Revija Tabor 2002/3

15.-17.marecSeminarzasodniketaborni{kihPisarnaZTS(zts@rutka.net)

mnogobojev(ZTS)VtemTaborni{kemvestniku

23.-24.marecNOT(Rodmo~virskihtulipanov)VtemTaborni{kemvestniku not.rutka.net

@igaBab{ekziga.babsek@ siol.net

6.april[kalskaliga(Rodjezerskizmaj)VTaborni{kemvestniku2/02

SandiGlin{eksandi.glinsek@email.si

20.aprilSpomladanskakolesarskaorientacijaVtemTaborni{kemvestniku (Roddvehrek)rdr.rutka.net

MatejB.Kobavkobavmb@leo.fe.uni-lj.si

22.aprilDanTabornikov

SvetovnidanZemljewww.un.org/events

26.-28.aprilPostojnskoorientacijskotekmovanjeVTaborni{kemvestniku1/02 (Rodkra{kihviharnikov)pot.rutka.net

Ga{perRupnikguster @rutka.net

Pozor,novtermin!So{kaolimpiada(Rodso{kih

Pozor,novtermin! Pozor,novtermin! Pozor,novtermin! Pozor,novtermin!

27.aprilmeja{ev)VtemTaborni{kemvestniku VojkoVi~i~vico@ rutka.net

10.-12.majKREARTA20002miljpodmorjemkrearta.rutka.net

vtemTaborni{kemvestniku AndrejTe`aktesky@kud-fp.si

Mordanistevedeli!

26.marcabominilo100letodprvegozdovni{keakcije–tabora,kigajeSetonleta1902 organiziralza42de~kovizokolice(ve~vnadaljevanju).

150

@e od{tevate? Manj kot 150 dni je {e do zleta in zabave v slovenski razvojni vasi, kjer boste lahko v epicentru mladih ali pa v sklopu kreativnih delavnic ter znanosti in tehnike spoznavali nove svetove in prijatelje. Ve~ si lahko preberete na zletnih straneh. Pi{emo tudi o "totem" tekmovanju

ZOT-u, na katerem ni bilo toliko snega, kot so si ga `eleli organizatorji, a so se kljub temu imeli odli~no. Bi~kovci so Stricu Volku dokazali, da so bili na 60. obletnici Dra`go{ke bitke in da so imeli modre rutke in prapor. Volka je njegov slab vid spet pustil na cedilu.

[e na eno pomembno obletnico nas opozarja zapis o

gozdovnikih, saj je od ustanovitve njihove organizacije minilo natanko 100 let. Kdo bi si mislil, da so gozdovniki nastali zaradi samovoljnega lastnika, ki je svoje novo posestvo ogradil z ograjo in tako fantom odvzel prostor, kjer so se pogosto igrali.

ZTS tudi pripravlja nov projekt Kvaliteta in rast, s katerim bo sku{ala odgovoriti na vpra{anje "Kako bo ZTS kot najbolj{a mladinska organizacija odgovarjala na potrebe mladih v slovenski dru`bi v letu 2015?". Seveda boste lahko o napredku projekta brali v reviji Tabor.

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

AKTUALNO

ZOT4

60-letnicaDra`go{10

Berkmandlc14

IZ PRVE ROKE

Tolmin200216

Gozdovniki18

YouthForum20

Kvalitetainrast22

STROKOVNO

Priro~niknaCD-ju27

Glasila28

Potuha30

Igre32 @VN33

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodnestrani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`evkoti~ek45

Zznanjemdoodgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

ZOT, stran 4

60-letnica Dra`go{, stran 10

Gozdovniki, stran 18

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts@guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Muc

Ur{ka Ka~i~nik; XI. SNOUB

ZOT je bil, ZOT je in ZOT vedno bo ~aga!

Zbrali smo nekaj ob~utkov, mnenj, mi{ljenj, fotografij, skratka par stavkov o TOTEM NA[EM ZOT-u! Sami ste krivi, ~e vas ni bilo, mi smo se imeli odli~no, kljub temu, da je tistega belega (zaradi ~esar je zimsko orientacijsko tekmovanje) bilo bolj malo. No, pa za~nimo!

V petek popoldan smo uspe{no (nekateri bolj kot ostali) prispeli na kraj dogajanja, in takrat so se `e ustaljeno za~ele vrstiti vse preizku{nje taborni{kih in manj taborni{kih spretnosti. Med tekmovalci ni bilo ~utiti neke tekmovalnosti, kar se mi je zdelo v za~etku nekoliko ravnodu{no, a se je prijetno vzdu{je stopnjevalo cel ve~er. In ko smo `e bili tako zelo utrujeni od vseh testov topografskih in orientacijskih ve{~in, smo {e morali vso no~ pe~i/jesti pala~inke in tiste male kola~ke, za katere nih~e natan~no ne ve, kako se imenujejo ter seveda plesati ob ritmih DJ-ev (morda so prav zaradi tega naslednji dan bili na{i mladi kontrolorji malo zaspani?!). Seveda pri tekmovalcih ni bilo tolik{nega navdu{enja za no~no `ivljenje; neusmiljeno se je namre~ pribli`eval naslednji dan, ko je bil na vrsti pravi preizkus ~lovekove vzdr`ljivosti, hrabrosti in poguma! Ko se je no~ za~ela prebujati v dan smo organizatorji {e z zadnjimi mo~mi pripravljali tehni~no opremo, s katero smo vodili celoten potek tekmovanja, tekmovalci pa so zaskrbljeno (v popolni opremi in pripravljeni na {tart) kukali skozi okna in se pomenkovali o vremenu, ki pa nam je, po pri~akovanjih, vendarle zagodlo z neprijetnim de`jem prav takrat, ko so vse ekipe zapustile {tartno mesto. To pa je seveda le {e motiviralo najbolj hrabre udele`ence, ki so se v »rambo« slogu vrnili `e presenetljivo zgodaj, kar jim je zagotovilo prva mesta (bravo Kranj!!!) Vse ekipe so se (le) vrnile na cilj, in po kosilu smo z nekaj truda objavili zmagovalna mesta ter tudi podelili obilne nagrade. [e en ZOT je potekel po tradicionalni in ustaljeni poti in domov smo se vrnili utrujeni, a zadovoljni. Sicer pa, dragi Zotovci, brez solza in vzdihljajev, ~ez 11 mesecev se sre~amo znova!

Hojka, XI. SNOUB (organizatorka)

Pa {e mnenje Velikih in Modrih!

No, pa je za nami. [e en ZOT. @e {esti po vrsti, odkar ga prireja na{ rod. Sicer to ni ni~ v primerjavi s tekmovanji, ki imajo nekaj 10letno tradicijo, tradicija je pa le. Letos je vse minilo tako gladko (no ja, ~e pozabimo en razbit avto), skoraj `e preve~ rutinirano, ampak zelo uspe{no. Tudi klub smo `e pospravili. In avtomobile umili. Sem `e mislil da imam nov model – VW pra{i~.

Druga~e sem s potekom tekmovanja zadovoljen. Lahko bi bilo sicer ve~ ekip, ker ~e dela{ tekmovanje za 15 ali pa 35 ekip, je vlo`eno delo pribli`no enako, le da naloge trajajo dalj ~asa. Zadovoljen sem tudi z ekipo, ki je bila letos zelo mlada, saj sva bila z Volom edina "starca". Sem bil pa zato toliko bolj prijetno presene~en. Uspel sem celo spati. 15 minut in 1 eno uro. Lo~eno seveda.

Nad vremenom se ne bom prito`eval, saj smo taborniki. Bi pa se zahvalil vsem, ki so nam pomagali, predvsem dru{tvu Brega~e in ob~ini [entilj, ker brez njihove pomo~i ne bi {lo vse tako gladko, predvsem pa poceni skozi (zelo nizke {tartnine).

Kakorkoli, ko pogledam nazaj, si lahko samo re~em: "Poglej, kaj vse lahko rata iz ene in{truktorske naloge." Se vidimo 31. 1. in 1. 2. 2003 na ZOT-u 2003, v ve~jem {tevilu seveda, saj se dobra novica hitro raz{iri naokrog!.

Vindi, XI. SNOUB ({efe)

Nekaj malo bolj strokovnega

Leto{nji ZOT nam je polep{al mrzle januarske dni. Prinesel nam je tisto, kar smo od ZOT-a pri~akovali: nove prijatelje, dobro zabavo in prave preizku{nje. Teren ni bil lahek in izku{enost v branju karte je bila nekajkrat prednost. Posledice naporov na progi in neugodnega vremena smo ~utili {e nekaj dni pozneje. Na ZOT-u smo letos ~lani rodu Veseli veter iz Murske Sobote nastopili s tremi ekipami. Najve~ pozornosti pred ZOT-om smo namenili GG-jem, ki so se ve~inoma {ele spoznali z osnovami orientacije in topografije. Ker smo v ekipi gr~ veliko pozornost posvetili nalogam na kontrolnih to~kah, se nam je zdela ~asovnica prekratka.

Pohvalil bi organizatorje, saj v ZOT vlo`ijo ogromno in pripravijo solidno tekmovanje, pri njegovi izvedbi pa pomagajo skorajda vsi taborniki v rodu, tudi GG-ji.

Mlaj{i taborniki so na leto{njem ZOT-u pogre{ali ogled risanke ali filma, saj jih je bolj malo poplesavalo v taborni{kem disku.

Na `alost so bile avtobusne povezave nekaterim ekipam niso bile naklonjene in niso ostali na razglasitvi rezultatov.

Veseli me, da so organizatorji prijazni in ustre`ljivi, tako da ima{ ob~utek, kot da si doma. Sicer pa je na manj{ih taborni{kih akcijah obi~ajno tako. ZOT je izpolnil na{a pri~akovanja in naslednje leto ponovno ra~unamo na udele`bo, s {e ve~ ekipami. Tudi zaradi tega `elim prihodnje leto predvsem {tevil~nej{o konkurenco v vseh starostnih kategorijah.

Mnenja mlaj{ih, a ni~ manj pomembnih

Ob 20.45 sem odhitel na sestanek vodij ekip, potem (natan~neje ob 21.15) pa se je za~elo zares. Prva panoga: vrisovanje (kratka obrazlo`itev: vrisovalec – to sem bil pri nas jaz – mora v ~asu 10 minut vrisati 9 kontrolnih to~k (KT-jev). Podatki o KT-jih so navedeni v raznih zapletenih zgodbah, iz katerih mora vrisovalec izlo~iti bistvene podatke in na njihovi bazi vrisati KT. Te zgodbe se tako nadaljujejo, dokler vrisovalec ne vri{e vseh KT. Vendar pa o leto{njem vrisovanju ne bi izgubljal besed, ker sem se odrezal porazno (z ni~ pravilno vrisanimi KTji) v nasprotju z lanskim, kjer sem bil odli~en (vse sem vrisal pravilno – malo samohvale nikomur ne {kodi).

Druga panoga: Toti test ali Topo test (test, pri katerem se poka`e tvoja spretnost pri topografiji in splo{nem taborni{kem znanju: tukaj sodeluje vsa ekipa). Po tej preizku{nji pa smo si lahko privo{~ili {e par partij malega nogometa. Okrog 24.00 smo za~eli igrati zanimivo igro –pantomimo (dve ekipi tekmujeta druga proti drugi v mimiki). Tisti najbolj vztrajni so po koncu te zanimive igre (1.30) od{li v doma urejeni disko, tisti z ve~ izku{njami pa smo {li spat. Na{e spanje pa ni trajalo dolgo, ker so z,w in q od{li na hodnik igrat nogomet. Kakorkoli `e startali smo v soboto ob 7.21. Na{ pohod je bil pribli`no tak: "Daj kompas, tu gremo levo." "Si sigurn?" "Gremo malo bolj hitro!" "1KT smo re{li zaj pa gremo desno po totem kolovozu." (blablabla vse dokler nismo ugotovili ...) "Stari zgubli smo se (tukaj sledi tarnanje in nekaj grdih izrazov) tam ko nas je gledal oni mali bi mogli {e dalje² ... (da ne bi mislili da tako malo govorimo, to so samo najbolj pogosti dialogi). Po sedmih urah hoje in {estih od devetih najdenih KT (dveh se nam zaradi ~asa ni ljubilo iskati, vendar bi jih zagotovo na{li) smo morali zaradi avtobusa, s katerim smo imeli namen oditi domov, oditi prej in nismo po~akali na rezultate, vendar smo pozneje iz zanesljivih virov izvedeli, da smo dosegli zadovoljivo ~etrto mesto.Y je s svojo elito v svoji konkurenci zmagal ... To je vse o leto{njem ZOT-u vse o naslednjem pa drugo leto.

Karlek, vod Pubeci, RFL, (udele`enec)

... takole! Tole je bilo nekaj utrinkov z leto{njega ZOT-a, ~e vas {e kaj ve~ zanima, pa se vidimo naslednje leto, ali pa si preberite na na{ih internetnih straneh (posebej rezultate), ali pa, kar je {e najbolj{e, oboje! Adijo, pa lepi ostanite!

Pasja ravnan DRA@GO[E

Janezu, Rod Bi~kova Skala - Ljubljana

23. pohod po poti Cankarjevega bataljona

60. obletnica Dra`go{ke bitke (1942-2002)

Iz neuradnih virov so v javnost za{le so~ne informacije. V prej{nji {tevilki Tabora je pisalo, da smo Bi~kovci malo "zanemarili" na{o Bi~kovo skalo, da se nismo udele`ili 23. spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona in celo to, da nas ni bilo na proslavi ob 60. obletnici Dra`go{ke bitke, ki je potekala 13. januarja 2002. No, glede ~aja pa sploh ne bi izgubljal besed. Bili smo ogor~eni, vendar na{ega ponosa pa~ ne bo nih~e guncal. Avtor ~lanka verjetno ne pozna veliko Bi~kovcev oz. tudi ~e nas ... verjemite, pono~i med ve~ kot 530 in ~ez dan med ve~ kot 7000 ljudmi te`ko opazi{ modro rutko in prapor. Sicer pa, najbolje, da kar preberete.

Proslave v spomin bitke na Dra`go{ah se udele`imo vsako leto, lani in letos pa smo se podali tudi na no~ni pohod po poti, ki so jo v no~i z 12. na 13. januar pred 60 leti, prehodili borci Cankarjevega bataljona. Pot je dolga nekaj ve~ kot 40 km, pri tem pa premaga{ okoli 2000 m vi{inske razlike, kar zahteva vsaj solidno kondicijo. Zvestobo temu pohodu je letos obljubilo kar 9 ~lanov na{ega rodu, pri tem pa smo dobili tudi mo~ne okrepitve iz R R R R Rodu M M M M Mo~virskih T T Tulipanov, ki so za no~no operacijo prispevali 4 ~lane. Torej, skupaj nas je bilo 13, od tega 2 dekleti. Okrog 9. zve~er smo s te`ko oboro`itvijo (suhe klobase, sendvi~i, razni napitki ...) prispeli do kmeta Ko{irja, kjer je vsako leto zbirno mesto. Pla~ali smo {tartnino, nato pa smo se natla~ili okrog edine {e prazne mize. Ker je bil start predviden {ele ob polno~i, smo imeli ~asa na pretek. V nos so nam zahajale vonjave doma~ih klobasic, ki jih je rde~eli~ni Ko{ir razna{al po mizah. ^as odhoda je napo~il preden sem uspel postati zaspan in kar presene~en sem bil nad {tevilom ljudi, ki so se zbrali pred hi{o. Postavili smo se v prvo tretjino kolone. Tempo hoje je bil zelo dobro izbran, ~eprav smo se med potjo ve~krat

ustavili zaradi raznih zaprek. Pot je bila ponekod precej ledena, kar so dokazovali tudi {tevilni padci ... tudi sam sem jih nekaj prispeval. Med potjo smo imeli 4 postanke, kjer so nas "pocrkljali" tudi s toplim ~ajem. Po sedmih urah hoje smo `e ~utili rahlo utrujenost, vendar nam je dnevna svetloba vlila nekaj dodatne energije. Ob desetih dopoldan smo iz {irnega gozda pri{li na asfaltno cesto, kjer smo se zbrali in malo preoblekli. Nato smo razvili rodov prapor in jo mahnili v Dra`go{e. Vzdu{je je bilo precej veselo. Okoli spomenika so se `e zbirali ljudje, na desno, v hrib, pa se nam je odpiral veli~asten pogled na Bi~kovo skalo, s katere je vihrala velika slovenska zastava. Ker smo bili la~ni, smo se najprej odpravili v tamkaj{njo osnovno {olo, kjer so pohodnikom delili zaslu`eno malico – jasno, pasulj. Vrsta je bila dalj{a kot v zadru`ni menzi in na koncu je pasulja {e zmanjkalo, tako da smo morali po~akati na naslednjo po{iljko fi`ola. Po zgodnjem kosilu smo se odpravili proti spomeniku, ove{enem z zastavami. [e pred koncem osrednje slovesnosti, na kateri je govoril predsednik Ku~an, smo se kljub utrujenosti podali proti Bi~kovi skali, do katere te vodi precej strma cesta. V slabe pol ure smo dosegli na{ cilj. Po vsej dolini so iz mo~nih zvo~nikov odmevale partizanske pesmi. Zagledali smo se v zastavo, ki je plapolala v vetru in prevzel nas je ob~utek ponosa, da se v imenu na{ega rodu skriva tako mo~na simbolika, da se imenujemo po skali, ki je veliko ve~ kot samo to.

No, ~e nas bo naslednje leto {e kdo morebiti omenil, naj napi{e: "Bi~kovci so zagotovo bili v Dra`go{ah, samo videl jih nisem." Strica Volka pa vabimo k sodelovanju ... naj skuha nekaj 100 litrov {ipkovega ~aja in si ga natla~i v nahrbtnik, potem pa se dobimo na Pasji ravni ... pri Ko{irju seveda!

BI-BI-BI BI^KOVCI SMO MI!

Zahvaljujemo se RMT, ker so se odzvali na{emu vabilu in poskrbeli za prijetno vzdu{je.

Zgodovina

Dra`go{ka bitka je

ena izmed izredno

pomembnih dogodkov v slovenski

zgodovini in pri~a

boja za obstanek

slovenskega naroda. Med NOB je bila to najve~ja bitka na

gorenjskih tleh in je

spremenila nem{ki

na~rt izseljevanja

Gorenjcev. Nemci so

hoteli uni~iti Cankarjev bataljon (takrat je {tel 200 borcev), ki

sta ga sestavljali

Jeseni{ka in Jelov{ka

~eta. Po uspe{nem

boju v Rovtu 12.

decembra 1941 in silovitih bojih na

Valterskem in Bukovem vrhu ter Pasji

ravni, se je bataljon

umaknil v Sel{ko

dolino in Dra`go{e.

Devetega januarja

1942 so Nemci zasedli

dolino pod Dra`go{ami in za~eli prodirati

proti vasi. Partizani so

2 dni uspe{no branili

polo`aje, ~eprav so

Nemci uporabili tudi

topni{tvo. Tretji dan

je bil usoden. Nemci so bili bolje oboro`eni in v veliki {tevil~ni premo~i, partizanom pa je za~elo zmanjkovati tudi streliva in prisiljeni so se bili umakniti na Jelovico. K temu so nagovarjali tudi doma~ine, od{lo pa jih je le malo. Pri tem je bila skala zelo pomembna, saj sta z nje brata Bi~ek, s {e nekaj borci, krila umik bataljona in zadr`evala okupatorja. ^etrti dan so bile

Dra`go{e zavzete. Ve~ino doma~inov, ki niso od{li s partizani, so Nemci postrelili, ostale pa so odpeljali v tabori{~a. Vas so poru{ili in po`gali ... skala pa je vse to prestala ... zagotovo je simbol svobode in ponosa upornega slovenskega naroda.

BERKMANDLC 2002

Zaradi 3. skavtskega ko{arkarskega turnirja

Berkmandlc 2002, je 26. januarja idrijska

Modra dvorana zopet o`ivela. Na celodnevnem tekmovanju se je letos potilo kar 28 ko{arkarskih ekip, 16 mo{kih in 12 `enskih. @al so na turnirju sodelovale le tri taborni{ke ekipe, ena iz RSK Idrija in dve iz RKJ Spodnja Idrija.

Organizatorji (steg Idrija 1) so poskrbeli, da so na leto{njem turnirju predvsem u`ivali mo{ki navija~i, saj so prvi~ omogo~ili igro tudi ne`nej{emu spolu in s tem zelo popestrili tekmovanje. Dekleta so se odli~no odrezala in prikazala odlo~no, borbeno igro pod ko{em. Ob~instvo pa je dodatno ogrevala {e navija{ko-plesna skupina in nekatere maskote ekip tako, da je bilo tega dne v idrijski dvorani resni~no vro~e.

Ve~ o samem tekmovanju pa si oglejte na spletnih straneh: idrija1.skavt.net idrija1.skavt.net

KOMENTARJI

S samo organizacijo je veliko dela, predvsem zato, ker je vsako leto ve~ ekip. Je pa zelo lepo videti polno dvorano ljudi, ki nadvse u`ivajo. Letos so igrale tudi punce in moram priznati, da so se "ful" izkazale.

Peter Ton~i~ - idrijski sokol, Idrija1, organizator

Takega uspeha sploh nisem pri~akoval. Prijavil sem se kar tako za zabavo. Bil sem popolnoma presene~en, ko so me poklicali v finale. Sam turnir pa bi ocenil kot zelo razburljiv, pa {e veliko lepih punc je tukaj. Armin Mujak, RKJ Spodnja idrija, prvak v metanju trojk

@e dolgo nisem do`ivela takega razburjenja in sem ponosna na svoje Klanovce, saj odli~no igrajo in se borijo do konca.

Maja Pav{i~, Ljubljana 4, navija~ica

Lani smo predlagale, da bi tudi punce lahko tekmovale in tako smo letos le lahko dokazale, da je tudi `enska igra izredno atraktivna. Samo tekmovanje je bilo zelo naporno, saj smo igrale veliko tekem. A smo le zdr`ale do konca in smo zelo vesele.

Nina, Lenka, Katarina, Jana; RKJ Spodnja Idrija, zmagovalke

ZLET

Ale{ Skali~

Rde~a kapica gre v gozd ...

… in zaide. Pa pride v Tolmin. Tam pa gne~a. "Kaj se dogaja?" de Rde~a Kapica, mno`ica mladih pa v en glas: "Zlet tabornikov Slovenije!" Rde~a Kapica se odpravi tja, kjer je najve~ja gne~a, na vhodu pa pi{e: Slovenska razvojna vas. Vidi marsikaj zanimivega, celo pobarvajo jo, da je podobna volku, jo poslikajo, objavijo na internetu, tako da se mora zate~i v varstvo Amnesty Internationala in se pri Unicefu podu~iti o svojih pravicah. Nekaj prostovoljcev pa ji takoj ponudi pomo~. Pri izdelavi balona, ki bi ponesel njeno vremensko postajo v zrak, pa se mu~i in razbija glavo, kako lahko balon sploh leti, ~e je pa tako te`ek. Malo jo {e strese, tako da vidi vse zvezde, kon~no pa se odlo~i, da bo odpotovala tja, kjer ne bo tako naporno. @al tudi ne tako zanimivo, pa kaj more, vsega pa ~lovek res ne more imeti, ~etudi `ivi v pravljici!

Ja, dragi popotniki in popotnice, zima je odnesla pete, pomlad je na vratih, {e malo pa bo tu tudi poletje in z njim 12.

Zlet Zveze tabornikov Slovenije. Na zletu se bo marsikaj dogajalo, veliko pa tudi v Slovenski razvojni vasi Slovenski razvojni vasi vasi. To je prostor s {tevilnimi delavnicami, razdeljen pa bo na tri dele. Na epiepiepiepicenter mladih center mladih center mladih center mladih center mladih, na sklop kreativnost kreativnost kreativnost kreativnost in na sklop znanost in znanost in znanost in znanost in tehnika tehnika tehnika tehnika tehnika.

Naj pojasnim: v sklopu znanost in tehnika boste lahko surfali in {e kaj po internetu, spoznavali sodobne materiale, se ukvarjali z naravnimi pojavi in ustvarjanjem energije. Seveda boste lahko naredili in preizkusili tudi delujo~e modele razli~nih vozil. Preizkusili pa boste lahko tudi sposobnosti uma z razli~nimi zankami in ugankami. Tudi znanost je lahko zabavna, zanimiva pa itak ...

Kreativnost ali ustvarjalnost je sposobnost ljudi, da ustvarjajo nekaj novega, da se izrazijo, da nekaj sporo~ijo. Izrazili se boste lahko skozi kiparjenje, tisk, ro~na dela, glasbo, fotografijo, ples ... Poslikali si boste telesa, se preizkusili v improvizaciji. Ne bomo pozabili na dedi{~ino prednamcev, ki je lahko tudi zanimiva in vir kreativnosti.

Epicenter mladih pa je namenjen predstavitvam tako na{e organizacije in njenih programov, ki jih vse prav gotovo ne poznate, kot predstavitvam organizacij okoli nas, ki ponujajo tudi za tabornike marsikaj zanimivega. Kaj, boste videli in sli{ali v Tolminu. Seveda pa bo prilo`nost, da spoznate, kaj lahko taborniki storimo za dru`bo in kaj `e delajo taborniki v Sloveniji.

Slovenska razvojna vas pa je le en del~ek aktivnosti, ki jih vodstvo in osebje pripravlja, da bi bil zlet v Tolminu res NA VALOVIH DOMI[LJIJE .

PRVI SO BILI GOZDOVNIKI

Letos mineva 100-letnica ustanovitve gozdovni{ke organizacije

Res je, da je svetovno skavtstvo `e pri od{tevanju, ko bo avgusta 2007 minilo 100 let, ko je Baden-Powellov rog oznanil za~etek prvega skavtskega tabora in s tem novega mladinskega gibanja – skavtstva. In ob tem celotna ve~ kot dvajset milijonska mno`ica `e zadnjih pet let zganja kar precej hrupa. Predvsem za taborni{tvo pa je pomembna {e ena obletnica, ki ji je namenjeno veliko manj pozornosti – ustanovitev gozdovni{ke organizacije, ki je skavtsko, s katero se je v veliki meri spogledovala, prehitela za dobrih pet let.

Gozdovni{ko organizacijo je `e leta

1902 ustanovil Ernest Thompson Seton

– ^rni volk. Rojen je bil leta 1860 v Angliji. Kot petletni de~ek se je s star{i preselil v Kanado, kjer je njegovo mladost poleg stroge protestantske vzgoje zaznamovala kanadska narava s prostranimi in neobljudenimi gozdovi, divjino in `ivalmi. Po {tudiju slikarstva v Evropi se je vrnil v ZDA in se zaposlil kot vladni naravoslovec, bil pa je tudi glavni ilustrator in pisec znanstvenega slovarja. S kanujem in na konju je prepotoval ameri{ko divjino, slikal, pisal, se dru`il z Indijanci, opazoval `ivali in rastlinstvo.

Nekajletna popotovanja skozi naravo in `ivalski svet so ga tako zaznamovala in navdu{ila, da je {e po opravljenem delu `elel ostati v stiku z naravo. Zato si je s prislu`enim denarjem leta 1900 v bli`ini New Yorka kupil zamo~virjeno posestvo, ga izsu{il, naredil jeze-

ro in postavil hi{o. Celotno posestvo je ogradil, s tem pa okoli{kim fantom odvzel najljub{i prostor za igranje. Fantje so mu zaradi jeze za~eli nagajati. Prav ni~ ni pomagalo, dokler Seton na velikono~ni petek leta 1902 ni fantov za nekaj dni povabil na posestvo. Po za~etnem strahu in oklevanju se jih je na posestvu zbralo kar 42. V treh dneh bivanja v naravi, kopanja v jezeru in pre`ivljanja ve~erov ob tabornem ognju, ob katerem jim je Seton pripovedoval o lepotah `ivljenja v naravi, so postali prijatelji. @e junija 1902 je Seton ustanovili prvo gozdovni{ko enoto – Woodcraft Indians, gozdovni{tvo pa se je hitro raz{irilo po Severni Ameriki in Evropi. V Sloveniji se je gozdovni{tvo za~elo razvijati leta 1925, nekako tri leta po ustanovitvi prvih skavtskih organizacij. Decembra 1925 je bila ustanovljena prva gozdovni{ka organizacija imenovana Zveza slovenskih tabornikov. Porajanju slovenskega gozdovni{tva so dali najve~ji pe~at predvsem letalski in`enir in konstruktor Hinko Pajer, ^rtomir Zorec, Branimir Kozinc in Vladimir Kravos.

Seton je bil prepri~an, da je s poudarjanjem smisla za lepoto `ivljenja v naravi mo~ pote{iti slo mladine po romanti~nih do`ivetjih in jo tako oddaljiti od razvad nenaravnega `ivljenja. Glede na tradicijo gozdovni{tva mu je to vsekakor uspelo. Prav zdrav na~in `ivljenja v naravi ter do`ivetja ({ege in navade) povezana z naravo pa dajejo pe~at tudi taborni{tvu – {e danes.

RAZSTAVA

Razstava Skavti in gozdovniki na Slovenskem, ki jo je pripravila kustosinja

Mira Gra{i~ in je bila odprta v mariborskem

Muzeju narodne osvoboditve ob po~astitvi 50letnice Zveze tabornikov

Slovenije, bo svoje

sledove preteklosti

ponudila tudi v drugih

krajih po Sloveniji. V

za~etku aprila bo razstava na ogled v Kranju, avgusta pa bo pote{ila radovednost udele`encev 12. zleta tabornikov Slovenije v Tolminu.

Nina

Kaj sploh je ta mladinski forum?

Prej{nji~ smo govorili o tem, da so starci v Svetovni skavtski organizaciji (WOSM) ugotovili, da so izgubili stik z mladimi in se odlo~ili to nekako popraviti. Spoznali so, da ~e ho~e{ mlade vklju~iti v odlo~anje, jim mora{ dati glas –in ta glas naj bi bil (svetovni) mladinski forum (World Youth Forum).

Vse se je pravzaprav za~elo `e davnega leta 1969, ko so na Svetovni skavtski konferenci nacionalnim skavtskim organizacijam in skavtskim regijam predlagali, naj za~no organizirati razli~ne mladinske konference in forume z namenom, da bi vzpodbudili sodelovasodelovasodelovasodelovanje mladih pri odlo~anju nje mladih pri odlo~anju odlo~anju.

Tako so v 70-ih letih prej{njega stoletja za~eli Svetovne skavtske mladinske forume vpeljevati sprva na svetovne jamboreeje, kasneje pa na svetovne moote. Starost udele`encev svetovnih forumov se je s tem ustalila na 18 – 26 let, kolikor so tudi dandanes stari delegati. Preobrat v organizaciji in samem pomenu foruma se je zgodil leta 1993 na 33. svetovni skavtski konferenci v Bangkoku, ko so delegati sprejeli resolucijo, da bodo odslej Svetovni skavtski mladinski forumi organizirani v povezavi s Svetovno skavtsko konferenco, natan~neje natanko pred vsako svetovno skavtsko konferenco. Namen tega je bil, da bi sklepi sklepi sklepi, ki jih udele`enci mlamlamlamlamladinskega foruma dinskega foruma sprejmejo, veljali kot priporo~ila priporo~ila priporo~ila na skavtski konferenci skavtski skavtski konferenci, ki mu sledi. Tako bi »starci«, ki vodijo Svetovno skavtsko organizacijo spet na{li stik z `eljami in idejami tistih, ki jim je na{e gibanje sploh namenjeno.

Tako so leta 1996 prvi~ organizirali prenovljeni, vendar `e 6. po vrsti, svetovni mladinski forum na Norve{kem.

Zna~ilnosti mladinskega foruma so: sre~anje mladih iz razli~nih skavtskih organizacij in razli~nih skupnosti, udele`ence naj bi na demokrati~en na~in izbrali drugi mladi in jih potrdili na izvr{nem odboru, sam dogodek pa organizirajo in izpeljejo mladi sami! Namen mladinskega foruma pa je: izmenjava idej in izku{enj z mladimi iz razli~nih kultur, razvijanje na~inov, kako pove~ati sodelovanje mladih v procesu odlo~anja in spoznati nove mo`nosti za izbolj{anje skavtstva za otroke in mlade.

Udele`enci Svetovnega mladinskega foruma se lahko udele`ijo tudi Svetovne skavtske konference kot udele`enci ali kot opazovalci.

^e te zanima {e kaj ve~, si lahko na doma~i strani Svetovne skavtske organizacije (WOSM) www.scout.org www.scout.org www.scout.org www.scout.org prebere{ dokument Guidelines for Organizing Scout Youth Forums, ki je bil tudi glavni vir za ta ~lanek.

Mladinski forum - ne samo za skavte

Morda ste `e kje brali o mladinskem forumu, a ne v povezavi s skavti. Mladinski forumi seveda niso pogruntav{~ina skavtov, ampak `e od prej{njega stoletja legitimen na~in vklju~evanja mladih v proces odlo~anja in oblikovanja programa. Seveda ne zgolj skavtskega programa, ampak tudi programa velikih mednarodnih organizacij, npr. OZN in EU. Pri pripravi enega izmed

Svetovnih mladinskih forumov, ki so bili organizirani pod okriljem OZN, je sodelovala tudi Svetovna skavtska organizacija.

KVALITETA ZTS

projekt ZTS

Glavno strate{ko vpra{anje "Kako bo ZTS kot najbolj{a mladinska organizacija odgovarjala na potrebe mladih v slovenski dru`bi v letu 2015?", ki se je izlu{~ilo v delu mnogih strokovnjakov v letu 2001 vsebuje glavno `eljo in namen sedanjega vodstva organizacije, da bi izbolj{ali kvaliteto dela v ZTS na vseh ravneh. Z "najbolj{a organizacija" je mi{ljeno: mno`i~na, vpeta v dru`bo in del svetovnega skavtskega gibanja.

V Zvezi tabornikov smo opazili dva skrb vzbujajo~a pojava. Prvi je upad ~lanstva, saj se je krivulja v preteklih letih dvigovala s stopnjo rasti 10 %, pred dvema letoma pa se je ustavila in nagnila navzdol. Drugi pa je opa`anje, da ostaja glavna veja ~lanstva v ZTS veja medvedkov in ~ebelic (7-11 let) kljub zavedanju, da skavtstvo – taborni{tvo bolj ustreza mladim v dobi adolescence kot otrokom.

Cilji projekta

S projektom `elimo te trende spremeniti v upanju, da bomo med vodji v ZTS vzpodbudili zavedanje, da je to problem in da bomo z ustreznimi aktivnostmi prepre~ili zmanj{evanje {tevila ~lanov.

Projekt KVALITETA IN RAST bo nadaljeval proces obnove programa za mlade z uporabo orodja RAP, ki ga predlaga WOSM. V letu 2002 nameravamo razviti splet aktivnosti, skozi katere bodo mladi lahko pridobivali znanje, ve{~ine in osebnostne lastnosti, ki naj bi zagotavljali doseganje vzgojnih ciljev. Prav tako bomo razvijali metode za doseganje ciljev in pripravili razlago

skavtske metode za posamezne starostne veje ~lanstva in u~ili vodje, kako jih uporabiti. Pri~akovani razultat je globlje razumevanje programa za mlade in posledi~no bolj{e delo z mladimi.

Kot podpora korakov RAP-a bomo na podro~ju Odrasli v skavtstvu sledili z vzgojo in izobra`evanjem vodij na {tirih podro~jih: permanentno izobra`evanje (za potrebe posameznikov), vzgoja in izobra`evanje vodnikov, specialistov itd. (da bi si pridobili znanje in ve{~ine potrebne za izvajanje funkcije), izobra`evanje trenerjev (za te~aje vodje te~ajev, pospe{evalce, moderatorje, opazovalce, demonstratorje) in usposabljanje tabornikov, ki delajo v podporni sferi (propagandisti, blagajniki, tajniki, …). Nova shema vzgoje in izobra`evanja odraslih v ZTS bo ponudila stopnjujo~ pristop (temeljne in nadaljevalne te~aje), nove tehnologije (u~enje na daljavo, elektronsko u~enje, individualno u~enje) in nov koncept (vsak je odgovoren za lasten razvoj). Vse to naj bi dalo u~inkovit odgovor na potrebe posameznikov, bolj{e upravljanje s ~lovekimi viri, odgovor na trende in zagotovilo enake evropske standarde.

Cilji projekta se delijo v dve ve~ji skupini: vzgojne cilje in razvoj organizacije. V prvi skupini je le en cilj – razvoj in izbolj{anje pro- razvoj izbolj{anje pro- razvoj in izbolj{anje pro- razvoj izbolj{anje pro- razvoj in izbolj{anje programa za mlade grama mlade grama za mlade grama mlade grama (osnovnega programa), medtem ko so v drugi kar

{tirje:

• razvoj nove sheme vzgoje in izobra`evanja vodij;

• usposabljanje na~elnikov rodov in oo zts kot tudi vodij na nacionalni ravni za bolj{e ravnanje s ~love{kimi viri;

• razvijanje in promoviranje taborni{ko – skavtskega gibanja in ZTS v slovenski dru`bi;

• rast ~lanstva.

O projektu Kvaliteta in rast vas bomo sproti obve{~ali na Taborovih straneh.

NOT 2002

Kot `e veste bo leto{nje No~no orientacijsko tekmovanje potekalo v no~i s 23. na 24. marec in sicer v okolici Smlednika pri Medvodah. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17h, prosimo pa vas, da se v O[ Simona Jenka v Smledniku prijavite do 16.30, ker bo takoj po zboru sestanek z vodji ekip in `rebanje {tartnih {tevilk.

Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah:

• POPOTNICE POPOTNICE POPOTNICE POPOTNICE POPOTNICE – od 15 do 18 let (let. roj. 84 – 87)

• POPOTNIKI POPOTNIKI POPOTNIKI POPOTNIKI POPOTNIKI– od 15 do 20 let (let. roj. 82 – 87)

• GR^ICE GR^ICE GR^ICE GR^ICE GR^ICE– od 19 let (let. roj. 83 in starej{e)

• GR^E GR^E GR^E GR^E GR^E– od 21 let (let. roj. 81 in starej{i)

• KORENINE KORENINE KORENINE– nad 30 (let. roj. 72 in starej{i), ekipe so lahko me{ane

En ~lan v ekipi je lahko za eno leto starej{i od predpisane starosti.

Prijave po{ljite do petka, 15. 3. 2002 na naslov: @iga Bab{ek, Tesna ul. 2, 1000 Ljubljana. Vse dodatne informacije lahko dobite na e-mailu: ziga.babsek ziga.babsek ziga.babsek ziga.babsek @ siol.net siol.net siol.net siol.net ali na na{i strani not.rutka.net.

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e prijave fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo fotokopija polo`nice s pla~ano in zagotovilo pla~ano in na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove oziroma stare{ine rodu, se bodo njihove na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove oziroma stare{ine rodu, se bodo njihove oziroma rodu, ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. ekipe vedle skladu s taborni{kimi zakoni. ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. ekipe vedle skladu s taborni{kimi zakoni. skladu zakoni. [tartnina zna{a 10.000,00 SIT. Naka`ite jo na naslov: Dru{tvo tabornikov rod Mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, Ljubljana. [tevilka `iro ra~una: 50101-678-52373 (do 15. 3. 2002). [tartnine na {tartu ne sprejemamo. Vsak rod lahko v posamezno kategorijo prijavi le po eno ekipo, razen rodu, ki je lani v kategoriji zmagal. Maksimalno {tevilo ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami. Ker v nedeljo iz Smlednika do Ljubljane ne pelje noben avtobus, bomo tudi letos najeli avtobus, ki vas bo po razglasitvi rezultatov odpeljal do glavne avtobusne postaje v Ljubljani. Za`eleno je, da tisti, ki boste prevoz potrebovali, to navedete ob prijavi.

Vabljeni!

Rod Mo~virski tulipani

BI^IKLETA @UR 2002

Deseti Bi~ikleta `ur bo 10. in 11. maja 2002. Obeta se veliko presene~enj. Podrobnej{e informacije sledijo v aprilskem Taborni{kem vestniku.

RJS Izola

PREDSTAVITVE PROJEKTOV TEMELJNIH IN NADALJEVALNIH

TE^AJEV ZA VODJE ENOTIN[TRUKTORSKI TE^AJI

Predstavitve projektov za te~ajnike nadaljevalnih te~ajev (generacije 2001) bodo v torek, 23. 4. 2002 ob 17. uri, torek, 23. 2002 ob uri, torek, 23. 4. 2002 ob 17. uri, torek, 23. 2002 ob uri, torek, 23. 4. 2002 ob 17. uri, za te~ajnike temeljnih te~ajev (generacije 2001) pa v sredo, pa sredo, pa v sredo, pa sredo, 24. 4. 2002 ob 17. uri 24. 4. 2002 17. uri 24. 4. 2002 ob 17. uri 24. 4. 2002 17. uri 24. 4. 2002 ob 17. uri v sejni sobi na sede`u ZTS, na Parmovi 33 v Ljubljani. Za predstavitev se dogovori z mentorjem (za predstavitev te prijavi mentor). Predstavitve za ostale te~ajnike (generacije 2000 in nazaj), bodo v sredo, sredo, sredo, sredo, 24. 4. 2002 ob 18. uri. 24. 4. 2002 18. uri. 2002

SEMINAR ZA SODNIKE

TABORNI[KIH MNOGOBOJEV IN DRUGIH TABORNI[KIH TEKMOVANJ

NAMEN NAMEN NAMEN NAMEN

Seminar za sodnike mnogobojev je namenjen vsem tabornikom, ki si `elijo spoznati pravila taborni{kega mnogoboja in posameznih panog, pravila sojenja in sodni{ko etiko in pomagati pri organizaciji taborni{kega mnogoboja (rodovega, obmo~nega ali dr`avnega) ali drugih tekmovanj.

DATUM IN KRAJ

Seminar bo potekal od 15. do 17. marca 2002 v Marindolu, v centru ZTO Kranj.

PROGRAM

II II I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLIX UREJA: IVO LETO XLIX IVO

Seminar bo potekal v dveh skupinah:

• skupina za sojenje na mnogoboju veje Murnov in M^

• skupina za sojenje na mnogoboju za veje GG, PP in gr~e (ter za sojenje na ROT-u in drugih taborni{kih tekmovanjih)

Izku{nje, pridobljene na seminarju, bomo preizkusili tudi prakti~no, udele`enci pa bodo imeli mo`nost soditi na obmo~nih in dr`avnih mnogobojih. Pridobljeno znanje bo koristilo tudi pri la`ji organizaciji drugih tekmovanj, s sodni{ko izkaznico pa bodo imeli udele`enci pravico soditi tudi na ROT-u.

POGOJA

• M^; starost 16 let, osnovno znanje tretjega lista

• GG, PP; starost 18 let, osnovno znanje prvega vozla

PRIPORO^ENA LITERATURA

Priporo~ena literatura, ki naj jo udele`enci poznajo in prinesejo s seboj je:

• Delo z M^

• Priro~nik Orientacija in topografija

^AS PRIHODA IN ODHODA

Seminar se bo pri~el v petek ob 19. uri, zaklju~il pa v nedeljo okoli 14. ure. Prevoz iz Kranja oz. Ljubljane bo organiziran z avtobusom (ta bo lahko pobral tudi udele`ence z Dolenjskega obmo~ja).

[TEVILO UDELE@ENCEV IN ROK PRIJAV

[tevilo udele`encev je omejeno na 40 (20 M^ in 20 GG, PP), zato zaradi pove~anega interesa prijave po{ljite ~im prej.

Prijavnico po{ljite v pisarno ZTS najpozneje do 8. Prijavnico po{ljite v pisarno ZTS najpozneje do 8. Prijavnico po{ljite v pisarno ZTS najpozneje do 8. Prijavnico po{ljite v pisarno ZTS najpozneje do 8. ZTS marca 2002. marca 2002. marca 2002. marca 2002.

KREARTA 2002

Da bi res naredil(a) nekaj norega?

Se ti je kdaj v glavi porodilo en kup idej in enostavno nisi vedel(a) kam z njimi?

"Da bi res naredil(a) nekaj norega?", si se vpra{al(a). A ja... ali ne? Ne, kaj si bodo pa mislili drugi... Kot da bi imel(a) zavoro nekje tam visoko gori med malimi mo`gan~ki. In potem si raje celo stvar potla~il(a) nazaj v svojo "du{co", se obrnil(a) in {el ali {la po uhojeni poti naprej. Ampak nekje globoko v tebi te je za~elo `reti...in {e vedno te `re...kot majhni ~rvi~ki lezejo ideje in i{~ejo pot na plano...

KREARTA - 20002 milji pod morjem je pravi odgovor!

Morske sirene, konji~ki, hobotnice in druge `ivali te vabijo, da se z njimi potopi{ 20000 milj in {e ve~ globoko in tam spozna{ druga~no dimenzijo `ivljenja. Poleg raziskovanja neznanega sveta podmorskih globin, bo{ v dru`bi Nautilusa in njegove posadke sku{al(a) re{iti na katastrofo obsojeno podvodno kraljestvo, iskal(a) klju~ potopljene ~arobne glasbene skrinjice in se udele`il(a) maturantskega plesa glavono`cev letnika 8/9.

Za kaj bo{ bogatej{i(a)? Seznanil(a) se bo{ z raznimi mo`nostmi vzpodbujanja kreativnosti, odkril(a) svoje ro~ne, verbalne in druge potenciale ter se ob tem noro zabaval(a).

Prepri~an sem, da ti bo uspelo, kot bo uspelo nam vsem, da skupaj razburkamo na{o ustvarjalnost.

In potem? Polni energije in novih for se bomo zapodili med svoje prijatelje ali uporabili znanje na vodovem sre~anju, akciji, na taborjenju in tako "razsvetlili" ostale nevedne`e, ki jih {e vedno zvija...

Od tebe pri~akujemo samo, da si PePe ali Gr~a, ki ga kar razganja od kreativnosti in se bo{ z veliko mero domi{ljije prelevil v pravega prebivalca podvodnega sveta.

Informacije in prijave v pisarni Zveze tabornikov Slovenije 01/300 08 24 (Pugy) ali na pugy pugy pugy pugy @ rutka.net rutka.net rutka.net. Prijavnico najde{ na krearta.rutka.net krearta.rutka.net krearta.rutka.net krearta.rutka.net ali v pisarni ZTS. Kotizacija za tridnevno delavnico je samo 5.999 tolarjev, rok prijav pa 26. 4. 2002. Ko bo prijavljeno 25 udele`encev, prijave ne bodo ve~ mo`ne.

Pohiti, ~asovni stroj `e "verglamo"!

DELAVNICA TIMSKI PRISTOP NA

NEFORMALEN NA^IN

Delo v timu; izziv ali u~inkovit na~in dela in izvajanja nalog?

Namen Namen Namen Namen Zagotoviti udele`enkam in udele`encem znanje in izku{nje, ki jih boste uporabili pri oblikovanju timov, vodenju in upravljanju in kontinuumu dela timov (odgovorili bomo na vpra{anje, kako dose~i cilje, uporabiti sinergijo tima in zadovoljiti potrebe posameznika v timu).

Ciljna populacija Ciljna populacija populacija

Vodje manj{ih timov, projektni vodje, organizatorji

izobra`evanja na podro~ju dela z ljudmi, vodje organizacijskih enot - na~elniki rodov. Delavnica je ovrednotena tudi s to~kami za napredovanje v nazive za pedago{ke delavce (1,5 to~ke).

Datum in kraj Datum in kraj Datum in kraj Datum in kraj 17. -19. maj 2002 (kraj bo sporo~en naknadno)

Program Program

• oblikovanje tima,

• delo s timom - sinergija,

• uspe{en tim,

• zadovoljevanje potreb posameznika v timu,

• projektna naloga

Metode dela Metode dela Metode dela Metode dela

Delo na delavnici bo temeljilo na neformalnih metodah dela v skupinah, izkustvenem u~enju, interaktivnem delu, aktivni participaciji, {tudijah primerov, projektnemu delu, izmenjavi izku{enj in vaji.

Pogoj za udele`bo Pogoj za udele`bo Pogoj za udele`bo Pogoj za udele`bo

Pogoj za udele`bo je predhodno delovanje v kak{nem timuprojektni skupini. Udele`enke in udele`enci morate pred delavnico opredeliti vsebino seminarske - projektne naloge, ki jo boste opravljali po delavnici.

Kotizacija za delavnico Kotizacija za delavnico delavnico

Ker delavnico sofinancira Ministrstvo za {olstvo znanost in {port, kotizacija za tridnevno delavnico za ~lane registrira- za ~lane registrira- za ~lane registrira- za ~lane registriranih rodov namesto 13.000 zna{a samo 6.500 tolarjev nih namesto 13.000 zna{a samo 6.500 tolarjev nih rodov namesto 13.000 zna{a samo 6.500 tolarjev nih namesto 13.000 zna{a samo 6.500 tolarjev 13.000 zna{a 6.500 (kotizacija vklju~uje bivanje, prehrano, gradivo ter disketo z drugimi uporabnimi gradivi seminarja). Kotizacijo naka`ite na `iro ra~un ZTS {tevilka 50101-678-47184, sklic na {tevilko 2115+{ifra rodu pred za~etkom delavnice. Kotizacija {e ni dokon~na in se lahko zni`a glede na lokacijo in na~in izvedbe.

[tevilo udele`encev in rok prijav [tevilo udele`encev in rok

[tevilo udele`encev je omejeno na 20, zato zaradi pove~anega interesa prijave po{ljite ~im prej (zbirali jih bomo do zasedbe mest). Zadnji rok je 26. april 2002. 26. april 2002. 26. april 2002. 26. april 2002.

SO[KA OLIMPIJADA 2002

V februarskem Taboru je bilo objavljeno kratko vabilo za So{ko olimpijado 2002. Sedaj je tukaj kon~ni razpis. Datum

je sedaj spremenjen, ker imajo 13. aprila osnovne {ole pouk. So{ka olimpijada bo 27. aprila 2002 v Novi Gorici. Letos, kot smo napovedovali, bo nekaj sprememb {e posebej pri Kravodvigu (namig: ne bodo samo {otorke), ve~ vam pa ne povemo, da boste malo presene~eni. V glavnem, vsi podatki so napisani spodaj, kot vidite se {tartnina ni spremenila, zato pa so se spremenile olimpijske norme, ki jih zbiramo do petka 19. aprila 2002 in spremenil se je na{ ra~un. Priprave so v polnem teku, zato kar pohitite s prijavami.

Kategorije: Kategorije: GG-ji in GG-jice tekmujejo v svoji kategoriji, PP-ji, PP-jice, Gr~aki in Gr~ice pa tekmujejo vsi skupaj v drugi kategoriji.

Discipline: Discipline: Orientozgub (orientacija), Kravodvig ({otor), Jabkohod (premagovanje ovir) in Hoduljomet (med dvema ognjema).

Prihod ekip ekip Prihod ekip ekip je v soboto, 27. aprila 2002, do 8.30 na tabor pred Perlo, ekipe iz oddaljenih krajev lahko po predhodnem dogovoru pridejo `e v petek. Spali boste v telovadnici.

Oprema Oprema Oprema, ki jo potrebujete: kompas in oprema za opravljanje nalog na KT, {otorska krila, glasbeni in{trument zelo za`eljen, za tiste, ki pridete dan prej, pa {e spalka in armafleks. [tartnina [tartnina zna{a 6.990,00 SIT 6.990,00 SIT 6.990,00 SIT 6.990,00 SIT na ekipo s spremljevalcem in vsebuje organizacijo tekmovanja, kosilo in malico ter na{itke. [tartnino naka`ite do petka, 19. aprila 2002 petka, 19. 2002 do petka, 19. aprila 2002 petka, 19. 2002 19. 2002, na `iro ra~un DRU[TVO ROD SO[KIH MEJA[EV, Transakcijski ra~un.: 04750-0000280672 04750-0000280672 04750-0000280672 04750-0000280672 04750-0000280672, s pripisom za So{ko olimpijado (fotokopijo polo`nice prinesite na olimpijado). Na dan Na dan Na dan Na dan tekmovanja zna{a {tartnina 9.000,00 SIT. tekmovanja zna{a {tartnina 9.000,00 SIT. tekmovanja zna{a {tartnina 9.000,00 SIT. tekmovanja zna{a {tartnina 9.000,00 SIT. Prijave Prijave Prijave Prijave ali prijavnice ali ali prijavnice ali ali prijavnice s {tevilom ekip po kategorijah in naslovom kontaktne osebe po{ljite na E-naslov rsm rsm @ rutrutrutrutka.net ka.net ka.net ka.net ali po po~asni po{ti na Vojko Vi~i~, Kidri~eva 28c, Vi~i~, Kidri~eva 28c, Vojko Vi~i~, Kidri~eva 28c, Vi~i~, Kidri~eva 28c, Vi~i~, 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica Gorica. Dodatne informacije dobite na tel.: 05 / 33-595-17 ali 041/714-096 Vi~o in na zgornji E-naslov.

SPOMLADANSKA KOLESARSKA

ORIENTACIJA SKO 2002

Na letosnjem SKO-ju se bodo za bogate nagrade potegovale 3 ~lanske ekipe, ki bodo morale prekolesariti priblizno 25 km dolgo progo, na kateri bodo razli~ne naloge z razli~nih podro~ij. Znanje pa vsekakor ne bo omejeno na taborni{ko,

ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[K ABORNI[KII II I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLIX UREJA: IVO LETO XLIX IVO

zato lahko sodelujejo tudi netaborniske ekipe. Vse skupaj se bo odvijalo v okolici Medvod, predvsem na obronkih Polhograjskih Dolomitov. V soboto 20. 4. 2002 se vidimo v Medvodah. Vse dodatne informacije dobite na rdr.rutka.net rdr.rutka.net in na 041/533 206 - Miki.

[KALSKA LIGA, KA TE BRIGA… 2002

Minilo je `e skoraj celo leto odkar smo se vsi skupaj zbrali na zabavnem taborni{kem tekmovanju "[kalska liga, ka te briga...", ki ga organizira ~eta Divji Volk - [kale, ki deluje pod okriljem rodu Jezerski zmaj Velenje. Da je tekmovanje zanimivo potrjuje dejstvo, da se je lani tekmovanja udele`ilo kar 36 ekip, kljub temu, da je tekmovanje bilo izvedeno prvi~. Prav zaradi tako velikega zanimanja se je organizacijski odbor ponovno sestal in za~el z delom. Tekmovanje bo popestreno z bogatim spremljevalnim programom in privla~nimi nagradami.

KJE?

V enem od krajev, ki so lep{i pod soncem ([kale pri Velenju). Pot bo ustrezno ozna~ena (posuta z ro`icami?).

KDAJ?

V soboto 06. aprila 2002, z zborom ekip ob 08:30 pred O[ –[kale. Tekmovanje bo kon~ano do 16:00.

KDO?

Ekipe boste tekmovale v treh starostnih skupinah in sicer GG, PP in GR^E. Tekmovalo se bo v me{anih ekipah, za predstavnice ne`nej{ega spola pa ekipa dobi dodatne to~ke! Vabljeni so tudi vsi skavti.

KAKO?

Ker ima tekmovanje tudi humanitarno noto smo se tudi letos odlo~ili, da bomo zbirali {olske potreb{~ine za otroke po Sloveniji. S sabo prinesite tudi obilo veselja in dobre volje. Tisti, ki pridete `e v petek, nujno s sabo prinesite tudi spalne vre~e in copate ( prespali bomo v {oli, kamor bo vstop samo v copatih ). ^e pa imate s sabo {e kak{en in{trument, lahko skupaj veselo zapojemo!

[TARTNINA [TARTNINA [TARTNINA [TARTNINA zna{a 7000 SIT, za ekipe, ki pa se bodo prijavile po 28. 3. 2002 bo {tartnina zna{ala 9000 SIT.

Ekipe morajo OBVEZNO izpolniti prijavo za tekmovanje prijavo tekmovanje in obrazec za tekmovalce mlaj{e od 18 let obrazec za tekmovalce mlaj{e 18 obrazec za tekmovalce mlaj{e od 18 let obrazec za tekmovalce mlaj{e 18 (tega izpolni vsak tekmovalec posebej). Prav tako morajo ekipe nujno ta dva dokumenta, ki sta navedena zgoraj, in potrdilo o potrdilo o potrdilo o potrdilo o o vpla~ilo {tartnine vpla~ilo {tartnine vpla~ilo {tartnine vpla~ilo {tartnine vpla~ilo {e pred tekmovanjem poslati poslati na E-mail: ceta.divji.volk@email.si ali fax: 03/891-30-31! ^e ^e

dokumentov ne po{ljete pred tekmovanjem, jih obvezno dokumentov ne pred jih dokumentov ne po{ljete pred tekmovanjem, jih obvezno dokumentov ne pred jih pred prinesite na tekmovanje (brez njih tekmovanje za va{o prinesite na tekmovanje (brez njih tekmovanje va{o prinesite va{o ekipo ne bo mogo~e ). Dokumente si lahko priskrbite ekipo bo ). Dokumente lahko priskrbite Dokumente na spletni strani cdv.rutka.net na spletni strani cdv.rutka.net cdv.rutka.net, ~e pa nimate dostopa do interneta ob prijavi povejte naslov, na katerega vam vse obvezne dokumente po{ljemo.

PRIJAVE se zbirajo preko telefona ali e-mail naslova in sicer:

031/852-946 Jani Pesjak – vodja tekmovanja

041/519-744 Rok Miklav`ina

041/354-621 Sandi Glin{ek

E-mail: ceta.divji.volk@email.si

Zadnji dan za prijave ekip je ~etrtek 28. 3. 2002

PRENO^I[^E PRENO^I[^E PRENO^I[^E PRENO^I[^E PRENO^I[^E bo urejeno za ekipe, ki pridejo `e v petek zve~er, hrano za v petek pa si morajo ekipe priskrbeti same! Ekipe, ki bodo preno~ile, morajo to povedati tudi ob prijavi.

VE^ INFORMACIJ VE^ INFORMACIJ o tekmovanju dobite pri vodji tekmovanja ali pa na spletni strani cdv.rutka.net cdv.rutka.net cdv.rutka.net cdv.rutka.net cdv.rutka.net in sicer na podstrani »skalska liga«. Na tej strani lahko najdete poleg informacij o tekmovanju tudi vozne rede vlakov in avtobusov. Na strani lahko najdete tudi dokumente, ki jih morate izpolniti!

TABORNI PROSTOR

Rod Beli bober odda v najem taborni prostor v Ribnem pri Bledu v prvi polovici julija. Prostor je namenjen cca 50 tabore~im. Ve~ informacij na glipar glipar glipar glipar glipar@ yahoo.com yahoo.com ali 031 803 922 Grega

Naka`ete jo lahko na @.R. Rodu Jezerski Zmaj 520800-678520800-678520800-678520800-67882037, sklic 00 7777 ( nuli sta `e napisani ). V njo je 82037, sklic 7777 ( sta `e napisani ). njo je ).

v{teto: na{itek, nagrade, hrana ter pija~a za v soboto.

v{teto: na{itek, nagrade, hrana pija~a v soboto. na{itek, nagrade, pija~a

v{teto: na{itek, nagrade, hrana ter pija~a za v soboto.

v{teto: na{itek, nagrade, hrana pija~a v soboto.

Od povsod malo v pomo~

Matija vodnikom ^rnega Mrava

Posebna izdaja glasila Mravljin~ek v elektronski obliki (na CD-ju) je odli~en pripomo~ek za vodnike, ki `elijo imeti gradivo za svoje delo na enem kupu in v taki obliki, da ga lahko razdelijo med tabornike. Vsebino priro~nika je iz razli~nih virov zbral in uredil Mito Kristan, razmno`ili pa so ga za le interno uporabo v Rodu ^rni Mrav.

Vsebina obsega ve~ino podro~ij, ki bi jih morali vodniki predstaviti svojemu vodu. Najprej spoznamo, kaj in zakaj so taborniki, potem pa `e sledijo prakti~ne vsebine: kurjenje ognjev, uporaba vrvi in {otorke, orientiranje, orodje in oprema, ro~na dela in igre. Med poglavji izstopata raznolikost `ivljenja, v katerem najdemo pravila bivanja na prostem, pa gozdne u~ne poti in napotke za `ivljenje v naravi, ter vodni{tvo, v katerem so zbrani napotki za vodnika – od opisov na~ina vzgajanja mladih do njegovih nalog na taborjenju.

Pregledno in uporabno

Elektronski priro~nik je pregleden in predvsem preprost za uporabo, saj besedila preglejujemo v spletnem brskalniku. Med besedilo so postavljene fotografije in skice, ki popestrijo ponekod bolj kratko besedilo. Na levi strani vidimo glavne teme, ob kliku na njih pa se nam poka`e kazalo ~lankov znotraj izbrane teme. Ker so strani oblikovane preprosto, so izpisi ~lankov uporabni tudi kot gradivo za ~lane voda.

Kljub dejstvu, da je priro~nik namenjen interni uporabi pa bralca rahlo zmoti, da fotografije in diagrami niso ozna~eni z virom in da ob koncu poglavij ni spiska dodatne

literature ali vsaj naslovov priro~nikov, kjer bi vodniki lahko poiskali dodatne informacije, ~e bi jih potrebovali.

Sicer pa moramo vedeti, da je priro~nik namenjen predvsem v podporo vodnikom, ki si program dela v vodu pripravijo tudi iz drugih virov. Je pa {e kako priro~en za izdelavo seminarjev, predstavitev ali projektov, saj je celotno besedilo v elektronsko obliki.

GLASILA

Matija Podoba

Videz res ni vse, je pa zelo pomemben. Pri rodovih glasilih si sicer pogosto ne moremo privo{~iti tiska, kaj {ele barv, a {e vedno lahko naredimo najbolj{e glasilo na osnovi danih mo`nosti. Tako se bomo s podobo prilagodili fotokopiranju ali tisku.

Vsako `ivljenje tiskanega medija se za~ne z njegovo obliko, na~rtom. Ko boste snovali podobo va{ega glasila imejte v mislih napotke iz prej{nje {tevilke. Vedno morate vedeti, zakaj boste nekaj napisali, komu bo namenjeno in kak{en bo namen besedila. ^e bo pou~no boste morali dodati ilustracije, ~e bo zabavno karikature, ~e bo reporta`a fotografije in ob tekmovanju rezultate. Napi{ite si spisek vseh vsebin, ki jih boste v glasilu objavili in nato smiselno razdelite to vsebino na {tevilo strani, ki jih imate na voljo.

Sklopi

Bralci imajo najraje ~asopise, v katerih je vse na svojem mestu, da takoj najdejo kar i{~ejo. Posku{ajte oblikovati vsebinske sklope, v katerih bodo podobni ~lanki (npr. reporta`e in dogodki, strokovno, zabava). Vsak sklop ima

lahko svojo podobo, ki pa se ne sme preve~ razlikovati od osnovne podobe glasila, saj bo druga~e glasilo videti neurejeno.

Tudi revija Tabor ima sklope (vidite jih lahko v kazalu), vsak sklop pa ima svoje posebnosti. Pri aktualnih temah je ve~ fotografij, zato so ~lanki postavljeni na barvnih straneh. Sklopa Iz prve roke in Taborni{ki vestnik podajata mnenja in obvestila, zato sta lahko na ~rnobelih straneh, medtem ko v strokovnem objavljamo ~lanke o orientaciji, @VN, astronomiji ..., ki prav tako potrebujejo barve.

Kako pa lahko vsebino razdelite vi? Za~etek je zagotovo v 'delegiranju' odgovornih. ^e vas je dovolj, lahko vsak od vas prevzame odgovornost za dolo~eno podro~je. Vsi poduredniki pa odgovarjajo glavnemu uredniku, ki vse zbrane ~lanke nato pripravi, da jih lah-

ko postavljalec postavi v ra~unalnik. A o tem bomo govorili v naslednjih {tevilkah.

Tipi~na stran

Vse se za~ne (in kon~a) s tipi~no stranjo. To je na listu papirja ozna~ena razporeditev razli~nih vsebinskih elementov. Povedano bolj preprosto – to so tehtno postavljeni okvirji, v katere postavljalec zlaga besedilo in slike.

Tipi~na stran je pomembna zaradi doslednosti oblikovanja (bralce moti, ~e je vsaka stran nametana skupaj po svoje) in pri ve~jih ~asopisih zaradi koli~ine znakov, ki jih morajo novinarji napisati. Urednik tako to~no ve, koliko znakov potrebuje za {tiri strani reporta`e s {estimi fotografijami.

Prvi korak je dolo~itev velikosti strani. V zadnjih letih je najbolj priljubljen format A5, ker ga dobimo s prepolovitvijo lista A4 (kar pomeni, da lahko glasilo fotokopiramo na navaden pisarni{ki papir, ki ga pozneje prepognemo). Nato izberemo {tevilo stolpcev (2, 3, ~e imamo ve~jo stran lahko tudi 4, 5 ...), polo`aj naslova ~lanka, podnaslova, podpis avtorja in morebitne polo`aje fotografij. Na pravi tipi~ni strani ima vsak element dolo~ene lastnosti (velikost in vrsta pisave, barva, obroba ...), ki se lahko spreminjajo med sklopi, ali pa ostanejo ves ~as enaki.

Ko poznamo {tevilo znakov ga lahko razporedimo po strani

^e niste prepri~ani, katero pisavo bi uporabili, poizkusite ve~ razli~nih pisav in poglejte, katera vam je najbolj v{e~. Lahko pa vam jih nari{e ilustrator, lahko mu pripravite podlago naslova (obris ~rk), on pa jih dori{e, pobarva, dopolni ...

Ko ste dolo~ili osnovne lastnosti elementov na tipi~ni strani preglejte, koliko znakov lahko zapi{ete v en stolpec. Ta podatek vam bo koristil pri na~rtovanju strani. Na primer: na strani imamo tri stolpce, v vsakega lahko zapi{emo 1500 znakov. Ker je besedilo dolgo 5000 znakov to pomeni, da ga lahko zapi{emo v tri cele stolpce in tretjino stolpca. Ena od mo`nih razporeditev je prikazana na sliki (s temno barvo so ozna~ene fotografije). S tak{nim na~rtovanjem razporeditve elementov na strani je postavljanje glasila kratkotrajno opravilo, ki pa se v~asih zaradi slabe pripravljenosti urednika zavle~e.

Eden od na~inov (malo bolj kreativen) izdelave razporeditve besedila in

fotografij je leplenje izpisanih stolpcev besedila na papir. Ker je postavljanje besedila na ra~unalniku dolgo~asno opravilo, lahko za vodovo sre~anje pripravimo nekaj praznih tipi~nih strani in ~lanke izpisane v stolpcih. M^-ji (pa tudi GG-ji ali PP-ji) lahko sami sestavijo svoje strani. ^e bomo glasilo fotokopirali lahko uporabimo kar njihove izdelke, druga~e pa postavitev prenesemo v ra~unalnik.

Pisave

[e eno zlato pravilo – raje manj kot preve~. Pisave morajo biti berljive, kar je zelo pomembno za besedilo in ne toliko za naslove. Na sliki vidite ve~ razli~nih pisav, ki jih lahko uporabite. Pisave grobo lo~imo na tri skupine – serifne (tiste, ki imajo na koncu ~rt repke), brezserifne (tiste, ki repkov nimajo) in druge (pisane pisave, zabavne ...). Za besedilo ~lanka je najbolje uporabiti serifne pisave, ki se la`je berejo, brezserifne pa lahko uporabite za naslove (na sliki sta prvi pisavi serifni, naslednje {tiri brezserifne, zadnja je primer pisane pisave. Primer serifne pisave, ki jo ima vsak na doma~em ra~unalniku, je Times New Roman, brezserifne pa Arial.

Nasveti

[tetje znakov uporabljajo vsi ~asopisi in revije, saj morajo biti postavljeni kar se da hitro. ^e urednik predvidi dol`ino ~lanka in izbere primerne fotografije (pokon~ne, le`e~e ...) je postavljal~evo delo mnogo la`je. Pri rodovih glasilih {tetja znakov verjetno ne boste uporabljali, je pa dobra novinarska izku{nja, ~e piscu naro~ite, kako dolg naj bo ~lanek.

Pri ustvarjanju podobe ~asopisa posku{ajte najti srednjo pot med videzom in uporabnostjo. Bolj ekstravagantna bo oblika, te`je jo bo postaviti in {e te`je brati in obratno. Ne pozabite, da je ena od najpomembnej{ih vlog glasila obve{~anje taborni{ke, pa tudi {ir{e javnosti.

Za popestritev strani lahko uporabite karikature, lahko pa vsebino za~inite z razli~nimi 'infografikami', kot so grafi, tabele, na~rti, zemljevidi ...

Obris naslova lahko ilustrator spremeni v pravo umetnijo

Razli~ne pisave

TABOROVA POTUHA

Katere so tiste dejavnosti, ki nam pomagajo dose~i vzgojne cilje, ki smo si jih zadali, postopno in posredno? Vedeti moramo, da ni neposrednega, takoj{njega u~inka povezave med dejavnostmi v vodu in vzgojnimi cilji. Dejavnosti ne vodijo neposredno k izpolnitvi dolo~enega cilja.

Veliko aktivnosti je, ki po malem pripomorejo k doseganju

vzgojnih ciljev, ki jih dose`ejo s pogosto uporabo pridobljenih izku{enj. Kar pomeni, da je ob koncu neke dejavnosti, aktivnosti edina stvar, ki jo lahko ovrednotimo, ta aktivnost. Vrednotenje otrokove osebnostne rasti oz. napredka lahko opravimo v dalj{ih ~asovnih presledkih.

Notranje in zunanje aktivnosti

Osebnostni razvoj traja ves ~as otro{tva in v tem ~asu je otrok izpostavljen mno`ici dejavnosti, ki se lahko ali pa tudi ne dogajajo v vodu. Zato lo~ujemo med notranjimi (internimi) in zunanjimi (eksternimi) dejavnostmi. Notranje so tiste, ki jih spodbuja program aktivnosti, ne glede na to, ali taborniki to po~nejo v vodu ali ne. Zunanje aktivnosti pa so tiste, ki jih taborniki po~nejo, ko niso v vodu in niso povezane z uresni~evanjem programa.

Vodniki so seveda poklicani za izvajanje notranjih aktivnosti, vendar ne smemo misliti, da lahko na zunanje aktivnosti kar pozabimo. Taborniki so hkrati tudi u~enci v {oli, otroci v dru`ini ali tudi pripadniki cerkve. Verjetno se ukvarjajo vsaj z enim {portom, morda se u~ijo igrati na kak{no glasbilo ... in so predvsem mladostniki v skupini vrstnikov.

^e `elimo spodbuditi osebnostno rast, moramo poznati vloge, ki jih imajo otroci, saj vsaka vloga pomembno vpliva na njihov osebnostni razvoj. Seveda ne moremo poznati ~isto vseh, kaj {ele, da bi vplivali nanje, a pripravljeni moramo biti sprejeti njihove razli~ne vloge, ko na~rtujemo aktivnosti za njihov osebnostni razvoj.

Aktivnosti in izku{nje

Otroci se u~ijo skozi izku{nje, ki jih pridobijo na aktivnostih. Vsak otrok pridobi druga~ne, zanj specifi~ne izku{nje. Tako lo~imo med aktivnostjo aktivnostjo aktivnostjo, ki jo po~no vsi skupaj, in izku{njo izku{njo izku{njo, ki je individualna in jo posameznik pridobi med aktivnostjo.

Aktivnost

• kar se dogaja navzven, dogajanje, ki vklju~uje vsakogar,

• 'orodje', ki ustvarja razli~ne situacije

Izku{nja

• notranji del - zgodi se znotraj vsakega posameznika je to, kar vsak posameznik pridobi ob aktivnosti

• kar se zgodi v otroku, ko je izpostavljen razli~nim situacijam

Resni~no vzgojni del je izku{nja, saj je to osebni odnos otroka do resni~nosti.

Povzeto po knjigi Handbook for Cub Scout Leaders / Interamerican Scout Office, Santiago, Chile

KREATIVNI KOTI^EK

V ~asu velikih odkritij

^asovni stroj se je ustavil v 15. stoletju. [panske in portugalske galeje raziskujejo Novi svet. Za~enja se imperializem, na Stari celini pa obdobje prehoda iz fevdalizma v kapitalizem, obdobje odkritij in umetnosti (renesansa) ter delitve kr{~anske vere.

Novi vek: Novi vek: Novi vek: Novi vek: Novi vek: Magellan in Vasco da Gama plujeta po svetovnih morjih, gusarji napadajo in plenijo trgovske ladije, priseljenci osvajajo divji zahod, zlata mrzlica, mu{ketirji, Matija Gubec, v Evropo pride pravi ~aj in tobak, doba Shakespeara...

Krearta 2002

Od 10 do 12. maja 2002, za popotnice in popotnike ter starej{e, vodnike, vodje programa na taborjenju in kreativne du{e. ^isto nevsakdanji odklop, ki ga potrebuje{ kot tvoje telo potrebuje hrano in vodo. Pridru`i se nam in skupaj bomo potovali skozi prostor in ~as.

GOZDNA [OLA

Zakaj na te~aj orientacije in topografije?

• ker teoreti~no podlago podajajo izku{eni taborniki - specialisti orientacije in topografije, kot tudi strokovni predavatelji

• ker se prakti~no preizkusim v orientaciji na razli~nih kartah in v razli~nih pogojih

• ker vsak risarski izdelek napravim ve~krat (vaja dela mojstra)

• ker mi pri tem pomagajo in svetujejo specialisti

• ker te~aj poteka v spro{~enem vzdu{ju in kljub vsemu delu vedno ostane tudi ~as za rekreacijo

(odbojka, kanuji), spoznavanje in dru`enje ob tabornem ognju

• ker te~aj poteka v lepem okolju Bohinjskega jezera

• ker te~aj omogo~a napredovanje do specialista orientacije in topografije

• ker znanje s te~aja lahko s pridom uporabim pri delu z vodom, v rodu in za lastno napredovanje

ASTRONOMIJA Zakaj letni ~asi

Primo`

Zemlja je le povpre~en planet, ki kro`i okoli povpre~ne zvezde, ki ji ljudje pravimo Sonce. Tudi Sonce je le ena izmed nepomembnih zvezd z roba na{e Galaksije – Rimske ceste in Rimska cesta je le ena izmed milijonov galaksij, ki sestavljajo Vesolje. Pa vendar vsej tej mno`ici zvezd in planetov vladajo enaki naravni zakoni. Zaradi gravitacijske privla~nosti sateliti in lune kro`ijo okoli planetov, planeti kro`ijo okoli zvezd, zvezde okoli skupnega sredi{~a galaksij in tako naprej.

Zemljina os danes gleda pribli`no proti zvezdi Severnici. Na severni strani poloble imamo pa~ to sre~o, da nam mesto severnega pola ozna~uje zvezda, za razliko od tistih "na drugi strani, ki hodijo po glavi", ki si morajo, da najdejo ju`ni pol pomagati z ozvezdji Ju`nega kri`a ali Kentavra, s pomo~jo katerih "slutijo" na ju`ni pol, kjer se ne nahaja nobena (vsaj ne svetla) zvezda. Sicer pa se tudi s Severnico ne ka`e preve~ bahati, saj le-ta ne sodi med najsvetlej{e zvezde. ^e jo ho~emo na nebu poiskati, ne bo {lo brez pomo~i ozvezdij Velikega oziroma Malega voza. Ve~ sre~e so imeli zgodovinski zvezdoslovci pred 13 tiso~ leti, ko je bila na mestu dana{nje Severnice dana{nja Vega – ena najsvetlej{ih zvezd na{ega neba. Prav Planeti za razliko od zvezd ne sevajo lastne svetlobe. Vidimo jih lahko le, ~e so obsijani s svetlobo bli`nje zvezde. Le ta pa spet ne sme biti navidezno preblizu, saj nam sicer onemogo~i opazovanje planeta. Zato jih je tako te`ko izslediti v sosednjih zvezdnih sistemih.

^e dobro premislimo, prakti~no ni stvari v Vesolju, ki bi mirovala. Tudi zvezde, planeti in njihove lune se vrtijo okoli svoje osi in celo os vrtenja ne gleda celo ve~nost v isto smer. Precesija Zemljine osi, kot to gibanje tudi imenujemo, ima obhodno dobo kar 26 tiso~ let. Zato tega gibanja v dobi celega ~love{kega `ivljenja niti ne opazimo. Skozi tiso~letja pa to gibanje `e zaznamo na primer v astrologiji, ko kar naenkrat ugotovimo, da Sonce ne potuje le preko dvanajstih zodiakalnih znamenj ampak nekaj dni domuje tudi v trinajstem – Ka~enoscu, poleg tega pa so po 2000 letih zodiakalna znamenja v astrologiji zamaknjena za en znak glede na astronomska.

Plejade - ena najlep{ih zvezdnih kopic na{e galaksije Rimske ceste, ki je najbolje vidna pozimi. Najve~krat jo mladi opazovalci neba zamenjajo za Mali voz

ZNANE IZJAVE

Domi{ljija je tisto, po ~emer se ~lovek razlikuje od `ivali. (Jakub ARBES)

Kam pa pridemo brez domi{ljije ? ... (EPP)

Zvezde se najpogosteje zdru`ujejo v galaksije

tako bo spet ~ez 13 tiso~ let, ko bodo v nebo zrli na{i zanamci. Upajmo, da bodo do takrat pre`iveli.

Zemlja pa se zato okoli svoje osi zavrti `e v enem samem dnevu. Vsak dan tako zjutraj vzide Sonce na vzhodu, je opoldne najvi{je na nebu in zve~er zaide na zahodu. Prav tako pa se pono~i obna{ajo tudi Luna, zvezde in planeti. Vsi, brez izjeme, vzhajajo na vzhodu in zahajajo na zahodu, razen seveda tistih, ki so tako blizu Severnice, da se samo vrtijo okoli nje in tako nikoli ne zaidejo. So pa tudi zvezde, ki jih nikoli ne vidimo. To so tiste okoli ju`nega pola, ki v na{ih krajih nikoli ne vzidejo.

Zemljina os je glede na normalo ravnine gibanja okoli Sonca nagnjena za 23,5 stopinj. Ko Zemlja eno leto kro`i okoli Sonca, je k Soncu pol leta obrnjena severna in pol leta ju`na

LUNINE MENE

polobla. Ko Sonce sveti ravno pravokotno na ekvator, pravimo temu trenutku enakono~je, saj sta na ta dan no~ in dan enako dolga. To se zgodi dvakrat na leto (pomladansko in jesensko enakono~je). Pri nas je Sonce najvi{je na nebu ob poletnem solsticiju. Najni`je pa je ob zimskem solsticiju, ko se Zemlja nahaja ravno na nasprotni strani Sonca kot poleti. Zanimivo pa je to, da se Zemlja najbolj pribli`a Soncu na svoji elipti~ni poti ravno pozimi, zato se nam zdi pozimi Sonce ve~je kot poleti. Vendar pa ni zato prav ni~ topleje. Tudi son~evi mrki, ki nastopajo pozimi, so ve~inoma kolobarjasti, saj Luna ni dovolj velika, da bi prekrila celotno Son~evo povr{ino. ^ez 13 tiso~ let pa bo seveda spet ravno obratno ...

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 3.Vzhod: 6:411. 4.Vzhod: 6:43

Zahod: 17:48Zahod: 19:30

15. 3.Vzhod: 6:1515. 4.Vzhod: 6:16

Zahod: 18:07Zahod: 19:49

Za~etek pomladi (pomladansko enakono~je): 20. 3. ob 20:16

Elektronsko potrjevanje prisotnosti na kt

Smisel vsakega orientacijskega tekmovanja je priti na dolo~ene kontrolne to~ke. Vendar moramo to svojo prisotnost tudi ustrezno dokazati, zato pa mora organizator pripraviti sistem potrjevanja prisotnosti.

Sistem, ki omogo~a ekipi ali posameznemu tekmovalcu dokaz, da je resni~no na{el vse zahtevane kontrolne to~ke (KT) na progi je nepogre{ljiv del vsakega orientacijskega tekmovanja. Pred leti je bil med slovenskimi organizatorji zelo priljubljen sistem "barvnih svin~nikov". Na KT, ki so morale biti vse `ive, so se kontrolorji podpisovali v kontrolne liste s pisali razli~nih barv. Na cilju je kontrolor nato le pogledal, ~e so podpisi v pravilnih barvah in s tem je bila prisotnost ekipe na KT potrjena. Problemi so nastali, kadar je barvni flumaster na KT odpovedal ali kadar so se v de`evnem vremenu podpisi na kontrolnem listu zabrisali.

Sistem barvnih svin~nikov je pred dobrim desetletjem v Sloveniji zamenjal sistem luknja~ev (perforatorjev).

Na vsaki KT je luknja~ z druga~no razporeditvijo luknjic, z njim pa preluknjamo svoj kontrolni karton~ek, ki ga nato kot dokaz oddamo na cilju. Sistem se je v Sloveniji za~el uporabljati na tekmovanjih v orientacijskem teku, kmalu pa so ga za~eli uporabljati na ve~ini orientacijskih tekmovanj (taborni{kih, planinskih ...). Sistem je enostaven in prakti~en, KT so lahko mrtve, kontrolni karton~ki so manj{i in tudi mokri {e prepoznavni. Slabost pa je mo`nost, da se luknja~ zlomi ali ga kdo namerno odstrani, prav tako ne vemo, kdaj je bil kdo na kateri KT, ali je pri{la ekipa v celoti ter z vso opremo. [e najve~ te`av pa povzro~a na mokrem ali zme~kanem karton~ku zamudno in v~asih nezanesljivo prepoznavanje pravilne razporeditve luknjic.

Nekaj teh te`av re{uje elektronski sistem potrjevanja prisotnosti, ki se hitro uveljavlja na tekmovanjih v orientacijskem teku. V svetu se pojavlja kar nekaj tovrstnih sistemov, ki pa v osnovah delujejo na enak na~in. Najbolj raz{irjen je trenutno sistem Sport Ident, ki ga

lahko sre~amo `e tudi v Sloveniji. Namesto luknja~ev so KT opremljene s posebnimi elektronskimi napravami (slika 1). Vsaka tak{na naprava ima baterijo in jo lahko ustrezno programiramo. Tekmovalec ali ekipa pa ima namesto kontrolnega karton~ka majhen ~ip (slika 2), ki ga natakne na prst. Na KT vstavi ~ip v elektronsko napravo (slika 3). ^ip ima podobno funkcijo kot tisti na karticah zdravstvenega zavarovanja in

je skoraj neuni~ljiv. Nanj se zapi{ejo podatki o tem, na kateri KT smo bili in ob kateri uri. Na cilju s posebnim ~italcem od~itamo podatke in takoj izvemo, kako je tekmovalec ali ekipa opravil z orientacijsko progo. Posebej zanimiva je lahko primerjava porabljenega ~asa na posameznih etapah proge med tekmovalci ali ekipami. Programiranje KT zahteva nekaj izku{enj in ~asa, zelo priporo~ljiva je tudi obdelava rezultatov z ra~unalnikom, kar nam {e dodatno omogo~i hitre in zanesljive rezultate. Zaradi tega so sistemi elektronskega po-

trjevanja posebej primerni pri ve~jem {tevilu tekmovalcev (ekip).

V Sloveniji smo se s sistemi elektronskega potrjevanja prisotnosti `e sre~ali na nekaj tekmovanjih v orientacijskem teku v preteklih letih, ko so razli~ni proizvajalci posodili sistem v reklamne namene. Cena tak{nega sistema je namre~ kar precej{nja, vendar smo uspeli zbrati zadostna sredstva in letos je Orientacijska zveza Slovenije sistem Sport Ident kupila. Prvenstveno bo sistem namenjen tekmovanjem v orientacijskem teku, a s tem {e zdale~ ne bo polno izkori{~en. V prostih terminih si ga lahko izposodijo tudi morebitni drugi organizatorji orientacijskih tekmovanj, ve~ o sistemu pa lahko izveste na spletnem naslovu www.sportiwww.sportiwww.sportiwww.sportiwww.sportident.com dent.com dent.com dent.com dent.com.

NARAVA Rod Bi~kova skala

Simbolika imena rodu

ROBINIJA

(Robinia pseudoacacia)

Po doma~e ji re~emo akacija. Je do 25 metrov visoko drevo, raste tudi kot grm. Drevo ima gladk, krhke in trnate veje. Kro{nja je precej redka. Ima od 25 do 30 cm dolge, lihopernate liste, ki so sestavljeni iz 9 do 17 jaj~astih in celorobih listi~ev. Prilisti so spremenjeni v bodice. Cvetovi so beli in lepo di{ijo, razvijejo se v mesecu aprilu, maju in cvetijo do meseca junija. Zdru`eni so v velika vise~a socvetja. Plodovi so v od 5 do 15cm dolgih strokih. Drevo raste ob cestah, nasipih, v gozdovih, vaseh in mestih.

U~inkovine: beljakovine, ma{~obna olja, ogljikovi hidrati

Uporaba: semena se lahko uporabljajo kot nadomestek za kavo, cvetove uporabljamo v prehrani za cvrtje, listi in cvetovi se uporabljajo za zdravilne namene.

AKACIJINI CVETOVI V SLADKORJU

Potrebujemo: 10 dag akacijinih cvetov, ½ litra vode, 1 kg sladkorja, 1/8 limone.

Priprava: akacijine cvetove o~istimo zelenih listov, odtehtamo 10 dag in kuhamo v ½ litra vode. Dodamo sladkor in {e kuhamo. Ko so cvetovi dobro kuhani, dodamo {e limono in {e enkrat prevremo, odstavimo s {tedilnika in prekrijemo s krpo. Pustimo stati 24 ur. Nalijemo v kozarce in takoj zapremo. Hranimo v temnem in suhem prostoru.

AKACIJINO CVRTJE I

Potrebujemo: 10 akacijinih cvetov, 2 jajci, malo mleka, sladkor v prahu, olje.

Priprava: 2 jajci in malo mleka z`vrkljamo, v dobljeno teko~ino namo~imo akacijina socvetja ter na vro~em olju prepra`imo, da lepo zarumenijo. Potresemo s sladkorjem v prahu in takoj postre`emo.

AKACIJINO CVRTJE II

Potrebujemo: 10 akacijinih socvetij, 25 dag moke, 1 jajce, 2 `li~ki pecilnega pra{ka, 2 `li~ki sladkorja, 1/8 litra mleka, olje, cimet, sladkor v prahu.

Priprava: Moko, jajce, 2 `li~ki sladkorja in pecilnega pra{ka, mleka in 1 `li~ko olja zme{amo v maso in pustimo stati, da malo vzkipi. Akacijina socvetja operemo in pustimo, da se odcedijo in pomo~imo v maso. V ponvi segrejemo olje. V njemu zape~emo akacijina socvetja, da zlato porumenijo. Takoj, {e toplo postre`emo, predtem, pa posipamo sladkor v prahu.

AKACIJIN JOGURT

Potrebujemo: 4 navadne jogurte, 15 `lic cvetov akacije, 5 `lic sladkorja, sladko smetano, ~okolado v prahu.

Priprava: Akacijine cvetove posmukamo iz socvetij, zme{amo z jogurtom in sladkorjem. Dobljeno maso damo v posodice. Na vrh damo stepeno sladko smetano in potresemo s ~okolado v prahu.

MEDNARODNE

Dragi bralci!

Kot sem napovedala, je ~as za na~rt B. Del tega ste (upam) `e videli ali vsaj sli{ali o njem od svojih na~elnikov, vodnikov, stare{in ... Govorim namre~ o MeKomu (mednarodnemu kompletu), ki je za~el prihajati na naslove vseh rodov v Sloveniji, na voljo pa je tudi na Rutki! V njem najdete nekaj osnovnih informacij, kako se odpraviti v tujino, po novem pa tudi seznam zanimivej{ih akcij v ~asu 2002 – 2004. Hkrati na~rtujem tudi prenovljeno mednarodno stran na rutki, ki naj bi vam pregledno predstavila vse mednarodne dogodke in vam na kratko podala najpomembnej{e informacije o njih.

Upam, da se boste na na{ na~rt odzvali, kajti ~e po vsem tem trudu, ko vas obsipavamo s ponudbami iz tujine, ko vam ponujamo nova prijateljstva in nove dogodke, nov pogled na taborni{tvo, ko vam ponujamo nove na~ine pre`ivljanja poletja (pomladi, jeseni ...), od katerih nekateri niso ni~ dra`ji od na{ih doma~ih taborov; ~e po vsem tem {e vedno raje poletje pre`ivite na {e enem rodovem taborjenju, s {e enkrat pre`ve~enimi idejami in ljudmi, potem morda niti nima smisla, da ZTS {e vztraja v ~lanstvu v WOSM-u. Morda res nima smisla, da se nas 10 ali pa 20 povezuje s 25 milijoni skavtov po celem svetu, ko pa ostalih 10.000 o tujini raje ni~ ne sli{i. Tam je vendar vse druga~e ... kaj bi hodili tja, saj imamo `e vse tu ... pa {e drago je ... Ja, dragi moji, druga~e je. Drago? Kolik{na je cena novih izku{enj, novih prijateljev, novih doznanj o sebi? Kar pa se ti~e denarja: mnogokrat se da z malce iznajdljivosti s pomo~jo sponzorjev ceno udele`be za posameznika zni`ati na sprejemljivo raven. Seveda, ~e ho~ete. Mi smo vam pripravljeni pomagati. Zdaj ste vi na vrsti.

Va{a Nina [krati in troli vabijo na Islandijo

Islandcem {krati in troli predstavljajo ve~ kot samo mite in legende. Zaradi ve~stoletne tesne povezanosti z naravo, ki je na Islandiji hkrati mogo~na in kruta, in s ~arobno pokrajino mnogi verjamejo, da se v na{i okolici skriva ve~, kot lahko vidi-

mo. [krati in troli pomenijo pomemben del islandske kulturne dedi{~ine, zato je preu~evanju teh bitij posve~ena celo posebna {ola. Po mnenju ravnatelja te {ole na Islandiji prebivata dva naroda: Islandci in {krati. [krati so po videzu enaki ljudem, vendar jih `al ne morejo videti vsi. Domnevajo, da se njihovo {tevilo na Islandiji giblje med sedem in dvajset tiso~ prebivalcev. Le kdo si ne bi `elel pre`iveti poletja v tako nenavadni dru`bi, ko nikoli ne ve{, s kom se pogovarja{ – s ~lovekom ali s {kratom? Si za stvar? ^e ima{ med 11 in 20 let, potem se lahko islandskega mednarodnega jamboreeja udele`i{ {e kot ~lan. Vsi polnoletni taborniki pa lahko pomagajo kot ~lani prostovoljnega osebja. Vse, kar potrebuje{, je ~as med 16. in 23. julijem, 270 USD za tabornino in karto za Islandijo. [e kraj dogajanja: Hamrar na severu Islandije. Ne pozabite: na Islandiji poleti sonce nikoli ne zaide! Za ve~ informacij sko~i {e na www.scout.is/jamboree2002 www.scout.is/jamboree2002 www.scout.is/jamboree2002. Rok prijav je 15. april.

Kerkka, obmo~ni tabor helsin{ke regije

Predstavljam vam {e en mednarodni tabor z daljnega severa, tokrat s Finske. Skavti iz helsin{ke obmo~ne zveze organizirajo med 31. julijem in 8. avgustom v Räyskäli, pribli`no

100 km od Helsinkov, obmo~ni tabor. Nanj vabijo tudi mednarodne udele`ence, rojene leta 1990 in prej, ter ~lane mednarodnega osebja. Udele`ba vas bo stala 80 evrov (vklju~uje hrano, program in no~itev), na voljo pa imate tudi home hospitality. Ve~ informacij lahko najdete tudi na www.papa.parwww.papa.partio.fi/kerkka tio.fi/kerkka.

Mednarodni jamboree v Koreji

Za vse, ki imate raje ju`ne kraje, v Koreji letos organizirajo mednarodni jamboree. Poudarek so dali delu v vodih, zato je uradni naziv Mednarodni jamboree za vode. Organizatorji so se res potrudili in za prostor tabora izbrali otok Jeju, ki je ena od najve~jih turisti~nih znamenitosti Koreje. Seveda bo program prirejen okolju: vodile bodo vodne aktivnosti, na voljo pa bodo tudi izleti, vzpon na goro Halla in korejsko kulturno izro~ilo. Na taboru pri~akujejo pribli`no 10.000 udele`encev, starih 12 let in ve~. Tema Mo~no skavtstvo za vse naj bi izra`ala povezanost med udele`enci in pomagala graditi vodov duh. Za nepozabne dogodiv{~ine na tem subtropskem otoku (dnevne poletne temperature se gibljejo med 23° in 33° C) si morate rezervirati ~as med 24. in 29. julijem in prihraniti 100 USD, kolikor zna{a tabornina. Rok prijav je 31. marec, ve~ informacij pa najdete na www.scout.or.kr www.scout.or.kr www.scout.or.kr www.scout.or.kr www.scout.or.kr.

Begegnung - Sre~anje 2002

V avstrijskem Zellhofu, 25 km od Salzburga, med 4. in 15. avgustom organizirajo zanimivo zastavljen pohodni tabor za popotnike in popotnice. Vabljeni so vsi dogodiv{~in `eljni PP-ji, stari med 16 in 23 let, ki se ne bojijo o`uljenih nog. Program je sestavljen iz dveh delov: prvih pet dni bodo udele`enci v mednarodnih skupinah od{li na pohod po okoli{kih Alpah. Za spanje in prehrano bo poskrbljeno v ko~ah ob poti. Drugi del tabora se bo odvijal na samem tabornem prostoru v Zellhofu, kjer bodo seveda na voljo vse standardne aktivnosti, lahko pa boste obiskali tudi Salzburg. S sabo potrebujete vso opremo za hojo po gorah, spalno vre~o, {otor in posodo za kuhanje. Tabornina zna{a 240 evrov in mora biti pla~ana do 31. marca, ko je tudi zadnji rok prijav. Pohitite, {tevilo mest je omejeno! Seveda si ve~ o taboru lahko preberete tudi na njihovi doma~i strani www.zellwww.zellhof.at/english/begegnung_2002.htm hof.at/english/begegnung_2002.htm hof.at/english/begegnung_2002.htm hof.at/english/begegnung_2002.htm hof.at/english/begegnung_2002.htm.

POPOTOVANJA

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

^e {tudent na raj`o gre

Slovenska narodna pravi: "^e {tudent na raj`o gre, dobro pije, dobro je." ^e ho~e{, da bo to dr`alo, mora{ imeti veliko denarja, ali pa se mora{ znajti. In ker je denarja skoraj vedno premalo, bo najve~jo vlogo tu igrala tvoja iznajdljivost.

[tudentske popuste poznajo prakti~no povsod. Vendar pa vsak prej ko slej dose`e leta, ko mu {tudentske izkaznice po redni poti ne dajo ve~. Takrat si lahko pomaga{ z razli~nimi dokumenti. Le sliko morajo imeti. Midva sva v Aziji ve~krat predlo`ila planinsko izkaznico ali mednarodno potaplja{ko izkaznico. Ob tem sva prav nedol`no gledala in v lokalnem jeziku ponavljala, da sva {tudenta. Vedno se sicer ni obneslo; a ~e vse vzame{ kot igro, se lahko prav dobro zabava{.

Kot `e re~eno je koristno s seboj imeti kako izkaznico, ki omogo~a raz-

novrstne popuste. Ena bolj uporabnih in univerzalnih je mednarodna {tudentska izkaznica ISIC. Na plan jo lahko potegne{ prakti~no kjerkoli in kadarkoli. Podobna je GO 25, ki je namenjena vsem do 26. leta starosti. ^e potuje{ po Evropi, se spla~a investirati v EVRO 26, za mlade do 27. leta in Hostels of Europe, ki omogo~a cenej{e preno~evanje v evropskih mladinskih domovih. V Avstralijo in Novo Zelandijo pa vzemi VIP backpackers.

Kar nekaj izkaznic dobi{ na popotni{kem dru{tvu Erazem, pa tudi marsikatero informacijo lahko najde{ tam. Naslednja koristna stvar je vodi~. Po mojih izku{njah ti zadostuje en dober vodi~, tisti najbolj znani pa so Lonely Planet, Let's go, Baedeker's, Footprints. Sama si `elim pred potovanjem prebrati {e kaj zgodovinskega in literarnega, vendar mi do sedaj to niti enkrat {e ni uspelo. Priporo~am pa ti, da si doma prebere{ vsaj tistih nekaj uvodnih poglavij v vodi~u: tam je nekaj malega o zgodovini, kulturi in gospodarstvu, kli-

NE POZABI - vodi~

NAMIG

- priskrbi si kako izkaznico za popuste

- potovalni na~rt naj ne bo preve~ tog

mi, flori in favni, skratka na kratko o vsem, kar je dobro pribli`no poznati.

Z vodi~em se na~rtuje tudi potovanje. Nekaj – in to ne malo – {tejejo tudi priporo~ila prijateljev in znancev, vendar ve~ina popotnikov vsaj grob na~rt poti izdela s pomo~jo vodi~a doma. Sam se najbolje pozna{ in zato sam najbolje ve{, kako bi `elel potovati in to upo{tevaj tudi pri na~rtovanju potovanja. Moj nasvet pa je: na~rt naj bo kar se da ohlapen in ti pripravljen na spremembe.

koristen. Uporablja{ ga lahko tudi kot podstavek za juho

Obi~ajno ima{ na razpolago samo dolo~en ~as in v tem ~asu `eli{ videti kar najve~, zato si ~esto doma pripravi{ prenatrpan urnik. Ko pa za~ne{ s potovanjem, ugotovi{, da na~rta enostavno ne more{ izpolniti: v~asih tudi zaradi tako banalnih razlogov kot so avtobusni urniki. [e najbolje je, da se potovanju prepusti{. Svoje na~rte bo{ moral sproti prilagajati in spreminjati. Tam, kjer ti je

Vodi~ je vsestransko

v{e~, ostani dan ali dva dlje, pa ~eprav potem ne bo{ videl dveh ali treh znamenitosti. Predvsem pa: ~e se le da, potuj po~asi. Tako bolje spozna{ ljudi in de`elo.

Sama si pri na~rtovanju potovanja pomagam z nekaj kraji, mesti ali znamenitostmi, ki jih resni~no `elim videti. Potem si zamislim pot od enega do drugega. Ozna~im si kraje vredne ogleda ob poti, na mestu samem pa se s Tja`em potem odlo~iva, kaj si bova ogledala, kam bova {la in kako dolgo bova tam ostala.

V pokrajini Guizhou na jugu Kitajske se nahajajo najvi{ji 74 m visoki slapovi v dr`avi. Od mesta Anshun so oddaljeni slabih 50 km. Na avtobusni postaji sva `e malo ~ez 7, saj popoldan nameravava odriniti naprej proti severu. Vendar sva ob 10. {e vedno tam, ker enostavno ne uspeva najti pravega avtobusa, ljudje pa nama niso pripravljeni pomagati. No, pomagalo bi nama rado kar nekaj taksistov, ki pa za svoje usluge `elijo 10 in ve~kratno ceno avtobusne vozovnice. To pa ne, si misliva in poizvedujeva naprej. Nekako le uspeva najti pravi avtobus in ta ~ez slabo uro kon~no odpelje. Vstopnina za slapove v Huangguoshuju je visoka `e za doma~ine, tujcem pa sku{ajo zara~unati {e bistveno ve~. To pa ne, si misliva `e drugi~ v tem dnevu in se podava raziskovat okolico. Tujcev tod okoli ni ravno veliko. Takih, ki bi se potikali med ri`evimi polji, pa sploh ne. Zato nama skupina ora~ev takoj za~ne mahati. Pristopiva. Za~ne se univerzalen pogovor z rokami. Vse se zmenimo. Da so bratje in sestre in da ~akajo najmlaj{o, da jim prinese kosilo. Ja, kako bratje in sestre, se za~udiva. Saj na Kitajskem ne smete imeti ve~ kot enega otroka. V mestih to dr`i, se zasmeji najstarej{i, na vasi pa ne. V tem najmlaj{a prinese kosilo. Vsi skupaj posedemo na rob polja in z u`itkom pojemo. To je bilo eno najbolj{ih kosil na Kitajskem. Proti severu pa sva se odpravila {ele ~ez nekaj dni.

Res je, da je lakota naredila svoje, vendar je tista govedina s papriko bila bo`anska

^e ti je nekje res v{e~, ostani tam nekaj dni dlje

Koliko smo bogati?

Lrga

JE@KOV KOTI^EK

Tiso~i obrazov

Zlagal bi se, ~e bi rekel, da me je ^rna celina s svojimi ~ari neverjetno privla~ila `e od nekdaj. Potem se je zgodilo nekaj, kar je spremenilo moje `ivljenje. Zgodila se je Afrika. Ne le, da danes z najve~jim veseljem preberem, kar mi o tej ~udoviti celini pride pod roke. V meni {e vedno tli upanje, da znova za~utim ...

Potruditi se moram, da v tokratni predstavitvi opravi~im izbor knjige, ki svojo vsebino ponovno ~rpa v srcu ~rne Afrike. Saj se {e spomnite Nub, kajne?! Zemlja, za katero se zdi, da jo mogo~ni Nil ve`e, napaja in razdvaja hkrati, ima namre~ ve~ obrazov. Natan~neje neskon~no obrazov in nikoli ne bo{ spoznal vseh. Lahko se le prepusti{ in privo{~i{ ~loveku v sebi kan~ek tistega, kar ti je pravzaprav po sre~i bilo dano.

Sonja Porle Sonja Porle Sonja Porle Sonja Porle Porle, ki je knji`no nebo razsvetlila `e s svojim prvencem ^rni angel, pi{e nekako druga~e. Te`ko pojasnim! Pi{e preprosto, natan~no, bogato in nenarejeno. Kakor da ji niti za hip ni bilo potrebno pomisliti, kako bi svoje sre~anje s temi ~udovitimi ljudmi prenesla na papir. V knjigi Barva sladke Barva sladke Barva sladke Barva sladke Barva ~okolade ~okolade ~okolade ~okolade govori o svoji Afriki, o svojem pogledu, o svojem iskanju. Zanimivo, da se je veliko in natan~no posvetila najrazli~nej{i afri{ki glasbi in ljudem, ki jo ustvarjajo. Knjigo sestavlja 14 zgodb, ki so razdeljena v 3 tematska poglavja, vsaka od njih pa je v letih od 1994 – 1998 `e bila objavljena bodisi v Sobotni prilogi Dela, reviji GM ali reviji Muska.

Znani novinar je v predgovor knjigi med drugim zapisal: "^e se ti v Afriki malo ne zme{a, nisi normalen. In Sonja je

Je` svetuje, vi preberete:

Sonja Porle, Barva sladke ~okolade

imela prav. Sre~anja z Afri~ani odprejo pot domi{ljiji in zaradi teh poti so potopisi po afri{kih de`elah vedno tudi potovanja po imaginarnih krajih." Prepri~ajte se sami!

V pozni starosti je tiho in nepri~akovano za vedno prenehala ustvarjati {vedska mladinska pisateljica Astrid Lindgren. Njene zgodbe pa nas bodo k sre~i vedno razveseljevale. Otroci je tako ne bomo nikdar pozabili.

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana s taborni{kim tekmovanjem.

1. Na Glasu Jelovice 2002 so se taborniki v glavnem orientirali po: U U U – kolovozih, Z Z – glavnih cestah, G G G G G – gostilnah.

2. @iva {ahovnica na Glasu Jelovice je merila: Z Z Z – 7x7 polj, G G G G G – 6x6 polj, O O O O O – 4x8 polj.

3. Dan razmisleka so prvi~ organizirali leta: T T T T T – 1926, JJ J –1930, M M M M M – 1947.

STRIC VOLK

4. Letos ima dan ustanovitelja {e poseben pomen, saj je povezan s posebno obletnico. To je: E E E E E – 200-letnica skavtstva, N N N N N – 150-letnica rojstva BP-ja, S S S S S – 51 letnica ZTS.

5. ZNOT 2001 je bil v de`eli pujskov, torej v: Q Q Q Q Q – Dravljah, P P P – [i{ki, A A A A – Ihanu.

6. Svetovna skavtska organizacija se spra{uje: II I – zakaj obstaja, S S S S S – komu je namenjeno skavtstvo, E E E – kje bo 40. svetovni zlet.

7. Na sre~anju dru`in M^ so si taborniki ogledali partizansko bolni{nico: O O O – Pavla, U U U – Dale~hrib, E E E E E – Franja.

8. Katera evropska dr`ava je najbolj naklonjena evru? G G G G –Italija, H H H H H – Irska, V V V V V – Velika Britanija.

9. Ali lahko iz ne{pelj naredimo `ele? Z Z – ne, U U U U U – da, C C C C C –skoraj nemogo~e.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 2:

GLAS JELOVICE

Re{itve so: Re{evalec:

LIEBER LIEBER Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e

NAGRADNA KRI@ANKA

SESTAVIL F. KALAN

PRIPRAVA, KI VLA@I NA[A SEVERNA SOSEDA

VOZNIK AVTOMOBILA

NA[ KANTAVTOR (V. K.)

TVORBA V PANJU

TODOR @IVKOV

VZDEVEK JANEZA HO^EVARJA

IME PISATELJICE VA[TE

JULIJ

NARDIN

BAT, TOLKA^

[OLA NAJVI[JE STOPNJE

ZMIKAVTOLIVER DRAGOJEVI^ RUMENO RJAVA BARVA LJUBLJANSKO LETALI[^E 3. IN 2. VOKAL

FRANZ KAFKA

NAJVI[JA MO@NA MEJA SUBJEKT KOT OSEBA

SANJE

GLAVNI [TEVNIK IZRASTEK NA GLAVI

NASELJE PRI KOMENDI

KRATICA MAMILA ILOVICA (KRAJ[E) IZDELOVALEC SIRA

^OK ZA SEKANJE DRV

NEKDANJU SMU^ARSKI SKAKALEC (MIRAN)

OBLIKA IMENA ANA (LJUBK.)

POTEG Z REZILOM NEVESTINO REMO@ENJE

INSTRUMENT S STRUNAMI

OMEJEN, NEUMEN ^LOVEK ROMULOV BRAT DVOJ^EK

LEPILO PREBIVALEC NAJVE^JE CELINE

SLIKARKA PLESTENJAK

MO[KO IME, TILEN PISAR (SLAB[.)

ALUMINIJ RIMSKI BOG LJUBEZNI

MANJ[A PTICA PEVKA

PRIPADNIK TATAROV

VINORODNA RASTLINA PUBLICIST ZLOBEC

KONEC POLOTOKA IME HUMORISTKE PUTRIH

SPOMLADI SEJANO @ITO

3,14

IZREDNA LEPOTA

KANTAVTOR SMOLAR

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 03

Pravilno izpolnjen kupon {t. 1 je poslalo 23 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: MA[KARADA, MARIO GALUNI^, IKONA, ZAR in LU^ MIRU.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o.je obdaril Bojana Bojana Bojana Bojana Bojana Humskega Humskega Humskega Humskega iz Celja, DROGINO nagrado sta prejela AndreAndreAndreAndreja Cej ja Cej ja Cej ja Cej iz Dom`al in vod Modri dirka~i vod Modri vod Modri dirka~i vod Modri vod Modri dirka~i (v njegovem imenu bo nagrado dobila Anja Kristan) iz Se`ane, nagrado

podjetja JAZON dobi @ an Slabe an iz @irov, na ompele v gostilno Lieber pa bo {la [pela Krasko Krasko [pela Krasko Krasko iz Ljubljane. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 2 po{ljite najpozneje do 25. do 25. najpozneje do 25. do 25. najpozneje do 25. marca marca marca marca na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno na dopisnici. Obvezno na na

12. Zlet Zveze tabornikov Slovenije Tolmin 2002