Revija Tabor 2001/10

NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj?

Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj?

6. oktoberZlata Pu{~ica (Ljubljana) damijan.gasparic@kiss.uni-lj.si

Damijan Ga{pari~ (RTT)v Taborni{kem vestniku 9/01

19. - 21. oktoberJesenski posveti stare{in, na~elnikovOO ZTS in pisarna ZTS rodov, dru`in in klubovZTS@rutka.net

20. - 21. oktoberJOTA in JOTI (po celem svetu)www.scout.org ZTS@rutka.net

20. oktoberIvkov memorial (Ljubljana)stajdi@email.si

Miha [tajdoharv tem Taborni{kem vestniku

20. - 21. oktober Mo~ne ukane (Medvode)peter.slapsak@guest.arnes.si

Peter Slap{ak (RDR)v tem Taborni{kem vestniku

29. oktober doJesenske po~itnice

4. november

15. - 18. novemberEvropska skavtska podregijskaPisarna ZTS delavnica v BohinjuZTS@rutka.net

1. december4. seja stare{instvaPisarna ZTS

ZTS@rutka.net

7. - 8. december ZNOT (Dom`ale)janez.anzin@mercator.si

Janez An`in (RST)

22. - 23. decemberLu~ka miru iz BetlehemaOdbor za pripravo akcije v SlovenijiZTS@rutka net

OPOZORILO!

15. december je rok prijav za udele`bo na 12. zletu Zveze tabornikov Slovenije v Tolminu naslednje leto. Prijavnice dobite v pisarni ZTS in na spletni strani zlet.rutka.net zlet.rutka.net zlet.rutka.net zlet.rutka.net zlet.rutka.net.

Saj ni res

Predstavljajte si 40 tiso~ glavo mno`ico, kako se deset dni vsako jutro zbuja na eni od {irnih planjav. Predstavljajte si dogodek, na katerem se taborniki – skavti iz vsega sveta sre~ujejo, veselijo in igrajo skupaj. In kako ~udovito bi bilo, ~e bi se to dogajalo prav pri nas. Ideja je skoraj utopi~na, toda mo`nosti so. ^ez 10 let bi Slovenija lahko – v ~lanku s pomenljivim naslovom Saj ni res, pa je si preberite ve~ – gostila najve~ji svetovni skavtski dogodek.

Vendar je trenutno pomembnej{i 12. zlet ZTS v Tolminu. Na dveh straneh lahko pote{ite radovednost in prebere-

UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK

te, kaj vse in kako se bo dogajalo na drugem vseslovenskem zletu po osamosvojitvi.

Taborni{ki oktober je ponavadi v znamenju kostanjev. Po napornem nabiranju se pe~eni ali pa kuhani {e kako prile`ejo. Po{ljite fotografije in zapise z va{ih kostanjevih piknikov in zgodnjih zimovanj (nekateri jim pravijo kar jesenovanja) prilogama Medo (M^) in Gozdovnik (GG), pa tudi Taboru.

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

Zlet v Tolminu4

Bi~ikleta `ur6

TOTeM8

Vodni{ki te~aj MZT10

Taborjenje RAJ12

TVU14

^i{~enje Bohinja15

Fundacija – danes, jutri16

Saj ni res20

Delavnica o poslanstvu22

EU26

Glasila28

Potuha30

Igre32

Knjiga33

Astronomija34

Orientacija36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodne strani40

Popotovanja42

Trenutki44

Je`ev koti~ek45

Z znanjem do odgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozodvnik : Katarina Drenik, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477 , E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Tine

12. Zlet ZTS Tolmin

Sredi skalnatih gora, je dolina pravlji~na, na sredi reka skodrana se igra...

NA VALOVIH DOMI[LJIJE

"Nismo bili zadovoljni samo z dejstvom, da smo na jamboreeju z ostalimi udele`enci od drugod," je davnega leta 1929 zapisal Robert Baden Powell, o~e skavtskega gibanja. "Izkoristiti moramo vsako minuto dragocenega ~asa ko smo skupaj, da se dru`imo. Iz poznanstev se rojevajo prijateljstva, ta pa nam raz{irijo obzorja in hkrati nalagajo odgovornost, da v svoje okolje prenesemo idejo o miru in duhovnih vrednotah."

Iz globine pribu~i, kakor biser zablesti, preko skal in ~eri se vali in hiti...

V de`eli `ive vode

Tolmin s svojo okolico ponuja obilo zanimivosti; bogato zakladnico zgodovine (arheolo{ke izkopanine, kme~ke punte, pomnike So{ke fronte), kulturno dedi{~ino (sledove razli~nih arhitektur-

nih obdobij), seveda pa ne smemo mimo razgibane narave (dolina reke So~e, mokri{~a in `ivali, ki prebivajo v njih, sredogorje in pogorja Julijskih Alp) in njenih znamenitosti (korita Tolminke in drugih pritokov, {tevilni slapovi,). Tolminska je res de`ela `ive vode.

Na obisk za nekaj dni v to dolino so pri{li k tej reki taborniki, vse vrvi ...

Programski sklopi

RAZVOJNA VAS

• epicenter mladih

• svet okoli nas (druge svetovne organizacije za mlade, mladinske organizacije)

• na{a organizacija (ZTS, Evropska skavtska regija in svetovna organizacija skavtskega gibanja, stoletnica skavtstva)

• taborni{tvo v dru`bi (ekonomsko, gospodarsko in socialno spoznava-

nje okolja, mladi in njihove prilo`nosti, znanja za poklic, prostovoljno delo v dru`bi)

• znanost in tehnika (spremljanje napredka na podro~ju znanosti in tehnike, kakovosti `ivljenja)

RAZISKOVANJE (izleti z naravno, zgodovinsko in kulturno tematiko in razli~nimi na~ini potovanja; pe{, kolo, avtobus)

REKREACIJA ({portno-rekreativne dejavnosti)

KREATIVNI CENTER (ro~ne spretnosti, ustvarjalne delavnice)

TABORNI[KE SPRETNOSTI (pionirstvo, zdravilne rastline, orientacija, mnogoboj, bivakiranje, proga pre`ivetja)

PROSTI ^AS (razli~ne aktivnosti na "placu", zletni radio, duhovni center)

Ogenj misli prasketa, kot zastava, ki vihra domi{ljija skodrana plapola, se igra ...

Namen zleta

• V skladu s sprejeto resolucijo na svetovni skavtski konferenci v Durbanu, izvajati poslanstvo Svetovne organizacije skavtskega gibanja v na{i organizaciji in Izjavo o vzgoji v ZTS sprejeto na Skup{~ini ZTS v Ljubljani.

• Pripraviti vrsto vzgojno-izobra`evalnih aktivnosti, ki bodo udele`encem omogo~ale napredek na vseh podro~jih osebne rasti.

• Promovirati ZTS v dru`bi kot vzgojno mladinsko organizacijo vpeto v lokalno, dr`avno in mednarodno okolje.

• Spoznati naravno, socialno in kulturno raznolikost slovenske dr`ave.

• Omogo~iti mladim dru`enje, izmenjavo idej in izku{enj z vrstniki iz Slovenije in tujine.

Udele`enci

Zlet je namenjen popotnikom in popotnicam in se ga lahko udele`ijo ~lani ZTS in drugih skavtskih organizacij, ~lanic WOSM-a in WAGGGS-a, ki bodo v letu 2002 stari od 15 do 19 let. Zleta se lahko udele`ijo tudi tisti, ki bodo v letu 2002 kon~ali osmi razred osnovne {ole. Vod sestavlja 9 udele`encev in vodnik. Vsak rod lahko prijavi neomejeno {tevilo udele`encev. Organizator bo prijavljene razdelil po taborih, tako da bodo tabori sestavljeni iz razli~nih rodov in obmo~ij.

Za organizacijo programskih aktivnosti in tehni~no izvedbo zleta bodo poskrbele posameznice in posamezniki, ~lani prostovoljnega osebja, ki bodo prevzeli posamezne naloge in tako prispevali h kvalitetni izvedbi zleta.

Klen

Halo, pridi {e ti!

Ta prelepa zgodbica, se nikoli ne kon~a... Je del `ivljenja tvojega, mojega.

Zgodil se je deveti

RJS Izola

Bi~ikleta `ur ...

Deveti~ zapored smo taborniki rodu Jadranskih stra`arjev 11. in 12. maja organizirali `e tradicionalni Bi~ikleta `ur. Ker se je tekmovanje `e po{teno "prijelo", se je v petek zve~er , ko je bilo ob tabornem ognju `rebanje {tartnih {tevilk, na vpisnem listu nabralo 33 ekip – okroglih sto udele`encev. Vremenoslovci so obljubljali prelep konec tedna, tako da smo vsi `e nestrpno ~akali na start prve ekipe. Ker bistvo tekmovanja ni v norenju s kolesi, ampak inteligentnem in dru`abnem rekreiranju, so se ekipe na kontrolnih to~kah spopadle z mno`ico zanimivih nalog.

Na ni~elni kontrolni to~ki so se tekmovalci pomerili v novi olimpijski disciplini, no{enju bobi~ev ~ez `ive in mrtve ovire. Sledila je spretnostna vo`nja s kolesi in lov na zlato ribico, ki pa ni in ni hotela izpolniti skritih `elja in je zato zve~er kon~ala na ro{tilju. Na KT 3 je bilo hitrostno "flikanje" zra~nic. Verjeli ali ne, ampak najbolj{im je uspelo zra~nico "zaflikati" in "napumpati" v neverjetnih 26 sekundah. Na hitrostni etapi se je izkazalo, da v znanem letovi{kem hotelu nad Idrijo zagotovo pogre{ajo nekaj gostov, saj so nekateri dobesedno odleteli po spustu s Svetega Jakoba in ni malo manjkalo, da nekateri ne bi po hitri poti {li tudi nazaj "gor" k Svetemu Jakobu. Na kontrolni to~ki, kjer je bilo potrebno pokazati znanje prve pomo~i, so se udele`enci sre~ali z zelo zanimivimi po{kodbami. Potrebno je bilo nazorno prikazati, kako je do po{kodbe pri{lo in kako bi nudili prvo pomo~. Sre~o so ekipe iskale v metanju podkev in rezultati {e niso natan~no znani, ker {e ne vemo, kdo je dobitnik

sedmice na Lotu. Dale~ najve~ intelek-

tualnega napora je zahteval @OM test (test iz `ivljenja ob morju), kjer so ekipe na primer morale ugotoviti, ~e je Rt dobre nade res tisti, po katerem poteka meja med Slovenijo in Italijo in ali je bilo ime starorimske naselbine res Ribaretium. Pravilno je bilo tudi spoznanje, da morska bolezen zagotovo ne povzro~a "platfusa". Po poti so ekipe morale napisati {e pesmico in najbolj umetni{ko nadarjene so jih napisale kar v cirilici, ena lep{ih pa pravi takole:

Bolj ali manj potol~ene so ekipe prej ali slej pri{le na cilj, nagrada za vse pre`ivele pa je bila topla jota s klobaso. Kon~no je napo~il tudi trenutek resnice in na tehtnico smo morali dati vse dose`ene to~ke ter razglasiti zmagovalno ekipo, ki se je domov odpeljala z novim kolesom. To je bila ekipa Pr'farskih de~kov iz Spodnje Idrije, drugi so bili Mo~virniki (iz Ljubljane seveda), na tretjem mestu pa je pristala ekipa No name iz Murske Sobote.

Po stari navadi je sledil dober taborni{ki `ur, s sardelami in pido~i v buzari, ki so bili {e bolj{i, ker so bili zastonj. Ker se je ob teh romanti~nih trenutkih (ob polnih `elodcih, ognju in pod tiso~ zvezdicami) ve~ina tekmovalcev zaklela, da se drugo leto zagotovo spet vidimo, obljubljamo, da bo naslednji jubilejni 10. Bi~ikleta `ur res nekaj posebnega.

Najbolj{i

1PR'FARSKI DE^KI 2042

2MO^VIRNIKI2003

3NO NAME 1989

4MSTNI1979

5JBR1975

bi se zahvalili vsem tekmovalcem za prine{eno dobro voljo in vsem sponzorjem, brez katerih Bi~ikleta `ur ne bi bil tak{en, kot je bil. Tekmovanje so omogo~ili: B-point, Ob~ina Izola, Trixin, Actual IT, Telekom PE Koper, Fast food VENI, Intereuropa, Pekarna Bertoki, Agraria Koper, ROK Bar, Anthron, Droga, Sla{~i~arna kavarna ZVON, Skavt, Tekom, Fun sports, Zdravili{~e Krka Strunjan, gosti{~e Jasna, Moby Dick bar, Aladino bar, Delamaris, KOP, Kurivo promet Izola, Ekstim, Sintesi Pen.

Radi

TOTeM Izena~ene ekipe in dobra odbojka

Kdor je `elel na prav poseben na~in pre`iveti razgiban in dru`aben konec po~itni{kih dni, ni manjkal v Ilirski Bistrici na ~etrtem Taborni{kem odbojkarskem tekmovanju na mivki. Za pravo dozo dobre odbojke je poskrbelo 20 taborni{kih ekip iz kar 17 rodov po Sloveniji.

Organizatorji, tabornice in taborniki Rodu sne`ni{kih ru{evcev, na `alost niso imeli vpliva na vreme, ki je dogajanje preselilo v {portno dvorano, so pa organizacijsko tekmovanje kot tudi vsa pretekla leta pripravili na najvi{ji ravni. To dokazuje tudi dejstvo, da TOTeM obi{~e vsako leto ve~ ekip in da so morali zaradi turnirskega sistema celo omejiti {tevilo. Najve~ je seveda Primorcev, ki jim je tudi sicer odbojka na mivki zelo doma~a, poleg njih pa je vedno ve~ ekip iz okolice Ljubljane; svoje predstavnike so imeli tudi Gorenjci (Poklju{ki rod Gorje), Dolenjci (Rod sivega dima Kr{ko) in [tajerci (Rod Franca Le{nika iz Miklav`a).

Da je bilo dogajanje zanimivo so Bistri~ani poskrbeli `e kar na za~etku z dru`abnimi igrami, rahlo presene~eni udele`enci pa so na koncu le ugotovili, da se zabavi spla~a pridru`iti (Guantanamera). Potem se je za~elo zares.

Nekaj sprememb pri pravilih igranja je sicer ekipam povzro~alo preglavi-

ce, vendar je bila igra odli~na, razlike med ekipami pa tako majhne, da je odlo~ala trenutna zbranost in mo~nej{a `elja po zmagi. Nasprotnike z obeh strani mre`e je odlikovala timska igra, predvsem pa taborni{ki "fair play", saj so se vse tekme odigrale brez sodnika.

Tudi letos je ve~ino tekem komentiral legendarni Bo{ko, ~lan {e bolj legendarnega pevskega zbora iz Zre~, ki je prepeval na proslavi ob 50-letnici ZTS, pridru`ila pa se mu je {e doma~inka Vida, ki je s svojim `ametnim glasom marsikatero ekipo spravila do ekstaze. V kvalifikacijah je vsaka ekipa igrala {tiri tekme, zmagovalci skupin pa so se prebili v polfinale in najbolj{i v finale.

Do sedaj je prehodni pokal vsako leto zamenjal lastnika, kar ka`e na veliko izena~enost ekip. Prehodni pokal so

osvojili:

Leta 1998 Rod sne`ni{kih ru{evcev

Leta 1999 Rod jadranskih stra`arjev

Leta 2000 ekipa Unija

Leta 2001 ekipa Peter drim tim

Na koncu je 1. mesto osvojila ekipa Peter dream team, 2. mesto so zasedli ~lani ekipe Unija, na tretjem in ~etrtem mestu pa so pristali ~lani Rodu jadranskih stra`arjev iz Izole (RJS 1 in RJS 2). Podrobne rezultate kvalifikacij si lahko preberete v Taborni{kem vestniku.

Ve~ fotografij si lahko ogledate na totem.rutka.net totem.rutka.net totem.rutka.net, na forumu pa lahko izrazite pripombe in pohvale o leto{njem TOTeMu in predstavite pobude za {e bolj zanimivo tekmovanje v letu 2002 (na primer ~im ve~ me{anih ekip s ~lani iz razli~nih rodov, kak{na mednarodna ekipa ali tekmovanje za najprijaznej{o ekipo).

Leto{nji TOTeM so podprli tudi {tevilni sponzorji: 00net. d.o.o., Novi svet d.o.o., Droga d.d., Medex Int. d.d. Irbis d.o.o., Mobitel d.d., Suma d.o.o., Matko Vincenc s.p., Sanabor Sre~ko s.p., Vezenje Grovez s.p., za pomo~ pri organizaciji pa se organizator zahvaljuje tudi [portni zvezi Ilirska Bistrica, Osnovni {oli Antona @nidar{i~a, Mladinskemu klubu Nade @agar in Nogometnemu klubu Transport.

Vodni{ki te~aj MZT

Mojca, RHV

In{trukta`a je mimo. Imam to~no 4 ure. Moram razpakirati, oprati in posu{iti perilo. Vse to je razbijalo v moji glavi. [ele ko sem sedla v avto in je Majcen speljal, mi je malce odleglo. Ampak brez zapletov ne gre in tako sva ~ez pribli`no pol ure zares zapustila Ljubljano. Ko sva pri{la na [martno na Pohorju je bila `e no~. Takoj so naju poslali na bivak, kjer sva se kon~no sre~ala s te~ajniki. Polno novih obrazov in le malokateri se mi je zdel znan. Pri`gali smo ogenj in pri~elo se je ...

Dinko nas je popeljal v njegov svet, kjer je zadi{alo po morju in te~ajniki so izvedeli vse o na{i vasi in njenih prebivalcih (v vasi namre~ `ivijo solinarji, ribi~i in ov~arji, ki skrbijo za visok va{ki prora~un). Nato so nam turisti - te~ajniki –predstavili njihova mesta in vasi – rodove. Ko smo se dodobra seznanili in so te~ajniki zlezli v svoje bivake, je vodstvo (v tem primeru mi, `al) zlezlo v meter {irok, pol metera visok in kar precej dolg bivak. Takoj smo ob~utili, kako se po~utijo sardinice v konzervi.

Tako se je zame za~el prvi dan. Nato so dnevi minevali kot sekunde. Program je bil pester, vsi so u`ivali in nikoli nismo imeli dovolj ~asa. In ~e vpra{ate, kaj je bilo najbolj{e, vam sploh ni mo~ odgovoriti. Nekateri bi rekli, da potep, saj je kon~no pri{la na vrsto orientacija, pa tudi nas (vodnikov) so se znebili za nekaj ~asa. Drugi spet bodo pohvalili ve~erne delavnice: masa`o, no~ni tek, izdelovanje {tampiljk, oblikovanje iz mavca, mafijo ... Tretji bi se odlo~ili za {kampijado. Vse nas je navdu{il na{ prijatelj Heiko z njegovo delavnico. Vsi pa bi najbr` pohvalili tudi zanimive ve~ere. Ni nam manjkalo ne impro lige, pesmi, gozdnih modrosti, no~nih iger, ki so jih pripravili te~ajniki sami, krsta in porok. Najzanimivej{i pa je bil seveda zadnji ve~er s ceremonialom. Koga pa ne bi ganila pot posuta z lu~kami, ki te vodijo v krog, ki ga sklene{ s svojimi prijatelji? Takrat se je navla`ilo marsikatero oko in vsi smo se po~asi za~eli zavedati, da se bli`a konec. Le kdaj se bomo spet sre~ali?

Naslednje jutro smo ovrednotili delo in se poslovili, pospravili {otore in `e je avtobus odpeljal proti dolini. Izginilo je morje, odplula je ladja in vsi smo se vrnili v realni svet. Hvala vsem, ki ste mi omogo~ili to potovanje, se vidimo prihodnji~.

Majcen v popolnem elementu – {kampijada

Dinko ribi~ in na{ {efe – sprejemni odbor

Vodni{ki, kaj je `e to? Kakor da se ne spomnim najlep{ih 12 dni mojega `ivljenja!!! ^e pa vi ne veste ali pa se ne spomnite naj vas spomnim:

12 dni taborni{kega `ura , nadvse zanimivih predavanj (pa se ne hecam), najbolj{ih vodnikov kar jih poznam, mal~ek zoprnih letnih na~rtov in testov, {kampijade (po va{e olimpiade), prekratkega a vseno najbolj zabavnega bivaka in potepa, Dinkota Ribi~a, nose~e stare{ine, spominov, kako je imeti VOLKA (Kronglca) za taborovodjo, stiskanja v {otorih, Ne`inih delavnic (namig: MASA@A), jutranje telovadbe, skritih prijateljev; strani{~ne poezije, tabor-trofi (namig: BLATO), porok, sestritev, Trise (psa) ... Lahko bi na{tevala, pa nimam ~asa! Rada bi samo rekla: "VODNI[KI TE^AJ JE ZAKON. Vodstvo vodni{kega te~aja {e bolj, vse je ffffffuuuuuuullllll dobr." Pohvale vsem!

Mina Stojilov RaR

Vodni{ki je bil bolj{i od mojih pri~akovanj. Bil je bolj spro{~en, pove~ini ni bilo pritiska s strani vodnikov in strogega nadzorstva kot sem ga pri~akoval. To je bilo seveda zelo dobro. Tema mi je bila zelo v{e~, prav tako povezanost le-te s prehrano, igrami in animacijami. Morda bi lahko bilo vsega tega {e malo ve~. Test je bil ravno prav te`ak (po sodni{kem testu sklepajo~ sem pri~akoval, da bo podoben in sem vesel, da ni bil tako lahek), morda bi mu namenili nekaj ve~ ~asa. Pri kraju nastanitve me je motilo to, da smo bili prakti~no v vasi. Vse ostalo, kar sem izpustil, je bilo super in oh in sploh tako da ne bi preve~ pleteni~il.

Grega Traven, RaR

Konec. Ja, prav ta beseda je zadnji dan vsem odzvanjala v glavah. Nih~e si ni upal na glas priznati, da se ura slovesa bli`a in bli`a… Ko smo pospravili bajtico in {otore, jih natovorili na tovornjak, smo se `e za~eli ozirati drug po drugem. S te`kim srcem smo nesli nahrbtnike do avtobusa in vsak korak je postal te`ji in vsak naslednji {e te`ji. Edina misel, ki nam je pri{la na pamet – to je to, konec. [e zadnji objem z vodom, {e zadnje besede vodnikov, {e zadnji pogled. Odhod na avtobus. Ko je avtobus speljal, so se nekaterim utrnile solze. Kak{ne solze? Po moje solze sre~e, ker nam je v tako kratkem ~asu uspelo narediti to, kar si ne bi nih~e upal priznati na za~etku, ustvariti skupino, ki se razume, ki se ima rada, skupino, ki ima srce in du{o. Ja, to je skupina z vodni{kega te~aja "[martno na Pohorju 2001", kateri pripadam jaz in nedvomno tudi ti.

Lavbout – na{e edino prevozno sredstvo

Kolpa 2001

Kurirka, RAJ

Taborniki iz Rodu aragonitnih je`kov (RAJ) iz Cerknega smo si letos za svoje letno taborjenje v mesecu juliju izbrali taborni prostor ob Kolpi – natan~neje v Dolu pri Starem trgu. Kljub temu, da imamo slabe izku{nje s taborjenja ob Kolpi iz leta 1997, ko je neprestano de`evalo in smo imeli zaradi blata desetdnevno progo pre`ivetja, sploh pa, ~e si hotel uspe{no priti do umivalnice in na{ih kemi~nih WC-jev.

Vendar so to spomini, ob katerih se danes le {e nasmejimo in tako smo se letos vseeno odlo~ili, da na{ih deset dni pre`ivimo ponovno tam blizu. Pozneje se je izkazalo, da je bila to povsem dobra odlo~itev.

Kajti `e ob prihodu v postavljen tabor, po zaslugi na{e pridne predhodni-

ce, smo ob~utili povsem drugo plat –pripekajo~e sonce, ki je le {e spodbudilo, da smo br` po namestitvi po {otorih smuknili v kopalke in poskakali v Kolpo. V tistih dneh je kar vabila v svoj objem s svojo, za nas neobi~ajno, zavidljivo temperaturo preko 20 stopinj. Sicer se je malce ohladila po edinem de`ev-

nem dnevu, a najbolj vztrajnih tudi to ni zmotilo. Vreme nam je bilo naklonjeno in tako smo imeli vse pogoje, da smo uspeli izpeljati vsakodnevne aktivnosti in ob ve~erih kuriti ogenj ter stra`iti pod zvezdnatim nebom, gledati utrinke in si izmi{ljevati `elje.

Tabore~i so imeli tako dve orientacijski preizku{nji in na eni izmed njih so si s celotne poti zapomnili le eno –prav zgro`eno so pozneje ob vrnitvi povedali, da jih je pot vodila mimo table –obmo~je medveda. Ker pa to {e ni vse, smo se podali tudi na hajk, ki je bil letos v nekoliko okrnjeni obliki zaradi ~asovne stiske. [e tako kratek hajk,je postal {e kraj{i, ko so nam doma~inke pri{le povedat, potem ko smo `e postavili bivak, v njega `e vse namestili in `e pojedli skuhano in spe~eno, da v neposredno bli`ino vsako jutro zahaja medvedka z dvema mladi~ema in sledila je vrnitev v tabor. Druga~e pa nas je na taborjenju obiskalo nekaj star{ev in tudi vokalna skupina Lira, ki je pripravila v ~asu njihovega obiska ve~ zanimivih glasbenih delavnic. Taborovodja je s pomo~jo {e nekaterih tabornikov spro{~al svojo energijo pri izdelavi kanuja, ki je uspe{no prestal krst pod imenom Bubisima. Eni so se ve~ino ~asa zadr`evali pri lokostrelstvu, drugi pri delavnicah za ro~ne spretnosti, tretji ...

[e bi lahko opisovala na{e taborni{ko dogajanje ob Kolpi. ^e drugega ne, smo vsako leto pri~a nadle`nemu zgodnjemu vstajanju. To velja {e posebej za tiste, ki `e pri desetih letih ka`ejo prve znake bolezenske nespe~nosti. Temu je sledilo, sode~ po pripombah mlaj{ih GG-jev, {e bolj nadle`no razgibavanje. Zatem zbor, zajtrk in razne druge aktivnosti, kosilo in po~itek, ki si ga vedno razlaga vsak po svoje. Popoldneve smo pre`ivljali ob ali kar v vodi. Tudi malicali smo na na{i obali. Zve~er pa ve~erja, spust zastave in ve~eri ob tabornem ognju.

Poletno taborjenje smo uspe{no izpeljali in s tem zaklju~ili taborni{ko leto. Sedaj je pred nami novo, polno pri~akovanj in upamo, da le {e bolj{e.

Taborni{ko znanje zanimivo tudi za druge Teden vse`ivljenjskega u~enja

2001

Promocija in priprave so potekale `e od aprila letos in kon~ni rezultat je ve~ kot odli~en: enajst organizatorjev in 16 razli~nih aktivnosti po celi Sloveniji. In kaj bodo rodovi ponudili drugim predvsem v lokalni skupnosti?

Uvod v teden bo `e ^istilna akcija [marne gore, ki jo 13. oktobra organizira Ra{i{ki rod Ljubljana, taborniki pa bodo pri obiskovalcih [marne gore z lastnim zgledom sku{ali razvijati odnos do narave.

Rod veselega vetra Murska Sobota bo 16. oktobra organiziral okroglo mizo na temo Predstavitev neformalne vzgojno-izobra`evalne vloge taborni{tva pedago{kim delavcem in drugim, na drugem koncu Slovenije, v Postojni pa bodo taborniki Rodu kra{kih viharnikov dva dni pozneje skupaj z Ljudsko univerzo Postojna v Pivki pedago{kim delavcem in osnovno{olski mladini predstavili taborni{ko dejavnost. Naslednji dan bo zopet zanimiv za krajane Murske Sobote, saj bodo taborniki predstavili taborni{ki program in vlogo vodnika.

Soboto 20. oktobra bodo zaznamovale {tevilne dejavnosti: od informativnega dneva v Il. Bistrici, ustvarjalnih delavnic v Miklav`u, Vseajdovskega in Cerkljanskega teka v Ajdov{~ini in Cerknem, ki ju bodo spremljale delavnice u~enja orientacije v naravi.

Taborniki Rodu dveh rek iz Medvod bodo u~enju osnov orientacije dodali {e humanitarno akcijo "Brez {olskih potreb{~in se ne morem u~iti" - zbiranja u~nih pripomo~kov (zvezkov, pisal, ravnil, {olskih torb), ki jih bodo podarili otrokom dru`in v socialni stiski, v Selnici ob Dravi pa bo mo`no spoznati radioamatersko dejavnost in se pogovarjati s skavti po svetu.

V za~etku novembra bo Mestna zveza tabornikov Ljubljana za prebivalce mesta in naklju~ne obiskovalce organi-

zirala foto orientacijo, preko katere bodo udele`enci spoznavali mestno jedro s pomo~jo fotografij ter krepili ob~utek za orientacijo in opazovanje.

Zveza tabornikov Slovenije bo v novembru organizator Evropske podregijske skavtske delavnice, na kateri bodo sodelovali predstavniki skavtskih organizacij iz 11 evropskih dr`av s podro~ja programa za mlade in vzgoje in izobra`evanja odraslih. V ~asu delavnice bo potekala tudi slovesna podelitev in{truktorskih nazivov odraslim vodjem v ZTS.

Poleg aktivnosti bo v okviru projekta informacije mo~ dobiti tudi preko odprtega telefona (01/300 08 24) v pisarni ZTS vsak delovni dan od 12. do 14. ure in na Internetu tvu2001.rutka.net tvu2001.rutka.net tvu2001.rutka.net tvu2001.rutka.net tvu2001.rutka.net.

Podrobni podatki so na voljo na spletni strani

tvu2001.rutka.net.

Bohinj Taborniki o~istili obalo Bohinjskega jezera

Taborniki smo zelo povezani z naravo, saj pri izvajanju programa ve~ino ~asa pre`ivimo v njej. Zato je tudi na{a skrb za ~isto in neokrnjeno naravo toliko ve~ja, poleg tega pa s svojim delovanjem sku{amo na tak{no ravnanje opozoriti tudi druge. V ~asu, ko je v Gozdni {oli v Bohinju potekala {ola za in{truktorje - vodje taborni{kih rodov, se je vodstvo {ole v dogovoru z lokalno skupnostjo odlo~ilo, da bodo udele`enci {ole izvedli ~istilno akcijo in tako opozorili na problem onesna`evanja narave.

Tako se je na prazni~en avgustovski dan, ko je bilo v Bohinju veliko turistov `eljnih oddiha in naravnih lepot, 75 tabornikov z vre~ami za smeti podalo v lov za raznovrstnimi odpadki, ki jih neosve{~eni turisti pu{~ajo na obalah Bohinjskega jezera. Po~istili smo celotno ju`no obalo, pri tem pa kljub ko{em za odpadke zbrali skoraj 1000 litrov ve~inoma plasti~ne embala`e in plo~evink, manjkali pa niso tudi ve~ji kosi (gume, celo smu~i), ki jih je verjetno odvrgel tudi kak{en "doma~i turist". Akcijo so doma~i in tuji turisti sprejeli z veliko mero odobravanja in upamo lahko, da bo to vplivalo tudi na njihovo ravnanje.

Skavtska fundacija

Danes, jutri ...

Pogovor z Borisom Mrakom, predsednikom uprave Skavtske fundacije

Ideja o Skavtski fundaciji se je rodila pred sedmimi leti, leto pozneje je ZTS na tretji seji stare{instva 2. decembra 1995 sprejela odlo~itev o ustanovitvi Skavtske fundacije, ustanove ZTS in {ele naslednje leto, 7. maja 1996, je bil na seji stare{instva v Ljutomeru sprejet Akt o ustanovitvi Skavtske fundacije, ustanove ZTS, ki je slu`il kot osnova za registracijo fundacije. Snovalci fundacije so idejo pobrali pri WOSM-u, ustanoviti pa so jo `eleli zaradi bolj neodvisnega financiranja ZTS.

Zaradi razli~nih objektivnih razlogov je bilo na formalno pravno ureditev treba po~akati vse do leta 1997, ko je v okviru takrat `e sprejetega zakona o ustanovah Skavtska fundacija kon~no prejela soglasje Ministrstva za {olstvo in {port k Aktu o ustanovitvi (5. septembra 1997). Uprava se je sestala decembra istega leta in sprejela statut Skavtske fundacije. Danes upravo fundacije sestavljajo: predsednik Boris Mrak ter ~lani Lenka Puh, Marko Volj~, Josip [koberne in Zoran Thaler, nadzorni odbor pa Miha Je{e, dr. Janko Strel in dr. Franjo [tiblar.

Poslanstvo Skavtske fundacije je zbiranje materialnih sredstev in upravljanje z njimi, ki bodo dolgoro~no in na nacionalni ravni zagotavljala rast taborni{tva – skavtstva v Sloveniji. Osnovni namen delovanja fundacije je dolgoro~no zbiranje in plemenitenje sredstev, ki bi jih ZTS porabila za sofinanciranje izobra`evanja kadrov in zalo`ni{ke dejavnosti ter nakup in ureditev 8 do 10 tabornih prostorov, razporejenih po vsej Sloveniji.

V aktu o ustanovitvi ustanove so, kot varovalo pred zlorabljanjem sredstev fundacije, zapisali, da fundacija ne more zmanj{evati svojega premo`enja, ki ga pridobi na osnovi donacij. Kar pomeni, da mora skrbeti za realno ohranjanje sredstev in sicer tako ustanovnega premo`enja kot tudi pozneje pridobljenih sredstev. Podarjenega denarja ne morejo enostavno razdeliti za delo organizacije. Lahko pa denarna sredstva spremenijo v materialna, tako da se premo`enje fundacije ne spremeni, se ne zmanj{a. S pridobljenim denarjem lahko neposredno kupujejo taborne prostore, zalo`ni{ko in izobra`evalno dejavnost pa lahko financirajo le iz ustvarjenega dobi~ka oziroma obresti.

Sredstva, ki bi Zvezi nekaj pomenila, je relativno te`ko zbrati. Boris Mrak kot razlog omenja premajhno razpoznavnost organizacije v okolju, v katerem deluje in pomanjkanje primernih pristopov k tr`enju na{e organizacije. Glede denarja, nadaljuje, je na eni strani dr`ava, ki lahko zagotavlja dolo~ena sredstva, na drugi pa – kar je v fundaciji najpomembnej{e, ali pa sploh edino –so sredstva, ki jih prispevajo posamezniki in podjetja, ki verjamejo in zaupajo organizaciji in njenemu poslanstvu.

na{a podoba, imid` v dru`bi in bi na{a podoba, imid` v dru`bi bi morali najprej poskrbeti za medij- morali najprej poskrbeti medij- morali najprej poskrbeti za medij- morali najprej poskrbeti medij- morali poskrbeti sko pozornost ZTS, posledi~no pa bi sko pozornost ZTS, posledi~no pa bi sko pozornost ZTS, posledi~no pa bi sko pozornost ZTS, posledi~no pa bi bi Fundacija dobila ve~ sredstev, ker bi Fundacija dobila ve~ sredstev, ker bi Fundacija dobila ve~ sredstev, ker bi Fundacija dobila ve~ sredstev, ker bi Fundacija dobila ve~ sredstev, ker bi bilo na{e delovanje bolj prepoznav- bilo na{e bolj prepoznav- bilo na{e delovanje bolj prepoznav- bilo na{e bolj prepoznav- bolj no? no? no? no? no?

To bi lahko bil eden od razlogov, da Fundacija ne dobi toliko sredstev. Ne glede na to, da smo formalno dve organizaciji, moramo delati skupaj. Brez skupnega nastopa in skupnega dela tukaj uspeha ne bo. Taborni{ka ali katerakoli druga organizacija mora biti prepoznavna v okolju zaradi svojega programa. Seveda je fundaciji te`je, ~e taborni{ka organizacija nima ustreznega imid`a v okolju in osebno menim, da bi ZTS morala ve~ pozornosti posvetiti odnosom z javnostmi. Fundacija ni sama sebi namen, ampak je bila ustanovljena zato, da bi pomagala pri to~no dolo~enem delu programa taborni{ke organizacije: pri pridobivanju sredstev in s tem dolgoro~nem zagotavljanju ve~je neodvisnosti delovanja ZTS.

Je slavnostna akademija ob 50. ob- Je slavnostna akademija ob 50. ob- Je slavnostna akademija ob 50. ob- Je slavnostna akademija ob 50. obobletnici korak k prepoznavnosti Zveze letnici korak k prepoznavnosti Zveze letnici korak k prepoznavnosti Zveze letnici korak k prepoznavnosti Zveze letnici tabornikov v dru`bi? Bi to lahko bil tabornikov v Bi to lahko bil tabornikov v dru`bi? Bi to lahko bil tabornikov v Bi to lahko bil tabornikov v dru`bi? Bi to lahko bil eden od temeljev, na katerih lahko eden od temeljev, na katerih lahko eden od temeljev, na katerih lahko eden od temeljev, na katerih lahko od na Fundacija uspe{no gradi? Fundacija gradi? Fundacija uspe{no gradi? Fundacija gradi? Fundacija

Prav gotovo je to eden od temeljev. Vendar imeti samo enkrat tak dogodek, da se poka`emo javnosti, ne bi imelo smisla. Nenehno bi morali ustvarjati dogodke, da bi se predstavljali in povezovali z okoljem. ^utim pa, da je te`je vzpostavljati stike s tistimi, ki ne poznajo organizacije in njenega dela z mladimi in za mlade. Ampak odmevnost tega dogodka Ampak odmevnost tega dogodka

utemeljimo tudi zaradi njego- lahko utemeljimo tudi zaradi njego- lahko utemeljimo tudi zaradi njego- lahko utemeljimo tudi zaradi njego- lahko njego-

ve enkratnosti – pol stoletja, pred- ve – pol stoletja, predsednik dr`ave, eminentno prizori{~e sednik dr`ave, eminentno prizori{~e sednik dr`ave, eminentno prizori{~e sednik dr`ave, eminentno prizori{~e eminentno ... Kako potem ustvariti prihodnje ... Kako potem ustvariti prihodnje ... Kako potem ustvariti prihodnje ... Kako potem ustvariti prihodnje ... potem ustvariti taborni{ke dogodke, ki bodo prav taborni{ke dogodke, bodo prav taborni{ke dogodke, ki bodo prav taborni{ke dogodke, bodo prav taborni{ke tako medijsko zanimivi, ~eprav brez tako medijsko zanimivi, ~eprav tako medijsko zanimivi, ~eprav brez tako medijsko zanimivi, ~eprav tako pomembnih kulturnih, politi~nih in pomembnih kulturnih, politi~nih in pomembnih kulturnih, politi~nih in pomembnih kulturnih, politi~nih in pomembnih kulturnih, gospodarskih osebnosti? gospodarskih osebnosti? gospodarskih osebnosti? gospodarskih osebnosti? gospodarskih

To, da je bila izvedena slavnostna akademija, je rezultat dela in razmi{ljanja ljudi, ki danes vodijo taborni{ko organizacijo. V pripravo in izvedbo akademije je bilo vlo`enega veliko truda in dela mnogih tabornikov, ki si zaslu`ijo vso pohvalo za vlo`en ~as in opravljeno delo. V tem primeru se je jasno izkazalo, da v organizaciji uspeha ne more zagotoviti zgolj delo posameznika. Odmevnih dogodkov v javnosti je lahko veliko, saj se v taborni{ki organizaciji stalno nekaj dogaja, samo obelodaniti moramo to, kar delamo in javnost s tem seznaniti. Na primer naslednje leto bo tak velik dogodek 12. zlet ZTS v Tolminu in na ta dogodek se je medijsko potrebno za~eti pripravljati `e danes.

^e se sedaj osredoto~iva na fundaci- ^e se sedaj osredoto~iva na fundaci- ^e se sedaj osredoto~iva na fundaci- ^e se sedaj osredoto~iva na fundaci- ^e na jo – 50-letnica je bila odli~na pri- jo – 50-letnica je bila odli~na pri- jo – 50-letnica je bila odli~na pri- jo – 50-letnica je bila odli~na pri- 50-letnica odli~na lo`nost za nabiranje donatorjev. Je lo`nost za nabiranje donatorjev. Je lo`nost za nabiranje donatorjev. Je lo`nost za nabiranje donatorjev. Je lo`nost za nabiranje donatorjev. Je bila po tej plati slavnostna akademi- bila po tej slavnostna bila po tej plati slavnostna akademi- bila po tej slavnostna ja za fundacijo uspe{na? ja za fundacijo uspe{na? ja za fundacijo uspe{na? ja za fundacijo uspe{na? ja fundacijo

Medijska pozornost je vsekakor bila, vendar bo medijska odmevnost vidna {ele ~ez nekaj ~asa. Pokazali smo se kot organizacija, ki je urejena in ki zna stvari izpeljati. Je pa tako – premakniti voz z mesta je vedno te`ko. Fundacija je za~ela delo z osnovnim vlo`kom enega milijona tolarjev, ki ga je dala ZTS. Ostala sredstva smo zbrali z donacijami posameznikov in podjetij. Fundacija je do sedaj zbrala pribli`no 5 milijonov tolarjev, ki so zaradi varnosti vezani v

obliki depozitov v razli~nih bankah. To so samo zbrana denarna sredstva. ^e k

temu pri{tejemo {e vse ostale nedenarne prispevke tako posameznikov kot tudi

podjetij, je bilo zbranih sredstev po moji

oceni okoli 15 milijonov tolarjev. Letos smo z donatorji podpisali {tiri pogodbe. To pomeni, da za~enjamo po~asi rasti.

Bi lahko Skavtska fundacija enkrat Bi lahko Skavtska fundacija Bi lahko Skavtska fundacija enkrat Bi lahko Skavtska fundacija Bi

lahko Skavtska fundacija enkrat dosegla tak{en ugled v dru`bi, da bi dosegla tak{en dru`bi, da bi dosegla tak{en ugled v dru`bi, da bi dosegla tak{en dru`bi, da bi bila velika donacija vanjo neke vrste donacija vanjo neke vrste statusni simbol, da bi lahko podjetje statusni simbol, da bi lahko podjetje simbol, s ponosom na steno obesilo prizna- ponosom na steno prizna- s ponosom na steno obesilo prizna- ponosom na steno priznanje, da je "zlati donator" fundacije? nje, da je "zlati donator" je

uporabili pozneje v `ivljenju. Je pozneje v Je predvidena ta mo`nost sodelovanja ta mo`nost sodelovanja predvidena ta mo`nost sodelovanja ta mo`nost sodelovanja med ~lani ZTS in fundacijo? med ~lani in med ~lani ZTS in fundacijo? med ~lani in in

Kaj pa dolgoro~ni cilji? V na~rtu Kaj pa dolgoro~ni cilji? na~rtu dela je mejnik za dosego zastavlje- dela je mejnik za dosego zastavlje- dela je mejnik za dosego zastavlje- dela je mejnik za dosego zastavljenih ciljev postavljen pri 10 letih. So nih ciljev 10 letih. So

nih ciljev postavljen pri 10 letih. So se ti cilji kaj spremenili, se je rok po- se ti cilji kaj spremenili, se je rok po- se ti cilji kaj spremenili, se je rok po- se ti cilji kaj spremenili, se je rok po- se ti cilji kaj spremenili, se je rok po-

nih ciljev postavljen pri 10 letih. So

nih ciljev 10 letih. So

dalj{al, glede na trenutne izku{nje z dalj{al, glede na izku{nje z dalj{al, glede na trenutne izku{nje z dalj{al, glede na izku{nje z na nabiranjem sredstev? nabiranjem sredstev? nabiranjem sredstev? nabiranjem sredstev? nabiranjem

[e vedno ostajamo pri tem, da je obdobje, v katerem `elimo nekaj narediti in pokazati, obdobje 10 let. @e ob ustanovitvi smo vedeli, da bo v prvih letih te`ko, vendar ko si enkrat prepoznaven, ko donatorji vedo, komu in za kak{en namen dajejo denar, je do njih mnogo la`je priti. Posledi~no pa so podjetja pripravljena dati tudi ve~ denarja.

To je odvisno od tega, kako delamo in kako se znamo v okolju predstaviti. Prav tako je odvisno od tega ali se bo donatorsko podjetje "poistovetilo" s taborni{tvom in njegovimi cilji.

Slogan za donatorje bi lahko na primer bil: "Bodo~nost ustvarjajo mladi, zato prispevamo v taborni{ko fundacijo!" ^e se vrnem k vpra{anju, ali bo fundacija postala presti`na. Presti`na ne, mislim pa, da bo postala pomembna, enako, kot je pomembna Svetovna skavtska fundacija v okviru WOSM-a.

Skavtska fundacija bi lahko taborni- Skavtska fundacija bi lahko taborni- Skavtska kom v zameno za njihovo prosto- v zameno za njihovo prosto- v za njihovo voljno delo pri zbiranju sredstev nu- voljno delo zbiranju sredstev voljno delo pri zbiranju sredstev nu- voljno delo zbiranju sredstev dila dolo~ena znanja, ki bi jih lahko dolo~ena ki bi jih lahko dila dolo~ena znanja, ki bi jih lahko dolo~ena ki bi jih lahko dolo~ena

Kot je razvidno iz namena fundacije, bo le ta financirala tudi izobra`evanje. Razumevanje prostovoljnega dela v taborni{ki organizaciji je nekaj posebnega. Konkretno to lahko komentiram skozi dosedanje izku{nje, ki seveda odra`ajo odnos ~lanstva do te problematike. Zanimivo je, da smo v fundaciji zadnji dve leti organizirali akcijo prodaje novoletnih vo{~ilnic. Na{li smo podjetje, ki je taborni{kim rodovom ponudilo, da za solidno provizijo prodajajo te vo{~ilnice. Seveda je bilo podjetje pripravljeno fundaciji nameniti donacijo in jo tudi je. Z akcijo smo za~eli pred novim letom 1999/2000 in prvo leto se za sodelovanje ni odlo~il niti en rod. Ve~ji uspeh smo imeli naslednje leto, ko se je za akcijo odlo~ilo nekaj rodov, vendar {e vedno zelo malo. Vsekakor je tako konkretno delo koristna iz-

ku{nja za `ivljenje. S tem, ko bi si rodovi sami pomagali priti do sredstev, bi posredno pomagali tudi fundaciji.

Morda pa so raje te stvari rodovi po- pa raje te stvari rodovi po-

Morda pa so raje te stvari rodovi po- pa raje te stvari rodovi po- pa stvari

~eli sami in dobili ve~ denarja, kot ~eli sami in dobili ve~ kot ~eli sami in dobili ve~ denarja, kot ~eli sami in dobili ve~ kot sami

~e bi delali skupaj s fundacijo in bi

~e bi delali skupaj s fundacijo in bi

~e bi delali skupaj s fundacijo in bi

~e bi delali skupaj s fundacijo in bi s del njihovega zaslu`ka {el njej. njihovega zaslu`ka {el njej. njej.

Rodovi dobijo tisti znesek, kot bi ga dobili, ~e bi se dogovorili neposredno z zalo`nikom in prodajali vo{~ilnice, tako da sedaj, ko to po~nejo preko fundacije, sploh niso prikraj{ani. Podjetje jim daje enak dele` mar`e, ne glede na to, ali to po~nejo sami, ali pa v "{opku" s fundacijo. Pa {e ena pomembna podrobnost je – na vseh vo{~ilnicah je znak Skavtske fundacije. Kar pomeni, da gre {e za promocijo fundacije.

Drugi projekt je bil namenjen zbiranju podatkov o kakovostnih tabornih prostorih, ki bi jih bilo vredno odkupiti. Rodove smo prosili, naj nam posredujejo podatke o tabornih prostorih, vendar se ni odzval noben rod. To pomeni, da ne glede na to, da bi fundacija zagotovila sredstva za odkup prostora in nabavo opreme ter dala taborni prostor v upravljanje rodu ali ob~inski zvezi, ni bilo odziva. Glede na neprestano tarnanje rodov, da nimajo sredstev za delo, je to te`ko razumljivo.

^e fundacija odkupi zemlji{~e, je to dolgoro~no bolje, saj glede na izku{nje iz tujine vemo, da so ustanove opro{~ene pla~ila davka na nepremi~nine. Dru{tva, kar so na{i rodovi, tega davka niso opro{~ena. Pri nas zakona o obdav~itvi nepremi~nin sicer {e ni, najverjetneje pa go bomo dobili v bli`nji prihodnosti, {e pred polnopravnim ~lanstvom v Evropski uniji.

Kako pa fundacija izbere upravljal- pa fundacija izbere upravljal- Kako pa fundacija izbere upravljal- pa fundacija izbere upravljal-

ca prostora? Rodovi se lahko upravi- ca prostora? Rodovi se lahko ca prostora? Rodovi se lahko upravi- ca prostora? Rodovi se lahko prostora? ~eno bojijo, da bo taborni prostor ~eno bojijo, da bo taborni prostor taborni prostor dobila v roke oseba, ki z njim ne bo dobila ki z njim dobila v roke oseba, ki z njim ne bo dobila ki z njim primerno gospodarila. primerno primerno gospodarila. primerno

Taka bojazen seveda vedno obstaja, zato si tukaj ne moremo zakrivati o~i. Vendar tabornih prostorov ne bodo upravljali ljudje iz uprave ali nadzornega odbora Skavtske fundacije. Po moje

bi imeli tisti rodovi, ki bi na{li taborni prostor, prednost pri izbiri upravljalca. Priznati moram, da komaj ~akam, da bomo lahko kupili prvi taborni prostor, saj bi to dalo nov zagon fundaciji in tudi celotni taborni{ki organizaciji. Nekaj lokacij imamo `e "ogledanih" in upam, da bomo prvo lahko kmalu kupili, saj so se pogovori z lastniki `e za~eli.

Na koncu za {alo samo kratek izra~un. Revija TABOR ima pribli`no 3.000 naro~nikov. ^e bi vsak naro~nik nakazal prostovoljni prispevek v znesku 500 tolarjev, bi bila fundacija bogatej{a za en milijon in pol tolarjev in revija TABOR bi dobila znak "zlatega donatorja".

Lahko pa se kak{en vod odlo~i za lastno akcijo in med odraslimi prijatelji in znanci povpra{a ali so z majhnim

zneskom pripravljeni podpreti taborni{ki program.

Vsaka donacija bo dobrodo{la, saj bo prispevala k izbolj{anju pogojev dela taborni{ke organizacije.

Va{e prispevke naka`ite na `iro ra~un Skavtske

fundacije: 50102 - 678 - 709559

Saj ni res, pa je!

22. svetovni skavtski jamboree v Sloveniji

^e bi nekateri ~lani z malo ve~ taborni{kega sta`a pobrskali po spominu, bi se spomnili ilustriranega ~asopisa Zabavnik in rubrike Saj ni res, pa je, v kateri so bile opisane najbolj neverjetne stvari, ki pa so bile tudi resni~ne oz. mo`ne. Ena izmed tak{nih iz dana{njega ~asa je tudi zgoraj omenjeni naslov; ni pomota, gre za 22. svetovni skavtski jamboree, ki naj bi ga gostila Slovenija leta 2011.

Po kuloarjih v @enevi je namre~ zakro`ila zanimiva ideja, da bi organizirali jamboree v eni izmed dr`av, ki so bile {e ne dolgo tega za "rde~o `elezno zaveso". Seveda je bilo govora o ve~ mo`nih lokacijah, med katerimi pa Slovenija z naravnimi danostmi, solidnim ekonomskim in gospodarskim polo`ajem in kot bodo~a ~lanica EU kar "bode" v o~i.

Vendar poglejmo resnici v o~i in se vpra{ajmo, ali je to sploh mogo~e. Naj za bolj{o predstavo na{tejem pogoje, ki jih mora gostiteljska organizacija oz. dr`ava izpolniti:

• Imeti mora zemlji{~e (300 hektarov) za taborni prostor in {e pribli`no toliko za izvajanje aktivnosti, opremljeno z vso infrastrukturo (ceste, elektrika, voda, sanitarije) za nastanitev okoli 30.000 ljudi, v lepem naravnem okolju, ki ponuja vrsto mo`nosti za {tevilne programske aktivnosti, najve~ tri ure oddaljeno od interkontinentalnega letali{~a.

• Nacionalna skavtska organizacija mora dve leti pred dogodkom zaposliti okoli 20 ~lanov, ki bodo

izvajali naloge v zvezi s pripravo jamboreeja, poleg tega pa mora imeti na razpolago okoli 3.000 odraslih prostovoljcev, ve~inoma v starosti od 18 do 30 let, ki bodo kot podpora ali osebje sodelovali na jamboreeju (vsi prostovoljci pla~ajo stro{ke tabornine). Znanje angle{kega in/ali francoskega jezika je za sodelujo~e obvezno.

• Vrednost projekta je okoli 20 milijonov USD; od tega se pokrije polovica z taborninami udele`encev, cca. 10% z dobro organizirano in promovirano prodajo spominkov, 8 milijonov USD pa naj bi bil prispevek dr`ave, donatorjev in sponzorjev. Poleg tega je potrebno zagotoviti {e okoli 6 milijonov USD za infrastrukturo ter pokrivanje teko~ih stro{kov, ta sredstva pa

Hm, raje obrnem stran in preberem kaj bolj "zemeljskega", je bila verjetno prva misel, ki nas je ob{la. Pa vendar, ~e pogledamo podatke {e enkrat, vse skupaj le ni tako nemogo~e. Zemlji{~e najbr` ni tako velik problem, bolj problemati~na je infrastruktura. Vendar, ~e bi kak{en gradbeni projekt (bodo~i avtokamp ali mladinski center ali kaj podobnega) zastavili na na~in gradnje tipa "jamboree", potem bi z eno potezo ubili dve muhi na en mah (primer Dronten 1995). Lepo naravno okolje imamo tako ali tako na dosegu rok, ve~jih letali{~ je pa poleg Brnika tudi nekaj v okolici (Dunaj, Benetke).

^love{ki viri niso tak problem, ~e predpostavimo, da imamo `e sedaj v organizaciji okoli 2.000 tak{nih ~lanov, ob na~rtni rasti pa bi zgoraj omenjeno {tevilko z lahkoto dosegli. Nekaj izku{enj z organizacijo `e imamo, poleg tega pa bi lahko v prihodnosti poleg nacionalnega zleta naslednje leto organizirali podregijskega (npr. 2006) in evropskega leta 2009, izku{nje pa nabi-

morajo biti na razpolago `e vsaj tri leta prej.

rali tudi na predhodnem svetovnem

jamboreeju leta 2007 v Angliji. Pri financah brez "velikega botra", to je dr`ave, seveda ne bi {lo. Vlada bi morala od naslednjega leta do leta 2011 nameniti vsako leto vsaj milijon USD za pokritje stro{kov organizacije. Utopija, bi zopet rekli, pa vendar se za filozofijo organizacije jamboreeja skriva za dr`avo veliko mamljivih stvari, ki bi jih znala dolgoro~no gledano dobro izkoristiti.

Najprej je tu prepoznavnost Slovenije v svetu, saj bi vsaj 25 milijonov ~lanov skavtskega gibanja sli{alo za nas. Poleg tega je vsaj 30.000 udele`encev, njihovih star{ev in prijateljev, bodo~ih potencialnih obiskovalcev v poznej{ih letih, kar za promocijo turizma in gospodarskih dejavnosti ni zanemarljiv podatek. Navsezadnje bi organizacija jamboreeja v Sloveniji povezala nevladne organizacije, ki bi lahko skupaj promovirale prostovoljstvo in oblikovale mo~an in tudi sicer za dr`avo pomemben "tretji sektor". Pomembno pa je tudi dejstvo, da je `e "glasno razmi{ljanje", pa ~eprav na koncu do kandidature ne bo pri{lo, dobra promocija za slovensko taborni{tvo in ZTS tako doma kot v tujini.

Kandidatura zainteresiranih dr`av za organizacijo 22. svetovnega skavtskega jamboreeja bo objavljena oktobra 2004 (neuradno se za kandidaturo pripravljajo tudi Poljaki in Brazilija). Do konca istega leta mora vlada gostiteljske organizacije pripraviti garantno pismo, da bodo udele`enci vseh dr`av, ~lanic WOSM-a, lahko prestopili njene meje.Odlo~itev o organizaciji oz. dr`avi, ki bo gostila 22. svetovni skavtski jamboree pa bo padla na 37. svetovni skavtski koferenci v Tunisu septembra 2005.

Bo Slovenija med kandidatkami?

@ivijo!

Odkar smo od Ministrstva za {olstvo, znanost in {port dobili status dru{tva, ki deluje v javnem interesu na podro~ju vzgoje in izobra`evanja, se mi zdi, da nas na {olah gledajo v lep{i lu~i; tak ob~utek sem dobil, ko sem se letos dogovarjal s {olo, na kateri delujemo. Lep pozdrav in uspe{no sodelovanje s {olami tudi vam, Tom

Zveza tabornikov Slovenije ima status dru{tva, ki deluje v javnem interesu na podro~ju vzgoje in izobra`evanja. S tem je na{a organizacija dobila javno priznanje za svoje organizirano delo na podro~ju vzgoje in izobra`evanja tako mladih, ki oblikujejo in izvajajo program ZTS, kakor tudi odraslih, ki mladim pri tem nudijo podporo. Podelitev statusa je hkrati tudi priznanje pomena neformalne vzgoje in izobra`evanja, kot enega izmed stebrov vzgoje in izobra`evanja mladega ~loveka.

Mucihar

Delavnica o poslanstvu organizacije

V petek 8. in soboto 9. septembra se je na Skomarju zbralo vodstvo ZTS in ob pripravah na novo taborni{ko leto najve~ ~asa posvetilo razmi{ljanju o poslanstvu skavtstva – taborni{tva in potrebnih aktivnostih za njegovo uveljavitev. Udele`enci smo ugotavljali, kak{no je stanje v organizaciji, ali smo zanimivi za mlade, kako dale~ smo `e uspeli uveljaviti vzgojno vlogo organizacije in kako dobro nas poznajo drugi.

Najve~ ~asa smo posvetili {estim klju~nim izzivom, s katerimi se soo~a skavtstvo v svetu in pri nas, in jih podrobneje raz~lenili.

skavtske metode daje poudarek ustvarjalnosti, iznajdljivosti, osebni vpletenosti in ne prena{anju znanja.

^lanstvo

Pomembnost

Program, ki ga nudi organizacija mladim, mora izpolnjevati njihove potrebe in jim biti ponujen na zanimiv na~in, prilagojen njihovi starosti. [e posebej je pomembno pritegniti in zadr`ati mlade v popotni{ki starosti. Mladi morajo ~utiti, da je tisto kar po~nejo pomembno zanje in za druge okrog njih.

Dopolnjevanje

Skavtstvo – taborni{tvo je le en od dejavnikov, ki vplivajo na vzgojo mladih. Gibanje ima orodje – skavtsko metodo, ki je s prepletenostjo vseh elementov vzgojni sistem. Pravilna uporaba

Vzgojni predlog mora odslikavati potrebe ve~ine mladih v dr`avi, organizacija pa jim dati mo`nost, da spoznajo taborni{tvo vsi, ki to `elijo, ne glede na socialni polo`aj, nacionalnost ali drugo okoli{~ino.

Odrasli

Odrasli so za podporo gibanju nujno potrebni. ^utiti morajo, da so potrebni in je njihovo delo cenjeno. Odrasli, ki delajo z mladimi, se morajo identificirati s temeljnimi na~eli skavtstva.

Odnosi z drugimi in partnerstvo

Sodelovanje s star{i, drugimi organizacijami in vklju~evanje v lokalno skupnost je potrebno za izvajanje po-

slanstva gibanja. Sodelovanje mora sloneti na partnerstvu in upo{tevati neodvisnost gibanja.

Enotnost

Pomembna je zavezanost oziroma pripadnost temeljnim na~elom in s tem gibanju in {ele nato vodu ali rodu. Z mednarodno razse`nostjo v programu razvijamo sodelovanje in razumevanje in promoviramo mednarodni mir.

Predloge aktivnosti, ki so bili izdelani v delavnici, bo obravnaval IOZTS in predlagal nadaljnje korake. Cilj delavnice bo v celoti dose`en, ko bo slovensko taborni{tvo vklju~evalo ve~ mladih, se aktivno vklju~evalo v dru`beno odlo~anje o prihodnosti mladih in v `ivljenje lokalnih skupnosti.

Sivi jastreb

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K

MO^NE UKANE 2001

Rod dveh rek iz Medvod vas vse vabi na `e drugo tekmovanje za pokal MO^NIH UKAN. Tekmovanje v Preski pri Medvodah se bo za~elo v soboto 20. oktobra soboto 20. oktobra 20. ob 15-ih 15-ih ob 15-ih 15-ih in kon~alo v nedeljo 21. oktobra okoli 10-ih. Ekipe tekmujejo v naslednjih starostnih kategorijah: GG GG GG GG GG (letnik 86 do 90), PP PP PP (letnik 85 do 81) in GR^E GR^E GR^E GR^E (letnik 80 in starej{i). Ekipe so lahko me{ane (M&@) in {tejejo {tiri oz. pet tekmovalcev (~e je ekipa izklju~no `enska dobi dodatnih nekaj to~k). DovoljeDovoljeDovoljeDovoljeno je, da je en ~lan ekipe starej{i je, je en ekipe starej{i no je, da je en ~lan ekipe starej{i je, je en ekipe starej{i ekipe (lahko tudi iz kategorije Gr~ ali PP (vodnik) in sicer z namenom, da starej{i ~lan ekipe pomaga {e neizku{enim GG-jem pri no~ni orientaciji, da tako skupaj izbolj{ajo znanje no~ne orientacije).

^as od 15. ure pa vse do ve~era je namenjen spretnostnim nalogam (minsko polje - kjer ne bo pravih min ampak sladkarije, {aljivo tekmovanje), ter {e veliko drugih stvari; torej pustite se presenetiti. Ko se bo spustil mrak, vas bodo z zavezanimi o~mi odpeljali na neznan kraj, od koder boste za~eli z orientacijo. Poleg same orientacije vas ~aka {e veliko drugih nalog: prihod na kontrolno to~ko pod kotom, prva pomo~, logi~ni test in {e kaj se bo na{lo.

Prijave in pla~ila {tartnine sprejemamo do 13. oktobra. do oktobra. do Prijave Prijave zbiramo na e-mail Peter.Slapsak@guest.arnes.si ali pisno na naslovu: Peter Slap{ak, Klanska ulica 5, 1215 Medvode. V prijavnico vklju~ite podatke o va{em rodu (ime, naslov), {tevilo ekip, kategorijo ekipe (GG, PP, Gr~e), ter kontaktno osebo ({tevilko telefona, GSM, e-mail). [tartnino [tartnino

6000 SIT na ekipo 6000 na 6000 SIT na ekipo 6000 na na ekipo, kar vklju~uje tudi na{itek na{itek na{itek na{itek na{itek, po{teno malico, preno~evanje (spali boste v {oli), karte, ter ostale organizacijske stro{ke lahko poravnate na @R 50104-67883151 s pripisom za Mo~ne ukane, imenom rodu in {tevilom prijavljenih ekip. [tartnino lahko pla~ate izjemoma na dan tekmovanja vendar takrat {tartnina zna{a 7500 SIT. Ob Ob Ob Ob Ob prijavi prijavi dobite dodatne informacije o tekmovanju in o najugodnej{ih povezavah (vlak in avtobus) do Medvod!

Ve~ informacij Ve~ informacij o tekmovanju lahko dobite na doma~i strani RDR na Internetu (rdr.rutka.net) oz. pri Petru Slap{aku na telefonski {tevilki 031-38-57-37 ali 01-3611324.

Rod dveh rek Medvode

P.S. Ker smo se odlo~ili, da s to akcijo naredimo tudi kaj koristnega za {ir{o dru`bo, vas prosimo, da vsak prinese s seboj {olske potreb{~ine (ravnila, {estila, zvezki, bloki, risalni listi, vo{~enke, flomastri, torbe – naj bodo solidno ohranje-

ne), ki jih ne potrebujete ve~ oz. ste jih `e prerasli, da jih bomo podarili Rde~emu kri`u Slovenije, ki jih bo posredoval otrokom v socialni stiski!

RAZPIS ZA ZASEDBO PROSTIH

TERMINOV V GOZDNI [OLI ZTS IN TABORNIH PROSTOROV V RIB^EVEM

LAZU V LETU 2002

I. Gozdna {ola Stare{instvo ZTS je v koledarju akcij za leto 2001/2002 za dejavnosti vzgoje kadrov `e definiralo termine v G[ ZTS po prioritetnem vrstnem redu (1. te~aji ZTS, 2. vodni{ki te~aji OO ZTS, 3. vodni{ki te~aji rodov in ZTO, 4. taborjenja rodov, 5. taborjenja drugih).

Vsi ostali termini v poletnih po~itnicah, jesenske po~itnice, bo`i~ne po~itnice in novoletni prazniki, zimske po~itnice, prvomajski prazniki in seveda nezasedeni konci tednov so na voljo drugim uporabnikom.

Kapaciteta tabornega prostora je okoli 80 tabore~ih oseb oziroma 50 le`i{~ v hi{i.

Cene za bivanje so dolo~ene s cenikom, ki ga vsako leto v novembru dolo~i IO ZTS za naslednje leto. ZTS si pridr`uje pravico do popravka cen med letom in sicer glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu.

Zbiranje prijav traja do 31. oktobra 2001 oziroma do zasedbe kapacitet.

II. Taborna prostora v Rib~evem lazu

ZTS ima v Rib~evem lazu v Bohinju dva taborna prostora, na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja. Na zgornjem prostoru lahko tabori okoli 60 tabore~ih, na spodnjem pa 80.

Najem tabornih prostorov je 12.000 SIT na dan za oba skupaj, 6000 za zgornjega in 8000 SIT na dan za spodnji taborni prostor. Rodovi, ki bodo taborili na teh dveh tabornih prostorih, bodo morali pokriti {e stro{ke najema in praznjenja kemi~nih strani{~ in kontejnerja za smeti. Prosimo vse rodove, ki `elijo v prihodnjem letu taboriti v Rib~evem lazu, da po{ljejo na sede` ZTS prijavo, v kateri naj navedejo `eljeni termin taborjenja in predvideno {tevilo udele`encev.

Zbiranje prijav traja prav tako do 31. oktobra 2001, oziroma do zasedbe kapacitet.

Ivo [tajdohar, tajnik ZTS

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, LETO LETO LETO LETO XLVIII XLVIII XLVIII XLVIII

IVKOV MEMORIAL 2001,

{portno zabavno sre~anje tabornic in tabornikov Bi radi tekmovali? Bi radi tekmovali? Bi radi tekmovali? Bi radi tekmovali? Bi Na tekmovanje vas vabi Rod dobre volje. Pridite, ~e ste: Pridite, ~e ste: ste:

• M^ de~ki in deklice (1993 - 1994) M^ de~ki in (1993 - 1994) M^ de~ki in deklice (1993 - 1994) M^ de~ki in (1993 - 1994) M^ de~ki in deklice (1993 - 1994); petelinji boj, spretnostno tekmovanje, postavljanje {otora iz {otork, lov na skriti zaklad, ciljanje.

• M^ de~ki in deklice (1991 – 1992); M^ de~ki in (1991 – 1992); M^ de~ki in deklice (1991 – 1992); M^ de~ki in (1991 – 1992); M^ de~ki in deklice (1991 – 1992); petelinji boj, spretnostno tekmovanje, postavljanje {otora iz {otork, lov na skriti zaklad, ciljanje.

• GG de~ki (1987 - 1990); GG de~ki (1987 - 1990); GG de~ki (1987 - 1990); GG de~ki (1987 - 1990); de~ki (1987 nogomet, spretnostno tekmovanje, {aljivi test, {tiri v vrsto, vozlanje, paralelna tekma z A-ji.

• GG deklice (1987 - 1990); GG deklice (1987 - 1990); deklice nogomet, spretnostno tekmovanje, {aljivi test, {tiri v vrsto, vozlanje, paralelna tekma z A-ji.

• PP de~ki in deklice (1981 - 1986); PP in deklice (1981 - 1986); PP de~ki in deklice (1981 - 1986); PP in deklice (1981 - 1986); PP deklice (1981 ko{arka, paralelna tekma z A –ji, ostale {tiri discipline se iz`rebajo iz sklopa vseh disciplin.

Dobimo se v soboto, 20. oktobra 2001 soboto, oktobra 2001 soboto, 2001, ob 9h na O[ Franc O[ Franc O[ Franc O[ Franc Franc Rozman Stane v [entvidu pri Ljubljani Rozman Stane v [entvidu pri Ljubljani Rozman na Pru{nikovi 85. V bli`ino {ole vas pripeljejo avtobusi mestnega potni{kega prometa {t. 1, 8, 15 in 16. Izstopiti morate na postaji [entvid.

^e bo slabo vreme, ^e bo slabo vreme, ^e bo slabo vreme, ^e bo slabo vreme, bomo tekmovanje prestavili. O spremembah bomo prijavljene ekipe obvestili najpozneje tri dni pred pri~etkom tekmovanja.

Prijave Prijave Prijave Prijave s {tevilom ekip po kategorijah in naslovom kontaktne osebe po{ljite na e-mail naslov stajdi@email.si. Vse dodatne informacije dobite na naslovu RDV, Kebetova 1, 1000 Ljubljana ali po telefonu 031 819 759 (vodja tekmovanja je Miha [tajdohar). Prijave ekip sporo~ite na isti naslov. [tartnina [tartnina [tartnina [tartnina za 5-~lansko ekipo je 2.500,00 SIT SIT SIT. V{teti so vsi organizacijski stro{ki in na{itki akcije. [tartnino naka`ite do srede, 17. oktobra 2001, na `iro ra~un DRU[TVO ROD

DOBRE VOLJE, 50104-678-85044 s pripisom za Ivkov memorial. Fotokopijo polo`nice prinesite na tekmovanje. Ekipam, ki se ne bodo pravo~asno prijavile, ne moremo zagotoviti na{itkov.

Tekmovali bomo v duhu taborni{kih zakonov!

Z naravo k bolj{emu ~loveku! RDV

ZIMSKO NO^NO ORIENTACISKO

TEKMOVANJE

ZNOT bo 7. in 8. 12. 2001. Odvijal se bo v okolici Dom`al. Kontaktna oseba je Jernej Bak{i~ (tel: 031-344-325). Naloge na ZNOT-u (topotest, prihod pod kotom, IQ test, iskanje ranjenca, spretnostno tekmovanje, vrisovanje KT). Tekmovanje je namenjeno GG-jem in PP-jem.

REZULTATI TOTEM-a 2001

KVALIFIKACIJE - Skupina A

MestoIme ekipeTo~keZmage: porazi

1 Peter dream team Peter dream team84:0

2Nej ti bo63:1

3Dina@zjmn.net63:1

4Nike21:3

5Pido~i00:4

Skupina B

2[tronci dream team63:1

3Ne vem42:2

4Hitri P{anci21:3

5Tanje00:4

Skupina C

3ABC Dars42:2

4[ibice21:3

5B7500:4

Skupina D

2Tine42:2

3Ivo342:2

4^uneki42:2

52-4-6 Hvala21:3

Polfinale Polfinale Polfinale Polfinale Polfinale

Peter dream team : RJS 225:12

Unija : RJS 125:23

Mali finale Mali finale Mali finale (v zmagah)

RJS2 : RJS10:2

Veliki finale Veliki finale Veliki finale Veliki finale Veliki finale (v zmagah)

Peter dream team : Unija2:1

REZULTATI DR@AVNEGA MNOGOBOJA

za M^, GG, PP in Gr~e v Zre~ah

ekipa ekipa ekipa ekipa rod rod rod rod to~ke to~ke to~ke to~ke ocena ocena ocena ocena

Kategorija M^1 M^1

1103OBLA^KIRPG90,1ZU

2102MAVRICERPG88,1ZU

3101SMRDLJIVE TACERDR88,6ZU

Kategorija GG2-M Kategorija GG2-M Kategorija GG2-M Kategorija GG2-M Kategorija GG2-M

1611KozorogiRZR93,2

2613Jljni 2RKV82,8

36075 KTRPG82,3

4603Jljni 1RKV81,9

5602Zalutali metakPRK69,2

6612Divje ma~kePRK61,6

7605Peter~kiRPG60,1

Kategorija M^2 M^2

Kategorija M^2 M^2

Kategorija M^2

1211Orli~iRKJ89,6ZU

2207Ve{ePRG88,5ZU

3210Zlate ribiceRVL87,5ZU

4209Male poredniceRPG86,1ZU

5201FaceRPT85,4ZU

6214KlopiRPT85,4ZU

7208JaguarjiRZR85,0ZU

8212Dinozavri1RSR81,6ZU

8606GeoitRSR56,7

Kategorija GG1-@ Kategorija GG1-@ Kategorija GG1-@ Kategorija GG1-@

1513HobotniceRJS77,7

2508Kr nekiRDGO72,4

3505Mejhke cureRSR66,6

4511SeskeRaR35,7

Kategorija GG2-@ Kategorija GG2-@ Kategorija GG2-@ Kategorija GG2-@

1608Late PowerRSR77,7

2610Bu~keRSR71,3

Kategorija M^3 M^3

Kategorija M^3 M^3

1308Hitre pu{~iceRPG99,0ZU

2310Male marjeticeRPG95,6ZU

3304RSR2RSR91,7ZU

4313VolkiRZR91,0ZU

5312Urni zajciRS89,6ZU

6309BogomoljkeRPT87,8ZU

7302TrebnjeRSH86,0ZU

8306Kenguruj~kiPRK85,1ZU

3609KjaveRPT71,1

4614LisiceRMB63,4

5615CompeRLA49,3

6604XXL lizikeRGT31,3

Kategorija PP-M Kategorija PP-M

1704JoparjiRPT64,5

2703Purani in puricaRSR51,6

3702KalimeroRSK50,9

PP-@ PP-@

Kategorija M^4 M^4

Kategorija M^4 M^4

1406Lepoti~keRPG79,3ZU

2403D'{tumfsRSJ76,9ZU

3401HasseRPG70,9U

4404^wa~kiRSR69,3U

5408FBI-Mi{keRMB64,9U

6407Pope{tane mravljeRPT64,3U

7402Zaj~kiRMB54,6U

8405CariR^M37,4U

Kategorija GG1-M GG1-M Kategorija GG1-M GG1-M Kategorija GG1-M

1506Vlk pa {e malRDGO83,4

2504^ur~elniRDR73,5

3510BobriRZR62,3

4512MatmatgrizeldeRPT61,5

5514Partizanski manevriRSR55,0

6502Sne`ne soveRVV50,8

7507Dravski risiRS47,8

8516Hitri pol`iRaR46,5

1701FajerceRSK73,2

GR-M GR-M GR-M GR-M

1804Stari ma~kiRSR137,4

2803Favoriti No1Muta117,9

Kategorija GR-@ Kategorija GR-@

1802TeljtaRSR134,6

2801Kvatro ritiPRK60,9

VABILO NA ^ISTILNO AKCIJO [MARNE GORE

Ra{i{ki rod vabi vse tabornike, ki radi pomagajo ohranjati naravo ~isto, na `e 9. ~istilno akcijo [marne gore. Akcija bo

13. oktobra s pri~etkom ob 9.00. Zelo za`eleni so tudi starej{i taborniki, da se lotimo tudi 've~jih' smeti. Vse dodatne

informacije dobi{ na telefonu 031 599 870 (Tina Lesko{ek). Ra{i{ki rod

Evropska unija Barbara

Skrb za okolje v EU

Evropska unija `eli do leta 2010 o~istit¸ise vodne izvire v bli`ini mest, kjer je veliko odplak. Prepre~iti posku{a zbiranje kemikalij in drugih {kodljivih snovi v rekah in morjih. S pogozdovanjem nameravajo obnoviti in za{~ititi gozdove, dom {tevilnih `ivali. Borijo se proti onesna`enosti zraka.

Za~etek

Temelji za varovanje okolja so zapisani v enotno evropsko listino iz leta 1987. Glavni vodili listine sta dve: na~elo preventive in na~elo povzro~itelj pla~a. In kaj to pomeni? Na~elo preventive zavezuje vse podpisnike k prepre~evanju dogodkov, ki pomenijo nevarnost za okolje. Povzro~itelj pla~a pomeni, da stro{ke obremenjevanja okolja pla~a tisti, ~igar dejanja so v breme okolju. Cilj tega je za{~ititi in izbolj{ati stanje na{ega okolja, za{~ititi ~lovekovo zdravje in zagotoviti smotrno izkori{~anje naravnih virov.

Pogodba o Evropski uniji

Maastrichtska pogodba predvideva {e dodatne ukrepe za izbolj{anje razmer v okolju: EU deluje mednarodno, re{uje tako regionalne kot globalne probleme z varstvom okolja, pogodba dolo~a splo{no obveznost upo{tevanja vidikov varstva okolja pri izvajanju politike na drugih podro~jih. Varovanje okolja pa ne pomeni le skrbi za prihodnost ampak tudi popravljanje napak pri ravnanju z okoljem v preteklosti.

^lanice lahko na svojih ozemljih

prostovoljno uvedejo tudi stro`je standarde ravnanja z okoljem, kot jih zahteva EU, vsekakor pa morajo upo{tevati osnovne zahteve.

K trajnosti

Dolgoro~ni cilj evropske zakonodaje povezane z varovanjem okolja je doseganje spo{tovanja okolja. Zato je program za okolje v obdobju od leta 1992 do 2000 nosil ime "K trajnosti". Program je poudarjal, da je v zakone treba vpeljati uporabo tr`nih instrumentov, s katerimi se prepre~uje okolju {kodljivo ravnanje. Mnoge dr`ave so tako `e uvedle takse na onesna`evanje voda, zraka in podobno ravnanje, ki onesna`evalce mo~no »udarijo po `epu«. S tem ukrepom in z obve{~anjem javnosti o okoljski problematiki `elijo v EU odgovornost za okolje vzbuditi tako pri podjetjih, vladah kot pri Evropejcih samih.

Programi varovanja okolja so najbolj potrebni za podro~ja industrije, turizma, transporta, energetike in kmetijstva. Ti imajo namre~ najve~ji vpliv na okolje, zato jih je treba usmerjati in nadzirati.

Zakon

Zakonodaja najve~ pozornosti namenja varstvu voda, zraka, ravnanju z odpadki in kemi~nimi izdelki, varovanju atmosfere, varstvu pred hrupom in varstvu narave.

Na podro~ju varovanja voda so v EU dolo~ene omejene koli~ine emisij za vse vrste voda. Pri onesna`evanju zraka so dolo~eni standardi za varovanje pred izpu{nimi plini velikih kurilnih naprav in izpu{nimi plini motornih vozil. Zaradi ve~anja ozonske luknje je prepovedana proizvodnja {kodljivih snovi.

Jasno je dolo~ena tudi raven hrupa, ki ga lahko povzro~ajo avtomobili, tovornjaki, motorna kolesa, traktorji, letala, kosilnice in gradbena mehanizacija. Raven hrupa mora biti ozna~ena celo na embala`i gospodinjskih aparatov.

Unija je sprejela tudi precej stroga pravila povezana s proizvodnjo kemi~nih snovi in ravnanjem s kemi~nimi odpadki. Dolo~ila je klasifikacijo, pakiranje in ozna~evanje nevarnih snovi na trgu. Naredili so tudi evropski popis kemi~nih snovi na trgu, ki omogo~a u~inkovit nadzor. Proizvajalci takih snovi morajo oblasti takoj obvestiti o morebitnih nesre~ah v njihovih tovarnah.

Natan~no je urejeno podro~je zbiranja, odstranjevanja in predelave odpadkov, ki se jih v EU letno nabere kar za dve milijardi ton. Nadzorovan je tudi

prevoz odpadkov preko mej in ravnanje z industrijskimi ter radioaktivnimi odpadki.

V EU velja prepoved uvoza izdelkov iz ko` mladih tjulnjev, nadzor in omejevanje poskusov na `ivalih ter vrsta direktiv na podro~ju varovanja divjih ptic in habitatov. EU je podpisnica Bernske konvencije o ohranjanju divjih `ivali in rastlin (1979), Pari{ke konvencije o varovanju ptic (1950) in Ramsarske konvencije o mokri{~ih (1971).

Evropska zakonodaja v praksi

V EU velja na~elo prostega dostopa do podatkov o okolju, kar pomeni, da morajo nacionalne oblasti podatke o onesna`evalcih zagotoviti vsakomur, ki to zahteva.

V EU deluje Evropska okoljska agencija (EEA), ki so jo ustanovili leta 1994, sede` pa ima v Koebenhavnu. Zagotavlja zanesljive podatke o ukrepih in izvajanju u~inkovite okoljevarstvene politike. Zbira tehni~ne, znanstvene in

NOVICA

Na prvi dan leta 2002 bodo v dr`avah Evropske unije uvedli bankovce in kovance dolgo pri~akovanega evra.

Po 28. februarju 2002 bo takrat `e staro gotovino nacionalnih valut ~lanic (nem{ke marke, italijanske lire, francoske franke ...) za evre mogo~e zamenjati le v bankah. V Banki Slovenija priporo~ajo, da doma~e hranilnike polne teh valut prinesete na banke pred tem datumom, ko bodo stro{ke menjave {e krile banke. Lahko pa denar {e pred novim letom polo`ite na devizni ra~un, kjer vam bodo menjavo valute opravili samodejno.

Na{ tolar pa bo seveda tudi po februarju {e vedno veljaven.

gospodarske podatke, ki so potrebni za pripravo in izvajanje zakonov varstva okolja. Skrbi za ustrezno vklju~evanje evropskih podatkov o okolju v mednarodne okoljske programe. Slovenija je sodelovanje z agencijo za~ela `e leta

1996.

V EU poznajo tudi naziv okolju prijazen izdelek, ki ga posamezni proizvajalci lahko pridobijo pri ustrezni ustanovi, ~e ta oceni, da je izdelek za tako oznako primeren.

Glasila Matija

@e dolgo nismo pregledali glasil, ki ste jih poslali na Zvezo. Razlog je preprost – glasil je tako malo, da raje po~akamo in jih pregledamo {ele, ko se jih zbere ve~. Jeseni se obi~ajno zbere kup tabornih glasil, ki hkrati slu`ijo kot bro{ure za star{e novih tabornikov. Tokrat sta taborni glasili dve – "predtaborni" ertete in "potaborne" Brzice. [~uka je mislila biti taborno glasilo, a se posebna izdaja {e pripravlja, Strela pa je ~isto posebno glasilo Rodu gorjanskih tabornikov.

Strela

Glasilo Rodu jezerske {~uke Cerknica

avgust 2001

@e druga [~uka v sezoni je ugledala lu~ sveta, se v uvodniku pohvali Caty in `alostno zaupa vsem, da je rod ostal brez prostorov na Gerbi~evi in da i{~ejo nove. Po kratkih predstavitvah ~et sledijo zapisi z akcij, tekmovanj in sre~anj, ki so se zgodila med prvo in drugo leto{njo [~uko. Videti je, da so se ustvarjalci zaljubili v stripe, saj jih je kar pet strani.

Vsem, ki niso prepri~ani o svoji taborni{ki prihodnosti, prisko~i na pomo~ Taboroskop, ki rahlo spominja na Gozdovnikovega psihota, le da pri Taboroskopu znamenje dolo~imo s se{tevanjem samo- in soglasnikov. Pa {e to: ~e ste po Taboroskopu vrv, si boste kmalu oprali nogavice in kupili novo zobno {~etko.

Glasilo Rodu gorjanskih tabornikov april 2001, {t. 1

Strela je najresnej{i kandidat za osvojitev naziva najbolj profesionalnega glasila. Ne samo, da je glasilo natisnjeno, tudi oblikovno preka{a skoraj vsa glasila in se lahko kosa z bilteni in posebnimi izdajami, za katere se rodovi posebno potrudijo.

Vsebina je razdeljena na strani za M^, GG in PP. Kljub zra~nosti strani (kratka besedila in majhne fotografije), je Strela polna. Strelo so izdali na prav poseben dan, 22. april 2001, ravno na petdeseti rojstni dan Zveze tabornikov Slovenije.

^e se lahko dokopljete do izvoda Strele vam priporo~am, da si preberete ~lanek Kaj nam tabornikom pomeni "biti tabornik"?, v katerem je med drugim zapisano:

Dokazali smo, da zmoremo in znamo biti dobri do sebe in do drugih, da lahko nesporazume re{imo na pravi na~in, da smo dobra, najbolj{a organizacija.

Brzice

Glasilo Dru{tva tabornikov Ra{i{ki rod Ljubljana

september 2001

Obretanovo mora biti ~aroben kraj. Vsaj za 75 Ra{i~anov (in za njihove prijateljice krave), ki so tam pre`iveli – vsaj tako pravijo – 10 sanjskih dni. Kljub obilici dogodkov s tabora se je ve~ina odlo~ila opisati nepozabni bivak, ob katerem ne pozabijo omeniti ~arobne besede "mafin". Kaj je "mafin" in kako se pripravi nam na predzadnji strani razkrije Meti. Ob natan~nem receptu pa za neve{~e pekovskih akrobacij v naravi podu~i, kako lahko te odli~ne kola~ke spe~emo na `erjavici. Vsem tabornikom, ki bi radi s svojim znanjem o zvezdah ob le`anju v travi o~arali tabornico tik ob njih, je Grega pripravil ob{iren ~lanek Pogled v nebo.

Zadnja notranja stran je me{anica {aljivega sten~asa in obvestil o akcijah, na kateri izstopa obvestilo o ~istilni akciji [marne gore (~e te zanima, preberi obvestilo v Taborni{kem vestniku).

Zbornik

Taborni{ki Rod ukro~ene reke, Maribor junij 2001

ertete

Glasilo Rodu tr{atega tura

junij 2001

Izmed mno`ice zanimivih in dobrih zgodb v erteteju izstopata dve – uvodna pravljica in Srhljivka. Prva je zelo primerna za pripovedovanje ob tabornem ognju, sploh mlaj{im tabornikom, ki bodo prvi~ na stra`i. Govori o Buteljnih, pradavnih bitjih, ki so neko~ `ivela v rekah in rada nagajala tabornikom. Druga pa govori o zadnje ~ase zelo pogostem motivu posmehovanja – Telebajskih.

Obse`en ertete na 32 straneh ponuja toliko dobrega branja, da ga te`ko damo iz rok. Med najbolj zanimivimi so Zimska avantura na Kepi, No~ni pohod na Triglav in Izlet v Benetke.

Ob 50-letnici Zveze tabornikov Slovenije so pol stoletja obstoja praznovali tudi mnogi rodovi po Sloveniji. Eden izmed njih je Rod ukro~ene reke, ki je s svojim delom za~el kot dru`ina Sivi Sokol znotraj Rodu severnih {otorov. Zbornik je dragocen zgodovinski pregled taborni{tva, vendar ob zapisih za~etka taborni{tva v Mariboru ne manjka zapisov o novej{ih dogodkih.

Taborova potuha Podro~ja razvoja

Poslanstvo skavtstva je prispevati k vzgoji mladih s pomo~jo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih, in tako pomagati graditi bolj{i svet, kjer se lahko ljudje polno uresni~ijo kot posamezniki in tvorno delujejo v dru`bi.

Vzgoja otrok se mo~no razlikuje od vzgoje mladostnikov in odraslih. Pri otrocih morajo vodniki povzeti glavne vrednote in jih posredovati otrokom na enostaven in njim razumljiv na~in, seveda skozi igro. Ustvarjanje takega "uravnote`enega" okolja je lahko zahtevno, zato lo~imo razli~na podro~ja oziroma dimenzije osebnosti:

Vsakemu od vzgojnih ciljev lahko pripi{emo lik iz Kiplingove knjige o d`ungli. Vsak lik predstavlja dolo~en del otrokove osebnosti, ki ga stimuliramo. Liki niso bili izbrani zaradi naravnih zna~ilnosti `ivalskih vrst, ki smo jim pripisali dolo~ene lastnosti. Izbrani so bili, ker imajo v Kiplingovi knjigi dolo~ene ~love{ke lastnosti.

dimenzijapodro~jevzgojni osebnostirasticilji

fizi~nafizi~ni razvojrazvoj telesa

intelektualnakreativnoststimulacija kreativnosti

eti~nazna~ajoblikovanje zna~aja

~ustvena~ustveni razvojvodenje ~ustev in ob~utenj

dru`benadru`beni razvojskrb za soljudi

vzgojni ciljilik

razvoj telesamo~en in zdrav kot Bagira

stimulacija kreativnostiiznajdljiv kot Kaa

oblikovanje zna~ajamoder kot Balu

vodenje ~ustev in ob~utenjzvest in vdan kot Rikki-tikki-tavi

skrb za soljudiradodaren kot Kotick

Bagira

Bagirina zgodba

^rni panter, rojen v ujetni{tvu, je nekega dne z zamahom {ape zlomil klju~avnico, ki ga je lo~ila od zunanjega sveta. Njegova mo~ mu je vrnila svobodo, brez katere bi njegovo `ivljenje izgubilo pomen.

Temen in svetle~e dlake, gib~en, mo~an in moder panter Bagila je Mavglija nau~il tehnik lovljenja in nesli{nega ter hitrega gibanja skozi d`unglo. Nau~il ga je tudi poslu{ati in biti pozoren na vse glasove, ki prihajajo iz nje.

Bagira, potepu{ki panter ve, katere stvari so u`itne in katere ne. Ko je utrujen si zna poiskati varno preno~i{~e. Dobro skrbi za svoje telo, vendar zagotovo ne zato, ker bi bil baha{ki: Bagira ve, da bo zdrav in gib~en – ter tako tudi varen – le, ~e dobro skrbi za svoje telo.

Od Bagire, ki pozna skrivnosti pre`ivetja in se lahko brani pred zlim, ki pre`i nanj, se otroci nau~ijo skrbeti zase skrbeti zase skrbeti zase skrbeti zase skrbeti zase, razvirazvirazvirazviti svoje telo svoje telo ti svoje telo svoje telo in skrbeti za svoje zdravje skrbeti svoje zdravje skrbeti za svoje zdravje skrbeti svoje zdravje zdravje. To so trije cilji na podro~ju fizi~nega razvoja.

Fizi~ni razvoj

Ker telo rase in deluje na osnovi naravnih zakonitosti, je pogosto mnenje, da nimamo vpliva na procese v na{em tele-

su. To je seveda le delno res, saj lahko storimo veliko, da za{~itimo, razvijemo in negujemo na{e telo in s tem na{e zdravje.

Korak za korakom se bodo otroci nau~ili odgovornosti na tem podro~ju. Sprva je ta odgovornost omejena na spoznavanje svojega telesa ter poslu{anje o tem, kaj jim starej{i pripovedujejo, da je za njihovo telo dobro in kaj ne. S tem se za~no zavedati nevarnosti, ki pre`ijo na njih, ko po~nejo razli~ne stvari. Postopoma se bodo nau~ili ve~ o procesih, ki uravnavajo ali omejujejo delovanje na{ega telesa (na primer bolezni). Nau~ili se bodo sprejemati fizi~ne omejitve telesa in ga nadzirati.

Drugi pogled na fizi~ni razvoj je zavedanje o osebni higieni. Prehranjevanje z zdravo in uravnote`eno prehrano, dobra izraba ~asa, ukvarjanje s {portom in pogoste aktivnosti v naravi.

Povzeto po knjigi Handbook for Cub Scout Leaders / Interamerican Scout Office, Santiago, Chile

Igre

Igre za medkulturno vzgojo

Medkulturna vzgoja je danes eno glavnih sredstev, ki nam pomagajo dru`bo, v kateri razlike veljajo za slabost in so le-te glavni razlog za diskriminacijo, spremeniti v dru`bo, v kateri prihaja do odprtih odnosov, izmenjave in vsestranskega priznavanja, spo{tovanja razli~nih vrednot in `ivljenjskih slogov med razli~nimi kulturami, etni~nimi ali verskimi skupinami.

^eprav mora medkulturna vzgoja zajeti celotno dru`bo, se mora v prvi vrsti posve~ati otrokom in mladostnikom, saj bodo v prihodnosti `iveli v ve~kulturnih dru`bah, poleg tega pa so prav mladi gonilna sila sprememb tudi pri odraslih. Medkulturna vzgoja mladim pomaga prepoznavati neenakopravnost, krivico, rasizem, stereotipe in predsodke, poleg tega pa jim posreduje znanja in mo~, da se bodo znali postaviti po robu tem pojavom v dru`bi.

Ve~ kot {tirideset iger najdete v Vzgojno-izobra`evalnem priro~niku, ki ga je v okviru projekta Vsi druga~ni - vsi enakopravni pripravil Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope v Ljubljani, Skupnost dija{kih domov Slovenije in Urad za mladino RS.

Igre so namenjene starej{im od 14 let, izvajamo pa jih v skupini ob razli~nih prilo`nostih: na vodovem sre~anju, rodovem posvetu, izletu, vodni{kem te~aju ali taborjenju.

Cilji iger za medkulturno vzgojo so:

• krepitev dobrega skupinskega

vzdu{ja in komunikacijskih

spretnosti

• raziskovanje predstav o ljudeh iz

drugih kultur, de`el in socialnih okolij

• raziskovanje dru`benih, gospodarskih, kulturnih in vzgojnih mehanizmov, ki pogojujejo diskriminacijo, zavra~anje, izklju~evanje in marginalizacijo

• spodbujanje udele`encev, da se aktivno zavzemajo za dru`bene spremembe, ki temeljijo na vrednotah enakopravnosti in sprejemanju "druga~nosti".

Pri medkulturni vzgoji z aktivno

skupinsko dinamiko je pomembno, da za~nemo pri tem kar `e vemo, pri mnenjih in izku{njah in da s tega izhodi{~a i{~emo in skupaj odkrivamo nove ideje in nabiramo nove izku{nje. Pomembno je tudi, da spodbujamo mlade, da aktivno sodelujejo v pogovorih in da se drug od drugega ~im ve~ nau~imo. Ves ~as sku{ajmo razmi{ljati, kako bi pridobljene izku{nje prevedli v enostavna in u~inkovita dejanja, s katerimi bi dokazali, da zavra~amo marginalizacijo, diskriminacijo in izklju~evanje.

Navodila za igre so iz~rpna (naslov, cilji, dol`ina trajanja, velikost skupine, pripomo~ki), poleg opisa pa so navodila za povzetek in oceno ter nasveti za vodjo. Priro~nik lahko dobi{ v Informacijsko dokumentacijskem centru Sveta Evrope na Rimski ulici 16 v Ljubljani oz. v knji`nicah po Sloveniji.

Ko odkrivamo druge, odkrivamo odnos, ne oviro (Claude Levi-Strauss)

Knjiga

Dobra popotnica izletnikom v naravi

Pugy Nov knji`ni vodnik zalo`be Sidarta

Verjetno ga ni tabornika, ki ne bi poznal vsaj enega od vodnikov zalo`be Sidarta. Poleg izletni{kega vodnika Naravne znamenitosti Slovenije, ki smo ga predstavili v prej{nji {tevilki revije Tabor, je zalo`ba raziskovalcem zanimivih koti~kov Slovenije ponudila {e en vodnik: [tajerska

V njem Jurij Pivka in Nata{a Galun predstavljata [tajersko, del Koro{ke in prekmursko Gori~ko, ki skupaj tvorijo na{o najve~jo in obenem najbolj raznoliko pokrajino na severozahodu Slovenije. Njuno potepanje se za~ne kar v Mariboru, glavnem mestu [tajerske, od koder se najprej sprehodimo od ene do druge zanimivosti Pohorja, Kozjaka, koro{kih vrhov, Savinjskih Alp in vzhodnega podalj{ka Karavank. Vodnik se tu iz alpskega sveta seli v panonsko ni`ino, popelje pa vas v gri~evnat svet in prostrane ravnine ob reki Dravi in Muri; predstavi lepote Haloz, Dravsko ravan, Slovenske gorice in Gori~ko. Ve~ina izletov je zaradi nezahtevnosti ciljev izvedljiva preko celega leta, kar pomeni {e dodatno privla~nost opisanega podro~ja.

»Jutro v Mariboru razkriva {irok pogled proti Pohorju, na jugu valovijo Haloze, v daljavi se dvigata Bo~ in Dona~ka gora, nad levim bregom Drave pa se razteza Kozjak. Nekateri sre~ne`i na levem bregu Drave vidijo celo Peco. Peca najdlje ostane bela, v~asih pa jo celo obsije {krlatno ve~erno sonce. Tedaj si `eliva, da bi bila nekje dale~ izven mesta v gorah. In ~e nama le dopu{~a ~as, se po slu`bi ~im prej odpraviva proti goram. Nekaj zapeljivega se skriva tam za okni na{ega vsakdanjika in nas kli~e, vabi,« sta v uvodnih besedah {e zapisala avtorja vodnika.

Vodnik je izletni{ke

narave, kar pomeni, da ne vzpodbuja samo telesne aktivnosti, pa~ pa ponuja tudi kulturno-zgodovinsko in etnolo{ko odkrivanje na{e de`ele. Ve~ina opisanih izletov je nezahtevnih in relativno kratkih, vendar jih glede na na{o pripravljenost in ~as, ki ga imamo na razpolago, ustrezno podalj{amo v pre~enja in kro`ne ture. Poleg osnovnih tehni~nih podatkov (nadmorska vi{ina, vi{inska razlika, najprimernej{i ~as, dol`ina izleta) je vsakemu izletniku v pomo~ opis poti in zemljevid (v merilu 1:50000), po katerem brez ve~jih te`av pridemo od za~etka do konca izleta.

Pohvaliti velja tudi uvodno in abecedno kazalo in seznam literature.

Vodnik krasijo kakovostne fotografije, `epni format in mehke plastificirane platnice pa mu dajejo {e prakti~no vrednost.

Astronomija ^rne luknje

Ene najbolj zanimivih in hkrati nedoumljivih objektov v astronomiji predstavljajo ~rne luknje. Najve~ji problem je namre~ ravno ta, da so tako "~rne", da jih sploh ne moremo videti. Pravzaprav so ti objekti plod teoretikov, ki se ukvarjajo s takimi vpra{anji, kot so: "Kaj pa ~e?" in podobno. No, pojdimo lepo po vrsti.

Vesoljski teleskop Chandra, ki je opremljen s sprejemnikom rentgenskih `arkov, je v smeri, kjer le`i jedro na{e galaksije prej{nji mesec posnel mo~no pove~ano rentgensko sevanje, ki je trajalo le nekaj minut – je morda to dokaz, da je v sredi{~u na{e galaksije ~rna luknja?

Vse skupaj nam je zakuhala svetloba. Prav ta, ki jo sre~ujemo na vsakem koraku, brez katere ni `ivljenja in vsaj mislimo, da jo bolje poznamo od ~rnih lukenj ... Kaj sploh je to? Je valovanje? Ali so to delci, ki letijo z neko hitrostjo? Izka`e se, da ni~ od tega – ali pa oboje ... Val na morski gladini potrebuje morje, da se lahko {iri. Zvok tudi potrebuje snov, po kateri se bo {iril kot val, ~e ne drugega je to zrak, ki obkro`a celoten planet. Svetloba pa – ~udo pre~udno – se {iri kot valovanje preko vakuuma, ki vlada v vesolju in ne potrebuje nikakr{ne snovi, po kateri bi se {irila. Razen ~e seveda sama ni snov. In tako se je rodil foton, delec, ki prena{a energijo svetlobe. Toda tudi fotoni niso delci, kot jih poznamo, saj se gibljejo s svetlobno hitrostjo. Vemo namre~, da se noben "normalen" delec ne more gibati tako hitro. Poleg tega svetloba ustvarja interferen~no sliko na zaslonu, ~e prihaja iz razli~nih virov, kar pa velja le za valovanje. Tako ima svetloba nekaj lastnosti valovanja in nekaj lastnosti delcev ...

Zdaj pa pomislimo, da z baterijo posvetimo navzgor proti nebu. ^e so svetloba delci, se zaradi gravitacijske privla~nosti Zemlje potencialna energija delcev pove~a, kineti~na pa zmanj{a (zakon o ohranitvi energije – osnovno{olska fizika) in energija `arka ni ve~ tak{na, kot je bila, ko je izstopil iz baterije. Kaj pa ~e vzamemo na primer tako velik planet ali zvezdo, da bi svetloba porabila vso kineti~no energijo in se celo vrnila nazaj, kot kamen, ki ga zalu~amo k vi{ku. Takrat bi, ~e bi opazovali tak planet ali zvezdo, ne videli ni~esar, saj bi zaradi tako velike gravitacije vsa svetloba, ki prihaja s planeta (zvezde) zamrla, preden bi pri{la do na{ih o~i. Tu pa se za~enja teorija ~rnih lukenj. Teorija pravi, da ~rna luknja nastane takrat, ko zvezda z ve~jo maso dogori. Dokler zvezda gori, vzdr`uje ravnovesje med silami gravitacije in silami eksplozij (gorenja) – spet fizika iz osnovne {ole: zakon o ravnovesju sil. ^im pa zvezda ugasne, se podre ravnovesje

in zvezda se sesede sama vase. ^e je bila zvezda dovolj velika, sile gravitacije, ki nastane, ne vzdr`i ni~esar nam do danes znanega. Stisne se tako mo~no, v tako nepredstavljivo gosto snov, kot ~e bi hoteli celotno Oson~je stla~iti v eno ping-pong `ogico. Sili gravitacije, ki vlada na povr{ini take `ogice pa ne uide niti svetloba ... Se pravi, da je ne moremo ve~ videti.

^rnih lukenj torej `e po teoriji v vesolju ne moremo najti, saj so po definiciji nevidne. Lahko pa opazujemo pojave, ki se dogajajo v bli`ini takih objektov. ^e je na primer v bli`ini neke ~rne luknje kaka zvezda, lahko opazimo prehajanje snovi z zvezde in zna~ilno rentgensko sevanje, ki nastane ob vstopu snovi v »obmo~je nevidnosti«, ko ~rna luknja po`ira svojo »`rtev«. Vendar pa to nikakor ni edini pojav v vesolju, ki povzro~a rentgensko sevanje, tako da to {e ne more biti neizpodbiten dokaz za obstoj ~rne luknje. En takih kandidatov za ~rno luknjo se nahaja v ozvezdju Labod, ki je pono~i vidno iz na{ih krajev od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni.

Najverjetneje se velike masivne ~rne luknje nahajajo v sredi{~u galaksij, kjer je tudi najve~ja gostota zvezd. Na na{o `alost nam pogled na sredi{~e na{e galaksije, ki le`i nekje za zvezdami Strelca in nam je najbli`je (50 tiso~ svetlobnih let) zastira velik temen kozmi~ni oblak. S prostimi o~mi torej tega predela Rimske ceste ne vidimo, pa ne zato, ker je tam ~rna luknja!

Kljub temu pa je prej{nji mesec vesoljski teleskop Chandra, ki raziskuje dejavnost rentgenskega sevanja na obmo~ju, kjer le`i sredi{~e Rimske ceste, posnel izbruh rentgenskih `arkov, ki je trajal le nekaj minut. To pa da slutiti, da je nek objekt za{el v bli`ino morebitne ~rne luknje v samem sredi{~u galaksije in tako povzro~il kratkotrajen izbruh rentgenskih `arkov iz tega obmo~ja. To bi bil torej lahko dokaz za obstoj ~rne luknje v sredi{~u na{e galaksije.

1. 10.Vzhod: 7:001. 11.Vzhod: 6:42

Zahod: 18:42Zahod: 16:48

15. 10.Vzhod: 7:1915. 11.Vzhod: 7:02

Zahod: 18:16Zahod: 16:30

Za dobro se je treba boriti kot vojak, vendar, kateri vojak lahko sam dobi vojno? SARTRE

Pogosto je te`je pojasniti

na{a dobra dela kot na{e grehe. Marcel AYME

Kako moder mora{ biti, ~e ho~e{ biti dober. Marie von EBNER-ESCHENBACH

Hipoteti~en prikaz, kako ~rna luknja po`ira bli`njo zvezdo

Jedro na{e galaksije – Rimske ceste – zakriva ga velik oblak kozmi~nega prahu

U~enje orientacije

2.del

@e v prej{nji {tevilki smo si pogledali eno od vaj, ki je primerna za u~enje orieantacije predvsem mlaj{ih – vajo za razumevanje poznavanja smeri neba.

Tokrat si bomo pogledali vajo, ki je spet namenjena mlaj{im in pomaga razumeti koncept karte in tlorisnega prikaza terena, prav tako pa nau~i tudi osnove risanja skice terena.

Najbolj bistvenega pomena za orientacijo je poznavanje osnovnega sistema karte. Da je v osnovi torej karta tlorisni prikaz terena, ki je pomanj{an, orientiran in pogojno prikazan na list papirja. S tokratno vajo bomo na{e ~lane popeljali ~ez cel proces preoblikovanja terena kot ga vidijo oni, v tlorisni prikaz terena. Za ta namen se bomo uporabili neke vrste skico terena.

1. stopnja

Kot vodnik si izberemo nek del na{e okolice, najbolje kako neprometno ulico. ^lane bomo popeljali po tej ulici in sicer tako dale~, da bomo {li mimo kakih treh do {tirih hi{ na vsaki strani. Medtem, ko bomo hodili po ulici, naj ~lani poskusijo narisati objekte na vsaki strani ulice na list papirja. Na tej stopnji naj ri{ejo preprosto. Tako kot so navajeni risati hi{e in drevesa (glej sliko). Uporabiti bodo morali neko merilo, da bodo vse, kar naj bi narisali, spravili na list papirja. Opazujte jih in jih usmerjajte, da bodo risali objekte v primerni velikosti.

Nau~ili se bodo opazovati okolico in lo~evati pomembne objekte od manj pomembnih za risanje.

2. stopnja

Ko bodo narisali preprosto risbo njihove predstave opazovane okolice, bomo vajo nadgradili. Razdelimo jim prosojen papir (paus), ki `e doma opremimo s preprosto legendo. Na ta prosojen papir naj poskusijo prerisati prej narisano risbo. Tokrat tako, da so vsi objekti prikazani tlorisno oz. z pogojnimi (topografskimi) znaki. Seveda bo predhodno potrebna {e razlaga o tlorisu. Poka`imo jim kake `e narisane skice terena, da bodo la`je razumeli. Za konec naj ~lani s kompasom dolo~ijo smer severa in ga vri{ejo na karto. To jim bo dalo {e dodaten ob~utek, da so narisali `e skoraj popolno skico terena.

Pozneje boste lahko vajo ponovili {e ve~krat. Seveda na drugem podro~ju. Posku{ajo lahko `e risati neposredno v tlorisu. Ko bodo v risanju skice `e izurjeni jim sever nari{ite vnaprej, oni pa naj ri{ejo pravilno usmerjene objekte. Nau~ili se bodo risati v pravih razmerjih in pribli`nem merilu. Spodbujamo jih k uporabi ustaljenih barv in topografskih znakov, katerih poznavanje je lahko `e samostojna vaja. Vaja je precej obse`na in zato ni nesmiselno, da se jo razdeli na ve~ vodovih sre~anj.

Narava

Pugy Rod puntarjev Tolmin

Simbolika rodovega imena

Kosobrin Navadna rega~ica

Aegopodium podagraria

Recepti

Juha

Potrebujemo: 2 pesti listov rega~ice, pest listov ple{ca in kopriv, drobno ~ebulo, dva koren~ka, dva krompirja, peter{ilj, 1 dcl kisle smetane, 2 `lici olja, sol in poper.

Sesekljano ~ebulo, drobno narezana koren~ka prepra`imo na olju, nato dodamo sesekljane liste rega~ice, ple{ca in koprive ter na ko{~ke narezan krompir, zalijemo z enim litrom vode in pustimo kuhati dokler krompir ni mehak. Na koncu dodamo drobno narezan peter{ilj, kislo smetano, sol in poper po okusu.

Omleta

iz rega~ice

Potrebujemo: 2 jajci, 1 `lico olja, {~epec soli, `lico mleka, skodelico narezanih listov rega~ice.

Jajci ubijemo, dodamo `lico mleka, stepemo in zlijemo v ogreto ma{~obo.

Liste rega~ice prekuhamo, posolimo po okusu in odcedimo.

V jaj~no omleto nadevamo prekuhano in odcejeno rega~ico, zavijemo in omleta je pripravljena za postre`bo.

Je trajnica, ki se vegetativno razmno`uje s podzemnimi koreninami. Steblo je pokon~no, brazdasto, v notranjosti votlo. Zraste v vi{ino do 1 metra. Listi so pritli~ni in imajo dolge peclje, ki so dvakrat pernato narezani, sestavljeni iz jaj~astih na robu neenakomerno nazob~anih, 4 do 6 cm dolgih listi~ev. Stranski listi~i so pri dnu sr~asti, v~asih so nesimetri~ni in ve~inoma dvokrpasti. Rastlina cveti od meseca maja do jeseni in razvije {tevilne bele redko tudi ro`nate cvetove, ki so zdru`eni v velika sestavljena socvetja.

Pri nas je ena od najbolj raz{irjenih kobulnic. Raste na vla`nih in sen~nih mestih, v sadovnjakih, med grmovjem, ob in v `ivih mejah, ob poteh in plotovih, na robovih livad do nadmorske vi{ine 1700 metrov. Je tudi pogost plevel po vrtovih in parkih. V velikih koli~inah jo najdemo na vla`nih zemlji{~ih. Nabiramo samo mlade liste, ki so {e svetlo zeleni.

U~inkovine

Vitamin C, provitamin A.

Uporabnost

V~asih se je uporabljala za zni`evanje se~ne kisline, ~isti kri, v prehrambne namene jo lahko uporabljamo za juhe, prikuhe, solate

Solata

Liste rega~ice naberemo, operemo in poparimo. Poparjeno solato zabelimo z oljem ali ocvirki, dodamo ~esen, kis in sol po okusu, dobro zme{amo in solata je pripravljena.

Mednarodne strani

Dragi popotniki!

Medtem, ko berete tele vrstice, se jaz zibam na jadrnici, nekje sredi Jadrana in u`ivam na toplem oktobrskem son~ku. ^e mi bo prevro~e, bom {e malo sko~ila v vodo. Za kosilo bodo pa ribice ... Ja, tak{ne po~itnice so prav primeren ~as za snovanje novih na~rtov, zato vam pi{em o ve~jih mednarodnih dogodkih, ki vas ~akajo v naslednjih nekaj letih, da si boste pravo~asno rezervirali ~as zanje.

2002: Gremo na Tajsko!

Zagotovo vsi o Tajski veste `e vse. Ne veste pa, da so zamenjali vodstvo in da bo zdaj vse druga~e – no, mogo~e. Vsekakor pa novi organizatorji obljubljajo prenovljeno doma~o stran jamboreeja (www.worldscoutjamboree20.org) in ogled jamboree izdelkov na strani www.worlscoutshop.org. Ta mesec naj bi iz{la tudi nova {tevilka jamboree obve{~evalca, ki vam bo prina{al nove informacije o jamboreeju. Vsaka od organizacij, ki bodo sodelovale na jamboreeju bo lahko aktivno

sodelovala pri programu. Kot v ^ilu bodo tudi tu postavljene stojnice za vsako dr`avo, ki bodo delovale kot informacijski centri za kontingente. Predstavili so nam tudi okvirni dnevni red: vstajanje in zajtrk med 6. in 9., od 9. do 12. dopoldanske aktivnosti, kosilo do 14., potem popoldanske aktivnosti do 19., po ve~erji pa {e ve~erne aktivnosti do 22.30, ko mora v taboru vladati ti{ina. Za IST bo jamboree malo dalj{i, na tabornem prostoru jih pri~akujejo `e 23. decembra, njihov odhod pa je predviden 10. januarja. Kmalu naj bi bil na voljo tudi seznam delovnih mest za IST. Pa {e ta zanimivost: decembra 2001 oz. januarja 2002 pripravljajo organizatorji poskusni jamboree, na katerem bodo sodelovali tajski skavti in 240 skavtov z vsega sveta. Povabljen bo tudi po en vod iz najve~jih kontingentov, zato upam, da ste se pridno prijavljali na jamboree.

RoverWay 2003

RoverWay je nov evropski dogodek, namenjem vsem PPjem (16 do 22 let). Prvi~ bo organiziran leta 2003 na Portugalskem.

Va{a jadralka Nina

People in Motion (Ljudje v gibanju) je tema tega prvega RoverWayja, ki so nam ga z barvito in bu~no predstavo napovedali letos v Pragi Portugalci. Tema tabora bo predanost –predanost skupnosti, dr`avi ali na mednarodnem nivoju. Gre za predanost `ivljenju. Gre za to, da morata biti vsak popotnik in vsaka popotnica pripravljena sama spreminjati stvari, vedno v gibanju, spreminjati svet na bolje. Ker se od PP-jev pri~akuje, da so zelo aktivni in dejavni, se bo treba na RoverWay posebej pripraviti, del programa pa bo potekal {e po samem taboru.

Del aktivnosti bo klasi~nih (hajki, delavnice, glasba, spoznavanje kultur, planinarjenje, potapljanje, kolesarjenje, opazovanje ptic, obnavljanje poti ...), drugi del pa bo bolj inovativen – joga, ~lovekove pravice, otroci z ulice, manj{ine, nevladne organizacije, Evropa v prihodnosti, nove tehnologije ...

2.400 je pribli`na {tevilka udele`encev, ki bodo organizirani v 300 skupinah po 8 oseb (iz iste dr`ave). 6 skupin se bo zdru`ilo v skupnost, skupnosti pa v vasi. Pri~akujejo tudi mednarodno osebje (23 do 35 let), zanje je razpisanih 300 mest.

Predvidena cena je 48.200 PTE, na voljo bo tudi home hospitality. Organizatorji vas vabijo, da obi{~ete njihovo stran www.roverway2003.org.

ste, kaj in kje je Tajvan, naj vam namignem, da je to tista oto{ka dr`avica, ki se ho~e na vsak na~in odcepiti od Kitajske, a ji ne uspeva. Zato tudi ta moot organizirajo uradno Scouts of China in ne kaki Scouts of Taiwan.

Tajvan, ki se uradno imenuje Formosa (^udoviti otok), je znan po svoji geografski raznolikosti. Tam je najti vse: od pe{~enih pla` do alpskih tritiso~akov. Hualien, mednarodno pristani{~e, kjer bo potekal moot, je eno najlep{ih najdi{~ marmorja na svetu. Blizu pa je tudi naravni rezervat Taroko, kjer domuje pribli`no 200 vrst metuljev.

Moto moota je Skavtstvo: brezmejni izzivi. Ukvarjali se boste z raznolikimi temami, se spra{evali o vlogi skavtstva v novem tiso~letju in se zabavali z novimi prijatelji. Programsko bo moot razdeljen na dva dela: izlet in aktivnosti na taboru, na voljo pa bo tudi organiziran program po mootu. Cena udele`be zaenkrat {e ni znana, ne pozabite pa si v koledarjih ozna~iti datuma: 29. julij do 11. avgust 2004.

Ve~ informacij na moot2004@scout.org.tw.

Evropski jamboree 2005

Angle`i, ki bodo leta 2007 organizirali svetovni jamboree, so se tega projekta lotili s kar najve~jo resnostjo, zato za 2005 napovedujejo evropski jamboree, ki bo generalka pred svetovnim. Vendar pa to ne pomeni, da bo tam kaj manj zabavno kot na svetovnem! S tem jamboreejem sku{ajo Angle`i tudi pokazati povezanost evropskih skavtov, promovirati in izbolj{ati kakovost skavtstva, prikazati vrednost skavtstva v modernem svetu in pokazati, kako predani smo varovanju narave in okolja. V Hylands Parku, blizu Chelmsforda v Essexu (pribli`no uro vo`nje od centra Londona) med 30. julijem in 10. avgustom 2005 pri~akujejo pribli`no 15.000 udele`encev!

Svetovni moot 2004

Za vse, ki ste zamudili zadnji Moot, vas leta 2004 ~aka nova prilo`nost! O~itno so se v WOSM-u po na~elu "kamor je {el jamboree, naj gre {e moot" odlo~ili za Tajvan. Pozor: Tajvan, ne Tajska! Je pa to isti konec sveta in nam, neukim Evropejcem, se ljudje od tam zdijo popolnoma enaki. @al. Zato pa imajo moot, da se nau~imo, da razlike so. ^e {e vedno ne ve-

JOTA/JOTI 2001

Tudi letos se lahko udele`ite obeh svetovnih

jamboreejev - radioamaterskega in internetnega!

Rezervirajte si ~as 20. in 21. oktobra, za vse

nadaljnje informacije pa poglejte na www.joti.org

(JOTI) in www.middelkoop7.myweb.nl (JOTA).

Popotovanja

Irska

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Pot do Irske traja lahko nekaj ur ali nekaj dni. Odvisno od tega, kje in kako potuje{. Midva sva izbrala avto{top. Oziroma je glede na pomanjkanje denarja avto{top izbral naju. Za pot preko Avstrije, Nem~ije, Nizozemske in Anglije sva potrebovala 4 dni. Na poti poleg naju in redkih popotnikov iz Vzhodne Evrope, ki so bili vsi po vrsti namenjeni v Amsterdam, ni bilo drugih {toparjev. Lahko bi rekla, da so avto{toparji vrsta v izumiranju.

A s prihodom na Irsko so se pojavili tudi ti. Doma~ini. In to ne le mladci in mladenke, temve~ tudi starej{i. Nekajkrat sva ob robu ceste videla tudi `eni~ko ali star~ka, ki bi mu prisodila vsaj {est, ~e ne sedem kri`ev. Irci so prislovi~no prijazni in gostoljubni, vendar so nama ustavljali izklju~no Angle`i, ki vsaj med Irci veljajo za hladne, nepristopne in neprijazne. No, kot da ne bi bilo dovolj `e to, da so naju odpeljali na `eleno lokacijo, so naju obi~ajno povabili {e k sebi domov. Vsaj na skodelico ~aja, ki se je ve~krat zavlekla pozno v no~, in zjutraj sva se zbudila ob pravem angle{kem zajtrku. Zaradi obilice hrane se ta zna kar zavle~i, videti pa je nekako takole: najprej sve`e stisnjen pomaran~ni sok, kosmi~i z mlekom ter kruh z maslom, marmelado ali medom. Temu sledijo pe~ena jaj~ka s slanino, klobasice in znameniti "~rni puding". To je v bistvu krvavica z zvene~im imenom.

Nad ~rnim pudingom se Irci bolj kot ne zmrdujejo. Za~uda pa se ne zmrdujejo nad takisto ~rnim pivom Guinnessom in irskim viskijem. Guinnessu daje zna~ilno ~rno barvo za`gan je~men, ki ga dodajajo hmelju, medtem ko viski obarvajo hrastovi sodi, v katerih je bil prej shranjen portovec. Sodi viskija so kot delnice, saj jih lahko poceni kupite, po~akate desetletje ali dve in cena za odli~no staran viski kar precej posko~i. Ko sva bila v destilarni Bushmills , so bila v skladi{~u na 50 litrskih sodih zapisana imena lastnikov serije Millenium. Sod viskija ti dostavijo kamorkoli `eli{.

Irci so znani pivci in irski pubi so znani po vsem svetu. Narejeni so v irskem slogu, poslu{a se irska glasba, stre`e se irsko pivo, ne upo{tevajo pa se irske posebnosti. Tam so namre~ lokali v nedeljo med 2. in 4. uro popoldan zaprti. Vsaj teoreti~no. Prakti~no so vrata lokala v tem ~asu sicer zaprta, V

tej doma~iji {e vedno `ivi ribi~ s svojo dru`ino

Spra{ujem se le, ali so ti ljudje viski kupili `e davnega leta 1975 ali {ele kdaj pozneje

vendar "dopoldanski" gostje nekaj pred drugo naro~ijo ve~ "rund" pija~e, ki jih nato po~asi srkajo skoraj do {tirih. Malo pred ~etrto pa morajo tudi slednji za nekaj minut zapustiti lokal in od tega gostinci ne odstopajo. Niti v primeru, ko je na sporedu finalna tekma v irskem nogometu (to je me{anica rugbyja in nogometa – nadvse grob {port) in je lokal

Utrinek z obale

nabit z navija~i. Za 15 minut je bilo treba na ulice, ki so bile polne rde~e-~rnih in ~rno-modrih navija~ev. Tekma je bila v Dublinu, navija~i pa so za~eli prihajati `e nekaj dni prej. Hoteli, hostli, bed&breakfasti vse je bilo zasedeno in karte ve~ tednov vnaprej razprodane.

Pa na Irskem nisva kolovratila le po pubih. Bolj kot zelena notranjost naju

je privla~il Atlantski ocean, ki z neprestanim butanjem ob otok ustvarja klife, spodjedeno, strmo padajo~o obalo. Ob prvem sre~anju z Oceanom sva pogumno zakora~ila v pene~e valove, vendar {e hitreje poletela ven, saj voda ni bila toplej{a od na{ega morja pozimi.

Dublin:Down = 11:15

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

Toliko vas je!

Lrga

Je`kov koti~ek Skavtska biblija

Na prvi strani z velikimi mastnimi ~rkami pi{e "SKAVT SKAVT SKAVT SKAVT SKAVT" in v drugi vrstici z malo manj{imi ~rkami "NAVODILA ZA VZGOJO DOBRIH DR@AVLJANOV" in naprej "SPISAL LORD BADEN-POWELL of GILLWELL". Vse skupaj je opremljeno {e z letnico izdaje 1932, toda po vonju, ki veje izmed platnic, bi ji dodal {e kak{no leto ve~. Zanimiva popotnica, kajne? Pa poglejmo.

Ker sem vam v prej{njem Je`kovem koti~ku prestavil E.T. Setona, sem tokrat pobrskal po bibliografiji Lorda Baden- Lorda Baden- Lorda Baden- Lorda BadenPowella Powella in izbral njegovo knjigo z naslovom Skavt. Ne le zato, da bi vas opozoril na njegovo pisateljsko zapu{~ino (napisal je ogromno knjig!), temve~ ker sem sam v tej knjigi na{el prakti~no vse (pravzaprav {e mnogo ve~) iz ~esar so ~rpale in {e vedno ~rpajo skavtske organizacije v duhu tega svetovnega gibanja.

Knjigo sem videl kot presenetljivo dober priro~nik, saj na skoraj 350 straneh s sliko in besedo opisuje, kako si je o~e skavtstva zamislil vzgojo mladega ~loveka v dobrega in odgovornega dr`avljana. Bralca, ki ga stvar zanima, pritegnejo in navdu{ijo predvsem podrobnosti, natan~nost opisov in obse`nost vsebine. Lord Baden-Powell pi{e o vsem ... kaj skavtstvo je, kako se je vse za~elo, kaj se je dogajalo pri Mafekingu, kak{na mora biti vodova zastavica, kaj pomeni vozel na rutici, kako se glasi skavtska zaobljuba, kak{ni so skavtski pozdravi, klici in zakoni, kaj vidimo, ko se zazremo v jasno no~no nebo, kako izmerimo vi{ino drevesa, kako organiziramo tabor, nari{e nam vse najpomembnej{e vozle, nau~i nas zalezovanja, nau~i nas mnogih iger in {e vsega, kar mora skavt vedeti in znati. In {e in {e ... Vse pa je utemeljeno s prakti~nimi primeri ali z resni~nimi dogodki, zato je branje {e bolj zanimivo. V zakup moramo vzeti starinski jezik in ne preve~ pregledno razdeljena poglavja, toda stvar {e zdale~ ni mote~a.

Knjigo priporo~am predvsem tabornikom, ki jih zanimajo korenine skavtstva. Ob branju knjige me je po{teno zamikalo, da bi kdaj pripravil taborjenje, kjer bi se po najbolj{ih mo~eh vrnili k izvirnim idejam ustanovitelja – torej skoraj 100 let nazaj. Morda neko~, saj je v knjigi res ve~ kot dovolj napotkov! Je`

Z znanjem do odgovora

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana s skoraj neverjetnim dogodkom.

1. Techuana je bila usodna za dve zastavi ZTS. Kdo ju je izmaknil? S S S S S – Avstrijska vojska, T T T T T – italijanski taborniki, V V V V V – slovenski sosedi.

2. Koliko kilogramov kumine je zau`il povpre~en Techuanovec na dan? N N N N N – 3, T T T T T – 6, V V V V – 2.

3. Kaj je palafitti? E E E E E – {otor na platformi, S S S S S – {otor na reki, ^ ^ ^ – {otor pod zemljo.

4. Izobra`evanje in{truktorjev letos praznuje okroglo obletnico. Katero? H H H H H – peto, T T T – deseto, II II I – dvajseto.

5. Na{a ZTS je stara pol stoletja, leta 2007 pa bo skavtstvo staro natanko: O O O O O – 100 let, G G G G G – 150 let, H H H – 110 let.

6. Zlet ZTS v Tolminu, poleti naslednje leto, bo `e: E E E E E – 20. zlet po vrsti, N N N N N – 12. zlet po vrsti, R R R R R – 1. zlet v samostojni Sloveniji.

7. Portoro{ki taborniki so taborjenje pre`iveli dale~ stran od mestnega vrve`a in med prijaznimi ljudmi. Kje? S S S S S – vGori{kih Brdih, @ @ @ – na Gori~kem, II I – na Cerkljanskem.

8. [panski kompromis omogo~a dr`avljanom dr`av ~lanic EU v dr`avah, podpisnicah tega sporazuma: R R R R R – nakup njihovih naravnih znamenitosti, Z Z – nakup nepremi~nin, ~e so imeli tuji dr`avljani tri leta stalno prebivali{~e v dr`avi podpisnici, JJ JJ –nakup kulturnih objektov.

9. S pomo~jo ~esa lahko iz {pagetov naredimo poleg okusnega kosila tudi pionirske objekte? L L L L L – s silikonsko pi{tolo, G G –z gumicami, C C C C – s slamicami.

10. Na novozelandskem jamboreeju so uvedli zanimivo spremembo. Program bodo tako ustvarjali tisti, ki: II II I – skrbijo za starej{e ob~ane, U U U U U – delajo na osnovnih in srednjih {olah in poznajo otroke, JJ JJ J – se ga bodo potem udele`evali.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 9/2001: TECHUANA

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 10

Re{itve so:

Re{evalec:

Nagradna kri`anka

SESTAVIL F. KALAN

KME^KA SOBA ^LOVEK,KI NOSI ZASTAVO

MERA ZA RITEM

NADLE@NA @U@ELKA

LOVRO TOMAN

IZUMRLI SLON IZ LEDENE DOBE

PISATELJ CANKAR

IME PISATELJICE VAŠTE H^ERIN MO@

BRUNO TRAVEN

TVOREC, PISEC KITAJSKA POLJ[^INA IZBRANA DRU@ BA KME^KO ORODJE MOKA (MANJ[.)

BOLEZEN TRGANJA V SKLEPIH TROJE OBRE@JE

@ENSKA, KI TO@I NA[ POLITIK (FRANCI)

VRTILNA HITROST LINHARTOV LIT. JUNAK

TEKMOVAL NE SANI VELIKA MORSKA RIBA

STRUP V ^AJU LOVEC NA @ABE

KALCIJ LEPAK

LUIS ADAMI^ CONA, PREDEL THOMAS ALVA ...

KAJNOV BRAT

ZAPISEK, CITAT NA[A DENARNA ENOTA

BREZALKOHOLNO PIVO

^LOVEK, KI NOSI O^ALA 22. IN 18. ^RKA ABECEDE

KOT, KI MERI MANJ KOT 90 JUDOVSKI KRALJ

STOJAN AUER

AM. PREDSE. (JOHN) JADRANSKA LUKA

^UTILO ZA SLUH CILJ, NAMEN

LOVEC NA RAKE

@IVALSKA MA[^OBA MAURICE RAVEL

RASTLINSKA BODICA

Pravilno izpolnjen kupon {t. 7-8 je poslalo 26 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: SVETILNI PLIN, KAVALIR Z RO@O, NOROST, KREARTA in MANIRA.

Nagrajenci so: Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobila Andreja Kustec Andreja Andreja Kustec Andreja iz ^re{novcev.

DROGINI nagradi sta prejela Jerneja Videm{ek Videm{ek Jerneja Videm{ek Videm{ek Jerneja Videm{ek iz [o{tanja in Pia Ber~i~ Pia Ber~i~ Pia Ber~i~ Pia Ber~i~ Pia Ber~i~ iz Dobrunj, na ajdove omlete v go-

SLADKO TROPSKO SADJE

12. IN 25. ^RKA ABECEDE

RO@NI VENEC PLOD iGLAVCA

stilno LIEBER bo {el Luka Kri`nik Luka Kri`nik Luka Kri`nik Luka Kri`nik z Vrhnike, nagrado podjetja JAZON pa dobi Helena Omerzu Helena Omerzu Helena Omerzu iz Kamnika. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 10 po{ljite najpozneje do 20. najpozneje do 20. najpozneje do 20. najpozneje do 20. 20. oktobra oktobra oktobra oktobra oktobra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici.