Revija Tabor 2002/1

LU^ MIRU

12.januarGlasJelovice(RodsvobodnegaTaborni{kivestnik12/01 Kamnitnika)

AndrejPrimo`i~aprimozic@ yahoo.com

25.-26.januarZOT(RodXI.SNOUB)Taborni{kivestnik12/01 zot.rutka.net

GregorVindergregor.vinder@guest.arnes.si

18.-24.februarZimovanja(LjubljanainMaribor)

22.februarDanustanovitelja-thinkingdaywww.scout.org

25.februar-3.marecZimovanja(drugikrajipoSloveniji)

8.-9.marecSeminarzaorganizatorjetaborjenjinPisarnaZTS(zts@ rutka.net)

{olevnaravi(ZTS)www.zts.org

23.-24.marecNOT(Rodmo~virskihtulipanov)VtemTaborni{kemvestniku not.rutka.net

@igaBab{ekziga.babsek @siol.net

Napovedujemo

2.-11.avgust12.zlettabornikovSlovenijezlet.rutka.net

Vletu2002praznujemo80-letnicoskavtstvanaSlovenskem.

Nov zagon

Spet smo vstopili v novo leto in spet smo naredili drzne na~rte za novih 12 mesecev. Po vseh taborni{kih (in netaborni{kih), uspelih (in neuspelih) ~ajankah, novoletnih zabavah in dolgih praznikih smo spet prizemljeni z vsakodnevnimi opravili. Tako kot smo pri~akovali novoletne praznike, se bo sedaj za~elo od{tevanje dni do naslednjega ve~jega dogodka, ki ga nestrpno pri~akujemo.

Za ve~ino slovenskih tabornikov je to drugi slovenski zlet ZTS v samostojni Sloveniji. V Tolminu bo poleti prav gotovo `ivahno, na Taborovih straneh pa vas bomo

obve{~ali o pomembnih zletnih re~eh in datumih (posveti, sre~anja, delavnice ...). ^e se po~utite stare in mislite, da v taborni{tvu nimate kaj po~eti, si preberite intervju z Milo{em Miovi~em, ki je tabornik `e od takrat, ko tabornikov {e poznali niso. Tabor je opazoval procesijo Lu~i miru, obiskali pa smo tudi Rod bistrega potoka Muta.

Uspe{no delo v novem letu, Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

AKTUALNO

Lu~miru4

Tabornaobisku8

Intervju12

Dogodki16

IZ PRVE ROKE

Mnenje20

Tolmin200222

Izobra`evanje26

STROKOVNO

Glasila28

Potuha30

Igre32

@VN33

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodnestrani40

RAZVEDRILO

Popotovanja42

Trenutki44

Je`evkoti~ek45

Zznanjemdoodgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Lu~ miru, stran 4

Tabor na obisku, stran 8

Intervju, stran 12

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts@guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

Lara

Lu~ miru iz Betlehema 2001

Glej!

Pod istimi zvezdami `iviva.

Naj naju skupni plamen greje!

Prisluhni mi in lahko si deliva skrb drug za drugega.

Sprejel bom vse tvoje strani.

Postaviva skupaj vsak svojo iskro in si deliva `ar.

Skupaj lahko premagava strah pred neznanim.

Podarjam ti plamen.

Pokloni ga {e ti!

Saj ve{, skupaj nam je lahko lepo.

Kot `e nekaj let smo tudi letos sprejeli Lu~ miru iz Betlehema, poslanico miru, ki jo je lin{ki studio avstrijske televizije ÖRF pred petnajstimi leti kot znak zahvale za~ela deliti podpornikom akcije Licht ins Dunkel (Lu~ v temo – z njo pomagajo socialno ogro`enim). Lu~ miru se je kmalu 'osamosvojila' in se raz{irila po Evropi – vsako leto jo prejme ve~ de`el, letos `e 25 evropskih dr`av. Kr{~anski izvor akcije je nesporen, dosegla pa naj bi vse ljudi ne glede na veroizpoved.

Vsako leto otrok, ki se je posebej izkazal, Lu~ prinese iz votline Kristusovega rojstva v Betlehemu v Linz, in od tam se plamen za~ne {iriti, najprej po Avstriji, potem po Evropi.

Avstrijski skavti pri delitvi Lu~i miru sodelujejo `e trinajst let, v Avstriji pa jo delijo tudi `eleznice, gasilci, Rde~i kri` in drugi. V Slovenijo so jo prvi prinesli

katoli{ki skavti, ki akcijo raz{irjajo tudi na druge mladinske organizacije.

Leto{nja Lu~ miru

Na Dunaj smo {li kar s tremi kombiji, eden s ~lani ZTS in dva polna katoli{kih skavtov in predstavnikov Mavri~nega mostu mladih in Mladinskega ceha. Taborniki smo se odpravili v mraz `e v petek, 14. decembra, in se sre~ali z ostalimi {ele na prireditvi v soboto.

Leto{nja ekumenska ma{a je potekala na notranjem dvori{~u pred armensko apostolsko cerkvijo sv. Hripsime, nedale~ od sredi{~a Dunaja. Vodili so jo visoki predstavniki petih evropskih kr{~anskih skupnosti, prisostvovalo pa je okrog 500 skavtov in predstavnikov drugih mladinskih organizacij iz Evrope in letos prvi~ tudi iz ZDA. Dvori{~e je bilo `al premajhno za tako veliko ljudi, zato jih je precej ostalo v prostorih pred

dvori{~em, kjer je bilo sicer topleje, a ni bilo tistega pravega ob~utka dru`enja, enosti.

Vsi duhovniki in tudi dr. Obermayr, za~etnik akcije Friedenslicht (Lu~ miru) pri ÖRF, so v svojih nagovorih v povezavi s pomenom Lu~i poudarili leto{nje dogodke, posebej stanje v domovini Lu~i miru, Palestini. Zaradi tamkaj{njih razmer je leto{nja nosilka Lu~i miru, devetletna skavtinja Jana, prvi~ Lu~ prevzela {ele v Linzu. Do tam je Lu~ pri{la skozi roke palestinskih in izraelskih otrok.

Po kratkih nagovorih delegacij in po skupni molitvi smo si segli v roke in drug drugemu `eleli mir – po mojem najbolj oseben del ceremonije, se~i neznanemu ~loveku v roko in mu povedati, da mu `eli{ mir, to je vse, kar s seboj nosi Lu~ miru, to je tisto, kar bi morali dati naprej vsakemu, ki mu lu~ko pri-

nesemo. Nato so nosilci plamena stopili v cerkev in tam pri`gali svoje laterne.

Taborniki smo potem Lu~ odnesli na stare{instvo v Mursko Soboto, kjer smo jo s poslanico predali na~elniku ZTS Darku Jenku, da jo po{lje naprej po Sloveniji. V hudem mrazu so jo ob meditativni zgodbi pri~akali predstavniki obmo~ij in ~lani RVV. S pesmijo in lepimi mislimi smo se raz{li. Hkrati je v Mariboru potekala ma{a, na kateri so Lu~ v Slovenijo sprejeli katoli{ki skavti.

Plamen, ki se je tako razcepil, se je spet zdru`il (ali pa ne) precej lokalno. V Ljubljani so katoli{ki skavti pripravili prireditev pred Magistratom, RSV pa je v imenu tabornikov kasneje delil Lu~ z `e skoraj tradicionalne stojnice na dnu parka Zvezda. Na stojnici smo letos pisali ~estitke za otroke s pediatri~ne klinike in delili pi{kote. Obisk s strani tabornikov je bil na obojem (pred Magistratom in na na{i stojnici) precej klavrn. Po drugi strani pa se je precej katoli{kih skavtov mimogrede oglasilo pri nas.

Me{ane delegacije ZTS, ZSKSS, Mavri~nega mostu mladih in Mladinskega ceha so v predbo`i~nem tednu Lu~ miru predale slovenskemu nad{kofu, predsedniku dr`avnega zbora, predsedniku republike in ljubljanskemu pod`upanu.

Lu~ spora?

Letos smo se taborniki lotili Lu~i miru kar malo po svoje, s svojo poslanico in s svojim znakom. 'Zakaj' je te`ko vpra{anje, odgovor pa se skriva predvsem v zgodovini na{ih dveh skavtskih organizacij – sprejeti drugega takega, kakr{en je, z vsemi njegovimi stranmi, kot pravi na{a poslanica, je {e vedno (ali pa vedno bolj) te`ko. Na vpra{anje, zakaj sploh sodelovati v akciji Lu~ miru iz Betlehema, je vedno te`je odgovoriti. @e glede smisla akcije je taborni{ka javnost razdeljena. Ene motijo religiozne korenine akcije, drugi jo zaradi medijske podpore razumejo le kot promocijo organizacije. Tretji, tisti, ki pri sodelovanju vseeno vztrajamo, pa `elimo le {iriti idejo miru, tistega, ~esar je tako malo zadnje ~ase.

Zaradi te ideje je vse, kar se dogaja {e bolj `alostno. Morda bi taborniki in katoli{ki skavti res morali (kot je kar nekaj ljudi predlagalo) drugi drugim nesti lu~ko, v znamenje, da si `elimo sodelovanja in ne samo rivalstva.

Torej: ali nas res greje isti plamen? Nas. Pa ga znamo deliti?

Lu~ miru je pri{la tudi to predsednika Milana Ku~ana

TABOR NA OBISKU

Zapisal: Ale{ Cipot, fotografije: arhiv RBP

Muta in AC

Rod bistrega potoka Muta

Na sodni{kih in in{truktorskih te~ajih ter drugih taborni{kih akcijah sem v~asih pogosto sre~eval koro{ke tabornike, predvsem z Mute, Slovenj Gradca in Mislinje. [e vedno je `iv spomin na Vesela sre~anja M^ leta 1992 na Muti. Z leti je bilo stikov s koro{kimi taborniki vse manj, vezi so se zrahljale, pa vendar moram priznati, da je bil edini Koro{ec, ki sem ga ves ~as sre~eval, Sa{o - dana{nji stare{ina rodu. ^e ne na taborni{kih akcijah pa na {tudiju v Mariboru. Na zadnjem dr`avnem mnogoboju v Zre~ah je po dolgem ~asu spet pri{lo do sre~anja na taborni{ki akciji in `e takrat sva se dogovarjala za predstavitev rodu v reviji Tabor.

Sa{o, kak{ni so bili Sa{o, so bili so tvoji za~etki? tvoji za~etki?

"S taborni{tvom in taborniki sem se prvi~ sre~al pri {tirih letih, ko smo z vrtcem leta 1977 na 7. Zletu ZTS nastopali na otvoritveni slovesnosti. ^lan rodu sem postal leta 1979 kot muren. S prihodom v osnovno {olo sem ~lanstvo med taborniki nadaljeval med M^. Leta 1986 sem za~el delati z vodom M^ in leta 1987 opravil vodni{ki te~aj. Leta 1993 sem se udele`il in{truktorskega te~aja in postal pomo~nik na~elnika rodu. Leta 1994 sem prevzel funkcijo na~elnika rodu, ki sem jo opravljal vse do leta 1999, ko sem prevzel funkcijo stare{ine rodu."

Katerih ve~jih akcij si se v preteklosti udele`il?

"Ve~je akcije so: 17. Jamboree v Koreji, 18. Jamboree na Nizozemskem, 8. Zlet ZTJ v Beogradu, 8. Zlet ZTS v Ilirski Bistrici, 10. Zlet ZTS v Medvodah, Zlet PP na Rogli (leta 92 in 93), Vesela sre~anja M^ (v letih 87 - 92)."

Rod neko~ in danes

Obdobje 1953 - 1985

"Rod bistrega potoka je za~el z delovanjem leta 1953 in je aktivno deloval nepretrgoma vse do leta 1983, ko je za{el v manj{o krizo, ki je trajala dve leti. Do tega leta so se na{i ~lani udele`evali vsakoletnih akcij, ki so potekale v Sloveniji in takrat {e v Jugoslaviji. Tako so se udele`evali vseh Zletov ZTS in ZTJ, podro~nih in republi{kih tekmovanj, Veselih sre~anj M^ in zelo veliko akcij, sre~anj in tekmovanj po celi biv{i Jugoslaviji, delovali so vodi vseh starostnih skupin. Leta 1983 smo ob 30. letnici delovanja rodu razvili nov prapor. V rodu so bili posamezniki, ki so ve~ino svojega prostega ~asa posvetili taborni{tvu."

Rod je leta 1977 na Muti gostil 7. Zlet ZTS, ki se ga je udele`ilo preko 1300 tabornikov in tabornic. To se je zgodilo dolgih in su{nih dvanajst let po 6. Zletu ZTS.

Sa{o Pavli~, stare{ina rodu, je `e ve~ let najaktivnej{i tabornik na Muti.

Obdobje po letu 1985

"Leta 1985 so se za rod za~ela zlata leta. Dela in s tem denarja je bilo veliko, tako smo nabavili veliko opreme, se udele`evali raznih akcij, zletov, tekmovanj in te~ajev po vsej Sloveniji. ^lanstvo se je dvignilo do magi~ne meje 150 aktivnih ~lanov, letnih taborov se je udele`evalo tudi po 120 ~lanov. Do tega pa je pri{lo zaradi tega, ker smo bili kot velika dru`ina. Nobeden od nas ni imel skoraj nobenih obveznosti razen tabornikov. Leta 86 smo organizirali podro~ni mnogoboj za M^ in leta 88 za GG in PP (takrat za TT). Leta 90 nas je nekaj aktivnih (takrat {e TT-jevcev) gozdovnikov (starih 13 let) za~elo s samostojnim vodenjem vodov, ki so se udele`ili tako podro~nih, kot republi{kih tekmovanj ter Veselih sre~anj. Leta 92 smo ti vodniki `e aktivno vodili rod. Tako smo ob pomo~i starej{ih ~lanov leta 92 pripravili 8. Vesela sre~anja in leta 93 organizirali republi{ki mnogoboj. Pripravljali in izvajali smo rodova letna taborjenja in zimovanja, se udele`evali

akcij ZTS in akcij, ki so jih organizirali rodovi po Sloveniji. Udele`evali smo se tudi vodni{kih in{truktorskih in sodni{kih te~ajev in si s tem pridobivali nova znanja za vodenje vodov in rodu. Sodelovali smo tudi s skavti iz Avstrije. Tako je leta 96 skupina skavtov taborila na Pernicah nad Muto, na{i ~lani pa so se istega leta udele`ili tridnevnega sre~anja v Gradcu v Avstriji. Aktivno smo delovali vse do leta 96, ko je ~lanstvo za~elo upadati in za{lo zopet v krizo leta 98, ko ni deloval noben vod."

Kateri so glavni razlogi za nastanek krize?

"Starej{i ~lani so ugotovili, da imajo tudi druge interese in se umaknili z vodstvenih funkcij ter niso ve~ tako aktivno sodelovali. Mlaj{i smo za~eli s {tudijem v oddaljenem Mariboru in Ljubljani (doma smo bili samo za vikend pa {e to ne vsak), volja do dela je upadla. Nismo imeli GG in PP, ki bi `eleli aktivno sodelovati pri vodenju rodu in zaradi tega so se razmere v rodu za~ele spreminjati."

In danes…

"Vsakemu vzponu sledi padec in tako je bilo tudi pri nas, vendar vsakemu padcu sledi tudi vzpon in mi se bomo potrudili, da se bo to zgodilo tudi v na{em rodu. Mislim, da smo trenutno na dobri poti, da dose`emo v nekaj letih vrh. Zelo te`ko bo dose~i tolik{no ~lanstvo kot je bilo neko~, saj sedaj na Muti niso samo taborniki in gasilci, ampak je vsako leto vse ve~ {portnih in kulturnih dru{tev, ki izvajajo zanimiv program. Leta 2000 je pri~el delovati en vod. Leta 2001 smo izvedli tridnevni pomladni tabor, ki se ga je udele`ilo 20 novih ~lanov, dva voda sta se udele`ila republi{kega mnogoboja v Zre~ah in v mesecu juniju smo izvedli letno taborjenje s 60 udele`enci. V leto{njem {olskem letu so za~eli delovati vodi M^ in GG. Za~ela je delovati rodova uprava in mislim, da smo na pravi poti, da vrnemo ime rodu, tako v bli`nji okolici kot v Sloveniji, na tak{no raven kot smo ga imeli v letih 1991-95. Zelo zadovoljen bom, ~e v naslednjih dveh letih naraste

~lanstvo do {tevila 70 in redno deluje v vsaki skupini M^-jev, GG-jev in PP-jev po en vod ter da vsako leto izvedemo za na{e ~lane letni tabor in zimovanje."

Leta 1983 je ob 30. letnici delovanja rodu iz{el Zbornik odreda Bistri potok. Zbornik, bogat s slikami in podatki o rodu, je uredil Hinko Jer~i~.

Rodova uprava

Opravljeni te~aji ZTS: vodni{ki (3 vodniki), sodni{ki (2 ~lana), naziv in{truktor I. stopnje je osvojil Martin, Tadej in Sa{o pa morata opraviti {e zagovor projekta. Vodniki se sestajajo enkrat mese~no.

Akcije, tekmovanja, zimovanja, taborjenja rodu

"Glavna akcija, ki nam je tudi v velik ponos, je taborni{ki tek. V letu 2000

PRIIMEK in IME FUNKCIJA

Sa{o Pavli~ STARE[INA

Tadej Pavli~ NA^ELNIK

Hermina Mesner BLAGAJNIK

Klavdija [tefl TAJNIK

Darko Gracej GOSPODAR

Martin Marka~ VODNIK

Bo{tjan Forneci VODNIK

Simon Vasiljevi~ VODNIK

Anja Vasiljevi~VODNICA

Bojana [rajner VODNICA

V RU so tudi vse gr~e.

smo organizirali `e 37. tradicionalni taborni{ki tek. To je teka{ka prireditev, ki jo organiziramo taborniki. Dolga leta so se je udele`evali tudi taborniki iz vse Slovenije. Datum prireditve je bil vedno blizu 22. aprila, tako da smo na predve~er prireditve ob tabornem ognju in programu obenem praznovali dan tabornikov. Prireditve se je udele`evalo tudi do 400 tekmovalcev. Zadnja leta prireditev ni ve~ to, kar je bila. Vedno te`je je priti do finan~nih sredstev in tako zagotoviti kvalitetno izvedbo. Tako se je {tevilo tekmovalcev zmanj{alo na 150 tekmovalcev. V bodo~e imamo namen spremeniti sam program prireditve in tako pove~ati {tevilo udele`encev na tej tradicionalni prireditvi."

"Organizirali smo tudi: podro~ne mnogoboje za M^, GG in PP, republi{ki mnogoboj 1993 in Vesela sre~anja M^ 1992 in skoraj vsako leto letno taborjenje (v 80. letih v Puli, nato v Sloveniji). Zadnja taborjenja so bila v okolici Mute (Pernice, Brezovec, Kope, Obretanovo), ki se jih je udele`evalo od 40 do 80 ~lanov. Zadnjih pet let organiziramo tudi zimovanja. Vse akcije, ki smo jih organizirali, so bile zelo dobro obiskane in izvedene na visoki ravni. Tako smo dobili veliko pohval od rodov za odli~no organizirana Vesela sre~anja M^, republi{ki mnogoboj in zlet ZTS."

Struktura ~lanstva

Ekipi M^ in gr~ sta se udele`ili dr`avnega mnogoboja v Zre~ah.

Prepoznavnost taborni{tva med prebivalci Mute

"Po zaslugi na{ih starej{ih ~lanov, ki so dolga leta aktivno vodili rod in organizirali akcije, je taborni{tvo med ob~ani ob~ine Muta (okrog 3900 ob~anov) in sosednjih ob~in zelo poznano. Tako ima ve~ina ob~anov mnenje, da nudi taborni{tvo pozitivno obliko vzgoje otrok. Po podatkih iz arhiva je bil skoraj vsak ob~an Mute vsaj eno leto ~lan rodu. V prihodnje se bomo potrudili, da tako dobro ime o nas, kot so nam ga zapisali predhodniki, obdr`imo {e v prihodnje. Na ta na~in zelo dobro sodelujemo z Osnovno {olo Muta , planinskim dru{tvom Bricnik in obema gasilskima dru{tvoma na Muti. S {olami iz sosednjih ob~in sodelujemo tako, da jim pomagamo ob projektnih dnevih. Rod je vklju~en v [portno zvezo Muta, ki je tudi edini vir financiranja. Sponzorstva in donatorstva skoraj ni, razen ob izvedbi taborni{kega teka."

Taborni{tvo na Koro{kem

Kaj ste ugotovili ob obisku na~elni- Kaj ste ugotovili ob obisku na~elni- Kaj ste ugotovili ob obisku na~elni- Kaj ste ugotovili ob obisku na~elni- Kaj na~elnika ZTS v zvezi z va{im rodom in os- ka ZTS v zvezi z va{im rodom in os- ka ZTS v zvezi z va{im rodom in os- ka ZTS v zvezi z va{im rodom in os- rodom talimi koro{kimi rodovi? talimi koro{kimi rodovi? talimi koro{kimi rodovi? talimi koro{kimi rodovi? talimi koro{kimi

"Ugotovili smo, da smo na pravi poti in da bomo s tak{nim delom nadaljevali v prihodnje. Obmo~ne zveze pa po vsej verjetnosti {e ne bo tako kmalu. Leta 1998 je obmo~na zveza za~ela z delom, vendar so bili to le uvodni sestanki in ni~ drugega. Po letu dni obmo~na zveza ni ve~ delovala. Trenutno nimamo stikov z nobenim od koro{kih rodov, je pa na{ rod po treh letih su{nega obdobja v minulem letu intenzivno za~el z delom. Trenutno na{ rod ne more predlagati ~lana, ki bi aktivno sodeloval pri vodenju obmo~ne zveze, saj trenutno vsakega sposobnega ~lana za to delo rabimo v rodu."

Kdaj je taborni{tvo na Koro{kem za{lo v krizo in kateri so vzroki?

"Menim, da se je kriza pri~ela leta 1997/98. Vzroki, da obmo~na zveza ne deluje, so po mojem mnenju v tem, da imamo na Koro{kem premalo usposobljenih ~lanov, ki bi se `eleli aktivno vklju~iti v delo rodov in zveze. Tak{en problem imamo v na{em rodu, saj nas je premalo usposobljenih aktivnih ~lanov. Vsi, ki aktivno delujemo pa imamo

preve~ dela v samem rodu in si tako ne moremo privo{~iti, da bi kateri od nas tudi zelo aktivno deloval v obmo~ni zvezi. Mislim, da je tudi v ostalih rodovih tako. Z na{e strani zaenkrat ne bo nekih spodbujanj za delovanje obmo~ne zveze. V primeru, da delovanje rodu pripeljemo do tak{nega nivoja kot smo si zastavili, pa bomo o o`ivitvi obmo~ne zveze za~eli razmi{ljati tudi mi. Smo pa pripravljeni, v primeru, da kateri od koro{kih rodov za~ne z aktivnostmi na tem podro~ju, sodelovati."

Dru{tvo tabornikov Rod bistrega potoka, Ob

Bistrici 4, 2366 Muta.

Kontaktna oseba rodu: Sa{o Pavli~, [olska ulica 13, 2366 Muta, e-naslov: pavlicsaso @ hotmail.com .

Rod Sivega rudarja - ^rna na Koro{kem

Rod Ru{evca - Me`ica-5411--

Rod Mrzlega studenca - Mislinja3032-2-1

Rod Koro{kih jeklarjev - Ravne na Koro{kem5063311-

Ros Severnega kurirja - Slovenj Gradec51884611

Rod Pogorevca - @erjav4986----

Rod Bistrega potoka – Muta134722--

Podatki v tabeli veljajo za leto 2000/2001

Na sestanku rodove uprave so se dogovorili, da bo vi{ina ~lanarine za leto 2002 2000 tolarjev.

~lanarine ob obisku obisku ob obisku obisku

Veselim se novega dneva

Milo{ Miovic - 90 let zapisan skavtstvu in taborni{tvu

Prvi~ sem ga sre~al na Blokah, na zimovanju Rodu stra`nih ognjev, kamor ga je povabil Malus. Po predstavitvi diapozitivov, ki so napovedovali 19. svetovni skavtski jamboree v ^ilu, je pri{el k meni in mi dejal: "Kaj misli{, ali obstaja mo`nost, da se tudi jaz udele`im tega jamboreeja?"

Seveda je organizacijski odbor `elji z veseljem ugodil in Milo{u so se izpolnile `ivljenjske sanje - pri svojih 86 letih se je udele`il skavtskega jamboreeja.

nosti z novimi in novimi izzivi. In zakaj tretja? Ker je verjetno le redkim dano, da so tudi v visoki starosti tako vitalni in samostojni. Ker na `ivljenje za~ne{ gledati z drugega zornega kota; `ivljenje postane vrednota in radost. Veselim se novega dneva!"

Med jamboreejem sem za~el odkrivati, kak{no bogastvo se skriva v njem. Skozi dopisovanje in kratka sre~anja sem ugotovil, da je njegovo `ivljenje odprta knjiga in da njegov spomin se`e v obdobje, ko so poganjale korenine skavtstva in taborni{tva v Sloveniji. Ob praznovanju njegove okrogle obletnice (lani septembra je dopolnil 90 let) pa sem sku{al nekaj utrinkov tudi osvetliti.

"Svoje `ivljenje lahko razdelim na tri polovice. V prvi polovici do konca druge svetovne vojne sem se kalil, v drugi ustvarjal in preizku{al svoje sposob-

Mladost in taborni{ka romantika

Rojen leta 1911 v Sinju pri Splitu v Dalmaciji (ima pravico do tekmovanja na Sinjski Alki). Ker je o~e trgovec, se ve~krat selijo. Tako se zaradi bolj{ih pogojev trgovanja preselijo v [entilj, kjer Milo{ hodi v {olo.

Dele`en je stroge star{evske vzgoje (sam jo je poimenoval kar "dresura"), zato je v {oli zelo miren. So{olec, sicer stegovodja Milan Poljanc - s skavtskim imenom Kaa (ka~a iz Knjige o d`ungli) predstavlja njegov prvi stik s skavtstvom (pri 16. letih). Izziva Milo{a, da se postavi zase. Ker je bil bolj mirne narave traja kar precej ~asa, da na izzivanje reagira. Kaa ga potem pohvali in povabi v skavtsko bratov{~ino. Tam se Jato Inda - dobri ~lovek (skavtsko ime, ki pa se ga nikdar ni prav posebej prijelo), sicer ve{~ igranja klavirja in plesanja tanga (to je bilo za tisti ~as s stali{~a star{evske vzgoje bolj pomembno), nau~i tistega, kar se skriva v nemirni du{i vsakega petnajstletnika; plezanja po drevju, metanja kamenja, preskakovanja potokov in drugih spretnosti. Navdih ~lani bratov{~ine dobivajo v Knjigi o d`ungli in dogodiv{~inah Karla Maya, narava pa jim predstavlja okolje, kjer do`ivljajo 'taborni{ko romantiko'. "Dobro se spominjam, ko smo {li sredi zime v pekrski gozd in tam zve~er zakurili ogenj."

"Prihodnost drvi proti nam in ti se mora{ znati prilagoditi temu 'novemu svetu'!"

"V tistih ~asih je bil vsak nov ~lan bratov{~ine povabljen v vod. Vodnik je med so{olci in prijatelji 'oprezal' za novimi ~lani, ki bi bili primerni, jih preizkusil (tako kot Milo{a) in jih potem povabil v vod. S tem je vod pridobival ~lane, vodnik pa pomembne izku{nje za oblikovanje homogenega voda, ki ga je le redko kdo zapustil. Seveda se je tak vod lahko oblikoval ve~ let. Vod pa je odli~no deloval predvsem zaradi dejstva , da so bile razlike v letih med vodnikom in ~lani izredno majhne, ali pa jih sploh ni bilo. Tudi vodnik je 'zrasel v vodu' in ~e je imel pri{lek izredno mo~an karakter vodje, je kmalu postal vodnik in okoli sebe za~el zbirati nove ~lane."

Sodeluje na {tevilnih taborih, ki jih organizirajo takratne skavtske `upe in tam pridobi veliko skavtskih prijateljstev. V letu 1929 se kot osemnajstletnik prijavi za udele`bo na tretjem Svetovnem skavtskem jamboreeju, ki ga angle{ki skavti organizirajo v Arrowe parku pri Liverpoolu. Tik pred odhodom se mu zaradi bolezni velika `elja, da bi kot udele`enec sodeloval na jamboreeju, ne uresni~i.

"@ivel sem svobodno in (kot se je pozneje izkazalo) tudi nepremi{ljeno. Na taborjenju sem pil vodo iz Save in pozneje {e iz Pesnice in nekaj dni pred odhodom zbolel za tifusom."

Postane ~etovodja (te~aj za ~etovodje opravi v Gilwellu), v letih 1935 in 36 pa opravlja funkcijo "mednarodnega komisarja" v takratni Zvezi skavtov Jugoslavije. "Skavtstvo me je nau~ilo izkoristiti vsako prilo`nost, ki mi je bila ponujena, da sem bogatil svoje znanje in nabiral izku{nje." Kot ~loveka odprtega duha ga zanima tudi Gozdovni{ka organizacija. "Skavti so gledali nanje kot na tekmece, vendar zaradi svoje hierarhije in "voja{kega" reda v resnici nikoli niso tekmovali. Gozdovniki so se posve~ali romantiki in bili idealisti~no zaljubljeni v Naravo. Ker pa niso poznali notranje urejenosti, je bila tudi njihova prihodnost negotova. Ravno zaradi tega je bila sinteza dobrega v obeh predvojnih organizacijah v po vojni ustanovljenem Zdru`enju tabornikov Slovenije dobra poteza. Red in disciplina brez pi{~alke in komande sta mi {e danes zelo pri srcu."

Predvojni in povojni skavt (v pogovoru z Tonetom De Costo)

Novi svet in spomini na taborni{tvo

~ut za odnose z ljudmi; vsa ta znanja pa sem sprejemal in oblikoval ravno skozi skavtstvo."

"V tem ~asu sta bili izrazito mo~ni dru{tvi Orli in Sokoli, vendar sta bili obe tudi mo~no politi~no obarvani. ^lani obeh so sodelovali tudi pri nastajanju taborni{tva, vendar so bili vedno v ospredju cilji, ne pa politika. Nikoli nismo bili razdeljeni in tudi sicer smo iskali skupno pot in znotraj nje sprejemali druga~nost.

Drugo vojno do~aka kot konjenik v uniformi vojske Kraljevine Jugoslavije, po vojni pa kot ekonomist s "skavtskimi" poznanstvi v tujini in znanjem jezikov za~ne delati za jugoslovansko vlado. Izka`e se tudi kot uspe{en gospodarstvenik, zato se leta 1951 vrne v Maribor in za~ne delati na podro~ju mednarodne trgovine za razli~na slovenska podjetja.

"Vedno sem bil prilagodljiv in to je bilo za gospodarska pogajanja izredno pomembno. Poleg tega sem imel izrazit

Ve~krat sem se sre~al z @ivkom Lov{etom, takratnim stare{ino Zdru`enja, februarja 1952 pa sem sodeloval na ustanovnem sre~anju Rodu severnih {otorov - prvega rodu v Mariboru. Prvotni predlog je bil Rod severnih vigvamov, vendar se nam je zdelo na koncu lep{e {otorov."

Za nekaj ~asa zapusti gospodarstvo in se poizkusi kot profesor. S svojim razredom organizira tabor, vendar se soo~i s problemom, ker otroci nimajo denarja. "Tabor sem hotel za vsako ceno izpeljati, ker sem ga otrokom obljubil in so si ga tudi zaslu`ili. Zato smo se dogovorili, da bomo med taborom nabirali borovnice in arniko, ki jo bomo prodajali zadrugi, za zaslu`ek pa kupili hrano. Tabor mi je ravno zaradi tega v mojih spominih {e posebej pri srcu."

Spominja se tudi sre~anj s Pavlom Kunaverjem - Sivim volkom. "Sivi volk je predstavljal nekak{en ideal - slovenskega Baden Powella, kljub temu pa je ohranil skromno dr`o, kar za tisti ~as ni bilo prav zna~ilno. Prvi~ sva se sre~ala `e po drugi vojni na nekem taboru na Lo{inju, ve~krat pa tudi kasneje v njegovi ko~i v Bohinju. Nekajkrat se je udele`il tudi sre~anja starih mariborskih skavtov, ki smo ga imeli vsak prvi

V pogovoru z Miro Gra{i~evo, soavtorico razstave Skavti in gozdovniki na Slovenskem.

"Neumen je tisti, ki zatrjuje, da ima svoje mi{ljenje in da ga ne bo spreminjal. Vsak dan, dogodek ... prinese toliko novega, da moramo znova in znova spreminjati in prilagajati svoj pogled."

(7)Obujanje spominov s "starimi borci"

vikend v oktobru na Pohorju. Lepota je v majhnih stvareh je bilo sporo~ilo, ki ga je vedno nosil s seboj."

Njegov nemirni duh ga spremlja na vsakem koraku in zato v `elji po novih izzivih spet zaide v gospodarstvo. Slu`buje v Parizu, Bombayu, Washingtonu in drugih krajih sveta. "Moj delovni dan se za~ne pri britju; takrat se umirim in razmi{ljam o dnevu, ki me ~aka."

"Vsak mlad ~lovek v sebi nosi neodkrite talente, in obdobje mladosti je ~as, ko mu je treba omogo~iti, da jih odkriva. In ravno v odkrivanju je ~ar taborni{kega programa; ko odkrije{ svoje sposobnosti in najde{ pot, da jih bo{ uresni~il, je ~as da gre{. In slovo ni konec ampak za~etek."

Uresni~ena mladostna `elja (na 19. svetovnem skavtskem jamboreeju v ^ilu)

Vera skrita globoko v gozdu

Po osamosvojitvi Slovenije spet bolj dejavno deluje v taborni{ki organizaciji. Sodeluje pri sprejemu ZTS v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja in se vklju~i v diskusijo o predvojnem skavtstvu in njegovi katoli{ki obarvanosti. "Da dojamemo modrost in spo{tujemo stvarstvo ni potrebno gledati kromosome pod mikroskopom, dovolj je opazovati mravlje, kako gradijo svoje domovanje." Miha Logar - Malus ga povabi na zimovanje, kjer se navdu{i za udele`bo na jamboreeju in po sedemdesetih letih se mu uresni~i mladostna `elja - za~utiti mednarodno dimenzijo

skavtstva. "Navdu{ila me je spontanost dru`enja in komuniciranja in spro{~enost vseh udele`encev. V enem mesecu bivanja v ^ilu nisem videl enega grdega pogleda, zle besede, verjetno nit zle misli; samo topel objem in poljub. In ~e pomislim, da teh 30.000 udele`encev deluje v podobnem okolju skupaj z ostalimi 25 milijoni skavtov in da imajo le-ti svoje sorodnike, sem res lahko ponosen, da sem predstavnik tega gibanja."

Milo{ je ~lan Rodu XI. SNOUB v Mariboru in se udele`uje taborjenj. "Prav rad sem na taborjenju in spremljam delo z mladimi. Recept skavtstva,

Milo{a Miovica so ~lani stare{instva ZTS na svoji zadnji seji decembra lani v Murski Soboti odlikovali z Zlato plaketo ZTS. ^estitamo mu tudi v imenu uredni{tva revije Tabor.

ki velja `e skoraj celo stoletje je: Dajte jim tisto, kar ho~ejo imeti, in to brez filozofiranja, v ~isti izvorni obliki!" Svet je stra{no zanimiv (mimogrede bil je na petih kontinentih sveta). V ^ilu sem se navdu{il nad fotografijo in sedaj ne grem nikamor brez svojega fotoaparata. U`ivam v iskanju zanimivih motivov, ki jih v naravi kar mrgoli. Poleg tega se u~im {pan{~ino. "Zaljubil" sem se v ~ilsko pesnico Gabrielo Mistral in njene pesmi z veseljem prebiram. Ob~udujem nove materiale, npr. termoflis je prava konkurenca kamelji ko`i. Sam kuham, skrbim za gospodinjstvo in skrbim za fizi~no kondicijo. Berem Tabor in sem vesel vsakega pisma ali obiska (Milo{ Miovi~, Vilharjeva 1, 2000 Maribor).

"Vsak trenutek v `ivljenju je razpotje, kjer se moram odlo~iti. In taborni{ki duh mi je vedno dal pravi odgovor; odlo~im se za `ivljenje."

Fotografija dveh udele`encev, ki ga je navdu{ila, da se je za~el ukvarjati s fotografijo

@abja orientacija 2001

@abja orientacija ali kraj{e @abori je akcija Mestne zveze tabornikov Ljubljane, ki jo je letos organiziral Ra{i{ki rod. Namenjena je predvsem GG-jem, ki bi se radi nau~ili kaj o orientaciji in vseh panogah, ki jih sre~amo na taborni{kih tekmovanjih. Seveda pa so bili vabljeni tudi tisti, ki vse to `e znajo in so pri{li tekmovat zares. Tekmovanja se je tako udele`ilo okoli 150 tekmovalcev, pri organizaciji pa je sodelovalo 30 pridnih ljudi Pa poglejmo, kaj vse se je dogajalo 17. novembra...

Ur{a, RaR

Po dveh urah spanca, ob 6.20, zazvoni budilka ... Vstanem iz tople postelje in se po~asi odpravim od doma. Najprej sko~im v pekarno po sve` kruh, nato pa {e k tacenskemu mesarju in sendvi~i za kontrolorje so skoraj narejeni. Kmalu smo so v Guncljah zbrali vsi, ki smo imeli prste vmes pri organizaciji in postavili {tabca, mize in klopi, nato so se kontrolorji po~asi odpravili proti svojim KT-jem, ostali pa smo pri~akali vse ekipe. @e so tu prvi ta pridni, ki so se pri{li kaj nau~iti, ali pa preizkusiti svoje znanje iz orientacije, risanja skic, vrisovanja in {e mnogih drugih stvari, ki jih sre~amo na pravem taborni{kem tekmovanju. Zdaj se je uradno za~el @abori 2001 ... Najprej zbor, nato pa se vseh 39 GG ekip iz cele Ljubljane, Postojne in Dom`al odpravi druga za drugo – najprej na topo test, vrisovanje in nato na pot! Na progi jih je ~akalo 6 kontrolnih to~k in na vsaki so imeli delo, da jim slu~ajno ne bi bilo dolg~as). Vsem kontrolorjem je bilo v veliko veselje le`ati v spalki v {otor~ku in se z drugimi kontrolami pogovarjati po CB postajah ... Mi na {tartu smo kuhali ~aj~ek, se zabavali in veselo vna{ali podatke v ra~unalnik ...), v na{i podru`nici (beri pri Mrakih) pa so pekli pala~inke za vse pridne tekmovalce in kontrolorje. Po treh urah in pol so prve ekipe `e za~ele prihajati na cilj, nekatere pa so pri{le {ele, ko je bila `e tema. @al zaradi mraza in prevelike ~asovne razlike med prihodi ekip, nismo do~akali razglasitve, obro~kov in sve~anega zaklju~ka @aborija. Nato smo, `e vsi zmrznjeni, pospravili {tabca in pobrali vse smeti ter se povabili k Buh na topel ~aj~ek in pecivo! Imeli smo se fino ... Pridete tudi naslednje leto?

VESELA SRE^ANJA Veselo sre~anje medvedkov in ~ebelic

V soboto, 8. decembra, je Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta v telovadnici O[ Center organiziral veselo sre~anje najmlaj{ih tabornikov, medvedkov in ~ebelic. Na sre~anje so pri{li tudi gostje – medvedki in ~ebelice z vodniki iz Trebnjega in Cerknega. Vseh je bilo okrog 60. Razdelili so se v skupine, nato pa so ustvarjali v delavnicah (likovni, oblikovalni, glasbeni, lutkovni ...) na temo otrokovih pravic. Sodelovali so tudi v {portnih aktivnostih in dru`abnih igrah. V telovadnici so bili izobe{eni plakati z narisanimi in izpisanimi otrokovimi pravicami. Sre~anje so zaklju~ili z igro, ki so jo predstavili najmlaj{i taborniki s sen~nimi lutkami. Raz{li pa so se s himno medvedkov in ~ebelic.

Zelo radi smo ustvarjali

Z zanimanjem so M^ prisluhnili in si ogledali igrico s sen~nimi lutkami.

Za sprostitev so si podajali tudi balone

V delavnici na{e gostje iz Cerknega

Helena Murgelj

TABORJENJA

@e veste kam na taborjenje?

^e ne, vas vabimo v Kokarje, na taborni prostor rodu SOTO^JE Nazarje-Kokarje, kjer boste spoznali lepote in obi~aje Zgornje Savinjske doline.

Nekaj o nas

V tej sestavi obstajamo od leta 1999. Zaradi tradicije taborni{tva na tem obmo~ju in simbolike imena smo obdr`ali ime predhodno delujo~ega rodu SOTO^JE Nazarje, dodali smo ime kraja sede`a in mati~nega tabora, to je Kokarje. V dru{tvu imajo prostor mladi in manj mladi iz obcine Nazarje in okolice. Vsi, ki jim je blizu narava in jim osnovna na~ela taborni{tva niso odve~. Trenutno nas je 40. Najve~ medvedkov in ~ebelic iz taborni{kega kro`ka O[ Nazarje.

V dosedanjem delovanju je bil poleg redne dejavnosti v taborni{kem kro`ku na {oli in v taboru poudarek na ureditvi tabornega prostora in nabiranju izku{enj.

Taborni prostor

Mati~ni taborni prostor in sede` rodu je v Kokarjih.

Od ceste Nazarje-Gornji Grad je oddaljen 500 m, od vasi Kokarje 300 m. Le`i na lepi lokaciji, tik nad novim {portnorekreacijskim centrom Laze, od katerega je za mirno taborjenje ravno dovolj odmaknjen. Zaradi oddaljenosti prometnic in reke Drete (300 m) je glede varnosti zelo primeren. Kapaciteta tabora je 30 {otorov. V brunarici je mala kuhinja z jedilnico.

Na podstre{ju je prostora za dodatnih 20 le`i{~. V taboru so pitna voda in sanitarije. Elektrika je v pripravi.

Za skupine, ki nimajo svoje kuhinje, se lahko organizira dostava glavnih obrokov iz gostinskega obrata GLIN Gostinstvo (odli~na hrana).

MNENJE

Pa se ob koncu starega leta vpra{ajmo

Kako se v resnici odvija delo v rodovih? Poglejmo in premislimo ~isto samokriti~no. Bi veljalo pogledati in oceniti, kako dobro vzgajamo kadre za delo z mladim rodom? Ali imamo vpogled v delo, povratne informacije najmlaj{e generacije? Ta generacija verjetno ne more povedati, kako bi delo moralo potekati, lahko pa vam kratko in jedrnato pove, kaj ji je v{e~ in kaj ne. Kaj pa storiti takrat, kadar gre za osip najmlaj{ih po letu, dveh, treh in kaj je s kroni~nim pomanjkanjem vodnikov? Nekdaj mo~ni odredi imajo malo{tevilno ~lanstvo, le {e "starine" vztrajajo.

^ajanka v enem od slovenskih rodov: Novoletna ~ajanka, na kateri bi se vrtela glasba, mladi bi poskakovali v plesu, se smejali starim ske~em, pili vro~ ~aj in `ve~ili dobrote, ki bi jih mame napekle. Malo ve~ji bi si jasno zaljubljeno gledali v o~i. Podelili bi znanja, ve{~ine, priznanja, tudi taka, ki bi si jih izmislili. Predvsem pa bi poskrbeli za M^-ke, da bi se tudi pri so{olcih v {oli hvalili, kako dober je bil ~ajanka `ur pri tabornikih.

^ajanka v enem od slovenskih rodov: Novoletna ~ajanka brez glasbe. Sedemletniki, osem, desetletniki po ukazu vodnikov pripravljajo poobedek. Ko rev~kom z no`i ne gre najbolje in prstki niso najbolj spretni, jih vodniki priganjajo, naj vendar delajo malo hitreje. Vodniki ta ~as klepetajo in komaj ~akajo, kdaj se bo zabava zanje res za~ela. M^-ki so naveli~ani in po uri dela kon~no dobijo prigarano sladico in simboli~no darilce ... Zapojejo dve taborni{ki in gremo domov. Reakcija: "Dovolj imam tabornikov, ne bom ve~ hodil." [e druga reakcija: "^etrto leto sem `e tabornik, na taborjenja hodim, na mnogoboje, pa imam {e vedno samo prvi plamen. Brez veze je."

Fantje in dekleta, pljunimo v roke in nekaj naredimo! Poglejmo, ~e na{i te~aji dajejo kadre, kakr{ne potrebujemo. Naj rodove vodijo ljudje, ki so voljni delati in so pripravljeni tudi preverjati delo v rodovih. Pa veliko uspeha!

tabornica BBQ

EVROPA ZATE Evropa na tvoji dlani Projekt

Evropa zate

Sem star od 16 - 25 let? In rad odkrivam svet?

Zakaj pa ne. Na popotovanje po Evropi s svojimi taborni{kimi prijatelji, k prijateljem iz vse Evrope.

Za la`je odkrivanje Evrope je Evropska skavtska regija pripravila program Evropa zate. Program na {tirih podro~jih (Potni list za Evropo, Evrokoraki, Kam v Evropi in Evropska skavtska prostovoljna slu`ba) ponuja mo`nosti za razvijanje svoje osebnosti, sodelovanje s skavti iz cele Evrope na zanimivih projektih, bivanje v skavtskih domovih in kampih pod ugodnej{imi pogoji in mo`nost prostovoljnega dela v skavtskih centrih. Leto{nji program je {e bolj obse`en in pisan na ko`o mladi generaciji, zato ne odla{aj in poi{~i informacije na spletu (www.scout.org/europe/ foryou). Za pomo~ zaprosi svojega na~elnika oziroma lahko za informacije zaprosi{ v pisarni ZTS (ZTS@ rutka.net). Ne pozabi tudi na ugodnosti, ki jih nudi kartica EURO 26.

Prisluhni svojim `eljam, pripravi nahrbtnik in se vidimo na poti!

Mo~virnato in te`ko prehodno

proga pre`ivetja na zletu

^e je bila proga pre`ivetja na prej{njem zletu sinonim za fizi~no zahtevno, potem bo naslednja vsekakor sinonim za blatno in mokro. Po ogledu terena v ~asu pripravljalnega tabora v Tolminu je ekipa, ki bo postavljala progo, `e pripravila idejni osnutek trase in objektov na njej. Proga bo sicer nekoliko kraj{a, bo pa fizi~no oz. blatno za~injena. Na progi bo tudi nekaj klasi~nih ovir, plezanja in pa morebiti tudi namakanja v reki So~i.

Proga, ki te ne bo pustila ~istega in suhega (sicer je pa to tudi eden od namenov)

Do za~etka 12. Zleta tabornikov Slovenije v Tolminu {e dobrih 200 dni. Informacije in prijavnice na http://zlet.rutka.net (prijave so {e mo`ne).

VABILO NA NOT 2002

Kot vsako leto, vas tudi letos taborniki rodu

Mo~virski tulipani vabimo na no~no orientacijsko tekmovanje, ki bo 23. in 24. marca 2002, nekje v {ir{i okolici Ljubljane.

Vse ostale informacije boste lahko prebrali v februarski oziroma mar~evski {tevilki revije Tabor oziroma na Internetu na spletni strani not.rutnot.rutka.net ka.net ka.net.

Rod mo~virski tulipani

POT 2002

Pozor vsi, ki si drznete. Pridite na POT 2002prvovrstno avanturo v osr~ju na{ih prostranih, temnih, medvedov polnih gozdov.

ORGANIZATOR: RKV - Rod kra{kih viharnikov Postojna

ZAKAJ: Zaradi kroni~nega pomanjkanja adrenalina in tovrstnih tekmovanj v Sloveniji.

KJE, KDAJ: Zbor ekip je v petek, 26. 4. 2002 ob 18. uri pri taborni{ki ko~i Ma~kovec. Prihod na~rtujte vsaj pol ure prej! Za ekipe bo pri taborni{ki ko~i v petek in nedeljo zagotovljeno preno~i{~e ({otor H4). Ma~kovec se nahaja pribli`no 6 km od Postojne. V smeri proti Ljubljani po stari cesti v kri`i{~u pri gostilni Ravbar zavijete desno (mimo spomenika) in sledite smerokazom.

[TARTNINA: zna{a 20.000,00 SIT na ekipo (pla~ilo je mo`no v dveh obrokih po 10.000 SIT). Tekmuje se v skupni kategoriji letnik '86 in starej{i. Tekmujejo 4 ~lanske po spolu me{ane ekipe.

[tartnino naka`ite do 4. 4. 2002. Za {tevilko @.R. prosimo pokli~ite na enega spodaj navedenih telefonov.

PRIJAVE: Prijava ekipe naj vsebuje ime in priimek, leto rojstva, naslov/elektroski naslov, telefon tekmovalcev. Vodja ekipe naj bo jasno ozna~en. Pisne ali elektronske prijavite sprejemamo na naslov Ga{per Rupnik - Gu{ter, Tr`a{ka 4, 6230 Postojna tel.: 031 843 474 ali e-mail: guster@rutka.net najpozneje do 4. 4. 2002. Po tem datumu prijava ni ve~ mo`na.

Za vse dodatne informacije vam je na voljo Peter Bajec - Kekec na tel.: 01 537 14 69 ali e-po{ta: bajec21@ email.si

Propozicije in vse ostale sve`e informacije v zvezi s tekmovanjem POT 2002 so na voljo na spletni strani: akcije.rutka.net/pot/. akcije.rutka.net/pot/. akcije.rutka.net/pot/. akcije.rutka.net/pot/. akcije.rutka.net/pot/.

Ker bo POT 2002 'odprto tekmovanje' ~lanstvo tekmovalcev v ZTS ni pogoj za udele`bo.Vkolikor tekmovanje odpade, bodo vodje ekip o tem obve{~eni najpozneje do 15. 4. 2002. V primeru odpovedi tekmovanja, se {tartnina v celoti povrne.

Ga{per Rupnik

Juhuhu, ZOT je tu

Pa smo ga do~akali. Januar. In novo leto. In kmalu bo tu tudi ZOT, zato {e zadnja obvestila.

Tekma se bo odvijala v okolici Sladkega vrha, zbor ekip pa bo v petek, 25. 1. 2002 na O[ Sladki vrh. Ostalo te~e, kot je bilo `e zapisano.

Tekmo bomo zaklju~ili v nedeljo predvidoma okoli 15.00 ure.

POZOR! POZOR! [tartnino smo zni`ali na 6.000 SIT, za ekipe, ki bodo {tartnino poravnale {ele na {tartu, pa {e vedno velja 10.000 SIT. Zato pohitite. Naka`ete jo na @R.: 51800-678-80784 na naslov

Dru{tvo tabornikov Rod XI.Snoub Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 Maribor.

Info: zot.rutka.net ali 02 2522482 (vindidoma) ali 02 6565831 (vindisluzba) ali 031 589 425 (vindimobi).

TABORNI PROSTOR

Od ceste Nazarje-Gornji grad je oddaljen 500m, od vasi Kokarje 300m. Le`i na lepi lokaciji, tik nad novim {portno rekreativnim centrom Laze, od katerega je za mirno taborjenje, ravno dovolj odmaknjen.

Zaradi oddaljenosti prometnic in reke Drete (300m) je glede varnosti zelo primeren. Kapaciteta tabora je 30 {otorov. V brunarici je mala kuhinja z jedilnico.

Na podstre{ju je prostora za dodatnih 20 le`i{~. V taboru je pitna voda in sanitarije. Elektrika je v pripravi.

Za skupine, ki nimajo svoje kuhinje, se lahko organizira dostava glavnih obrokov iz gostinskega obrata GLIN Gostinstvo (odli~na hrana).

Mo`ne aktivnosti: igre z `ogo, kopanje, squash, jahanje, tenis, kolesarjenje in gorsko kolesarjene, kajak, rafting in pohodi.

Informacije: Collautti Ivo - na~elnik, tel. 041 904 230, Hren Denis– vodnik, e-po{ta: denis.hren@ guest.arnes.si ali pa [ukalo Radovan, suki28@hotmail.com

Informacije tudi na tel. (03) 5834154 ali 5834142 Internet: rsn.rutka.net, e-po{ta: rsn@rutka.net

Izobra`evanje je prilo`nost Saj ne, da se hvalimo, ampak dejstva so pa dejstva!

V letu 2001 je bilo postavljeno kar nekaj mejnikov na podro~ju vzgoje in izobra`evanja ter usposabljanja kadrov.

V sodelovanju z obmo~nimi timi trenerjev smo organizirali vodni{ke te~aje na vseh devetih obmo~jih in tako usposobili 245 novih vodnic in vodnikov (lani 146).

Te~ajev za vodje (in{truktorski temeljni in nadaljevalni te~aj) se je udele`ilo 68 udele`enk in udele`encev iz skoraj 50-ih taborni{kih rodov. [tevilo te~ajnikov na temeljnih te~ajih se je v primerjavi z lanskim letom (2001) podvojilo.

Ministrica za {olstvo, znanost in {port, dr. Lucija ^ok, je Zvezi tabornikov Slovenije podelila status dru{tva, ki deluje v javnem interesu na podro~ju vzgoje in izobra`evanja. S tem je na{a organizacija dobila javno priznanje za svoje organizirano delo na podro~ju vzgoje in izobra`evanja tako mladih, ki oblikujejo in izvajajo program ZTS, kakor tudi odraslih, ki mladim pri tem nudijo podporo. Podelitev statusa je hkrati tudi priznanje pomena neformalne vzgoje in izobra`evanja, kot ene-

ga izmed stebrov vzgoje in izobra`evanja mladega ~loveka.

Da neformalno izobra`evanje dobiva na veljavi pri~a tudi dejstvo, da so programi usposabljanja `e ve~ let v Katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobra`evanju. Nekateri programi, ki so v katalogu v letu 2002, poleg to~k za napredovanje prina{ajo tudi sofinanciranje do 50% vrednosti programa.

Poleg tega v zadnjem ~asu taborni{ke programe usposabljanja sofinancira tudi M[Z[ - sektor za izobra`evanje odraslih, ki s tem daje potrditev in veljavo tako ZTS kot organizatorju, kot tudi

taborni{kim "trenerjem", ki odrasle usposabljajo.

Nenazadnje pa je v zadnjem ~asu podro~je neformalnega usposabljanja in izobra`evanja podprto tudi s strani Urada RS za mladino, ki na ta na~in podpira prizadevanja za bolj{e mo`nosti mladih v razvijajo~i se demokrati~ni dru`bi.

Z va{im sodelovanjem na te~ajih, seminarjih in delavnicah pa k uveljavitvi taborni{kega znanja pomagate tudi vi; verjeli ali ne.

Komisija za vzgojo in izobra`evanje odraslih

Te~aji, seminarji in delavnice,

ki jih v letu 2002 organizira ZTS

Seminar za taborna vodstva

8. - 9. marec 2002

@eli{ taborjenje dobro organizirati? Ti priprava programa predstavlja izziv? Koristni napotki in nove ideje ter ponudba prostorov na enem mestu (30 prostih mest).

Kreativna delavnica

10. - 12. maj 2002

Korak v prostor onkraj domi{ljije, podiranje tabujev in iskanje otroka v samem sebi. Ustvarjalnost, za vedno v nas samih (30 prostih mest).

Timski pristop na neformalen

na~in

17. -19. maj 2002

Delo v timu; izziv ali u~inkovit na~in dela in izvajanja nalog? Oblikovanje tima, delo s timom - sinergija, uspe{en tim, zadovoljevanje potreb posameznika v timu in {e veliko odgovorov na podobna vpra{anja (25 prostih mest).

Te~aj orientacije in topografije

22. junij - 2. julij 2002

Orientacija v prostoru, ~asu. Natan~nost in hitrost. S kompasom in karto na poti do kontrolnih to~k - svojih ciljev v `ivljenju (25 prostih mest).

Te~aj pionirstva in bivanja v naravi

28. junij - 3. julij 2002

Kreativnost brez meja, graditev vodovega duha ali krepitev spretnosti na~rtovanja in izdelovanja pionirskih objektov? Lahko pa samo alternativne oblike bivanja v naravi (15 prostih mest).

Te~aj pre`ivetja z rastlinami

za prehrano in zdravje

20. - 27. julij 2002

Samo za vegetarijance? Ne, nikakor, ampak za vse, ki jih zanima `ivljenje z naravo in v naravi - kulinarika ti ne bo ve~ {panska vas (15 prostih mest).

Lokostrelski te~aji

20. - 27. julij 2002

Si `eli{ postati natan~en, potrpe`ljiv, sistemati~en? Potem se seznani z lepotami in ve{~inami lokostrelstva (30 prostih mest).

In{truktorski te~aji

11. - 18. avgust 2002

Bi rad postal dober vodja? Na te~aju bo{ dobil veliko prakti~nega znanja in izku{enj, ki ti bodo koristile tudi doma, v {oli, slu`bi, dru`bi (nadaljevalni25 prostih mest, temeljni - 50 prostih mest).

GLASILA

Ob koncu leta, po zadnjih glasilih s taborjenj in za~etkih taborni{kega in {olskega leta, pride na uredni{tvo le malo glasil. Prvi leto{nji pregled je zato zbirka glasil, ki so se nabirala od oktobra.

Zmaji

posebna izdaja ob 50. obletnici ustanovitve Zmajevega rodu Ljubljana

november 2001

Iskrice

Glasilo Rodu morskih viharnikov

Portoro`

{tevilka 2, leto 2001 in {tevilka 3, oktober 2001

Ve~ina glasila je posve~ena poletnemu taborjenju v Bukovski, pardon Kozarski, pardon Kazarski grapi. Taborniki so se najprej odpravili taborit v prvo, presene~eni ugotovili, da so v bistvu v drugi grapi in nato {e na zemljevidu prebrali, da tisti o sploh ni o, ampak a. Potem so nekateri celo ugotavljali, da bi lahko bila grapa Kozlarska. Ampak to naj bi bila `e ~isto druga {torija.

Poleg opsiov taborjenja je v iskricah prostor tudi za u~enje – kako narediti {otor iz {otorke in nekaj osnovnih topografskih znakov. Od srca pa se lahko nasmejemo odlomkom iz starih arhivov.

Tretja {tevilka je posve~ena orientaciji, v njej pa izvemo, da je RMV praznoval 40-letnico. Ata Medo v svojem uvodniku izpostavi glavno te`avo rodu – nimajo tabornega prostora, kjer bi se odvijale vse taborni{ke aktivnosti.

Glasilo je to~no to, kar pi{e na naslovnici. Ko odpremo platnice nas preseneti kola` iz ~asopisa izrezanih ~lankov, ki govorijo o tabornikih, akcijah, tekmovanjih ... Taborni{ka himna in najbr` najbolj priljubljena zmajevska pesem Tam v Bohinju nas popeljeta v vsebino posebne izdaje. Najprej nekaj zgodovinskih orisov delovanja rodu, potem pa skoraj maratonski (6-stranski, glasilo jih ima 20) intervju s stare{ino Rafaelom Kalanom.

[koda, da so se zmajevci usmerili le v preteklost, saj v glasilu ni ne duha ne sluha o sedanji sestavi rodu, {tevilu ~lanov in delujo~ih vodih.

Luj~ek

glasilo Rodu Louisa Adami~a Grosuplje

Tudi Luj~ek je posve~en taborjenju, vendar le s pesmarico najbolj priljubljenih pesmi. Objavljajo tudi na~rt dela do avgusta 2002, aktivnosti so razvr{~ene po tednih in starostnih skupinah. ^e potrebujete dobro besedilo za prilizovanje vodniku ali tabornemu vodstvu, ga lahko poi{~ete med 10 najbolj priljubljenimi prilizovanji s taborjenja.

ertete

glasilo Rodu trsatega tura

{tevilka 13, september 2001

Obse`no glasilo, ki je vse prej kot kopica z moledovanjem dobljenih ~lankov, kot se prito`uje urednica v uvodniku. Tematika je spet taborna, le da 70 % anketiranih ne `eli ve~ taboriti na tem mestu (le kaj se jim je tako zamerilo –ve~ rezultatov lahko najdete na rtt.rutka.net rtt.rutka.net rtt.rutka.net rtt.rutka.net rtt.rutka.net). Tur{ki biro za investigacijo (TBI) je tudi ugotovil telebajsovsko zaroto – vsi bonboni imajo, ne glede na razli~ne ovitke, okus po limoni. Ali pa so bili pokvarjeni, {e dodajajo.

Sledi

Glasilo Rodu zelenega `irka @iri

november 2001

Najbolj 'sve`e' glasilo presene~a s prijaznim povabilom na akcijo Lu~ miru: "To je vabilo na LU^ MIRU decembra 2001. Skavti + taborniki @iri." Prav lepo je videti, da organizaciji med seboj sodelujeta. Med mno`ico pomembnih obvestil se najdejo tudi ~lanki z zelo pou~no vsebino (recikla`a, zdravilne rastline, igre), pa tudi reporta`e, recimo z ROT-a, pa s Povharije in opis tabornega prostora, kamor RZ@-jevci hodijo – Rupe.

Viharnik

glasilo Rodu kra{kih viharnikov iz

Postojne

{tevilka 2, letnik 5, 2001

Viharnik povzema bistvo RKV, saj predstavi vode, pretekle akcije in tekmovanja, ki so se jih udele`ili njihovi taborniki, pa tudi napove bodo~e dogodke. Da pa ne bi mislili, da RKV ni praznoval rojstnega dne – tudi on je dopolnil polovico stoletja. Viharniki so obletnico proslavili v maju, hkrati pa so oprli tudi razstavo v In{titutu za raziskovanje krasa. Predstavljen je tudi na~rt dela v letu 2001/02 in povabilo na akcijo Lu~ miru.

TABOROVA POTUHA

Poleg razuma imajo ljudje tudi voljo, ki druga drugo podpirata, saj bi bilo nesmiselno, ~e razumna oseba ne bi imela svoje volje. Razum nas vodi k resnici in na{a volja nas vodi k tistemu, za kar menimo, da je prav.

Oseba z zna~ajem je nekdo, ki ima svojo voljo, zna~aj pa pomeni, da se znamo nadzirati in delovati, kakor verjamemo, da je prav. Delo v vodu pomaga pri razvoju in oblikovanju zna~aja in volje posameznikov. Razumevanje in delovanje po taborni{kih na~elih je bistvenega pomena za izoblikovanje zna~aja, saj morajo biti taborniki pripravljeni poslu{ati druge, biti zavezani resnici, imeti radi svoje bli`nje in dru`ino ter spo{tovati naravo. Vsa ta na~ela pomagajo otrokom razumeti vrednote, ki jim pomagajo zrasti v mladostnike in pozneje v odrasle z ve~ svobode.

Moder kot Balu

Balu, veliki rjavi medved je tisti, ki mlade u~i zakone. Prijazno, a odlo~no. Kdo bi lahko bolje od njega predstavljal izoblikovanje zna~aja? Prevelik in premo~an je, da bi privabil napadalce, pa tudi njegova hrana ni tak{na, da bi moral zanjo s kom tekmovati. Prav zaradi tega rjavega medveda se prebivalci d`ungle spo{tujejo in se tako izognejo sporom, ki bi se sicer lahko zgodili.

Balu se premika s po~asnimi gibi, je hkrati strog in ne`en, vsi pa ga cenijo zaradi njegove modrosti. U~i nas, da smo mo~ni, da `ivimo v miru z drugimi in da ravnamo v skladu z na{imi na~eli. Kot vsak dober u~itelj ni vedno zraven, vendar se pojavi, ko ga potrebujemo. Balu nikoli ne prevzame pobude, razen v izjemnih razmerah, ko se pojavijo te`ave in vsi prisluhnejo njegovi tehtni presoji, ki ji lahko vedno zaupamo.

Baluja skrbijo in tudi razhudijo resni~no pomembne zadeve, ki jih potem sku{a spraviti v red, a mu tudi to ne spravi nasme{ka z obraza. Kljub odraslosti se ne sramuje spontanosti in ~iste sre~e, ki ju v~asih iz`areva. Od Baluja, pametnega medveda s smislom za humor se bodo otroci nau~ili zakonov in kako dobro `iveti v skladu z njimi.

Povzeto po knjigi Handbook for Cub Scout Leaders / Interamerican Scout Office, Santiago, Chile

Kreativni koti~ek

Najprej o bistvu

Vsi smo se `e igrali Indijance, viteze, Robinzone, Grke in Rimljane. Kako igrali? Ja tako, da smo organizirali dan na taboru ali vodov izlet, ki smo ga posvetili kak{ni stari kulturi, dogodkom iz preteklosti ali kak{nim {egam in obi~ajem, ki izvirajo iz ~asov Indijancev, ali pa nam bli`jih gozdovnikov.

OPOZORILO!

Vzemi ~isto nov dan, naj bo nevsakdanji, ~isto druga~en. Pojdi nekam, kjer {e nikoli nisi bil, in po~ni stvari, ki jih {e nikoli nisi po~el - ~isto spro{~eno, brez zavor in razmi{ljanja o vzorcu vsakdanjika, ki ga nosi{ s seboj.

V tem letniku revije Tabor te bodo na teh straneh ~akale ideje, s pomo~jo katerih bo{ skupaj s ~lani voda na sre~anju, na kak{ni akciji kar se da ustvarjalen oz ustvarjalna. Skozi razli~ne ideje bo{ razvijal(a) sposobnost v`ivljanja v nepoznano, novo okolje kreativnega in svobodnega razmi{ljanja. Skozi delovanje v druga~nih pogojih bo{ spoznaval(a) samega(samo) sebe in druge, razli~ne kulture, obi~aje, na~in `ivljenja in navade.

In kak{en je lahko ta fantazijski svet?

• daljna preteklost - civilizacije: daljna preteklost - civilizacije: daljna preteklost - civilizacije: daljna preteklost - civilizacije: preteklost praljudje iz kamene dobe, Inki

Krearta 2002

(Maji, Azteki), Egip~ani, stari Grki (bogovi), Rimljani, Kelti, kri`arji, stari Slovani, Huni,

• bli`nja preteklost, dogodki, liki: bli`nja preteklost, dogodki, Indijanci, kolonializem (su`njelastni{tvo), Robin Hood, partizani, izumi,

• dogajanje vezano na sedanjost, vezano na sedanjost, dogajanje vezano na sedanjost, vezano na sedanjost, vezano ljudstva, narodi: narodi: ljudstva, narodi: narodi: ljudstva, narodi: ^rnogorci, Eskimi, Romi,

• dogajanje vezano na sedanjost - vezano na sedanjost - dogajanje vezano na sedanjost - vezano na sedanjost - vezano skupine, subkulture, posamezni- skupine, subkulture, posamezni- skupine, subkulture, posamezni- skupine, subkulture, posamezniki: ki: ki: hipiji, {minkerji, mehaniki in frizerke, ameri{ki farmerji, gverilci,

• miti in legende: in legende: miti in legende: in legende: in kralj Matja`, dedek Mraz, ~arovnice

• zgodbe iz knjig, pravljice, filmi: iz knjig, pravljice, filmi: zgodbe iz knjig, pravljice, filmi: iz knjig, pravljice, filmi: knjig,

Kek~eve ukane, Knjiga o d`ungli, Peter Pan, gozdni {krati, Briljantina

• dogajanje vezano na kraj: dogajanje vezano na kraj: dogajanje vezano na kraj: dogajanje vezano na kraj: dogajanje

plan{arji na Veliki planini, ljudje z drugega planeta (Venera), potovanje z vesoljsko raketo, z balonom okoli sveta v 80 dneh,

• prihodnost: prihodnost: prihodnost: prihodnost: vesoljci, ples kontinentov, zelene tabletke

• "od{tekano": "od{tekano": evolucija ~loveka, ~lovek na robu sveta

In da ne boste mislili, seznam se kon~a tam, kjer si mi `elimo.

V pomo~, da bo{ razvijal svoje ideje, pa naj ti bo bogata literatura (obi{~i knji`nico) splet Internet in seveda prihodnje {tevilke revije Tabor.

Krearta 2002; od 10 do 12. maja 2002; za popotnice in popotnike ter starej{e, vodnike, vodje programa na taborjenju in kreativne du{e. ^isto nevsakdanji odklop, ki ga potrebuje{ kot tvoje telo potrebuje hrano in vodo. Pridru`i se nam in skupaj bomo potovali skozi prostor in ~as.

Zaradi izredne obstojnosti tesanega lesa so pragovi ({velerji) za `eleznico {e danes obvezno ro~no tesani. Posebne sekire se uporabljajo za izdelavo na Slovenskem `e skoraj pozabljenih skodel. Velike sekire z obliko rezila kot polmeseca se uporabljajo za posek dreves. [iroka sekira z bolj ravnim rezilom, podobna zagozdi, slu`i za cepljenje drv. Gasilci imajo spet svojo zanimivo izvedbo sekire z rogom. Ta je tam zato, da si z njim utirajo pot v gore~e stavbe. Zanimive so gozdarske sekirice, ki imajo nasproti rezila tudi neke vrste `ig za ozna~evanje dreves. Cel kup je razli~nih (univerzalnih camp) sekiric, ki imajo poleg pove~ini slabega rezila {e kup ravno tak{nih pripomo~kov. [e bi lahko na{tevali ... Raje se vpra{ajmo, kak{na pa naj bi bila taborni{ka sekira? @al, ni univerzalnega odgovora. Ali pa~? Taborniki bi morali znati uporabiti prednostih prav vseh sekir. Za vsako delo torej pravo orodje! Veliko je tistih, ki se moramo pogosto znajti s tistim kar pa~ takrat imamo. Dinami~nost taborni{kih akcij nam pogosto ne dopu{~a prena{anja kupa opreme.

Torej kakr{na koli je va{a sekira za taborni{tvo, poskrbeti morate, da bo varna. V trgovini najkvalitetnej{e, drago orodje, bo ob slabem vzdr`evanju prehitro postalo usodno. Sekira mora biti vedno dobro nabru{ena, trdno nasajena in varno spravljena ko je ne uporablja-

Va`no!

Rado Malnar

Sekira

Sekira je osnovno orodje pionirja. Poznamo jih v razli~nih velikostih in oblikah. Vsaka ima svoj namen. Prav neverjetno koliko razli~nih vrst lahko najdemo. Z mesarico si pomagajo mesarji. S tesarsko (to so tiste na eni strani ravne) izdelamo tesano, mnogo bolj kakovostno kot `agano ostre{je.

mo. Ostrino zelo dolgo vzdr`ujemo s pravilno uporabo. S sekiro nikoli ne tol~emo po zemlji oziroma kamenju. Rezilo ne sme zarjaveti. Rji se izogne{, ~e sekiro spravi{ suho. Pred dalj{im skladi{~enjem jo rahlo namasti{. Pred vnovi~no uporabo, je ne pozabi obrisati! Kako brusimo sekiro, preberi v naslednji {tevilki.

Za topori{~e najbolj poskrbi{, ~e obdelovanec pri sekanju zadene{ z rezilom in ne z ro~ajem. Slednje vodi do zloma, po{kodbe ro~aja. Sekire hranimo v prostoru, ki ima podobno vla`nost kot prostor, kjer jo uporabljamo. Les je `iva stvar! V suhih prostorih se topori{~e

osu{i, v vla`nih se raz{iri – nabrekne. Ko naleti{ na izsu{en ro~aj, mora{ pred uporabo obvezno utrditi nalego sekire. ^e je zibanje sekire majhno, zadostuje namakanje v vodi. Ko je {pranja med u{esom sekire in topori{~em ve~ja, nujno uporabi zagozdo. Izogni se kovinski zagozdi, ki je le re{itev v sili (`elezo ne 'diha', ~ez ~as bo{ imel enak problem). Najbolj{a je zagozda iz suhega trdega lesa.

Rezilo sekiro med prena{anjem obvezno zavaruj. Izdelaj si usnjen tok, lahko tudi lesen {~itnik. Najbolj leni pa naj jo vsaj zavijejo v debelej{o tkanino. Med delom in po njem nikoli ne sme ostati na mestu, kjer se z njo lahko kdo po{koduje.

OSTRA SEKIRA JE LA@JE OBVLADLJIVA - SE DOBRO ZAPI^I V OBDELOVANEC, SKRHANA SPODLETI IN KON^A V TVOJI NOGI!!!

^love{tvo ~ez 1000 let?

Stephen Hawking v znanstvenem svetu br`-ko-ne velja za najpametnej{ega danes `ive~ega ~loveka. Njegove teorije so tako poglobljene, da v~asih sploh ne vemo o ~em govorijo, saj so na meji doumljivega. Najbolj znan je po svoji teoriji ~rnih lukenj, ki jo je opisal ne samo znanstveno ampak tudi poljudno v svojih delih. @ivljenje pa mu je zaznamovala zahrbtna bolezen in tako razvija svoje teorije nepokreten v invalidskem vozi~ku s pomo~jo aparata za komunikacijo.

Ali so kometi nosilci `ivljenja?

Znanstveniki se vedno bolj nagibajo k teoriji, da kometi niso le uni~evalci ampak so s svojimi trki v planete tudi prina{alci `ivljenja. Domnevajo namre~, da komete sestavljajo poleg prahu in ledu tudi organske snovi, ki bi bile lahko osnova za nastanek `ivljenja na nekem planetu, v katerega bi v zgodovini tre{~il komet. Ali so torej kometi tisti, ki so v zgodovini na Zemljo prinesli `ivljenje. Znanstveniki {e do danes niso ugotovili kako kompleksne molekule vsebujejo kometi.

Tako je pred kratkim za ~asopis Daily Telegraph izjavil, da mora ~love{tvo kolonizirati vesolje, sicer bo v naslednjih 1000 letih izumrlo. Pravi namre~, da biologija predstavlja veliko ve~jo nevarnost za ~love{tvo, kot pa jedrska oro`ja. Jedrska oro`ja namre~ potrebujejo ogromne komplekse, medtem ko za genetski in`eniring potrebujemo le majhen laboratorij. Zavedati se moramo, da ne moremo nadzorovati vsak laboratorij na svetu. Lahko se zgodi, da po pomoti ali namenoma ustvarimo virus, ki nas bo vse iztrebil…

Stephen Hawking, najve~ji teoretik dana{njega ~asa ima tudi svojo internet stran (www.pbs.org/wnet/hawking/html/home.html)

Najbolj zanimiv komet ta trenutek je komet Linear, ki se bo konec januarja 2002 najbolj pribli`al Soncu. Po nekaterih napovedih bo viden celo s prostimi o~mi

Morda nam bo odgovor na to vpra{anje lahko podala sonda Rosetta, ki bo leta 2012 prispela do kometa Wirtanen. Sonda ima namre~ ravno to nalogo - odkriti ali vsebujejo kometi dovolj in ustrezne organske snovi za nastanek `ivljenja.

Zanimivosti z neba

Jupiter je viden celo no~, saj se nahaja 1. januarja ravno nasproti Soncu. Vzhaja `e ob 16:16 in ga zve~er najdemo na vzhodni strani neba. Najvi{je na nebu in sicer na ju`ni strani neba se nahaja ob polno~i, zahaja pa {ele ob 07:53 za zahodnim obzorjem.

Letos se Zemlja na svoji elipti~ni poti Soncu najbolj pribli`a 3. januarja ob 13:18. Na ta dan zna{a razdalja 147101002 km.

LUNINE MENE

1. 2002ob

Polna luna28. 1. 2002ob

Zadnji krajec4. 2. 2002ob

Mlaj 12. 2. 2002ob

ZNANE IZJAVE

Najve~ razpok v zakonskih zvezah povzro~a dejstvo, da `ena preve~ govori in mo` premalo poslu{a.

(Curt GOETZ)

Tega dne dose`e svoj maksimum tudi eden najlep{ih meteorskih rojev v letu. Utrinke Quadrantidov bomo lahko opazovali od 1. do 5. januarja. Na `alost pa bo na{a opazovanja motila {e skoraj polna luna.

Okoli 12. januarja bo morda kak{en ve{~ opazovalec opazil Merkurja, planet, ki ga je sicer kar te`ko opaziti. Poi{~ite ga v ve~erni zarji takoj po son~nem zahodu. Merkur je najbolj notranji planet in je Soncu navidezno vedno tako blizu, da ga nikoli ne moremo opazovati na popolnoma temnem ozadju. 15. januarja se bo Merkurju navidezno pribli`ala {e mlada Luna.

Luna se bo sre~ala {e z Marsom 19. januarja in s Saturnom 24. januarja.

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 1.Vzhod: 7:441. 2.Vzhod: 7:25

Zahod: 16:27Zahod: 17:07

15. 1.Vzhod: 7:4015. 2.Vzhod: 7:05

Zahod: 16:43Zahod: 17:28

Profil terena – izdelava ideala

V dosedanjih dveh prispevkih sem opisal profil terena in njegov pomen ter razpolo`ljive podatke o oblikovitosti zemlji{~a v Sloveniji. Katere podatke bi lahko uporabili za izdelavo ideala profila na tekmovanjih in s tem organizatorju olaj{ali delo?

Osnovno pravilo je, da mora biti ideal nekega risarsko topografskega izdelka izdelan na osnovi enakih podatkov, ki so razpolo`ljivi tudi tekmovalcem. ^e je le mogo~e, pa mora biti ideal na osnovi enakih virov (podatkov) izdelan z natan~nej{o in bolj zanesljivo me-

todo, kot jo uporabljajo tekmovalci. Tako se praviloma ideal krokija izdela na osnovi natan~nih geodetskih meritev. Pri skici terena tekmovalci naj ne bi uporabljali metra, pri izdelavi ideala pa se seveda uporabi. Tudi mnogo dalj{i razpolo`ljivi ~as za izdelavo ideala in

izdelava v bolj{ih pogojih (v primeru de`evja na tekmovanju) pripomoreta k temu, da je ideal zanesljiv in lahko predstavlja vzor~ni izdelek, na osnovi katerega ocenjujemo izdelke tekmovalcev.

Kako pa pri profilu terena? Ta se za razliko od ve~ine ostalih risarsko topo-

grafskih izdelkov ne izdeluje na osnovi terenskega merjenja, temve~ na osnovi obstoje~e karte. Tekmovalci torej v bistvu ne izdelujejo profila realnega zemlji{~a med dolo~enima to~kama A in B, temve~ profil zemlji{~a, kot ga prikazuje karta. Ta prikaz zemlji{~a je lahko tudi napa~en in ne odra`a realnega stanja v naravi, vendar to na izdelavo profila kot izdelka ne vpliva. Kot vir v ve~ini primerov uporabljamo Dr`avno topografsko karto v merilu 1 :\'9f5 000 (DTK 25). Za izdelavo ideala tako ne moremo uporabiti nobenega drugega vira kot DTK 25, torej tudi nobenega izmed v prej{njem prispevku na{tetih digitalnih modelov reliefa (vi{in), ki obstajajo za Slovenijo. Pogojno bi lahko uporabili DMR, ki nastaja pri izdelavi poltonskega sen~enja za novo topografsko karto DTK 50, vendar bi brez obse`nega znanja o nastanku in namenu tega DMR zlahka naredili napako.

^e se torej `e odlo~imo izdelati ideal profila terena z ra~unalnikom, predlagam naslednjo pot: izsek DTK 25 skeniramo tako, da imamo na izseku poleg izbranih to~k A in B tudi vsaj en cel kvadrant koordinatne mre`e. Skeniran izsek pripeljemo v izbran ra~unalni{ki program, ki omogo~a vnos koordinat, in preverimo, da je merilo pravo. Razdalja med dvema ~rtama pravokotne mre`e mora zna{ati natanko 4 cm, v nasprotnem primeru moramo skenogram izseka pove~ati ali pomanj{ati. Poi{~emo to~ki A in B in ju pove`emo, nato pa zajamemo vse to~ke, kjer se veznica AB seka s plastnicami, vsaki to~ki pa pripi{emo vi{ino plastnice. Pri pogledu od strani dobimo zaporedje to~k. Profilna ~rta, ki povezuje to~ke, ni matemati~no dolo~ljiva, saj predstavlja ~love{ko interpretacijo reliefa in je ni mogo~e samodejno izdelati s katero izmed mate-

mati~nih operacij. Zato predlagam, da kar zaporedje to~k s tiskalnikom natisnete na dimenzijsko obstojen material (folijo!) in nato z roko pove`ete to~ke v ~rto, katero sami razberete s karte. Posebej pa opozarjam, da tiskalnik pogosto nekoliko raztegne celotno sliko, posebej, ~e tiskamo na papir ali na pavs papir.

Iz opisanega sledi, da izdelava ideala profila s pomo~jo ra~unalnika {e zdale~ ni brez problemov, zato predlagam, da se je lotite le v primeru, da dobro poznate vse omejitve in te`ave. Sicer

pa bo najbr` bolje, da se lotite izdelave profila "na roko", pri dobri svetlobi, na ravni podlagi in z dovolj ~asa, kar bo zagotovilo za dober ideal.

Kaj pa, ~e se na tekmovanju zgodi, da pri ocenjevanju ugotovimo, da je ideal slab ali ga celo ni? Izdelava novega ideala v~asih ni mogo~a, ker nimamo dovolj ~asa in ustrezno usposobljene osebe, ki bi to naredila. V tak{nem primeru je namesto ocenjevanja na osnovi slabega ideala bolje s primerjavo dolo~iti najbolj{i izdelek tekmovalcev in ga uporabiti kot ideal.

Zmajev rod

Simbolika imena rodu

Pugy

Je grmovna ovijalka, ki se s {tevilnimi oprijemalnimi koreninami vzpenja po tleh in drevju. Kmetje ga ponekod uni~ujejo, ker mislijo, da za`ira gozdno drevje, vendar br{ljan s temi koreninami na drevesu ne srka hrane ali vode, kot to po~ne bela omela s svojimi sesalnimi koreninami. Drevo je br{ljanu samo opora, po kateri se vzpenja proti svetlobi. Listi so usnjati in vedno zeleni. Mladi so dlakavi, pozneje pa so goli, zgoraj ble{~e~e temno zeleni, spodaj pa svetlo zeleni. Spodnji listi so trokrpi ali peterokrpi, zgornji pa so lahko jaj~asti ali suli~asti ter celorobi in manj usnjati. Neznatni zelenkasto rumeni cvetovi so zdru`eni v kobuljasto socvetje. Iz njih se razvijejo kot grah debeli plodovi, ki dozorevajo pozimi. Zreli plodovi so temno modri, v~asih skoraj ~rni in so STRUPENI. Cvete od avgusta do novembra. Br{ljan je zelo pogosta ovijalka, ki jo najdemo na drevesih in starih zidovih, v nekaterih gozdovih pa tudi po tleh. Br{ljanove liste nabiramo vse leto, vendar imajo najve~ u~inkovin tik pred cvetenjem. Nabrane liste moramo previdno in po~asi posu{iti na zraku.

Br{ljan (Hedera helix)

Va`no!

Br{ljanovi plodovi so strupeni!

U~inkovine

Br{ljanovi listi vsebujejo saponine, glikozide, organske kisline in najrazli~nej{e mineralne snovi.

Uporabnost

Zdravi ka{elj, bronhitis, oslovski ka{elj in astmo.

Recepti

^aj iz br{ljanovih listov

@lico posu{enih br{ljanovih listov prelijemo z dvema skodelicama vrele vode, po 15 minutah precedimo. ^aj sladkamo z medom. Pomaga otrokom, ki ka{ljajo.

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK:______________________________________________

ROD:_______________________________________________________

ULICA: ______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

MEDNARODNE STRANI

Dragi moji!

Ste se `e spo~ili od novoletnega rajanja? Ste si `e zapisali vse dobre novoletne sklepe? Ker vem, da ste med bralci teh strani v glavnem le hard-core popotniki, verjamem, da `e napeto i{~ete, kam bi se dali poleti. Tu je nekaj predlogov, eden je celo pomladanski. Zraven pa {e utrinek z lanskega zleta nem{kih skavtov.

Mednarodni festival skavtskega filma

V za~etku aprila, natan~neje 6. in 7. aprila, francoski skavti organizirajo Mednarodni festival skavtskih filmov. V Pays de Montbéliard si lahko ogledate predstavitve filmov, ki so jih posneli skavti, stari med 12 in 14 let, podelitev nagrad … Prireditev je namenjena 180 udele`encem, udele`ba pa stane 100 FF na skupino oziroma 50 FF na osebo. Ve~ informacij z dobrim znanjem franco{~ine najdete na www.scoutswww.scoutswww.scoutswww.scoutsfrance.fr france.fr france.fr france.fr ali pa pi{ete g. Françoisu Jouffroyu, Animateur Départemental, 43 Faubourg de Besançon, F – 25200 Montbéliard, Francija. Ima pa seveda tudi e-naslov: toti toti toti toti toti @ cacacacaramail.com ramail.com ramail.com ramail.com ramail.com.

Nepozabno poletje na Finskem

Finski skavti vabijo na 10. mednarodni tabor pomorskih skavtov. Pri~akujejo, da se bo ve~ kot 1.500 finskih in tujih skavtov udele`ilo tabora na pe{~enih pla`ah Syndalena v Hanku, najju`nej{em delu Finske. Za vse slovenske tabornike, ki ste pomorski skavti po du{i (~e `e po programu in imenu ne morete biti), je udele`ba obvezna!

Teme tabora so izleti in raziskovanja, namen pa je, jadrati z razli~nimi jadrnicami in se nau~iti pomorskega `ivljenja in spretnosti, predvsem pa v vsem tem u`ivati. Na poti na tabor lahko vodi preu~ujejo stanje Baltskega morja, saj bo pomemben del programa tudi skupni projekt finskih skavtov in Finskega pomorskega in{tituta, imenovan Nodu.

Seveda pa ne bosta manjkali niti zabavni za~etna in za-

klju~na ceremonija in olimpijske igre nekje v sredini. Vsekakor udele`encem (12 let in starej{i) med 24. in 31. julijem ne bo dolg~as. V ceni tabora 140 EUR je v{teta tudi hrana. Taborniki, rojeni leta 1984 in starej{i, so dobrodo{li kot ~lani prostovoljnega osebja. Tabornina je enaka kot za udele`ence. Izbirate lahko med naslednjimi podro~ji dela: pomo~ pri programu, priprava ceremonij, administracija, pomo~ mednarodnim udele`encem, priprava tabornega ~asopisa, tehni~na podpora, varnost, prehrana, taborni vrtec.

Kaj {e ~akate? Dvignite sidra in odjadrajte novim dogodiv{~inam naproti!

Ve~ informacij najdete na www.satahanka.com www.satahanka.com www.satahanka.com www.satahanka.com in www.partio.fi/english www.partio.fi/english www.partio.fi/english www.partio.fi/english www.partio.fi/english.

Rex 10

Mozambi{ki skavti, Liga dos Escuteiros de Moçambique, so na WOSM-ovi strani objavili kratek opis svojega poletnega tabora Rex 10. Med 19. in 25. junijem bodo na otoku Xefina v zalivu Maputo organizirali nepozaben tabor, kjer se boste lahko udele`ili jadranja, ribolova, spoznavali `ivljenje na morju in pomagali skupnosti. Za 100 USD imate zagotovljeno tudi hrano. Ve~ informacij dobite na scout @ zezebra.uem.mz bra.uem.mz bra.uem.mz bra.uem.mz bra.uem.mz.

Jurtown

Verband Christlicher Pfadfinderinnen und Pfadfinder (VCP – Zveza katoli{kih skavtov) iz Nem~ije vabi na svoj zlet, ki ga prireja med 27. julijem in 5. avgustom v Rehavu na se-

verovzhodu Bavarske. Tema tabora je "Jurtown – it’s (y)our town". Jurtown je kombinacija besed “Jurte”, ve~je verzije tipi~nega nem{kega ~rnega {otora (zagotovo jih vsaj na videz poznate), in seveda besede “town”. Jurtown predstavlja izziv:

Globalis 2001

Lani so nem{ki taborniki (BdP oz. Zveza nem{kih tabornikov - tisti v temnomodrih krojih) imeli zlet v Westernohu, ki le`i v severovzhodnem delu de`ele RheinlandPfalz oz. pribli`no 100 km od Frankfurta. Na zlet je pri{lo 5000 nadobudnih tabornikov, ki niso bili samo nem{ke narodnosti, sodelovalo je {e 36 drugih dr`av, pri{li so celo taborniki iz daljne Japonske.

Tema Globalisa je bila Skrivnost 13 pe~atov, ki so jih morali udele`enci v desetih dneh odpreti. Kako? Vsak podtabor je moral pokazati en na~in, kako izbolj{ati svet. Udele`enci so se tako nahajali v vlogi raziskovalcev, ki so odkrivali nove poti do re{itve sveta, ki naj bi mu grozila katastrofa. Zato so se vsak dan zbrali na osrednjem prostoru, kjer so najprej dobili nov ko{~ek zgodbe, nato pa so predstavili svoje zamisli. V~asih jim je uspelo, v~asih ne, a na koncu so vendarle odprli gromozansko knjigo, kjer je bila zapisana skrivnost, ki bo re{ila svet.

Obstajajo trije osnovni tipi nem{kih {otorov. Najmanj{i, ki jih uporabljajo za spanje in v katerih spi obi~ajno 4-5 ljudi, se imenujejo "Kohte", veliki, cirku{kim podobni {otori, se imenujejo "Jurte", srednji pa "Kakukajo", kar pomeni "Niti Kohte niti Jurte". [otori so prostorni, postaviti jih je treba s pomo~jo 2 ali 3 su{ic, kar je sila neprakti~no. So ~rni, kar poleti pomeni neznansko vro~ino in tema~nost. Vendar, tradicija je tradicija in zato sploh ne razmi{ljajo o drugi barvi. Obstaja pa svetla izjema, rod iz Wolfsburga uporablja bele {otore, vendar jih zato vsi "zmerjajo".

postati ho~e mesto svojih prebivalcev. V ~asu tabora bo mesto dobivalo svojo novo podobo s pomo~jo njegovih prebivalcev –udele`encev tabora. Sami se bodo morali odlo~iti, kako bodo `iveli skupaj.

Program bo nudil {tevilne vsebine in aktivnosti, povezane z `ivljenjem v mestu, kar bo zagotovo zanimivo za vse udele`ence (12 let in starej{i). Rok za zadnjo prijavo (s pla~ilom tabornine) je za mednarodne udele`ence 30. april, za mednarodno osebje pa 15. marec 2002. Cena tabora za udele`ence je 165 EUR. Tudi ~e vas Jurtown ne zanima, ne spreglejte njihove doma~e strani in res zanimive idejne zasnove tabora! Vse to in {e ve~ na www.jurtown.de www.jurtown.de www.jurtown.de www.jurtown.de www.jurtown.de.

Ker `ivimo v ~asih, ko ~lovek vedno i{~e nove poti, se tu pa tam pojavi kak{en eksperiment z novo barvo {otora, kot npr. bordo rde~a ali lila. Poleg tega so vsi brez dna. Kljub vsem tem pomislekom, ki sem jih sprva imela, sem se v takem {otoru odli~no po~utila in bila presene~ena, da ob de`ju moja spalna vre~a ni bila mokra.

Druga posebnost nem{kega zleta, ki je ne najdemo na nobenem drugem jamboreeju (vsaj jaz je do sedaj {e nisem zasledila), so gromozanski, iz ve~ih sestavljeni {otori, ki so nekak{ni "Cafeji". Vsak podtabor zgradi svoj "Cafe", ki je odprt preko dneva ter vsak drugi dan pono~i, ko se to~i tudi pivo. V njih je mo`no kaj prigrizniti, v nekaterih celo jesti ve~erjo, kot npr. pe~ene postrvi. Mjam! Kot sem `e omenila, so to gromozanske strukture {otorov (so res visoki), tako da ima vsak {otor del, v katerem gori ogenj, ki se nahaja na posebnem"pladnju", na verigi visi na su{icah. Okoli ognja so razprostrte mehke preproge, ali pa kocke sena, prekrite s ko`ami. Zraven spada seveda {e kitara in vzdu{je je tu. Res prikupno in predvsem doma~e vzdu{je. Cafeji so tako vedno polni, v~asih celo {e prepolni, ~emur pa se ni ~uditi ob tako dobrem vzdu{ju, hrani in pija~i. Prirejajo tudi literarne in druge ve~ere. Zabava se tako nadaljuje pozno v no~. Pri tem je potrebno {e omeniti, da mlaj{im od 16 let po deseti uri zve~er vstop ni dovoljen in da kljub pija~i nih~e ne pogleda pregloboko v kozarec, zunaj Cafejev pa vlada mir.

DAa{a, RSV

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Za potovanje potrebuje{ sanje in

malo denarja

Potovanje se za~ne `e veliko prej preden odpotuje{. Najprej o tem le sanja{, nato dobi{ `eljo in {ele nazadnje se dejansko odlo~i{. Ko sva s Tja`em imela za seboj nekaj kraj{ih potovanj po Evropi in se je najin {tudij bli`al koncu, sva vedno resneje razmi{ljala o dalj{i poti. In za novo leto se mi je porodila drzna ideja: kaj pa ~e bi {la okoli sveta?! Ideja je bila tako nora in na prvi pogled tako neizvedljiva, da je niti sama nisem jemala preve~ resno.

Nato sem ~ez dva meseca diplomirala. Na ra~unu sem imela nekaj tiso~ mark, honorarno sem delala in o redni slu`bi niti sli{ati nisem hotela. Tja` je bil {e sredi diplomskega dela. Tudi on je imel nekaj tiso~ mark in `eljo po potovanju, po ne~em novem in vznemirljivem.

Ko sva idejo omenila doma, so se nama samo smejali. Ista reakcija je bila med prijatelji. Nih~e naju ni jemal resno. Mogo~e je bilo to {e najbolje. ^e bi

kje naletela na odkrito nasprotovanje, na strah in nerazumevanje, bi naju to lahko odvrnilo. Tako pa se je od povsod sli{al le nejeveren smeh. In sva si rekla: pa poskusiva, mogo~e bo pa {lo! Tri mesece sva porabila, da sva uredila vse potrebno: izbrala pot, uredila vizume, zavarovanja in dokumente, nakupila manjkajo~o opremo in si na{la prevoz do Amsterdama, od koder sva imela prvo letalo.

Deset dni po Tja`evem zagovoru diplome sva odpotovala in se ~ez leto in nekaj dni vrnila.

Ja, res je, da za potovanje potrebuje{ denar, vendar vse skupaj ni nujno tako

POMEMBNO

• denar, potovalni ~eki in/ali kreditna kartica

Zaradi gospodarske krize sva v Indoneziji v~asih s seboj nosila tudi 5 centimetrske {ope bankovcev.

^e nikdar ne sanja{ o daljnih krajih, se bo{ te`ko odlo~il za potovanje.

NAMIG

• ne pozabi na skrito rezervo!

• fotokopiraj

drago, kot si predstavljajo nekateri. Lahko porabi{ izredno veliko denarja ali pa pride{ skozi tudi z presenetljivo majhnim stro{kom. Ve~ denarcev ti sicer omogo~i bolj lagodno potovanje, vendar je lahko z malo denarja potovanje veliko zanimivej{e.

Koli~ina porabljenega denarja je odvisna od dr`ave, ki jo `eli{ spoznati. Na splo{no so cene v razvitih dr`avah vsaj nekajkrat vi{je kot v nerazvitih. Pa tudi v sami dr`avi cene nihajo. Prestolnice in turisti~ni kraji so dra`ji; to se {e najbolj pozna pri preno~i{~ih in prehrani.

Pri na~rtovanju potovanja se mora{ ozirati predvsem na ~as in denar. Za orientacijo, kako draga je dr`ava, ti lahko slu`ijo predvideni stro{ki na dan, ki jih dobi{ v vodi~ih (npr. Lonely Planet). Odlo~iti se bo{ moral, koliko denarja in v kak{ni obliki bo{ vzel na pot. Lahko vzame{ gotovino: ~e gre{ ven iz Evrope, je najbolj priporo~ljivo vzeti ameri{ke dolarje, saj le-te najraje vidijo. V~asih je pomembno, v kako velikih bankovcih je denar. Lahko se zgodi, da bo menjalno razmerje za velike nominacije ve~je. Ni pa priporo~ljivo nositi s seboj preve~ gotovine.

Veliko varneje je potovati s potovalnimi ~eki, saj ti jih v primeru kraje ali izgube ob predlo`itvi originalnega ra-

~una v poobla{~enih poslovalnicah nadomestijo z novimi. Je pa res, da je menjalno razmerje za ~eke obi~ajno malo slab{e kot za gotovino (obstajajo tudi izjeme npr. Kitajska). Pomisli tudi o pridobitvi kreditne kartice. Iz varnostnih razlogov potovalne ~eke in kreditno kartico skopiraj. Jaz osebno vedno naredim dve kopiji. Eno imam spravljeno nekje v nahrbtniku, drugo pa za vsak slu~aj pustim pri star{ih.

V razvitem svetu ~eke in kartice sprejemajo povsod, v nerazvitem pa vsaj v velikih mestih in ve~ini bolj{ih hotelov pa tudi v dra`jih restavracijah in trgovinah. S kartico pa lahko v dra`jih de`elah opravi{ skoraj vsak nakup. V~asih jo je problem le dobiti. ^e si premlad in brez rednih dohodkov in ti star{i zaupajo, lahko zaprosi{ za dru`insko kreditno kartico.

Za najbolj ~rn scenarij imej s seboj tudi rezervo. Jaz imam v skritem `epku na zavihku hla~ vedno spravljenih dvakrat po 10 USD in `e nekajkrat se je zgodilo, da mi je to olaj{alo pot.

Vro~e, soparno jutro na Baliju. V denarnicah imava le {e nekaj deset tiso~ rupij. Na ulici zaustaviva prodajalca vro~e juhe in si privo{~iva okusen, a za na{e razmere malce nenavaden zajtrk. Hodiva po glavni ulici in preu~ujeva te~aje pri "money changerjih". Ti se ob~utno razlikujejo; tisto jutro nihajo od 8.500 do

10.000 Rp za en dolar, ameri{ki seveda. Zamenjati nameravava le 10 USD, kar naj bi po najbolj ugodnem te~aju zneslo

100.000 Rp. Vendar nama dekle od{teje le 85.000. Kako, vzrojiva, saj si rekla, da nimate provizije! Saj je nimamo, zatrjuje. Ampak midva sva ti dala 10 USD. Ja, to znese 85.000, nama {e enkrat razlo`i in pri tem poka`e na malo {olsko tablo, na kateri je s kredo napisan te~aj. In to te~aj

za nominacije: bankovec

za 100 USD zamenja{ v razmerju 1:10.000, bankovec za 10 USD za

1:8.500, za en dolarski bankovec pa dobi{ le

6.500 Rp.

Kadar ti izpraznijo denarnico, skrita rezerva {e kako prav pride.

TRENUTKI Polet galeba

Luna

Butec in butec po slovensko

"Tri ure hoda za pustno nedeljo le`i vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlaku`a, ji pravijo potok. Ob obeh krajih mlaku`e stoje ko~e, jim pravijo hi{e. Dve, tri hi{e imajo nadstropja, takim hi{am pravijo gra{~ine. Ime je vasi Butale."

Tiste, ki `eljno pri~akujete mojo misel o Harryju Potterju, bo tale izbor "iz naftalina" `al {e enkrat grenko razo~aral. ^e pa bo va{a radovednost premagala va{e predsodke, obljubljam veliko smeha in zabave.

Vemo, da so! Sli{ali smo `e zanje. Toda .. Kdo vendar ti Butalci Butalci Butalci Butalci so, kje `ivijo, kaj po~no, kaj tare njih in koga tarejo oni? Skoraj vse o njih nam zaupa Fran Mil~inski Fran Mil~inski Fran Mil~inski Fran Mil~inski Mil~inski. Zdi se da Butalci, odkar so re{ili te`ave s soljo, v potu svojih obrazov izdatno raz{irili cerkev in se podali v lov za stra{nim Cefizljem – to nemara `e veste, `ivijo mirno in spokojno. Motite se, po{teno se motite!

Vzemite si prosim urico ~asa in preberite slabe tri ducate ~isto kratkih, a sila duhovitih zgodbic, ki jih je Fran Mil~inski napisal `e davnega leta 1917. ^e se starej{ih slovenskih literarnih del kot po pravilu ogibate zaradi tema~nih vsebin raztegnjenih na nekaj sto straneh, je tale knji`ica pravo nasprotje. Kratko in sladko! Tak{nega humorja, preprostega, ljudskega, po vrhu {e slovenskega, pa {e ne. Morda se bo komu zazdelo, da je prestar za tak{ne zadeve, da je to stvar za male otroke. Odgovor: "Upam, dragi bralec, da nikoli ne bo{ prodal svojega iskrenega smeha ter kan~ka otroka v sebi, potem pa se tako izgovarjal na svoja leta!"

In ko bodo va{i medvedki in va{e ~ebelice izvedeli vse o Butalcih, jim preberite {e prigode Skavta Petra. Fran Mil~inski je zakon!

"In so v teku let Butale pretesne postale za vse Butalce in je bil mlaj{i rod koraj`en in {el pogledat po svetu in so se nekateri naselili ob Dravi, nekateri ob Muri, nekaj jih je pri{lo celo do morja in so si tam postavili ognji{~a. Ostali pa so, kar so bili."

Kar ozrite se, uzrli jih boste!

Je` svetuje, vi preberete: Fran Mil~inski, Butalci

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana s prehodom v novo leto.

1. Kdo je na podregijski delavnici nosil poljsko rudarsko kapo? S S S S S – Avstrijca, II I – Poljaka, K K K – ^eha.

2. Leto{nja fotoorientacija je bila letos: Z Z Z – tretji~, R R R – ~etrti~, O O O O O – osmi~.

3. V Miklav`u so v tednu vse`ivljenjskega u~enja pripravili promocijo taborni{tva, ljudi pa so pritegnili z: T T T T – mo~nim vinom, A A A A A – mladim vinom, E E E E E – pe~enimi kostanji.

4. Kandersteg je: ^ ^ ^ ^ ^ – edinstven skavtski center, JJ JJ J – italijansko smu~i{~e, K K K K K – poljski vadbeni center.

STRIC VOLK

5. [TAM ~aga je namenjena: ^ ^ ^ ^ ^ – ljubljanskim {tudentom, ki `ivijo v Mariboru, P P P – mariborskim {tudentom s Primorske, N N N N –tabornikom, ki {tudirajo v Mariboru.

6. Dobrovoljci protestirajo zaradi: O O O – izselitve, ki jim grozi zaradi samovoljne ob~ine, II II I – ker jim primanjkuje novih ~lanov, C C C – ker so nezadovoljni z ZTS.

7. Katero ime bi morala sprva nositi valuta evro? 8 8 8 – aku, 2 2 2 2 –eku, 4 4 – emu.

8. Kdaj ob~utimo najni`jo temperaturo? 6 6 6 – ko je temperatura 10 stopinj nad ni~lo in piha veter 10 km/h, 0 0 0 0 0 – ko je temperatura 11 stopinj nad ni~lo in piha veter 54 km/h, 8 8 8 8 8 – ko je temperatura 5 stopinj, veter pa piha s 5 km/h.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 12:

PLAMEN LU^I MIRU

LIEBER LIEBER

Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Penzion-restavracija Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e Srednje Gameljne 32e

VAS PRI^AKUJE