in jedilni pribor, dodatna hrana (za bolj la~ne), pribor za opravljanje nalog na kontrolnih to~kah, za`elen je tudi glasbeni in{trument…

Tudi letos podeljujemo pokal FERKO pokal FERKO pokal FERKO pokal FERKO FERKO za najbolj{o ekipo v vseh pogledihpokal se podeli na podlagi mnenj sodelujo~ih ekip. [tartnina zna{a 10.000 SIT SIT na ekipo na ekipo in zajema stro{ke organizacije, hrano (sendvi~ in pija~a na kontrolni to~ki v soboto, ter sestavine za pripravo obroka in kruh, kosilo v nedeljo), na{itke, majice in nagrade za najbolj{e ekipe.

Prijave po{ljite do 10. maja 2002 po{ljite do 10. maja do na naslov: Primo` Vrabi~, [ercerjeva 7, 3320 Velenje (telefon: 03 5865 588), (GSM: 031 674 955) ali (e-mail: primoz.vrabic @uni-mb.si ), kjer lahko dobite tudi vse dodatne informacije.

V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi ime, priimek, naslov in telefon vodje ekipe. Prijava velja samo ob predlo`itvi potrdila (fotokopije) o pla~ani {tartnini, ki jo naka`ite na `iro

1) Ta mladi (15 do 18 let)

2) Ta stari (18 do 99 let)

Tekmujejo lahko tako taborniki taborniki taborniki taborniki kakor tudi rekreativci rekreativci rekreativci. En tekmovalec(ka) v ekipi je lahko mlaj{i(a) ali starej{i(a). Tekmovalci v kategoriji Ta mladi morajo ob prijavi predlo`iti izjavo star{ev. Ne glede na kategorijo se v skupnem se{tevku tekmuje za VELIKO NAGRADO RJS.

Ekipe morajo biti tri~lanske tri~lanske tri~lanske. Za`eljeno je, da so (z)me{ane. Popolnoma `enske ekipe imajo olaj{ave pri "fizi~nih" preizku{njah. Na kontrolnih to~kah se re{ujejo globalni svetovni problemi, kot so; test iz `ivljenja ob morju, krpanje zra~nice, testiranje spretnosti, opravljanje ve{~ine gurmana, strmljenje v nebo ter obilica drugih te`av, ki ~aka samo vas. Seveda smo kot vsako leto spet samo za vas pripravili nove neumnosti (pardon, za~imbe).

[tartnina [tartnina [tartnina [tartnina [tartnina zna{a 7.500,00 slovenskih tolarjev na ekipo in to za ekipe, ki bodo svoje kro`nike rezervirale do 2. maja 2. maja 2. maja 2. maja maja. Po tem datumu bo pojedina dra`ja in vas bo stala 9.600,00 tolarjev na ekipo. Investirate lahko na transakcijski ra~un RJS Izola 10100-0029096891 10100-0029096891 10100-0029096891 10100-0029096891 10100-0029096891 (Banka Koper) s pripisom za “Bi~ikleta `ur”. Za va{ dobrovoljni prispevek prejmete: majico, na{itek, barvne karte, dva topla obroka (kosilo in ve~erja) ter popotnico.

OBVEZNA OPREMA OBVEZNA OPREMA OBVEZNA OPREMA je:

EKIPNA EKIPNA EKIPNA EKIPNA EKIPNA: prva pomo~, baterijska svetilka, zvonec ali pi{~alka, rola odre{ilnega papirja.

OSEBNA OSEBNA OSEBNA: gorsko kolo, jedilni pribor in mena`ka, rutica (taborniki), pribor za krpanje zra~nic (lepilo in zaplate), zra~na tla~ilka, rezervna zra~nica, izvija~ ter univerzalni klju~ za kolo.

Prijave sprejemamo na naslednji naslov: Toma` Ceglar, F. Maru{i~a 4, 6310 Izola. Prijave morajo vsebovati fotokopijo pla~ane polo`nice, ime ekipe in rodu (taborniki), kategorijo v kateri namerava ekipa tekmovati, naslov in telefonsko {tevilko vodje ekipe. Prijave brez zgoraj na{tetih podatkov so neveljavne. Vsi, ki bi radi ve~ informacij o na{em meniju pokli~ite na 041 / 822 - 369 (Sre~ko) ali 041 / 607 - 501 (Halo Nina).

Vsi, ki prihajate ne pozabite za popotnico vzeti dobre volje, vetra v laseh in nasmeha v o~eh. Za vse ostalo smo poskrbeli mi. Verjemite, ne spla~a se vam tega zamuditi.

EVROPSKA UNIJA

Barbara Levak

Regionalna politika Evropske unije

Regionalna politika Evropske unije in njenih ~lanic naj bi poskrbela za enakomeren razvoj vseh regij in dr`av EU. Deluje po sistemu finan~ne solidarnosti - prispevki posamezne dr`ave v evropski prora~un se porazdelijo med manj razvite regije. Prav za pospe{evanje razvoja in zmanj{evanje razlik med regijami in dr`avami v EU so ustanovljeni posebni skladi.

Zakaj je potrebna regionalna politika?

^eprav je Evropska unija eno najbolj razvitih ekonomskih obmo~ij na svetu, so razlike med dr`avami ~lanicami in {e bolj med njihovimi 250 regijami zelo velike. Da bi jih presegli, moramo najprej pogledati, kak{no je stanje. ^e pogledamo na primer bruto doma~i proizvod na prebivalca: v Gr~iji, na Portugalskem in v [paniji ta zna{a le 80 odstotkov evropskega povpre~ja, Luksemburg pa to povpre~je presega za ve~ kot 60 odstotnih to~k. V desetih najbolj dinami~nih regijah Evropske unije je DBP trikrat vi{ji kot v desetih najmanj razvitih. Z drugimi besedami, vsi Evropejci nimajo enakih mo`nosti. Veliko je odvisno od tega, kje posameznik `ivi.

Solidarnost med narodi EU, gospodarski in dru`beni napredek ter pospe{eno povezovanje so eni glavnih ciljev Amsterdamske pogodbe.

Evropska regionalna politika naj bi torej pripomogla k zmanj{anju razlik med regijami in izbolj{anju razmer na ruralnih obmo~jih, kar omogo~ajo strukturni in kohezijski (povezovalni) skladi.

Strukturni skladi

[tirje strukturni skladi, ki so vir financiranja v evropskem prora~unu: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESSR), Evropski socialni sklad (ESS), Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) in Finan~ni instrument za usmerjanje ribi{tva (FIUR).

Pomo~ iz strukturnih skladov se dodeljuje po vnaprej dolo~enih kriterijih in sicer glede na:

• te`o problema posameznega regionalnega ali socialnega podro~ja

• finan~no sposobnost dr`ave ~lanice in njeno blaginjo

• te`o pomembnosti dolo~enih ukrepov za celotno EU

• te`o ukrepov glede na regionalni vidik

• posebne zna~ilnosti ukrepov.

Vsak sklad pa ima tudi svoja pravila, na~ela in vsebino.

Novi izzivi

Evropska unija se soo~a s tremi ve~jimi izzivi. Prvi je {iritev unije na dr`ave, kjer so gospodarske in socialne razmere pogosto slab{e kot v najslab{e razvitih delih EU. Zato dr`ave ~lanice tem dr`avam `e namenjajo nekaj pomo~i.

Drugi izziv pomeni zagotavljanje konkuren~nosti slab{e razvitih obmo~ij na gospodarskem obmo~ju EU. Pomo~ je tukaj namenjena predvsem gradnji infrastrukture in modernih, u~inkovitih storitev, ki bi te dele naredili bolj privla~ne. Da bodo prebivalci EU lahko sledili tehnolo{ki revoluciji in informacijski dru`bi, mora biti dostop do tehnologije in znanja omogo~en prav vsem regijam.

Oblike pomo~i

Finan~na pomo~ je na voljo v naslednjih oblikah:

• delno financiranje operativnih programov, dr`avnih pomo~i in projektov (vklju~no s povra~ili)

• individualne podpore s soglasjem evropske komisije in dr`ave ~lanice

• podpora za tehni~no pomo~ in {tudije za pripravo projektov.

Da bi zagotovili kar najbolj{e u~inke razdeljevanja pomo~i, je razdeljevanje pomo~i iz strukturnih skladov ozemeljsko razdeljeno na tri ciljna obmo~ja.

Ciljno obmo~je 1

Gre za pomo~ regijam, ki so v zaostanku z razvojem. Sredstva jim zagotavljajo manjkajo~o osnovno infrastrukturo ali spodbujajo vlaganja in druge gospodarske dejavnosti. Bruto doma~i proizvod na prebivalca je po kupni mo~i manj{i od 75 odstotkov povpre~ja EU.

V to obmo~je spada okoli 50 regij, ki so dom 22 odstotkov prebivalcev EU. Tem regijam je namenjenih 70 odstotkov sredstev.

Ciljno obmo~je 2

Sredstva so tukaj namenjena za spodbujanje gospodarskih in socialnih izbolj{av na industrijskih, kmetijskih, urbanih in ribi{kih obmo~jih, ki se soo~ajo s te`avami. V teh regijah je ve~inoma zelo visoka brezposelnost, hkrati pa imajo tudi negativno stopnjo rasti prebivalstva.

V takih regijah `ivi 18 odstotkov prebivalcev Unije, dobivajo pa 11,5 odstotkov sredstev.

Ciljno obmo~je 3

Gre predvsem za pomo~ namenjeno posodobitvi sistema vzgoje in izobra`evanja ter zaposlovanja.

V to obmo~je spadajo vse regije, ki niso v ciljnem obmo~ju {t.1, saj so programi za zaposlovanje ljudi tam `e vklju~eni v program. Tukaj se porabi 12,3 odstotka sredstev strukturnih skladov.

GLASILA

Vsebina

Matija

Oprema

Bralci se ~ez ~as navadijo branja ~asopisa, revije, glasila ... Zapomnijo si, na katerih straneh so kaj prebrali in kje so njihove najljub{e rubrike, avtorji, uganke. Pri rodovih glasilih sicer ne ustvarjamo pravega ~asopisa, ki bi ga prebralo ve~ deset tiso~ ljudi, a je pametno razmi{ljati o vsebinskih sklopih, `e zato, da lahko vsak vod takoj najde svoje strani.

Na~rtovanje vsebine

Ko izdelamo tipi~no stran in se odlo~imo za {tevilo strani glasila, se moramo lotiti vsebine. Kot primer lahko vzamemo Tabor, ki ima pet sklopov. Vsak ima svojo vsebino - reporta`e, strokovne ~lanke, razvedrilo. V rodovem glasilu lahko sklope oblikujete glede na dru`ine oz. vode, ki jih imate. Nekaj strani namenite tudi skupnim temam (napovednik dogodkov, pomembna obvestila, reporta`e).

Sli{i se kot navodilo, kako naj se oble~emo, ko gremo v gore, a oprema pri glasilu pomeni nekaj povsem drugega. To so vse fotografije, ilustracije, risbe, na~rti, grafikoni in ostali elementi, ki se poleg besedila pojavljajo na straneh ~asopisov. Ve~ o teh elementih boste izvedeli v naslednjem

Taboru

[tevilo strani smiselno porazdelite med vsebine, o katerih boste pisali. Na list papirja nari{ite vse strani v glasilu, potem pa ozna~ite posamezne sklope (glej shemo razporeda v Taboru). ^e je ustvarjalcev glasila dovolj, lahko razdelite odgovornost za posamezne sklope. Tako bo Tine skrbel za vodove strani, Ma{a za reporta`e, Jure za strokovne in Teja za zabavne strani.

Razpored ~lankov po sklopih; ozna~eni so `e dokon~ani ~lanki

^e uporabljamo sistem z razporeditvijo strani, takoj vidimo, kateri ~lanki nam manjkajo in kam bi lahko {e kaj umestili. Razpored strani je dobrodo{el tudi za postavljalca va{ega glasila, saj to~no ve, kam gre kateri ~lanek.

Roki

So no~na mora vseh piscev. Glede na to, da boste glasilo ustvarjali v rodu, ne bi smelo biti prete`ko zbrati vseh ~lankov, toda vedno se kje zaplete. Nekateri odla{ajo do zadnjega trenutka, drugi vam tik pred rokom za oddajo zaupajo, da ne bodo mogli napisati ~lanka, ker imajo ogromno dela za {olo. Tistih resni~no pridnih, ki bodo ~lanek napisali takoj, ko jih boste prosili, in vam ga poslali kar dva tedna pred rokom za oddajo je skoraj zanemarljivo malo. Kako si pomagati v takih primerih? Imejte nekaj ~lankov na zalogi. ^e boste delali mese~no glasilo bo zamujanje ~lankov pomenilo opazno zamudo, ki si je ne morete privo{~iti, ~e `elite redno izhajati. ^lanki na zalogo so lahko strokovne teme (te ne zastarajo), zabavne strani, portreti zanimivih tabornikov va{ega rodu, spomini na preteklost (npr. ~lanki starih ~lanov o njihovih taborjenjih).

^e imate urednike sklopov, naj bodo ti uredniki odgovorni, da bodo pravo~asno dobili vse ~lanke. Za posamezne sklope lahko tudi oblikujete delovne skupine, v katerih bo do 5 tabornikov, vsi pa bodo pripravljali ~lanke za tisti sklop.

Berndt Sundsten

PRVI VODNIK ZA PUSTOLOVCE

Knjiga opisuje ‘ivljenje v naravi, nas u~i in opozarja, kako se naravi in njenim prebivalcem pribli‘amo in kako jih opazujemo. Napisal jo je {vedski pustolovec Berndt Sundsten, ki je ob tabornem ognju pre‘ivel ‘e ne{teto no~i. U~i nas, da lahko v naravi prebivamo tako dolgo, dokler pazimo nanjo. In da nismo mi tisti, ki naj bi pu{~ali sledi v naravi - temve~ mora narava pustiti sledi v nas.

• Kako se pribli‘ati ‘ivalim, prepoznati njihovo vedenje in tipi~ne navade.

• Kako prepoznati vreme, kako se oble~i in kaj vzeti na pot.

• Kako uporabljamo zemljevid in kompas, kaj narediti, ~e se izgubimo

format: 20 x 27 cm

obseg: 45 str.

Ve{~ine

Z izdelovanjem glasila je povezanih veliko taborni{kih ve{~in.

Glasilo lahko izdelujemo z namenom pridobitve dolo~enih ve{~in, hkrati pa ima korist tudi rod, saj ima svoje glasilo.

Predstavili vam bomo ve{~ine, ki so neposredno povezane z ustvarjanjem glasila.

Vodov kronist

1. list

Gozdovnik ali gozdovnica se nau~i opazovati in poslu{ati ter nato zapisati dogodke v vodovo kroniko. Prakti~no delo zahteva redno sodelovanje pri pisanju kronike, sposobnost napisati poro~ilo z akcije brez slovni~nih napak. Ve{~ina vodovega kronista je dobra osnova za ve{~ino poro~evalca (2. list).

Poro~evalec

2. list

redna cena: 3.400 SIT

cena spopustom - samo

za bralce

revije Tabor: 3.060 SIT

Gozdovnik ali gozdovnica se nau~i nepristransko poro~ati o dogodkih. Prakti~no delo zahteva uporabo ra~unalnika ali pisalnega stroja, spoznavanje na~inov {irjenja in posredovanja informacij ter sodelovanje z rodovim propagandistom ali urednikom glasila pri izdelavi in objavi poro~il.

Povzeto po priro~niku Taborni{ke ve{~ine, ZTS 1996.

TABOROVA POTUHA

V prej{njem Taboru smo govorili o notranjih in zunanjih aktivnostih, tokrat pa se bomo posvetili stalnim in spremenljivim aktivnostim. Razlika med njima je pomembna, ker stalne aktivnosti pomagajo ustvarjati primerno vzdu{je v vodu, spremenljive izpolnijo mnoga pri~akovanja in zanimanja tabornikov, po drugi strani pa te aktivnosti odra`ajo potrebe dru`be.

Stalne aktivnosti

So tiste, ki se venomer ponavljajo in se ne spreminjajo ter so do dolo~ene mere zna~ilne samo za vod. Na primer petje pozdravne pesmi, pogovor ob koncu sre~anja, petje pesmi pred slovesom, petje himne ob dviganju zastave ... Vse to so aktivnosti, ki so stalne in taborniki v vodu ~ez ~as zaradi ponavljanja te aktivnosti `e vedo, kaj bodo delali. Te aktivnosti nimajo nekega dolo~enega vzgojnega cilja, so pa povezane z ve~ vidiki osebnostnega razvoja posameznikov v vodu in tako pripomorejo k razvoju otroka v celostno osebnost. Neke vrsta stalna aktivnost je tudi samo vodovo sre~anje, saj pomeni tedensko (ali pogostej{o) obveznost.

Spremenljive aktivnosti

So vse tiste, ki se ne ponavljajo in so odvisne bodisi od vodnikovega na~rta ali pa trenutnega razpolo`enja. To je lahko izlet na tr`nico, ogled `ivalskega vrta ali pa nabiranje kostanja za izdelovanje igra~. Vsebina je vsaki~ druga~na, saj spremenljivih aktivnosti ne moremo neprenehoma ponavljati. Vsaka od njih pripomore k to~no dolo~enemu cilju ali pa skupini vzgojnih ciljev.

Kaj bomo po~eli je odvisno predvsem od `elja tabornikov v vodu, pa tudi od potreb skupnosti, v kateri vod deluje (npr. ~istilna akcija, pomo~ ostarelim ...). Ko vklju~ujemo spremenljive aktivnosti v program, moramo vedeti, da morajo biti zanimive, uporabne, hkrati pa morajo nuditi nek izziv in nagrado. Vse to je koristno za osebnostni razvoj, saj tabornike pritegne in jim ob izpolnitvi naloge da ob~utek, da so nekaj dosegli.

Stalna aktivnost je tista, ki

• se vedno izvaja na isti ali podoben na~in in zadeva isto stvar

• se mora neprenehoma ponavljati za ustvarjanje primernega okolja za neformalno izobra`evanje

• pripomore k doseganju ciljev

Spremenljiva aktivnost pa je tista, ki

• se izvaja na razli~ne na~ine, odvisno od `elja tabornikov

• se ne ponavlja, razen ko taborniki to `elijo

• pripomore k doseganju enega ali natan~neje dolo~enega cilja vzgojnega procesa

Zakaj je razlikovanje med stalnimi in spremenljivimi aktivnostmi pomembno za oblikovanje letnega programa dela?

Preve~ stalnih aktivnost in premalo spremenljivih

• lahko ustvari vase zaprt vod, izoliran od okolice, kar otroka ne pripravi na `ivljenje ampak samo na taborni{tvo

• lahko vpliva na razvoj otrok, saj ga vrednotimo s pomo~jo spremenljivih aktivnosti

Preve~ spremenljivih in premalo stalnih aktivnosti

• vod izgubi svoj zna~aj, tabornikom bo sicer zanimiv, a ne bo imel taborni{kega pridiha, kar lahko ogrozi povezanost med ~lani voda,

• izni~i celosti vzgojni vpliv voda na otroka, saj onemogo~a stalne aktivnosti, ki ustvarjajo primerno vzdu{je v vodu

Klju~ do resni~no raznovrstnega in koristnega programa le`i v primernem razmerju med dvema vrstama vzgojnih aktivnosti (stalnimi in spremenljivimi) pri tem pa ne smemo pozabiti, da morajo otroci aktivno sodelovati, ~e `elimo dose~i vzgojne cilje.

Povzeto po knjigi Handbook for Cub Scout Leaders / Interamerican Scout Office, Santiago, Chile

Rado Malnar, risbe: Bizi

Osnove bru{enja

Rezilnost, ostrina ... Obstaja kje orodje, ki se ne skrha? ^e verjamete oglasom na televiziji, potem hitro recite da. Vsem, ki nismo tako lahkoverni pa ostane le, da svoja rezila pridno brusimo. Vpra{anje je, kako smo tega ve{~i.

Ob mno`ici razli~nih materialov (razli~ne vste jekla) iz katerih so rezila izdelana se moramo s "hi{nimi" pripomo~ki za bru{enje omejiti le na bru{enje preprostih in gladkih rezil. Takoj na za~etku se {e ne bomo poglabljali v razlago zahtevnej{ega strojnega na~ina bru{enja. Tudi razlaga o preoblikovanju lastnosti materiala rezila bi bila zaenkrat popolnoma odve~. Najprej se bomo zabavali s preprostimi brusilnimi pripomo~ki. Za ro~no bru{enje so primerne pile za `elezo, vodni smirkov papir, brusne pile, brusni kamen ... Dokler nas ve~ina ve bore malo o lastnostih razli~nih tipov jekla se izogibajmo vsem strojem. Naj poudarim, na videz enostavnej{e bru{enje recimo s kotno brusilko nas spravi v velike te`ave. Izognite se kotni brusilki in ob{li boste veliko nevarnost, da se z njo pore`ete, ope~ete z iskro ali si po{kodujete o~i. Verjemite, sekira vam bo hvale`na. Pri veliki hitrosti bru{enja se rezilo pregreva, kar lahko mo~no vpliva na njegovo trdnost in sposobnost ohranjanja ostrine. Prav lahko odbrusimo tudi zajeten kos rezila, kar lahko naredi orodje neuporabno.

pravilna smer bru{enja

nepravilna smer bru{enja

pravilni koti bru{enja

Torej "pljunimo v roke" in na delo. Vzemimo v roke `e od tabora pozabljeno sekiro. Brisanje za prst debele plasti blata in prahu je prvo, a ne tipi~no delo brusilca. Ko je sekira ~ista, preglejmo rezilo. Ker so na njem vidni ljubezenski kontakti s kamenjem (oh, to so bili poljubi, da so se iskre kresale), je potrebno obtol~ena mesta - 'zobe' z grobo pilo zgladiti. Pri bru{enju s pilo za `elezo, tako kot pozneje z grobimi brusnimi pilami in kamni, moramo biti zelo pozorni na smer piljenja. Obvezno pilite v smeri od vrha rezila proti ro~aju! Zakaj tako? Pomembno je, da so ~eprav resni~no majhni zobci vsi obrnjeni v taki smeri, da se ob na{em potegu zajedajozarezujejo v obdelovanec. Rezilo ima tako bolj{i 'oprijem', predvsem pa manj spodletava. Piljenje s pilo za `elezo seveda brez te`av izpustimo, ~e na rezilu ni ve~jih po{kodb. Glede na stanje rezila vedno velja pravilo, da rezilo brusimo najprej s primerno grobim in potem s ~edalje bolj finim brusom. Pri bru{enju z grobimi brusi moramo svojo pozornost usmeriti tudi k ohranjanju rezilne-

ga kota. To je kot, ki ga je v osnovi izbrusil izdelovalec rezila in je odvisen od namena rezila. Naj namignem, bolj ko je rezilo trpe`no, bolj top bo kot. Ali druga~e, bolj ostro je rezilo, bolj oster bo kot bru{enja. Tako rezilo je ob~utljivo in se hitro skrha. Na{a naloga je torej na videz preprosta. Z mirno roko enakomerno sledimo nakazanemu kotu rezila in zelo enakomerno ~ez celo rezilo previdno brusimo. Ko prehajamo k finim brusom, lahko na{i gibi postanejo rahlo kro`ni. Pri bru{enju se je potrebno znati tudi ustaviti. Za vsak namen svoje orodje, se vam mogo~e sli{i `e znano. To seveda pomeni, da je iz sekire povsem neprimerno narediti skalpel. Ves na{ trud bo `e po prvem udarcu po lesu uni~en. Brez utvar, taka sekira mora nazaj v delavnico! Za obi~ajne taborni{ke aktivnosti je bolje pogosteje zmerno nabrusiti svojo sekiro. Zadovoljstvo in uspeh pri delu bo tako ve~je. Za tokrat naj bo dovolj. Berite to rubriko in v prihodnje boste izvedeli {e veliko zanimivega o jeklih in razli~nih brusih.

Zakaj na te~aj pionirstva in bivanja v naravi?

• ker teoreti~no podlago podajajo tako izku{eni taborniki kot tudi strokovni predavatelji

• ker vsako teoreti~no spoznanje preizkusim tudi v praksi

• ker poteka celoten te~aj po metodi u~enja skozi delo

• ker si vse, kar potrebujem, pripravim sam

• ker mi pri tem pomagajo in svetujejo specialisti

• ker delam v skupini ter tako krepim timski duh

• ker te~aj poteka v spro{~enem duhu in kljub delu vedno ostane tudi ~as za spoznavanje in dru`enje ob tabornem ognju

• ker te~aj poteka v neokrnjeni naravi, dale~ pro~ od civilizacije

• ker te~aj omogo~a napredovanje do specialista pionirstva in bivanja v naravi

• ker znanje s te~aja lahko s pridom uporabim pri delu z vodom, v rodu in za lastno napredovanje

nepravilno - rezilo se pregreva

ASTRONOMIJA

Komet C/2002 C1 Ikeya-Zhang

Kar pet let je `e odkar nas je astronome razveselil obisk kometa Hale-Bopp, ki je bil viden v ve~ernih urah `e s prostimi o~mi, in ~as je `e, da se pojavi `e kak nov svetel komet. In tu je prvi kandidat…Komet C/2002 C1 Ikeya-Zhang so neodvisno odkrili kar trije amaterski astronomi. Prvi ga je zve~er 1. februarja letos odkril Japonec Kaoru Ikeya, le uro in pol pozneje, ko se je zve~erilo {e na Kitajskem, pa {e Kitajec Daqing Zhang. Tretji je neodvisno odkril komet Brazilec Paolo M. Raymundo, toda {ele 12 ur pozneje, saj se je v Braziliji {ele takrat zve~erilo. Tekmo v odkritju kometa sta torej dobila Japonec in Kitajec in komet sedaj nosi njuno ime.

Orbito kometa sta neodvisno izra~unala in prvi~ objavila `e naslednji dan Japonec S. Nakano in Ameri~an B. G. Marsden. Trenutek njune objave se je razlikoval manj kot za uro. Oba sta predvidela paraboli~no orbito (ve~ina nenapovedanih kometov je nepovratnih in jih njihova paraboli~na orbita le enkrat popelje v neposredno bli`ino Sonca). Japonec je napovedal, da se bo komet najbolj pribli`al Soncu 7. marca, Ameri~an pa 8. marca. @e naslednji dan je po novih opazovanjih in izra~unih Japonec prestavil napovedi najbli`jega sre~anja kometa s Soncem na 18. marec. Nakano je tokrat tudi prvi~

omenil, da je orbita tega kometa zelo podobna tistemu iz leta 1532. Naslednji dan je Marsden potrdil izra~une Japonca. V glavah astronomov se je tako upravi~eno pojavil sum ali gre morda za komet izpred skoraj 500 let.

15. februarja je Morsden izjavil: "Rezultate opazovanj ni ve~ mogo~e opisati s paraboli~no orbito. Ka`e da gre za povraten komet z obhodno dobo med 400 in 500 leti. Obstaja mo`nost, da gre za komet C/1532 R1 iz leta 1532, kot je predlagal S. Nakano ..."

Orbita kometa Ikeya-Zhang - vesoljska perspektiva, ilustracija Larry Koehn, Anitoch, Tennessee

Komet Ikeya-Zhang (C/2002 C1), fotografija Michael Jäger, Avstrija z dne 3. marca 2002

Nakano pa je `e 21. februarja ovrgel svojo trditev in izjavil, da opazovanja ve~ ne ustrezajo orbiti kometa iz leta

1532 ampak bolj ustrezajo kometu C/ 1661 C1. Svojo trditev je 25. februarja celo podprl s primerjavo 264 izredno natan~nih opazovanj leto{njega kometa s sedmimi nenatan~nimi opazovanji iz leta 1661. Rezultati primerjav so kazali na obhodno dobo 365,45 let. [e isti dan je rezultat vklju~il v izra~un orbite glede na februarska opazovanja in pri{el do rezultata 367,44 let. Tudi Marsden je 26. februarja na podlagi svojih izra~unov pri{el do podobnega rezultata in sicer 367,17 let.

Od odkritja naprej komet postaja vse bolj svetel. @e sredi februarja naj bi postal svetel, kot naj{ibkej{e zvezde, ki jih {e vidimo s prostimi o~mi. Konec meseca februarja pa je `e mnogo astronomov poro~alo o opazovanjih brez opti~nih pripomo~kov. Pri~akuje se, da se bo kometu sij v marcu in aprilu {e pove~al. Z Zemlje bo komet najbolj viden

meseca marca zve~er na zahodnem delu neba in v drugi polovici aprila v jutranjih urah na vzhodu. Soncu se je komet najbolj pribli`al 18. marca, najbli`je Zemlji pa bo 29. aprila. V ~asu, ko bo komet Zemlji najbli`ji bodo v najbolj{i poziciji opazovalci s severne poloble, torej tudi Slovenija.

Vir podatkov: http://cometography.com/Icomets/ 2002c1.html

ZNANE IZJAVE

Najve~ja dol`nost je, po svojih najbolj{ih mo~eh pomagati tistim, ki pomo~ zares potrebujejo.

LUNINE MENE

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 4.Vzhod: 6:431. 5.Vzhod: 5:49

Zahod: 19:30Zahod: 20:10

15. 4.Vzhod: 6:1615. 5.Vzhod: 5:30

Zahod: 19:49Zahod: 20:27

Navidezna pot kometa Ikeya-Zhang v marcu in aprilu 2002

Pepl

Kaj bo s topografsko karto DTK 25?

Taborniki za svoja orientacijska tekmovanja, za izlete po neznanih obmo~jih in tudi za u~enje orientacije najpogosteje in najraje uporabljamo Dr`avno topografsko karto v merilu 1 : 25.000 (DTK). Kako dolgo jo bomo {e lahko uporabljali?

DTK 25, ki jo mnogi {e vedno popolnoma napa~no imenujejo " specialka specialka specialka specialka specialka", je karta najve~jega merila, ki enakomerno pokriva celotno obmo~je Slovenije. Sestavlja jo 198 listov, ki so bili izdelani v letih med 1995 in 1999 z nepopolno vsebinsko dopolnitvijo listov stare, "jugoslovanske voja{ke" karte TK 25 s stanjem sredi 80. let 20. stoletja. Tiskane liste na dveh razli~nih vrstah papirja je mo~ kupiti na Geodetski upravi Republike Slovenije.

Uporabnost topografskih kart je odvisna od njihove vsebine in aktualnosti. Medtem ko vsebini DTK 25 nimamo kaj o~itati, pa to ne velja za a`urnost prikaza. Listi so danes sicer stari med 3 in 8 let, vendar je zadnja obnova zajela le vozne ceste, ve~je skupine objektov in druge ve~je posege v prostor. Prikaz ko-

lovozov, poti in gozdne meje ustreza stanju izpred 20 let. Zaradi tega vsi uporabniki DTK 25 vemo, da so prav izku{nje z uporabo te karte {e kako pomembne, saj moramo na terenu oceniti, kateri vsebini zaupati in kateri ne. Mnogi pa {e vedno uporabljajo tudi liste izdaje iz let 1984 in 1985.

V strokovnih krogih velja pravilo, da je potrebno vsebino topografskih kart dopolnjevati (reambulirati) vsakih 5 let, to pomeni, da bi morala obnova listov `e potekati. Pa ne poteka in najbr` tudi ne bo. Geodetska uprava se je namre~ odlo~ila, da karte v merilu 1 : 25.000 ne bo ve~ vzdr`evala, temve~ bo odslej topografska karta najve~jega merila DTK 50 (Dr`avna topografska karta 1 : 50.000). Glavni razlogi za tak{no odlo~itev so zni`anje stro{kov. V primerja-

vi z 198 listi DTK 25 bo listov DTK 50 le 58, kar pomeni skoraj {tirikrat manj. Uporabniki tudi vse manj povpra{ujejo po tiskanih listih, mnogim bolj ustrezajo podatki v digitalni obliki. Tako se dogaja, da predstavljamo taborniki v zadnjih letih `e enega glavnih uporabnikov tiskanih listov DTK 25!

Kaj bomo torej uporabljali za orientacijo v prihodnje? DTK 50 je sicer vsebinsko zelo bogata in tudi prikazuje aktualno stanje, vendar je merilo 1 : 50.000 za orientacijo izven cest in poti premajhno. Obstoje~i listi DTK 25 bodo zaradi zastarelosti vse manj uporabni. Mnoge ob~ine v Sloveniji so izdale ob~inske karte, izdelane iz DTK 25. Pogosto sicer poudarjeno prikazujejo cestno omre`je ali turisti~no tematiko, vendar je topografska vsebina enaka kot na

DTK 25, ve~inoma tudi enako zastarela. Nekoliko mote~e je lahko tudi to, da so glede na velikost ob~ine (in formata papirja) nekatere karte tudi v ve~jem (npr. 1 : 20.000) ali manj{em merilu (1 : 30.000).

Verjetno je najprimernej{a re{itev, ki so jo `e pred leti uvideli organizatorji No~nega orientacijskega tekmovanjaizdelava karte 1 : 25.000 po naro~ilu. Kot osnova je uporabljena DTK 25 izbranega obmo~ja. Vsebina je nato reambulirana. Za vsebinske dopolnitve je mogo~e uporabiti podatke najnovej{ih aeroposnetkov, morda tudi kart ve~-

jega merila (npr. kart za orientacijski tek), {e bolje pa je, da se vsaj del vsebine (kolovozi, poti) preveri tudi na terenukot je to primer pri kartah za NOT.

Seveda je potrebno izdelavo tak{ne karte posebej naro~iti in tudi pla~ati, vendar se trenutno nalo`ba finan~no izpla~a `e pri najmanj 100 izvodih. Ker smo vajeni karte skrbno varovati in proge radirati ter risati na en sam izvod, se nam zdi 100 velika {tevilka, vendar moramo na karto gledati kot na potro{ni material, ki se z uporabo uni~i. ^e izdelamo karto za obmo~je svojega kraja ali kraja taborjenja in jo uporabljamo za

razli~ne aktivnosti (u~enje, tekmovanja, izleti) bomo 100 izvodov zagotovo porabili v nekaj letih.

Tak{na izdelava kart po naro~ilu ima {e dodatne prednosti: izognete se te`avam s stikom dosedanjih listov, karto lahko nato vsakih nekaj let vsebinsko dopolnite, lahko si dodate tematsko vsebino po `elji, vklju~ite znak rodu ipd. In navsezadnje - na tak na~in lahko taborniki tvorno prispevamo k temu, da vsebinsko zelo bogata karta 1 : 25.000 ne bo popolnoma zastarala.

Rod mirne reke

Simbolika imena rodu

Pokalica

Silene vulgaris Moench

Je trajno zeli{~e, ki zraste do pol metra visoko. Podzemno steblo je razra{~eno, medtem ko je nadzemno steblo tanko, pokon~no, pri vrhu je razraslo. Listi so nasprotno name{~eni, modrikastozeleni, jaj~asti, pu{~i~asti in na vrhu za{iljeni. So celorobi in z mo~no osrednjo listno `ilo. Spodnji listi so na kratkih pecljih, gornji pa so sede~i. Cvetovi so beli in jih prepoznamo po napihnjeni, mehurjasti ~a{i. ^e s ~a{o udarimo po roki, le ta po~i. Na vrhu se cvetovi zdru`ujejo v rahla socvetja. Cveti od maja do oktobra. Pri nas je zelo pogosta rastlina, saj raste po poljih, njivah, vrtovih, suhih livadah in travnikih, po grmovju, ob cestah in `elezni{kih progah.

U~inkovine

^reslovine, vitamin C.

Uporaba

Za juhe, prikuhe, omlete in solate.

