Revija Tabor 2001/9

Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo?

7. - 8. septemberPosvet IO ZTS in vodstev OO ZTSPisarna ZTS

(Skomarje)ZTS @ rutka.net

15. septemberTOKA (Cerkno)luka.lahajnar @siol.net

Luka Lahajnar (RAJ)

28. - 30. septemberROT (Ajdov{~ina)Pisarna ZTS

ZTS in Rod mladi boriZTS @ rutka.net

6. oktoberZlata Pu{~ica (Ljubljana)damijan.gasparic@ kiss.uni-lj.si

Damijan Ga{pari~ (RTT)

19. - 21. oktoberJesenski posveti stare{in, na~elnikovOO ZTS in pisarna ZTS

rodov, dru`in in klubovZTS @ rutka.net

20. - 21. oktoberJOTA in JOTI (po celem svetu)www.scout.org

ZTS @ rutka.net

20. - 21. oktoberMo~ne ukane (Medvode)peter.slapsak@ guest.arnes.si

Peter Slap{ak (RDR)

Vedno prekratke

Ne glede na to, kako dolge so po~itnice, vedno so prekratke. In ne glede na to, koliko ~asa mine pred za~etkom naslednjih po~itnic, vedno je predolgo. Leto{nje poletje je zaznamoval mednarodni tabor treh dr`av – Techuana. O zabavnih in pou~nih do`ivetjih, pa tudi o te`avah in tegobah Techuane, se je novinarska ekipa razpisala na desetih straneh. Spet smo obiskali enega od slovenskih rodov – tokrat je pri{el na vrsto Rod srebrnih krtov Idrija. V aktualnem delu je to poleg treh zapisov s taborjenj vse.

UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK

Uvodnik septembrske {tevilke je skoraj vedno moralizirajo~. Predvsem o za~etku novega taborni{kega ({olskega) leta in o zagonu, ki ga vodniki za to potrebujejo. Verjamem, da boste delali dobro, {e bolj{e pa, ~e boste vodove dogodiv{~ine delili z revijo Tabor in mlaj{ima Gozdovnikom in Medotom. Saj je brez utripa taborni{kega dogajanja Tabor tako reko~ prazen.

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

Techuana4

Tabor na obisku14

Dogodki18

Taborjenja20

EU28

Igre29

Potuha30

Knjiga33

Astronomija34

@VN36

Orientacija37

Narava38

Kosobrin39

Mednarodne strani40

Popotovanja42

Trenutki44

Je`ev koti~ek45

Z znanjem do odgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozodvnik : Katarina Drenik, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477 , E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

[tiristo enain{tirideset slovenskih tabornikov je letos za~etek avgusta prebilo na avstrijskem Koro{kem. Predstavljali so del mednarodnega tabora Techuana, ki se ga je udele`ilo tiso~ {eststo tabornikov iz Avstrije, Bavarske, Italije, Luksemburga, ameri{ke letalske baze Aviano in seveda Slovenije. Namen? Krepitev dobrih sosedskih odnosov.

Nina

Techuana 2001, tabor skavtskih organizacij iz {tirih de`el pod geslom "`ivo sosedstvo", je `ivel deset kratkih dni na slovensko-italijansko-avstrijski tromeji.

Najkraj{i opis dogajanja na Techuani je verjetno stavek, ki ga je na zaklju~ni slovesnosti izrekel Rudi, eden od vodij tabora : "Ni bilo popolno, vendar smo imeli v sebi duh Techuane."

Ve~ina se nas je ob tem malo nasmehnila, ker smo se spomnili na te`ave prvih dni in ne najbolj{o organizacijo. Res pa je, da smo imeli duh Techuane v sebi. Po~asi nam je lezel v srca, z vsakim te`avnim sporazumevanjem, ki se je kon~alo z mahanjem rok, z vsakim pozdravom in nasmehom.

Med sprehodom po taboru je bilo videti, da duh Techuane `ivi. Marsikje se je odvijala napeta odbojkarska tekma s popolnoma narodnostno me{anima ekipama in kupom glasnih navija~ev, tudi baseball in rutka, da o nogometu niti ne govorimo ... Ponekod so imeli skupaj jutranjo telovadbo in skupaj pripravljali kosilo, zve~er pa zabavo ob ognju, kjer je vsakdo sku{al pripraviti to~ko, ki bi bila vsem razumljiva.

Vrhunec je dru`enje do`ivelo na dan odprtih loncev, ko se je vsak vod trudil skuhati kaj prav posebej dobrega. Pa ne zase, ampak predvsem za druge, ki so prihajali poisku{at dobrote. Vabila na ve~erje so se razlegala po taboru in vrve` ni ponehal {e pozno v no~.

To so bila tista lepa do`ivetja, ki jih bomo ohranili v spominu in ob katerih tehni~ne te`ave postanejo nepomembne.

Povezanost med udele`enci je bila v veliki meri odvisna od vodnikov, zato so se nekateri otroci veliko dru`ili z vrstniki iz sosednjih dr`av, nekateri malo manj, vsem pa je bila to dragocena izku{nja in priprava na dni, ko se bodo na mednarodnih taborih in zletih kot popotniki in popotnice sre~evali s skavti z vsega sveta.

Martin foto Kovax

Zanimivosti: ali ste vedeli, da si je materinski dan (12. 5.)

izmislil prav B.-P.? Ste vedeli, da je sv. Jurij (tisti, ki je ubil zmaja) za{~itnik skavtizma v Nem~iji (zato pa se imenujejo bavarski taborniki Deutsche Pfadfinderschaft Sankt Georg)?

Martin foto Nina

PODATKOVNIK

441 {tevilo Slovencev

7 razli~nih skavtskih organizacij se je udele`ilo Techuane

3~lani slovenske odprave so pred~asno zapustili Techuano zaradi netaborni{kega vedenja

2 zastavi ZTS nam je zmaknila avstrijska vojska

5 spodnjih hla~ so neznaci odtujili

Emilu Mumlju (`elimo jim prijetno no{enje)

4kvadratne centimetre ekrana je Polda prekrila z belilom, ko je lektorirala slovenske prevode

5gro{ev je povpre~no pustil slovenski vod v Fassunngsbuchu

6{tevilk posebnega glasila Swampy je bilo izdanih v slovensko-nem{ko-italijansko-angle{ki razli~ici

14 preglasov (umlautov) izgovori v povpre~nem stavku Prlek

5,2 kilometra vrvi so za svoje objekte nakupili pionirci

8,04 hektolitra bencina na uro je porabil Kovaxov ra~unalnik pri zmerni

uporabi

2kilograma je povpre~na koli~ina

kumine, ki jo je dnevno zau`il GST

Kaj smo po~eli GST?

Kaj so va{e naloge? Kaj so va{e naloge? Kaj so va{e naloge? Kaj so va{e naloge? Kaj so va{e naloge?

To pa je zelo te`ko vpra{anje, na katerega bomo vseeno posku{ali odgovoriti. Na{a naloga je, da va{e veselje in tegobe posredujemo vodstvu in da {irimo duh Techuane med vsemi udele`enci. Kaj je duh Techuane? Kaj je duh Techuane?

Duh Techuane ni Casper, je pa vseeno dober. To je vzdu{je na Techuani, brezmejno sodelovanje s prijatelji iz tujih organizacij, ve~erni taborni ognji, mednarodne ljubezni ... Duh Techuane je vse okoli nas, v nas, nad nami ... Vam je te`ko opravljati va{e zadol`i- Vam je te`ko opravljati zadol`itve? tve?

Ne. Rade volje pomagamo vsem, ki potrebujejo pomo~.

Duh Techuane

p: Ah ne eh tisto ... ne to gnes blo ...

p: Daj bon ti zaj jaz napisala kaj po prle{ki. OK?

a: Daj, tü, zaj glih! a: Daj, tü, glih!

p: No, jesti tü je keko teko dobro, samo mi v~osik kak{a `üpa fali. Teta küharca je ~ist vredik.

a: Kak vas dedi kaj razmijo? a: vas dedi kaj a: Kak vas dedi kaj razmijo? a: vas dedi kaj

p: Z deco nemamo problemov, ki jih ~ist ni~ ne vidimo. Pa ve{ zakej. Ki moremo biti non-stop na nek{ih sestankih, na kerih je puno düha techuane.

a: Also smrada techuanskega? Kak se a: smrada techuanskega? se a: Also smrada techuanskega? Kak se a: smrada techuanskega? se smrada se vam dopadne avstrijska organizaci- vam dopadne avstrijska organizacija? ja?

Kje vas lahko najdemo, ~e vas potre- Kje vas lahko najdemo, ~e vas potre-

Kje vas lahko najdemo, ~e vas potre-

Kje vas lahko najdemo, ~e vas potrepotrebujemo? bujemo? bujemo? bujemo? bujemo?

Najdete nas v slovenski vasi, ki se nahaja na vrhu podvasi Alpe, tik pod cesto. ^ez dan smo ve~krat v info-centru ali pa v kateri izmed vasi. Prepoznate nas po rumeno-rde~e-belih ruticah.

Pri nekaterih GST smo opazili, da se Pri nekaterih GST smo opazili, da se Pri nekaterih GST smo opazili, da se Pri nekaterih GST smo opazili, da se za njimi vle~e poseben vonj. Je to za njimi vle~e poseben vonj. Je to za njimi vle~e poseben vonj. Je to za njimi vle~e poseben vonj. Je to za vonj. morda duh Techuane? Kako ga na- morda duh Techuane? Kako ga na- morda duh Techuane? Kako ga na- morda duh Techuane? Kako ga na- ga meravate {iriti (na Tevah?) in zakaj meravate {iriti Tevah?) in zakaj Tevah?) ga nimajo `e vsi? Kako vam kaj uga- ga nimajo `e vsi? Kako vam kaj uga- nimajo `e kaj ugaja hrana v restoranu? "Dali ~esto tre- ja hrana v restoranu? "Dali ~esto tre- ja hrana v restoranu? "Dali ~esto tre- ja hrana v restoranu? "Dali ~esto tre- "Dali trebate kafi~?" bate bate kafi~?" bate bate

Samo za vas smo se pogovarjali s Prle{kim delom GST, sestavek vam ponujamo v izvirni obliki.

p: Ja skorok bi mu lehko reka smrad, ki je itak samo napoti. Avstrijska organizacija?!! Ja to pa jaz zej glih ne bi gu~ala, ki se redno bojin nekej narobe povedati. Bo{ moga na{e viske {efe pitate

a: Mote tüdi kej problemof se s {efi a: Mote tüdi kej problemof se {efi a: kej problemof se {efi pa kolegi razmiti? pa kolegi razmiti?

p: ^ist ni~. Jaz vse razmin. ^i pa one mene ne razmijo, pa je jihov problem.

a: Danes ste baje dobili novega vodjo

a: Danes ste baje novega vodjo

a: Danes ste baje dobili novega vodjo

a: Danes ste baje novega vodjo ste

- kaj pravite na to? - kaj pravite to? pravite

Lehko pa se zmenimo, ka jaz tak na hitro nek{i slovar sküp sprovin, te pa bo.

foto Nina in Kovax

Slovenski pionirski tim sestavljajo sami simpati~ni fantje in eno prav posebno ljubko dekle. Ko sem jih prosila za nekaj minutk njihovega dragocenega ~asa, so bili vsi zelo pripravljeni pomagati. Toda najve~ informacij mi je dal Jerry – vodja pionirskega tima, ki je povedal:

... a na{ delovni dan? Ja, vstanemo ob petih in do enajstih nasajamo sekire, nato jih do ve~era odsadimo in naslednji dan spet od za~etka ... Ne, saj se hecam ... saj vidi{, kaj smo naredili, svoj tabor – vhod, bivake, ognji{~e, orodjarno. V~eraj smo naredili gugalnico, danes pa vrtiljak. Ravno sedaj delamo rodeo – igralo, na katerem se bodo lahko preizkusili taborniki v ~asu igralnih uric, vsak dan od 17. do 18. ure, seveda v spremstvu vodnika.

Poglej in zadeni!

^eprav so bili mnogi nad organizacijo aktivnosti na Techuani kar malo razo~arani, pa se je dalo z malo samoiniciative in truda udele`iti kar lepega {tevila aktivnosti - tudi takih, ki naj bi bile `e popolnoma polne! Lahko ste se odpravili kam ...

... pe{

To ni nov propadli poskus razvedrilne oddaje slovenske televizije. To je igra slovenskih pionircev, ki razveseljuje staro in mlado. Za skromen stro{ek si omislite hlod za igranje v lastni dnevni sobi. In otroci bodo sre~ni kot ob nakupu pojo~ega ven~ka ali bugi-ribice. In v ~em je bistvo igre?

Potrebujete hlod, ki ga primerno dvignete od tal. Vi{ina je odvisna od prisotnih. Ko{arkarji Chichago Bullsov so si omislili precej vi{jo kot Dru{tvo pritlikavcev Bonsai. In nato se je`a za~ne. Je`a zato, saj se igra imenuje rodeo, pa tudi zato, ker s pripomo~kom mlatite konja. Tokrat ne pod vami kot ponavadi vidite v vesternih, temve~ vam konj sedi nasproti. In z veseljem udarite po njegovi ne`ni rami. Grizenje, cukanje in uporaba basebal kija `al niso dovoljeni. Morda v igri prihodnji~. Iz prve roke vam lahko povem, da sem pogre{al samo bazen z blatom in gospodi~ne v oprijetih T-shirtih.

Andreja

Ðurko, foto Martin in Kovax

Na voljo so bili eno- ali dvodnevni izleti, ki pa so se jih udele`evali vodi posami~no, pod vodstvom svojega vodnika. Tako ste lahko na kro`ni poti okoli Ba{kega jezera na dveh razglednih to~kah u`ivali ob ~udovitem razgledu na jezero. Ali pa obiskali "`ivalski vrt" v Ro`eku, kjer ste lahko od blizu videli doma~e divje `ivali. Za tiste, ki jih zanima zgodovina, so pripravili obisk najdi{~a fosilov v Ro`eku. Kdor pa je hotel bolj zahtevne izlete, se je lahko povzpel na Türkenkopf ali pa na Kepo oziroma po avstrijsko Mittagskogel, ki le`i prav na slovensko-avstrijski meji (njena {pica je bila s tabornega prostora prav lepo vidna). Vsem, ki jim je bila celodnevna hoja po vro~ini odve~, pa je bilo na voljo brezpla~no kopanje v kopali{~ih ob Ba{kem jezeru.

... s kolesom

... z avtobusom

Izleti z avtobusom so bili najbolj za`eleni, saj smo na njih videli najve~. Na za~etku je bil najbolj popularen izlet po Koro{ki, kjer si obiskal vse koro{ke (tudi slovenske) znamenitosti. ^ez teden so bili najbolj za`eleni obiski Beljaka in Celovca – vsi so se najbolj veselili prostega ~asa v obeh mestih, ko so lahko obiskali vse razprodaje. Seveda v Celovcu nismo zamudili obiska Minimundusa! Najbolj zanimivo pa je zagotovo to, da je bil obisk Slovenije najbolj popularen med – Slovenci! Najbr` je temu botrovalo domoto`je, pa tudi to, da je bilo prav takrat vreme v Sloveniji precej lep{e kot v Avstriji.

Poleg obiskov mest pa se je dalo z avtobusi priti tudi do drugih aktivnosti, ki so se dogajale v naravi – vo`nja s kanuji, vo`nja z vikin{ko ladjo in plezanje v plezalnem vrtcu. Vo`nji s kanuji in z vikin{ko ladjo sta se odvijali na Dravi in sta imeli zanimiv program (iskanje zaklada, opazovanje narave ...). Plezanje pa je predstavljalo pravi izziv za vse, saj so se mnogi udele`enci s steno spoprijeli prvi~ v `ivljenju. Ker so jih strokovnjaki pred vstopom v steno dobro opremili z znanjem in opremo, so skoraj vsi uspe{no prestali prvi stik.

Na{i ~lani pa so bili najbr` najbolj navdu{eni nad vo`njo s speedboati, ki so jim jo priredili avstrijski vojaki na Dravi: ve~ gumijastih ~olnov so privezali drugega za drugim in jih vlekli z gliserjem, ki je pred njimi delal valove. Udele`enci so tako navdu{eno kri~ali, da so se vodje ustra{ili, da se bojijo in jim hitro skraj{ali veselje!

v taboru?

Kdor je ostal v taboru, se zagotovo ni imel ~asa dolgo~asiti. ^e `e niso bili tisti dan za kosilo slivovi cmoki (zagotovo 4 ure dela!), so se lahko udele`evali aktivnosti v svoji vasi ali pa aktivnosti v Talent-O-Rami. Talent-O-Rama je bil osrednji prostor Techuane, kjer so aktivnosti organizirali sami udele`enci oziroma njihovi vodniki, pri tem pa jim je pomagalo mednarodno osebje. Na voljo so imeli tudi vso potrebno opremo, delavnice pa so bile odprte vsem. Tako ste se lahko poizkusili v pletenju zapestnic, pa v risanju, igranju skavtballa, se nau~ili kake nove pesmi in {e in {e. V Talent-O-Rami se je dogajalo vse!

Nina, foto Kovax in Andreja

Izleti s kolesi so bili speljani deloma po istih (ozna~enih sprehajalnih) poteh, ki jih v Avstriji in {e posebej na Koro{kem ne manjka. Prednost kolesa je bila seveda v tem, da si lahko v kraj{em ~asu videl ve~, zato so se mnogi odlo~ili za izlet v Beljak, pa za vo`njo do malce bolj oddaljenih in manj{ih jezer, ki na sre~o niso tako turisti~no oblegana kot Ba{ko jezero.

Previdno so se bli`ali drogu z zastavo. Vse je bilo videti opusto{eno in prazno. Poskrili so se tudi ~ri~ki. Nekaj metrov pred uspehom slovenskega taborni{tva nad avstrijsko vojsko je v gozdu zavr{alo. Okoli GG so poskakali v ~rno oble~eni vojaki z no~nogledi (beri night vision), ki so `e nekaj ~asa opazovali zmedene in prestra{ene korake na{ih gozdovnikov. Fantje so prepozno spoznali, da so krajo zastave napovedali posebnemu avstrijskemu bataljonu za posredovanje v tujini (Jägerbatallion 25), ki je bil na Techuani samo na oddihu pred odhodom v Makedonijo.

Avstrijska vojska se je na Techuani izkazala. Ne samo z budnostjo pri kraji zastave, ampak kot pomemben ~len v organizaciji. Vsi ~lani mednarodnega osebja in vodstva vam bodo potrdili, da smo se najedli pravzaprav samo takrat, ko nam je kuhala vojska. Ri~et in gola` sta bila namre~ odli~na nadomestka bolni{ni~ne hrane z dozo kumine v vsaki sestavini, ki jo je okrogla prijazna kuharica {e dodatno za~inila s kumino.

Nad tabornim prostorom Adria je za`ivel mali avstrijski voja{ki tabor. Poleg zgoraj omenjenih mirovnikov so se Techuane udele`ili {e pionirci, zaledniki koro{kega {taba in pa avstrijska re~na mornarica. Vojska je prispevala velik del opreme za Techuano, pripravila pa je tudi mnogo aktivnosti. Sredi tabora so tako postavili manj{i plezalni vrtec, pripravili so dvodnevno delavnico orientacijskega teka in progo, ki je prikazala `ivljenje v naravi. ^e je bil @VN nezanimiv, je ve~ino veliko bolj navdu{ila tona razli~nih radiokomunikacijskih sredstev, s katerimi so se potem pogovarjali po celem taboru. Potrebno je bilo samo postaviti zasedo pri mostu, opazovati mimoido~e tabornice in o podatkih obve{~ati zasedo nekoliko ni`je. Ne boste verjeli, za organizacijo orientacijskega teka so na{li italijansko in slovensko govore~a vojaka. Tako je koro{ki Slovenec Maksimiljan skupaj z absolventom italijan{~ine poskrbel, da je delavnica tekla popolnoma nemoteno.

Odli~ni slovenski odnosi so se sicer nekoliko razdrli po incidentu iz prvega odstavka, ko je ^rtomir namesto piva pripravil {est strani dolgo kazensko ovadbo za poveljujo~ega oficirja in tako skoraj spro`il mednarodni incident. Avstrijska armada je s svojo udele`bo pokazala, da vojska kljub svoji osnovni uni~evalni nalo-

gi prispeva marsikaj koristnega in se celo odli~no propagira skozi pomo~ nevoja{kim organizacijam. In to kljub temu, da imajo po besedah vojakov enake te`ave kot slovenska vojska. [e preden njihova voja{ka letala dobro vzletijo, so `e globoko na ozemlju sosednje dr`ave. Ðurko, besedilo in foto

Kako vam je bilo v{e~ na Techuani?

ga dovolj lastnega programa, tako da na{im otrokom ni bilo dolg~as. Mislimo pa, da bi ljudje vseeno pri{li, tudi ~e bi povedali po resnici. To bi bilo veliko bolje, kot pa da so nam obljubljali nekaj, ~esar niso mogli izpolniti.

PPÖ, Klagenfurt 2, Andreas, Angelika, Nina, Simone, Daniel – zelena rutka

Techuana nam je bila zelo v{e~. Bili smo na vo`nji s kanujem, 2-dnevnem hajku, izletu na Jepo (Mittagskogel), na delavnicah, na vo`nji s speedboatom, na progi pre`ivetja. Spoznali smo veliko veliko novih prijateljev in sre~ali veliko starih. Na Techuani (prostoru) smo bili `e ve~krat, saj je to prostor koro{ke zveze tabornikov. @elimo si, da bi bil tak tabor {e kdaj.

Sicer smo se imeli zelo dobro, spoznali smo veliko prijateljev. V{e~ nam je bilo tudi kuhanje na ognju, pa to, da smo si morali vse postaviti sami. Toda recepti v kuharski knjigi so se nam zdeli prete`ki za ta na~in kuhanja in za tabor. Bili so preve~ zahtevni, zakomplicirani, npr. slivovi cmoki. Druga~e pa se nam je zdel tabor popoln uspeh.

Kar se ti~e komunikacije je bila v na{em, bavarskem, kontingentu odli~na, Schorsch je 2 do 3-krat na dan obiskal vse vode in se pogovoril o vsem. Res je bilo super.

AGESCI, Pordenone 2

Alessandra, Valentina, Valentina, Mario

Lepo sem se imela in mi je `al, da moram domov. Bilo je veliko zabave in dnevi so hitro minili. Mario: ~e so se imele punce "fajn", potem sem se imel tudi jaz. [le smo v Wildpark, na kopanje in na sprejem k `upanu Celovca, ki ga `al ni bilo. Bili smo tudi na delavnici radioamaterji, sicer pa smo se bolj malo udele`evali aktivnosti. V vasi smo se dosti dru`ili z drugimi, vendar zaradi te`av z jezikom najbolj z Italijani.

SKSS, vodnika Peter Kri{tof in Jasmin, ~lani Daniel, Emanuel, Mirjam

DPSG, Stamm St.Christophorus

vodnika Julia, Michael

Bil je zelo simpati~en tabor, zelo lep prostor, zelo smo se zabavali. @al pa smo bili malo razo~arani nad organizacijo. Glede na to, kaj so nam opisovali pred taborom, smo vsi pri~akovali, da bo druga~e. Predvsem gre tu za aktivnosti – veliko ljudi je {lo na Techuano prav zaradi aktivnosti, pa so bili potem razo~arani, ko ni bilo dovolj prostora za vse. Na sre~o smo imeli mi pripravljene-

Tabor nam je bil v{e~, {li smo na Jepo, Ba{ko jezero, sotesko ^epe. Najbolj nam je bil v{e~ izlet na Jepo, ~eprav je bila megla in {e de`evalo je. To je bil pravi izziv. Hrana je bila dobra, {e preve~ je je bilo. Spoznali smo Italijane in igrali z njimi odbojko.

Med vodji vasi je bila komunikacija dobra, vendar so se zaradi paralelnih struktur nekatere funkcije podvajale, pa tudi informacije so se razlikovale, odvisno od vira. Motilo me je, ker ni bilo neke enostavne, jasne poti do informacij. Vse je bilo odvisno od tega, s kom se pogovarja{.

Ana Flo, Andrea

Bilo je lepo, samo malo me je presenetilo, ko nisem mogla iti na aktivnosti, na katere sem `elela. Nismo se udele`evale aktivnosti na taboru, ker smo hotele iti na zunanje aktivnosti. Hitro smo se spoprijateljili s Slovenci in z Italijani iz AGESCI. Imeli smo skupne taborne ognje, kjer je bilo zelo lepo. Izmenjali smo svoje izku{nje z drugimi. Od tujcev smo se najbolj razumeli s Slovenci in Italijani, ker govorijo isti jezik.

CGNEI, Lisice in Orli, Vicenza

Na Techuani so pri prehranjevanju uvedli re`im, ki se ga nekateri najbr` spomnijo z jamboreeja v ^ilu: udele`enci so dobili v roke t.i. Fassungsbuch (nabavno knji`ico) in dolo~eno vsoto denarja, s katero so si lahko v supermarketu kupovali sestavine za obroke. Organizatorji so sicer predvideli zanimiv jedilnik mednarodnih jedi, ki pa se ga niso vsi dr`ali. Tako so si udele`enci lahko skuhali chili con carne, pa ri~et, slivove cmoke in u`ivali ob gurmanskih kruhovih cmokih z gobovo omako ali ob kalamarih. Ekipa Swampyja je malo povpra{ala naokoli, kako je udele`encem ponujen jedilnik v{e~ in dobila naslednje odgovore: "Jedilnik je super, zelo zanimive jedi so ... V{e~ nam je, da spoznavamo razli~ne narodne jedi." In problemi? "Nekatere jedi so zelo zahtevne, za njihovo pripravo potrebuje{ veliko ~asa. Taki so bili npr. slivovi cmoki, vendar se nam je trud na koncu izpla~al, saj so bili odli~ni ... Recepti so preve~ zakomplicirani ... Sestavljalci jedil-

nika niso upo{tevali dejstva, da mi kuhamo na ognju, kar nam je ote`ko~alo pripravo jedi."

Razveseljivo je bilo, da so imeli vsi dovolj oziroma kar preve~ denarja, saj so organizatorji vsakemu udele`encu namenili 70 {ilingov (cca 1.000 SIT) na dan. Tako je bil supermarket na koncu `e ~isto izropan in slovenska odprava je organizirala izlet v najbli`ji Spar, kjer so bile police precej bolj zalo`ene. Prav

Najbolj zanimivo pa je bilo na Techuani na dan odprtih ognjev, ko so si udele`enci sami izbrali, kaj bodo skuhali, in nato skuhano ponudili v poku{ino vsakemu, ki je pri{el mimo. Najve~ obiska so imeli, seveda, v vasi, kjer so se tisti dan odlo~ili spe~i odojka.

tako pohvalno je bilo, da so organizatorji udele`encem omogo~ili, da ostanek denarja z nabavne knji`ice pretvorijo v "bone", ki jih lahko v naslednjih 2 letih porabijo v trgovinah Spar na Koro{kem.

^e vam je danes med 10. in 17. uro uspelo priti do taborne po{te, potem ste najbr` opazili, da je mogo~e poleg standardnih kartic in znamk danes (in samo danes) dobiti tudi prilo`nostni `ig Techuane. Pa to ni edino, kar vam ponuja po{ta. Za vse zbiralce znamk in tudi za tiste, ki vas to vsaj malo zanima, so pripravili razstavo znamk s taborni{kimi motivi. Nikar ne spreglejte kolekcije liberijskih taborni{kih znamk z zanimivimi motivi! Za tiste, ki jih znamke ne zanimajo toliko, pa so pripravili tudi razstavo na{itkov vseh svetovnih jamboreejev, BPjeva pisma z otoka Brownsea iz leta 1907 in zemljevid {irjenja skavtizma po svetu. ^e zbirate znamke, ne spreglejte {katle, v kateri si lahko zastonj naberete znamke! Nina

Nina, foto Kovax

Od kod ste? Od ste? Od kod ste? Od ste?

Smo vod Castori iz Maniaga. Zakaj ste naredili "palafitti" ({otor Zakaj ste naredili "palafitti" ({otor Zakaj ste naredili "palafitti" ({otor Zakaj ste naredili "palafitti" ({otor "palafitti" na platformi)? platformi)? na platformi)? platformi)?

Ker je to v na{i skupini tradicija, vrh tega pa je udobno in zelo uporabno. In kak{ne so prednosti takega {oto- In kak{ne so prednosti takega {oto- In kak{ne so prednosti takega {oto- In kak{ne so prednosti takega {oto- so ra? ra? ra? ra?

Ker je dvignjen od tal, je manj vla`no, poleg tega pa lahko je{ v de`ju ne da bi se zmo~il in ne da bi moral postavljati {e druge objekte. Poleg tega pa je {e lep.

Slaba stran pa je, da za gradnjo potrebujemo veliko materiala in da se dvignjenega {otora ne da postaviti na skalnatih tleh ali v vetrovnem vremenu.

Kako dolgo ste ga gradili? dolgo ste ga gradili?

Kako dolgo ste ga gradili? dolgo ste ga gradili?

En dan smo porabili za postavitev platfome in {otora, potem pa {e en dan, da smo naredili mizo.

Ste edini vod v va{i skupini, ki jih

Ste edini vod va{i jih

Ste edini vod v va{i skupini, ki jih

Ste edini vod va{i jih edini va{i gradite? gradite? gradite? gradite?

Ne, vsi jih gradimo, le da jih nekateri postavijo ni`je in imajo zato lo~eno mizo. Ve~ina pa je kot na{ visoko. Obstaja tekmovalnost med vodi.

Katerih aktivnosti ste se udele`ili? aktivnosti ste se udele`ili?

Katerih aktivnosti ste se udele`ili? aktivnosti ste se udele`ili? aktivnosti

Obiskali smo jezero in se vozili s kanuji.

Kaj po~nete ~ez dan? Kaj po~nete ~ez dan? Kaj po~nete ~ez dan? Kaj po~nete ~ez dan?

Poleg ~i{~enja in pospravljanja se igramo, pojemo in izdelujemo zapestnice. Naredili pa smo si tudi hladilnik, ki je vkopan v zemljo in dobro izoliran. Nina

foto Nina, Kovax in Martin

Alessandro, Giancarlo, Marco, Paolo, Daniele, Domenico

Tabor na obisku

Rod srebrnih krtov Idrija

zapisal in fotografiral Ale{ Cipot

Letos je julij mesec taborjenj, saj se rodovi zaradi mno`i~ne udele`be tabornikov na mednarodnem taboru Techuana v Avstriji odlo~ajo za nekoliko zgodnej{a taborjenja. Na taborjenju smo obiskali tabornike Rodu srebrnih krtov iz Idrije, ki – tako kot vsako leto – taborijo v mestecu Karigador, ki le`i med Novigradom in Umagom, v hrva{ki Istri. Na taborjenju je bila tudi skoraj celotna ekipa rodove uprave, o taborjenju in delovanju rodu sem se pogovarjal z Robertom, Mihom, Andrejo, Maru{o, Julijo in Marjanco.

nem vodniki in zanje posebnega programa na taborih ne pripravljajo. Starej{i taborniki so na tabor pri{li pe{ iz Kopra, saj je tovrstni pohod ena izmed zahtev osnovnega programa za PP-je. Na taborjenju je prisotnih 86 tabore~ih, od tega je 69 tabornikov vseh starostnih kategorij, ostalo so odrasli, vendar nekdanji taborniki.

Ognja ne kurijo, saj je kurjenje zaradi nevarnosti po`ara prepovedano. Pred 15 leti je ravno na tem obmo~ju

Taborjenje

Program na taborjenju poteka po vodih in vsak vodnik si sam pripravi program za svoj vod. Gre za nadaljevanje oziroma zaklju~ek celoletnega dela v vodih. Na ta na~in vodniki zaokro`ijo program, ki ga izvajajo med letom doma. Tako je olaj{ano osvajanje taborni{kih ve{~in, npr. ve{~ine plavalec. To razumljivo pomeni, da vodi niso sestavljeni naklju~no, ampak jih sestavljajo isti taborniki kot doma. Nekatere aktivnosti pripravijo za vse tabornike in se jih tudi vsi udele`ijo, nekatere

med njimi izvajajo skupaj s tolminskimi taborniki iz Rodu puntarjev, ki taborijo v Fjorinih, vasici blizu njihovega tabornega prostora. Gre za igre brez meja, orientacijo, karaoke, kviz Lepo je biti milijonar, izbor miss in mister Karigadorja, gusarski dan, bivakiranje, odbojkarsko tekmo (za starej{e tabornike) ipd. Na bivak so se odpravili slaba dva kilometra dale~, {e pred tem pa sta se med sabo v ko{nji trave na kraju bivakiranja pomerila stare{ina rodu in stare{ina ~ete. Na taborjenju izvajajo program za M^ in GG, PP-ji so v glav-

Ob zaklju~ku zabavnih iger so se Idrijci in Tolminci nastavili {e fotoaparatu

Na taborjenju so Idrij~ani pripravili zabavni program za sre~anje s Tolminci

Struktura rodu

MURNI111 vod

M^Okrog 505 vodov

GGOkrog 305 vodov

PP141 klub

GR^E5-

Starej{e gr~e - KUSKI101 klub

divjal po`ar. Tako namesto tabornega ognja sestavijo pagodo in vanjo dajo plinsko svetilko, da vsaj malo pri~arajo vzdu{je pravega tabornega ognja. Postavljenih je ve~ tabornih objektov, med katerimi so stalni: kuhinja, strani{~e, tu{, {tabni {otor, jambor z zastavo, jedilnica ... Kadilnice na taboru nimajo, saj taborniki ne smejo kaditi, niti u`ivati alkoholnih pija~. Starej{i (nekdanji taborniki, predvsem star{i) imajo svoj prostor, kjer se dru`ijo, v istem prostoru pa lahko tudi kadijo. Tabornina zna{a 25.000 tolarjev, vodstvo in vodniki pla~ajo 10.000 tolarjev, nekateri pa taborijo tudi zastonj, odrasli – turisti pla~ajo

30.000 tolarjev (otroci), odrasli, `e zaposleni, pa 35.000 tolarjev oziroma

3.500 tolarjev na dan. Vso hrano in opremo, ki so jo potrebovali za taborjenje, so kupili v Sloveniji, saj je tako najceneje.

Dru`ini M^ in GG se udele`ujeta predvsem rodovih in obmo~nih akcij. Vodstvo obeh dru`in sestavljao vodniki in na~elnici. Njihova prednost in slabost hkrati je mladost. Slabost predvsem zato, ker morajo ob izvedbi aktivnosti vedno iskati pomo~ polnoletnih tabornikov. V rodu deluje klub starej{ih gr~ – Klub upokojenih srebrnih krtov Idrija, s kraj{im imenom Kuski, ki so

zelo aktivni na podro~ju podpore in {tejejo kakih deset ~lanov. Stari so med 30 in 50 let. ^lanarine sicer ne pla~ujejo, torej uradno niso ~lani ZTS, vendar pa predstavljajo ogromno pomo~ rodu. Rod jim nudi razne ugodnosti, na primer brezpla~no taborjenje. V rodu deluje ~eta ^rni vrh iz ^rnega vrha nad Idrijo. Delujejo na tamkaj{nji osnovni {oli in {tejejo 25 ~lanov.

Vodnike za delo stimulirajo med drugim tudi tako, da prejme najbolj{i vodnik v celem taborni{kem letu prakti~no nagrado. Letos jo je prejela vodnica in na~elnica dru`ine GG Andreja Tratnik. Leto{nja nagrada je {otorsko krilo in kompas.

Preglednica prikazuje {tevilo pla~anih ~lanarin srebrnih krtov v zadnjih treh letih.

Leto Leto Leto Leto [tevilo pla~anih [tevilo pla~anih [tevilo pla~anih [tevilo pla~anih [tevilo pla~anih

~lanarin ZTS-u ~lanarin ZTS-u ~lanarin ZTS-u ~lanarin ZTS-u 199980

Vodniki murnov ter medvedkov in ~ebelic: [pela Strus in Barbara Koko{ar (obe vodita murne), Maru{a ^erv, Kristina Furlan, Sabina Ogri~, Damir Mohori~, Da{a Rupnik in Petra Furlan (vodniki M^-jev). Vodniki gozdovnikov in gozdovnic: Andreja Tratnik, Vojko Petri~, Matic Hvala, Erik ^uk, Dejan Seljak in Julija Kr`i{nik.

Najve~ sodelujejo z rodovi iz Cerknega, Spodnje Idrije, Ajdov{~ine, Tol-

Ekipa Srebrnih krtov po blatnem do`ivetju na progi na taborjenju v Techuani

Starostna kategorija Starostna kategorija Starostna kategorija Starostna kategorija Starostna kategorija [t. ~lanov [t. [t. ~lanov [t.

[tevilo vodov [tevilo vodov [tevilo vodov [tevilo vodov

mina in Nove Gorice, torej z rodovi, ki sestavljajo severno-primorsko obmo~je. Udele`ujejo se tudi NOT-a in dr`avnih mnogobojev (popotnice so leto{nje dr`avne prvakinje v svoji kategoriji). Pred deset in ve~ leti so imeli zelo dobre tekmovalne ekipe, ki so med drugim osvojile prvo mesto na takratnem zveznem jugoslovanskem orientacijskem tekmovanju (to kar je danes v Sloveniji ROT).

Vedno so bili med najbolj{imi tudi v tekmovanju za zna~ko @ivka Lov{eta.

Vodstvo rodu

Stare{ina-Robert Jereb

Na~elnik rodu in kluba PP - Miha Menard

Na~elnica dru`ine M^-Maru{a ^erv

Na~elnica dru`ine GG-Andreja Tratnik

Tajnica-Marjanca Rupnik

Blagajni~arka-Ivanka Gantar

Propagandistka-Julija Kr`i{nik

Gospodar-Ale{ Marcola

Stare{ina ~ete ^rni vrh-Marjanca Rupnik

Na~elnica ~ete ^rni vrh-Tatjana Rupnik

Denarna sredstva pridobivajo iz ve~ virov, predvsem od [portne zveze Idrija,

^lani rodove uprave. Od leve proti desni stojijo: Marjanca Rupnik, Maru{a ^erv, Robert Jereb, Andreja Tratnik in Miha Menard. M anjkajo: Tatjana Rupnik, Ivanka Gantar, Ale{ Marcola in Julija Kr`i{nik.

RSK ima tisto kar ve~ina rodov v Sloveniji nima: ekipo, katere ~lani so med sabo dobri prijatelji! Ker gre za mlaj{o generacijo (PP-ji) pa njihov ~as {ele prihaja.

od Ob~ine Idrija iz sklada za dru{tva pa tudi od lokalne izpostave Urada za mladino v Idriji, sponzorjev in donatorjev in ~lanarine, ki zna{a 2.500 tolarjev na posameznika. Nekaj sredstev ostane tudi od letnih taborjenj. Rod ima v upravljanju dva objekta; taborni prostor v Karigadorju in ko~o na P{enku nad Idrijo. Slednjo rod prenavlja z lastnimi sredstvi in s pomo~jo sponzorjev. Dela bodo predvidoma zaklju~ena naslednje leto, ko RSK praznuje okroglih 50 let neprekinjenega dela. Zadnja leta zimujejo najve~ na Kovku (Otlica) in v Vojskem nad Idrijo. Zimovalnine so v primerjavi s taborninami precej manj{e, vi{ina pa je odvisna od trajanja zimovanja; giblje se med 2.000 in 5.000 tolarji.

www.rutka.net

Zgodovina rodu

Pri~elo se je 13. novembra 1952, na ustanovnem sestanku. Na prvem ob~nem zboru tabornikov v Idriji si je skupina izbrala ime Rod srebrnih krtov, ki se nana{a na rudarje `ivega srebra. Taborni{tvo se je v Idriji hitro razraslo, saj so taborjenja, zleti in ostale akcije privla~ile ~lane. Kot predhodnika taborjenj lahko {tejemo `e kolonijo, ki je bila leta 1951 v Sr. Kanomlji, ko so bivali pod {otori, vodje pa so bili poznej{i ustanovitelji RSK. Vrstila so se taborjenja v notranjosti Slovenije in predvsem ob morju v Hrva{ki (Rovinj, Omi{alj, Ba{ka) in v Sloveniji (Se~a) pa celo v Bosni in v Avstriji. Na taboru leta 1955 je rod razpolagal `e z bogato opremo: {otori,

orodje, posoda in svinjski kotel. @e v prvih letih je rod {tel preko sto ~lanov. Od leta 1964 srebrni krti taborijo v Karigadorju, v hrva{ki Istri. Za svoje delo so prejeli ve~ priznanj – plaketo Jo`eta Potr~a, najvi{je priznanje Zveze tabornikov Jugoslavije zlat javorjev list z `arki. Vrsto let so uspe{no tekmovali za zna~ko @ivka Lov{eta in bili ve~krat progla{eni za partizanski odred. Enega najve~jih uspehov je leta 1974 z zmago na JTPM na Pokljuki dosegla ekipa gimnazijk. RSK je uspe{no organiziral ve~ podro~nih mnogobojev, republi{kih akcij (ROT, slovenska taborni{ka smu~arska prvenstva, zaklju~ne prireditve ob podelitve zna~ke @ivka Lov{eta ...). Najuspe{nej{e obdobje v zgodovini rodu je bilo v letih od 1970 do 1980, ko se je {tevilo ~lanov dvignilo ~ez 200. V teh ~asih je v rodu delovala skupina murnov, dru`ina M^ Srebrna kapljica, ~eti Jurija Vege (gimnazijci) in Franceta Bevka (osnovna {ola) in klub Vandravci. V drugi polovici 80. let je ~lanstvo po~asi za~elo upadati, ob~inska zveza tabornikov je prakti~no prenehala delovati, prav tako tudi Odred Brinov gri~ iz ^rnega vrha nad Idrijo, katerega taborniki so se priklju~ili Idrij~anom. V letu osamosvoji-

tve Slovenije in {e naslednje leto ni bilo letnega tabora. Najve~ so k temu pripomogle vojne razmere na Hrva{kem. Zaradi izpada taborjenja pa je ~lanstvo drasti~no upadlo in tako je leta 1992 rod imel le {e dobrih dvajset aktivnih ~lanov. Ob tem se je sesula tudi struktura rodu, zato so ostali brez vodnikov, na~elnikov in specialistov. Istega leta je funkcijo stare{ine prevzel Sre~ko Li~en, na~elni{tvo rodu pa sedanji stare{ina Robert Jereb, kar je pomenilo prakti~no nov za~etek. V letih 1993 (16 tabore~ih) in 1994 (24 tabore~ih) so taborili v Jagodju nad Izolo, izvedli dva propagandna tabora, pri~eli z usposabljanjem novih vodnikov, od leta 1995 (41 tabore~ih) pa ponovno organizirali zimovanja, prav tako pa od takrat ponovno redno taborijo v Karigadorju. Nov zagon je RSK do`ivel leta 1998, ko je na~elnik postal Miha Menard. V naslednjih letih je dozorela tudi nova generacija vodnikov, ki so rasli v organizaciji od vstopa v {olo naprej. Pred kratkim so v ^rnem vrhu nad Idrijo ustanovili ~eto ^rni vrh, ki zdru`uje 25 tabornic in tabornikov vseh starostnih kategorij. Na dan ustanovitve se je zbrala mno`ica 60 ljudi, pripravili so slavnostni govor, program, ki so ga za svoje star{e pripravili otroci, taborni{ki krst in prisego za vse, {e nekr{~ene. Vsi taborniki so prejeli kape z znakom ~ete, ki simbolizira okolje iz katerega izhajajo.

V izboru naj tabornice na Rutki sodelujejo tudi ~lanice RSK. Obi{~ite in glasujte!

Dogodki

Pugy

Pester in zanimiv program za udele`ence priprave na 12. zlet ZTS v Tolminu

V `elji, da bo program 11. zleta ZTS ~im bolj pester in primeren za popotnice in popotnike, je organizacijski odbor zleta konec avgusta organiziral Pripravljalni tabor Tolmin 2001. Poleg seznanjanja z zletnim prostorom, na~rtovanja zletne infrastrukture ter dru`enja med bodo~imi "sodelavci", je ve~ kot 20 programskih prostovoljcev in ~lanov organizacijskega odbora "preizkusilo" veliko zanimivih programskih aktivnosti (potepi, ogledi zanimivih naravnih znamenitosti, rafting, kolesarske ture, bivakiranje, rekreacijske {portne dejavnosti…) in zasnovalo druge programske sklope (znanost in tehnika, kreativne delavnice, taborni{tvo v dru`bi). Najbolj atraktivna bo verjetno proga pre`ivetja, saj `e narava sama z vzponi in spusti ter vodo in blatom ponuja pravi izziv za udele`ence.

Prijave za udele`bo (kot udele`enci ali ~lani osebja) zbira pisarna ZTS do 15. decembra 2001. Za dodatne informacije se obrnite na svojega na~elnika ali na zlet.rutka.net.

Naj, naj in{truktorski te~aj Deseta obletnica izobra`evanja in{truktorjev

V Gozdni {oli v Bohinju je letos `e deseto leto potekala [ola za vodje – in{truktorje I. stopnje. Na njej je letos sodelovalo 68 te~ajnic in te~ajnikov iz ve~ kot polovice aktivnih taborni{kih rodov po Sloveniji, kar je v primerjavi s preteklim letom kar ob~utno ve~. [tevilo je verjetno pokazatelj bolj{ega kadrovanja v rodovih in zavedanja, da znanje in izku{nje pomenijo tudi bolj kakovostno delo z vodniki, klubi oz. v rodovi upravi. Te~aj je zaznamovalo tudi `ivljenje Indijancev – rde~a nit, ki je povezovala prosti ~as na te~aju. Udele`enci so pohvalili predvsem predavatelje, prizadevnost in povezanost vodstva, delavnice ob prostem ~asu in pa ra~unalnik sredi tabora, na katerem so nastajali prispevki za ~asopis Bohinjska buka.

In{truktorska {ola, ki jo je vodil na~elnik komisije za vzgojo in izobra`evanje Damjan Habe – Habo, je bila posebna tudi po tem, da je v vodstvenem timu `e v pripravah in tudi pri izvedbi sodeloval ~lan tuje skavtske organizacije (Dorin iz Romunije). Evropska skavtska regija preko projekta Eurotrain podpira tudi tovrstno izmenjavo strokovnega kadra. En dan na taboru je bil posve~en 50-letnici ustanovitve ZTS, najbolj pa je bila posre~ena uprizoritev pomembnih mejnikov razvoja organizacije na ve~ernem programu.

Sve` veter v jadra organizacije

7. Smotra hrva{kih skavtov

Zgodilo se je konec julija v Fu`inah pri Delnicah. Po enajstih letih premora je Savez izvid`a~a Hrva{ke pod sloganom "izvid`a~i znaju i mogu" v idili~nem zavetju Gorskega Kotarja zbral okoli 1.000 skavtov iz razli~nih krajev Hrva{ke in nekaterih dr`av Evrope, prijaznemu povabilu pa so se odzvali celo skavti iz Japonske. Smotra je potekala nekoliko druga~e kot na{ zlet, saj je bila organizirana po sistemu taborjenj ~lanov vseh starosti iz ve~ rodov, pri tem pa je organizator poskrbel za nekatere skupne prireditve in ponudil nabor mo`nih programskih aktivnosti v bli`nji in daljnji okolici.

Smotra, katere pokrovitelj je bil predsednik Hrva{ke Stipe Mesi~, po besedah organizatorja pomeni predvsem sve` veter v jadra organizacije predvsem na podro~ju izvajanja atraktivnega progama za mlade in povezovanja skavtskih centrov (Split, Rijeka, Zagreb, Osijek …) in pa promocijo v dru`bi, od katere

skavtstvo pri~akuje izdatnej{o podporo. Na smotri je iz Slovenije sodelovalo 25 udele`encev Rodu zelene Rogle iz Zre~ in dva ~lana prostovoljnega osebja.

Pribli`evanje stoti obletnici skavtstva

17. evropska skavtska konferenca

V ~e{kem glavnem mestu je julija potekala 17 . evropska skavtska konferenca. Na njej je sodelovala ve~ina delegacij nacionalnih skavtskih organizacij, ~lanic te regije. Poleg potrditve poro~ila o delu v predhodnem triletju in sprejema programa do leta 2004, so bile v ospredju volitve novih ~lanov evropskega komiteja. Delegati so poleg dosedanjih ~lanov (Therese Bermingham - nova predsednica, Davida Bulla in Georgea Hourdakisa) izvolili Lidijo Pozai~ iz Hrva{ke, Markusa Peiperja iz Nem~ije in [veda Johana Strida. Vzporedno je s podobnim programom potekala tudi evropska konferenca WAGGGS. Obe konferenci sta v prvem skupnem delu pregledali rezultate skupnih aktivnosti, v zadnjem pa pripravili osnovo za sodelovanje med organizacijama v duhu pribli`evanja stoletnici skavtstva leta 2007, ko naj bi obe organizaciji kandidirali za Nobelovo nagrado za mir.

Udele`encem konference bo zagotovo ostala v spominu gostoljubnost gostiteljev konference, ki so poleg dobrih pogojev za delo pripravili tudi nepozabno otvoritveno slovesnost v pra{ki mestni hi{i (udele`ence je preko pisma pozdravil tudi ~e{ki predsednik Vaclav Havel), no~no vo`njo po reki Vltavi in sklepno slovesnost v protokolarnem objektu na otoku reke. Delegacije so za gostiteljico naslednje konference leta 2004 izbrali Islandijo (za gostiteljstvo sta se potegovala {e Izrael in Malta).

Taborjenja

Cipot Skupno taborjenje pomurskih rodov

Po dolgem ~asu so pomurski rodovi zdru`ili mo~i tudi na letnem taborjenju. Rod Vedri Prleki iz

Ljutomera, Vidra iz Lendave in Bistrice ter Veseli veter iz Murske Sobote so taborili v Veli~anah, kraju v Prlekiji, ki le`i med Ljutomerom in Ormo`em.

Pomurski taborniki so z izvedbo taborjenja zadovoljni, ugotavljajo pa, da bi bil v prihodnje potreben {e kak{en dodaten vodnik za t.i. vodeni prosti ~as in ve~erne programe, ki so v zadnjem ~asu prav dolgo~asni oziroma se ponavljajo. Tako bi razbremenili vodnike, ki so z mlaj{imi v ~asu gozdne {ole oz. ~ez dan.

Leto{nji program za kategoriji M^ in GG je obsegal ve~ zabavnih iger, kar se je izkazalo za dobro odlo~itev. M^-ji so taborili od 7. do 13. julija, ostali pa od 5. do 14. julija. Marsikateri

Gozdovnikov in gozdovnic je bilo na taborjenju manj kot obi~ajno, vendar je bila slab{a udele`ba GG-jev pri~akovana zaradi mno`i~ne udele`be pomurskih GG-jev na Techuani. Na taborjenju so se spoznavali s klasi~nimi temami (orientacija, pohodni{tvo, bivakiranje ipd.), ob tem pa so velik del programa predstavljale igre, npr. svinjska olimpiada, mokri komandosi, divjaki v jel{evju ipd.

Vodni{ki te~aj pomurskega obmo~ja spada med bolj{e in kakovostnej{e v Sloveniji. Te~aj organizirajo neprenehoma `e nekaj let zapored in v zadnjem ~asu poteka vedno so~asno z letnim taborjenjem. Letos je te~aj uspe{no opravilo vseh deset te~ajnikov.

Medvedki in ~ebelice so bili kot obi~ajno naj{tevilnej{i na taborjenju. Taborili so le sedem dni, ostale starostne kategorije pa deset dni.

tabornik je tokrat prvi~ pri{el na tabor z vlakom, saj je nedale~ od tabornega prostora `elezni{ka postaja.

kategorija kategorija kategorija kategorija kategorija Ljutomer Ljutomer Ljutomer Ljutomer Ljutomer

M^18121040

GG102416

Vodni{ki te~aj44210

Vodstvo tabora156627

SKUPAJ47242293

Taborno vodstvo. Stare{ina: Jana Ljubec (RVP), taborovodja: Csaba Szabo (RV), vodja programa M^: Sa{a Pergar (RVP), vodja programa GG: Matev` Jakelj (RVP), vodja vodni{kega te~aja in gospodar: Ale{ Skali~ (RVV), tajnik, blagajnik in ekonom: Marko Jerebi~ (RVP), kuharica: Marjana Kunc, vodniki vodov M^: Mateja Topolinjak, Sa{a Pergar, Nata{a [i{kin (vsi RVP), Monika Car (RVV), Kristina Vuk, Jasmina Kelenc in Nina Markoviæ (vse RV), vodniki vodov GG: Tihomir Babi~ in Nejc Pe~nik (oba RVP), vodnici vodni{kega te~aja: Simona Topolinjak (RVP) in Petra Skali~ (RVV).

Oskrba in obvladovanje pribli`no 90 tabore~ih je zahteval poseben napor in pozornost.

Starostna Rod Vedri Prleki Rod Vedri Prleki Rod Prleki Rod Vidra Rod Vidra Rod Veseli veter Rod Veseli veter Rod SKUPAJ SKUPAJ

Lendava Lendava Lendava Lendava Murska Sobota Murska Murska Sobota Murska

Taborjenja

Morski viharniki v kazarski grapi RMV

Portoro{ki taborniki iz Rodu morski viharniki, smo leto{nje taborjenje pre`iveli v de`eli strmih pobo~ij, dale~ stran od mestnega vrve`a in med prijaznimi ljudmi – na Cerkljanskem.

Tina Br`an – ^ri~ek,

V samotni grapi pod Laharno, ki smo jo takoj vzeli za svojo, se je odvijala na{a leto{nja avantura. Ko nam je ob pogledu na skrbno poko{ene travnike v strmini zastajal dih, smo ob Kazarski, re~ici, ki te~e v na{i grapi, do`ivljali taborni{tvo v vsej svoji razse`nosti. Zjutraj nas je sonce zbujalo in kukalo iz smeri Polic, starodavne vasice na planoti na vzhodu. Prvo soo~enje z jutranjo realnostjo je bila Kazarska, ki je deloma pote{ila primorsko oko, ko je iskalo morsko gladino, toda dodobra pretresla zaspano telo ob jutranjem umivanju. Ko se je sonce pomikalo po grapi proti zenitu, se je taborni{ki `iv`av zlil s preprosto, a trmasto pokrajino ...

"Najbel ajnfah je pru{taf slej~t"

Ste razumeli? No ja, tudi mi smo na za~etku imeli nekaj te`av s cerkljan-

skim nare~jem. Pa ni bilo prehudo. Med spoznavanjem raznih etnolo{kih zna~ilnosti Cerkljanske – od zna~ilnih jedi, laufarije, {kofjelo{ko-cerkljanskega stavbarstva, – smo se lotili tudi cerkljan{~ine. Ob prevajanju tekstov v nare~ju, kjer so nam bili v veliko pomo~ doma~ini iz Polic, nam je v uho pri{la marsikatera njihova – suisli, pru{taf, falauze ...

V Zakojci smo s Francetom Bevkom nekateri obrisali pra{ne spomine iz davno prebranih otro{kih knjig, taborni{ki duh pa pote{ili s pohodom do tabora, ko smo pre~ili kar nekaj grap – po~ez in podolgem in opazovali pravo malo elektrarno pri Bukovskem samotarju.

Adrenalin je {prical

Dragi tabornik, verjetno ti je `e postalo jasno, da beseda "ravnina" v teh krajih izgubi pomen. Kar je super, ~e

`eli{ najti teren za noro, nepozabno in ~isto pravo progo pre`ivetja. Da ne pozabim omeniti, da je za nekatere bila prava mala proga pre`ivetja `e samo sprehod do na{ega najbli`jega soseda v Laharno. No, in prav ta nas je popeljal po skriti strugi Kazarske, ki si utira pod v nedostopnih grapah. Bilo je divje, nabrali smo vse cerkljanske klope, bredli po vodi in seveda, kot nalaga tradicija, pre~ili reko po vrvi. Posebne poslastice so bili dele`ni vodniki, saj so lahko v bli`njem plezali{~u Lutne skale preizkusili tudi svoje plezalske sposobnosti ob prijaznem varovanju doma~ih plezalcev.

Adrenalinskega naboja pa s tem seveda ni bilo konec. Za veliki finale so bili PP-jevci poslani na orientacijski pohod z bivakiranjem. Medtem, ko so si najmlaj{i v taboru ogledovali diase iz El Capitana, so PP-jevci sopihali v strmino proti Ravnam pri Cerknem. Tam so iskali jamo aragonitnih je`kov, se nato spustili navzdol in v hudem nalivu spet bredli v breg proti Rodni. Tam so jih kmetje kljub pozni uri na sre~o sprejeli na svoje suisli (senike), kjer so pre`iveli nevihtno no~.

Ob gromu in streli, se je po zapisih

Vikingi osvojili Porezen

starodavnih varuhov morja, pri~el viking{ki dan. Vesla~i so veslali po suhem, deklica je bila ugrabljena, Obelix premagan, bitka dobljena in veliki me~ obarvan s pravo krvjo … Ker je gladina Kazarske upadla, smo pohod kot Vikingi opustili. Pa smo ta hrib zato osvojili navsezgodaj zjutraj naslednji dan. Dotikali smo se oblakov tam gori. Vrh nam je ponudil ~udovit razgled na Spodnje Bohinjske vr{ace in cerkljanske grape. Vse je bilo kot na dlani. Pot navzdol je bila {e posebej zabavna. Potem, ko smo v vasi Jesenica pred neko hi{o opazili Snegulj~ico s kar devetimi pal~ki, se nam je po grapi pri @ab`ah kar skotalilo navzdol. In smo se kotalili, se prekopicevali in spet kotalili. Vam povem, to je bolj{e kot Gardaland!

Med marmelado in angelskimi

brancini

Res je, da je glavni del taborni{kega dneva posve~en gozdni {oli, toda, glej ga zlomka, ta {o(a)la se vedno za~ne s hrano in kon~a z njo. Trikrat hura za kuharja! Za brancine, orade, pala~inke, krofe … in marmelado seveda.

Med zapletanjem z vozli, potnimi znaki in neko ~udno vedo, ki ji pravijo

topografija, pa seveda lovljenjem lisice, streljanjem z lokom in postavljanjem pionirskih objektov, nas je doletel tudi marsikateri prijeten obisk va{~anov.

Improvizirana gasilska akcija z Bukovsko-Zakoj{kim gasilskim dru{tvom je bila zelo uspe{na. Pogasili smo tle~i ogenj, se nau~ili pravilnega ga{enja in varstva narave pri pripravljanju odprtih ognjev.

Ko so ognjene iskrice letele med zvezde

Ko so son~ni `arki pojenjali, se na zahodu potopili za suisli, nam je ognjena lu~ osvetlila poti do {otorov. ^e si `eli{ dotakniti teh nepozabno zelenih travnikov, si zapomniti {elestenje bukovine in svobodo ptice ob graparskih prostranstvih, se mora{ dotakniti sebe. Med prasketanjem ognja in ne{tetimi utrnjenimi zvezdami nam ob ritmu kitare tega ni bilo te`ko narediti. Tako so ne-

kateri kovali nove verze, ali risali na~rte za masiven vhod v tabor, drugi {epetali zvezdam in iskali odgovore. Med taborni{kimi prijatelji ve~eri prehitro minejo. Pa vendar, ostanejo za vedno, tam nekje – med bukovino in hladom "na{e" grape.

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR,

2. SEJA STARE[INSTVA ZTS

V prelepi sejni sobi pretorske pala~e v Kopru je bila 16. junija 2001 ob 10.00 uri 2. seja stare{instva ZTS. Na seji je bilo prisotnih 29 ~lanov od 39., kar je 74,36 %, in predstavniki iz vseh 9 obmo~nih organizacij ZTS. Stare{instvo je razpravljalo in sprejelo sklepe o zapisniku 1. seje, poslovniku o delu 2. seje stare{instva, informaciji o delu IO ZTS med 1. in 2. sejo, problematiki sodelovanja na akciji Lu~ miru iz Betlehema, registraciji rodov v letu 2001, poro~ilu o akciji Lu~ miru 1999, koledarju akcij v letu 2001 – 2002, ~lanarini za leto 2002, o Techuani 2001, popravilo je Pravilnik o priznanjih in odlikovanjih ter podelilo nekaj novih priznanj.

Glede sodelovanja na akciji Lu~ miru iz Betlehema je stare{instvo sprejelo programska izhodi{~a ZTS za pripravo in izvedbo akcije. Poleg tega je stare{instvo nalo`ilo IO ZTS, da akcijo izvede ob enakopravnem sodelovanju z ZSKSS. V nasprotnem primeru stare{instvo priporo~a IO ZTS in odboru ZTS za pripravo akcije LMB 2001, da jo izvedemo sami. O tem naj se odlo~i IO ZTS glede na okoli{~ine. Stare{instvo je registriralo {e 27 rodov, ki izpolnjujejo pogoje za ~lanstvo – seznam je objavljen. Novi pravilnik o priznanjih in odlikovanjih bo objavljen posebej. Prav tako seznam prejemnikov priznanj in odlikovanj. Ivo [tajdohar

REGISTRACIJA RODOV 2001

Stare{instvo ZTS je na 1. in 2. seji 7. 4. in 16. 6. 2001 ugotovilo, da pogoje za ~lanstvo iz 19. ~lena statuta ZTS v taborni{kem letu 2000-2001 izpolnjujejo naslednji rodovi:

1.Rod II. grupe odredovCelje Celjsko-Zasavsko

2.Rod zelene RogleZre~e Celjsko-Zasavsko

3.Rod pusti grad[o{tanj Celjsko-Zasavsko

4.Rod jezerski zmajVelenje Celjsko-Zasavsko

5.Rod Polde Eberl - Jamski ZagorjeCeljsko-Zasavsko

6.Rod Lilijskega gri~a Pesje-VelenjeCeljsko-Zasavsko

7.Rod divjega petelina [entjurCeljsko-Zasavsko

8.Rod gorjanskih tabornikovNovo mestoDolenjsko

9.Rod mirne rekeMirna na DolenjskemDolenjsko

10.Rod sivih jel{ TrebnjeDolenjsko

11.Rod sivega dimaKr{koDolenjsko

12.Poklju{ki rodGorjeGorenjsko

13.Rod stra`nih ognjev KranjGorenjsko

14.Kokr{ki rodKranjGorenjsko

15.Rod svobodnega Kamnitnika [kofja LokaGorenjsko

16.Rod Stane @agar - mlaj{iKranj Gorenjsko

17.Rod zelenega `irka @iriGorenjsko

18.Rod zelene sre~e @eleznikiGorenjsko

19.Rod sne`ni{kih ru{evcevIlirska BistricaJu`no Primorsko

20.Rod jadranskih stra`arjevIzolaJu`no Primorsko

21.Rod srebrnega galebaKoperJu`no Primorsko

22.Rod kra{kih viharnikov PostojnaJu`no Primorsko

23.Rod bela jadraPradeJu`no Primorsko

24.Podgorski rod Kute`evoJu`no Primorsko

25.Rod morski viharniki Portoro`Ju`no Primorsko

26.Rod Sergeja Ma{erePiranJu`no Primorsko

27.Rod koro{kih jeklarjev Ravne na Koro{kem Koro{ko

28.Rod severni kurir Slovenj Gradec Koro{ko

29.Rod pogorevc@erjavKoro{ko

30.Rod Louisa Adami~a GrosupljeObljubljansko

31.Rod bistri{kih gamsovKamnikObljubljansko

32.Rod upornega plamenaMenge{ Obljubljansko

33.Rod dveh rekMedvodeObljubljansko

34.Rod skalnih taborovDom`ale Obljubljansko

35.Rod srnjaka LogatecObljubljansko

36.Rod Morav{ke dolineMorav~e Obljubljansko

37.Rod rjavega medvedaKo~evje Obljubljansko

38.Rod trnovskih reglja~ev LjubljanaLjubljansko

39.Ra{i{ki rod[martno pri Ljubljani Ljubljansko

40.Rod ^rnega mrava LjubljanaLjubljansko

41.Rod tr{ati turLjubljanaLjubljansko

42.Rod heroja Viteza Ljubljana ^rnu~eLjubljansko

43.Rod Bi~kove skale LjubljanaLjubljansko

44.Rod Sivega volka LjubljanaLjubljansko

45.Rod samorastniki LjubljanaLjubljansko

46.Rod beli bober LjubljanaLjubljansko

47.Rod Ro`nikLjubljanaLjubljansko

48.Zmajev rod LjubljanaLjubljansko

49.Rod mo~virski tulipani LjubljanaLjubljansko

50.Rod dobre volje LjubljanaLjubljansko

51.Rod rde~i ZalogLjubljana Ljubljansko

52.Rod XI. SNOUBMariborMariborsko

53.Rod Franca Le{nikaMiklav` Mariborsko

54.Maistrov rod Limbu{Mariborsko

55.Rod ukro~ene rekeMariborMariborsko

56.Rod ^rno jezero Slovenska BistricaMariborsko

57.Rod severnica MariborMariborsko

58.Kobanski rodSelnica ob Dravi Mariborsko

59.Rod vedri PrlekiLjutomer Pomursko

60.Rod veseli veterMurska SobotaPomursko

61.Rod vidraLendavaPomursko

62.Rod mladih borov Ajdov{~inaSeverno Primorsko

63.Rod srebrnih krtov IdrijaSeverno Primorsko

64.Rod so{kih meja{evNova GoricaSeverno Primorsko

65.Rod puntarjevTolminSeverno Primorsko

66.Rod kranjskega jegli~aSp. IdrijaSeverno Primorsko

67.Rod aragonitnih je`kovCerknoSeverno Primorsko

^LANARINA 2002

Stare{instvo ZTS je na 2. seji dne 16. 6. 2001 sprejelo naslednji sklep o ~lanarini za leto 2002: SKLEP 9:

a) Priporo~ena ~lanarina za leto 2001-2002 je 2.670,00 tolarjev.

b) 1210 tolarjev ostane za delo rodu, predvsem za usposabljanje kadrov, del ~lanarine, ki jo rodovi odvajajo na `iro ra~un ZTS za skupne naloge, pa je 1.460,00 tolarjev.

c) Tako zbrana sredstva bodo namenjena: 60 tolarjev za odgovornostno zavarovanje vodnikov in drugih funkcionarjev, 455 tolarjev za literaturo za vodni{ke in in{truktorske te~aje ter Taborni{ki vestnik, 120 tolarjev za delo obmo~nih zvez, 165 tolarjev za mednarodne ~lanarine, 60 tolarjev za materiale za promocijo in propagando 605 tolarjev za po tri priloge MEDO in GOZDOVNIK: MEDOTA naj bi prejel vsak prijavljen M^, GOZDOVNIK-a pa vsak prijavljen GG v letu 2001-2002, ter priznanje za PP za udele`bo v programu EU zate in AWARD.

d) ^lanarina mora biti pobrana in odvod ~lanarine nakazan na `iro ra~un ZTS do 31. 12. 2001. Po tem datumu bo odvod na ZTS 1.800 tolarjev.

e) Rodovi bodo lahko na osnovi prijave ~lanstva (oddani podatki o ~lanstvu na elektronskem mediju) za do 15. 12. 2001 prijavljene ~lane poravnali ~lanarino v dveh delih: polovico do 31. 12. 2001 in drugo polovico do 31. 3. 2002. ^lanske izkaznice se izdajo po celotnem vpla~ilu ~lanarine.

Razpis za ROT 2001

Organizator Organizator Organizator Organizator Organizator: Zveza tabornikov Slovenije Gostitelj Gostitelj Gostitelj: Rod Mladi bori Ajdov{~ina

Kraj tekmovanja tekmovanja tekmovanja: Okolica Ajdov{~ine

Zbor ekip Zbor ekip Zbor ekip Zbor ekip ekip: petek, 28. 9. 2001 ob 17.00 na parkiri{~u [portnega centra Police v Ajdov{~ini

Zaklju~ek tekmovanja tekmovanja Zaklju~ek tekmovanja tekmovanja Zaklju~ek tekmovanja: nedelja, 30. 9. 2001 po kosilu [tartnina [tartnina [tartnina: 16.500,00 SIT na ekipo

Kategorije Kategorije Kategorije Kategorije Kategorije: ekipa {teje 5 ~lanov, tekmuje se v kategorijah popotnic, popotnikov, gr~ in gr~ic, tekmovanje se odvija po propozicijah ROT-a

Dodatne informacije Dodatne informacije informacije: Uro{ Medvedec – Medo (tel.: 041377446)

Prijave oz. informacije oz. informacije Prijave oz. informacije oz. informacije informacije: Matej Peljhan (e-naslov: lucka.peljhan lucka.peljhan lucka.peljhan lucka.peljhan lucka.peljhan@ siol.net siol.net siol.net ali pol`ji naslov: Kidri~eva 32, 5270 Ajdov{~ina)

Obvezna literatura: Obvezna Obvezna literatura: Obvezna Slovenija, turisti~ni vodnik, smer 13 oz. str.455 - 463.

TOKA 2001

Rod aragonitnih je`kov Cerkno `e ~etrti~ zapored organizira orientacijsko tekmovanje z gorskimi kolesi: TOKA –Taborni{ka orientacijsko-kolesarska avantura, ki bo letos 15. septembra septembra 15. septembra septembra s prvim startom predvidoma ob 10. uri 10. uri 10. uri 10. uri uri zjutraj.

Tekmovalci se bodo na akciji soo~ili z dobrih 35 kilometrov dolgo, razgibano progo, ki ponuja kar nekaj dolgih vzponov in prav toliko zanimivih spustov, vodi pa ve~inoma po makadamskih in kolovoznih poteh prelepega cerkljanskega hribovja.

[tartnina [tartnina bo minimalna minimalna minimalna minimalna minimalna, ob prijavi pa bodo tekmovalci prejeli dodatna navodila.

Prijave Prijave Prijave zbiramo na: 041/759-140 (Mare) in na e-mail: raj raj @ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net.

Dodatne informacije v zvezi z akcijo bodo na voljo na naslovu http://raj.rutka.net/toka

ROLTA - rola tabornik?

Se rola tebi? Se rola tvojim prijateljem? Se nam vsem rola?

Kakor komu, organizirano pa se nam bo v soboto, 15. 15. septembra ob 10.00 uri septembra 10.00 uri septembra ob 10.00 uri septembra 10.00 uri uri, v Zalogu pri Cerkljah Zalogu pri Cerkljah Zalogu pri Cerkljah Zalogu pri Cerkljah Zalogu Cerkljah. Na lepi asfaltni progi, dolgi 6 km se bo odvijalo prvo pravcato taborni{ko tekmovanje v rolanju. Na rolarjih seveda.

In kdo vse bo rolal?

Kdor ima rolarje ali pa nemara celo kotalke, po mo`nosti starej{e kot je on sam. Rolali bomo v petih kategorijah in lo~eno po spolu:

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, LETO LETO LETO LETO XLVIII XLVIII XLVIII XLVIII

M^ – GG – PP – GR^E – DRU@INE.

V individualnih kategorijah {tejejo najbolj{i ~asi, v dru`inski kategoriji pa najbolj{i ~as otroka in enega star{a. Poleg hitrosti bo veliko veljalo tudi znanje. M^-ji in GG-ji bodo prevozili en krog oziroma 6 km, PP in Gr~e pa dva oziroma

12 km. Proga ni zahtevna z vzponi in je zato primerna tudi za najmlaj{e, za varnost pa bo poskrbljeno tudi s pomo~jo prometne policije in intervencijske enote prve pomo~i.

Prihod in prijava tekmovalcev sta za`elena do najpozneje

9.30 ure pred osnovno {olo v Zalogu. Urejeni in ozna~eni bodo parkirni prostori v Cerkljah, nato pa organiziran prevoz s kombijem na mesto tekmovanja.

[tartnina [tartnina zna{a 500 500 500 500 500 tolarjev na tekmovalca tekmovalca tekmovalca tekmovalca oziroma 1000 1000 1000 1000

tolarjev za tekmovanje v dru`inski kategoriji dru`inski kategoriji dru`inski kategoriji dru`inski kategoriji kategoriji, prijaviti pa se je potrebno najpozneje do 11. 9. 11. 9. vodji tekmovanja Nini Derlink, Kalin{kova 16, 4000 Kranj (gsm: 040 201425) ali pa po elektronski po{ti ninaderlink ninaderlink @ hotmail.com hotmail.com hotmail.com. Pla~ilo

{tartnine bo na kraju tekmovanja, vsak udele`enec pa bo ob pla~ani {tartnini prejel tudi malico. "Zadn cajt, da se nam ~ist zrola!"

ZLATA PU[^ICA 2001

Rod trsati tur iz Ljubljane organizira

v soboto 6. oktobra 2001 soboto oktobra 2001 soboto 6. oktobra 2001 soboto oktobra 2001 soboto tradicionalno taborni{ko lokostrelsko tekmovanje Zlata pu{~ica. Taborniki Rodu trsatega tura smo se odlo~ili odpreti tekmovanje tudi netaborni{kim lokostrelskim dru{tvom in pribli`ati umetnost lokostrelstva tistim tabornikom, ki mislijo, da to ni zanje (~eprav je lokostrelstvo disciplina na vseh taborni{kih mnogobojih)!

Tekmuje se v dveh disciplinah, v ve~ kategorijah:

V prvi disciplini (KLD – klasi~na lokostrelska disciplina) tekmujejo M^ in GG ter mlaj{i ~lani lokostrelskih dru{tev

razdeljeni po spolu in starosti v 8 kategorij:

^ebelice - vse, ki so letos dopolnile 11 let (l. 90) in mlaj{e

Medvedki - vsi, ki so letos dopolnili 11 let (l. 90) in mlaj{i

~lanice LD, ki so letos dopolnile 11 let (l. 90) in mlaj{e

~lani LD, ki so letos dopolnili 11 let (l. 90) in mlaj{i

Gozdovnice - vse, ki so letos dopolnile 15 let (l. 86) in starej{e od 11 let

Gozdovniki - vsi, ki so letos dopolnili 15 let (l. 86) in starej{i od 11 let.

~lanice LD, ki so letos dopolnile 15 let (l. 86) in mlaj{e

~lani LD, ki so letos dopolnili 15 let (l. 86) in mlaj{i

Strelja se na streli{~u, v prilagojeni FITA tar~ni disciplini, na tar~e FITA 80 cm (deset krogov ocenjenih od 10-1). Tekmuje se ekipno in posami~no; ekipo sestavljajo {tirje ~lani istega spola. Vsaka ekipa mora imeti lok, najmanj 6 pu{~ic ter ustrezno za{~itno opremo.

V drugi disciplini (TLD – taborni{ko lovska disciplina) tekmujejo taborniki in starej{i ~lani LD, ki so letos dopolnili 16 let (l. 85) in starej{i, razdeljeni v 4 kategorije po spolu:

TLD tabornice

TLD taborniki

TLD klubovke

LD klubovci

Strelja se v gozdu na prilagojeni FITA gozdni krog.

Tekmovanje je posami~no; tekmovalci iz razli~nih dru{tev so razporejeni v skupine, ki jih dolo~i organizator. Vsak tekmovalec mora imeti svoj lok in pu{~ice, ki morajo biti ozna~ene.

V obeh disciplinah se strelja instinktivno. Dovoljene so vse vrste lokov (tudi compound), vendar ti ne smejo biti opremljeni z merilnimi napravami ali drugimi pripomo~ki, ki bi lahko slu`ili za merjenje. Vse pu{~ice posameznega tekmovalca morajo biti enako dolge.

Za opremo morajo poskrbeti dru{tva sama, ker izposojanje ne bo mogo~e.

Tekmujejo lahko ~lani ZTS Tekmujejo lahko ~lani ~lani (tisti, ki so ~lani registriranih rodov z izkaznico za leto 2000/2001), ter ~lani ostalih lokostrelskih dru{tev.

Vsi tekmovalci se morajo prijaviti prijaviti prijaviti prijaviti prijaviti do 1. oktobra 1. oktobra 1. oktobra 1. oktobra 2001 na naslov: RTT Zarnikova 3, 1000 Ljubljana; ali na telefon: 041 / 266 969 (Damijan), ali po e-mailu: dumy dumy dumy dumy @ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net, ali preko prijavnice na internetu: http://rtt.rutka.net/zp

Zbor ekip Zbor Zbor ekip Zbor Zbor tekmovanja za Zlato pu{~ico bo ob 9:00 uri uri na streli{~u Lokostrelskega dru{tva Moste v Bizoviku dru{tva Moste Bizoviku Lokostrelskega dru{tva Moste v Bizoviku dru{tva Moste Bizoviku Bizoviku. Cena Cena Cena Cena tekmovanja je 1500 SIT 1500 SIT 1500 SIT 1500 SIT na udele`enca udele`enca udele`enca udele`enca udele`enca. Dru{tva, ki pripeljejo ve~ kot 15 ve~ kot 15 ve~ kot 15 ve~ kot 15 tekmovalcev pla~ajo 1000 SIT na SIT SIT osebo osebo osebo osebo osebo. Vsak tekmovalec dobi na{itek in malico. [tartnino

pla~ate na @R:

50101-678-71185, Dru{tvo tabornikov Rod trsati tur, Zarnikova 3, Ljubljana; s pripisom – Zlata pu{~ica, ime va{ega dru{tva (kopijo virmana prinesite s seboj).

Veliko zabave in ...

VSE V ZLATO!

vam `elijo taborniki RTT

Drago Jovi~

Taborjenja ^rno jezero iz Slovenske Bistrice v bistri Kolpi

Na{i so bili deset dni ob in v Kolpi v kraju Breg. Du{o dalo! Sem tabor spravil v svoj novi Nikon (glej fotografije) in imam vsaj neko tola`bo, ~eprav so fotografije bolj slaba tola`ba, nastale pa so na enodnevnem obisku.

@al sem pri{el in od{el, ko je bilo ve~je {tevilo "ta malih" na bivakiranju. Sem pa se pogovarjal z vodjo taborjenja Juretom Himelrajhom – Jur~em, ki je tabornik `e 12 let, videl sem stare{ino tabora Marka Kuhla, ekonoma Iztoka Utenkarja – ^ipsa, gola` nam je pripravila Mira Gosten~nik, ravno tisti dan pa jo je zamenjal Bo`o Pristovnik. Poglede sem izmenjal tudi s kolegico Marijo Bra~i~, med vo`njo z avtomobilom pa sem skozi motno {ipo videl tudi vodnika Dejana Gosten~nika.

Voda! Tabornikom ni bilo te`ko sko~iti vanjo, za stare kosti pa je ta br`~as premrzla. Jaz sicer {e sploh nisem star, kopal pa se nisem zgolj zato, ker je baje na sredini Kolpe meja, jaz pa {e nisem vadil plavanja s potnim listom v ~eljustih.

Sicer pa sem namesto besedi~enja poslal fotografije, kak{en teden ali dva pred tem pa sem pla~al naro~nino na Tabor za ve~ let. Sedaj pa tako. ^e so v uredni{tvu zaradi pla~ane naro~nine bili dobre volje, je objavljenih nekaj fotk , ~e so bili vzhi~eni jih je objavljenih najmanj pet, ~e jih je pa za~elo metati od veselja so objavljene vse (12), ampak v tako dobro voljo jih nabr` nisem spravil. Mi je pa pri srcu te`ko, ker obstajamo tak{ni, ki nam je treba poslati te`ek opomin, preden se spravimo v banko ali na po{to. Groza. Le koliko dobrih del moramo ti oneji opraviti, da se vsaj malo potegnemo ven? Samo mojim u~enkam in u~encem ne povedat, mi bo res nerodno …

Evropska unija

Barbara

Kandidatke za ~lanstvo v EU

V prej{nji {tevilki smo govorili o ~lanicah Evropske unije in nekaterih njenih ustanovah, v tej pa vam predstavljamo tiste ‘pred vrati’ in pogoje za vstop v zvezo.

Za ~lanstvo v uniji lahko zaprosi vsaka evropska dr`ava. Dr`ave kandidatke, ki trenutno ~akajo na vstop pa so: Bolgarija, Ciper, ^e{ka, Estonija, Latvija, Litva, Mad`arska, Malta, Poljska, Romunija, Slova{ka, Slovenija in Tur~ija. Te morajo biti za vstop bistveno bolje pripravljene, kot so bile njihove predhodnice. Kriterije, ki jih morajo izpolnjevati, so sprejeli leta 1993, delijo pa se na gospodarske in politi~ne ter zahtevajo sprejetje evropskega pravnega reda.

Leta 1997 je Evropska komisija prosilke razdelila na dve skupini. V prvo, ’bolj uspe{no’, so se poleg Slovenije uvrstile {e ^e{ka, Estonija, Mad`arska, Poljska in Ciper.

Slovenija v EU. Kdaj se je za~elo?

Slovenijo so dr`ave ~lanice kot samostojno priznale leta 1992. Istega leta je Slovenija takratnih dvanajst (danes jih je `e 15) ~lanic obvestila, da bi se rada pridru`ila uniji. Leto pozneje, 1993, smo podpisali sporazum o sodelovanju. Uradna pogajanja za sklenitev evropskega sporazuma so se za~ela aprila 1995, potem ko je Italija le sprejela mandat za pogajanja.

[panski kompromis

Do podpisa pa je bilo {e dale~. Pogajanja so se znova ustavila na mrtvi to~ki zaradi zahtev Italije v zvezi z lastninsko pravico tujcev do nepremi~nin v Sloveniji.

[pansko predsedstvo je zato pripravilo dokument, danes znan kot [panski kompromis. Z njim se je Slovenija zavezala, da bo dr`avljanom dr`av ~lanic EU omogo~ala nakup nepremi~nin, ~e so ti imeli tri leta stalno prebivali{~e v Sloveniji. [tiri leta po sprejemu sporazuma pa bo nakupovanje nepremi~nin urejeno po na~elu vzajemnosti: nepremi~nine v Sloveniji bodo lahko kupovali dr`avljani tistih dr`av, ki bodo podobne nakupe omogo~ale slovenskim dr`avljanom.

Na referendum

Potem ko bo Slovenija kon~ala vsa pogajanja za vstop v Evropsko unijo, bodo zadnjo besedo vseeno imeli dr`avljani. O vstopu v EU se bomo odlo~ali na referendumu. Slovenska vlada in

parlament sta se namre~ zavezala, da bodo dr`avljani sami odlo~ili ali `elijo `iveti znotraj te zveze. ^e bo ve~ kot polovica volivcev takrat glasovala za, bo vlada podpisala pogodbo o pristopu, potem pa jo bo potrdil {e parlament. Pogodba bo potem romala {e na nacionalne parlamente petnajsterice in na koncu {e v Evropski parlament. [ele potem bo Slovenija uradna ~lanica. ^e se bo seveda ve~ kot polovica volilnih upravi~encev v Sloveniji izreklo ZA.

Barometer volje do EU (vir: evropa.gov.si)

Igre Pugy

Strate{ke igre

V nekaterih situacijah je pomembno, da zna posameznik ali skupina strate{ko na~rtovati in sprejemati strate{ke odlo~itve.

Skupina na za~etku svojega oblikovanja deluje po na~elih spontanosti, ~ustev in vlog posameznikov in njihovega navdu{enja.

V nadaljevanju se odnosi v skupini podredijo cilju, opredelijo se posamezne vloge, skupina za~ne delovati u~inkovito in dosega rezultate. Odlo~itve so vedno bolj naravnane k doseganju ~im bolj{ih rezultatov.

Cilji strate{kih iger:

• graditev skupine

• strate{ko na~rtovanje v skupini

• sprejemanje odlo~itev podrejenih skupnemu cilju

• ravnanja skupine – delitev vlog v skupini

Strate{ke igre se lahko igramo, kadar so udele`enci motivirani za sodelovanje in re{evanje problemov, hkrati pa jih dodatno vzpodbudimo z ve~ skupinami, ki tekmujejo med seboj. Lahko so kraj{e (do 10 minut), lahko pa kompleksne in trajajo dalj ~asa; na primer cel ve~er.

[e nekaj iger

• Gradnja mesta

• Pot po labirintu

• Iskanje skritega zaklada

• Napad na trdnjavo

Paj~evina

Si predstavljate pajkovo mre`o? Z njo bomo ulovili vse tiste, ki se ne bodo znali v skupini dogovoriti. Med dve drevesi spletemo pajkovo mre`o. Ta naj bo sestavljena iz razli~no velikih lukenj, pri ~emer naj bosta osnova dve vzporedni vrvici, ena pol metra nad tlemi in druga pribli`no v vi{ini velikosti udele`encev. Naloga skupine je, da pridejo vsi ~lani na drugo stran mre`e, ne da bi se je dotaknili. Seveda lahko vsak ~lan "izkoristi" samo eno luknjo. ^lan skupine, ki pride na drugo stran lahko pomaga ostalim ~lanom skupine. Ote`evalne okoli{~ine so lahko tudi zavezane o~i, samo neverbalna komunikacija…

Taborova potuha

Cilji neformalnega u~enja

Vso ~love{ko delovanje je usmerjeno k doseganju nekega cilja, tudi ~e se tega ne zavedamo. Tako ima tudi neformalno u~enje svoje cilje. Vendar pa morajo biti – v nasprotju z rutinskim, vsakodnevnim delom – cilji v procesu u~enja

jasno dolo~eni. Poleg doseganja znanja, kar je neposredni cilj u~enja, se posamezniki tudi osebnostno razvijajo, kar jim pomaga dose~i za`eleni na~in obna{anja in s tem omogo~a osebnostno rast. [ele s poosebitvijo cilji postanejo izobra`evalni.

Kaj `elimo dose~i

Vod kot skupina neformalnega u~enja mora osnovati aktivnosti tako, da bodo cilji spodbujali:

• razvoj poslanstva skavtstva, to je, kaj skavtsvo ponuja za razvoj otrokove osebnosti;

• ustvarjanje okolja, v katerem lahko otrok dose`e mejnik na poti do za~rtanega cilja, v skladu s svojo starostjo in osebnostnim zna~ajem;

• gradnjo osnove za otrokov osebnostni razvoj. Seveda so cilji le predlog in ne predstavljajo modela "popolnh ljudi". Cilj neformalnega izobra`evanja v vodu ni us-

tvarjati identi~nih posameznikov na osnovi popolnega prototipa osebnosti, saj je vsak posameznik unikat, z lastnimi potrebami, `eljami, sposobnostmi, zanimanji in potenciali.

Seveda se bodo otroci razli~nih starosti na za~rtane cilje odzivali druga~e. Kakor hitro se namre~ oseba zave, kaj ho~e v `ivljenju, si bo cilje prikrojila svojim `eljam. S tem pa se zmanj{uje vpliv osnovnih ciljev. Vedeti pa moramo, da tudi vsak otrok cilje sprejme na unikaten na~in, saj se otroci med seboj zelo razlikujejo. Njihova osebnost in okoli{~ine, v katerih odra{~ajo v veliki meri vplivajo na ponotranjenje ciljev.

O~rt ciljev je zato le predlog, ki otrokom nudi mo`nosti razvoja njihove osebnosti. NJihov odnos do ciljev je pomemben za ponotranjenje ciljev, ki tako namesto vodovi postanejo njihovi lastni, osebni cilji.

Formalno proti neformalno

Za razliko od sistemati~nega nabiranja znanja, kar je vloga {ole oz. formalnega izobra`evanja, so izobra`evalni cilji, kot jih razumemo v skavtstvu, vse, kar otrok po~ne in zadeva vse dimenzije njegove osebnosti. Poenostavljeno to pomeni, da so cilji za~rtani za `ivljenje `ivljenje `ivljenje `ivljenje `ivljenje in ne le aktivnosti, ki jih po~nemo v vodu. Ker je tako vodnikova vloga zelo pomembna, saj bo njegov na~in vodenja voda in na~rtovanja aktivnosti vplival na razvoj osebnosti otrok v vodu, se mora zavedati vseh elementov aktivnosti in kako ti vplivajo na otrokov razvoj. Tako mora poleg dogodkov v vodu upo{tevati tudi ~ustveno okolje na otrokovem domu, v {oli, med prijatelji ... zato je po-

membno, da vodnik vzpostavi stike tako s star{i, kot tudi z u~itelji in ostalimi odraslimi osebami, ki so pomembne v otrokovem `ivljenju, saj se lahko le tako zares posvetimo otroku.

Prav zato je {est otrok v vodu idealno {tevilo, saj jih je dovolj, da imajo ob~utek skupine, pa vendar se lahko vodnik posveti vsakemu posebej, kar zelo pripomore k uresni~evanju za~rtanih ciljev.

Povzeto po knjigi Handbook for Cub Scout Leaders / Interamerican Scout Office, Santiago, Chile

Umrl je Franc Merlak – Fren{

Rodil se je 16. decembra 1926 na Jesenicah v {tevilni delavski dru`ini. Bilo je 6 otrok in v taki dru`ini je bilo te`ko uspeti, ker je bilo preve~ la~nih ust, da bi se lahko {olali. O~e Franc je bil zaposlen v @elezarni jesenice. Umrl je leta 1935, ko je bil Fren{ star komaj 9 let. Da bi pre`ivela dru`ino, se je tudi mati Fran~i{ka zaposlila v `elezarni.

Fren{ je osnovno {olo kon~al leta 1941, ravno ko se je za~ela vojna. Komaj 16-letnega mladeni~a so mobilizirali v nem{ko delovno slu`bo RAD, od tam pa so ga premestili v nem{ko vojsko na zahodni fronti. Od tam je prebegnil k francoskemu odporni{kemu gibanju, od druge polovice 1944. leta pa je aktivno sodeloval v NOB. Po koncu vojne je kon~al {olanje in se – tako kot star{a – zaposlil v @elezarni Jesenice. Kmalu je bil preme{~en v internat metalur{ke {ole, kjer je delal kot vzgojitelj. Ob delu je kon~al {tudij, po 16 letih vzgojiteljstva pa je postal upravitelj doma metalur{ke industrijske {ole. Zadnjih deset delovnih let je pre`ivel kot vodilni delavec doma za starej{e ob~ane dr. Berglja na Jesenicah.

Taborni{kemu gibanju na Jesenicah se je pridru`il takoj po ustanovitvi organizacije leta 1951. Najprej je bil ~lan rodove uprave, pozneje pa je postal stare{ina rodu. Zaradi aktivnega dela je bil izvoljen v izvr{ni odbor ZTS, kjer je delal vrsto let, bil je tudi ~lan takratnega okrajnega odbora ZTS. Ob ustanovitvi ob~inskih zvez je kmalu postal predsednik Zveze tabornikov ob~ine Jesenice. Znal je vzpodbuditi mlade za delo v taborni{ki organizaciji in aktivno je sodeloval pri pripravah vseh vrst taborni{kih aktivnosti – od rodovih, ob~inskih, okrajnih, republi{kih in zveznih. Sedaj pa mu je korak zastal, misel in srce sta se ustavila.

Za svoje delo v organizaciji je prejel mnogo taborni{kih priznanja in odlikovanj. Lepo bi bilo, ~e bi ga veliko mladih posnemalo. Te`ko bi na{tel vse zadol`itve, ki jih je prevzemal in odgovorno ter vestno opravljal.

Prijatelji in sodelavci v organizaciji se bomo spominjali Fren{a in njegovega dela.

Knjiga

S knjigo na izlet

M. T.

Dobesedno, ali {e bolje, s pomo~jo knjige na izlet. Naravne znamenitosti Slovenije niso le navaden popotni{ki priro~nik, pa~ pa izredno kakovostna knjiga z obilico slikovnega gradiva. Poleg opisov poti

Vladimirja Habjana, najdemo ob vsakem izletu (teh je v knjigi kar 60) {e zanimive uvode biologa Petra Skobrneta, ki je na poljuden na~in opisal naravno izjemnost izbranega cilja.

napotkov. Pa tudi marsikateremu presene~enju se bodo izognili, ~e bodo pred obiskom @eljnskih jam prebrali, da pozimi ceste v Ko~evski Rog niso vedno prevozne.

Vodnik pa je privla~en {e zaradi ene posebnosti. Na straneh med branjem opazimo manj{e fotografije, pod katerimi so kratki opisi. Lahko bi jim rekli prebliski poti, saj nam razkrijejo zanimive podrobnosti (znamenja, cvetlice, razgled ...), ki bi jih ob poti zlahka spregledali.

[koda le, da je knjiga tako lepa (trde platnice, debelej{i papir), saj jo bomo s te`kim srcem strpali v nahrbtnik, boje~ se, da se na izletu ne bi po{kodovala ali umazala.

Razdelitev na nezahtevne, zahtevne in zelo zahtevne poti pomaga pri odlo~anju, kam se bomo odpravili, kljub temu, da je izbira zaradi mamljivih fotografij {e vedno te`ka. Izletniki z navigacijo ne bi smeli imeti te`av, saj je poleg opisa poti le-ta vrisana v zemljevidu bli`nje okolice. Za podrobnej{o orientacijo so ob besedilu na{teti najprimernej{i zemljevidi za tisto podro~je.

Ves vodnik je zasnovan tako za neve{~e, kot za izku{ene popotnike. Medtem, ko se bo nekaterim nasvet glede najprimernej{ega ~asa za izlet zdel nepotreben, bo mnogo popotnikov – prav gotovo tudi iz taborni{kih vrst – veselih koristnih

15% popust

15% popust

15% popust

Astronomija Kaj bi se zgodilo, ~e bi potovali po vesolju

s svetlobno

hitrostjo?

^e bi ~ebula ne imela "~e", bi bila "bula" ... in tako naprej. Jasno je, da danes ({e?) ne poznamo na~ina, kako bi potovali s svetlobno hitrostjo ali vsaj blizu nje, pa vendar, kaj pravi teorija o tak{nem potovanju? Albert Einstein je v svojem ~asu o tem veliko razmi{ljal. Razvil je teorijo, ki temelji na matemati~nih formulah. Ena najbolj znanih, ~e ne najbolj znana, je E = mC2.

Niso ~asi slabi, temve~ ~lovek. (John BEAUMONT) Kaj sem, ~e se primerjam z vesoljem? (BEETHOVEN)

Dovoljeno je biti nekaj ve~ kot drugi, ni pa dovoljeno hoteti biti nekaj ve~. (Robert MUSIL)

Samo en koti~ek vsemirja je, ki ga lahko popravite, to ste vi sami. (Aldous HUXLEY)

Einstein je izhajal iz preprostega, vsakdanjega primera. Zamislimo si dva vlaka, ki vozita drug proti drugemu. Prvi ima hitrost 60 km/h, drugi pa 80 km/h. ^e smo na enem vlaku se nam zdi, da je drugi {vignil mimo nas s hitrostjo 140 km/h. Ugotovimo lahko, da je hitrost, s katero {vigne vlak mimo nas zelo odvisna od tega, od kod opazujemo (s perona ali z vlaka). Drugi primer je naslednji. Vozimo se z vlakom od Ljubljane do Maribora. Iz vsakega kraja, kjer postanemo, napi{emo razglednico in jo po{ljemo domov. Razglednice seveda pi{emo vedno na istem sede`u v vlaku, pa vendar doma~i dobijo razglednico vedno iz drugega kraja. Kje smo torej pisali (v vlaku, ki se giblje ali iz krajev, ki mirujejo) Pa {e ti kraji, ~e pomislimo malo bolje – ne mirujejo. Zemlja s kraji vred se vrti okoli svoje osi, Zemlja okoli Sonca, Sonce okoli sredi{~a Galaksije, Galaksija pa kro`i okoli skupnega sredi{~a z drugimi galaksijami. In tako naprej ... Od kod smo torej pisali? Ugotovimo torej, da ~e ho~emo opisati gibanje nekega telesa, ga lahko opi{emo le glede na nekaj drugega. Kaj pa je torej tisto, ki je v Vesolju absolutno in fiksno in na kar bi se lahko nana{al opis kateregakoli gibanja. Odgovor je: NI^! Vse je relativno! In to je tudi ena najbolj znanih izjav Alberta Einsteina.

Polna luna2. 9. 2001ob 23:45

Zadnji krajec10. 9. 2001ob 21:01

Mlaj 17. 9. 2001ob 12:28

Prvi krajec24. 9. 2001ob 11:31

Polna luna2. 10. 2001ob 15:51

Zadnji krajec10. 10. 2001ob 6:21

Jesen se za~ne 23. septembra ob 1:01.

Pa vendar je Einstein na{el konstanto v Vesolju, ki jo je lahko privzel kot izhodi{~e za svojo teorijo relativnosti. To je hitrost svetlobe, ki zna{a 300 000 km/s in to je hkrati hitrost, ki je masna telesa nikoli ne morejo dose~i, {e manj prese~i. Vsa teorija relativnosti je zgrajena na tem dejstvu, da ta hitrost ostaja konstantna, ne glede na to, iz katerega opazovali{~a gledamo. To pa pomeni, ~e na{a vlaka pohitrimo na recimo 200 000 km/s, se ne bosta za opazo-

valca iz vlaka sre~ala s hitrostjo 400 000 km/s ampak bo ta hitrost vedno manj{a od svetlobne. To pa na{a pamet, ki temelji na vsakdanjih "zemeljskih" izkustvih zelo te`ko sprejme. Na{a pamet pa {e bolj trpi ob naslednjem dejstvu. ^e mora hitrost svetlobe vedno ostati enaka, se mora spremeniti kaj drugega. In res se. Dol`ine vlakov se skraj{ajo za opazovalce na vlaku in ~as za~ne te~i po~asneje. Masa vlakov pa za~ne nara{~ati ...

^udovito torej, ~as te~e po~asneje, torej bi na primer sredi{~e na{e Galaksije lahko dosegli `e v ~asu enega `ivljenja. Teoreti~no je to res. Toda ~e bi se `eleli vrniti, bi med tem na Zemlji minilo na tiso~e let ...

Drugi na~in hitrega potovanja je potovanje v bli`ini kakih masivnih objektov, kot so bele pritlikavke, nevtronske zvezde ali celo ~rne luknje. V bli`ini masivnih teles, podobno kot pri hitrem vlaku, ~as za~ne te~i po~asneje, telesa pa se skraj{ajo.

Poudaril bi {e enkrat: Einsteinova teorija relativnosti sloni na predpostavki, da je svetlobna hitrost v vseh sistemih absolutna in konstantna. Einstein se je moral zate~i k tej predpostavki, saj je rabil za svoje formule nekaj, kar je absolutnega. To pa je v bistvu skregano z njegovo prej{njo izjavo, da je vse relativno ...

Bolje bi bilo torej re~i: "^e bi bila svetlobna hitrost v vseh sistemih enaka, potem je relativnostna teorija taka, kot je ..." Druga~e pa je Einsteinova teorija relativnosti napa~na. To pa je mimogrede ena izmed manj znanih Einsteinovih izjav.

Galaksije so predale~ celo za teorijo

1. 9.Vzhod: 6:221. 10.Vzhod: 7:00

Zahod: 19:41Zahod: 18:42

15. 9.Vzhod: 6:4015. 10.Vzhod: 7:19

Zahod: 19:14Zahod: 18:16

^loveka, ki je notranje svoboden, ~loveka, ki se ravna po svoji vesti, je sicer mogo~e uni~iti, ni pa ga mogo~e zasu`njiti ali iz njega narediti slepo orodje. (Albert Einstein)

Miha Eder – SmuK

Le kaj po~nejo {pageti na dr`avnem mnogoboju?

Res, le kaj po~nejo tam? Saj jih ne potrebujemo pri postavljanju {otorov, niti pri orientaciji ali streljanju z loki. [pageti so se zna{li na pionirski delavnici. Gotovo se spra{ujete, kaj potem po~nejo tam. Pionirji ponavadi postavljajo pionirske objekte in za to potrebujejo su{ice in vrvi, ne pa {pagetov.

Vendar, tokrat smo zamenjali su{ice za {pagete in smo postavljali majhne pionirske objekte, tak{ne ~isto majhne, ki smo jih lahko nosili na dlaneh.

Taborniki Rodu Mladi bori so nam prinesli {pagete, Pugy silikonske pi{tole, s katerimi smo lepili {pagete, mi pa smo postavljali razgledne stolpe, mostove, jambore, vhode in {e mnogo ve~. Le poglejte na fotografijah.

Se vidimo prihodnje leto!

Orientacija

U~enje orientacije

Za to {tevilko Tabora in {e za katero od naslednjih se bom potrudil predstaviti nekaj iger za vajo orientacije oz. nekaterih njenih sestavnih delov. Razli~nih vaj je veliko in vsaka posku{a mlaj{im oz. neve{~im orientacije na razumljiv na~in predstaviti dolo~ena znanja iz orientacije. Predstavil bom vaje, ki se mi zdijo {e posebej zanimive in u~inkovite. Upam, da jih bosta znali uporabiti pri u~enju va{ih ~lanov.

Vaja iz poznavanja smeri neba

Povsem osnovno znanje, ki ga nekdo potrebuje, da se lahko uspe{no spopada z problemi orientacije, je poznavanje smeri neba. Kako le-te skupaj z razdaljami vplivajo na na{ polo`aj med gibanjem bomo najprej predstavili grafi~no.

Na milimetrskem papirju (ali karo zvezek) ozna~imo sever in izhodi{~e. Dori{emo jim {e grafi~no merilo, saj numeri~nega verjetno {e ne razumejo. Izmislimo si {e dolo~eno {tevilo korakov in vsakemu dolo~imo neko smer neba in dolo~eno razdaljo. ^lani naj posku{ajo opisane korake prenesti na milimetrski papir kot kote in razdalje.

1. Jug, 30 m

2. Jugo-Zahod, 10 m

3. Zahod, 20 m

4. Severo-Zahod, 10 m

5. Sever, 10 m

6. Jugo-Zahod, 20 m

7. Sever, 10 m

8. Vzhod, 5 m

9. Severo-Zahod, 5 m

10. Sever, 5 m

11. Vzhod, 20 m

12. Severo-Vzhod, 20 m

13. Vzhod, 10 m

14. Jugo-Vzhod, 20 m

15. Jugo-Zahod, 10 m

Za za~etek, sploh ~e delamo z mlaj{imi, pozabimo, da so razdalje po diagonalah dalj{e. Na list lahko {e kaj dori{emo, da bo na koncu nastala slika, ki

dejansko nekaj predstavlja. Vajo lahko pozneje nadgradimo tako, da na `e narisani sliki ~lani dolo~ijo korake.

Podobno lahko pozneje poskusite prenesti v naravo. Razdalje merite kar s koraki, kote pa s preprostim kompasom. S kredo pa na tla ri{ete ~rte. Vaja je zelo pou~na, hkrati pa za mlaj{e zelo zanimiva, saj je povezana tudi z risanjem.

Kosobrin

Rde~i ribez

(Ribes rubrum L.)

Rde~i ribez je do 1, 5 metra visok pokon~en grm s sivo rjavimi vejami. Listi so veliki, tri do peterokrpi, neenakomerno nazob~ani. Mladi listi so na spodnji strani volnato dlakavi. Cvetovi so zelenkasto rumeni in se razvijejo v mesecu marcu ali v za~etku aprila. Cvetovi so zdru`eni v majhna grozdasta socvetja. Plodovi so drobne rde~e in so~ne jagode. Pri gojenih rastlinah so ve~je in v~asih tudi rumenkasto bele.

Divje rasto~e rastline so pri nas redke. Prvotna domovina te rastline je v severovzhodnih evropskih in azijskih gozdovih. Pri nas je samo nekaj rasti{~, kjer rde~i ribez samoniklo uspeva, veliko pa ga gojijo in v~asih se iz nasadov zaseje tudi v naravo in tam podivjano uspeva. Liste nabiramo meseca junija. Pri nabiranju moramo izbirati samo zdrave liste. Listi rastline so pogosto oku`eni z raznimi glivicami. Plodove nabiramo ko so popolnoma zreli, konec meseca junija.

U~inkovine

Eteri~no olje, vitamini A, B, C, P, ~reslovine, mineralne snovi, rutin, organske kisline, pektin, kalcijeva sol, sladkor.

Uporaba

U`ivamo jih lahko surove, liste kot ~aj uporabimo namesto ruskega ~aja, iz plodov naredimo: sok, marmelado, kompot, `ele, sladoled, vino, lahko pa plodove tudi zmrznemo.

Recepti ^aj

Zme{amo tri enake dele ribezovih listov, navadnega jagodnjaka in pehtrana. Za skodelico vzamemo ~ajno `li~ko me{anice, jo prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Osladimo s sladkorjem ali medom.

^aj krepi organizem in dviguje odpornost.

Marmelada

Potrebujemo: 2,5 kg rde~ega ribeza, 1,5 kg sladkorja in vre~ko zgo{~evalca.

Ribez operemo, posmukamo s pecljev in osu{imo. V elektri~nem me{alcu ga zmeljemo. Pretla~imo ga skozi krpo, tako da pe{ke ostanejo na krpi. V dobljeno ~e`ano vme{amo sladkor in na hitro zavremo. Kuhamo 10 minut, dodamo zgo{~evalec in {e enkrat zavremo. Vro~o marmelado damo v kozarce in jih takoj zapremo.

Ribezov presni sok

Potrebujemo: 2 kg ribeza, 1 kg sladkorja

Ribez operemo, dobro osu{imo, osmukamo s pecljev, preberemo in stehtamo. Nato ga damo v stiskalnico za sadje in stisnemo. Sok previdno odlijemo, dodamo sladkor in me{amo toliko ~asa, da se popolnoma raztopi. Nalijemo ga v steklenice in takoj zapremo.

Na enak na~in lahko naredimo vkuhan sok. Sok zme{an s sladkorjem kuhamo 30 minut, vro~ega nalijemo v segrete steklenice in takoj zapremo.

Ribezov kompot

Potrebujemo: 1 kg rde~ega ribeza, ½ kg sladkorja

Ribez operemo, odcedimo in posmukamo s pecljev. Ribez nadevamo v kozarce, v vodi prevremo sladkor in nalijemo na rde~i ribez. Kozarce zlo`imo v pe~ico, kjer jih 30 minut segrevamo pri 80 stopinjah Celzija.

Mednarodne strani

Dragi popotniki!

Po nadvse napornem poletju – mednarodnih dogodkov se je kar trlo in preden bom uredila vse vtise, bo trajalo kar nekaj ~asa – se zdaj vra~amo nazaj v tirnice vsakdana. Kako bedna se zdi na{a prihodnost, ko pomislimo, da nas ~aka {e ena siva in meglena zima (no, vsaj pri nas v Ljubljani je to tako). Najbolje bo, da si ogledate spodnjo razpredelnico, izberete dr`avo, ki vam najbolj ustreza, in ~imprej zbe`ite na toplo, dokler se vam Slovenija {e zdi simpati~na dr`ava z milo klimo.

Sre~no pot vam `eli

Pregled jesenskih in zimskih mednarodnih dogodkov

Cena Delovni tabor -Houens Odde12. - 21. oktober 200150 udele`encevzastonj, pla~a{ EurostepSpejdercenter, Danskastarih od 18 do 30 letsamo prevoz 23. azijsko-pacifi{ki/Fid`idecember 2001udele`encini podatkov

Za

9. fid`ijski dr`avni jamboreestari med 14 in 18 let Ju`noafri{ki dr`avni jamboreeVaal Dam,10. - 19. december 20012. 000 udele`encev300 USD Ju`na Afrikastarih od 14 do 18 let(vklju~uje hrano)

4. Swascamp 2001Rezervat Malolotja,12. - 17. december 200110 - 26 let100 USD Svaziland

Razvijanje mednarodnihHouens Odde27. december 2001 -56 udele`encev900 DKK

skavtskih odnosovSpejdercenter, Danska1. januar 2002starih med 15 in 18 let(vklju~uje hrano)

15. avstralski mootRocky Creek,27. december 2001 -pribli`no 1.000 udele.550 AUD + 50 do 450 AUD Queensland, Avstralija6. januar 2002starih med 18 in 26 letza izlete

16. novozelandskiMystery Creek,29. december 2001 -pribli`no 5.000 udele.495 NZD

jamboreeHamilton, N. Zelandija6. januar 2002starih od 10 do 15 let(vklju~uje hrano)

IDEJE in ZANIMIVOSTI

Na novozelandskem jamboreeju so v pripravo

jamboreeja pritegnili tudi vod mlaj{ih ~lanov.

Tako bodo program ustvarjali tisti, ki se ga bodo potem tudi udele`evali. S tem so `eleli zagotoviti, da bo tabor ne samo za mlade, ampak tudi od njih!

va{a Nina

Kaj Kaj Kaj Kaj Kje Kje Kje Kje Kdaj Kdaj Kdaj Kdaj Za koga Za koga Za koga Za koga

Cena

Houens Odde v bli`ini Koldinga je mednarodni skavtski center danskih katoli{kih skavtov (KFUM - Spejderne i Danmark). Vsako leto tam prirejajo tabore, delavnice, te~aje in razne aktivnosti za vse starostne skupine. Sodelujejo tudi v programih Eurosteps in v Evropskem programu za skavte prostovoljce. Namen EuroSteps programa je vzpodbuditi potovanje mladih po Evropi in njihovo sodelovanje v zanimivih projektih, ki so del tega programa, povsod po Evropi. V skavtskem centru Houens Odde se lahko udele`ite delovnih taborov dvakrat na leto, v spomladanskem (6. do 15. aprila) in jesenskem roku (12. do 21. oktobra). Delo je predvsem prakti~no in vsebuje razna vzdr`evalna dela v stavbah in na njih, v gozdu, na ~olnih in na tabornih prostorih. Za udele`bo ne zahtevajo nobenih posebnih znanj – vsakdo je dobrodo{el. Roki za prijave so 1. april oz. 30. september. Lahko pa tudi sodelujete kot osebje v centru v ~asu med 23. junijem in 11. avgustom. Kot ~lan osebja bo{ odgovoren za to~no dolo~eno podro~je (ro~na dela, zabava, program, supermarket ...). Rok za prijave je 15. maj.

Delovni tabori so odprti za vse tabornike, stare od 18 do 30 let. Tabornine ni, tudi za hrano je poskrbljeno, pla~ati si morate le prevoz.

Evropski program za skavte prostovoljce je najnovej{i del programa Evropa zate! in njegov cilj je, pomagati mladim pri razvijanju njihovih sposobnosti vodenja in medkulturnega razumevanja. Program je odprt vsem tabornikom, starim med 18 in 30 let, ki so pripravljeni `rtvovati {tiri tedne svojega ~asa za prostovoljno delo v Houens Odde mednarodnem skavtskem centru. Kot prostovoljcu vam lahko celo deloma povrnejo potne stro{ke, zato nikar ne zamudite te prilo`nosti, da spoznate Dansko! V skavtskem centru se trudijo, da je va{e bivanje tam kar se da raznoliko in polno novih izzivov. Med va{im delom v centru boste sodelovali s stalnim in prostovolj-

nim osebjem (kot ste vi), pomagali boste pri vseh podro~jih vodenja in upravljanja centra. Kot prostovoljci boste opravljali razli~na dela: pokazali vam bodo, kako se uporablja razli~na orodja in kako se upravlja z razli~nimi vozili, ki jih imajo, skrbeli boste za goste, vodili aktivnosti, pomagali pri vzdr`evanju zgradb, vozil orodja, za goste boste tudi nakupovali in kuhali, skrbeli za doma~e `ivali, razvijali nove metode odnosov z javnostjo, pomagali v pisarni ... Na kratko: nikoli vam ne bo dolg~as.

Letos v centru organizirajo tudi zanimiv skok v novo leto za vse PP-je: obljubljajo aktivnosti presene~enja, novo leto po taborni{ko in razli~ne mednarodne aktivnosti. Prostora imajo za 56 oseb, za 900 danskih kron pa dobite tudi hrano.

IDEJE in ZANIMIVOSTI

Organizatorji avstralskega

moota pa so se odlo~ili za

zanimiv na~in urejanja

tabornega prostora:

uvedli so prostovoljne

delovne vikende. Vsak

mesec je en vikend

namenjen urejanju tabornega prostora. Na to delovno akcijo vabijo vse udele`ence. Tabornine ni, vsakdo pa naj bi s sabo prinesel tudi primerno orodje za urejanje divje avstralske narave.

Vsekakor zanimiv pristop! Si predstavljate, da bi v Tolminu vsak mesec 50 PPjev urejalo travnik?

Mednarodni skavtski center Houens Odde, Danska

Popotovanja Evropska Azija – Srbija

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Kam bi se odpravili na enotedenski izlet, ~e bi imeli ravno prav – raje manj – denarja, `eljo po druga~ni, popolnoma nemoderni destinaciji s priokusom Azije, pod pogojem, da lahko pre~kate eno samo dr`avo in tam tudi ostanete. Francija – ne, Ukrajina –tudi ne, [vica – a, a, ^e{ka – ne, Romunija – nak. Kam pa potem!? V Srbijo oziroma Zvezno republiko Jugoslavijo.

Prej{nja leta je varna pot iz Slovenije vodila preko Mad`arske, a ker je ~ez Hrva{ko mnogo bli`je, sva se z avtom odpravila po znani poti nekdanjega Bratstva in Enotnosti. Cesta je zelo dobra – izjema je le slovenski del, ki je {e najbolj podoben `elezni{ki progi. Pri Zagrebu zadeve ste~ejo 130 km na uro in potem ni nobenih razlogov za ustavljanje, kajti nih~e vas ne ovira, promet je neverjetno redek, od Slavonskega broda do meje pa vam dru`bo na cesti delajo le ~rte na cesti{~u.

Na meji Hrva{ke z Jugoslavijo ni nobenih te`av, ~e ste do tam pri{li z vizo za ZRJ. Ko ste vse uradne in pol uradne posle opravili, se zaveste, da ste za vo`njo od Ljubljane do Beograda in vmesnih 520 kilometrov porabili samo dobrih 6 ur.

Beograd je dandanes metropola z olu{~enim sijajem. Kljub jugoslovanski krizi, vojni in splo{nemu pomanjkanju mesto {e vedno nastaja. Vsaj po {tevilu gradbi{~ bi ~lovek lahko rekel, da so ravno sredi novega gospodarskega ciklusa. Vendar je vse to kot Potemkinova vas, saj je `e povr{en pogled dovolj, da opazite razkorak med resni~nostjo in hotenji.

... na vasi pa je pomembna le volja do igranja in tudi kaka zgre{ena nota ne moti.

Zasebna pobuda in nuja po pre`ivetju je ljudi prignala na ulice, tako da je pouli~na prodaja cigaret, bombonov,

pija~e, tekstila, bencina in vsega ostalega odlo~ilen prispevek k skromni pla~i. Veliko dejavnosti, ki so bile prej rezervirane izklju~no za Cigane, so prevzeli begunci in drugi ekonomsko ogro`eni sloji prebivalstva. Cigani pa {e vedno skrbijo za veselo razpolo`enje na svatbah. Ob sobotah majhne skupinice v ble{~e~ih telovnikih in z zlo{~enimi trobentami postopajo okrog cerkva in ~akajo na "`rtve". Na porokah se vedno zbere ogromno {tevilo ljudi: take z nekaj sto povabljenci so prej pravilo kot izjema in Cigani pa~ izkoristijo prilo`-

Na mestnih porokah imajo Cigani napol profesionalen videz; uniforme, dober nastop ...

Kljub temu, da se za ve~ino za zdaj {e redkih turistov vse za~ne in kon~a v Beogradu, to {e zdale~ ne pomeni, da notranjost ni vredna ogleda. Pravoslavni samostani in vasi, kjer se ~as meri z desetletji, kar vabijo k obisku. V samostanu Bogovad`i so naju nune sprejele s kockami sladkorja in hladno vodo iz vodnjaka. Lepih starostnih obrazov in v

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

~rni opravi so se skladale z zgodovinsko pomembnostjo samostana.

Okoli{ke vasi le`ijo v gri~evnatem preddverju [umadije. Na prvi pogled revne, presenetijo z gostoljubnostjo doma~inov. Prostorna dvori{~a so obi~ajno obdana z nekaj hi{ami, sezidanimi v razli~nih obdobjih tega stoletja: stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, rde~e-belo-modro prepleskanim koruznjakom in vodnjakom. Ob strani so veliki ograjeni slivovi sadovnjaki, ki slu`ijo tudi kot svinjaki, koko{i in ra~ke pa se prosto sprehajajo naokrog. Preden stopi{ v hi{o te posedejo na verando in nemogo~e se je izogniti dobrodo{lici s sladko vkuhanim sadjem ter ~a{o vode. Za tem sledi obvezna zdravica z gospodarjem, z zlato-rumeno, v hrastovih sodih starano slivovko. ^e ste vse to uspe{no prestali, pa skoraj za zmeraj ostanete za mizo, ko pred vas znosijo kajmak, mladi sir, prebranec, odojka, jagnje, na tiso~ na~inov pripravljene paprike, {obsko in zeljno solato, vmes pa {e meso, meso in {e malo mesa.

nost. Z nezmotljivim ~utom ocenijo, kdo bo bolj na {iroko odvezal denarnico. Obstopijo ga in se mu ~isto posvetijo – dokler vsaj delno ne izprazni vsebino denarnice – potem pa si najdejo naslednjega. Slavje se potem preseli v hotele, kjer traja vse do jutranjih ur, na vasi pa se pod {otori nadaljuje {e naslednji dan ali dva.

V [umadiji se o~aki od svoje "{ajka~e" (zna~ilne kape) nikdar ne lo~ijo.

Star, vendar lepo ohranjen vodnjak je danes le {e redko v rabi.

Za gospodarskim poslopjem so spravljeni vozovi in redka mehanizacija, tu pa je tudi prostor za spravilo sena.

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

Trenutki

Je`kov koti~ek

Klic narave

Sprehajajo~ se po brezmejnih prostranstvih svetovnega spleta sem naletel na ~loveka, ki je s svojim znanjem, idejami, delom in ustvarjalnostjo pustil globok pe~at razvoju svetovne skavtske organizacije. Sam je sicer ubral drugo pot in o`ivil gozdovni{ko gibanje, ki pa nikoli ni doseglo razse`nosti WOSM-a. Spoznajte "^rnega volka", njegove ideje, dela in sila obse`no zbirko ~udovitih zgodb iz narave z lastnimi ilustracijami.

Ernest Thompson Seton je ponavadi v na{ih glavah zgolj sinonim za gozdovni{tvo, kaj ve~ o njem pa `e te`ko povemo. Tokrat vam ne bom pravil o njegovi obse`ni biografiji, temve~ vam `elim skavta, gozdovnika, risarja, naravoslovca predstaviti tudi kot nadarjenega pisatelja. Seznam njegovih zgodb iz narave, ki jih je tudi sam odli~no ilustriral, je presenetljivo dolg. @al pa je prevodov v sloven{~ino malo. Na policah knji`nic najpogosteje najdemo Starega volkodlaka, Winnipe{kega volka in druge zgodbe, Binga, Sivka ter tokratno izbranko meseca – Rolfa gozdovnika.

Knjiga je prav{nji poletni izziv predvsem za mlaj{e bralce, ki se navdu{ujejo nad spretnostmi Indijancev, pestrim `ivalskim svetom in nad ve{~inami pre`ivetja v divji naravi. Knjiga je kot nala{~ za vod neukrotljivih tabornikov, ki se odpravljajo na nekajdnevno bivakiranje v divjino. Toplo jo priporo~am vodnikom na{ih gozdovnikov in gozdovnic, saj lahko s kan~kom domi{ljije v knjigi najdejo marsikatero zanimivo in uporabno idejo.

Zgodba ni zapletena, branje je lahkotno, a vseeno prijetno in zanimivo. Petnajstletni Rolf ostane brez star{ev in drugih sorodnikov. Spozna Indijanca Quonaba in kmalu postaneta dobra prijatelja. Ljudje tistega majhnega, odro~nega mesteca nekje na ameri{kem zahodu ne sprejmejo tega, da bi beli de~ek, kr{~anskih star{ev, `ivel v divjini z nekim divjakom, zato se Rolf, Indijanec Quonab in njegov pes Skookum odpravijo v gozdove severa. Tam se prigode, nezgode in dogodiv{~ine {ele pri~nejo.

[e nasvet kako zakurimo ogenj

"Quonab je iz suhe smrekovine izrezal dva kosa, eden je bil 3/4 palca debel in 18 palcev dolg, okrogel in na obeh koncih za{iljen, drugi pa 5/8 palca debel in plo{~at. V to plo{~ato de{~ico je napravil `lebi~ek, na koncu `lebi~ka pa izvrtal majhno jamico. Iz ukrivljene trdne palice in iz srnine kite je napravil lok, poiskal ko{~ek gr~ave borovine in z no`evo konico tudi v to izdolbel jamico. Tako je bila priprava za napravljanje ognja narejena ..."

Nadaljevanje si preberite sami.

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

Z znanjem do odgovora

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana s poletnim dogodkom.

1. Iz katere evropske dr`ave je na Krearto pripotovala Silvia? O O O O O – Nizozemske, T T T T T – Belgije, V V V V V – Luksemburga.

2. So{ko olimpiado so organizirali, ker: Z Z Z Z Z – so hoteli orientacijsko tekmovanje, E E E E E – niso hoteli imeti {e enega orientacijskega ali spretnostnega tekmovanja, K K K K K – so se tako odlo~ili na ob~nem zboru.

3. Taborniki rodu Modri Val se med sabo nazivajo z: M M M M M – prijatelj, prijateljica, P P P – tovari{, tovari{ica, C C C C C – brat, sestra.

4. Ena od osnovnih ve{~in, ki naj bi jo obvladala vsak tabornik in tabornica je: H H H – priprava ognja, T T T T T – v`ig avtomobila brez klju~a, II II I – kraja zastave.

5. Na katero stvar moramo pomisliti, ko za~nemo razmi{ljati, ali so taborniki dragi? S S S – na taborjenje, [ [ [ [ [ – na prostovoljstvo, U U U U – na solidarnost.

6. Poleg drugih mamljivih opravil, lahko z njim tudi prena{amo vodo. Kaj imamo v mislih: A A A – kondom, B B B B B – kaktus (seveda izdolbenim), L L L – kangljico za zalivanje ro`.

7. Ime Zveze tabornikov Republike ^e{ke spominja na hrabre like iz pravljic. Kako ji je ime?: M M M – Zmay, ^ ^ ^ ^ ^ – Heroj, N N N N N – Junak.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 7-8/2001:

VE^ER OB TABORNEM OGNJU

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 9

Re{itve so:

Re{evalec:

Nagradna kri`anka

SESTAVIL F. KALAN

NA[ TV VODITELJ

VEDA O POLETIH V VESOLJE

TRDNA, MAZAVA SNOV

IGRALKA NIELSEN

KONEC POLOTOKA (MANJ[.)

EVROPSKA OTO^NA DR@AVA

ENAKA VOKALA

AFRI[KA KRAVJA ANTILOPA

AMERI[KI SKLADATELJ COPLAND

STISK TACA (MANJ[.)

TABORPREHODNO OZEMLJE KANTAVTOR SMOLAR NOVICA

VRSTA ZOFE

ESTRADA NA[ ZGODOVINAR (LOJZE)

MEJA, LINIJA

TERME PRI PADOVI OSEBA NA DOPUSTU

LUTKAR MAJARON ERBIJ

TANTAL VRSTA PREPROGE

ZAPOREDJE ^RK 22. IN 18. ^RKA VELIK, UDOBEN AVTOBUS

NA[A PEVKA (MAJDA) RIMSKO MIT. PODZEMLJE

ORANJE TEORIJA IN ...

VODSTVO PRAVNIK [NUDERL

LADO VAVPETI^ BO@JEPOTNIK ABRAHAMOV SIN

KRAJ PRI VODICAH

SERIJA, ZBIRKA

DEDALOV SIN

^AKALI[^E

@ENSKA, KI SKA^E RADIJ

POKRAJINA V VIETNAMU

ZA^IMBA

OKR. ZA STRAN NEKD. TENI[A^ WILANDER

JAZ, TI, .. PREMIK PO ZRAKU

MESTO NA CIPRU

Pravilno izpolnjen kupon {t. 5-6 je poslalo 20 bralcev

TABORA, pravilne re{itve so: SLAVNOSTNA AKADEMIJA, ASTRA, TAROKIST in SE^NINA.

Nagrajenci so: Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil Peter Lahajnar Peter Lahajnar iz Cerkna. DROGINI nagradi sta prejela Simona Mravlje Simona Mravlje iz Kranja in Jasna Kac Jasna Jasna Kac Jasna iz Maribora, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {el Cene Cene Cene Cene

ZREZEK

PISANA VRTNA CVETICA

Proli~-Kalin{ek Proli~-Kalin{ek Proli~-Kalin{ek Proli~-Kalin{ek Proli~-Kalin{ek iz Ljubljane, nagrado podjetja JAZON pa dobi Tadeja Vitez Tadeja Vitez Tadeja Vitez Tadeja Vitez Tadeja iz Velenja. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 9 po{ljite najpozneje do 20. najpozneje do 20. septembra septembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici.