Revija Tabor 2001/4

Taborni{tvo v slovenskem prostoru se ni za~elo {ele pred 50 leti. Njegove korenine segajo dale~ nazaj, v ~as med obema svetovnima vojnama. Prve skavtske enote so v Sloveniji za~ele nastajati v letu 1921. Samo tri leta pozneje, ko se pojavijo tudi gozdovniki, se za pripadnike obeh organizacij pojavi in udoma~i ime tabornik, ki se je ohranilo vse do dana{njih dni. Skavtska in gozdovni{ka organizacija delujeta vse do za~etka 2. svetovne vojne. Mnogi predvojni taborniki so aktivno sodelovali v odporu proti okupatorju.

V letu 1950 se je zbrala skupina predvojnih skavtov in gozdovnikov z namenom, obuditi delovanje organizacije. 22.aprila 1951 je bila ustanovna skup{~ina Zdru`enja tabornikov Slovenije. Organizacija od takrat dalje neprekinjeno in uspe{no deluje. ZTS je danes naj{tevil~nej{a mladinska organizacija

v dr`avi. V letu 1990 se je pri~elo njeno preoblikovanje in za~ela se je vra~ati k izvirnim na~elom skavtsva (po mojem osebnem prepri~anju se je iskra tega procesa zanetila v skupini, ki je obiskala svetovni Jamboree v Avstraliji). V letu

1994 je Zveza tabornikov Slovenije –nacionalna skavtska organizacija kot polnopravna ~lanica sprejeta v Svetov-

Ko se v ZTS oziramo na pot, ki jo je organizacija prehodila v 50 letih, nas lahko prevzame ponos ob dose`enem in spo{tovanje do vseh, ki so jo pomagali graditi.

no organizacijo skavtskega gibanja (WOSM).

Med starej{imi ~lani organizacije se ve~krat pojavlja vpra{anje o "pravi" identiteti ZTS – ali smo bolj skavti ali bolj gozdovniki? Vendar je neizpodbitno dejstvo, da je dana{nja organizacija zaznamovana z elementi obeh organizacij – skavtske in gozdovni{ke. To dejstvo pa nekateri posamezniki danes te`ko razumejo in sprejemajo. K sre~i se mladi, katerim je ta organizacija pravzaprav namenjena, ne obremenjujejo s tak{nimi vpra{anji in preteklostjo. Njim je pomembnej{e, da lahko v taborni{ki organizaciji uresni~ujejo svoje interese in potrebe, ter tako v praksi uresni~ujejo njeno poslanstvo.

Poslanstvo taborni{ke organizacije je prispevati k vzgoji mladih s pomo~jo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih in tako pomagati graditi bolj{i svet, kjer se lahko ljudje polno uresni~ijo kot posamezniki in tvorno sodelujejo v dru`bi. Skavtsvo to dosega tako, da

• mlade v celotnem obdobju njihovega oblikovanja vklju~uje v neformalni vzgojni proces, uporablja svojstveno metodo, kjer je vsak posameznik glavni dejavnik

svojega razvoja v samostojno, solidarno, odgovorno in anga`irano osebo,

• pomaga mladim zgraditi vrednostni sistem, ki temelji na duhovnih, dru`benih in osebnih na~elih izra`enih v skavtski prisegi in zakonih.

V organizaciji se zavedamo, da je potrebno nenehno spremljati razvoj, trende v dru`bi in potrebe mladih v tej dru`bi, ter na podlagi ugotovljenega pripraviti tak{en program, ki bo ~im bolj odgovarjal ugotovljenim potrebam mladih. V ZTS smo zato pripravili nabor srednjero~nih usmeritev (do leta 2003). [e pomembneje pa je, da smo prav v teh dneh za~eli z delom na obse`nem projektu z naslovom "Predvidevanje scenarijev". S tem projektom `elimo vzpostaviti strate{ke usmeritve razvoja ZTS za naslednjih 15 let. Zato ni naklju~je, da je projektna skupina oblikovala ({e vedno delovni naslov) naslednje strate{ko vpra{anje:

KAKO ZTS, KOT NAJBOLJ[A

MLADINSKA ORGANIZACIJA, OHRANJA ODZIVNOST NA POTREBE MLADIH?

Darko Jenko

Pozdravljeni

20. april 2001

Linhartova dvorana

Cankarjevega doma

Slavnostna akademija v po~astitev 50-letnice

Zveze tabornikov Slovenije

22. aprila 2001

Zveza tabornikov Slovenije je dopolnila pol stoletja. V po~astitev te obletnice bomo izdali posebno {tevilko revije Tabor, v kateri bomo obele`ili vsa dogajanja, ki bodo v ~ast petdesetim letom taborni{tva pripravljena po Sloveniji.

Tokrat vam predstavljamo pomembnej{e datume v zgodovini taborni{tva na Slovenskem. V takih okvirih jih boste na{li posejane po straneh Tabora.

22. aprila 1951

Ustanovna skup{~ina

Zveze tabornikov Slovenije - Takrat je bil stare{ina @ivko Lov{e.

1. maja 1951

Izide 1. {tevilka mini Tabora.

NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO

Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo?

14. aprilSo{ka olimpiada (Rod so{kihv Taborni{kem vestniku 3/01 meja{ev)

Marko @gavecmarko.zgavec@ email.si

20. aprilSlavnostna akademija ob 50-letniciLinhartova dvorana v Zveze tabornikov SlovenijeCankarjevem domu v Ljubljani

27. - 28. aprilPostojnsko orientacijsko tekmovanje

(Rod kra{kih viharnikov)

Ga{per Rupnikgasper.rupnik@kiss.uni-lj.si

11. - 12. majBi~ikleta `ur

(Rod jadranskih stra`arjev)

Marjan Makucmarjan.makuc@ actual-it.si

11. - 13. majKREARTA 2001krearta.rutka.net

v Taborni{kem vestniku 3/01

Andrej Te`akkajmak13 @ hotmail.com

12. majTAKT (ZTO Kranj)

Jure Megli~djuro@ rutka.net

18. - 20. maj[TPM (Rod jezerski zmaj)

Peter Vr~kovnikpeter.vr~kovnik @guest.arnes.si

19. - 20. majKanu {~uka zlet (Rod jezerske {~uke)

Luka Urbasluka.urbas.siol.net

9. - 11. junijDr`avni mnogoboji ZTS (Zre~e)Pisarna ZTS (zts @rutka.net)

za vse starostne veje

Na naslovnici je fotografija iz ustanovne skup{~ine Zveze tabornikov Slovenije, 22. aprila 1951.

Pa smo tam

Petdeset let. Pustimo zgodovino ter dobre in stare stvari. Poglejmo sedanjost in se ozrimo v prihodnost. Pred kratkim smo se pogovarjali, kak{na je javna podoba tabornikov. Smo {e vedno prepoznavni kot tisti, ki delamo dobra dela, ali se je mnenje o prijaznih in ustre`jivih mladostnikih prevesilo v definicijo "Tisti, ki niso skavti". Ugotovili smo, da nas ljudje ne poznajo (ve~) in da potrebujemo strategijo, s katero bi ljudi bolje in pogosteje obve{~ali o na{em po~etju. Vpra{anje pa je, ali res potrebujemo samo strategijo.

UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK

V aprilskem Taboru se posve~amo 50-letnici Zveze – po vsem taboru boste na{li posejane okvir~ke s pomembnej{imi datumi. Potem odhitimo v Tolmin na T'minsko fe{to, se sprehodimo po zimovanjih in gremo na obisk – tokrat k Samorastnikom. V rubriki 50 let je na vrsti druga polovica slovenskih zletov, naslednji~ pa presene~enje. Pripravili bomo reporta`o z glavne slovesnosti ob 50-letnici Zveze in kraj{a poro~ila z ostalih praznovanj v ve~ini slovenskih rodov. Povabljeni ste k sodelovanju, saj je to tudi Va{ praznik. In bodite pripravljeni!

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

50 let4

Tminska fe{ta6*

Zimovanja10

Tabor na obisku15*

Vsi zleti ZTS18*

Techuana27

Etnostep28

Potuha30

Orientacija32

Internet33

Astronomija34 @VN36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodne strani40

Popotovanja42

Trenutki44

Je`ev koti~ek45

Z znanjem do odgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozodvnik : Polona Robida, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477 , E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Arhiv revije Tabor

Tminska orientacijska fe{ta 2k+1

Tminska

Orientacijska – ker je bila orientacija klju~nega pomena

Fe{ta – ker je bil `ur in ker bo naslednja leta {e ve~ji

2k+1 - 2001

Poglejmo v ozadje tekmovanja: Joparji (klub PP iz Tolmina) smo se na tekmovanje pripravljali od lanskega septembra, ko smo sestavljali letni na~rt dela in je Nejc predlagal, da pripravimo eno tekmovanje tudi pri nas.

Najprej smo mesec dni razmi{ljali, ali smo sposobni to narediti in si vzeti ~as, potem pa se lotili dela. Pripravljali smo pravila tekmovanja, sestavljali teste, iskali pokrovitelje, da je bila {tartnina za tekmovalce ~im ni`ja, razmi{ljali, kako bi lahko tabornikom pribli`ali Tolminsko.

Med vsemi temi pripravami smo pridno od{tevali mesece, dokler se nismo nekega dne zavedeli, da je do tekmovanja samo {e 14 dni. Panika, oziroma vznemirjenje je bilo na vi{ku. ^eprav smo imeli vse stvari `e narejene, nas je preplavil ob~utek, da smo zagotovo na kaj pozabili. Da bo nekaj gotovo {lo narobe.

Tekmovalci so pri{li v Tolmin. Opazovali smo drug drugega in hkrati hiteli pripravljat {e zadnje stvari. Utrinke ~asa med otvoritvijo in koncem tekmovanja si lahko ogledate na fotografijah, saj nam je ta ~as tekel z neverjetno hitrostjo. V nedeljo ob 12.00, ko smo tekmovalce odpravili domov, ko so se lokalni novinarji poslovili od nas in opazovalci od{li domov, smo se sesedli v taborni{ki sobi. Za~elo se je najhuj{e: pospravljanje.

Barbara Kragelj

Foto: Miha Eder

– ker je bila v Tolminu (Tmin po doma~e)

Vrisovanje ekipe iz Se`ane, z uvo`enima ~lanoma iz Maribora in Ljubljane

Na drugi kontrolni to~ki so se tekmovalci pomerili v streljanju z zra~no pu{ko, kjer je baje bilo kot v filmih

Zgolj ena od fotografij, ki prikazuje, kak{no je bilo stanje pri soto~ju rek So~e in Tolminke 10. marca letos

Spletna stran tekmovanja: tof.rutka.net

Na{ naslov: tof@ rutka.net

1. junija 1951

Sevnica - prva enota ZTSdru`ina Treh

avgusta 1997

ZTS organizira prvi zlet v samostojni Sloveniji.

Naslednje leto bo v Tolminu drugi, skupno dvanajsti zlet ZTS.

Ena zelo poznanih taborni{kih disciplin – postavljanje ognja, saj kurjenja nismo izvajali zaradi prevelike koli~ine de`ja

[aljiva {tafeta, s katero so se tekmovalci prebudili v nedeljo

Ekipe, ki so tu postavljale {otore, so sicer bolj dajale vtis, da so to leto prvi~ videle {otorska krila, a vseeno so bili izdelki dobri

Matic – oseba za stike z javnostjo

smrek.

^e si tudi ti ~lan kak{nega aktivnega kluba PP, se nam oglasi in morda se bomo dogovorili za kak{no skupno akcijo!

Joparji in tudi tekmovalci mislimo, da je bilo tekmovanje dobro in zanimivo. Izpolnjenih listi~ev z vrednotenjem smo od tekmovalcev prejeli bolj malo, vseeno pa smo med na{imi pogovori z njimi ugotavljali, katere stvari so jim bile v{e~ in katere ne preve~. Vsekakor se v naslednje leto podajamo z ve~jim optimizmom, vi pa si ne privo{~ite tega, da bi na Tminski orientacijski fe{ti {e kdaj manjkali!

Za konec torej: Tminska orientacijska fe{ta 2k+2 BO!

Pa {e to Mi smo tekmovalcem dovolili, da na progo vzamejo s seboj mobilne telefone, zaradi katerih nam je bilo la`je (ob znatno prekora~enih ~asovnicah) dolo~iti pozicije ekip. Tako smo si prihranili veliko `ivcev in ~asa pri iskanju "pogre{anih". GSM torej ni nujno zlo!

15. septembra 1994

Zveza tabornikov Slovenije postane ~lanica Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM).

"Smrkle" kot so se za to tekmovanje poimenovale na{e ~ebelice same, ki so nam pomagale predvsem pri tehni~ni plati tekmovanja

Zmagovalne ekipe so prejele unikatne pokale, diplome pa smo pripravili vsem ekipam

Novice

Formalno in neformalno z roko v roki

Konferenca Eurolearn v Rimu

Dobra priprava na taborjenja

V Gozdni {oli izveden seminar za organizatorje taborjenj

Kar 33 udele`encev iz 17. taborni{kih rodov se je udele`ilo Seminarja za organizatorje taborjenj in {ole v naravi, ki je potekal od 9. do 10. marca v Gozdni {oli.

Vsebinsko se je seminar razlikoval od preteklih let, saj je ponudil kopico informacij v zvezi z odgovornostjo organizatorjev in novimi zakoni, ki posegajo na podro~je organizacije taborjenj, seveda pa ni manjkalo navodil za pripravo taborjenja, kakor tudi delavnice za pripravo in izvedbo programa na samem taborjenju.

Sredi marca je v Rimu v organizaciji WAGGGS potekala prva konferenca na temo neformalna vzgoja in izobra`evanje in proces vse`ivljenjskega u~enja. Na njej je sodelovalo nekaj ve~ kot 50 udele`enk in udele`encev iz 21 dr`av, ve~inoma iz organizacij ~lanic Svetovne dekli{ke skavtske organizacije in SAGNO organizacij (~lani obeh svetovnih skavtskih organizacij WAGGGS in WOSM). Poleg analize mo`nosti neformalne vzgoje in izobra`evanja mladih v skavtstvu in meje med formalnim - to je {olo - in neformalnim, so udele`enke in udele`enci raziskovali tudi na~ine, kako v sistemu vzgoje in izobra`evanja predstaviti, da vsak trenutek v `ivljenju predstavlja mo`nost, da se nekaj nau~imo (proces vse`ivljenjskega u~enja). Seveda je konferenca ponudila tudi {tevilne mo`nosti za spoznavanje, dru`enje, izmenjavo mnenj, v okviru konference pa je potekala tudi tr`nica, na kateri so udele`enke in udele`enci predstavili vzgojni program in sistem izobra`evanja v svoji organizaciji. Na konferenci sta iz Slovenije poleg na{e delegacije sodelovala tudi predstavnika Zdru`enja katoli{kih skavtinj in skavtov.

26. septembra 1995

Seminar je bil po mnenju udele`encev zelo koristen, dobili so veliko novih idej, si nabrali izku{nje drugih in napravili plan dela priprav na taborjenje svojega rodu. Po drugi strani so pogre{ali bolj kreativne metode dela, druga~en pristop predstavitve nekaterih vsebin (preve~ {olski) in ve~ prakti~nega dela v naravi.

Na koncu se je med udele`enci porodila tudi zanimiva ideja, da bi v okviru seminarja organizirali nekak{no "tr`nico" informacij in izku{enj, kjer bi udele`enci seminarja in ostali (povabili bi tudi taborni{ke lastnike tabornih prostorov in organizatorje taborjenj iz preteklih let) izmenjevali podatke o tabornih prostorih, izku{njah pri izvajanju razli~nih dejavnosti, problemih in kako jih re{evati - vsekakor ideja vredna razmisleka.

Udele`enci so zelo pohvalili namestitev in prehrano, {e posebej pa so bili navdu{eni nad podobo prenovljene umivalnice v kletnih prostorih.

In na koncu {e misel seminarja: "Kot organizatorji taborjenj moramo najprej odgovoriti na vpra{anje, kako vsebinsko obogatiti ~as, ko so otroci dale~ od doma in svojih najbli`jih. Taborjenje naj jim bo pozitivna izku{nja na poti do svoje samostojnosti."

Maribor, Ljubljana - izide prva taborni{ka znamka v Sloveniji in maximum karta ter ovitek prvega dne.

Dan vikingov

Dnevnik iz zimovanja Rodu Polde Eberl - Jamski

Vse se je za~elo po kosilu, tako da nismo zanemarili gozdne {ole. Najprej smo priredili tekmovanje, kar je bilo za vikinge pomemben dogodek za prikazovanje mo~i in s tem pridobivanje ~asti ter naklonjenosti bogov. Da smo bili na tekmovanju, ki se je odvijalo zunaj na snegu vsaj malo podobni vikingom, so si fantje najprej izdelali zna~ilne okrogle {~ite iz kartona in jih domiselno porisali in pobarvali. Dekleta so si naredila in pobarvala rute za na glavo ter pasove. Tako opremljeni smo se, kot `e omenjeno, odpravili ven.

Tekmovali smo z bojno opremo, in sicer v teku in petelinjem boju v dvojicah ter vle~enju v dveh skupinah. Vsi so se morali potruditi, saj je bila zve~er razglasitev naj vikinginje in naj vikinga.

Nato smo si izpopolnili svojo podobo. Fantje so se opremili {e s pokrivali in me~i iz tr{ega papirja ter kartona. Dekleta so si iz `ice izdelala nakit; veri`ice, prstane ali zapestnice.

Zve~er je bil na vrsti Severni izziv. Razdelili smo se v dve skupini, vsaka je imela svojega vodi~a, ki jih je popeljal po poti. Bila je `e tema, tako da nam je pot osvetljevala luna in ob~asno `epne svetilke (zami{ljeno je bilo, da bi {li na pot z baklami, vendar se je to na `alost izjalovilo). To pa ni bil kak{en bojni no~ni pohod, saj nismo hoteli vzbujati agresije pri otrocih. Bil je pohod z druga~nim, globljim pomenom, ki so ga

udele`enci dobro sprejeli. Imeli smo pet postojank. Na vsaki od njih so na{i mali in malo ve~ji vikingi spoznali eno runo in njen pomen (po vzoru va{e kreativne strani v Taboru). V skupini so se na vsaki postojanki pomenili med seboj in izbrali zanje najpomembnej{i pomen rune. Na koncu poti smo se postavili okrog manj{ega ognja. Sledila je pode-

litev ~astnega me~a naj vikingu in "krone" naj vikinginji. Za konec pa smo zelo naglas zapeli na{o vikin{ko himno, da smo pognali strah v kosti vsakumor, ki nas je sli{al.

Tako se je kon~al na{ Vikin{ki dan. Zagotovimo lahko, da nam je z na{ega vidika zelo dobro uspel, saj so se taborniki dobro v`iveli v svoje spremenjene vloge in se ob tem zabavali.

Kreativne delavniceKREARTA 2001

Od 11. do 13. maja na Fratarskem otoku pri Pulju.

Informacije in prijave v pisarni

Zveze tabornikov Slovenije 01/ 300 08 20 (Pugy) ali na pugy @rutka.net. Prijavnico

najde{ na krearta.rutka.net ali v pisarni ZTS. Kotizacija za tridnevno delavnico je samo

4.999 tolarjev, rok prijav pa 26.

2001.

Tina in Tina (RPEJ)

Smo mo~ni pogumni, smo vikingi urni, mi se borimo, ne popustimo.

Oj le bojte se nas!

4.

Indijansko veselo sre~anje

RSM- jevci smo se odlo~ili, da bomo popestrili de`evni in ni~ kaj veseli marec z Indijanskim veselim sre~anjem. Na pomo~ je prisko~ilo ve~ kot 160 pripravnikov Indijancev Severno Primorske obmo~ne organizacije tabornikov (SPOOT) z namenom, da prikli~emo pomlad.

Tako smo se 17. marca zbrali na O[ Milojke [trukelj v Novi Gorici. Niti de`evna sobota ni pregnala nasmeha z otro{kih obrazov, ~isto vsi so bili pripravljeni na "indijansko {olo". Prav vsak Indijanec pripravnik je obiskal 13 delavnic. Izdelovali so indijanske tomahavke in perjanice, spoznali so indijanski ples, razli~ne igrice, risali so toteme in drugo na indijansko tematiko, spoznavali so indijanske znake. Izvedeli so, kak{ne lastnosti imajo razli~ne `ivali, poslu{ali so indijansko glasbo in tudi na{emili smo jih v prave Indijance. Otroci so se med sabo hitro spoprijateljili. Nekatere skupine so navezale stike in se bodo znova videle tudi na sre~anjih med vodi. Tako so se po peturnem direndaju vsi, tudi tisti z najbolj kislimi obrazi, poslovili nasmejani z indijanskim plesom. Na sre~anju je sodelovalo vseh sedem rodov s Severne Primorske: Mladi bori iz Ajdov{~ine, Tolminski puntarji, Srebrni krti iz Idrije, Kranjski jegli~i iz Spodnje Idrije, Aragonitni je`ki iz Cerknega ter Odporne `elve iz Deskel in Anhovega. Pohvaliti in zahvaliti se moramo vsem novope~enim Indijancem za prijetne trenutke, ki smo jih pre`iveli skupaj. Haugh!

Rok Bezeljak, RSM

Zimovanje prekmurskih rodov

Rod Vidra iz Lendave in rod Veseli veter iz Murske Sobote sta zdru`ila mo~i in izvedla skupno zimovanje za kategoriji M^ in GG. Fokovci, vasica na Gori~kem v Prekmurju, je gostila 58 tabornikov, od tega 48 mlaj{ih in 12 ~lanov vodstva. Zimovajo~i pri{li so iz taborni{kih enot v Bistrici, Lendavi in Murski Soboti.

Od 21. do 23. februarja smo bili nastanjeni v osnovni {oli. Spali smo v telovadnici, aktivnosti pa so se odvijale predvsem v naravi. Glavni poudarki programa so bili: tematski dan (rimski dan), orientacijska igra po sledeh rimskih bogov, ro~na dela, sledi `ivali in mav~ni odlitki, enodnevni pohod za GG-je z elementi orientacije in bivaka, {port (med dvema ognjema, odbojka, ko{arka, nogomet ... vse v telovadnici) in igre, ve~erni program, astronomija in opazovanje neba skozi teleskop z zanimivim in prakti~nim predavanjem ~lana astronomskega dru{tva Kmica.

@e po lanskem zimovanju smo se spra{evali, kateri termin je najbolj{i za zimovanje, saj nemajhno {tevilo tabornikov zimske po~itnice izkoristi za ve~dnevno smu~anje. Nekaj tabornikov se je kljub temu odpravilo na smu~anje, nekaj pa se jih je odlo~ilo za zimovanje s taborniki, saj je bilo na {tevilnih smu~i{~ih po Sloveniji premalo snega.

Vodenje zimovanja je prevzela Vladimira Mrk{iæ, stare{instvo zimovanja pa Gordana [ovege{, program so izvajali vodniki in vodji programa. Glede na odziv tabornikov, ki niso hoteli domov, lahko re~emo, da je zimovanje ve~ kot le uspelo.

AC AC AC AC

Zimovanje GG

Zimovanje M^

Blazno noro zimovanje

Poklju{kega

rodu

Bli`alo se je svetovno prvenstvo v biatlonu, s tem pa tudi na{ zimski tabor na Pokljuki. V rodu je vladalo napeto vzdu{je, saj ve~ina od tabore~ih {e nikoli ni spala v iglujih. Tabor oz. zimovanje je potekalo v ~asu tekem na Pokljuki na smu~i{~u za voja{nico (Rudno polje). Zbrala se je skupinica, ki je pozneje spala v iglujih in obiskovalcem razlagala, kako se da pre`iveti tudi v kupu snega.

Zaradi suhega snega nismo mogli postaviti iglujev, zato pa smo postavili t. i. sne`ne luknje, v katerih je spalo do 6 oseb. Moram priznati, da vsi – vsaj v moji bli`ini – tega niso sprejeli z najve~jim navdu{enjem, velikokrat pa so me tudi vpra{ali, ~e sem "padla na glavo". Prvi dan je bila sobota in otvoritev biatlona je bila `e po~asi za nami, ko smo kon~ali s ~i{~enjem prostora. Prihajali pa so prvi radovedne`i, ki so nas nejeverno spra{evali, ~e mislimo resno prespati v teh "hi{ah" iz snega. Ko so bili vsi zgrajeni, se je `e zelo stemnilo. ^akala nas je ve~erja v voja{nici in spanje. Vsaj za nekatere. Grega in @iga sta se pozno zve~er spomnila, da bi bilo dobro, ~e se odpravita na Vi{evnik.

Naslednji dan smo se popoldne odpravili domov in se vrnili v torek zgodaj zjutraj. Tisti dan smo v taboru gostili veliko osnovno{olcev in srednje{olcev. ^e vam je mogo~e pri{lo na uho, da skupinica tabornikov prikazuje @VN pozimi na Pokljuki, smo to bili mi. In tako smo pre`iveli dan. Podobna torku je bila tudi sreda, nato pa nam je ponagajalo vreme in smo morali spanje presko~iti. Kar se tabore~ih ti~e, je bila to za vse nas ena lepa izku{nja, za vas pa naj bo ideja, kako lahko s spanjem v iglujih popestrite zimovanja.

Mate [travs – Mama Koza,

PR Gorje

Tudi to je taborni{tvo

Minilo je `e kar nekaj let, odkar se je Matej odlo~il za taborni{tvo. Ves ta ~as pa je spoznaval, da to niso samo vozli, bivaki, kompas, razne abecede, ve{~ine in druge zanimive re~i. Taborni{tvo je lahko tudi na~in `ivljenja, ki bogati osebnost, krepi medsebojne odnose, uvaja v samostojnost, raziskuje neraziskano in posamezniku omogo~a, da si najde prostor pod soncem, ki mu pripada. Z leti v posamezniku te ideje rastejo in se razvijajo, vmes hodi{ {e v {olo in se kon~no tudi zaposli{. Matej je taborni{tvo prinesel v Vzgojni zavod Planina.

To je zavod za otroke razli~nih starosti, vanj pa so pri{li bodisi z odlo~bo centrov za socialno delo ali pa po sodni poti. Za vse pa so nekako zna~ilni izrazita ~ustvena prikraj{anost, motnje vedenja in osebnosti, neurejeno dru`insko okolje, nemogo~e `ivljenjske razmere, pomanjkljiva samopodoba in razne druge okoli{~ine, ki otrokom ne omogo~ajo dostojnega otro{tva. Vsekakor ni~ kaj zavidanja vredna situacija. Zaradi ne~esa, za kar zagotovo nisi kriv, si name{~en v zavod, potegnjen iz dru`ine in vklju~en v delo posamezne vzgojne skupine. Na tem mestu sva z Mojco videla najino prilo`nost (taborni{tvo jo je takoj potegnilo), da otrokom ponudiva nekaj ve~, nekaj tistega, kar bi na{im otrokom polep{alo otro{tvo. Tako je padla ideja, da bi tekom {olskega leta vodila projekt "Stopamo v svet taborni{tva". In zares sva za~ela `e takoj septembra, ko sva oblikovala ve~ ali manj stalno skupino in organizirala razli~ne akcije. Sodelovali smo na dnevu odprtih vrat in v nemogo~ih razmerah (veter in de`) postavili bivak in skuhali zeli{~ni ~aj. Udele`ili smo se {aljive orientacije v okolici Logatca in spremljali Glas Jelovice. Risali smo la`je skice terena in kurili ogenj, nad katerim smo na koncu skuhali gola`. Pre`iveli smo tudi vikend v ko~i na Zatrniku in pri tem zelo u`ivali. Stvari so torej stekle in zanimanje za tabornike je raslo. Zato sva se odlo~ila, da v zimskem ~asu poskusimo tudi z zimovanjem.

^as od 8. do 11. februarja je bil za to

najbolj primeren. Po predhodnih dogovorih in pripravah smo se polni pri~akovanj odpeljali na [martno na Pohorju. Anel, {e en Anel, Fehim, Simona, Franci, Dado in midva smo se nastanili v ko~i rodu ^rnega jezera. Takoj smo za~eli s programom – z izdelovanjem ikeban iz suhega cvetja. Pogovarjali smo se o taborni{kih zakonih in kroju. Na list papirja pa smo napisali, ~esa nekaj dni ne bomo po~eli (lagali, prekli-

njali, tudi kadili,...) in si izbrali ime Planinski ravbarji. Zato smo izdelali tudi svojo zastavo in jo pridno dvigovali ter spu{~ali (seveda ob himni). Da bi lahko osvojili ve{~ino, je naslednji dan sledilo spoznavanje prve pomo~i. Najprej teorija, potem pa {e praksa z veliko smeha in na koncu tudi test.

Da bi izgledali kot pravi taborniki, smo seveda imeli tudi orientacijo. To je bilo zelo zanimivo, saj so otroci lahko po gozdu hodili ~isto sami in naju s svojo iznajdljivostjo prav prijetno presenetili. ^isto sami so stra`ili ogenj v pe~i in poskrbeli za potrebna drva. To je bilo tudi tisto, kar jih je, poleg vzdr`evanja no~nega miru, najbolj navdu{ilo.

Bolj{ega no~nega pohoda kot z doma narejenimi baklami si pa~ ne bi mogli zamisliti. ^eprav smo pri ustvarjanju le-teh bolj eksperimentirali, so bakle gorele v polnem sijaju in nam razsvetljevale vso za~rtano pot.

Ko so bakle ugasnile, se je na{e zimovanje po~asi pribli`alo koncu. Ob podelitvi "na{ih" ve{~in (no~ni, zabavlja~, baklar,...) smo {e zadnji~ spustili zastavo, uredili hi{o in se s te`kim srcem, a polni vtisov, odpravili nazaj v zavod.

^eprav je {lo na za~etku najinega projekta zgolj za popestritev zavodskega `ivljenja, pa danes ugotavljava, da na{i otroci v njem najdejo {e veliko ve~. V skupini so se stkale mo~ne vezi, pojem tabornik pa je v zavodu kar mo~an statusni simbol pripadnosti, spo{tovanja in razumevanja.

Matej in Mojca

Zapisal: Ale{ CIPOT

Rod Samorastniki Ljubljana-Polje Tabor na obisku

Sre~anje s Samorastniki smo izbrali na de`evni ponedeljek in pred taborni{ko sobo so me pri~akali {tirje ~lani rodove uprave, Andrej – Silos, Katja – Puma, Boris – Krt in Miha –Zlatorog. Samorastniki spadajo med ve~je rodove v Sloveniji in tudi v Ljubljani med pet najve~jih in najbolj{ih rodov. Ob koncu so mi podarili nekaj zanimivih iydelkov z obele`jem rodu, za kar se jim {e enkrat lepo zahvaljujem!

(vod Mravlje {teje kar 22 ~lanov). Klub

PP zdru`uje 24 ~lanov, akcijam kluba

PP pa se pridru`ujejo tudi tri gr~e. Dru`ini M^ in GG {e nista za`iveli tako, kot je to mogo~e v navadi v drugih rodovih, vendar pa to ni ovira za dobro delo vodov. Vodovi sestanki potekajo ob {olah, v de`evnih in mrzlih dnevih pa v u~ilnicah in v taborni{ki sobi. Vodniki se dobivajo tedensko. Delo s starej{imi kategorijami lahko {e popestrijo z osvajanjem ve{~in, ki so nepogre{ljive pri delu v vodih ali v klubu.

Vodniki vodov M^ so Jo{t Pristavec, Katja Kvaternik, Miha Trtnik, Nu{a ^ernivc, Anja Govej{ek, Tine Klajder, Breda Lozar, Janez Nu~i~, Alja` Pe~ek, Alja

Samorastniki trenutno {tejejo 171 ~lanov, kar je res manj kakor lani (230 ~lanov), vendar ne moremo govoriti ravno o upadu ~lanstva, ampak bolj o realnej{i evidenci. [tevilo ~lanov na akcijah se ne zmanj{uje. Kljub temu pa {e vedno preka{ajo ve~ino slovenskih rodov.

Struktura rodu

V rodu deluje 12 vodov M^, s skupno 93 medvedki in ~ebelicami. Vodov GG je 8, skupaj pa {tejejo 51 GG-jev. Povpre~na starost vodnikov M^ je od 16 do 17 let, vodnikov GG pa 19 let. Vodi so si imena izbrali ve~inoma po `ivalih. [tevilo ~lanov v vodih je zelo razli~no, vse od treh, {tirih pa do dvanajst ~lanov

Rodova uprava od leve proti desni: Andrej – Silos, Boris – Krt, Katja – Puma in Miha – Zlatorog.

Postavljanje signalnega stolpa leta 1997 v Logarski dolini.

Pristavec, Ana Tom{i~ in Ana Turn{ek. Vodniki vodov GG so: Nu{a ^ernivc, Marko Hre{~ak, Boris Mati~, Gregor Saje, Mojca Tisu, Uro{ Zago`en, Kaja Lojevec in Ale{ Jurak.

Vodstvo rodu

Rodova uprava

• Stare{ina - Andrej Lozar – Silos

• Na~elnica - Maja Nikoli~

• Na~elnik kluba PP in urednik WEB

strani - Miha Trtnik

• Tajnica - Katja Kvaternik

• Gospodar - Boris Mati~

• Urednik Sokola - Ale{ Jurak

Rodova uprava se dobiva obi~ajno enkrat mese~no, sestanki pa trajajo eno uro. Stare{ina pripravi gradivo, ki ga ~lani dobijo na sestanku RU.

Zanimiv nastanek enote

Za~elo se je ~isto preprosto – z dvema vodoma M^ v Ka{lju `e oddaljenega

7. decembra 1988. Vodoma Sokoli in Ko{ute sta se kmalu zatem pridru`ila {e voda Je`i in Ribe. Taborniki so spoznavali, da bo to veliko ve~ kot le kro`ek na {oli, ki se kon~a s koncem pouka v juniju. Sledilo je taborjenje z II. Triglavsko ~eto Zmajevega odreda, ki so se ga udele`ili skoraj vsi. Jeseni leta 1989 so malce prehitro pove~ali {tevilo vodov, saj vodniki {e niso bili pripravljeni na vse obveznosti. Medtem so ustanovili enoto Medvedi v Dolskem in leta 1994 skupino tabornikov v Sostrem. Do leta 1998 so delovali kot ~eta Zmajevega rodu. Tega leta so se odcepili in skupaj z rodom

Zvezda ustanovili mo~an rod Samorastniki. V novem rodu prevladujejo, kar je razvidno iz imena. Danes se {e malokdo

spomni nekdanjega odreda Zvezda, ki je bil ustanovljen na O[ Novo Polje 23. decembra 1977. [tevilo ~lanov se je kmalu po ustanovitvi povzpelo na dobrih 200.

Ena pobudnic ustanovitve odreda Zvezda je bila u~iteljica Vida, na~elnik po ustanovitvi odreda je bil Mitja Stanovnik, stare{ina pa Len~a Tasevski. Ustanovitelj enote Samorastnikov je bil Ale{ Ferenc (mogo~e se ga boste spomnili kot soavtorja knjige-priro~nika "Vodnik vodi vod" in enega izmed predavateljev na specialisti~nih te~ajih za pionirstvo in `ivljenje v naravi), u~itelj na osnovni {oli v Polju, ki pa danes ni ve~ ~lan rodu.

^lanarina

^lanarina zna{a 6000 tolarjev in te`av s pobiranjem ~lanarine nimajo. Vendar pa ponavadi na ZTS odvedejo zgolj 30 ~lanarin. To utemeljujejo z razlago, da ZTS rodovom ponuja pre-

malo, da se ne pribli`a rodovom zadosti in da je bolj sama sebi namen. ^lanom za ~lanarino ponujajo poleg ~lanstva v rodu in udele`bo na akcijah {e majico, glasilo Sokol, na{itek rodu in rutko. Do danes je ~lanarino za leto 2001 pla~alo okrog 100 tabornikov. Majhno {tevilo odvedenih ~lanarin ZTS-u pa gre iskati tudi v dejstvu, da prihodke rodu predstavljajo v najve~ji meri prav ~lanarina, ostanki od akcij (ki jih namenjajo za nabavo nove opreme) in prihodki Mestne ob~ine Ljubljana, oddelka za {port, kar namenjajo izobra`evanju kadrov. Sponzorjev in donatorjev, ki bi pomagali s financami nimajo, saj je v Ljubljani ogromno {tevilo rodov, pa tudi druga~e podjetja zelo nerada pomagajo dru{tvom in klubom na ta na~in.

Zanimivo je, da so pred 12 leti sprva sklenili, da bo ime Samorastniki samo za~asno ime. Njihovo ime izvira iz preprostega razloga, da jih nobena taborni{ka enota ni hotela vzeti pod svoje okrilje. Torej, ime ni povezano ne z nekdanjim mariborskim rodom Samorastniki, niti z delom Pre`ihovega Voranca - Samorastniki.

Rod Samorastniki, Polje 12, 1000 Ljubljana in spletni naslov: samorastniki.rutka.net.

Zbor na taboru v Logarski dolini

Stare{ina, Andrej

Lozar – Silos ...

Na katerem obmo~ju Ljubljane deluje va{ rod in kolik{no {tevilo osnovno{olcev je na tem obmo~ju?

Pokrivamo podro~je Polja, Zgornje in Spodnje Zadobrove, Ka{lja in Sostra. Na tem podro~ju je okrog 1800 osnovno{olcev.

Kak{no je sodelovanje z drugimi rodovi in s star{i?

Pogosto sodelujemo v bistvu z vsemi rodovi Mestne zveze tabornikov Ljubljana, za star{e pa med drugim na taborjenju v nedeljo organiziramo dan star{ev. Vsako leto se izleta s star{i udele`i okrog 40 star{ev. Mislim, da so druga~e stiki s star{i taki kot jih imajo drugi rodovi po Sloveniji.

Kako je z uvajanjem Vzgojne izjave v rodu?

Smo proti Vzgojni izjavi in smo tudi glasovali proti njenemu sprejemu. Menimo, da je prezapletena in je marsikdo ne razume, sploh pa vodniki. Mnogi menimo, da v bistvu ni namenjena nam – tabornikom, ampak drugim –netabornikom, predvsem zaradi razumevanja na{ega poslanstva.

Programsko podro~je

Vsako leto organizirajo zimovanje, taborjenje in ve~ izletov. Trudijo se, da je za vsako starostno kategorijo vsaj ena akcija mese~no. Kraje akcij vedno menjajo, bo`i~no-novoletno zimovanje je bilo v Borovcu. Udele`ilo se ga je 36 tabornikov, lanskega taborjenja pa 83. Redno se udele`ujejo ^I^-a, kjer so najbolj{i, in ROT-a, kjer pa {e niso dosegli odmevnih rezultatov. V okviru MZT-ja organizirajo fotoorientacijo po Ljubljani – "Ali pozna{ svoje mesto?", ki je namenjena vsem, ne le tabornikom.

Tabela prikazuje {tevilo udele`enih te~ajnikov na posameznem te~aju. LETO LETO LETO LETO LETO VODNI[KI VODNI[KI VODNI[KI VODNI[KI IN[TRUKTORSKI IN[TRUKTORSKI IN[TRUKTORSKI

19983 M^, 2 GG1

19995 M^11

20004 M^2

20015 M^, 5 GG - ?1-2 - ?1 - ?

V rodu imajo trenutno vpeljan sistem, da te~ajniku vodni{kega in in{truktorskega te~aja te~ajnino v celoti poravna rod. Pri specialisti~nih te~ajih pa je odvisno od primera do primera (od tabornika do tabornika).

ka.net). Od preureditve vsebine je njihovo spletno stran obiskalo blizu 1400 radovedne`ev, opozorimo pa naj na rubriko "forum". Kritiko pa zaslu`ijo vodniki, ki {e vedno niso predstavili svojih vodov na doma~i strani. Podrobnej{o oceno njihovih strani lahko preberete v Taboru, {tevilka 5-6, letnik 2000.

Rodovo glasilo Sokol izdajajo `e vrsto let, v njem pa lahko prebirate ve~ razli~nih rubrik: predstavitev akcij, vodov, razvedrilo, strokovni ~lanki ipd.

Glavni urednik glasila je Ale{ Jurak, ki pa se je trenutno nekoliko odmaknil od aktivnega taborni{tva. Prijatelji upajo, da ne za dolgo! Glasilo je obogateno s slikami in risbicami in je namenjeno predvsem tabornikom lastnega roda. Glasilo kopirajo, kar ni zastonj, izide pa {tirikrat letno.

Na~elnica Maja Nikoli~

Propagandno podro~je

Spletne strani Samorastnikov najdete na spletnem servisu ZTS, na rutki. Ureja jih Miha Trtnik (trtnik @ rut-

Sicer pa nimajo tabornika, ki bi se aktivno ukvarjal s propagandnim podro~jem. Kljub dobri prepoznavnosti taborni{tva v Ljubljani bi bilo dobro pokriti tudi propagandno podro~je s pravim tabornikom.

Delavnica na taboru

50 let Zleti

Predstavili vam bomo {e preostalih pet zletov ZTS, tudi prvega v samostojni Sloveniji – zlet v Velenju avgusta 1997.

Sedmi zlet

julija 1977, Muta

Prostran travnik, stisnjen med gozd, hmelji{~a in njive na Mu{ki Dobravi, enajst lepo urejenih podro~nih taborov, dolina bli`nje Bistrice in prijetna okolica, kjer se dolina ukro~ene Drave najbolj raz{iri. Tako so opisali sedmi zlet, na katerem je sodelovalo nekaj ~ez 2000 tabornikov.

Zlet je bil prikaz dela, uspehov in razvoja taborni{ke organizacije ter prikaz rasti organizacije in uspe{nosti pri delu z mladimi.

Osmi zlet

julija 1981, Ilirska Bistrica

Tega leta je Zveza praznovala 30letnico in v Taboru so ugotavljali, da organizacija prihaja v zrela leta. Vsak dan so izdajali zletni Tabor, ki so ga urejali vsi tabore~i, le odbor za vsakodnevno izhajanje so imeli.

Sredi no~i so tabore~i do`iveli napad. Iz spanca jih je zbudi nami{ljeni napad sovra`nikov. Hitro so morali pograbiti najnujnej{o opremo in se odpraviti poiskat nov, varnej{i taborni prostor. Najbolje je to uspelo Dolenjcem, ki so se bliskovito organizirali in najbolje uredili `ivljenje v novem taboru.

Deseti zlet

julija 1989, Medvode

Dnevi so bili prekratki, taborniki so morali prezgodaj vstajati, pa {e vreme je organizatorjem mo~no zagodlo. Nezadovoljstvo zaradi obilice de`ja je omilila dobra hrana, vendar so nekateri kljub temu bili razo~arani. "Cel dan spim, jem, le`im ali pa sedim," je povedal Vito iz Novega Mesta.

Na~elnik 10. zleta Gregor Zupan je kot najte`ji del vodenja tabora navedel dejstvo, da je med taborniki veliko ljudi, ki znajo voditi, pa malo takih, ki znajo ubogati. Voditi tabor s takimi ljudmi pa je te`ko. V Medvodah se je zbralo 705 tabornikov.

Deveti zlet

avgusta 1985, Maribor

"Ve~ kot tiso~ otrok je pre`ivelo po~itnice v bolje ali slab{e organiziranih taborih. Za jesti so imeli dovolj, za piti tudi, celo mrzlo pivo so si v onih vro~ih dneh lahko privo{~ili. Zrak je bil mariborski, ve~inoma ne preve~ onesna`en. ... Za zabavo je bilo poskrbljeno – imeli smo filmsko predstavo, zletni radio, celo ples na prostem, ki pa se je prehitro kon~al, bili so tudi taborni ognji, ve~krat sicer ubogi. ampak bili so.

...

Tako smo pa~ na zletu krepili prijateljstvo, taborni{tva, ja, tega je bilo res bolj malo. Dvomim celo, da ga bo kdajkoli na kakr{nemkoli mno`i~nem zletu sploh kaj videti."

Ale{ Stergar – Srnjak (Tabor 6-7, 1985, str.:219)

Enajsti zlet

avgusta 1997, Velenje (naslovnica zletnega Tabora, kak{na slika iz vsebine)

Rumena energija se je prelivala med udele`enci enajstega zleta v Velenju. Prvega zleta v samostojni Sloveniji, in prvega zleta, odkar smo tudi uradno postali skavti. Imeli smo vse – tr`nico, jezero, kup aktivnosti in udele`ence iz tujine. Mednje se je prikradel tudi skrivnostni [ved Sven, ki so ga nekateri taborniki sre~ali tudi na ve~jih mednarodnih akcijah.

Organizatorji so imeli te`ave `e ob pripravi prijav, saj se rokov ni dr`al skoraj nih~e. [e huj{e je bilo z roki za pla~ilo. Tak{no zamujanje pozna vsak, ki je `e kdaj organiziral taborni{ko tekmovanje, pri zletu pa zamujanje {e bolj sivi lase organizatorjem, saj se {tevilo udele`encev vrti okrog 1000. Na koncu se je v Velenju zabavalo 732 tabornikov.

Katoli{ki skavti in skavtinje so bili sicer vabljeni, da z nami pre`ivijo deset dni, a so pri{li le na obisk.

Pregled zletov ZTS

septembra 1953 - prvi zlet ZTS na Okroglici pri Novi Gorici, septembra 1954 - drugi zlet ZTS na Ostro`nem pri Celju, julija 1955 - tretji zlet ZTS v Ljubljani, avgusta 1956 - ~etrti zlet ZTS v Kumrovcu, avgusta 1960 - peti zlet ZTS pri [ob~evem bajerju pri Lescah, julija 1965 - {esti zlet ZTS v Metliki, julija 1977 - sedmi zlet ZTS na Muti ob Dravi, julija 1981 - osmi zlet ZTS v Ilirski Bistrici, avgusta 1985 - deveti zlet ZTS v Mariboru, julija 1989 - deseti zlet ZTS v Medvodah pri Ljubljani, avgusta 1997 - enajsti zlet ZTS v Velenju.

Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridru`ite na tradicionalnem taborni{kem ko{arkarskem tekmovanju v Kranju. Prvi TAKT v novem tiso~letju bo tokrat {e bolj pester in zanimiv. 16 ekip se bo zapodilo z rutkami na igri{~u proti prenosnemu pokalu, ki ga ima v svojih rokah {e vedno ekipa RAJ-a iz Cerkna. Obljublja se nam mednarodna udele`ba, organizatorji pa bomo posku{ali ~im bolj popestriti samo dogajanje ob robu igri{~a z raznim zabavnimi tekmovanji in preizkusi v raznih taborni{kih ve{~inah. Predvidevamo, da bo {tadion Stanka Mlakarja v Kranju

KDAJ: KDAJ: KDAJ: KDAJ: KDAJ: 12. maj 2001 ob 8.30 uri.

KJE: KJE: KJE: {tadion Stanka Mlakarja v Kranju.

KOLIKO: KOLIKO: KOLIKO: KOLIKO: KOLIKO: 8.000 SIT na ekipo.

EKIPE: EKIPE: EKIPE: EKIPE: EKIPE:naj {tejejo od 5-10 ~lanov, lahko so tudi me{ane, igra pa se v enotni kategoriji.

ROKI: ROKI: ROKI: prijave in pla~ila sprejemamo do 4. 5. 2001. Prijave po{ljite na naslov Zveza tabornikov ob~ine Kranj, Partizanska 13, 4000 Kranj ali po e-po{ti: djuro@ rutka.net ali faksu: 04 59 55 341 ! Pla~ila naka`ite na `iro ra~un: 51500-678-83611 s pripisom TAKT

2001. Ne zamudite rokov. V primeru prevelikega {tevila prijav bomo upo{tevali prijave in pla~ila po vrstnem redu nakazila pla~ila.

KONTAKT: KONTAKT: KONTAKT: Jure Megli~ – Djuro, djuro @rutka.net, 041 38 66 88

Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridru`ite na nepozabnem tekmovanju, ki ga bomo zaklju~ili z dru`abnim ve~erom. Vse aktualne informacije na doma~ih straneh www.ztowww.ztokr.org kr.org ali posebni strani takt.ruttakt.ruttakt.ruttakt.rutka.net ka.net ka.net ka.net ka.net!

Zveza tabornikov ob~ine Kranj

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K

KREATIVNE DELAVNICEKREARTA 2001

Od 11. do 13. maja na Fratarskem otoku pri Puli. Od tebe pri~akujemo samo: da si PePe ali Gr~a, vodnik ali vodja programa na taboru, ki ga kar razganja od kreativnosti in si bo{ pripravil(a) "vikin{ko opravo".

Informacije in prijave v pisarni Zveze tabornikov Slovenije

01/300 08 20 01/300 08 20 01/300 08 20 01/300 08 20 01/300 08 20 (Pugy) ali na pugy pugy @ rutka.net rutka.net rutka.net. Prijavnico najde{ na Rutki ( krearta.rutka.net) krearta.rutka.net) krearta.rutka.net) ali v pisarni ZTS. Kotizacija za tridnevno delavnico je samo

rok rok rok rok rok prijav pa 26.4.2001 26.4.2001 26.4.2001 26.4.2001 26.4.2001.

Pohiti, ~asovni stroj `e "verglamo".

[TPM 2001

Rod Jezerskega zmaja Vas vabi na tridnevno taborni{ko tekmovanje [ [ [ [ [e T T T T Ta P P P P Po~asnemu M M M M Mine 2001, ki bo potekalo od petka petka petka, 11.5.2001 11.5.2001 11.5.2001, do nedelje nedelje nedelje, 13.5.2001 13.5.2001 13.5.2001 v {ir{i okolici Velenja. Zbor ekip Zbor ekip bo ob 14.00 uri v Velenju pri jezeru 14.00 uri v Velenju pri jezeru 14.00 jezeru.

Udele`i{ se ga lahko z me{ano pet ~lansko ekipo, ki je podkovana v orientaciji in ostalih taborni{kih ve{~inah.

Polnoletni udele`enci tekmujejo na lastno odgovornost, mladoletni pa naj imajo s seboj izpolnjena potrdila star{ev. Tekmovanje bo potekalo po pravilih [TPM-a, ki jih je izdal

RJZ (januar 1998). Opozarjamo na nekaj to~k:

Ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah:

• Baby face kategorija od 14 do 17 let oz. letniki 1984 –1987,

• Seniorji kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1983 in starej{i.

• Kategorije niso lo~ene po spolu, za vsako gozdovnico, popotnico ali gr~ico pa se ekipi pri{teje 50 to~k (`enska ekipa = +250 to~k).

• Ekipe spijo v {otorih, ki jih prinesejo s seboj (iz zbirnega mesta jih bo na bivak dostavil organizator).

V primeru kr{enja taborni{kega kodeksa bo ekipa diskvalificirana.

Orientacija se za~ne `e v petek, in sicer do bivaka, ki bo v petek in soboto na istem mestu. V soboto bodo lahko ekipe odve~no opremo pustile na bivaku.

Oprema Oprema Oprema, ki jo ekipe potrebujejo za [TPM za za [TPM za za [TPM, je: kompas, prva pomo~, {otor, armafleks, spalna vre~a, kotli~ek in jedilni pribor, dodatna hrana (za bolj la~ne), pribor za opravljanje nalog na kontrolnih to~kah, za`elen je tudi glasbeni in{trument…

Tudi letos podeljujemo pokal FERKO pokal pokal FERKO pokal pokal za najbolj{o ekipo v vseh pogledih – pokal se podeli na podlagi mnenj sodelujo~ih ekip.

[tartnina zna{a 12.999,99 SIT [tartnina zna{a 12.999,99 SIT [tartnina zna{a 12.999,99 SIT [tartnina zna{a 12.999,99 SIT na ekipo na ekipo in zajema stro{ke organizacije, hrano (ve~erja in ~aj v petek, sendvi~ in pija~a za na pot ter sestavine za pripravo obroka in kruh v soboto, kosilo v nedeljo), na{itke, majice in nagrade za najbolj{e ekipe.

Prijave po{ljite do 4.maja 2001 po{ljite do 4.maja 2001

Prijave po{ljite do 4.maja 2001 po{ljite do 4.maja 2001

Prijave po{ljite do 4.maja 2001 na naslov: Primo` Vrabi~, [ercerjeva 7, 3320 Velenje (telefon: 03 5865 588) ali (e-mail: PRIMOZ.VRABIC@UNI-MB.SI), kjer lahko dobite tudi vse dodatne informacije.

V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi ime, priimek, naslov in telefon vodje ekipe. Prijava velja samo ob predlo`itvi potrdila (fotokopije) o pla~ani {tartnini, ki jo naka`ite na `iro ra~un {t.: 52800 –678 – 82037, sklic na {t.: 00. Za druga~en na~in pla~ila se dogovorite s kontaktno osebo.

Naloge, to~kovanje in pravila tekmovanja lahko najdete na internet strani: www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net (stran rodu Jezerski zmaj).

RAZPIS POSTOJNSKEGA

ORIENTACIJSKEGA TEKMOVANJA "POT"

Vabljeni vsi, ki si upate priti na prvovrstno avanturo v osr~je na{ih temnih, prostranih in medvedov polnih gozdov. Kot ste v februarski {tevilki revije Tabor `e lahko prebrali se v na{ih koncih "{tima" tekmovanje poimenovano POT. Tokrat vam nudimo {e vse ostale potrebne informacije.

ORGANIZATOR: Rod kra{kih viharnikov iz Postojne.

ZAKAJ @E?: Aja, ker Rod praznuje petdeseto obletnico delovanja in to se zgodi samo enkrat.

DATUM IN KRAJ TEKMOVANJA: Zbor ekip je v petek 27. 4. 2001 do 17h, na taborni{ki ko~i Ma~kovec, predviden najpoznej{i prihod ekip na cilj je 29. 4. 2001 do 01.00h zjutraj. Razglasitev rezultatov v nedeljo dopoldan.

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, LETO LETO LETO LETO XLVIII XLVIII XLVIII XLVIII

[TARTNINA: 3000 SIT na ekipo. ^e to ni sme{no nizko, potem naj nas ……..

KATEGORIJE: Ena sama in sicer PP in starej{i, (letnik 1985 in starej{i).

EKIPA: Tekmuje pet~lanska po spolu me{ana (3+2) ekipa.

OPREMA IN PROPOZICIJE: seznam obvezne opreme in propozicije za tekmovanje dobijo ekipe v najkraj{em mo`nem ~asu po prijavi ekipe in pla~ilu startnine. Propozicije bodo 14.4.2001 objavljene tudi na stre`niku www.rutka.net www.rutka.net.

PRIJAVE ZA UDELE@BO NA 20. SVETOVNEM SKAVTSKEM JAMBOREEJU

Udele`enci, vodniki in ~lani mednarodnega osebja se lahko prijavijo na obrazcih Tajska 2003. Rok pisnih prijav na obrazcih je podalj{an do do do do 20. 6. 2001 20. 2001 20. 6. 2001 20. 2001 20. 6. 2001 (celoten razpis si lahko preberete v Taborni{kem vestniku 2/2001).

PRIJAVE IN PLA^ILO [TARTNINE: Do

Ga{per Rupnik Tr`a{ka c. 4, 6230 Postojna ali E-mail: guster@ rutka.net; nakazilo na @.R.: 52200-678-92815, Dru{tvo tabornikov RKV, Ulica prekomorskih brigad 6, 6230 Postojna.

DODATNE INFORMACIJE: Ga{per Rupnik na zgornji elektronski naslov ali 031 843 474 (do 21h).

Predhodna pisna prijava ekipe naj vsebuje naslednje podatke o vseh ~lanih (potrebujemo jih za nezgodno zavarovanje tekmovalcev):

Ime in priimek, leto rojstva, stalni naslov, telefon in elektronski naslov vodje ekipe, le ta naj bo jasno ozna~en.

Taborni{ka ko~a Ma~kovec se nahaja pribli`no 6 km iz Postojne, po stari cesti v smeri proti Ljubljani. V kri`i{~u pri gostilni Ravbar (4 km) zavijete desno (severo-vzhod) in sledite smerokazom.

Ekipe bodo imele zagotovljeno preno~i{~e ({otor), sanitarije, vodo in topel obrok ob prihodu na cilj. Ostalo hrano naj imajo ekipe s seboj. Na tekmovanju lahko sodeluje najve~ 20 ekip, zato pohitite s prijavami! Po 13.4.2001 prijave niso ve~ mo`ne.

Tekmovanje je sestavljeno iz nekoliko za~injenih klasi~nih disciplin mnogoboja. Trasa proge je zahtevna, najvi{ja to~ka na trasi bo vi{je od 1000 m n.m.v. Na trasi se pojavljajo tudi posebne discipline opisane v propozicijah. Samo tekmovanje je sestavljeno tako, da vsakr{no taktiziranje odpade, zato bodo v prednosti dobro pripravljene ekipe, ki bodo timsko sodelovale z drugimi udele`enci tekmovanja.

Za~imbe na trasi: tehni~na uporaba vrvi, labirint, poseben pshio-fizi~ni test, streljanje z razli~nimi oro`ji, deljena karta ... na koncu nagrade za najbolj{e.

^e bo prostor v odpravi, bodo za zamudnike prijave mo`ne do 30.6. 2001 za isto tabornino, kasneje pa {e do 30.11.2001, vendar bo tabornina vi{ja za 5%. Po tem roku bomo oblikovali ~akalno listo, preko katere bomo zasedli zaradi odjav izpraznjena mesta.

TABORNI PROSTORI V PIONIRSKEM DUHU

Te~aj pionirstva in bivanja v naravi ponuja mo`nost ureditve tabornega prostora v duhu pionirstva. Na te~aju zgradimo ogromno programsko zanimivih objektov. @elimo, da ti pionirski objekti po na{em odhodu ne bi "umrli", temve~ bi popestrili taborni program in na taborne prostore ali ob ko~e vnesli ve~ ustvarjalnega taborni{ko-gozdovni{kega bli{~a. Vse zainteresirane rodove, ki imajo mo`nost gostiti te~aj v ~asu od 30. 6. do 4. 7. 2001 pozivamo, da se nam javijo na spodaj navedene naslove. Po okvirni prijavi bomo skupaj premleli vsa organizacijska dejstva, ki jih morata spoznati obe strani – tako na{ te~aj, kot tudi gostitelji. Zainteresirani po{ljite svoje prijave do 31. 4. 2001 na enaslov: tadej.beocanin tadej.beocanin tadej.beocanin tadej.beocanin @ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net ali po navadni po{ti na naslov Tadej Beo~anin, Gori{ka cesta 23/b, 5270 Ajdov{~ina ali pokli~ite na telefonsko {tevilko 031-340-678 (Tadej Beo~anin) ali 040299-659 (Rado Malnar). Dr`ite se roka prijav, kajti med prvomajskimi prazniki bo `e ogled prostorov.

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K

TAKT 2001

Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridru`ite na tradicionalnem taborni{kem ko{arkarskem tekmovanju v Kranju. Prvi TAKT v novem tiso~letju bo tokrat {e bolj pester in zanimiv. 16 ekip se bo zapodilo z rutkami na igri{~u proti prenosnemu pokalu, ki ga ima v svojih rokah {e vedno ekipa RAJ-a iz Cerkna. Obljublja se nam mednarodna udele`ba, organizatorji pa bomo posku{ali ~im bolj popestriti samo dogajanje ob robu igri{~a z raznimi zabavnimi tekmovanji in preizkusi v taborni{kih ve{~inah. Predvidevamo, da bo {tadion Stanka Mlakarja v Kranju precej poln, zato si ~imprej rezervirajte svoj sede`.

KDAJ? KDAJ? KDAJ? KDAJ? KDAJ? 12. maj 2001 ob 8.30 uri.

KJE? KJE? KJE? KJE? KJE? [tadion Stanka Mlakarja v Kranju. KOLIKO? KOLIKO? 8.000 SIT na ekipo

EKIPE EKIPE EKIPE naj {tejejo od 5-10 ~lanov, lahko so tudi me{ane, igra pa se v enotni kategoriji.

ROKI ROKI ROKI ROKI ROKI prijave in pla~ila sprejemamo do 4. 5. 2001. Prijave po{ljite na naslov Zveza tabornikov ob~ine Kranj, Partizanska 13, 4000 Kranj ali po e-po{ti: djuro@ rutka.net ali faksu: 04 59 55 341 ! Pla~ila naka`ite na `iro ra~un: 51500-67883611 s pripisom TAKT 2001. Ne zamudite rokov. V primeru prevelikega {tevila prijav bomo upo{tevali prijave in pla~ila po vrstnem redu nakazila pla~ila.

KONTAKT KONTAKT KONTAKT Jure Megli~ – uro, djuro @rutka.net, 041 38 66 88

Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridru`ite na nepozabnem tekmovanju, ki ga bomo sklenili z dru`abnim ve~erom. Vse aktualne informacije na doma~ih straneh www.zto-kr.org www.zto-kr.org www.zto-kr.org www.zto-kr.org ali posebni strani takt.rutka.net takt.rutka.net takt.rutka.net!

POZOR, POZOR, POZORPOSEBNO OBVESTILO !!!

Moja teta Graciela mi je izdala zaupno novico, ki jo je sli{ala v izolski ribarnici. Da so tam kupovali ve~je {tevilo sardel in {koljk eni ~udni uniformirani ljudje z rutami za vratom in ji zaupali, da se je `e za~el kuhati 10. Bi~ikleta `ur. Pri{epnila mi je, da bo zmes skuhana `e v petek 11. maja, jesti pa se bo za~ela naslednji dan. Ekipe, ki bi jo rade poskusile {e sve`o in toplo naj bi vsekakor pri{le `e v petek

med 18. in 19. uro, saj bo ob 19. `rebanje {tartnih {tevilk. Ekipe, ki ne pridejo v petek, morajo na pojedino prispeti najkasneje do 7.30 v soboto 12. maja zjutraj in {tartajo kot zadnji.Mo`no bo prespati tudi s sobote na nedeljo. Seveda pa ne pozabite na {otore!

Tekmuje se v dveh starostnih kategorijah: 1. (od 15 do 18 let) in 2 (nad 18 let). En tekmovalec (ali tekmovalka) v ekipi je lahko leto starej{i oziroma mlaj{i. Tekmovalci, mlaj{i od 18 let, morajo ob prijavi predlo`iti izjavo star{ev. Tekmovanja se lahko udele`ijo tudi ekipe rekreativcev, ki se bodo skupaj s taborni{kimi ekipami potegovale za VELIKO

NAGRADO RJS. Tako rekreativne kot taborni{ke ekipe morajo biti tri~lanske. Ekipe so lahko me{ane. Popolnoma `enske ekipe imajo olaj{ave pri "fizi~nih" preizku{njah. Na KT se re{uje test iz `ivljenja ob morju, krpa zra~nice, opravlja ve{~ino gurmana, med dvema KT se opravijo hitrostna etapa in razna spretnostna tekmovanja, je pa {e veliko novosti.

[tartnina zna{a 7500 SIT na ekipo za ekipe, ki se bodo prijavile do 4. maja 2001, oziroma 9.000 SIT na ekipo za zamudnike. [tartnino naka`ite do sobote 04. maja na `iro ra~un RJS Izola 51430-678-80331 s pripisom "Za Bi~ikleta `ur". [tartnina vklju~uje majico, barvne karte, dva topla obroka (zajtrk, kosilo in ve~erja med sobotnim ve~ernim programom) ter popotnico na osebo.

Obvezna oprema: Ekipna - prva pomo~, baterijska svetilka, zvonec ali pi{~alka, krema za son~enje. Osebna - gorsko kolo, jedilni pribor in mena`ka, rutica (za tabornike), pribor za krpanje zra~nic (lepilo in "flike"), zra~na tla~ilka, rezervna zra~nica, izvija~ in univerzalni klju~ za kolo. Prijave sprejemamo le na naslov Toma` Ceglar, F. Maru{i~a 4, 6310 Izola. Prijave morajo vsebovati fotokopijo pla~ane polo`nice za vpla~ilo {tartnine, ime ekipe in rodu, kategorijo, v kateri namerava ekipa tekmovati, naslov in telefonsko {tevilko vodje ekipe. Prijave, ki ne bodo vsebovale vsega zgoraj na{tetega, ne bodo veljavne!

Vsi tisti, ki bi si radi `e sedaj rezervirali repete, pokli~ite na tel. 041/822-369 (Tomi) ali 041/590-746 (Marjan). [tevilo ekip je omejeno, zato pohitite s prijavami. Izka`ite se in pridite v krojih.

Techuana - alternativa naravi

Nove informacije o obveznem sestanku –pripravljalnem taboru

Dnevni red

Sobota, 5. 5. 2001

12:00 – 16:00Prihod, postavljanje tabora

Obvezni sestanek mednarodnega osebja, GST, vo- sestanek mednarodnega GST, vo- Obvezni sestanek mednarodnega osebja, GST, vo- sestanek mednarodnega GST, vovodij iz rodov dij in vodstva slovenske odprave bo 5. in 6.

Oprema

in 6.

in

in 6. 6. maja maja maja na tabornem prostoru v Techuani, Avstriji. v Techuani, Avstriji. Za`eleno je, da se sestanka udele`ite tudi vodniki in SOS osebje, vendar nam iz Avstrije {e niso sporo~ili najve~jega {tevila ljudi, ki se sestanka lahko udele`ijo, zato prosimo vodje iz rodov, da nam do 23. 4. na techuana2001 techuana2001 techuana2001 techuana2001 @ rutrutrutrutrutka.net ka.net ka.net ka.net ka.net sporo~ite, kateri va{i vodniki in ~lani SOS osebja se `elijo udele`iti sestanka. Do takrat nam tudi sporo~ite vpra{anja o Techuani 2001, ki jih bomo posredovali avstrijskim organizatorjem.

Obvezno imejte s seboj popoln kroj, zobno {~etko in pisalne potreb{~ine. Priporo~amo pa {e jedilni pribor, spalne in toaletne potreb{~ine, {otor (kapacitete preno~evanja v zidanih objektih so omejene), fotoaparat, nekaj hrane, dobro voljo, obleko za slabo vreme … skratka vse, kar se vam zdi, da boste potrebovali ta dva dneva.

Prevoz

Podrobnosti glede prevoza {e niso dogovorjene, najverjetneje bo organiziran prevoz iz Ljubljane. Prizadevamo si, da bi bil ~im cenej{i.

16:30Otvoritev pripravljalnega tabora

17:00Spoznavanje – spoznavne igre

18:30Ve~erja

20:00Taborni ogenj

23:00Ti{ina v taboru

Nedelja, 6. 5. 2001

7:30 – 8:30Zajtrk

9:00 – 11:30Spoznavanje okolice tabora in organizacije

12:00Kosilo

13:30[e zadnja vpra{anja

14:00Podiranje tabora

Mailing liste

V `elji, da vam zagotovimo a`urno prejemanje informacij, smo vam na RutkaNET-u uredili mailing liste, preko katerih bomo raz{irjali novice, obvestila in popravke. Toplo vam priporo~amo, da se prijavite na ustrezno listo.

!! Posebno obvestilo !!

Vodstvo odprave se {e pogaja, da bi bila tudi ~lanom Rodu Sivega volka dovoljena udele`ba na delavnicah alpinizma in gorni{tva.

Etnostep

ETNOSTEP SKOMARJE 2001, od 23. - 30. 7. 2001

Stepart

STEPART ZAKOJ[KA GRAPA

2001, od 30. 7. - 6. 8. 2001

Vabilo udele`encem in prostovoljnemu osebju

Komisija za program ZTS bo na osnovi lanskoletnih rezultatov in dobre sprejetosti akcije tudi letos pripravila mednarodni tabor Etnostep Skomarje 2001 in Stepart Zakoj{ka grapa 2001. Na taboru, ki predstavlja del~ek mozaika programa Evrokoraki (Eurosteps), bodo popotnice in popotniki (16-22 let) pre`iveli zanimiv teden v dru`bi vrstnikov iz Evrope ter hkrati spoznavali etnolo{ke in kulturne raznolikosti in zna~ilnosti slovenskih in evropskih pokrajin ter se preizkusili v umetni{kem ustvarjanju na to temo.

Poudarek Etnostepa bo na spoznavanju ustnega izro~ila bajk in povesti, glasbe, na~iniov pre`ivljanja, gospodarskega razvoja Pohorja ter kulinarike, in seveda doma~ih oziroma kme~kih opravil v tem koncu Slovenije. Brez {porta, dru`abnih ve~erov in zabave pa si tabora sploh ne znamo predstavljati. Velik poudarek bo na prostovoljstvu v organizaciji. Pri~akujemo mednarodno udele`bo.

Poudarek Steparta bo na umetni{kem ustvarjanju, slikanju, fotografiranju, stvarjanju s peskom pa tudi na pomo~i doma~inom in taborni{kih sprostitvenih trenutkov.

Klubi popotnikov in popotnic ter posamezniki, ki `elite na taboru sodelovati, dobite prijavnice in podrobnej{e informacije v aprilskem POROD-u in v pisarni ZTS na Parmovi 33 v Ljubljani. [tevilo udele`encev tabora je omejeno na 25 na izmeno. Cena za obe taborjenji je enaka in zna{a 11.000 SIT.

Brez pridnih rok prostovoljcev (Kanar~kov) tudi tokrat ne bo {lo. Zato vabimo vse, ki bi radi aktivno zabavo, da se pridru`ite in pomagate pripraviti zanimiv in pester program zase in udele`ence. Ve~ informacij je na voljo na Parmovi 33.

Da bomo lahko ~imbolje pripravili program in vam posredovali {e dodatne informacije vas prosimo, da se prijavite ~imprej, vendar najpozneje do 4. junija 2001.

Igre Igre za bolj{o skupinsko povezanost

Da skupina lahko deluje, je nujno treba razviti ob~utek pripadnosti skupini. ^lane posamezne skupine (voda) mora povezovati visoka stopnja zaupanja, kar je spet odvisno od stopnje medsebojne solidarnosti. Vsak ~lan mora biti povsem prepri~an, da v nobenem primeru ne bo zapostavljen, pozabljen, zanemarjen. Vodja (vodnik) pa mora vedeti, na koga se lahko v posamezni situaciji zanese, komu lahko posamezno nalogo zaupa.

Vse na{teto lahko dose`emo z igrami za bolj{o skupinsko povezanost. Ob tem se udele`enci med seboj globje spoznavajo (eti~ne razse`nosti posameznika), gradijo zaupanje in s tem pripadnost skupini. Zaupanje je {e posebej pomembno, ~e lahko skupina samo kot celota (ne pa skupina posameznikov) dose`e cilj.

Cilji iger za skupinsko povezanost

• skupne izku{nje v razli~nih situacijah, bolj{e medsebojno poznavanje

• pove~anje stopnje medsebojnega

zaupanja

• povezanost med ~lani in izbolj{anje nivoja pripradnosti vodu - vodov

duh

Pri teh igrah je pomembno, da se udele`enci - ~lani skupine - pred tem `e poznajo. Udele`encem moramo posredovati jasna navodila, pomembno pa je, da jim `e pred za~etkom igre povemo namen igre in pa pri~akovane rezultate. Pomembno je tudi, da so udele`enci pri pogovoru odkriti.

Darilce za vsakogar

V igri naj sodeluje od 6-8 ~lanov (nikakor ve~ kot 15), traja pa naj pribli`no 15 minut. Vsak udele`enec potrebuje svin~nik in toliko ko{~kov papirja, kolikor je vseh ~lanov skupine.

Potek igre

Posedemo se v krog. Na prvi listi~ napi{emo pozitivno sporo~ilo svojemu desnemu sosedu. Vodja skupine naj vzpodbuja udele`ence, da napi{ejo ~imbolj originalna sporo~ila. Izogibajmo se splo{nih opisov, ki so lahko namenjeni komurkoli (si mi prijeten, simpati~en...).

Za motivacijo lahko pove nekaj originalnej{ih sporo~il (npr. "Prijeten mi je tvoj nasmeh", "rad imam tvoj smisel za humor" in podobno). Najprej vsak napi{e sporo~ilo svojemu desnemu (po dogovoru) sosedu, nato pa {e ostalim ~lanom skupine. Vodja zbira listi~e za vsakega posebej, na koncu pa jih izro~i udele`encem.

Po zaklju~ku igre si vzemimo ~as za pogovor in odgovorimo na vpra{anja: Katero sporo~ilo vam je bilo najdra`je in zakaj? Kako ste se po~utili med igro, ali vam je bilo te`ko pisati sporo~ilo osebi, ki je ne poznate dovolj? Kako se po~utite sedaj, ko ste prebrali vsa sporo~ila?

Ko vsi vsem napi{ejo sporo~ila, naj vsak napi{e pozitivno sporo~ilo {e sebi in poka`e skupini, kaj je napisal.

Ego

Pogled v svet

Poenotenje

mnenj

Tri lastnosti

Uganimo avtorja

oktober 1953

Otvoritev 1. taborni{kega

doma v Sloveniji: Rod

Jeklarjev, Planina pod Golico.

nekaj iger

Taborova potuha

Biti odgovoren

Vodniki morajo vzgajati in biti odgovorni

Kot pri igri z mlaj{imi brati ali sestrami, mora biti vodnik vedno pripravljen poslu{ati, voditi, pomagati in za{~ititi svoje tabornike. Kakor spontano po~nejo to starej{i bratje in sestre, morajo to po~eti tudi vodniki. Vzgoja nam pri tem pomaga, vendar pa moramo vedeti, da daru za delo z otroki ne moremo pridobiti z nobenim u~enjem. Zato se moramo vedno vpra{ati, ~e `elimo postati vodniki in delati z otroki in ~e nas to resni~no veseli.

Kljub podobnostim v odnosu do mlaj{ih bratov in sester pa so odnosi v vodu bolj zapleteni in ob~utljivi. Medtem ko si v krogu dru`ine otroci lahko do neke mere privo{~ijo izgrede, saj

Vzgojni odnos in odgovornost od vodnikov zahtevata, da so:

• zreli in ~ustveno stabilni,

• skrajno po{teni,

• stalno navdu{eni,

• brezmejno potrpe`ljivi,

• vedno pripravljeni poslu{ati,

• obzirni in spo{tljivi,

• skoraj imuni na razo~aranje in neuspeh,

• zmo`ni se upreti sku{njavi biti avtoritativni ali agresivni in

• biti pripravljeni, da za~nemo znova in znova in znova.

star{i na take izgrede gledajo z dolo~eno mero strpnosti, pa si vodnik izgredov v vodu ne more privo{~iti. Predvsem zato, ker je vodnikova vzgojna vloga ocenjevana glede na rezultate in ne glede na namene. [e bolj pomembno pa je, da se zavedamo, da smo za svoje po~etje odgovorni tudi pravno. Otroci imajo pravice, ki jih moramo spo{tovati.

Biti vzor

Preko vodnika otroci ponotranjijo vrednote in vedenje, veliko bolj skozi vodnikovo obna{anje kot njegove besede. Otrokov proces mi{ljenja in delovanja ne vsebuje logi~ne povezave med poslu{anjem, analiziranjem in delovanjem, pa~ pa je neposredna in spontana povezava med opazovanjem in opona{anjem. Otrok si sam pri sebi ne re~e, da so pravila, ki jih postavi vodnik, razumna in da se jih mora zato dr`ati. Verjetneje je, da bodo delali to, kar bodo pogosto videli, sploh ~e bodo za to pohvaljeni. Posnemanje ni na~in u~enja, ki bi bil omejen samo na otro{tvo. Tudi odrasli te`ijo k posnemanju ljudi, katerih dejanja so skladna z njihovim razmi{ljanjem.

Biti vzor ni te`ko, biti moramo le po{teni in dosledno po~eti stvari, ki jih po~nemo in govorimo. Taborniki bodo

vodnika ob~udovali, ~e bodo videli, da je po{ten in ~ustveno zrel. Seveda tega ne bodo doumeli kot je tukaj zapisano, vendar bodo pozorni na vse, kar vodnik stori in bodo zaznali prave vrednote skozi vodnikovo delovanje.

Nenehno vzgajanje

^e se spomnimo pomena skavtskega gibanja, vemo, da je osnovano na ideji o celotnem doprinosu k celostnemu razvoju in nadaljevanju vzgoje otrok in mladostnikov. Sli{i se zapleteno, vendar ni. Izjava o poslanstvu govori prav o tem – vklju~evanju mladih v obdobju njihovega oblikovanja v neformalni vzgojni proces. Na sre~o se u~enje nikoli ne kon~a in od nas je odvisno, koliko novih znanj bomo pridobili. To {e posebej velja za vodnike, saj pridobljeno znanje neposredno vpliva na kakovost njihovega dela.

Vodniki potrebujejo vzgojni odnos, ki se ka`e v njihovem pristopu k vodenju voda. Vendar to ni dovolj. Vodnik mora razviti sposobnost vzgajati, ki se odra`a v tem, kar vemo in kako delamo.

To – sposobnost vzgajati – dose`emo z nenehnim razvijanjem vseh podro~ij na{ega `ivljenja. Za delo v vodu nam taborni{ka organizacija priskrbi osnovno znanje in spretnosti, od nas pa

je odvisno, kako bomo to znanje razvijali. Vodnik bi se zato moral nenehno izobra`evati in dopolnjevati na razli~nih podro~jih, da bi lahko uspe{neje vodil vod.

18. decembra 1953

V Trstu ustanovijo Rod

Modri val, edino enoto izven Slovenije (takrat {e Jugoslavije), ki deluje {e danes.

januarja 2000

ZTS organizira evropski simpozij na temo Poslanstvo skavtske organizacije v evropskem prostoru. Udele`i se ga ve~ kot 80 udele`encev iz 24 dr`av, ~lanic WOSM-a.

Orientacija

Tri geodetske in{titucije s podobnim imenom

V Sloveniji obstajajo tri in{titucije, ki so na razli~ne na~ine povezane s kartami. @al so njihova imena tako podobna, da jih ve~ina uporabnikov me{a med seboj, kar povzro~a majhne nev{e~nosti, pa tudi resnej{e zaplete.

Geodetska uprava Republike Slo- Geodetska uprava Republike Slo- Geodetska uprava Republike Slo- Geodetska uprava Republike Slo- Geodetska venije venije venije venije venije (GU RS) je del dr`avne uprave v sklopu Ministrstva za okolje in prostor. Pristojna je za vodenje, urejanje in izdajanje podatkov o prostoru, kamor sodijo podatki o lastni{tvu (zemlji{ki kataster, kataster stavb), topografske in pregledne karte, posnetki aerosnemanja, podatki o dr`avni meji, o temeljnih geodetskih to~kah in podobno. Glavni urad Geodetske uprave RS ima svoj sede` na Zemljemerski ulici 12 v Ljubljani, poleg tega pa je po razli~nih krajih v Sloveniji 12 obmo~nih enot in 46 izpostav, kjer lahko zainteresirani dobijo podatke za svoje podro~je. V njenem sklopu deluje Geodetski dokumentacijski center (GDC). Na podro~ju topografskih in preglednih kart je vloga Geodetske uprave omejena na hranjenje in izdajanje (prodajo) kart (GDC), dejansko pa tudi prispeva ve~ji del finan~nih sredstev za izdelavo in obnovo kart. ^e torej `elite kupiti dr`avne karte, bo pravi naslov Geodetski dokumentacijski center pri Geodetski upravi Republike Slovenije.

Geodetski in{titut Slovenije in{titut Slovenije Geodetski in{titut Slovenije in{titut Slovenije Slovenije je raziskovalni in{titut v lasti dr`ave, ni pa del dr`avne uprave. Do leta 2000 se je imenoval In{titut za geodezijo in fotogrametrijo. Nahaja se na Jamovi 2 v Ljubljani, v isti stavbi kot Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo. Naloga in{tituta je izvajanje strokovnih nalog na podro~ju geodezije v Sloveniji, kar pomeni pripravo projektov, spremljanje razvoja v svetu, svetovanje, izobra`evanje, izdelava posebnih nalog in podobno. Na podro~ju kart se na Geodetskem in{titutu Slovenije dolo~a, kako na{e dr`avne karte izgledajo, kak{no vsebino imajo, v kak{nih barvah so tiskane in podobno. Poleg tega je in{titut tudi eden izmed dveh ve~jih izdelovalcev kart v Sloveniji. Poleg dr`avnih kart na Geodetskem in{titutu izdelujejo karte mest, turisti~ne in planinske karte, upravne in druge karte, ve~inoma za podro~je Slovenije. Tudi vsakoletna karta za NOT je izdelana v tej ustanovi.

Geodetski zavod Slovenije (GZS) Geodetski zavod Slovenije (GZS) Geodetski zavod Slovenije (GZS) Geodetski zavod Slovenije (GZS) Geodetski zavod je najve~je geodetsko podjetje v Sloveniji in je organizirano kot delni{ka dru`ba. Nahaja se na Zemljemerski 12 v Ljubljani, v isti stavbi kot Glavni urad Geodetske uprave. GZS opravlja razli~na dela na podro~ju geodezije, med drugim aerosnemanje (snemanje terena iz letal), terenske meritve, fotogrametri~ni zajem ter izdelavo kart. Pri izdelavi dr`avnih kart sodelujejo predvsem pri zajemu podatkov za dopolnitev vsebine, sicer pa izdelujejo najrazli~nej{e tematske karte za podro~je Slovenije in tudi za podro~ja drugih dr`av (najve~ za podro~ja biv{e Jugoslavije). Geodetski zavod Slovenije izdela ve~ kot polovico vseh kart v Sloveniji, najbolj znan izdelek pa je Atlas Slovenije v merilu 1 : 50 000 v obliki knjige in v obliki Interaktivnega atlasa na CD-ju.

Novi RutkaNET Internet

RutkaNET je v zadnjem polletju pripravila novo celostno grafi~no podobo taborni{kega spletnega stre`nika.

Priprava nove podobe se je za~ela na zadnji lanski delavnici ekipe RutkaNET-a v Marindolu. Zasnova na strani RutkaNET prina{a nekaj ve~ ovalnih oblik in sistematizacijo navigacije s pomo~jo ikon. Z novo zasnovo razbijamo 5-barvni koncept na{ih taborni{kih rutk, saj je na voljo ve~ barv (marsovc – zelena, frjul~na – violi~asta, pomaran~a – oran`na, ledenka – svetlo modra, Blue Eyes Baby – modra, bubibarva – temna, partizan – rde~a).

Avtor nove podobe, ki je med ve~ino uporabnikov naletela na zelo ugoden odziv, je Igor Ajdi{ek iz RGT, tehni~no pa je pri prenovi servisa sodelovala celotna ekipa RutkaNET-a.

Z novim obdobjem se pri~enja tudi vsebinska prenova servisa. Tako vam prina{amo prenovljeno gradivo ( gradivo.rutgradivo.rutka.net ka.net ka.net ka.net ka.net), na katerem boste po novem na{li dokumente (pripravo na tabor, mnogoboj, in{truktorske projekte, ipd.), interaktivni projekt E-SKAVT, strokovne ~lanke, taborni{ka ozadja za va{e namizje, pesmarico, knji`nico … in {e kak{no presene~enje.

Seveda pa lahko k vsebini prispevate tudi vi – tokrat vam za to v sodelovanju z MZT ponujamo {e posebno nagrado!

Vsak, ki po{lje kak{no pesmico, kratek sestavek za objavo na RutkaNET-u, igro za vodovo sre~anje, fotografijo za ozadje, dokument za objavo na gradivu, fotografijo va{e stare{ine ali na~elnika za glasovanje za najnaj tabornika meseca ali kaj podobnega, ga damo v nagradni boben; iz`rebali pa bomo 3x po 2 karti za `ur ob petdeseti obletnici ZTS in 5. obletnici MZT v Ljubljani. Materiale po{ljite na natecaj natecaj natecaj natecaj @ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net do 15. 4. 2000. [tiri vstopnice bomo iz`rebali, dve pa bomo podelili najbolj prizadevnim.

Sicer pa ste na `ur vabljeni taborniki iz vse Slovenije!

Ljudska kuhinja v Ljubljani, 20. 4. 2001 ob 20.00. Vstopnice in dodatne informacije dobite pri Bla`u Verbi~u: tel. 031 892-628 ali po e-po{ti blaz.verbic @ guest.arnes.si

13. januar 1952

1. redna skup{~ina ZTS v Ljubljani.

Kometi – nosilci `ivljenja?

Znanstveniki `e dolgo sumijo, da so na{i predniki pri{li iz vesolja. Na to misel so jih navedli `e rezultati misije Apollo 12, ki so dokazali, da je `ivljenje v najbolj osnovni obliki sposobno pre`iveti v razmerah, ki vladajo v vesolju. Na Zemljo v povpre~ju vsakih 100 milijonov let padeta vsaj dve ve~ji vesoljski telesi, kot so kometi in asteroidi, manj{ih, kot so meteoriti, pa {e toliko ve~.

O znanosti

Zviti ljudje znanost prezirajo, preprosti se ji ~udijo, modri jo koristijo. (BACON)

Velika tragedija znanostipobijanje lepe hipoteze z grdim dejstvom. (Thomas H. HUXLEY)

Prvi po`irek iz kozarca naravoslovne znanosti te napravi ateisti~nega, toda na dnu kozarca ~aka Bog. (Wernher von Braun)

V vesolju je veliko tak{nih delcev, ki so ve~inoma nastali zaradi trka kakega kometa ali asteroida v kak planet. ^e je na tak{nem planetu vladalo `ivljenje, je po vsej verjetnosti mnogo vrst izumrlo, nekaj drobnih bakterij pa je lahko odletelo skupaj z delci planeta v vesolje in kasneje tr~ilo na drug planet. Tak dokaz je meteorit z Marsa, ki nas morda lahko celo pripelje do dejstva, da je bilo neko~ na Marsu `ivljenje. Morda je prvo `ivljenje pri{lo na Zemljo prav na tak na~in.

Kometi so za znanstvenike {e danes velika uganka. Vemo, da je povr{ina kometov ve~inoma sestavljena iz ledu in prahu. Ko pridejo v bli`ino Sonca razvijejo ~udovit rep ali celo ve~ repov, ki so praviloma vedno obrnjeni stran od Sonca (tudi takrat, ko se od njega oddaljujejo – torej gredo z repom naprej). Notranjost kometovega jedra in njegova sestava pa zaenkrat ostajata skrivnost. @e vesoljska sonda Giotto je leta 1986 sku{ala od blizu raziskati Halleyev komet, pa so znanstveniki, ko se je pribli`ala kometu, skrivnostno izgubili vsako sled za njo.

Januarja 2004 namerava NASA izstreliti raketo z vesoljsko posadko, ki bo obkro`ila Sonce. S seboj bo nosila projektil iz ~istega bakra, od katerega se bo lo~ila julija 2005 in sicer tako, da bo projektil usmerjen natanko proti kometu "Tempel 1", ki bo takrat v bli`ini. S hitrostjo 10 km/s naj bi 24 ur pozneje tre{~il v komet. Ustvaril bo krater {irine 30 m, vesoljska posadka bo nato opazovala zgradbo kraterjeve notra-

Ena izmed zadnjih slik jedra kometa Halley, ki ga je posnela vesoljska sonda Giotto leta 1986

njosti. Trk s kometom bo mo`no opazovati tudi z Zemlje. Namen tega projekta je tudi raziskati, ali lahko znanstveniki spremenijo kometovo orbito, da bi tako za{~itili Zemljo pred padajo~imi vesoljskimi telesi. Eno takih teles je asteroid XF-11, ki nam grozi s trkom `e leta 2028.

Arthur C. Clarke gre v vesolje

Zamisel nove po{iljke nezemljanom je sestavil znani pisatelj znanstvene fantastike Arthur C. Clarke. V tretji ~etrtini leta 2003 naj bi podjetje Encounter 2001 LCC poslalo sporo~ilo morebitnim nezemljanom dale~ onkraj orbite zadnjega planeta Oson~ja –Plutona, skupaj z njim pa genetski vzorec samega Arthurja C. Clarka. Projekt bi stal 25 milijonov dolarjev. Podjetje Encounter 2001 LCC ra~una na izdatno pomo~ sponzorjev, brez katere s projektom po vsej verjetnosti ne bi bilo ni~.

Kon~no sonda tudi na Pluton

Pluton je danes {e edini planet Oson~ja, ki ga {e ni obiskala ~love{ka vesoljska sonda. NASA naj bi sondo poslala proti Plutonu leta 2015. Trenutno pa te~ejo vro~e razprave o tem, kaj vse naj bi zajemal ta projekt.

1. 4.Vzhod:6:421. 5.Vzhod:5:49

Zahod:19:30Zahod:20:10

15. 4.Vzhod:6:1615. 5.Vzhod:5:30

Zahod:19:49Zahod:20:27

8. marca 1959

Na osmi redni letni skup{~ini sprejmejo nov statut, ki opredeljuje v ZTS

ob~inske, mestne zveze, zdru`enje postane zveza, rod pa odred, svet je zveza, stare{instvo ZTS in ZTO pa postane predsedstvo.

Komet Mc. Naught-Hartley, ki se je decembra lani povsem pribli`al zemljini tirnici

Pluton in njegov naravni satelit Charon, ki ju ~love{ke vesoljske sonde do danes {e niso obiskale)

Predstavitev te~aja

PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI Pi-Bi

PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI Pi-Bi

Ve~ informacij na tel. 031 340 678 (Tadej) ali 040 299 659

(Rado) ali na na{i Parmovi 33.

Narava

Tromeja

Pe~ - gora miru

Gore so simbol miru, spokojnosti in notranje globine. Vse te odlike potrebuje ~love{tvo na poti do vse ve~je svetovne harmonije.

"Dose~i svoj notranji mir je ~lovekova najve~ja potreba."

(Sri Chinmoy)

Na tem pomembnem evropskem sti~i{~u treh velikih jezikovnih skupin in kultur naj bo postavljen spomenik razumevanju in prijateljstvu med narodi.

Tromeja je tako postala ~len v verigi ve~ sto razli~nih spomenikov miru; med njimi so mostovi, gore, mesta, parki in druge naravne znamenitosti, ki naj vzpodbujajo k harmoni~nemu so`itju ljudi in narodov, izbolj{ujejo harmonijo med njimi ter pomagajo pri preseganju notranjih in zunanjih meja.

Mir ne pomeni le, da ni vojne, mir pomeni, da vlada harmonija in ljubezen, dopolnjevanje in enotnost."

(Sri Chinmoy)

Pugy

Kosobrin

RUMENI DREN

(Cornus mas l.)

Rumeni dren je drevo ali grm visok do 6 metrov, z nasprotnimi, zelenimi vejami in nasprotnimi jaj~astimi listi. Listi so na koncu nekoliko priostreni in celorobni. Cveti zgodaj spomladi, od meseca februarja do aprila, {e preden ozeleni. Cvetovi so majhni, rumeni, zdru`eni v {tevilne kobule. Iz njih se razvijejo vise~i, podolgovato jaj~asti ko{~i~asti rde~i plodovi. Zreli plodovi so u`itne `ivo rde~e drenulje.

Rumeni dren raste po redkih listnatih gozdovih, mejah in grmovnatih pobo~jih.

Nabiramo rde~e drenulje, {e preden jih opari prva slana.

Su{imo jih lahko v topli pe~ici ali su{ilniku. Posu{ene hranimo na suhem mestu.

U~inkovine

Sadne kisline, ~reslovine, sladkor in vitamin C.

Uporaba

Plodove uporabljamo zoper drisko in pri te`avah s prebavo, ~aj iz plodov se uporablja pri vro~i~nih boleznih, iz plodov lahko naredimo zelo okusno marmelado, kompot, ~e`ano, sok, omako, hranimo jih lahko v slanici, jih posu{imo in zmrznemo.

Recepti

Sok

Potrebujemo: 1 kg drenulj in 50 dag sladkorja

Priprava: Drenulje preberemo, operemo in pustimo, da se odcede.

Zavremo 1 liter vode, damo vanje drenulje in kuhamo tako dolgo, da oddajo sok. Kahane drenulje pretla~imo skozi tkanino. Soku, ki smo ga dobili, prime{amo sladkor. Ko se raztopi, nalijemo v steklenice in jih zapremo.

Drenuljin liker

Potrebujemo: 1 kg drenulj, 1 liter 96% alkohola, 25 dag sladkorja, 1 vanilijevo pal~ico

Priprava: drenulje operemo in jih skupaj z alkoholom in vanilijevo pal~ico damo v kozarec. Dobro ga zapremo in pustimo stati 2 meseca. Potem precedimo. V ¼ litra vode zavremo sladkor, ohladimo in zme{amo z alkoholom. Damo v steklenice in dobro zapremo ter ~akamo nekaj mesecev.

Marmelada

Potrebujemo: 1 kg sladkorja, 1 kg drenulj

Priprava: drenulje preberemo, operemo in osu{imo. Damo v lonec, sladkor raztopimo v vodi in zlijemo na drenulje. Pustimo stati 48 ur, potem pa sok kuhamo tako dolgo, da postane sirup. Ohladimo in damo v kozarce. Drenuljino marmelado lahko uporabljamo za okrasitev sladic ali kot sladico.

Vkuhane drenulje

Potrebujemo: 1 liter vode, 2 kg drenulj, 1 kg sladkorja

Priprava: drenulje operemo, damo v posodo v kateri smo razopili vodo in sladkor. Med me{anjem zavremo in kuhamo {e 20 minut. Vro~o maso napolnimo v kozarce in zapremo. Vkuhane drenulje uporabimo ob pripravi razli~nih sladic in kot prilogo k divja~ini.

Mednarodne strani

Pozdravljeni, ljubi bralci!

Danes vam na enem mestu, neverjetno pregledno, predstavljam vse leto{nje poletne akcije, na katere se najbr` lahko {e nekako vrinete. Poleg tega vam povem {e, kaj bodo po~eli ameri{ki fantje letos poleti, za vse prostovoljce pa nekaj informacij o mednarodni prostovoljski organizaciji MOST.

Vse akcije so podrobneje predstavljene na www.rutka.net/mednarodne www.rutka.net/mednarodne www.rutka.net/mednarodne www.rutka.net/mednarodne www.rutka.net/mednarodne in v prej{njih {tevilkah Tabora.

Kdaj Kdaj Kdaj Kdaj Kaj Kaj Kaj Kaj Kje Kje Kje Kje

Kdo Kdo Kdo Kdo

Koliko Koliko Koliko Koliko Koliko

6. – 14.7.10. kanadski zletCabot Beach Park11 – 17 let, osebjeNP

15. – 26. 7.B. Open, avstrijski zletSt. Gilgen, Wolfgangsee13 – 20 letNP

15. – 29. 7.Nices 2001Nederweert, Nizozemska14 – 21 let14,75 EUR/dan

20. – 30. 7.7. zlet hrva{kih skavtovFu`ine pri Delnicahudele`enci, osebje80 EUR, 64 EUR osebje

21. – 31. 7.JamboretteKluisbergen, Belgija15 – 18 letNP

21. 7. – 2. 8.Futuroscout 2001Jambville, Pariz, Francija11 – 15 letNP

23. 7. – 1. 8.15. zlet ZDAVirginia, ZDAfantje: 13 – 18 let877 EUR

26. 7. – 5. 8.Globalis 2001Frankfurt, Nem~ijaudele`enci, osebjeZASTONJ za en slovenski vod

28. 7. – 4. 8.Amikaro 2001Warwickshire, Anglija10 – 16 let, osebje128 EUR (brez hrane), osebje 32 EUR

28. 7. – 4. 8.vel{ki zletGlanusk Park, Wales10 – 16 let, vodniki, osebje132 EUR, 66 EUR za vodnike, 80 EUR za osebje

28. 7. – 4. 8.Causeway 2001Severna Irska11 – 18 let, osebje128 EUR (brez hrane)

28. 7. – 5. 8.1. {vedski zletRinkaby11 – 17 let, osebjeNP

30. 7. – 11. 8.Marsna JamboretteMaastricht, Nizozemska14 – 17 let110 EUR

1. – 8. 8.mednarodni taborMongolijaNPNP

4. – 11. 8.Goose 2001Dorset, Anglijaudele`enci in osebje160 EUR, osebje zni`ano

4. – 11. 8.Hampshire Venture 3Hampshire, Anglija14 – 25 let160 EUR, NP – ni podatka

R U Odd Enuff?

15. ameri{ki dr`avni zlet

Boy Scouts of America med 23. julijem in 1. avgustom za pribli`no 38.000 ~lanov in osebja organizira 15. dr`avni zlet.

»Trdne vrednote, mo~ni vodje, trden zna~aj {teje« je moto tabora, ki bo postavljen na skoraj 31.000 hektarov velikem podro~ju, ki sicer pripada vojski ZDA. Taborni prostor, Fort A.P. Hill, se nahaja v bli`ini mesta Fredericksburg, v dr`avi Virginia. Program bo poudarjal taborni{ke ve{~ine, kondicijo, narodno dedi{~ino in seveda duh skavtskega bratstva (dobesedno, saj dekleta na tabor niso povabljena!). Fantje se bodo lahko poizkusili v streljanju z lokom, orientiringu, teku ~ez ovire, streljanju s pu{ko, vo`nji s kanujem, poleg tega pa {e v

raznih tekmovanjih, u`ivali pa bodo lahko tudi na sejmu znanosti in umetnosti. Skavtski duh bo za`ivel ob velikih (pod)tabornih ognjih. Predvidena cena je 877 EUR (hrana je vklju~ena), na voljo pa je tudi home hospitality.

Va{a Nina

MOST

^e {e vedno ne veste, s katero prostovoljno organizacijo (poleg tabornikov) bi pre`iveli poletje, si oglejte predstavitveno stran dru{tva MOST na www.drustvo-most.si www.drustvo-most.si www.drustvo-most.si www.drustvo-most.si www.drustvo-most.si. Tam si l ahko preberete, da dru{tvo MOST v sodelovanju z mednarodno organizacijo SCI (Service Civil International) in drugimi partnerskimi organizacijami zdru`uje prostovoljce s celega sveta na mednarodnih delovnih taborih doma in v tujini. Projekti so organizirani na podro~jih pomo~i socialno ogro`enim skupinam, ekolo{ke problematike, `enskega vpra{anja, renovacij, pomo~i tretjemu svetu … Skozi razli~ne aktivnosti (mednarodni projekti prostovoljnega dela, seminarji, treningi, akcije solidarnosti s tretjim svetom, individualno izobra`evanje …) sku{ajo pri SCI dose~i promocijo mednarodnega razumevanja in miru in vzpodbujati posameznike k ve~ji dru`beni anga`iranosti.

Tabori so namenjeni prostovoljcem od 16. leta dalje (za tabore v Sloveniji) oz. od 18. leta dalje (za tabore v tujini). Za tabore v dr`avah Azije, Afrike in Ju`ne Amerike je starostna meja 21 let. V njihovi pisarni dobi{ tudi seznam vsakoletnih taborov. Prijavnine na tabore zna{ajo od 8.000 do 12.000 SIT. Za tabore v Aziji, Latinski Ameriki, Afriki in Magrebu se pla~a poseben dodatek v vi{ini 50 CHF.

marca

aprila

Izku{nja iz prve roke

Taborniki za~nemo praznovati Dan tabornikov Slovenije.

Najmlaj{i taborniki postanejo z uvedbo nove kategorije ~lanstva MURNI.

Popotovanja Nova Kaledonija - francoski teritorij

Po ulicah se vozijo predvsem renaultovi avtomobili, vitke belke so oble~ene po zadnji modi, kar nekaj trgovinic je specializiranih le za vino in sire, da o {tevilnih malih galerijah in francoskih restavracijah niti ne govorim. @e pogled po navadni `ivilski trgovini bi zado{~al, da bi naklju~ni obiskovalec de`elo takoj povezal vsaj z Evropo, ~e `e ne s Francijo, saj je ve~ina izdelkov od sira, testenin in mesnih izdelkov pa vse do {amponov in zobnih past iz evropskih dr`av. Temu primerne so seveda tudi cene.

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Zadeva pa se drasti~no spremeni, ko se od Noumee oddaljimo. Novej{ih avtomobilov prakti~no ni ve~, zamenjajo jih redki poltovornjaki z odprtimi strehami. Belci so le {e v ve~jih naseljih in {e to v majhnem {tevilu. Namesto njih sva sre~evala hladne in ponosne Kanake, ki so le redko odgovorili na nasmeh, sami od sebe pa naju niti enkrat niso sku{ali ogovorili.

Novo Kaledonijo je za francosko `e leta 1853 proglasil Napoleon III. Francozi so na otok zadnjih 30 let 19. stoletja odva`ali zapornike. Vsega skupaj jih

je bilo pribli`no 21.000. Ve~ina jih je po preteku kazni ostala tu. Pri tem se na potrebe in `elje domorodcev niso prav preve~ ozirali. [e manj pa so njihove `elje upo{tevali po odkritju bogatih nahajali{~ niklja, ki so vzrok, da je Nova Kaledonija {e danes francoska.

Ko letalo med pristajanjem zakro`i nad otokom, namesto zelenja vidi{ ogromne rde~e povr{ine zaradi rudnikov popolnoma uni~ene pokrajine, iztoke rek pa spozna{ po velikih rjavih made`ih v morju.

Nikelj je tudi ena glavnih spornih to~k med Kanaki in Francozi. Kanaki se `e kar nekaj ~asa borijo za svojo neodvisnost in v~asih je ta boj precej krvav. Medtem ko sva bila na otoku midva, je bila zaradi stavke v rudnikih nekaj dni prekinjena cestna povezava s severnim delom otoka. Kanaki so namre~ zahtevali ve~ji dele` pri deljenju rudnega kola~a.

In prav zaradi tak{nih dogodkov je Nova Kaledonija zelo slabo turisti~no razvita. Med najinim enotedenskim potepanjem po glavnem otoku nisva sre~ala niti enega turista, videla pa sva najmanj dvajset razli~no razse`nih po-

Nova Kaledonija, ~etrti najve~ji otok na Pacifiku, ki le`i kakih 1500 kilometrov od avstralskega Velikega koralnega grebena, je francoski teritorij. In, ko pride{ v Noumeo, glavno in lahko bi rekli tudi edino mesto Nove Kaledonije, to takoj ugotovi{ tudi sam.

Noumea z veliko marino spominja na mediteransko mestece.

`arov. Skozi nekaj le-teh sva se peljala in bilo je precej vro~e in zadimljeno. Vzrokov za tako veliko {tevilo po`arov je ve~, vendar jih ve~ino namerno povzro~ijo Kanaki sami. S pomo~jo ognja iz `e tako redkih gozdov spodijo divje pra{i~e in srnjad, ki postane lahek plen doma~inov; s po`igom se ma{~ujejo za neporavnane ra~une in s po`arom ne nazadnje na tradicionalen na~in ~istijo zemljo.

Kljub njihovi nepristopnosti in najinim jezikovnim te`avam - uradni jezik je nama neznana franco{~ina, z angle{~ino pa si razen v Noumei nisva mogla pomagati - sva se na popotovanju okrog 400 km dolgega otoka odlo~ila poizkusiti {toparsko sre~o. Avtomobili se izven Noumee sicer mo~no razred~ijo, vendar toliko raje ustavljajo. To, da sta bili poleg "Bon `ur" najini edini francoski frazi "@ ve a Noumea" in "@ ne parle pa franse" (ki sicer povesta, da ho~eva v Noumeo, zraven pa dodajata, da se med potjo na `alost ne bomo mogli pogovarjati), ni predstavljalo bistvene ovire. Zavihtela sva se na zadek odprtega poltovornjaka, se sku{ala ~im bolj udobno namestiti in mahajo~ pozdravljala avtomobile ter mimoido~e pe{ce. Zdelo se nama je, da edino tu ni pomembna barva ko`e.

Popotni{ka sekcija KDPM vsak drugi

~etrtek v mesecu v Dvoranici KS Vi`marje-Brod prireja Potopisni ve~er. 12. april

2001 ob 20.00 - Jurij Senega~nik, Ju`noafri{ka republika.

Nova Kaledonija so tudi ogromne kokosove planta`e.

Na sre~o sva bila na poltovornjaku in ~ez minuto je bil po`ar `e dale~ pro~.

Kar naenkrat je postalo bolj toplo, okrog naju pa je bilo toliko dima, da sva le s te`avo dihala. Temu primerna je bila seveda tudi vidljivost.

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

Trenutki

Vse, kar je na strani realnega

Lrga

Je`kov koti~ek

Resni~nemu Jonatanu Galebu…

V drobni knji`ici, ki vam jo predstavljam tokrat, boste izvedeli, zakaj Jonatan Livingston Galeb ni navaden galeb. Zakaj mu iskanje hrane, kakor to po~no navadni galebi, in posedanja na obali, kakor to po~ne preostala jata, ne prina{a sre~e in zadovoljstva?

Ne bojte se! Knjiga nikakor ni ornitolo{ki priro~nik s podnaslovom @ivljenje galebov. Pravzaprav se avtor Richard Richard Bach Bach Bach Bach Bach ni prav ni~ potrudil, da bi nam nazorno predstavil `ivljenje teh obmorskih pti~ev. ^e zanemarimo prizore iz narave imajo nastopajo~i le malo pti~jega. Prej nasprotno, so zelo ~love{ki! Njihovo obna{anje, njihovi pogovori, razmi{ljanja in do`ivljanje so na las podobni na{emu vedenju, pogovorom, do`ivljanju in ~ustvovanju.

Prav zanimive ter nenavadne pa so prigode in do`ivljanje teh galebov. Povr{nemu in premlademu bralcu se bo morda zdelo, da je glavna stvar v knji`ici z naslovom Jonatan Li- Jonatan Livingston Galeb Galeb vingston Galeb Galeb Galeb, prav letenje. Skrivnost pti~ev, ki `e od pradavnine buri ~love{ko domi{ljijo. Konec koncev lahko zares kratko, a bogato zgodbo beremo in do`ivljamo le na tak na~in. K estetskim u`itkom in spro{~anju misli ob branju izdatno pripomore cela vrsta neverjetnih ~rnobelih fotografij. So`itje slike in zgodbe je prava pa{a za o~i in domi{ljijo. Pozornej{i bralec ne bo spregledal druge, pomembnej{e plati. Jonatanovo zgodbo lahko vidimo kot prispodobo za trnovo pot vsakega napredka, saj kdor odkrije nekaj novega, novo pot, nova spoznanja, se mora navadno odtrgati od mno`ice, kr{iti stara pravila in dostikrat premagovati odpor tistih, ki vztrajajo pri starem. Prevajalec pravi, da so ti galebi prispodoba raziskovalcev in krivovercev hkrati (na kar spominjata tudi imeni galebov – Livingston in Kalvin), ki se ne ustra{ijo nobenih te-

Je` svetuje, vi preberete:

Richard Bach, Jonatan

Livingston Galeb

`av, zakaj njihov ideal je popolnost. @rtve za dosego le-te so zanje manj pomembne.

"Svobodni smo, da gremo, kamor `elimo, in da smo, kar smo," je odgovoril Jonatan, vzletel s peska in se obrnil proti vzhodu, proti doma~iji Jate.

Z znanjem do odgovora

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana z najpomembnej{im dogodkom v zadnjih petdesetih letih.

1. Kateri ZOT po vrsti se je zgodil letos? @ @ @ – peti, [ [ [ [ [ – {esti, ^ ^ ^ ^ ^ –sedmi.

2. Izmed vseh slovenskih PP-vodov le eden redno po{ilja zapise svojih dogodiv{~in. To je: O O O – PP vod mulci, II II I – PP vod Parmova, E E E E E – PP vod Efenkova.

3. Kje je zadnje leto opazna apatija? P P P P P – v ZTS, C C C C C – v MZT, T T –v ZTMSGS.

4. Kje se je taborni{ka krivulja `e obrnila navzgor? O O O O O – v Posavju, M M M – v Pomurju, S S S S S – v Porenju.

5. Na katerem zletu ZTS se je zbralo najve~ tabornikov? L – na {estem zletu v Metliki, O O O O O – se {e nikoli ni zbralo najve~ tabornikov, ampak predvidevamo, da se bo v Tolminu, R R R R R – v Medvodah.

6. Letos je mednarodno leto: Z Z Z Z Z – tabornikov, F F F F F – skavtov, S S S –prostovoljcev.

7. Kje lahko pre`ivi{ po~itnice kot tabornik prostovoljec? T T – v pomorskem skavtskem centru Veruda, O O O O O – na Visu, D D D D D – na Zvezi.

8. Na kaj je pozabil Stric Volk, ko je napisal komentar o nesramno visokih taborninah za svetovni zlet? F F F – na dobrosr~nost, T T T T T – zdravo pamet, JJ J – solidarnost.

9. S ~im lahko vodnik dose`e najve~ji vzgojni u~inek? B B B B – s pala~inkami, A A A – z igro, N N N N N – z recitiranjem.

10. Zdravilni jegli~ lahko uporabimo za kuhanje ~aja, ki: Z Z Z Z –~isti kri, U U U U U – ~isti nos, H H H H H – ~isti grlo.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 3/2001:

Re{itve so:

Re{evalec:

Matija

Nagradna kri`anka

SESTAVIL F. KALAN

POMARAN^I PODOBEN SADE@ IGRALKA GARDNER

VZDEVEK RADKA POLI^A

IZRAELSKA SKUP[^INA

PUSTOLOVEC

KAKTUS (KRAJ[E) TVOR

MUSLIMANSKI VLADAR

ENOTA ZA MERJENJE

POLDRAG KAMEN

RASTLINA IZ KATERE PRIDELUJEMO VINO

IGRALEC FORIJAN

STENA SOCIALNI POLO@AJ

2. IN 5. VOKAL GLAVNO MESTO GANE

TRAVNATA POVR[INA RUDNI[KA PRIPRAVA

KRAJ PRI PORE^U ZMIKAVT

RUBIDIJ ORIENTALSKA SLADICA

SREDOZEMSK A OKRASNA RASTLINA

NA[ NOGOMETA[HRO[^(AMIR) NA TRTI

NA[ PUBLICIST (MART) O^E RIBJE JAJ^ECE NEIMENOVANA OSEBA

NICK NOLTE

PREDSTOJNIK OPATIJE ANDREJ BRVAR

IGRALKA COLLINS RISBA, SKICA

NA[ SLIKAR (ANTON)

GOVORNI[KI ODER

Pravilno izpolnjen kupon {t. 2 je poslalo 34 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: SKAVTSKA FUNDACIJA, HRIBAR, HROMOT in ZNOT.

Nagrajenci so: Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil Nejc Petri~ Nejc Petri~ Nejc Petri~ Nejc Petri~ iz Spodnje Idrije. DROGINI nagradi sta prejela Ivan Hribar Ivan Hribar Ivan Hribar Ivan Hribar Hribar iz Ilirske Bistrice in Anja Anja Krenker iz Velenja, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo

JAKOST PREMIK TELESA, KRETNJA

@IVAHEN ANG. PLES RAFKO IRGOLI^

HRVA[KI OTOK

4. IN 21. ^RKA ABECEDE PAPIRNATA KAPA

za rojstni dan {la [pela Poznik [pela Poznik iz Ljubljane, n agrado podjetja JAZON pa dobi Jan Gregor Jan Gregor Jan Gregor Jan Gregor Jan Gregor z Bleda. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 4 po{ljite najpozneje do 25. do 25. do aprila aprila aprila na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na na