Recepti

Pokali~ina juha

Potrebujemo: 2 dag surovega masla ali 2 `lici olja, sol, eno majhno sesekljano ~ebulo, 1 skodelico drobno narezanih ~ema`evih listov, 2 skodelici ovsenih kosmi~ev, 2 nastrgana rde~a koren~ka, peter{ilj, 2 skodelici drobno narezanih pokali~inih listov, poper, kisla smetana.

Priprava: ~ebulo in ovsene kosmi~e na hitro popra`imo na maslu ali olju, dodamo sesekljane liste pokalice, ~ema`a, koren~ek in zalijemo z vodo, kuhamo, da se zmeh~a. Osolimo in popramo po okusu, dodamo drobno narezan peter{ilj in 2 `lici kisle smetane.

Pokali~ina omleta

Potrebujemo: 2 jajci, 1 `lico olja, {~epec soli, 2 `lici mleka, skodelico drobno narezanih pokali~inih listov.

Priprava: jajci ubijemo, dodamo mleko, {~epec soli, stepe-

mo in vse skupaj zlijemo v ponev na `e segreto olje. Na pe~eno omleto potresemo narezane pokali~ine liste.

Prikuha iz pokalice

Potrebujemo: pol kg listov pokalice, 2 `lici olja, polovico majhne ~ebule, 2 dag moke, sol, malo mleka ali kisle smetane.

Priprava: liste pokalice dobro operemo in osu{imo. V malo vode jih prekuhamo in na drobno sesekljamo. ^ebulo drobno nare`emo in na olju zarumenimo. Dodamo sesekljane pokali~ine liste, potresemo z moko, zalijemo z vodo v kateri smo prej kuhali pokali~ine liste in osolimo po okusu. Na koncu za bolj{i okus dodamo mleko ali kislo smetano.

MEDNARODNE STRANI

Dragi popotniki!

Pa smo tam, april je tu, ~as je za resno premi{ljevanje o poletnih potovanjih. ^e nameravate za~eti stokati, da nimate denarja, potem se z vami raje sploh ne pogovarjam, kajti v zadnjih nekaj mesecih ste s pozornim branjem teh strani in z listanjem po bro{uri Where to stay in Europe (mimogrede, dobil jo je VSAK rod v Sloveniji!) lahko dobili neverjetno {tevilo idej, kam za malo denarja. Nikar ne pozabite, da na vsakem taboru sre~ate vsaj 10 skavtov, ki so vam vedno pripravljeni ponuditi prostor pod svojo streho! In mar ni nekaj najlep{ega potovati po svetu in obiskovati svoje prijatelje, ki jih `e dolgo nismo videli?

Da bi se vam kon~no kaj posvetilo in da bi nam KMD-jevcem dali kaj dela!

Va{a Nina

Poljska vabi

Poljski skavti (Zwiazek Harcerstwa Polskiego) vabijo na mednarodni tabor, ki bo med 5. in 26. avgustom v mestu Stilo blizu Gdanska. Namen tabora je zdru`evati skavte iz srednje Evrope, tako da pri~akujejo skupine iz Poljske, Belorusije, Romunije, Ukrajine in ^e{ke. Program poleg klasi~nih skavtskih aktivnosti ponuja tudi obiska Gdanska (eno najlep{ih poljskih mest) in "najmogo~nej{ega gradu v Evropi" Malborka. Organizatorji obljubljajo nepozabna do`ivetja. Vsak vod naj bi imel od 10 do 12 ~lanov, starih 12 let in ve~, cena za udele`ence pa je 4 USD na dan. Na tabornem prostoru sta elektrika in topla voda. Ve~ informacij pri Waldemarju Aldasu ( aldasaldasaldasaldasaldas@ kki.net.pl kki.net.pl kki.net.pl kki.net.pl kki.net.pl) in na www.zhp.org.pl www.zhp.org.pl www.zhp.org.pl www.zhp.org.pl www.zhp.org.pl.

Odkopavanje Rimljanov v ~udoviti

Tuniziji

^e {e ne veste, kaj bi po~eli julija, pa ne bi radi posedali doma ali se prekladali po Sloveniji, vam tunizijski skavti nudijo aktivno pre`ivljanje po~itnic na mednarodnih arheolo{-

kih taborih. Tabori bodo hkrati potekali na 3 razli~nih lokacijah v Tuniziji, na voljo pa sta dva termina: med 7. in 21. julijem in med 22. julijem in 5. avgustom. Tabori so namenjeni tabornikom, starim med 16 in 25 let. Seveda ne boste le kopali po pesku, ampak boste imeli na voljo tudi razli~ne skavtske aktivnosti, oglede Tunizije, arheolo{ka izkopavanja rimskih najdbi{~ pa bodo potekala pod strokovnim vodstvom. Cena za udele`ence je 100 USD, vsebuje pa hrano in preno~i{~e ter prevoze po Tuniziji. Ve~ informacij pri Ezzedine Derbel ( scout.tunisien scout.tunisien scout.tunisien scout.tunisien @ plant.tn plant.tn plant.tn).

Mednarodni skavtski center Bucher Berg

Verband Christlicher Pfadfinderinnen und Pfadfinder (VCP) vabi v svoj mednarodni skavtski center. Samo 35 km od Regensburga na Bavarskem se nahaja skavtski center Bucher Berg. V glavni sezoni med 1. julijem in 11. avgustom organizirajo velik mednarodni tabor, kjer so dobrodo{li vsi. To ni klasi~en tabor z dolo~enim programom, za~etkom in koncem, ampak predvsem prilo`nost za neformalno sre~evanje skavtov s celega sveta. Koliko ~asa ostanete in kaj tam po~nete je popolnoma va{a stvar. Osebje vsak dan pripravi razli~ne

aktivnosti, delavnice in izlete, vi pa si sami izberete, kaj boste po~eli. Cena tabora je 3,30 Eur na no~, vklju~uje pa tu{e, odvoz odpadkov, toplo in hladno vodo, uporabo hladilnika in pomo~ osebja. Za dopla~ilo lahko kupite tudi les za ogenj, plinsko bombo, najmete kolo ali kanu ter se odpeljete na izlete v bli`nja mesta. Rok za prijavo in pla~ilo je 15. maj. Ve~ informacij najdete na www.bucher-berg.de www.bucher-berg.de www.bucher-berg.de www.bucher-berg.de www.bucher-berg.de.

don (novembra je bila cena povratne vozovnice skupaj s taksami 12.000 SIT!). Od zdaj naprej lahko z Ryanairom letite tudi iz Celovca, in ker je to nova povezava so cene nekoliko ugodnej{e kot tiste iz Trsta. Tako lahko na primer za povratno letalsko vozovnico, s katero bi se 26. julija odpeljali na Encounter 2002 (oziroma do Londona) in se vrnili 12. avgusta (da {e malo pogledate naokoli), pla~ate (skupaj s taksami) skoraj 100 evrov. V ni`ji sezoni pa so seveda cene {e bolj privla~ne. Sko~ite na www.ryanair.com www.ryanair.com www.ryanair.com www.ryanair.com www.ryanair.com.

Sre~anje 2002 - Encounter 2002

Med 27. julijem in 3. avgustom vas v Liverpoolu, Velika Britanija, ~aka nepozabna dogodiv{~ina, imenovana Sre~anje 2002. Na tem mednarodnem taboru bodo vsi udele`enci, stari med 10 in 18 let, lahko u`ivali v plezanju, sabljanju, jadranju, lokostrelstvu, vo`nji s kanujem, streljanju glinenih golobov, se nau~ili cirku{kih spretnosti, se poskusili v potapljanju in raziskovali okolico. Vse to za £85. Zadnji rok prijav je 31. maj, ko je treba tudi pla~ati prvi obrok, £35. Vas zanima ve~? Sko~ite na www.encounter2002.co.uk www.encounter2002.co.uk www.encounter2002.co.uk www.encounter2002.co.uk www.encounter2002.co.uk za najnovej{e informacije.

Poceni v London

Gotovo `e vsi poznate neverjetno irsko letalsko podjetje Ryanair, ki Slovencem lep{a dneve s poceni leti iz Trsta v Lon-

Cumbaree 2002

Prav tako med 27. julijem in 3. avgustom pripravljajo v de`eli jezer, Lake District na severozahodu Anglije (pozor, Anglije, ne Velike Britanije!), {e en privla~en mednarodni tabor za vse tabornike, stare med 10 in pol in 18 let. Organizatorji obljubljajo, da bo tabor zdru`eval zabavo, prijateljstvo, izziv in pustolov{~ine. Na voljo bo neverjetno {tevilo aktivnosti, tako da bo zagotovo vsakdo na{el nekaj zase! Cena za udele`ence je 85 funtov in krije tudi vse aktivnosti. Vsi, ki so starej{i od 16 let, se lahko prijavijo tudi kot ~lani mednarodnega osebja. Za to bodo pla~ali 50 funtov. Rok za prijave in zadnja pla~ila je 31. maj 2002. Ve~ podrobnosti o programu in obrazce za prijave najdete na www.cumbaree.org.uk www.cumbaree.org.uk www.cumbaree.org.uk www.cumbaree.org.uk www.cumbaree.org.uk.

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Nahrbtnik ali manj{i tovornjak, to je sedaj vpra{anje

Pakiranje nekaterim ne predstavlja nobenega problema, drugim pa je to ena najhuj{ih stvari. ^e gre{ na potovanje z agencijo, ima{ {e najmanj te`av, saj se od enega do drugega kraja preva`a{ z avtobusi in stanuje{ v solidnih hotelih. Potrebuje{ le obleko in glede na to, da je za vse poskrbljeno in da prtljage ne bo{ nosil na dalj{e razdalje, tudi te lahko vzame{ mnogo.

^e pa potuje{ v lastni re`iji ... Potrebuje{ bistveno ve~ stvari in najbolje je za~eti v veliki, prazni sobi. Vanjo za~ne{ prina{ati same za potovanje nujne in neobhodne stvari. In nosi{, nosi{ in nosi{. Proti ve~eru ima{ kon~no ob~utek, da je to to. Z zadovoljstvom se ozre{ po sobi, vendar navdu{enje hitro splahni. Vsega namre~ ne bi mogel spraviti niti v manj{i tovornjak.

Take in podobne zgodbe so kar pogoste. Vendar, ~e spada{ v tisto sorto ljudi, ki gredo lahko na morje le z majhnim nahrbtnikom, ti pakiranje ne bo predstavljalo bistvenih te`av. Pa tudi ~e si med tistimi, ki bi `e na morje najraje vzeli pol garderobne omare in {e kaj, bo{ k pameti, ~e ne prej, pri{el v trenutku, ko si bo{ nahrbtnik zavihtel na rame in z njim - tako za probo - naredil nekaj 100 m.

Dejansko za potovanje ne rabi{ veliko. Sama si vedno pripravim spisek stvari, ki jih potrebujem. In ko ima{ enkrat res uporaben spisek, je pakiranje prava {ala. Moj spisek ima naslednje to~ke: obla~ila, higiena, zdravila in prva pomo~, kamping oprema, hrana, dokumenti in ostalo.

Dokumente sem `e obdelala, na kratko bom {la {e ~ez vsako od preostalih to~k. Glede obla~il sam najbolje ve{, kaj rabi{ in kaj ne. Vendar se spla~a en topel kos vzeti tudi v tople kraje in imeti

kratko majico v hladnih. Kljub temu, da raje hodim v toplej{e dela sveta, imam s seboj vedno tudi dober anorak, termo perilo in tanko kapo ter rokavice. Ne pozabi tudi na rutko, ki ti lahko slu`i kot ruta, {al, prti~ek, brisa~a ali robec. Glede obutve prisegam na sandale, v katerih sem ve~ji del popotovanja. Lahke pohodne ~evlje sicer imam s seboj, vendar jih uporabljam le na trekingih. Predvsem pa ne pretiravaj. Tako ali tako bo{ moral prati - v vro~ih in vla`nih koncih sveta ima{ lahko ob~utek, da pere{ kar naprej.

Higienske pripomo~ke omeji na minimum, vseeno pa ne pozabi na WC papir, zobno {~etko in pasto, milo ter manj{o brisa~o. Ta naj bo ~im tanj{a, da se la`je posu{i. Ne pozabi tudi na mazilo za ustnice in majhno kremo za son~enje, saj ti ta lahko re{i marsikateri dan. Sredstvo, ki odbija mr~es, je uporabno tako v gozdovih (klopi), kot na podro~jih s komarji ({e posebej z malari~nimi). Koristno je vzeti s seboj kak kondom, fantje ne pozabite na brivske pripomo~ke, dekleta pa se pozanimajte, kako je z oskrbo z vlo`ki in tamponi. V razvitem svetu s tem ni te`av, v nerazvitem pa se omenjene artikle da dobiti vsaj v velikih mestih.

V Avstraliji si je Tja` moral kupiti nove ~evlje, jaz pa nove sandale

naredi si spisek stvari za potovanje

Marec - de`evna doba v Indoneziji. Povpre~na temperatura blizu 30°C, vla`nost nad 80 %. Vsak dan se popoldan skoraj do minute natan~no ulije ploha. Ploha je milo re~eno. V resnici lije kot iz {kafa. In ko se zlije, pritisne vro~inaneznosna, soparna vro~ina. Ni za `ivet. Tako je vro~e in soparno, da `e v senci za{vica{. In majice smrdijo. Uh, kako smrdijo. Tudi pranje ne pomaga kaj dosti. No, pomagalo bi, ~e bi spiral in spiral in spiral. Pa se ti ne da. Si prelen. Pravijo, da je lenoba gonilo napredka. Sama ve~krat "napredujem" na tak na~in. Tudi v Kuti sem pri{la na genialno idejo. Sobico sva imela v najvi{jem, tretjem nadstropju, pred njo pa le delno pokrito teraso s precej pomanjkljivimi `lebovi. Kar pomeni, da je na najino teraso vsak popoldan drl hudournik vode. Ampak sem ga znala koristno uporabiti. Priskrbela sva si vedro, ga zjutraj napolnila z umazanim perilom, dodala {~epec pra{ka in pustila pod preluknjanim `lebom. Ko sva se zve~er vrnila, je bilo perilo treba le {e o`eti in obesiti.

Ob morju je sicer soparno in vla`no, na vrhu

3000 m vulkana pa ti prav pride vsa obleka

U~inkovit in ekolo{ki na~in pranja

Potovanja do roba

Lrga

JE@KOV KOTI^EK

Bilo je, kakor da bi med prsti dr`al sam ni~

"Lahko bi dejali, da je to zgodba o ljubezni. Ampak ko bi bila samo to, je ne bi bilo vredno pripovedovati. Vanjo so vpletena hrepenenja in bole~ine, za katere natanko vemo, kak{na so, vendar nimajo pravega imena, s katerim bi jih izrazili. Vsekakor to ime ni ljubezen."

Zaplujmo tokrat v druga~ne vode. Prepustimo se u`itkom in veter naj se upre v na{a jadra, ki so tokrat stkana iz najbolj{e, najtanj{e, najfinej{e svile. Nisem strokovnjak za to `e od nekdaj cenjeno in strast vzbujajo~e blago. Tudi sam avtor Alessandro Baricco Alessandro Baricco Alessandro Baricco Alessandro Baricco Baricco (prepri~an sem) to ni, zato ne pri~akujte dolgovezenja o pridelavi `lahtnega "ni~a". Je zgolj, in ravno to me je kar dvakrat dobesedno privezalo k tej knjigi, preprosta kratka zgodba o nitih `ivljenja, ljubezni in hrepenenja nekega Herveja Joncoura. "Klasi~no, stokrat izpeto, kakorkoli `e obrnemo," boste rekli. Ne prenaglimo se, kajti prepri~an sem, da si sploh ne predstavljate tegob ne radosti ljudi, ki kupujejo in prodajajo sviloprejke.

Pi{e se leto 1861. Majhnemu mestecu nekje na jugu Francije pravijo Lavilledieu. Kolikor te`je za izgovorjavo, toliko bolj primerno za ob~utljivo svilarsko obrt, ki se je po prihodu posebne`a Baldabioua tako razmahnila. Mestece je spokojno dihalo s svilo, zato je bil udarec, ko je bolezen uni~ila sviloprejke dale~ naokoli, toliko huj{i. Tedaj se zgodba na{ega zaupanja vrednega mo`akarja Herveja, ki ga some{~ani po{ljejo po zdrava jaj~eca sviloprejk v de`elo vzhajajo~ega sonca, pravzaprav {ele za~ne. Kod vse je hodil, saj niti ni tako po-

Je` svetuje, vi preberete:

Alessandro Baricco, Svila

membno, si preberite sami. Naj vam namignem, da je za usodni zaplet - tako kot ni~ kolikokrat v zgodovini doslej - poskrbela `enska. Mo{ki vladajo svetu, a `enske mo{kim. Tako pravijo. Zato se tudi zgodi, vendar ~isto druga~en konec. Spet `enska, tokrat tista »prava«.Vendar tako kot znajo samo tiste, ki resni~no ljubijo.

Vedno se spra{ujem, kak{no mnenje o knjigi vam s svojimi utrinki ustvarim. Tola`i in veseli me hkrati, da tudi danes tukaj ni pravega in napa~nega. Danes pi{em samo zaradi Svile Svile Svile Svile Svile, ki je zlepa ne izpusti{ iz rok.

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana s prav posebnim dnevom v aprilu.

1. ZOT je bil, ZOT je in ZOT vedno bo: JJ JJ J - polomija, P P P P P - zakon, D D D D D - ~aga.

2. Katero obletnico Dra`go{ke bitke praznujemo letos? H H H H H - 30., A A A A A - 60., U U U U - 80.

3. Katera skala je bila izredno pomembna v Dra`go{ki bitki? N N N N - Bi~kova, E E E - Sel{ka, S S S S S - Pasja.

4. Skavtski ko{arkarski turnir se imenuje: T T T T T - Berkmandlc, U U U UBerklmandlc, T T T T T - Berkermandelc.

STRIC VOLK

5. Na valovih ~esa bo zlet v Tolminu? O O O O O - So~e, A A A A A - sre~e, B B B B Bdomi{ljije.

6. Gozdovni{ko organizacijo je ustanovil: R R R R R - Lord Baden Powell, K K K K K - Lady Baden-Powell, O O O O O - Ernest Thompson Seton.

7. Namen mladinskega foruma je vzpodbuditi sodelovanje mladih pri: L L L - razpravljanju, R R R - odlo~anju, V V V - spro{~anju.

8. Na~rt razporeditve razli~nih vsebinskih elementov ~asopisa se imenuje: II II I - tipi~na stran, [ [ [ [ [ - povpre~na stran, K K K K K - osnovna stran.

9. Petnajsto stoletje je ~as: Z Z Z Z Z - reformacije, U U U U U - tehnologije, K K K Kvelikih odkritij.

10. Plejade so najlep{e vidne: O O O O O - poleti, V V V V V - pozimi, E E E E E - jeseni.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 3: ZOT NA SNEGU

LIEBER LIEBER

Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e NAGRADNI

SESTAVIL: F. KALAN

12. IN 5. ^RKA

LASTNOST DINAMIKE

NAGRADNA KRI@ANKA

MATERIALNE DOBRINE (SPLO[NO)

SPODNJI DEL POSODE NA[ PISATELJ (RADO)

NASELJE VZHODNO OD DOM@AL

DR@. USLU@BENEC MAJHNA MORSKA RIBA

POMARAN^A VZDEVEK

PEVCA RAFAELA ZUPANCA

ANTON DERMOTA NAVDU[ENOST PRE@VEKOVALEC TOBAKA

NA[ IGRALEC (PRIMO@)

STROKOVNJAK ZA TIPOGRAFIJO

AMERI[KA KUKAVICA

KIJ, TOLKA^

BABICA

SLONOV NOS

15. IN 4. ^RKA HIBA, MOTNJA NAJVE^JI HRVA[KI OTOK

INKOVSKI VLADAR

OTOK V SREDNJI DALMACIJI

AMERI[KI FILMSKI KIPEC

VENO TAUFER JAKOB ALJA@

REKA SKOZI INNSBRUCK

KITAJSKA POLJ[^INA

IKAR, (DALJ[A OBLIKA) ZNAK ZA ENAKOST

FILMSKA ZVEZDA

LUKA, PRISTAN GRAFIK DEBENJAK

KOSTUMOGRAFINJA VOGELNIK OKOV

EDINA H^I

REZKALO

ZEMELJSKI TE^AJ

ITALIJANSKI NOG. KLUB DIPLOMATSKI USLU@BENEC

PEVEC PESTNER 60 MINUT

VZD. ELIZABETH TAYLOR BALETNICA MLAKAR

ZAPOREDNI ^RKI LANENO PREDIVO

SODOBEN GLASBENI STIL MANGAN

^RTALO ZA USTNICE

PRVO, NARAVNO [TEVILO

POVR[INSKA MERA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 04

Pravilno izpolnjen kupon {t. 2 je poslalo 16 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: GLAS JELOVICE, TROBOJ, OKRAJEK in CELOFAN.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o.je obdaril @vi`ga @vi`ga @vi`ga @vi`ga iz @irov, DROGINO nagrado prejme Nata{a Stopar Nata{a Stopar Nata{a iz Stra`e, An`e Jenko An`e Jenko Jenko iz Dravelj dobi knjigo, nagrado podjetja

JAZON dobi Katja Krevs Katja Krevs iz Novega mesta, na omlete v gostilno Lieber pa bo {el Miha Krznari~ Miha Miha Krznari~ Miha Miha Krznari~ iz Ljubljane. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 2 po{ljite najpozneje do 25. apri- do 25. apri- najpozneje do 25. apri- do 25. aprila la la la la na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici.