Revija Tabor 2001/12

NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO

Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo?

7. - 8. decemberZNOT (Dom`ale)janez.anzin@ mercator.si Janez An`in (RST)

15. december4. seja stare{instvaPisarna ZTS ZTS@ rutka.net

15. - 16. decemberLu~ka miru iz BetlehemaOdbor za pripravo akcije v SlovenijiZTS@rutka net

leto 2002

12. januarGlas Jelovice ([kofja Loka)tineradinja @ hotmail.com

Tine Radinja (RSK)

25. - 26. januarZOT (Maribor)vindi@ rutka.net

Gregor Vinder (RXI.SNOUB)

22. februarDan ustanovitelja skavtstva www.scout.org (lorda Roberta Baden - Powella)

18. - 24 februarZimske po~itnice LJ in MB

25. februar - 2. marecZimske po~itnice drugi

8. - 9. marecSeminar za organizatorje taborjenjPisarna ZTS

ZTS@ rutka.net

OPOZORILO!

15. december je rok prijav za udele`bo na 12. zletu Zveze tabornikov Slovenije v Tolminu naslednje leto. Prijavnice so v pisarni ZTS in na spletni strani zlet.rutka.net.

Koliko dni do zleta?

^e `e drugega ne, vsaj vro~ekrvnih debat, ali vstopamo v novo tiso~letje ali ne, letos zagotovo ne bo. Bomo pa vstopili v leto, v katerem se bo spet zgodil tako dolgo pri~akovani Zlet ZTS. Se {e spomnite, kako je bilo zdaj `e davnega leta 1997 na "velenjskem travniku" ob jezeru? Organizatorji Zleta v Tolminu obljubljajo {e ve~ nore zabave, dru`enja in neverjetnih delavnic. Ve~ o Zletu boste lahko prebrali v naslednjih Taborih, ne pozabite pa na prijave, ki jih morate oddati najpozneje do 15. decembra najpozneje do 15. decembra najpozneje do 15. decembra najpozneje do 15. decembra do decembra. Potem lahko le {e od{tevate dni.

UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK

Decembrski Tabor je namesto prazni~no precej delovno obarvan. Najprej vse o mednarodni podregijski delavnici v Bohinju, pa o Fotoorientaciji in nekaterih taborni{kih akcijah po Sloveniji. Vam ime Kandersteg zveni zelo znano? Vsi ga omenjajo, vam pa ni jasno, kaj bi to bilo? Nina je edinstveni skavtski center, kjer lahko dela{ kot osebje in ob tem do`ivi{ nepozabne dogodiv{~ine, pribli`ala tabornikom in zbrala nekaj koristnih nasvetov, ki jih preberite, preden se odpravite tja .

Ostane mi samo, da vam za`elim ~im uspe{nej{e prihajajo~e leto. Pa lepo praznujte! Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

Podregijska delavnica4

Fotoorientacija8

Kandersteg12

Dogodki14

35 let taborjenj RJZ20

Mo~ne ukane22

Vrednotenje Techuane26 EU28

Potuha30

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodne strani40

Popotovanja42

Trenutki44

Je`ev koti~ek45

Z znanjem do odgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozodvnik : Katarina Drenik, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477 , E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

Na prepihu idej

3. podregijska skavtska delavnica

Imajo v Romuniji enake te`ave z izobra`evanjem vodij kot pri nas? Bi neka re{itev ustrezala tako slova{ki kot avstrijski skavtski organizaciji? So v na{i podregiji res opazni enaki trendi in izzivi pri delu z mladimi? Vsa ta vpra{anja in {e ve~ so nas vodila skozi 3. podregijsko skavtsko delavnico.

Ko so v ledenomrzlem popoldnevu udele`enci po~asi kapljali v Center {olskih in ob{olskih dejavnosti v Bohinju, si nih~e ne bi mislil, da jim bo v naslednjih dneh {e tako vro~e. Najprej nam je Pugy pomagal dolo~iti cilje in namen delavnice: prepoznavanje problemov in izzivov, ki nas ~akajo, s katerimi projekti jih lahko re{imo, kako izvesti te partnerske projekte, kak{no je stanje v dr`avah udele`enkah in pa seveda zabava in medkulturno u~enje. Pregledali smo tudi, kak{ni so bili odgovori udele`encev na vpra{alnik o stanju v njihovi doma~i skavtski organizaciji, ki so ga dobili pred delavnico.

Najbolj vro~e je bilo v petek popoldne, ko so se udele`enci razdelili v delovne skupine in se spopadli s temami, kot so: spopadanje s spremembami v dru`bi, upravljanje s ~love{kimi viri, na{ program in dejanske potrebe mladih, zakaj upada ~lanstvo v organizacijah in zakaj vodje zapu{~ajo na{o organizacijo. Ker so se v skupine razdelili udele`enci sami, glede na to, kaj koga zanima oz. s ~im se v svoji organizaciji ukvarja, so se v skupinah tako zbrali zelo zagreti ljudje, ki so se res trudili najti

odgovore na izzive in vpra{anja, postavljena v prej{nji skupni debati. O razgretosti debate in razliki med razli~nimi organizacijami najve~ pove to, da smo delo podalj{ali za pol ure, se odrekli predstavitvi zaklju~kov, saj mnogi niso uspeli uskladiti mnenj, nekateri pa so se `e pred odmorom za kavo hodili hladit na hodnik.

V soboto smo pregledali na~rt dela evropske skavtske regije in njegovih 5 strate{kih podro~ij, ki so jih dolo~ili na evropski skavtski konferenci v Luksemburgu leta 1998. Ta podro~ja (z visoko zvene~imi imeni) so:

1Promocija in razvoj na{ega gibanja (odnosi z javnostmi, drugimi nevladnimi organizacijami, z vladnimi in{titucijami in s podjetji)

2Bolj{e skavtstvo za ve~ mladih (program za mlade, ~lane)

3Odrasli, ki jih potrebujemo (program za odrasle, izobra`evanje vodnikov in in{truktorjev)

4Intra-regionalna komunikacijska mre`a (dogodki, kot je bila ta delavnica, medsebojna pomo~ in izmenjava izku{enj skavtskih

Edini poljski predstavnik pred svojo stojnico

Sejem

Mitja Lamut in njegova Mozartova kroglica

organizacij iz iste regije ali podregije)

5Podpora razvoju nacionalnih skavtskih organizacij (s strani Evropske skavtske regije, podpora s pomo~jo delavnic, pa tudi finan~na podpora za izvedbo projektov, opremljanje nacionalnih organizacij s sredstvi in opremo za nemoteno delovanje)

6Opremljeni z novim znanjem so udele`enci v skupinah po dr`avah sku{ali izdelati predlog mednarodnih projektov, ki bi jih tudi finan~no podprla Evropska skavtska regija ali pa Evropska unija. Te projekte in svoje skavtske organizacije so predstavili na "sejmu". Tam smo si lahko ogledali, kako drugje izobra`ujejo vodnike in in{truktorje, kako poteka pridobivanje znanja pri ~lanih in kak{en je njihov program. Navdu{ile so nas slova{ke delovne knji`ice za M^-ke, pa romunski na{itki za GG-je, ki simbolno s podobo otoka prikazujejo pridobljeno stopnjo znanja, in hrva{ki program za PP, ki so ga domiselno predstavili z dnevnikom dela PP kluba (v katerem je bilo najti vse: od zapisa

sestankov do opisa izletov, fotografij, `elezni{kih kart, kartic ...).

Pa druga~e?

Na{i ekipi za animacijo je {lo vreme zelo na roke – obljubljeno sonce je posijalo ravno ob pravi uri, da smo v soboto zjutraj {e ujeli meglice na vodi, ki so za tekmo s kanuji pri~arale skrivnosten ob~utek. Vsak udele`enec je moral najprej najti svoje mesto v kanuju, kjer je poleg njegovega imena pisala tudi njegova zadol`itev: vesla~, navija~, krmar, dajalec ritma. [e skok v re{ilne jopi~e in kmalu se je po Bohinjskem jezeru razlegal kolikor toliko enakomeren ritem veslanja in vzpodbujanja. Iskali smo kanu, ki se je skril v meglice sredi jezera. Tam smo v hladnem jutru, vendar vsi ogreti, poslu{ali jutranjo meditacijo in se nato ob znaku vsi zapodili na obalo. Zmagali smo staffovci, ~eprav nas je bilo v kanuju bolj malo in smo vsi imeli po dve nalogi, zraven pa {e dva fotoaparata.

Najbolj zabavno je bilo zagotovo ob ve~erih. Prvi ve~er so morali udele`enci v skupinah in s pomo~jo karte najti pot do Gozdne {ole. Tam smo se sku{ali ogreti ob ognju in z vro~im ~ajem. Ogrevale so nas tudi skupine, saj so morale predstaviti po eno pesem, igro in zgodbico o smrdljivem siru iz Bohinja. Drugi ve~er smo se raje dr`ali notri, ~eprav nam je kmalu postalo vro~e, saj smo se preizku{ali na delavnicah doma~e obrti in med drugim izdelali mozartove kroglice, panjske kon~nice, rudarske kape in okraske iz `ice. [e bolj smo se razgreli ob Kolesu sre~e, ko smo se morali spomniti, kako se v jezikih dr`av udele`enk re~e npr. rutka. Zadnji ve~er je bil seveda najbolj{i, saj smo se preizkusili v ~e{ki polki, pa poljskem "one-two-four" plesu, avstrijskem plesu iz 16. stoletja in neizbe`nem slovenskem rim{im{imu.

In takole iz `ice naredi{ ro`ico

Najve~ dela smo opravili v premoru za kavicoIn kak{ne so razmere pri vas?

Dajmo, jih `e vidim!

Avstrijca s poljskima rudarskima kapama

Mnenja

Sabine Kittel, PPÖ, Avstrija

Bila je zanimiva in vznemirljiva izku{nja delati z ljudmi iz vzhodne in jugovzhodne Evrope. [e posebej je bilo zanimivo poslu{ati vse razli~ne jezike. Delavnica ni bila ravno tisto, kar smo pri~akovali (poglobljene izmenjave izku{enj o dolo~enih temah glede programa in izobra`evanja), vendar kljub temu odhajamo domov s kopico prakti~nih idej.

Kaj si pa ti?

Krasanka

Na splo{no je bila delavnica zelo v redu. Cilji so bili jasno znani `e vnaprej, tako tudi moja pri~akovanja. Zdi se mi, da smo v teh dveh dneh uspeli narediti zelo veliko. Organizatorji so bili zelo prijazni, podajali so nam jasne informacije in poskrbeli tudi za zabavo. Mislim, da bi bilo primerno po delavnici predstaviti projekte, ki smo jih v skupinah sestavili. Prav tako bi bila vesela predstavitve mednarodnih projektov in diskusije o njih. Sicer pa je bilo vse popolno. Delavnice tradicionalnih obrti zaslu`ijo posebno pohvalo.

Andreja Gomboc, ZTS, Slovenija

Vsekakor se mi zdi, da je izmenjava izku{enj in mnenj med taborniki nujno potrebna za vedno bolj{e delo. Na tak na~in smo odprti navzven in ne zaprti sami vasi. Marsikdaj ti ~lovek, ki ga prvi~ vidi{ na takem sre~anju, odpre o~i in najde{ odgovore na "nere{ljiva" vpra{anja. Da o pridobivanju idej, motiviranosti za delo in kot rezultat trdega dela tudi o uspehu ne govorimo. In kaj ho~e ~lovek drugega zase kot po~utiti se koristen in uspe{en. Navsezadnje na prvem sre~anju, ki se ga udele`i{, dobi{ nove prijatelje, in ko se ponovno sre~a{ z njimi, se jih neizmerno razveseli{.

Prvi ve~er smo se {li zanimivo igrico, ki malo spominja na zelenega krokodila, le da namesto imen uporablja{ izraze za tabornika v tujih jezikih. Da se boste tudi vi znali predstaviti v tujini, pa je tule seznam z izgovorom (kjer je potrebno). Prvi ve~er – gretje s ~ajem ob ognju

Majer, SIH, Hrva{ka

Mária Maru{ka Csontová, SLSK, Slova{ka

Pri~akovala sem, da bom dobila nov navdih za delo v skavtstvu, da bom spoznala ljudi, polne energije in navdu{enja in da se bom nalezla njihovega navdu{enja. Vse to se je res zgodilo. Ob~udujem vse ljudi tu, organizatorje in udele`ence, zaradi njihovega zanimanja za otroke in mlade. Upam, da bom neko~ tudi sama postala tak navdih za druge, kot so bili oni zame. Hvala vsem.

Nove knjige za pediatri~no kliniko

Vsi udele`enci so s seboj prinesli tudi slikanice, otro{ke knjige, barvanke in igre, ki smo jih v nedeljo popoldan podarili bolni{ni~ni {oli ljubljanske otro{ke bolnice. Tam nas je prijazno sprejela vodja {ole ga. Tanja Be~an, ki nam je bolni{ni~no {olo na kratko predstavila in nam razkazala tudi nekaj prostorov pediatri~ne klinike. Ob tem se nam je Slovencem porodilo vpra{anje, ali je nov nogometni stadion res bolj pomemben od zdravja otrok, saj so bili znaki dotrajanosti opazni povsod, kljub ljube~i skrbi osebja, da bi neugledno notranjost polep{ali z zanimivi slikami in zgledno urejenimi oddelki.

Dana Harsan, CR, Romunija

Ne morem {e re~i, ali je ta delavnica res odgovorila na moje potrebe ali na potrebe moje organizacije. Spoznali smo, da obstaja veliko izobra`evalnih sistemov, ki se med seboj razlikujejo, toda vsak ima nekaj uporabnega ali nekaj, iz ~esar se lahko u~imo. V na{i skupini nismo pri{li do nobenega zaklju~ka, saj je naloga ustrezala le nekaterim organizacijam in nismo mogli najti skupne re{itve.

Podelitev priznanj novim in{truktorjem

Na podregijski skavtski delavnici so v sve~anem vzdu{ju in v krogu skavtov iz tujine novi in{truktorji prejeli svoje oznake, rutke in priznanja. Podelitve se je udele`ilo dobrih 20 tabornikov iz cele Slovenije, ki so si ogledali tudi mednarodni sejem.

Ali pozna{ svoje mesto 2001?

ali fotoorientacija po Ljubljani, ~etrti~

@e ~etrti~ zapored smo taborniki rodu Samorastniki znotraj Mestne zveze tabornikov Ljubljana organizirali fotoorientacijo z naslovom ''Ali pozna{ svoje mesto?'' Na fotoorientaciji je sodelovalo nekaj ve~ kot 200 tabornikov in ostalih prebivalcev Ljubljane v 36 ekipah. Natan~no {tetje zaradi na~ina tekmovanja ni bilo mo`no. Vsi udele`enci, ki so se na progo podali med 10. in 13. uro so se spoprijeli z osmimi fotografijami in dvema testoma.

miv detajl. Udele`enci, ki so imeli te`ave s katerim od vodnjakov, so imeli na voljo en namig, ki so ga lahko izkoristili pri vseh kontrolorjih na kontrolnih to~kah.

Najhitrej{i so progo prehodili v 62ih minutah in nih~e ni zanjo porabil ve~ kot dve uri in pol. Vsi pa so se na poti zabavali.

Udele`enci fotoorientacije so se na

Pre{ernovem trgu v Ljubljani v soboto

3. novembra za~eli zbirati malo pred

10. uro, prihajali pa so tja vse do 13. ure, ko ekip nismo ve~ spu{~ali na progo. Na {tartu so udele`enci lahko izbrali tekmovalno ali pa rekreativno progo. Letos med njima v samih fotografijah ni bilo razlike. Vendar pa se je na tekmovalni progi {tel tudi ~as in dose`ene to~ke na testu o poznavanju mesta in

njegove zgodovine in testu prve pomo~i. Vsi udele`enci so imeli s testom o poznavanju mesta in njegove zgodovine kar nekaj te`av, saj smo mogo~e malo precenili njihovo znanje.

Vsi udele`enci so prejeli list z osmimi barvnimi fotografijami objektov, ki so jih morali poiskati. Letos so bili vsi iskani objekti vodnjaki in fontane. Na nekaterih fotografijah so bili objekti v celoti, na nekaterih pa le kak{en zani-

Na koncu so vsi udele`enci prejeli diplome, ki potrjujejo njihovo poznavanje mesta Ljubljana. Najbolj{i tekmovalci na tekmovalni progi pa so prejeli tudi prakti~ne nagrade.

Letos se na progo ni podala nobena ekipa brezdomcev, kot lansko leto smo pa na progo napotili italijanske turiste, ki se niso ve~ vrnili .

Vsi udele`enci so se na fotoorientaciji zabavali, saj ne traja dolgo in do-

pu{~a, da se med samo fotoorientacijo odpravimo tudi na sok ali ~aj. Letos je fotoorientacija prvi~ potekala v son~nem, ~eprav hladnem vremenu, ki predvsem kontrolorjem ni prizana{alo.

Nad organizacijo in na~inom tekmovanja se nih~e od udele`encev ni prito`eval, vsi vpra{ani pa so obljubili, da naslednje leto spet pridejo. Torej v soboto, 9. 11. 2002 se znova vidimo na fotolovu po Ljubljani.

Najbolje uvr{~ene ekipe:

215Rod dobre volje

222Rod Samorastniki & Zmajev rod

213Ra{i{ki rod

Z organizacijo akcije smo zelo zadovoljni, malo manj pa s samo udele`bo tabornikov.

Za nekatere je neroden termin med po~itnicami, kar bomo naslednje leto popravili, saj je fotoorientacija v programu teden dni pozneje.

Ale{ Jurak Cigo soorganizator

Vodnjak na vhodu otro{ke bolnice na Vrazovem trgu

Glas ljudstva

Iskanje KT nam je {lo odli~no, vse smo na{li, proga je bila lahka, lahko pa bi bila {e dalj{a.

Meni je bila tema vodnjak zelo v{e~. Sploh vodnjak s konji pri Holiday Innu. Kontrolorji so bili zelo prijazni, {e posebej ker so delili bonbone.

Te`avnost je ravno prava. Vseh KT nismo poznali, pa smo z drugimi izmenjali informacije. Zagotovo pridemo tudi drugo leto.

Matic Tu{ek

Eva Daj~man, RMT

Ana Senega~nik, RMT

Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so pripomogli k izpeljavi fotoorientacije v tak{ni obliki. Prireditev so omogo~ili: SiOL d.o.o., Strojing d.o.o.

Detajl fontane pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti

Fontana pred SAZU

Teden vse`ivljenjskega u~enja v Miklav`u

Haza, RFL Miklav`

Taborniki rodu Franc Le{nik iz Miklav`a smo

izkoristili enkratno prilo`nost za promocijo taborni{tva v doma~em kraju. @eleli smo privabiti ~imve~ ob~anov in to nam je z opojnim vonjem po kostanjih ter kvalitetnim programom tudi uspelo.

Vsak trenutek je prilo`nost za u~enje

Teden vse`ivljenjskega u~enja 2001

Zjutraj smo se zbrali 'ta pridni' in se zapodili v gozd v upanju, da so nam ljudje {e pustili kaj kostanjev...pa {e preve~ jih je bilo. S polnimi vre~ami v rokah smo vedeli, da se nam obeta zanimiv kostanjev piknik.

In res je bilo zanimivo.

Prikazali smo razli~ne oblike delavnic; od kuhanja ~aja, izdelovanja stra{il iz bu~, petje pesmi pa vse do likovnega in kiparskega ustvarjanja. Vse to pa smo seveda popestrili s polnimi `elodci pe~enih kostanjev.

In kaj smo se nau~ili?

Treba je izkoristiti vsako ponujeno prilo`nost, ki nam omogo~a, da se ljudem poka`emo v atraktivni in kakovostni lu~i.

Nam je uspelo!

V leto{njem tednu vse`ivljenjskega u~enja je na aktivnostih, ki so jih pripravili taborni{ki rodovi in ZTS, sodelovalo ve~ kot 1.000 udele`encev (tabornikov in tujih skavtov, {olskih in pred{olskih otrok, mladine, star{ev in ob~anov krajev in mest, kjer so bile izvedene aktivnosti. Organizatorji iz Ljubljane, Cerkna, Il. Bistrice, Miklav`a, Murske Sobote, Medvod, Postojne, Ajdov{~ine in Selnice ob Dravi so pri organizaciji sodelovali tudi z drugimi: {olami, dru{tvi, gasilci, Rde~im kri`em, Ljudsko univerzo in razli~nimi sponzorji, ki so poleg ob~in (ne vseh) pomagali pri izvedbi akcije. Udele`enci so akcije zelo pohvalili, taborniki pa ugotovili, da so take akcije potrebne in {e dodatno utrjujejo mesto in vlogo taborni{tva tudi v lokalnih okvirih. Akcije so spremljali tudi {tevilni nacionalni, regionalni in lokalni mediji; tako ~asopisi, radijske postaje kakor tudi TV hi{e in spletni portali. Vsi organizatorji so izrazili `eljo po sodelovanju tudi v naslednjem letu, od ZTS kot koordinatorja projekta pa pri~akujejo kakovostno informiranje o ideji vse`ivljenjskega u~enja, koordinacijo priprav na akcijo in ~im ve~ propagandnega materiala o delu na podro~ju vzgoje in izobra`evanja mladih in odraslih v ZTS.

kraj ~udovitih spominov Kandersteg

"Vsake tri mesece skupina neznancev pride v Kandersteg; vsake tri mesece skupina prijateljev odide." To je prav gotovo rek, ki povzema bistvo Kanderstega.

Kaj je Kandersteg?

[tevilni slovenski taborniki Kanderstega sploh ne poznajo in zanj niso {e nikdar sli{ali. Ne vedo tudi, da imajo celo leto mo`nost sodelovati v tem edinstvenem skavtskem centru kot osebje in ob tem do`iveti nepozabne dogodiv{~ine. Na kratko torej o Kanderstegu. Mednarodni skavtski center Kandersteg se skriva v vasici Kandersteg v {vicarskih Alpah 65 km ju`no od Berna. Leta 1923 ga je ustanovil lord BadenPowell, ki je sanjal o kraju, kjer bi se skavti sre~evali. ^ez celo leto organizirajo zanimive programske po~itnice za {tevilne obiskovalce. Vendar pa za to potrebujejo delovno osebje. Kandersteg deluje pod okriljem WOSM-a in ga vodi direktor, ki ga imenuje WOSM. Trenutni direktor, John Moffat, je pri{el v Kandersteg kot ~lan kratkoro~nega osebja

leta 1993 in ostal! Zato se pazite, Kandersteg je lahko zelo nevaren kraj!

Osebje se deli na kratkoro~no in dolgoro~no. Kratkoro~no osebje pride v Kandersteg za 3 mesece decembra, marca, junija in septembra. Njihovo delo je raznoliko, najve~ pa jih potrebujejo poleti (23), v ostalih sezonah pa pribli`no 6. ^e ti je bilo v Kanderstegu v{e~, se lahko znova prijavi{ za ~lana kratkoro~nega osebja ali pa se poskusi{ kot

dolgoro~no osebje. ^lani te skupine predstavljajo povezovalni ~len med ~lani kratkoro~nega osebja. Njihovo delo traja od 4 mesecev do ve~ let, vendar pa so vezani na dolo~eno podro~je dela. Poleti je dolgoro~ne`ev najve~, 17, sicer jih je v Kanderstegu pribli`no 10. Starostne omejitve navzgor ni, povpre~na starost osebja v Kanderstegu pa je 23 let.

Kaj naj tam po~nem?

Kratkoro~no osebje je bistvenega pomena za nemoteno delo centra, saj se skozi celo leto tam izmenja ve~ kot 10.000 gostov. ^eprav znanja in spretnosti niso pogoj za delo v centru, je res, da ob dolo~enih sezonah potrebujejo

ljudi z dolo~enimi znanji. Pozimi so tako iskani taborniki smu~arji, poleti alpinisti in plezalci, kdor zna ve~ jezikov je dobrodo{el skozi vse leto. V osnovi pa si v Kanderstegu `elijo le pridnih tabornikov, ki radi delajo v skupini in se ne zmrdujejo nad nobenim delom. V Kanderstegu dela{ vse: od ~i{~enja strani{~, stre`enja hrane, pranja do prodajanja mikic v trgovini. Kratkoro~nemu osebju v Kanderstegu nudijo: uvajanje v delo, hrano in namestitev. Delo ni pla~ano, mogo~a pa je delna povrnitev potnih stro{kov.

Kdo lahko gre?

Za delo kot ~lan kratkoro~nega

osebja v Kanderstegu mora{ izpolnjevati le tri pogoje:

• Biti mora{ aktiven(a) ~lan(ica) Zveze tabornikov

Slovenije s pla~ano ~lanarino za teko~e leto.

• Biti mora{ star(a) vsaj 18 let na dan prihoda v Kandersteg.

• Znati se mora{ sporazumevati v angle{~ini. Znanje drugih tujih jezikov je zelo dobrodo{lo, {e posebej znanje nem{~ine.

Za delo v Kanderstegu ne potrebuje{ posebne izobrazbe, i{~ejo le tabornike, ki so pripravljeni delati, pomagati drugim, se u~iti novih spretnosti, spoznavati nove prijatelje in se zabavati. @elijo si le ~im bolj raznoliko osebje, ki bo s seboj prineslo sve`e skavtske ideje in odneslo ~udovite spomine.

Kdaj

lahko grem?

Delo v Kanderstegu je razdeljeno na {tiri sezone, vsaka po 3 mesece. Kratkoro~no osebje pride za eno sezono in zelo je pomembno, da lahko ostane{ polne tri mesece. Kdor ne more ostati vse tri mesece, morda zato ne bo izbran za delo kot ~lan osebja, vendar pa v Kanderstegu pravijo, da vseeno poskusite in ob prijavi navedite, koliko ~asa ste jim na voljo. Datumi za naslednje leto so:

SezonaZa~etek delaKonec delaRok prijav

Pomlad 200217. 3. 200214. 6. 200215. 12. 2001

Poletje 200215. 6. 200214. 9. 200215. 2. 2002

Jesen 200215. 9. 200214. 12. 200215. 6. 2002

Zima 200315. 12. 200215. 3. 200314. 9. 2002

Te zanima? Preberi si ve~ na Kanderstegovi doma~i strani www.kisc.ch/staff www.kisc.ch/staff www.kisc.ch/staff www.kisc.ch/staff www.kisc.ch/staff, kjer najde{ tudi prijavnico in knji`ico za osebje (staff booklet) ali pa pi{i Johnu na director director director director @ kanderkandersteg.scout.org steg.scout.org.

Kandersteg iz prve roke

Alja, RSV Ljubljana, je bila v Kanderstegu leta 1998 v poletni izmeni. In kak{en je bil njen delovni dan?

"Kaj dela{, je precej odvisno od sezone. Poleti je precej dolo~eno in dela{ na enem mestu, npr. v kuhinji, trgovini, recepciji, vodi{ aktivnosti ... V drugih letnih ~asih je delo bolj razli~no, odvisno od {tevila obiskovalcev. Takrat dela{ vse in nima{ stalnega mesta - ~i{~enje, program, recepcija, vodstva … Delavnik je poleti precej naporen, ponavadi dela{ ves dan od osmih zjutraj. Pogosto mora{ pomagati {e pri kakih drugih aktivnostih, ki se jih udele`ijo vsi. Seveda ima{ na voljo tudi prosti ~as, in sicer en dan na teden, lahko pa ve~ dni tudi zdru`i{ skupaj, vendar ne ve~ kot tri. Tako si lahko privo{~i{ malo dalj{i izlet. Najve~ dela je tistih {tirinajst dni okoli 1. avgusta, ko je {vicarski dan dr`avnosti. Takrat je najve~ja zabava, za katero mora{ precej delati. Pravzaprav se Kandersteg celo poletje pripravlja samo na to zabavo in takrat je tudi najve~ gostov (ve~ kot 1.000). Seveda je v~asih zelo naporno. Pol poletja smo bili vsi bolni, bilo je de`evno, vsi smo bili neprespani … Toda vredno je vsega truda. Sre~a{ veliko ljudi s celega sveta, tako med osebjem kot med gosti in ti te potem povabijo v svoj tabor ali pa na njihovo zabavo. Poleti je vsak petek tudi taborni ogenj, ki je zelo zanimiv. Vsekakor Kandersteg priporo~am vsakomur! Le redki so, ki se ne vra~ajo tja. Velika ve~ina osebja se vrne {e za eno sezono ali pa postanejo dolgoro~no osebje. ^e ne druga~e, se zagotovo vrnejo tja vsaj na po~itnice. Tam skoraj vedno sre~a{ koga, ki ga pozna{."

Kostanjevanje

Kurirka, RAJ

Je`ek teka, teka in se kotali ... Ni bilo ravno tako, a precej podobno. V soboto, 20.oktobra, smo taborniki Rodu aragonitnih je`kov (RAJ) iz Cerknega pre`iveli dan ob pe~enju kostanja, orientaciji in zaklju~ili dan na JOTI-ju.

Novo taborni{ko leto se je za~elo. Z njim pa tudi akcije. Jesenski dan smo tako Je`ki izkoristili za kostanjevanje, ki se ga je udele`ilo preko 50 tabornikov na{ega rodu. Vse skupaj se je za~elo zgodaj dopoldan, ko smo od{li po poti skozi gozd na bli`nji pa{nik. Ob prihodu smo si najprej postavili in zakurili ogenj. Kostanja nam po poti, na sre~o mnogih, ni bilo treba nabirati, ker sta dva pridna voda GG-jev to `e pred dnevi storila namesto nas. Zato pa so PP-ji zanje pripravili orientacijo. Ker pa so progo `eleli prehoditi tudi M^-ji, smo jim `eljo izpolnili, {li so v spremstvu vodnikov. Samo pe~enje kostanjev je potekalo po~asneje, kot smo pri~akovali. Zato so pe~ene kostanje v ve~jih koli~inah dobili le najiznajdljivej{i oziroma tisti, ki so bili najhitrej{i, ko so bili kostanji pe~eni. Vzporedno je potekala {e hitra ponovitev topografije. Kmalu zatem pa {e zadnji napotki in start prve skupine, ki so ji preostale sledile v nekaj minutnih razmakih. Proga, po mnenju postavljalcev, ni bila preve~ zahtevna, a se je trem na{im gozdovnicam vsseno uspelo izgubiti. A tokrat so se na sre~o na{le. Zato jim pa `elimo ve~ sre~e pri branju karte na naslednji orientaciji.

Po vrnitvi vseh ekip se je nadaljevalo kostanjevanje do popoldneva, ko je napo~il ~as na{ega odhoda. Zadovoljni, ne preve~ siti in prijetno utrujeni smo se {e pred de`jem vrnili nazaj v dolino.

Najvztrajnej{i smo se `e ~ez dobre pol ure dobili v O[ Cerkno, kjer so nam prijazno odstopili svojo ra~unalnico in se kot vsako leto 'priklju~ili' na JOTI. A smo tudi mi, {e pred uradnim za~etkom akcije, utrujeni po pestrem dnevu, drug za drugim odhajali domov.

Glas Jelovice 2002

Le kaj je tisto, se spra{ujem, kar privablja toliko tekmovalcev na tekmovanje Glas Jelovice zadnja leta? Kaj je vsako leto toliko bolj{e, da prihajajo nove in nove ekipe, pa tudi tisti stari ma~ki, ki jih videvamo leto za letom, ostajajo? Kaj `ene ekipe iz vseh, tudi najbolj oddaljenih koncev Slovenije na to tekmovanje, ki je v svojem bistvu orientacija, kot so {e mnoge druge? @e mora biti nekaj posebnega na njem, da po {tevilu ekip prekosi tudi tista "presti`nej{a" tekmovanja.

Po mojem mnenju je tisto, kar nekoga pritegne k nekemu tekmovanju, v prvi vrsti ugoden termin in seveda tudi ugodna {tartnina. To dvoje Glas Jelovice zagotovo ima. [tartnina je ena najni`jih med vsemi tekmovanji, kar je postalo `e kar nekak{en za{~itni znak. Glede termina pa ... lepo je za~eti novo leto s tem, da zopet sre~a{ znance in prijatelje, ki jih videva{ le na tekmovanjih. To prispeva k dobremu vzdu{ju, ki ga je ~utiti vsako leto. In prav vzdu{je na tak{nih sre~anjih mo~no pripomore k lepim spominom, zaradi katerih se tekmovalci vra~ajo. Dobrega vzdu{ja pa ni brez dobre organizacije; le kdo ne pozna tiste `iv~ne nestrpnosti ob neskon~nem (neupravi~enem) ~akanju na rezultate, ali pa neskon~nih vpra{anj brez odgovora, ko nih~e ni~esar ne ve in te po{iljajo sem in tja. Organizacija ni tako enostavna re~. Potrebnega je veliko dela in neskon~no {tevilo sestankov, da vse ste~e tako kot je treba. Tudi tu smo napredovali, kar se vsako leto bolj pozna.

Tekmovanje Glas Jelovice je med drugim postalo `e kar sinonim za prijetno in ne prenaporno zimsko tekmo-

vanje. Proga je postavljena tako, da je zanimiva in primerno te`ka za vse starostne skupine, {e posebej primerna pa je za starej{e GG-je, ki se orientacije po malem {e u~ijo. Hkrati pa je nekak{en letni trening za popotnike in gr~e, da ne pridejo "iz vaje". Vsekakor bi si `eleli {e ve~ popotnikov in gr~, saj prav ti dajejo tekmovanju pridih sre~anja tistih starih ma~kov, ki pridejo preverjat, ~e {e znajo vse tisto, kar so znali pred letom. Jelovico lahko jemljemo kot izziv oz. preizku{njo na za~etku leta, ki nam pove ali smo {e vse tisto, kar smo bili.

Ena od simpati~nih posebnosti je tudi tekmovanje za najbolj "kul" ekipo. Sploh ni lahko postati najbolj kul ekipa! Biti mora{ najbolj simpati~en, najbolj pripravljen pomagati, najbolj iz`arevati pozitivno energijo in najbolj prispevati k dobremu vzdu{ju. Skratka –biti najbolj kul ekipa ni odvisno samo od znanja. Odvisno je od ~loveka oz. ekipe same. To pa je tisto, kar {teje toliko kot dober rezultat, ~e ne {e bolj.

Skratka – ne bo vam `al, ~e boste novo leto za~eli v taborni{kem duhu. Pridite na Glas Jelovice, sre~ajte se spet s starimi prijatelji, poskusite najbolj{i

gola` in pala~inke in se pomerite prvi~ v novem letu v orientaciji. Poka`ite nekaj taborni{kega duha. Zato smo tu! Vse informacije najdete v Taborni{kem vestniku.

Katja Ziherl, RSK [kofja Loka

Sladke kapljice iz ^rnega jezera v Slovenski Bistrici

Ob~ni zbor

Leto{nji ob~ni zbor bistri{kih in okoli{kih tabornikov je uspe{no za~elo in na na{o sre~o tudi dokaj hitro kon~alo delovno predsedstvo s {efom ^ipsom, pomo~nico Nino (zlata punca) in pomo~nikom Juretom (tudi zlati fant), ki je bil vodja na danes `e davnem letnem taborjenju ob Kolpi.

Dogovorili smo se o enotni ~lanarini, poslu{ali (kakor kdo) poro~ila o preteklih dejavnostih in zaklju~ili, da je bilo minulo leto v glavnem dobro.

Ugotovili smo, da bo treba v "{oping" (pa ne k debeli Berti). Nekaj opreme za taborjenje je `e bolj adijo kot ne,

Nekatere te~ajnice iz na{ega roda so pravi modeli ...

^ips (na sredini) je na ob~nem zboru vztrajal pri voja{ki disciplini, zato sta Jure in Nina tako resna

Na ob~nem zboru je Mojca napisala kraj{i zapisnik, kar je iz fotografije dovolj na dolgo vidno ...

Dejan se je kot na~elnik pokazal v taborni{kem kroju in bil za zgled.

Mojca Kodela se je po nekaj manj kot petih letih vrnila med na{e vrste. Poleg pisanja zapisnikov je njeno veselje tudi taborni{ki gola`.

Tak{na pa je te~ajni{ka resna poza.

torej bodo prihodnje leto nekateri spali v "glanc" novih {otorih. Gajba!!!

Na{i {efi

Iztok Utenkar ^ips ({ef delovnega predsedstva) je stare{ina rodu, Dejan Gosten~nik na~elnik, Jure Himelrajh na~elnik za PP, Teodor Horvat za GG, Mojca Kodela za M^ ter Janko Mlakar za gr~e. Gospodaril bo {e kar Marko Kuhl, tolarje pa bo zapravljala Marija Bra~i~.

Delovne in druga~ne akcije

Ugotovitev, da smo imeli kar petnajst delovnih akcij je zelo dobra.

Na [martnem se je zgodila tudi no~ ~arovnic, sodelovali smo pri Lu~i miru in vsekakor tudi na slavnostni akademiji ob 50-letnici taborni{tva na Slovenskem. Pod streho taborni{ke ko~e na [martnem smo spravili zimovanja, pod {otore pa osrednje letno taborjenje ob Kolpi, kar pa {e zdale~ ni vse.

Te~aj za vodnike M^

V ~asu med novembrskimi prostimi dnevi so {tevilni taborniki in tabornice kon~ali te~aj za vodnike M^, ki je bil tudi "za izven" – torej za tabornike od drugod. Pri nas pa bodo novi vodniki zagotovo hitro dobili delo.

Kaj {e

bo

Dogovorjeni smo, da si napravimo spletno stran in jo objavimo na Rutki, kjer boste izvedeli vse `ivljenjsko potrebne podrobnosti o na{em delovanju.

Pripravljamo Pohorca, na{ rodov ~asopis.

Veliko dela bomo imeli tudi pri obnovi taborni{ke ko~e.

Mlado jutro

Dru`ina M^ se je preimenovala v Mlado jutro, saj je tak{no ime `e neko~ imela. Ime je za mlaj{e tabornike kar primerno. In ~e bo jutro dobro, bo najbr` tudi ve~er lep ...

Razvitje

prapora

Pripravljamo se na razvitje prapora, kar naj bi se predvidoma zgodilo junija prihodnje leto.

^astni stare{ina

Spomnimo, da je Ladislav Kova~i~, mladostnik z nekaj nad osemdesetimi leti, {e vedno na{ ~astni stare{ina.

Drago Jovi~

[tam ~aga 2001

Sre~anje tabornikov, ki {tudirajo v Mariboru, je tokrat minilo brez Kajmakov in velikega pompa. Pozornost smo posvetili predvsem dobremu razpolo`enju in zabavi. Zbralo se nas je res malo, manj kakor lani na prvi [tam ~agi, toda vtisi po prespanem `uru so bili odli~ni. Za glasbo je poskrbel Tine in njegove glasbene aparature, za zabavne igre predvsem Ur{ka, glavni {ef je bil Vol, za dobro razpolo`enje pa smo skrbeli vsi. Po uvodu v Mariborskem taborni{kem centru smo spoznavali {e no~no `ivljenje Maribora in izmenjali izku{nje s kitajskimi {tudenti.

V Mariboru {tudirajo taborniki iz razli~nih rodov, predvsem iz vzhodnega dela Slovenije. Letos smo se zbrali taborniki iz rodov XI. SNOUB iz Maribora (organizatorji), Veseli veter iz Murske Sobote in Vedri Prleki iz Ljutomera. Nekih posebnih vabil, razglasov in podobnega letos ni bilo in vse informacije o [tam ~agi so potekale v glavnem telefonsko. Kljub temu nas ~udi, da se `e lani, ko je bilo obve{~anje o [tam ~agi dobesedno brezhibno, ni udele`il ~age nobedn {tudent – tabornik iz Celja, Velenja, Ptuja, Slovenj Gradca, Lendave in drugih bli`njih krajev, kjer je taborni{ko delovanje aktivno. So preresni ali {tudijsko zadr`ani? Vol obljublja novo [tam ~ago `e spomladi. Prilo`nost popravnega izpita torej bo ...

JOTI v Mariboru

Tinek, XI. SNOUB

Tako! Tudi v Mariboru se vsako leto pridno udele`imo JOTI-ja (Jamboree On The Internet)! Tako kot lansko leto, smo se tudi letos ponovno zbrali ~lani rodi XI. SNOUB in se podali na lov za novimi poznanstvi.

Dobili smo se v soboto 20. oktobra pred na{imi klubskimi prostori in se nato skupaj odpravili skozi mesto do Slovenske ulice 20. Kaj je tam? Novi cyber caffe, torej kavarna, ki nudi tudi dostop do interneta. Rad bi se zahvalil vsem iz cyber kaffe-ja Amadeus, ki so nas toplo sprejeli in nam omogo~ili leto{njo udele`bo. Imajo tudi svojo doma~o stran, na kateri lahko zveste ve~ o njih ( www.cyber-amadeus.com www.cyber-amadeus.com www.cyber-amadeus.com www.cyber-amadeus.com www.cyber-amadeus.com).

Tako smo za ra~unalniki skupaj pre`iveli ~as od devete pa vse do dvanajste ure. Seveda smo nekateri nadaljevali {e dolgo v no~. @al se nas je JOTI-ja

2001 udele`ilo manj{e {tevilo kot ponavadi, smo pa zato bili veliko bolj pristni!

Vsak od nas je imel nalogo navezati stik s ~im ve~jim {tevilom udele`encev. Seveda pa ni {lo samo za {tevilo, temve~ je vsak moral ugotoviti tudi nekaj podrobnosti o na{ih sotabornikih.

Kot na primer: dr`ava, iz katere izhaja, ura pri njih, najljub{a hrana, najljub{a TV limonada, {tevilo modrostnih zob...

Interni zmagovalec v {tevilu pogovorov je na{ Tomi (okrog 113). Vsi skupaj, pa smo se pogovarjali z okrog 463 taborniki in skavti iz pribli`no 25-ih dr`av.

Po nekem ~udnem naklju~ju so nekateri navezali stik samo z enim "tabornikom".

To je vrli tabornik Moorhuhn 2. V bistvu je nastala prava pravcata Moorhuhn liga.

Rezultat: neizpodbiten prvak Tine. Dopoldne je minevalo v prijetni dru`bi in veliki koli~ini keksov. Tu pa tam so se nam pridru`ili {e drugi taborniki iz na{ega rodu in se {e oni poizkusili v kramljanju. Imeli smo tudi zemljevid, v katerega smo sproti zapikovali zastavice, ki so ozna~evale narodnost ljudi, s katerimi si se ravnokar pogovarjal.

Akcija je bila definitivno uspe{na. Zabavno je spoznati druge tabornike in njihove organizacije. Mogo~e pa sre~a{ kak{nega prijatelja in obuja{ stare spomine?

Tako se mi je pripetilo, da sem se pol ure mu~il z angle{~ino in na koncu ugotovil, da je moj sogovorec ~istokrvni Celjan in moj dolgoletni prijatelj. Se pa~ zgodi!

Upam, da nas bo naslednje leto ve~ in da bomo spoznali {e ve~ ljudi. Priporo~am vam, da se tudi vi udele`ite JOTIja saj je to akcija ~isto posebne vrste!

Kaj ve{ o izjavi o vzgoji v ZTS?

Rezultati ankete, ki je novembra

potekala na RutkaNET-u in na katero je odgovorilo 150 anketirancev v starosti od 15 - 23 let (cca 70 %):

Dobrovoljski protest

Saj veste, vsak rod se sre~uje v kakih micenih prostorih, ki jim jih ob~ina {irokosr~no da v uporabo za nedolo~en ~as. Tako je. Tudi Dobrovoljci iz ljubljanske [i{ke smo `e 47 let v na{i "Baraki".

Potem pa smo {li vsi na referendum in izglasovali v prid ~etrtnih skupnosti. Vse lepo in prav, dokler nas zaradi teh uradnikov ni poskusila (in {e posku{a) ob~ina izseliti iz na{ih prostorov.

Izjava o vzgoji je dokument, ki bi ga morali poznati vsi ~lani starej{i od 15 let in vodje. Rezultati ankete pa ka`ejo, da jo "pozna" le okoli 60 % ciljne populacije, v skladu z njo pa deluje le vsak tretji. Ker je razumevanje izjave osnova za pripadnost in delovanje v skladu s poslanstvom skavtstva oz. taborni{tva, za~enjamo na RutkaNET-u {ir{o kampanijo ozave{~anja o tem, za ~lane in ZTS pomembnem dokumentu.

Namen kampanije je:

• pribli`ati vsebino Izjave o vzgoji,

• odgovoriti na morebitna vpra{anja povezana z vsebino in

• vzpodbuditi ozave{~eno delovanje v smeri razumevanja in delovanja v skladu z njo.

Dokument najdete na uvodni spletni strani RutkaNET-a, vpra{anja lahko postavljate na izjava izjava izjava izjava izjava @ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net, izmenjave izku{enj in na~inov za razumevanje in delovanje pa se lahko udele`ite na Forumu RutkaNET-a.

Za bolj{e razumevanje na{ega delovanja in ravnanja!

Ekipa RutkaNET-a

Tisti, ki berete dnevno ~asopisje, ste najbr` opazili, da se je v sredo, 14. novembra, pred Barako dogajalo ~uda stvari. Po nekajtedenskih poskusih, da bi re{ili ta problem mirno in brez odve~ne pozornosti, smo se Dobrovoljci odlo~ili za protest s ~ajem in malim {tabom pred Kebetovo 1, kjer smo {e pred dobrim tednom imeli sestanke. Ob~ina se je namre~ odlo~ila, da nam zamenja klju~avnico in nam ne da klju~a. Lepo!

Na sre~anje smo povabili novinarje in nekaj se jih je vabilu odzvalo. Hvala jim! Hoteli smo dokazati, da v [i{ki taborni{tvo `ivi in {e dolgo ne misli zamreti. Zatorej upamo, da si bo ob~ina premislila in raje uradnike namestila v prostore, ki so nam jih ponudili v zameno. Zraven bodo imeli bar in bande mamila{ev. [e lep{e!

Zanimivo je tudi to, da selijo nas, vseh drugih dru{tev pa ne. Le kam je padlo taborni{tvo, da imajo prednost dru{tvo upokojencev, strelci in Zveza borcev in udele`encev NOB?

Ljubljana, 16. 11. 2001

Ne`a, RDV

35. letnica taborjenj RJZ v Ribnem pri Bledu

Obletnice niso kar tako, temve~ so zavidanja vredni uspehi. 35 let taborjenje na enem tabornem prostoru pa pomeni tradicijo, navade, ki se prena{ajo z generacije na generacijo in {e ve~.

Sine, stare{ina rodu Jezerski zmaj, se spominja, da jih je na za~etku skrbelo, da se bodo naveli~ali taboriti na istem tabornem prostoru, a so se vseeno odlo~ili za Ribno pri Bledu. Kljub temu, da se stvari niso bistveno spremenile, pa Zmaji vsako leto urejajo in dograjujejo svoj prostor. V teh letih so izbolj{ali bivalni standard, tako da so stare zelene {otore po ve~ini zamenjali za nove bele z lesenimi posteljami in taborni prostor prilagodili svojim potrebam. Prav tako ni pri{lo do ve~jih sprememb pri programu. Le-ta se vsako leto dopolnjuje in izbolj{uje.

Taborjenje na enem prostoru seveda ima svoje prednosti in slabosti. Edina slabost, ki se je lahko spomnim, je prav ta, da je lahko kar malo dolgo~asno taboriti vedno na istem mestu, pa {e drugih delov Slovenije ne spozna{. Vendar pa prednosti odtehtajo. Taborni prostor z leti dodobra spozna{, da to~no ve{, katere so njegove prednosti in pomanjkljivosti, ve{, kako lahko okolico izkoristi{ za svoj program ne glede na vreme, in {e bi lahko na{tevala.

Najbolj pomembno pa je, da se z veseljem vra~a{ na mesto, kjer si se vsako leto imel lepo, kjer si spoznal nove ljudi in stkal trdna prijateljstva.

RJZ se je v teh letih nau~il, kako izkoristiti svoj taborni prostor.

Tako imajo vhod, ki ga {e vedno gradijo, pa je `e lahko zgled drugim rodovom. To je ogromna lesena zadeva, ki predstavlja dva tipi {otora (mi{ljena sta kot stra`arnica in prostor za predstavitev zgodovine tabora in rodu), med njima pa je kozolec. Skratka, me{anje taborni{tva oz. skavtizma in pristne slovenske kulture.

Omeniti moram {e kuhinjo, kjer pripravljajo okusno hrano, ki vsem povrne {e kako potrebno energijo, pa umivalnico z WC-ji in tu{i, ne smemo pa pozabiti na Saloon pri ^rnem psu. Taborni prostor krasijo {e izviren sten~as, ~isto nov tipi, najve~ji totem v Sloveniji (ki so ga izrezljali in pobarvali za slovenski zlet v Velenju) in jambor, ki nima ne konca ne kraja.

Ker je RJZ precej velik rod ({teje okrog 750 ~lanov) je njihov prostor med taborjenjem skoraj popolnoma zaseden. Taborijo namre~ v 3 izmenah po pribli`no 110 tabore~ih na izmeno.

Tako kot vsi rodovi ima tudi RJZ svoje posebnosti, zaradi katerih je druga~en, a zato bolj zanimiv. Na prvem mestu je treba omeniti, da ima rod last-

no vodni{ko {olo (ki pospe{eno ustvarja "novo pe~ene" vodnike zadnjih 15 let), ki je za moje pojme zelo kakovostna, saj za~nejo s ~istimi osnovami in na njih gradijo, prav tako pa je veliko prakti~nega dela in nalog. Ko te~aj kon~a{ se lahko odlo~i{, ali bo{ M^ ali GG vodnik, pa~ odvisno od tega kar ti osebno bolj odgovarja.

Orta – Stoje~a koza

Potem so tukaj murni, ki so v rodovih prava redkost. Na tem taboru pa ti srce igra, ko vidi{, kako mladi nadobudne`i veselo tekajo naokrog, pojejo pesmice in se privajajo na taborni{ko `ivljenje. Saj poto~ijo tudi kak{no solzico, vendar se prav kmalu njihove o~ke spet svetijo.

Omenimo {e 1.ligo ali delovni vod, ki skrbi za morebitno kopanje jarkov in druga tehni~na opravila, ter likovne delavnice, kjer lahko po mili volji svobodno ustvarja{, pri tem pa ti bodo pomagali ljudje polni idej, ki skrbijo za te delavnice.

Zdaj pa si pobli`e oglejmo njihov dan na taboru. Vse skupaj se za~ne z jutranjo telovadbo, posebej za vodnike. Tako lahko malo pred 7. uro vidimo, kako modre in vijoli~aste rutice odte~ejo pribli`no 1500 m ven iz tabora, kjer se potem po{teno pretegnejo. Za popestritev jutranjega prebujanja pa vadijo udarce in obrambo borilnih ve{~in. Potem se zadovoljni vrnejo v tabor. Sledi bujenje ostalih, jutranja telovadba, umivanje, zbor v krojih.

Pa se spet malo (mal~ek) ustavimo. Res je, da imamo vsi rodovi zbore v krojih. Eni so `e prav podobni vojski, tukaj pa je druga~e. V zbor kli~ejo z rogom, in ko se zasli{ijo tisti znani zvoki za~ne vse gomazeti. Z vseh koncev v vrstah pridejo vsi – od najmlaj{ega do najstarej{ega. Njihovi zbori so spro{~eni. Dostikrat se nasmejijo izvirnosti vodnikov, ki poro~ajo, kako je z njihovim vodom. Zanimivo pa je tudi to, da ima vsak vod svojo zastavo, ki jo prinesejo v zbor, tako da je le-ta precej pisan.

Sledi polnjenje `elod~kov in pester program. Bodisi, da vodi odidejo v vodove koti~ke, ki si ga vsak vod uredi po svoje: naredijo si klopi, ognji{~e, metlo, totem, jez ali karkoli v skladu s koti~-

kom. Hladit se gredo v bli`njo "mlako", se vozijo s kanuji, podijo po progi pre`ivetja ali pa na predelu imenovanem Spodnja Amerika odigrajo kako tekmo v odbojki, med dvema ognjema, nogometu ali pa streljajo z lokom.

Treba je obnoviti energijo: kosilo. Prosti ~as, da se hrana "ule`e" in spet program. Npr. kak{na orientacija in {e in {e.

Sledi zbor in ve~erja. Potem pa dogodek, ki se ga potihem veselijo ves dan. Kolo ali rim {im {im, ki se ga (~e le vreme dopu{~a) vsak dan pred pestrim ve~ernim programom igrajo vsi tabore~i in pri tem neznansko u`ivajo. In nepogre{ljiv ve~er ob ognju. Ske~i, pesmi, otro{ki smeh, kitara, Dan je {el in lahko no~. Otroci kar popadajo v svoje spalne vre~e.

PP-ji in Gr~e pa se zberejo v Saloonu in ob zvokih kitare utrjujejo medsebojne vezi.

Velenj~ani so v teh letih svoj trud, znoj, `ulje in delavnost vlo`ili v ve~ stvari. Eni so ponosni na Saloon, drugi na nov tipi, spet tretji na totem, ki stoji sredi tabora in kljubuje vremenu. Sine pa je najbolj ponosen na ljudi s katerimi dela. Ponosen na to, kar so postali, ponosen, da se povezujejo s skavti iz drugih dr`av in da sprejemajo druge slovenske tabornike in skavte. Rad se jim pridru`i v Saloonu in opazuje njihove reakcije na razli~ne situacije, njihovo dobro voljo in pripadnost. Ribno je postal njihov drugi dom, saj so tukaj mnogi odra{~ali in se nau~ili marsikatero pomembno stvar za `ivljenje.

Z najve~jim veseljem sem z vami pre`ivela 10 dni in hvala, ker ste z mano delili lepe trenutke. V ~ast mi je bilo pisati o za vas tako pomembnem dogodku. Res ste nekaj posebnega!

Mo~ne ukane 2001

Dogajalo se je 20. in 21. oktobra tega leta, udele`enih pa je bilo 100 vrlih tabornikov iz cele Slovenije. ^e vas zanima, kaj se je dogajalo, berite dalje.

Bil je `e ~as kostanjev, in taborniki iz Rodu dveh rek Medvode smo se odlo~ili, da je to pravi ~as za Mo~ne ukane. Za~eli smo `e popoldne, da se mo`gani ne bi ohladili do zgodnjih ve~ernih ur. Najprej slalom, kjer je imel voznik zavezane o~i, kopilot v samokolnici pa mu je dajal napotke. Nato so fantje in dekleta merili mo~i v vle~enju vrvi, se dodobra prepotili, da so ugotovili pravilen polo`aj v`igalic, in dobili bonbone, ~e so prepoznali pasti na minskem polju. A s tem {e niso kon~ali mu~enja mo`gan~kov, moral so {e pravilno zabiti `eblji~ke- pike v leseno kocko, in v ~im kraj{em ~asu najti detajle s fotografij. Previdnost ni bila odve~ pri prekladanju jajc iz rokava v rokav, natan~nost pa so rabili pri zbijanju lon~kov z gasilsko cevjo. Za konec pa {e vleka avtomobila in tekmovalci so se do za~etka no~nega dela tekmovanja umaknili v razrede, nekateri pa so se odlo~ili za ogled filmov- v enem od razredov smo postavili platno in projecirali filme. Kmalu se je zno~ilo in ekipe so od{le na pot. Ostali smo ~akali in ~akali, dobili smo tudi nekaj klicev s terena o hudih psih, a jih nismo jemali resno. [e preden nas je spanec hotel zvabiti v svoje kraje, so pri{le {e zadnje ekipe, in vsi smo, najmlaj{i nazadnje, kmalu zaspali. Zjutraj smo, ko smo se naspali, ~e verjamete, razglasili najbolj{e in se posladkali s krofi. Prenosni pokal so si zaslu`ili RTT iz Ljubljane (ostali rezultati so na www.rdr.rutka.net www.rdr.rutka.net www.rdr.rutka.net). Pri nagradah so nam pomagali tudi Mobitel, Siol in fotoagencija Bobo. Pa nasvidenje naslednje leto!

@iva Praprotnik, RDR

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR,

GLAS JELOVICE 2002

Rod svobodnega Kamnitnika pripravlja tradicionalno orientacijsko tekmovanje Glas Jelovice, Glas Jelovice, Glas Jelovice, ki je eno najbolj

mno`i~nih tekmovanj v zadnjih letih. Poleg srednje

zahtevne orientacijske preizku{nje pripravljamo pester spremljevalni program in bogate ter zanimive nagrade.

Tekmujejo lahko mo{ke in `enske ekipe v treh kategorijah: GG, PP in gr~e. Ekipa {teje pet ~lanov, dovoljeno je odstopanje za enega.

Tekmovanje v orientaciji bomo tudi letos za~inili z vzporednim tekmovanjem za "najbolj kul ekipo", ki si bo to~ke pridobivala s svojo pripravljenostjo pomagati, simpati~nostjo in {irjenjem pozitivnih vibracij.

Zbor ekip Zbor ekip Zbor bo drugo soboto v novem letu - 12. 1. 2002 ob 8.30 blizu osnovne {ole v Selcih, vasi nekaj kilometrov iz [kofje Loke proti @eleznikom. Do Selc lahko pridete z rednim avtobusom iz [kofje Loke ob 7.10 (glavna avtobusna postaja). Tisti, ki boste pri{li `e v petek, lahko greste na avtobus ob 16.10, 17.10, 19.10 ali 20.10. Tudi za parkiranje bo poskrbljeno.

[tartnina [tartnina [tartnina [tartnina bo 6.000,00 sit na ekipo, po 5. 1. 2002 pa 8.000,00 sit na ekipo. Naka`ete jo lahko na `iro ra~un Rodu svobodnega Kamnitnika, {t. 51510-678-55536.

Prijave Prijave Prijave Prijave sprejema Teja Ziherl, Frankovo naselje 170, 4220 [kofja Loka, Tel: 04/5136-068, GSM: 041/993-662, e-mail: teja.ziherl@kss-loka.si.

Dodatne informacije Dodatne informacije informacije dobite pri vodji tekmovanja Andreju

Primo`i~u, tel: 04/5138-321, GSM: 040/702-527,e-mail: aprimozic@yahoo.com.

Preno~i{~e Preno~i{~e Preno~i{~e Preno~i{~e Preno~i{~e, za katerega se je potrebno vnaprej prijaviti na gornjem naslovu, bo za tekmovalce in njihove spremljevalce zagotovljeno v neposredni bli`ini tekmovanja v osnovni {oli.

Vsi, ki `elijo vstopiti v {olo, morajo s seboj prinesti copate, sicer vstop ne bo mogo~.

Za hrano Za hrano Za hrano Za hrano bo dobro poskrbljeno, pri~akujete lahko odli~en gola` in pala~inke.

Pridite torej na prvo tekmovanje v letu 2002, ~e `e ne taborni{kem, pa vsaj koledarskem. Veseli vas bomo!

Rod svobodnega Kamnitnika [kofja Loka

ZOT 2002

Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek iz Maribora razpisuje

Zimsko orientacijsko tekmovanje – ZOT

ZOT bo v okolici Maribora v petek in soboto 25. in 26. januarja 2002.

Zbor ekip Zbor Zbor bo predvidoma ob 20.00 uri. Ekipe pri~akujemo od 18.00 ure dalje.

Tekmovanje zajema Tekmovanje zajema Tekmovanje zajema Tekmovanje zajema Tekmovanje zajema orientacijski pohod, test iz orientacije topografije, vrisovanje KT, signalizacijo (Morse + semafor), risanje skice terena, opis KT, prihod pod kotom, hojo po vrisani poti in IQ test.

Tekmovalne kategorije Tekmovalne kategorije so: GG, PP (lo~eno po spolu) in gr~e (me{ano po spolu).

Prijave Prijave Prijave Prijave po{ljite najpozneje do 18. 1. 2001 na naslov: Dru{tvo tabornikov Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 Maribor. Prijava naj vsebuje ime in naslov rodu, {tevilo ekip v posamezni kategoriji, potrdilo o pla~ani {tartnini, in ~e `elite po po{ti prejeti propozicije, {e naslov kontaktne osebe.

[tartnina [tartnina [tartnina [tartnina [tartnina, v katero bo v{teto preno~evanje, prehrana (topli obrok), ~aj, na{itki, karte in stro{ki organizacije, bo na ekipo predvidoma zna{ala 10.000,00 SIT. Naka`ite jo na `iro ra~un RXISNOUB (naslov zgoraj) {tevilka 51800-678-80784.

Informacije Informacije Informacije Informacije Informacije lahko dobite na zot.rutka.net ali telefonu 02/ 2522482 (vindidoma) ali 02/6565831 (vindislu`ba) ali 031/ 589425 (vindimobi). Podrobnosti sledijo {e v januarskem Taborni{kem vestniku.

Vindi

ZIMOVANJE PP GORENJSKE -

SNE@INKA MODROSTI

Na Gorenjskem letos na{im PP-jem pripravljamo nekaj prav posebnega. Na Vodi{ki planini smo najeli veliko ko~o, ki jo mislimo napolniti z na{imi PP-ji ter jim v nekaj zimskih dneh ponuditi veliko dru`enja, pestro izbiro iger in zabave, hkrati pa tudi {tevilne delavnice, na katerih si bodo bogatili svoje znanje, ki ga potrebujejo tudi za delo v rodu, bodisi kot vodniki GG ali M^ bodisi na drugih podro~jih. Glede

programa ni skrbi, da ne bi bil pester in razgiban, vendar bo `e samo {tevilo udele`encev tisto, zaradi katerega bo akcija zanimiva.

Prijavite se lahko do 15. decembra na naslov: Tine Radinja, Pu{tal 119, 4220 [kofja Loka, e-mail: tineradinja@hotmail.com, GSM: 041 924 639, ali na naslov Matic Cankar, Selo 50, 4226 @iri, e-mail: matic@rutka.net, GSM: 041 848 484

Zimovanje bo potekalo od 21. decembra, ko se bomo ob 16.00 zbrali pred osnovno {olo v Kropi, do 24. decembra, da boste v krogu svojih doma~ih pre`iveli bo`i~ni ve~er. Lahko ga boste praznovali tudi z nami in na zimovanju ostali do 26. decembra. Cena je v obeh primerih nizka, 6.000 SIT za prvo in 8.000 SIT za drugo mo`nost. Po prijavi bo{ po po{ti prejel tudi seznam nujne opreme in podroben program zimovanja.

Zimovanje pripravljamo na~elniki in predsedniki klubov PP iz petih najve~jih rodov na Gorenjskem, zato si niti zamisliti ne more{, da ne bi bilo super.

36. Svetovna skavtska konferen-

ca

Od 15. do 19. julija naslednje leto bo v Solunu v Gr~iji 36. Svetovna skavtska konferenca na temo poslanstva skavtstva. Program bo osnovan na na~elih doseganja ciljev, ki so si jih zadali na konferenci v Durbanu julija 1999. Poudarek bo na izzivih ob doseganju ciljev poslanstva, kako pri doseganju ciljev pomagati nacionalnim skavtskim organizacijam in specifi~na vloga Svetovne skavtske organizacije v tem procesu.

Taborniki, ~lani ZTS, ki jih ta tematika zanima, se lahko konference na lastne stro{ke udele`ijo kot opazovalci. Mlaj{i od 26 let se lahko udele`ijo tudi Mladinskega foruma, ki bo v Metsovu v Gr~iji le nekaj dni pred konferenco.

Kotizacija (ki ne vklju~uje preno~i{~a, katerega cena se giblje med 30 in 165 euri na no~) zna{a 740 eurov za starej{e od 26 let, 670 eurov za mlaj{e od 26 let, 830 eurov za udele`bo na mladinskem forumu in konferenci ter 350 eurov samo za udele`bo na mladinskem forumu.

Podrobnej{e informacije, kot tudi vse potrebno za prijavo, dobite na Zvezi tabornikov Slovenije (01 300 08 20).

PRODAJA V KORIST SKAVTSKE FUNDACIJE NOVOLETNE VO[^ILNICE

DARILNE KNJIGE

Vabimo vse rodove in njihove ~lane, da se vklju~ijo v prodajo novoletnih vo{~ilnic in darilnih knjig zalo`be Sidarta, s katero ima dogovor Skavtska fundacija. To in {e marsikaj po~enjajo ~lani skavtskega gibanja v razli~nih de`elah, da si v tem obdobju leta izbolj{ajo svoj materialni polo`aj. In zato je prav, da se sleherni rod odlo~i za sodelovanje v tej akciji.

PONUDBA

1. Zalo`ba Sidarta je pripravila komplet bo`i~no-novoletnih vo{~ilnic z oznako K 49, ki je opremljen z napisom Skavtska fundacija - ustanova Zveze tabornikov Slovenije. V kompletu je deset vo{~ilnic in deset kuvert, z `e vpisanimi teksti ali brez. Tekste je mo`no dobiti tudi na posebnem listu.

2. Letos dodajamo tej ponudbi {e tri zanimive knjige za novoletna darila, ki jih lahko ponudite hkrati. Gre za knjigo Naravne znamenitosti Slovenije, 11 izletov po slovenskih gorah in Z otroki v gore.

3. Maloprodajne cene z vklju~enim DDV so

- vo{~ilnice-podolgovate za v amerikanko-komplet 1.490,00 sit

- vo{~ilnice – ostale vel. B6-komplet1.190,00 sit

- darilne knjige- knjiga5.900,00 sit

4. Va{ zaslu`ek je : za vsak prodan komplet vo{~ilnic250,00 sit za vsako prodano knjigo1.500,00 sit.

5. Ponujamo tudi vse ostale vo{~ilnice iz kataloga Sidarte, ki smo ga poslali rodovom, razen kompletov K48, K25, K35 in K28, ki so `e po{li in so bili iz lanske zaloge. V tem primeru gre del izkupi~ka Centru slepih in slabovidnih. Naro~ila ~im prej po{ljite na naslov Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana, Lahko tudi po faxu na 01 436 14 77 ali na elektronski naslov: frane.merela@ guest.arnes.si.

Vrednotenje mednarodnega tabora

Vozili smo po slabi poti, ko smo se dokon~no pogreznili v blato. Pripeljal se je tudi drugi del vodstva in staknili smo glave, kaj storiti. Nato smo ~lani vodstva s ^rtom za volanom in z Emilovo metodo uspe{no izvlekli avto na pravo pot. In ^rt je po prvih trenutkih obupovanja uspe{no zvozil do doma.

Neljubi dogodek, ki se nam je primeril na vrednotenju na{e najve~je ekspedicije v tujino nekako simbolizira Techuano. ^lani vodstva odprave Techuane smo bili namre~ zopet na delu. Gostoljubno so nas pri~akali taborniki rodu Vedrih Prlekov v prekrasni prle{ki pokrajini. Pot do njih je dolga in naporna. Tako se ~lovek na cestninski postaji lahko tudi zmoti in zmedenemu uslu`bencu moli potni list. Kljub temu, da se je Luka celo rokoval z njim, smo cestnino vseeno pla~ali. Pri{li smo med zele-

ne prle{ke gri~e.

Vrednotenje je bilo zastavljeno kot ve~namenska akcija. Poiskati smo `eleli napake in si jih zabele`iti za prihodnje. Oganizatorji prihodnjih zletov in ve~jih taborov si bodo lahko precej pomagali s poro~ilom, predvsem pa z nasveti udele`encev. To naj velja tudi za organizatorje zleta v Tolminu. Naj omenim samo najbolj opazne napake: prezasedene aktivnosti in tako prazen program, varnost tabornega prostora, tehnika, organizacija prevozov. Na sami

odpravi smo pogre{ali ~lane vodstva na{e Zveze, ki bi malce pokramljali s tamkaj{njimi politiki in so~lani na visokem nivoju, morda tudi o prihodnjem sodelovanju. Odpustili smo jim kumino, opazili pa smo tudi veliko pomo~ avstrijske vojske. Na tak{en na~in bi lahko tudi na{a vojska precej pove~ala svoj ugled v Sloveniji. Tudi mi smo zaspali na ve~ mestih {e preden smo do Avstrije sploh pri{li. Prepozno se je za~elo s promocijo zunajtaborni{ke javnosti, ki bi lahko prinesla tudi sponzorske dotacije.

Prepozno smo ugotovili, da bi potrebovali kos opreme, ki bi jo lahko dobili od sponzorjev, ~e bi pred dvemi meseci napisali pro{njo. Preve~ je bilo rodov, ki niso razumeli na~ina pla~evanja in tako tudi sebi uni~ili mnogo `ivcev. Z malce fantazije smo ugotovili, da bi potrebovali posebno pisarno kak{en mesec pred za~etkom, kjer bi zbirali ves material, po{iljali fakse medijem, pripravili prijavnice in opravljali razli~na pisarni{ka dela. Morda v prihodnosti, v taborni{kem domu. Pohvalili smo osebje pisarne za delo za trud v zadnjih dneh pred Techuano in jih pozivamo, naj jim pred leto{njim zletom ne zmanjka najpomembnej{ih taborni{kih artiklov v gospodarstvu. Recimo uradnih hla~, ki so del kroja vsakega udele`enca.

Razmi{ljali smo tudi o prihodnjem sodelovanju v de`elah Alpe Adria. Mednarodno vodstvo se je `e na zadnjih posvetovanjih v Avstriji strinjalo, da bi naslednjo podobno akcijo zaupalo Sloveniji. Tukaj pa se pojavi vpra{anje, ali bi mednarodni zlet gegejev v poplavi akcij sploh pritegnil dovolj udele`encev in ali smo to v na{i Zvezi sploh sposobni organizirati. Tako smo zaenkrat poiskali skriti koti~ek, kjer smo za naslednjih nekaj let po manj{i slovesnosti pokopali "spirit of Techuana". Ker se obeta zlet gozdovnikov `e ~ez nekaj let (morda tudi kot naslednik Techuane), od prihodnjih organizatorjev zahtevamo, naj se posvetujejo z nami. Dobili bodo mnoge zelo pomembne napotke za delo in pa seveda koordinate po~ivajo~ega duha Techuane.

Evropska unija

Barbara

Za~etki in ideja skupne denarne valute

Sanje o skupni evropski valuti so se za~ele `e leta 1969, ko je bilo v zvezi le {est ~lanic. Deset let pozneje so ~lanice Evropske unije ustanovile evropski denarni sistem evropski denarni sistem (EMS), v okviru katerega so uvedle skupno valutno enoto eku eku eku eku eku. (Eku je potem zamenjal evro in sicer v razmerju 1:1)

Da bi dosegle {e zadnjo stopnjo GospodarGospodarGospodarGospodarGospodarske in denarne unije ske unije unije so leta 1990 ~lanice umaknile vse omejitve za prost pretok kapitala. To je bil prvi korak. Sledila sta {e dva: ustanovitev Evropskega denarnega instituta leta 1994, predhodnika Evropske centralne banke, in prihod evra. Potem ko se je za~el prost pretok kapitala, je delo za~el Evropski denarni institut, ki je bil pristojen za priprave na skupno valuto. Denarno suverenost je prevzela Evopska centralna banka. Konec tretje faze pa pomeni prihod evra.

Tako kot uveljavljanje skupnega gospodarskega in denarnega trga je tudi uvajanje evra potekalo v treh fazah. Prva se je za~ela maja 1998, ko je vrh Evropske unije potrdil, da pogoje za uvedbo evra izpolnjuje 11 dr`av. Druga faza je pomenila uvedbo evra januarja 1999, sledila je tretja, ki se bo za~ela z januarjem 2002.

Evro za vse, a ne vsi za evro

Pa vendar vse ~lanice Evropske unije ne bodo uvedle evra, kot edine veljavne valute. Svoje nacionalne denarce bodo {e naprej obdr`ale: Velika Britanija Velika Britanija Velika Britanija Velika Britanija Velika Britanija, [vedska [vedska [vedska [vedska in Danska Danska Danska. [e vedno pa bodo tudi one vezane na evropsko valuto. Posebej zanje je bil ustanovljen skupni re`im deviznih te~ajev, ki je osrednji mehanizem

Evro v razli~nih jezikih

Skupna denarna enota bi sprva morala nositi ime eku. Na vrhu v Madridu leta 1995 pa so Nemci zahtevali preimenovanje. Beseda eku je namre~ foneti~no preve~ podobna nem{ki besedi za kravo. "Nem{ke marke ne bo nadomestila nekak{na krava." Tako se je rodila beseda evro, ki ga sestavlja sto centov. Pa {e nekaj slovni~nih zanimivosti. V italijanskem jeziku je 'euro' mo{kega spola, mogo~a je oblika v mno`ini 'euri'. V Nem~iji 'euro' ostaja euro v obeh slovni~nih {tevilih. Francija, Portugalska in [panija izraz svojemu jeziku prilagajajo tako, da v mno`ini na koncu dodajo 's'. Enako se zgodi v angle{~ini. Finska slovnica v mno`ini dopu{~a dve mo`nosti. V rabi sta tako 'euroa' kot 'eurot' in 'senttia' ali 'senttit' za cent.

za nadzor nad nihanjem te~aja. Vse ~lanice so zavezane, da bo njihova te~ajna politika v skladu s skupnim interesom EU.

Podoba evra

Podobo evra so izbrali na nate~aju. Odlo~ali so se na podlagi treh kriterijev: arhitektonski, abstraktni in evropske osebnosti. Nacionalne nate~aje so imele vse dr`ave ~lanice razen Danske, evropska `irija sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov je potem v marcu leta 1997 izmed 36-ih izbrala devet najbolj{ih serij.

Kon~no odlo~itev so sprejeli na evropskem vrhu v Amsterdamu junija 1997. Zmagal je Belgijec Luc Luycx, 39-letni ra~unalni{ki znanstvenik. Nagrada je bila 24 000 evrov.

Kratek pregled

1. januar 1999

Evro postane valuta 11 ~lanic Evropske unije: Belgije, Nem~ije, [panije, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Avstrije, Portugalske in Finske. Nacionalne valute postanejo ne-decimalni deli evra: pretvorna razmerja so dokon~no dolo~ena.

Evro je seveda le 'duhovna valuta', bankovcev in kovancev {e ni.

Evropski sistem Centralnih bank skrbi za enotno monetarno politiko.

Vsi novi vladni dolgovi so v evru, veliko finan~nih trgov za~ne poslovati v ervu.

od 1. januarja 1999 do 31. decembra 2001

Prehodno obdobje. Urejen prehod celotne ekonomije na novo valuto.

19. Junij 2000

Postavljeno je menjalno razmerje med evrom in gr{ko drahmo. Gr~ija se pridru`i sprejemanju enotne evropske valute.

1. januar 2001

Gr~ija dokon~no sprejme enotno valuto.

Konec leta 2001

Banke in velike menjalnice vnaprej dobijo bankovce in kovance evra.

1. januar 2002

Bankovci in kovanci evra so v obtoku. Za~etno obdobje, ko so v uporabi {e tako nacionalne valute kot evro. Nacionalne valute se postopoma umikajo.

28. februar 2002

Nacionalne valute umaknejo iz obtoka. Nastopi era evra.

Taborova potuha

Cilj izobra`evanja je posameznikova svoboda, ki vsakemu omogo~a, da je sre~en. Baden-Powell je vedno rekel, da je sre~a tisti pravi uspeh. Najbolj{i na~in, da smo sre~ni, pa je, ~e osre~ujemo druge ljudi.

^e svoje zadovoljstvo, sre~o delimo z drugimi, postane na{a svoboda odziv, sprejetje s strani drugih, predanost skupnosti, pomo~ pomo~i potrebnim ter vzajemno odkrivanje razli~nih kultur. Zato ne moremo govoriti o celostnem razvoju osebnosti, ne da bi omenili tudi dru`beni razvoj posameznika. Zato je v vodu pomembno, da s pomo~jo razli~nih manj{ih projektov in aktivnosti medvedki in ~ebelice razvijejo ~ut za so~loveka, `eljo po pomo~i in razumejo pomen solidarnosti.

U~enje za `ivljenje v dru`bi, kot bi lahko poimenovali proces neformalnega izobra`evanja, vklju~uje tudi specifi~ne vrednote otrok, ki so v vodu. Skozi igro jim pomagamo razumeti in ceniti vrednote, ki jih imajo, hkrati pa jim omogo~amo, da se zavejo, kako lahko kot posamezniki pomagajo pri ohranjanju kulturnega okolja kjer `ivijo. Navsezadnje se u~ijo ceniti mir kot rezultat pravice med ljudmi in razumevanja med narodi.

Lik iz Kiplingove knjige, ki najbolje predstavlja to podro~je razvoja, je

Kotik

Radodaren tjulenj s srcem pustolovca, ki se trudi dose~i na videz nedosegljiv ideal, je simbol solidarnosti in pravice. Kljub temu, da izstopa `e zaradi sne`no belega ko`uha, je {e bolj izstopajo~a njegova skrb za druge. Kljub o{abnosti morskega leva, brez~utnosti starega morskega slona, zasmehovanju neobzirnih ptic, skrajne brezbri`nosti

mro`a, dvomljivim pogledom drugih tjulnjev in kljub temu, da so se mu star{i odrekli, se Kotik ne ustra{i nevarnosti in se spu{~a v tvegane podvige, da bi re{eval svoje prijatelje, ki so bili do nedavnega lahka tar~a lovcev na tjulnje.

Zaradi so~utja do trpljenja drugih se ne pusti vdati v usodo, ki se je tjulnjem zmeraj zdela neizbe`na. Posku{a

jih prepri~ati, da mu sledijo in zapustijo kraj, ki ga sicer poznajo, a je poln nevarnosti. @eli, da se borijo za varnej{i koti~ek, kjer bodo `iveli, kljub temu, da {e ne vedo, kje naj bi ta koti~ek bil, niti kje naj ga i{~ejo. Je pravi voditelj, ki mu je malo mar, ~e se mu posmehujejo, mislijo, da je neumen ali dvomijo v njegove dobre namere.

Ima jasne ideje in jih je sposoben izpeljati. Tako mu tudi uspe re{iti svojo dru{~ino, ko odkrije na videz neumne morske krave, ki jih popeljejo na varne pla`e, kamor noga lovcev na tjulnje ne stopi.

Kotik, odli~en plavalec, trmast in radodaren tjulenj, ki najprej pomisli na druge in {ele nato nase, naj bo medvedkom in ~ebelicam prijatelj, ki jim bo pomagal ponuditi roko drugim.

Igre za u~enje o ~lovekovih pravicah

@e leta 1948 je Organizacija zdru`enih narodov sprejela Splo{no deklaracijo o ~lovekovih pravicah, leta 1989 pa {e konvencijo o pravicah vseh otrok in mladostnikov sveta. Kljub temu, da so jo sprejele in podpisale delegacije vlad {tevilnih dr`av sveta, so te pravice {e vedno kr{ene.

Igre za u~enje o ~lovekovih pravicah so zaradi narave u~enja (spontano, neprisiljeno, v skupini) ena od najprimernej{ih oblik, skozi katero mladi spoznavajo svoje pravice, se jih zavedajo in jih lahko tudi uveljavljajo.

Cilji iger za u~enje o ~lovekovih pravicah so:

• poznavanje listin o ~lovekovih pravicah

• analizirati svet okoli sebe

• razumeti, da je poznavanje

~lovekovih pravic na~in, kako

izbolj{ati kakovost lastnega

`ivljenja in kakovost `ivljenja drugih

• oblikovanje zavedanja, da so

~lovekove pravice pomembne in da

jih moramo spo{tovati

• delovati za za{~ito ~lovekovih pravic

Pri igrah je zelo pomemben uvod.

Izhajamo lahko iz konflikta v skupini

ali negativni izku{nji, ki se je zgodila

kak{nemu izmed ~lanov skupine. Druga pot pa je preprosto preko spoznavanja pravic, razmi{ljanja o njihovem

uresni~evanju (kr{enju) in mo`nostih za uveljavljanje.

ISKANJE ZAKLADA (UVODNA IGRA)

Cilj: uvod v u~enje o otrokovih pravicah, seznanitev s pravicami.

Literatura: povzetek pravic iz Konvencije o otrokovih pravicah. Pripomo~ki: listi~i s pravicami, barvice, flomastri, vo{~enke, barvni papir, papir ... (po `elji).

Izvedba:

Na listi~e napi{emo nekatere ~lene iz Konvencije. Skrijemo listi~e na razli~na mesta v naravi, prostoru...

Udele`enci poi{~ejo listi~e, preberejo in sku{ajo s svojimi besedami razlo`iti pomen. Lahko poi{~emo primer (npr. napi{ejo lahko pesmico, igrico ali nari{ejo risbico, ki pojasnjuje "njihovo" pravico, lahko naredijo plakat (kola`) vseh pravic, ki so jih na{li in

NE POZABI: 10. december je svetovni dan ~lovekovih pravic. Konvencijo o otrokovih pravicah si lahko prebere{ na

www.amnesty-international.si

prebrali ter pojasnili. Napi{ejo lahko tudi oglas o otrokovih pravicah). Izdelke razstavijo in predstavijo drugim (npr. ob dnevu ~lovekovih pravic - 10. decembru, dnevu otrokovih pravic - 20. novembru , mednarodnem dnevu otrok - 6. junija).

Igre so zbrane v Priro~niku Prvi koraki, ki ga je izdala Amnesty international Slovenije in ga lahko dobite pri svojemu na~elniku rodu oz. v pisarni

ZTS. Kot dodatek pa je Darka Petan~i~ pripravila izbor iger in napotke za delo z M^.

Rado Malnar

Mraz je `e spet tu

O mrazu smo `e pisali. Pravzaprav o tem, kako prepre~iti, da nas ne bi zeblo. Tokrat pred zimo gotovo ne bo odve~, ~e spoznamo znake in posledice ohlajevanja ter ponovimo nekatere mo`ne re{itve.

Alpinisti bi za mraz hitro na{li kruto sopomenko– tihi ubijalec. Torej tisti, ki ne napade glasno in neposredno pa~ pa pritajeno in je vzrok za mnogo preve~ usodnih odlo~itev.

Ko vas zebe se zmanj{a va{a funkcionalnost, prihaja do stresa in negotovosti, pomanjkanja volje, zmanj{a se sposobnost razsojanja in te`ke izvedbe natan~nih – zahtevnej{ih gibov.

Ali je na{teto dovolj? Ali se spla~a razmi{ljati o mrazu takrat, ko si {e na toplem? Br` ponovi! Zakaj se je pametno oble~i kot ~ebula? Zakaj naj bi v `epih vetrovke imeli stvari s seznama opreme za najnujnej{e pre`ivetje (npr. sestavine za topel napitek, visoko kalori~no hrano, astro folijo ...)? Pozorno izbiraj stvari in pripravi nahrbtnik. V njem naj bo kar najve~ lahko prenosljivih in ve~namensko uporabnih stvari.

Vesten tabornik se bo zagotovo ubranil mraza! Ostali pa bodo {e naprej drhteli ...

Ko "poje{ potres", stvar `ivljenjsko ni nevarna. S tresenjem – gibanjem

telo namre~ samodejno ukrepa in proizvaja energijo – dodatno toploto.

Stanje je alarmantno, ko drhtenje poneha. V tem stanju se zavestno upiraj mrazu. Bori se z gibanjem (ska~i, ple{i…). Topel napitek lahko dela ~ude`e. Zau`itje manj{e koli~ine hrane te dodatno ogreva. Ne popusti! ^e izgine volja, si pogubljen!

Mirujo~ega je mraz `e po{teno na~el. Ohlajati se za~ne telo. Najprej oddaljeni deli telesa (nos, u{esa, prsti, roke, noge …), ki zaradi zmanj{anega pulza ne dobivajo dovolj tople krvi. Kri v udih se ohlaja in je ob~utno ni`ja, kot v jedru telesa. Me{anje hladne in tople krvi je lahko hitro usodno.

^e ima{ mo`nost, pravo~asno poskrbi za pomik rok in nog do jedra telesa. Se spomni{, da si recimo v spalni vre~i bolj za{~iten pred mrazom, ~e si

ovit in ne oble~en v obla~ila. Re{uj situacijo s toplotnim izolacijskim ovojem in primerno toplo pija~o.

Ko mirujo~i ne govori ve~ oziroma se je z njim te`ko pogovarjati, je stanje zelo hudo. Praviloma je nujno potrebna strokovna pomo~.

In na koncu, kaj je pravzaprav najpogostej{i razlog za podhladitve? Slaba telesna pripravljenost, slaba obla~ila, prehranjevanje in seveda voda (telo se v vodi ohlaja celo do dvajsetkrat hitreje, kot na zraku) in nevarni veter.

Ni odve~, ko pri vsakem bivaku opozarjamo na zavetrje. Pri hitrem gibanju zraka je ohlajevanje zelo pospe{eno. Ob~utek na telesu pa je tak, kot da so zunanje temperature ekstremno nizke.

Pa zdravo zimo seveda in ne ostanite samo na zape~kih.

gibanju zraka 20 km/uro je ob~utek mraza 3ºC. Pri gibanju zraka 54 km/uro ob~utek mraza –5ºC.

Astronomija

Primo`

Ali je vesolje nastalo iz ni~?

[e pred kratkim bi znanstveniki ob tak{nem vpra{anju zamahnili z roko – PEH, saj nobena stvar ne more nastati iz ni~, kaj {ele celo vesolje. Vemo, da Biblija govori o tem, da je Bog ustvaril vse in sicer iz ni~, vsi ljudje "zdrave pameti" pa so v to dvomili, posebej v 20. stoletju, ko je znanost in tehnologija tako hitro napredovala in Boga prakti~no nismo ve~ rabili. Pa je pri{la znanost kon~no tudi tako dale~, da se je za~ela ukvarjati s stvarmi, ki jih ni mogo~e neposredno izkusiti. Vedno bolj se je poglabljala v vpra{anja o vesolju, hotela videti ~im dlje, hkrati pa dojeti majhnost in dokazati najmanj{i delec stvarstva. Ne za eno, ne za drugo skrajnost pa niso zadostovali instrumenti, ki jih je znala izdelati ~love{ka roka, pa~ pa so se morali zate~i k teorijam in matemati~nim ena~bam, tudi tistim, ki opisujejo sisteme, ki si jih niti slu~ajno ne moremo predstavljati. V~asih pa celo to ni zadostovalo ...

"Kot bi se ukvarjali z Ezoteriko in ne z Znanostjo", je pred kratkim izjavil neki znanstvenik iz Nasinega laboratorija. Kamorkoli se v znanosti dovolj poglobimo, pridemo do absurdov. Heisenbergovo na~elo nedolo~enosti je eno najbolj "zmedenih" trditev, vendar dr`i, saj se popolnoma vklaplja v formule, ki razlagajo vesolje. Pravi namre~ to, da nekemu delcu lahko dolo~imo lego in hitrost le pribli`no in sicer bolj ko poznamo hitrost delca, manj vemo kje se nahaja in obratno. Prav ta konstanta nedolo~enosti pa dolo~a odnos med energijo in frekvenco nekega vala. ^e se spomnimo {e na Einsteinovo formulo E = mc2, ki pomeni, da vsako maso lahko izrazimo z energijo, le to pa s frekvenco valovanja, pridemo do tega, da pravzaprav sploh nismo resni~ni nismo resni~ni nismo resni~ni nismo resni~ni resni~ni ampak smo samo neko valovanje valovanje valovanje. Valovanja se med seboj se{tevajo in iz-

Zadnji krajec7. 12. 2001ob 20:54

Mlaj 14. 12. 2001ob 21:49

Prvi krajec22. 12. 2001ob 21:58

Polna luna30. 12. 2001ob 11:42

Zadnji krajec6. 1. 2002ob 4:57

Mlaj 13. 1. 2002ob 14:31

Son~ni mrk nastopi 14. 12. ob 21:55, vendar iz na{ih krajev ne bo viden.

Zima se za~ne 21. 12. ob 20:19.

Resni~no je neverjetno spoznanje, da svet upravljajo ljudje, ki nimajo niti pojma o fiziki. (Aldous HUXLEY)

Ra~unalni{ki prikaz vesolja

ni~ujejo, odvisno pa~, ali so v fazi ali v protifazi. Za masne predmete, kot so na primer ~lovek ali miza, Heisenbergova konstanta ni ve~ tako zanemarljiva, kar pa pomeni, da bi roka nekega ~loveka lahko zletela skozi mizo, ko bi zamahnil po njej (seveda z neko res mini-mini minimalno verjetnostjo). No, izka`e se, da bi ~lovek moral tiso~ let udrihati po mizi, da bi mu enkrat uspelo ... Kakorkoli `e, verjetnost res ni velika, ne izklju~uje pa ~ude`a, ki pa ni ponovljiv in torej ni znanstveno dokazljiv.

Vemo, da so atomi sestavljeni iz jeder, kjer se nahajajo protoni in nevtroni, okoli njih pa kro`ijo elektroni. ^e bi zadevo pove~ali, bi bilo videti nekako tako, kot ~e bi na Trgu republike v Ljubljani le`al kovanec za pet tolarjev, ki bi predstavljal jedro atoma, okoli Trga republike pa bi kro`ili elektroni, ki so veliki kot prah. Torej je atom pravzaprav en sam prazen prostor. Tudi mi smo sestavljeni iz atomov. In tudi stvari okoli nas. Zakaj potem ne moremo hoditi skozi zidove. Ali pa, zakaj ne pademo skozi stol, ko se usedemo nanj. In ko `e sedimo na stolu, mar v bistvu ne lebdimo nad njim, pa ~eprav samo za debelino dlake (ali pa {e manj).

Pa protoni in nevtroni, ki sestavljajo jedra atomov, niso najbolj osnovni delci, ki sestavljajo snov. Dokazano je, da so sestavljeni iz kvarkov, ~udnih delcev, ki si jih tudi s Trgom republike ali ~im podobnim ne moremo predstavljati. To so namre~ delci, ki pravzaprav sploh ne obstajajo (veliki so namre~ kot to~ka ali volumen je ni~) imajo pa lastnosti, kot so spin, masa, naboj itd. Ker imajo velikost ni~, jih {e nikoli niso videli, vedo pa, da po trije sestavljajo proton in prav tako nevtron.

Izkazalo se je, da najbolje opi{e model vesolja tako imenovani "strunski model" Vsaka snov ali predmet si lahko predstavljamo kot akord (kombinacijo frekvenc in valov) v najmanj enajst dimenzijskem prostoru. To pa je `e tako te`ko predstavljivo, da `e zelo malo spominja na mizo ali pa na nas same. ^e je torej vesolje nastalo iz tako ekstremnih razmer in ga moramo meriti celo v enajstih dimenzijah in ne le v treh, kot jih poznamo, potem zares lahko re~emo, da je nastalo iz ni~ – vsaj iz ni~ takega, kar danes imenujemo "nekaj" ...

1. 12.Vzhod: 7:231. 1.Vzhod: 7:44

Zahod: 16:18Zahod: 16:27

15. 12.Vzhod: 7:3715. 1.Vzhod: 7:40

Zahod: 16:17Zahod: 16:43

Eden najve~jih radijskih teleskopov na svetu se nahaja v Novi Mehiki. Sestavlja ga 27 med seboj povezanih anten – vsaka antena je velika kot trinadstropna hi{a. Tak teleskop se`e tudi do roba vesolja

Vesoljski teleskop vidi dlje in ve~ podrobnosti, saj ga ne moti atmosfera

Orientacija

Pepl

Profil terena – Digitalni model reliefa

Izdelava ravnega profila je pogosta topografska naloga na tekmovanjih. Za potrebe ocenjevanja pa je potrebno izdelati ideal profila. Izdelava profila je na prvi pogled videti povsem geometrijska, tehni~na naloga. In uporaba ra~unalnika za tak{no nalogo se zdi razumljiva sama po sebi. Pa je res?

Odgovor je odvisen od namena profila. Zagotovo lahko z dana{njo tehnologijo in razpolo`ljivimi podatki izdelamo zelo kakovosten profil terena. Zadostuje dovolj natan~en in podroben model reliefa v obliki ploskve v prostoru ter ustrezen algoritem ra~unalni{kega programa, ki omogo~i izdelavo preseka ploskve z navpi~no ravnino. Tak{en algoritem vsebuje AutoCad in njemu podobni programi, z nekaj programerskimi izku{njami pa ga lahko napi{emo tudi sami. Bistvo kakovostnega profila so kakovostni podatki.

Podatki o reliefu, oblikovitosti zemlji{~a so v digitalni obliki najpogosteje shranjeni v obliki tako imenovanega

digitalnega modela reliefa (DMR). DMR je mre`a trikotnikov (TIN) ali pa kvadratov (GRID), kjer ima vsako ogli{~e dolo~eno horizontalno lego in vi{ino (glej sliki), poleg tega pa so dodatno zajete {e pomembne reliefne oblike, kot so vrhovi, sedla, slemena, grebeni in podobno. Model reliefa, ki ga sestavlja le mre`a trikotnikov ali kvadratov imenujemo pravilno digitalni model vi{in (DMV), `al pa v praksi praviloma tudi tega poimenujemo kar DMR. Podrobnost prikaza oblikovitosti zemlji{~a je odvisna od gostote mre`e – bolj, ko je mre`a gosta, ve~ grap, grebenov, vrhov, vrta~ in drugih reliefnih oblik je mogo~e prikazati. Natan~nost vi{in pa je od-

visna predvsem od vira, iz katerega je DMR izdelan.

V Sloveniji imamo ve~ razli~nih modelov oblikovitosti zemlji{~a. Najstarej{i je `e v 70-ih letih zajet prvi digitalni model vi{in s kvadratno celi~no mre`o lo~ljivosti 100x100 m (imenovan DMR 100). Vir zajema so bile topografske karte in sicer so operaterji na osnovi plastnic dolo~ali vi{ino vsakega prese~i{~a mre`e 100x100 m. Slabosti sta bili predvsem premajhna lo~ljivost za izvajanje analiz na manj{ih obmo~jih, nehomogena natan~nost in mnogo grobih napak operaterjev. Sredi 90-ih let se je pri~ela vzpostavitev gostej{ega modela DMR 25 (pravilno DMV), ki nastaja s fotogrametri~nimi metodami vzporedno z izdelavo digitalnih ortofotona~rtov v merilu 1:5000 (DOF 5). Nekoliko poenostavljeno povedano so vir za DMR 25 posnetki aerosnemanja. DMR 25 odlikuje dobra lokalna vi{inska natan~nost, slabost pa so odstopanja na stikih med posameznimi listi DOF 5. Nato pa je bil v letu 2000 izdelan digitalni model vi{in s tehniko radarske interferometrije (InSAR DMV 25), radarski posnetki pa so bili opravljeni s satelitov. Tudi pri

DMV v obliki mre`e kvadratov – GRID

DMV v obliki mre`e trikotnikov – TIN

tem je gostota kvadratne mre`e 25 m. Vi{inska natan~nost je v primerjavi z DMR 25 nekoliko slab{a, vendar je enakomerna za celotno Slovenijo. Pri izdelavi poltonskega sen~enja za novo topografsko karto DTK 50 pa nastaja {e en DMR, vir katerega pa so plastnice, zajete z listov karte DTK 25.

Na osnovi napisanega lahko ugotovimo, da imamo v Sloveniji `e sedaj najmanj {tiri razli~ne modele oblikovitosti zemlji{~a. Vsak izmed njih je izdelan na osnovi drugega vira ter po razli~nih postopkih. Razlikujejo se tako po podrobnosti kot po natan~nosti. Katerega bi torej uporabili za izdelavo ideala profila terena? Razmislite, po mo`nosti poizkusite, ali pa po~akajte do prihodnje {tevilke Tabora.

Narava

Topli izvir pod [marno goro

V Spodnjih Pirni~ah pri Ljubljani lahko pod je`o nekdanje savske terase opazimo zanimiv naravni pojav - topli vodni vrelec. Segreta voda prihaja iz podzemlja zato, ker se izvir nahaja ob tektonski prelomnici, kjer je temperatura zaradi segrevanja iz notranjosti zemlje nekoliko vi{ja. Izvir je {e posebej zanimiv v hladnih, zimskih dnevih, ko se nad vodo dviga sopara, temperaturo vode, ki niha med 18 in 23º C, pa lahko ob~utimo tudi z rokami.

Ra{i{ki rod

Kosobrin BROGOVITA

(Viburnum opulus)

Recepti

Kompot

30 dag plodov brogovite operemo in pustimo, da se odcede. 80 gramov sladkorja zavremo v 1/8 litra vode. Dodamo brogovitine plodove in pri zmerni temperaturi kuhamo 30 minut. Potem ohladimo in postre`emo.

Marmelada

Potrebujemo: 1 kg plodov brogovite, 1,5 kg sladkorja z zgo{~evalcem, ½ limone, 2 vre~ki vanilijevega sladkorja.

Plodove brogovite preberemo, operemo in osu{imo. Potresemo jih s sladkorjem in pustimo stati pribli`no 1 uro. Po 1 uri dodamo {e vanilijev sladkor, limonin sok, naribano limonino lupino ter vkuhamo.

[e vro~o marmelado spravimo v kozarce in takoj zapremo.

Sok in `ele iz brogovite

Brogovita je do 5 metrov visoko drevo ali grm. Listi so name{~eni nasprotno in so trikrpi, nazob~ani in po obliki zelo podobni javorovim listom. Zgornja stran lista je svetlo zelena, spodnja pa dlakava. V jeseni se listi rde~e obarvajo. Cveti belo do ro`natorde~e. Cvetovi so zdru`eni v pakobulasta socvetja in so na koncu stranskih poganjkov. Cveti od meseca marca do konca junija. Plodovi so okroglasti in rde~e barve. Zorijo meseca septembra in so {e celo zimo na grmu.

Raste ob re~nih bregovih, na robu vla`nih gozdov, obi~ajno med drugimi grmovnicami. Uspeva v ni`inskih predelih, na robovih planinskih gozdov do nadmorske vi{ine pribli`no 1000 metrov. Zaradi lepih plodov jo sadijo tudi v okrasnih vrtovih. Zelo podobna ji je dobrovita dobrovita (Viburnum lantana L.).

Najbolje ju lo~imo, ~e lista prepognemo po glavni `ili lista. List dobrovite, da obliko ~rke D, list brogovite pribli`no obliko ~rke B.

U~inkovine

Vitamin C, ~reslovine, sladkor.

Uporabnost

Nabiramo in uporabljamo plodove nabrane po prvi slani, prej nabrani plodovi so rahlo strupeni. Iz njih lahko naredimo: marmelado, kompot, `ele, semena lahko uporabimo tudi kot nadomestek za kavo.

Potrebujemo: 2,5 kg brogovitinih plodov, 1 kg sladkorja, 1 vre~ko zgo{~evalca.

Brogovitine plodove operemo, dobro osu{imo in v elektri~nem me{alcu ~isto na drobno zmeljemo. Sadno ~e`ano stresemo na napeto gazo in pustimo stati 1 dan , da dobro odte~e. Nato ~e`ano {e stisnemo, da dobimo ves sok. Dodamo sladkor in kuhamo, rahlo naj vre {e 30 minut. Tako dobimo sok, ki ga nalijemo v steklenico in zapremo. Hranimo v temnem in hladnem prostoru.

^e ho~emo imeti brogovitin `ele, dodamo {e zgo{~evalec ter kuhamo {e dodatni 2 minuti. Vro~o teko~ino napolnimo v segrete kozarce in takoj zapremo.

Mednarodne strani

Dragi popotniki!

Zima se {e niti prav pokazala ni, pa povsod po svetu `e potekajo mrzli~ne priprave na poletje. Tudi moja {katla stvari za objavo se pridno polni s {tevilnimi reklamami za poletne dogodke, tako da boste od naslednje {tevilke dalje redno zasuti z ne{tetimi podatki o nepregledni mno`ici poletnih taborov, kamor se lahko odpravite. V tem Taboru pa za poku{ino tabor nizozemskih pomorskih skavtov, povabilo k sodelovanju s tujimi skavti, tokrat s {vedskimi PP-ji, zraven pa {e dve reklami za poletno delo –ponudba BSA je objavljena na teh straneh, o Kanderstegu pa ste si lahko prebrali `e na prej{nih straneh. Le za kaj se boste odlo~ili?

Vesele decembrske praznike in obilico potovanj, tak{nih in druga~nih, vam v letu 2002 `eli va{a KMD-jevka Nina.

Explorer Belt – novi prijatelji s [vedske

Vsako poletje dve skupini {vedskih tabornikov odideta na raziskovanje neke evropske dr`ave v okviru programa Explorer Belt. To po~nejo `e vse od leta 1978, pa {e nikdar niso bili v Sloveniji! Skrajni ~as torej, da nas obi{~ejo. Namen programa je spoznavanje novih ljudi, kultur in dr`av. @e spomladi se ~lani skupin (42 ~lanov in 4 vodniki) dobivajo in pripravljajo na izziv. Pred odhodom morajo tudi izpolniti dolo~ene priprave.

Pribli`no 15. junija se nato vsi skupaj z avtobusom odpravijo v Slovenijo. Udele`enci nato enajst dni potujejo naokoli v parih in re{ujejo razli~ne naloge. Te naloge pa so tak{nega zna~aja, da jih ne morejo re{iti brez pomo~i lokalnih prebivalcev, obiska {ol, policijskih postaj, bolnic in drugih institucij. V teh enajstih dneh se morajo pari ve~krat ogla{ati svojim vodnikom in jim poro~ati o napredku.

Po kon~anem hajku se skupini spet zdru`ita in udele`enci si lahko malo odpo~ijejo. Po dvodnevnem po~itku jim ostane {e en teden prostega ~asa v Sloveniji. Zaenkrat se {e niso odlo~ili, kaj bi takrat po~eli, vsekakor pa `elijo spoznati tabornike v Sloveniji.

Na kratko, torej – {vedski skavti i{~ejo prijazne slovenske tabornike, ki so jim med 15. junijem in 6. julijem 2002 pripravljeni nuditi:

• preno~i{~e za vse za prvo no~ po prihodu v Slovenijo

• preno~i{~e za 4 vodnike v ~asu hajka (taborni{ka hi{ica ...)

• home hospitality za 46 skavtov ali udele`bo na taboru (morda kako skupno akcijo, ogled Slovenije …) za pribli`no en teden Vodniki nameravajo med 8. in 13. februarjem 2002 obiskati Slovenijo kot del priprav, zato si `elijo `e takrat spoznati svoje gostitelje. Kogar zanima spoznavanje novih prijateljev ali ima {e kak{no vpra{anje, naj pi{e Anni Staaf na anamaria_staaf@ hotmail.com.

Ameri{ki skavti vabijo na poletno delo

Boy Scouts of America vabijo vse, ki si upajo, da pre`ivijo naslednje poletje na enem od njihovih taborov kot osebje. Prijavijo se lahko vsi aktivni taborniki, stari med 18 in 30 let, ki dovolj dobro obvladajo angle{~ino, da lahko uspe{no vodijo ameri{ke M^-ke.

Kot mi tudi ameri{ki skavti vsako poletje odidejo na tabore. Ti tabori so na stalnih prostorih in jih je v ZDA ve~ kot 400.

Tam imajo stalen organiziran program, skozi katerega predstavljajo skavtske ideje in spretnosti. Vsaka skupina na taboru ostane pribli`no en teden, kar pomeni, da bo{ v ~asu svojega "slu`bovanja" zamenjal(a) od 6 do 11 razli~nih skupin. Na povpre~nem taboru se zbere od 150 do 200 otrok. [tevilne aktivnosti potekajo v samem taboru, med njimi plavanje, prva pomo~, vo`nja s kanuji, @VN, orientiring, lokostrelstvo, pionirstvo, bivakiranje, hajki, ro~ne spretnosti, rezljanje lesa, ekologija ...

Ves ta program organizira in vodi osebje. [tevilo ~lanov osebja je odvisno od velikosti tabora in se giblje med 15 in 75 ljudmi.

Osebje bo en teden pred za~etkom taborov imelo pripravljalni tabor. Med taborom bo{ bival(a) v {otorih ali ko~icah, jedel(la) pa v skupni kantini. Ob problemih ti bo na pomo~ prisko~il tudi vodja tabora. Prostega ~asa bo{ imel(a) bolj malo, saj osebje pripravlja tako dnevni kot tudi ve~erni program. Vendar pa ima osebje od ~asa do ~asa tudi kak prost dan, ko lahko obi{~e{ bli`nje mesto, znamenitost ali pre`ivi{ nekaj ~asa na domu kakega drugega ~lana osebja. Na taboru mora{ stalno nositi popoln kroj svoje organizacije.

Nekaj osnovnih podatkov:

• delo traja od 8 do 11 tednov od za~etka junija do konca avgusta

• na taboru ima{ zastonj hrano, bivanje in zdravni{ko oskrbo

• ob prijavi pla~a{ 135 USD, ki ti jih vrnejo, ~e nisi sprejet

• za svoje delo na taboru dobi{ pla~ilo, ki je dolo~eno za

delo, kakr{no bo{ opravljal(a) in je enako pla~ilu, ki ga dobi enako usposobljen ameri{ki skavt

• sam(a) si mora{ pla~ati le potne stro{ke

^e te veseli spoznati obilico novih ljudi, predstaviti ZTS tistim, ki je ne poznajo, izbolj{ati znanje angle{~ine (no, ja), spoznati druga~no kulturo in skavtsko organizacijo, si na doma~i strani BSA ( www.bsa.scouting.org/international www.bsa.scouting.org/international www.bsa.scouting.org/international www.bsa.scouting.org/international www.bsa.scouting.org/international) preberi {e kaj ve~ o taborih. Tam najde{ tudi prijavnico, ki jo mora{ najpozneje do 1. januarja 2002 poslati na ZTS.

NaWaKa 2002: vsi na krov!

Naslednje poletje bodo nizozemski taborniki organizirali tabor pomorskih skavtov, ki se zgodi le vsake {tiri leta! Zato nikar ne zamudi prilo`nosti, da skupaj s 4.500 taborniki z Nizozemske in od drugod med 23. julijem in 1. avgustom raziskuje{ nizozemske vode. Podro~je Meuse, kjer se bo tabor odvijal, je pomembno vodno turisti~no in {portno sredi{~e na jugovzhodu Nizozemske. Program je seveda namenjen u`ivanju v vodnih aktivnostih in je {e posebej zanimiv in eksoti~en za nas, kopenska bitja. Seveda pa se tudi na tem taboru skavti ne bodo odpovedali tabornem ognju, hajkom in ogledom zanimivih mest. Udele`enci tabora bodo stari od 11 do 17 let, za 145 evrov pa ti zagotovijo hrano in prostor na ladji. S sabo mora{ imeti le {otor in kuhinjo. Rok za prijave je december 2001, prijavnico in ve~ informacij pa najde{ na www.nawaka.nl www.nawaka.nl www.nawaka.nl www.nawaka.nl www.nawaka.nl.

36. Svetovna skavtska konferenca

Od 15. do 19. julija naslednje leto bo v Solunu v Gr~iji Svetovna skavtska konferenca na temo poslanstvo skavtstva. Ob programu, ki se ga kot opazovalec lahko udele`i kdorkoli, ki bi ga to zanimalo, bodo pripravili tudi obilico dru`abnih aktivnosti, ki bodo popestrile dogajanje na konferenci. Ve~ o konferenci najde{ v Taborni{kem vestniku .

Popotovanja

Toplo Novo leto

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Vsak december komaj ~akam na sneg. Zdi se mi, da Novega leta brez snega sploh ne more biti oziroma da to ni pravo Novo leto. [e vedno namre~ verjamem v dedka Mraza in to onega izpod Triglava. In jasno je, da dedek Mraz brez snega ne more razvoziti vseh daril.

Prijatelji so mi pripovedovali o pre`ivljanju praznikov v kaki topli, son~ni de`eli in enkrat sva za to odlo~ila tudi midva. Od{la sva v Avstralijo, natan~neje v Sydney. Temperature so bile blizu 30°C, ljudje so bili poletno napravljeni. Le mestna hi{a, spremenjena v ogromen paket, na katerem je sedel v rde~ pla{~ napravljen Bo`i~ek, ter ljudje, ki so si nadeli rde~e ~epice z belimi cofi, so spominjali na prednovoletni ~as. Pa {e Bo`i~ek je v tisti vro~ini deloval nekako nerealno.

na obali so med vikendi polne ve~jih ali manj{ih dru`b, ki ob dobrem zalogaju, klepetu ter raznih igrah tam pre`ivljajo dneve.

Zadnje dnevi leta je bila ve~ina nakupovalnih sredi{~, da bi iztisnila {e zadnje penije v svoje blagajne, odprta pozno v no~. Trgovine so se sicer odele v rde~e-zeleno kombinacijo, a je bilo okrasje {e vedno bolj zadr`ano kot pri nas. Kupcem, ki so imeli skrbi z darili, so pomagali s spiskom darilnih idej in

Mraza in ledu sva se za 16 avstralskih dolarjev lahko nau`ila le v Darling Harbourju, kjer so odprli razstavo ledenih skulptur. In prva dva dni so ljudje za ogled ~akali tudi do dve uri.

Pred Bo`i~em se je zvrstilo nekaj koncertov na prostem, katerih vi{ek je bil veliki bo`i~ni koncert v Hyde Parku. @e nekaj ur pred za~etkom je bil prostor poln. Dru`ine so si v park prinesle odeje in stole ter hrano in pija~o za vsaj teden dni. Kultura piknikov je v Avstraliji zelo raz{irjena. Parki po mestih in lepe to~ke

Ob hladni modri barvi opere se zdi ozra~je takoj za nekaj stopinj hladnej{e

Obalna stra`a po avstralsko

brezpla~nim zavijanjem. Veliko se jih je odlo~ilo za nakup najbolj popularnega darila – starinskega, doma narejenega odi{avljenega mila.

Dan po Bo`i~u, ko je bila ve~ina doma z dru`inami, se je ugledno {tevilo jadrnic in katamaranov na tradicionalni tekmi zapodilo iz Sydneya proti Tasmaniji, kamor so prijadrali {e na starega leta dan.

Za praznovanje novega leta sva se s Tja`em odlo~ila polep{ati, zato sva zavila v enega od frizerskih salonov. Po nekaj minutah je do naju pristopil simpati~en uslu`benec in naju ogovoril: "Pa odakle ste vas dvoje?" Pogovor je potem kar stekel sam od sebe. Fant je po za~etku vojne v Jugoslaviji emigriral v Avstralijo in tu za~el znova. Njegovi otroci bodo `e Avstralci. Pravijo, da je tipi~en Avstralec lahko gr{ki prodajalec zelenjave, italijanski lastnik picerije, malezijski arhitekt, angle{ki uslu`benec ali navsezadnje srbski frizer.

Avstralija je multikulturna de`ela in to njeno raznolikost v mestih lahko polno u`iva{. In ~e temu prida{ {e ~udovito naravo, krasne pla`e, koralni greben pa {e kaj, je vsekakor vredna ogleda. @e samo v Sydneyu lahko zapravi{ tedne. Opera, ki so jo tisto Novo leto osvetlili modro, Harbour Bridge, Rocks, Kings Cross je samo nekaj znamenitosti.

Meni osebno je bilo {e najbolj v{e~ spro{~eno vzdu{je, ki je vladalo v mestu, in pa obala. Sydney ima eno najlep{ih naravnih pristani{~ na svetu. Zaradi razmeroma mo~nih tokov Pacifika je morje tudi v samem mestu ~isto in v vsakem manj{em zaliv~ku je urejeno kopali{~e. Tam pa seveda ne manjkajo ~lani obalne stra`e in, ~e se le malo oddalji{ od zastavic, ki ozna~ujejo mejo kopali{~a, se zasli{i prediren `vi`g pi{~alke. So pa morski u`itki tam ~isto druga~ni kot pri nas. Zaradi mo~nih tokov je plavanje skoraj nemogo~e, v po{tev pride le skakanje v valove in seveda, za tiste, ki znajo, surfanje.

[e vedno mislim, da Novemu letu brez snega nekaj manjka, vendar sonce in toplo morje decembra tudi prija.

Mestna hi{a je lahko tudi bo`i~ni paket

Ledene skulpture so bile edini mo`ni nadomestek zime

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

Je`kov koti~ek

^rno, ki te ljubim ~rno

Kdor {e nikoli ni stopil na tla ^rne celine ne ve, kako tam `ivljenje utripa druga~e. @ivljenje, to so ljudje. Ni~ ni ~rnega! Nasmehi so iskrivi ter iskreni, srca odprta in svetla. Ritem je samosvoj. Afrika je ~isto drug planet.

Nekje v osr~ju Afrike, v de`eli Sudan, globoko v Nubskih gorah `ivijo velika srca. Nube, ostanki ljudstev, ki so pre`iveli stoletna preganjanja lovcev na su`nje in tod na{li varnost, vodo in dobro zemljo. Pravijo, da tam soobstoja petdeset razli~nih plemen in kultur, ki so se v zibki ~love{tva ohranila in razvila v najbolj strpno in demokrati~no so`itje na planetu. Bili so zdravi in zadovoljni – NUBE, ~isti ljudje NUBE, ~isti ljudje ljudje.

Tako pi{e, raje pripoveduje, Tomo Kri`nar Kri`nar Tomo Kri`nar Kri`nar Tomo Kri`nar o svojem prvem obisku osrednje sudanske province Kordofan januarja 1980. Kdo bi ne poznal bradatega mladeni~a, ki je pred afri{kimi dogodiv{~inami `e pisal o svojih samotnih sledeh, kolesarskih izletih v Tibet in popotovanju med Indijance.

Nedvomno pa mu je ljudstvo iz osr~ja Nubskih gora seglo najgloblje v srce. Morda ne veste, da se je po devetnajstih letih zemeljski raj sprevrgel v pravi pekel. Genocid brez primere. Po krvavi sudanski dr`avljanski vojni, ki je terjala dva milijona `rtev, so ostale Nubske gore odrezane od sveta. @ive pokopane. Pozabljene. ^eprav se ~as izteka, upanje umre zadnje.

Tomo ve, bil je tam! S kolesom se je vtihotapil skozi oblegovalne obro~e in se na lastne o~i prepri~al kaj se dogaja. Berite in se ~udite.

Z velikimi napori in s {iroko zastavljeno akcijo je na ta problem opozoril svetovno javnost, tudi OZN in Evropsko skupnost. Ni odnehal pri papirnatih apelih, temve~ aktivno zbira in dostavlja po{iljke humanitarne pomo~i. Vendar je njegovo prizadevanje brez {ir{e podpore in takoj{nje akcije zgolj drobna kaplja v veliko morje.

Dogodiv{~ina, ~udovite fotografije in ~love~nost ter neposrednost, ki te ganeta. Tako, ~isto na kratko. Izvolite.

Je` svetuje, vi preberete:

Tomo Kri`nar, NUBA: ^isti ljudje

Z znanjem do odgovora

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana z bli`ajo~o se akcijo.

1. Rok prijav za udele`bo na Zletu ZTS v Tolminu je: A A – 15. januar, P P P P P – 15. december, E E E E E – 15. marec.

2. Teren ROT-a v Ajdov{~ini je bil: L L – razgiban, U U U U –monoton, JJ J – pust.

3. Na Adventure race Bjelolasica 2001 je slovenska taborni{ka ekipa Svizci dosegla: R R R R R – 1. mesto, Z Z Z – 20. mesto, A A A A – 8. mesto.

4. V. d. stare{ine XI. SNOUB iz Maribora je trenutno: M M – Gregor Vinder, O O O O O – Boris Volari~, C C C C C – Bojan Kri`an.

5. Zlata pu{~ica 2001 se je odvijala na: Z Z – prekrasnem travniku, E E E – mo~virnati ravnici sredi bizovi{kih gozdov, A A – v temnih gozdovih na Pokljuki.

6. Koliko anketirancev je `e sli{alo za ZTS? U U U U U – 82,3 %, [ [ [ [ [ – 72,3 %, N N N N N – 92,7 %.

7. Katera pomembna mednarodna delavnica je potekala v Bohinju? T T T – nadregijska, U U U U U – podregijska, JJ JJ J – medregijska.

8. Snidenje hrenovk in `erjavice so za uvod v novo taborni{ko leto organizirali taborniki katerega rodu? ^ ^ ^ –Rodu Louisa Adami~a, K K K – Rodu Dobre volje, D D D D – ZTS.

9. Kateri od na{tetih ni izobra`evalni program EU? H H H H H –Erasmus, L L L – Leonardo, II II I – Sophocles.

10. Profesor dr. Du{an Petra~ bi za kandidata za astronavta izbral: O O O – fizika, R R R R R – tabornika, T T T – psihologa.

NA VALOVIH DOMI[LJIJE

Nagradna kri`anka

PLEMI^ PREVOZNO SREDSTVO SESTAVIL F. KALAN

POTEGAV[^INA NA PRVEGA APRILA

NA[ KANTAVTOR POLT KO@E

NA[A IGRALKA (BERNARDA)

PRIPRAVA ZA NAMERJANJE NA PU[KI

JAZ, TI,

ZODIAKALNI ZNAK

LATINSKI PREVOD SV. PISMA (IZ ^RK: ATILA)

KAVBOJSKA VRV

VESLA^ TUL

TKANINA ZA BRISA^E GRAD

STRELNO ORO@JE S PU[^ICO

RANOCELNIKIVO DANEU INDIJANSKA @ENA ZNAK ZA MNO@ENJE TELOVADBA OB GLASBI [TEFAN SEME NEM[KA OBLIKA IMENA ALOJZ

KISEL TROPSKI SADE@

ALFI NIPI^

OKVARA [VIC. SMU^ARKA (SONJA)

PEVEC PESTNER DOLENJSKA REKA

OLIVER MLAKAR IGNAC (DOMA^E)

POTUJO^I DELEC SNOVI ORA

NA[ PESNIK (LOJZE) REKA V FRANCIJI

ORANJE DR@AVA NA BALKANU TIPKA PRI KLAVIRJU

ANDREJ CAPUDER @ELEZOV OKSID

@LAHTNI PLIN (Ar) KRACA

^LOVEK, KI SANJARI

ATEK

OLIVER TWIST BAJKA

POSODA ZA PEPEL POKOJNIKA PERNATA @IVAL

8. IN 4. ^RKA LADO VAVPETI^

ODREDBA

DE[^ICAFINSKA PARNA KOPEL

Pravilno izpolnjen kupon {t. 10 je poslalo 21 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: ZLET V TOLMINU, TURA@A, OSTRI KOT, MOLEK in RAKAR.

Nagrajenci so: Flo&Boy, d.o.o.je obdaril Roka Or- Roka Orgoli~a goli~a goli~a iz ^re{novcev. DROGINI nagradi sta prejela JoJoJoJoJo`ica [kofi~ `ica [kofi~ `ica [kofi~ `ica [kofi~ iz ^re{novcev in Andrej Lozar Andrej Lozar Andrej Lozar Andrej Lozar Lozar iz Ljubljane,

na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo za rojstni dan {el Vid Vidic Vid Vidic Vid Vidic Vid Vidic Vid Vidic iz Ljubljane, nagrado podjetja JAZON pa dobi

Helena Murgelj Helena Murgelj Murgelj z Oto~ca. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 11 po{ljite najpozneje do 20. najpozneje do decembra decembra decembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici.