Revija Tabor 2001/2

NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO

Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj?

Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo?

za~etek februarjaUradna predstavitev novedusan.petrovic@ guest.arnes.si dr`avne topografske karte

19. - 25. februarZimovanja (drugi kraji po Sloveniji)

22. februarDan ustanovitelja - thinking daywww.scout.org

26. februar - 4. marecZimovanja (Ljubljana in Maribor)

9. - 10. marecSeminar za organizatorje taborjenjPisarna ZTS (zts@rutka.net) in {ole v naravi (ZTS)www.zts.org

9. - 11. marecTminska orientacijska fe{ta (RodTaborni{ki vestnik 1/2001 puntarjev Tolmin)Barbara Kragelj babaa@ rutka.net

24. - 25. marecNOT (Rod mo~virskih tulipanov)V tem Taborni{kem vestniku @iga Bab{ek01/256 64 92

30. marec - 1. aprilSeminar za sodnike taborni{kihPisarna ZTS (zts@rutka.net) mnogobojev in drugih tekmovanj(ZTS) www.zts.org

31. marecBra~i~evi dnevi (Rod Belega konja)Gregor Ir{i~ gregor.irsic @amis.net

7. aprilSpomladanska kanu-orientacijaMatej B. Kobav

(Rod dveh rek)kobavmb@leo.fe.uni-lj.si

14. aprilSo{ka olimpiada (Rod so{kihMarko @gavec

meja{ev)marko.zgavec @ email.si

15. aprilMednarodni dan mladihPisarna ZTS (zts@rutka.net)

prostovoljcev v okviruwww.iyv2001.org

mednarodnega leta prostovoljstva

27. - 28. aprilPostojnsko orientacijsko tekmovanje Ga{per Rupnik

(Rod kra{kih viharnikov)gasper.rupnik@ kiss.uni-lj.si

Kaj dobim za enoletno naro~nino?

"Vsako leto ista pesem," boste rekli. Prav res. Januarja so bile poslane polo`nice za naro~nino na Tabor.

Letna naro~nina na Tabor zna{a 3.800 slovenskih tolarjev.

Za vse, ki se obvezno, redno, izredno, prostovoljno, prisilno, nadobudno, `eljno, z navdu{enjem in pridno u~ite, je to pribli`no 350 do 450 fotokopij. Obse`nej{a knjiga, ali pa gradivo za kak pomembnej{i predmet. [tudentom bo bli`e primerjava s kavo.

Letna naro~nina pla~a dobrih 23 kav z mlekom. Povpre~en mesec na fakulteti, ~e vsak dan spijemo samo eno. Skoraj toliko denarja bi porabili, ~e bi v pol leta vsak mesec enkrat pojedli enega izmed menijev v restavraciji za hitro prehrano. Ne marate hamburgerjev? Kupite lahko pet povpre~nih pic.

UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK

Se niste pripravljeni odre~i drobnim u`itkom za revijo, ki vam "itak ni~ ne da"? Tudi prav. Sicer pa je tabornik var~en in lahko prebere Tabor v rodu. Pa {e manj dreves pade za papir, na katerem je natisnjen.

Vam je {e vedno vseeno. Morda se bodo morale nekatere rubrike prav kmalu skr~iti ali v celoti umakniti. Strani bodo krasili razko{ni oglasi, revija Tabor pa bo sama sebi namen, saj bo z ogla{evalci dobila toliko sredstev, da bralcev skorajda ne bo potrebovala. Ali pa jo bomo enostavno ukinili in PoRodu dodali nekaj strani sfotokopiranih novi~k.

Matija Tonejc

Napovednik2 Uvodnik2

Glas Jelovice4 ZNOT10

Novoletno sre~anje fundacije12

Dogodki14

Predhodniki tabornikov16

Mnenje20

Techuana22

In memoriam27

Potuha28

Igre30

Orientacija31

Internet32

Astronomija34 @VN36

Narava38

Kosobrin39

Mednarodne strani40

Popotovanja42

Trenutki44

Je`ev koti~ek45

Z znanjem do odgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozodvnik : Polona Robida, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477 , E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

Jubilejni Glas Jelovice

Pugy

Sne`na avantura brez snega

Spet je odmeval – `e trideseti Glas Jelovice. Tokrat v Sori, idili~ni vasici ob vzno`ju Osolnika na prekrasno son~no soboto. Kljub temu, da je organizator obljubljal sne`no avanturo se zima ni dovolj potrudila in snega ni bilo niti za vzorec, poskrbela je le za peklenski mraz in burjo, ki se je zajedala v kosti udele`encev. Teh seveda to ni motilo, saj so se dobro oble~eni in pripravljeni podali na progo.

pri{li ve~inoma s Primorske, [tajerske, iz Ljubljane in okolice ter seveda z Gorenjske. Najmo~nej{a konkurenca je bila med gozdovniki, kjer se je kar 24 ekip potegovalo za ~im bolj{e uvrstitve. Na koncu so zmago in drugo mesto odnesli gozdovniki iz Ra{i{kega rodu, pri gozdovnicah pa so bile z majhno razliko pred odli~nimi zasledovalkami prve gozdovnice iz Rodu sne`ni{kih ru{ev-

cev. Pri popotnikih so slavili Ciniki. Najbolj{o pripravljenost in zmago so slavili popotniki Rodu skalnih taborov, pri popotnicah pa sta si edini mesti razdelili ekipa Rodu stra`nih ognjev prvo in Rodu sne`ni{kih ru{evcev drugo mesto. Pri gr~ah so konkurenco ugnali Svizci iz ROT-a (s poreklom iz Rodu jezerskega zmaja).

Veliko {tevilo ekip

Trideseti Glas Jelovice ni poskrbel samo za okroglo obletnico, ampak tudi za rekordno udele`bo zadnjih let, saj se je na tekmovanju zbralo 48 ekip. Od

tega so jih samo So{ki meja{i in Stra`ni ognji skupaj prispevali 12, ostali pa so Svizci

Ja, res je bilo mrzlo; {e `irovski @vi`g si je na glavo poveznil kapo.

Utrinki s proge

Najbolj kul ekipa

Pri tekmovanju za najbolj kul ekipo, je morala vsaka ekipa re{iti test (z bolj ali manj {aljivimi vpra{anji), poizkusiti solato in povedati, kaj vse je v njej (zelenjavna me{anica s pribli`no 10 sestavinami), poleg tega pa so ekipe podeljevale glasove drugim ekipam, ki so po njihovem mnenju najbolj pomagale na progi, bile simpati~ne in sploh najbolj ustrezale naslovu "Najbolj kul ekipa" (ekipe niso smele podeliti glasu drugi ekipi iz svojega rodu). Na koncu je po se{tevku vseh glasov in drugih rezultatov zmagala ekipa popotnikov iz rodu Zelenega Jo{ta iz Kranja.

Na koncu je premra`ene udele`ence pri~akal izvrsten pasulj, seveda pa ni manjkala tudi tradicionalna peka pala~ink. Njam!

Neja in Tja{a

Andra`

Rezultati

Gozdovniki (1xx)

Rod Rod Rod Rod Rod Ime Ime Ime Ime Ekipe Ekipe Ekipe Ekipe Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj mesto mesto mesto mesto mesto

RaRKurci123869,51

RaRLuzerji122857,02

RSONZS106843,93

RSOBolhe107714,04

RTTCarji115703,85

RJZ[kaleki125549,46

RJZLakotniki124526,07

RSMNjoki113509,08

RGTOrli105479,79

RZ@Piksne101459,010

PEJ343112458,011

RJSPiduci110403,012

RSMDrva118395,013

RSMNos108348,014

RSPKHK116334,015

RZRKozorogi109307,016

RZRBobri111278,017

RTTSlepci121260,018

ZRBadumkalablada102201,019

RSMBrez imena120198,020

ZRBarbike103195,023

RSMKopalni{ka oprema11969,024

Rod Rod Rod Rod Ime Ime Ime Ime Ekipe Ekipe Ekipe Ekipe Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj mesto mesto mesto mesto mesto

RSTCiniki3021308,01

ZRKPD Zenica3091302,62

RSOJogurti3071281,03

PEJPepe3051102,74

RTTDNS3061080,75

RZJSitne muhe3041058,36

RZ@Ve{alo pa ~ao3081041,37

RDRKlo{arji d.o.o.301931,18

R@RMarjetice303590,09

RSMBadji Dzule310462,0DF

Popotnice

Gozdovnice (2xx)

Rod Rod Rod Rod Rod Ime Ime Ekipe Ekipe Ekipe Ekipe Ekipe Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj mesto mesto mesto mesto

SRLisice201440,6IVK

RSRBu~ike2043401

RSJHobotnice2053252

RDVTigrice2083193

RaR[u{ki2023144

RSTKoko{ke na begu2062345

RTTLev~ice2032096

RaRMravljice207585,8IVK

RSOKoklje4019001

RSRPartizanske neveste4023022

RJZSvizci z rota50113571

RSOIte varo{ zegede50412072

RSOOgro`ena vrsta5026933

RSRTeljta503987gr~ice

Popotniki (3xx)

(4xx)

Rod Rod Rod Rod Ime Ime Ime Ime Ekipe Ekipe Ekipe Ekipe Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj mesto mesto

Gr~e (5xx)

Rod Rod Rod Rod Ime Ime Ime Ime Ekipe Ekipe Ekipe Ekipe Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj mesto mesto mesto mesto mesto

ZNOT 2000

ROKec, Ciniki, RST Dom`ale Nekaj malega o ZNOT-u 2000

"Kaj vse se je letos godilo na ZNOT-u ?" se najbr` spra{ujete tisti, ki se niste pojavili nekega de`evnega decembrskega ve~era pred O[ Dob pri Dom`alah. Mogo~e bo `e naslednji sestavek pote{il va{o radovednost.

Zbralo se je 19 ekip v kategoriji GG in 16 ekip PP-jev. Konkurenca je bila kar mo~na, tako da se najbolj "zagreti" niso ustra{ili de`ja, ki se je kmalu po {tartu mo~no ulil in presenetil tudi marsikaterega kontrolorja, ki na KT ni imel {otora. Ekipe so za~ele z re{evanjem topo testov, nakar so prejele nadaljevanje zgodbice o treh pra{i~kih. Tako

so morale po opisu poti priti do {tarta. Do prve kontrolne to~ke so morali taborniki priti pod pravim kotom, nato je sledil {aljivi IQ test, pozneje pa {e iskanje ranjenca, ki je bil tudi "nujno" potreben prve pomo~i (teoreti~no in prakti~no). Na ~etrti KT so se udele`enci poizkusili v ciljanju z zra~no pu{ko na tar~o, ki je simbolizirala enega izmed

osrednjih likov na{e zgodbe – pra{i~a. Ekipe so namre~ na vsaki KT dobile del zgodbe, ki jo je bilo treba na koncu pravilno sestaviti in dopisati ~imbolj izviren konec. Te {torije si lahko preberete na na{i spletni strani www.rst.rutwww.rst.rutka.net ka.net ka.net ka.net ka.net. Tudi letos je dogajanje na sami progi popestril kurir Marjan, ki se je skrival nekje na ozna~eni poti med 3. in

4. KT. Sledil je {e poligon na mokrem travniku, kjer je bila najpomembnej{a hitrost. Popotniki so imeli tudi signalizacijo in kontrolno to~ko presene~enja, ki je bila verjetno najzanimivej{a. Ekipa je morala ~im hitreje preveslati @elodni{ki bajer in obenem v kanuju sestavljati puzzle. Dogajanje je popestril tudi naliv. Taborniki iz Zmajevega rodu so v preveliki zagnanosti `e na za~etku uspeli prevrniti kanu.

Po kar naporni orientaciji je za najbolj vzdr`ljive PP-je sledil tudi boj v nekak{nem impro slogu. Letos smo se najbolj nasmejali "Zmajevcem". Prve tri ekipe v kategoriji GG pa so na koncu bile : 1. Mr~es (RMK), 2. Nounejm iz RTV in 3. Merjasci iz RS@ ml. Med PP-ji pa :

1. Joparji (RTP), 2. Jogurti (RSO) in 3. Tolovaji (RSG). Najbolj{e ekipe so prejele prakti~ne nagrade, ki jih je prispevala Mladinska knjiga in AST iz Dom`al.

Organizatorji se vam

zaradi napa~nih

rezultatov na razglasitvi iskreno opravi~uje-

mo. Prihajalo pa je tudi

do drugih napak v samem poteku tekmovanja, ve~inoma zaradi

slabega vremena na katerega pa~ nismo

ra~unali. To nam bo

velika izku{nja za

prihodnji ZNOT.

Z naravo k bolj{emu ~loveku!

Sre~anje skavtske fundacije

besedilo in slike: Barbara @eleznik-Bizjak

Vodstvo skavtske fundacije se je po novem letu odlo~ilo, da pripravi sre~anje za vse, ki so podpirali njeno delo in za vse, ki jih njeno delo zanima in bi se radi bolje seznanili z na~rti fundacije in njenim delom. Ob sre~anju je vodstvo pripravilo odprtje razstave likovnih del ustvarjalcev, Rada Dagarina in Franca Ber~i~a-Berka, dveh ~lanov taborni{ke organizacije.

Sre~anje in odprtje razstave je bilo pripravljeno v prostorih zasebne galerije Pentla, v hi{i Ivana Av{i~a v Ljubljani.

V prijetno preurejenih prostorih zasebne hi{e smo si obiskovalci najprej z zanimanjem ogledali razstavljena dela obeh avtorjev, ki sta se predstavila z nekaj zna~ilnimi novej{imi deli. Njuna dela so si med seboj tako po tehniki, po izraznosti, koloritu in tudi prvem vtisu, ki ga naredijo na opazovalca, zelo razli~na. Avtorja, stara taborni{ka ma~ka,

sta na kratko tudi spregovorila o svojem delu, vendar o slikah bolje od avtorjevih besed govorijo slike same. Berkove slike ponazarjajo cvetje in so nastale kot rezultat avtorjevega tenko~utnega odnosa do narave.

Dagarin svet okoli sebe v slikah izra`a ekspresivno, z mo~nimi ~ustvi. Sam se je po{alil: "Nekateri pravijo, da jih od mojih slik boli glava ... " A slike obeh avtorjev so na vse naredile dober in prijeten vtis. Brez glavobola.

Sre~anje je bilo prilo`nost za klepet o delu in manj resnih zadevah, k spro{-

~enemu vzdu{ju so pripomogle tudi uvodne besede organizatorke Lenke Av{i~, ki je obljubila, da bo ta Galerija poslovnih komunikacij, kot se uradno imenuje, postala ustanova, ki bo nase opozarjala ve~krat. Predsednik skavtske fundacije Boris Mrak se je zahvalil vsem, ki so tako ali druga~e pomagali fundaciji in na kratko spregovoril tudi o na~rtih za prihodnost. Prva naloga skavtske fundacije ostaja pridobivanje sredstev za ustanovitev taborni{kega doma. Oba sta zbranim tudi vo{~ila sre~no in uspe{no novo leto.

Na sredi razstavnega prostora se je miza {ibila pod doma~imi dobrotami in hitro smo ustregli pro{nji, naj vendar `e kaj prigriznemo, druga~e bomo morali priti {e naslednji dan.

Prijetno sre~anje bi se verjetno nadaljevalo {e dlje, ~e bi se vabilu odzvalo ve~ povabljenih. Morda so se zbali neznane galerije, ~eprav je bila na vabilu pot ozna~ena. Tisti, ki smo sre~anje in razstavo obiskali, lahko re~emo, da je lahko tistim, ki jih ni bilo, `al.

Priprave na Tajsko v teku

20. Svetovni skavtski jamboreeTajska 2003

Priprave za udele`bo slovenske odprave na 20. svetovnem skavtskem jamboreeju so se tudi uradno za~ele. Organizacijski odbor je imel 9. januarja svoj prvi sestanek, na njem pa so ~lani odbora razpravljali o {tevilu udele`encev, pogojih udele`be, finan~nih stro{kih in na koncu oblikovali razpis za udele`bo (glej Taborni{ki vestnik).

20. svetovni skavtski jamboree bo potekal na Tajskem, v kraju Sattahip, v provinci Chonburi, 180 km

vzhodno od Bangkoka. Taborni prostor je ob obali, na 1.200 hektarih pa bodo poleg taborne infrastrukture prostori {e za {tevilne mo`nosti za programske aktivnosti.

Uradni del jamboreeja se za~ne 28. decembra 2002 in

zaklju~i 8. januarja 2003. Zaradi bivanja pri doma~inih in ogleda Tajske organizacijski odbor predvideva, da bo odprava trajala od 20. decembra 2002 do 12. januarja 2003. Slovenska odprava naj bi {tela okoli

150 udele`encev, vodnikov in ~lanov mednarodnega osebja. Organizator, Svetovna organizacija skavtskega gibanja (WOSM) in gostitelj, Tajska nacionalna skavtska organizacija, pri~akujeta rekordno {tevilo udele`encev.

Z najlep{imi mislimi Lu~ miru tudi pri predsedniku dr`ave

Lu~ miru je v prednovoletnem ~asu sprejel tudi predsednik dr`ave Milan Ku~an. V pogovoru s ~lani delegacije ZTS in ZSKSS je predsednik poudaril pomen tak{nih dejanj, predvsem za malega ~loveka, ki ga v dana{njem ~asu razvoj potiska na obrobje dru`benega `ivljenja. Predstavniki obeh organizacij so ob tej prilo`nosti v spro{~enem pogovoru predstavili tudi nekaj preteklih aktivnosti in na~rtov za prihodnost.

Pugy

Petdeset let

Matija

Predhodniki taborni{kega gibanja

Vsi vemo, da smo taborniki. Toda pred petdesetimi leti to ni bilo tako samoumevno. Pred taborni{ko organizacijo sta na na{ih tleh delovali dve – skavstva in gozdovni{ka. Prva po vzoru lorda Baden Powella, druga po vzoru Ernesta Thompsona Setona. Mnenja, nasledniki katere od teh organizacij smo taborniki, so razli~na. Nekateri zagovarjajo skavtsko tradicijo, drugi gozdovni{ko, dejstvo pa je, da smo nasledniki obeh.

Ravno zato je vzornika taborni{kega gibanja te`ko izbrati. Po eni strani je to Ernest Thompson Seton, ki je s svojo najtesnej{o povezanostjo z naravo in Indijanci najmo~neje vplival na razvoj gibanja v Ameriki in Evropi. Seton je leta 1902 ustanovil gozdovni{ko gozdovni{ko gozdovni{ko gozdovni{ko gozdovni{ko organizacijo, najprej v Severni Ameriki, potem pa tudi v {tevilnih evropskih dr`avah.

Za za~etnika skavtskega skavtskega skavtskega skavtskega skavtskega gibanja {tejemo lorda Baden Powella, ki je poleti leta 1907 priredil poskusni skavtski tabor. To je bilo spro{~eno dru`enje Powella z dvajsetimi fanti na oto~ku, kjer so spali v {otorih in se vsak dan zbirali ob tabornem ognju.

V Sloveniji so prvi~ sre~ali skavte na katoli{kem shodu leta 1913. Dogodek je povzelo in z lepimi besedami opisalo tedanje slovensko ~asopisje. Istega leta je Hinko Pajer, sicer ustanovitelj gozdovni{kega gibanja na Slovenskem (1925), objavil prvi dalj{i strokovni spis o skavtih.

Prof. Pavel Kunaver, prvi `upni stare{ina slovenskih skavtov.

Skavti

Slovenci bi lahko skavtsko organizacijo, podobno avstrijski skavtski organizaciji, ustanovljeni leta 1912, imeli {e pred vojno, ~e ne bi Pavel Kunaver ocenil skavtske organizacije kot preve~ militaristi~ne. Baron Scwartz, takratni de`elni predsednik, ga je namre~ tistega leta povabil k sebi in ga poslal na Dunaj, da bi se seznanil s skavtsko organizacijo in jo po vrnitvi v Ljubljano organiziral na Kranjskem. Tako Slovenci do prve svetovne vojne nismo imeli skavtske organizacije, vojna pa je razvoj {e prestavila.

Skavti so na Slovenskem nastali leta 1922 po jugoslovanskem vsesokolskem zletu. Na zletu se je skupina ljubljanskih dijakov klasi~ne gimnazije odlo~ila, da ustanovi svojo lastno skavtsko organizacijo. Postavili so tabor pod Cekinovim gradom v Tivoliju in pritegnili zanimanje Ljubljan~anov. Skavtom je sobo za dru`enje pomagal najti polkovnik Bleiweis v Belgijski voja{nici, vojska pa jim je podarila deset voja{kih {otorov.

Leta 1923 se je zgodil prvi skavtski tabor na Slovenskem. V Kamni{ki Bistrici je taborilo 30 skavtov in 10 skavtinj. Ta tabor je obiskal tudi Pavel Kunaver, ki je ob stiku s skavti popolnoma spremenil mnenje o skavtih iz leta 1912, ko je bil na obisku na Dunaju.

Do za~etka druga svetovne vojne se je skavtstvo razmahnilo po vsej Sloveniji. V teh letih smo za~eli dobivati tudi temeljno skavtsko literaturo, saj je leta 1932 iz{el prevod Baden Powellove knjige Skavt. Ob za~etku vojne so na Primorskem skavtski odredi pohiteli s samolikvidacijo, kar je omogo~ilo vsaj re{itev premo`enja. Na [tajerskem je bil polo`aj mnogo slab{i, saj so nem{ki okupatorji prepovedali gibanje, premo`enje pa zaplenili ali uni~ili. Bogat arhiv Dravske skavtske `upe je skavtsko vodstvo za`galo.

Skavtski ideali in spretnosti

Osrednji skavtski ideal so bila dobra dela soljudem, ki so jih skavtom nalagali vite{ki in skavtski zakoni:

1. Skavt govori vedno resnico.

2. Skavt je poslu{en.

3. Skavt je koristen.

4. Skavt ljubi bli`njega in je brat vsakemu skavtu.

5. Skavt je vljuden in skromen.

6. Skavt ravna lepo z `ivalmi in prirodo.

7. Skavt je delaven in var~en.

8. Skavt je razpolo`en in vedno dobre volje.

9. Skavt je vzdr`en in ne kadi.

10. Skavt je ~ist v misli, besedi in dejanju.

Eden izmed najimenitnej{ih skavtskih idealov je, da skavt vsak dan stori kak{no dobro delo. Simboli~no vezanje vozlov na ruticah je skavte opominjalo na storitev dobrega dela, ~e pa so ga kak dan pozabili opraviti, so naslednji dan storili dve dobri deli.

Gozdovniki

Seveda pa moramo za pravilno predstavitev takratnih razmer poznati tudi razvoj gozdovni{ke organizacije, katere za~etnik je bil letalski in`enir in konstruktor Hinko Pajer. Nekaterim kriterijem – predvsem nepoliti~nosti in nestrankarstvu – slovenski skavti niso ustrezali, zato je Pajer izstopil iz organizacije, s skavti pa je ohranil dobre odnose. S Setonom se je seznanil med dopisovanjem s ~e{kimi gozdovniki. Drugi pomembni mo` slovenskega gozdovni{tva je ^rtomir Zorec.

Pajerja je na predavanje na trgovski {oli v Mariboru povabil celo sin generala Maistra, Borut Maister. Osmega decembra 1925 so na ustanovnem ob~nem zboru gozdovni{ke organizacije sprejeli pravila na ~isto gozdovni{ki idejni osnovi.

Gozdovni{ki totem in indijanski tipi.

Ggozdovni{ki znak

Ob za~etku vojne so se ljubljanski gozdovniki sestajali {e nekaj ~asa, {tajerske gozdovni{ke organizacije pa so zaradi prepovedi okupatorja prenehale obstajati.

Gozdovni{ki ideali

Gozdovni{tvo je podobno kot skavtstvo postavilo zelo visoke ideale, ki so jih strnili v gozdovni{kih zakonih:

Bodi odlo~en!

Bodi skromen!

Bodi poslu{en!

Bodi ~ist!

Varuj svoje telo!

@ivi naravno!

Govori resnico!

Bodi po{ten!

Bodi moder!

Bodi prijazen!

Bodi po`rtvovalen!

Bodi radosten!

Gozdovni{ka organizacija naj bi predstavljala tudi univerzalno svetovno gibanje mladine, ki ljubi naravo. Prav gozdovni{ki ideali, kot so strpnost, preprostost in asketstvo naj bi ~loveka ponovno zbli`ali z naravo.

skavtske elemente. Najbolj slikovito prika`e ta razkol ^rtomir Zorec v Poro~ilu v prvi {tevilki Tabora:

Glede imena v novi organizaciji nismo bili enotni. Zaradi vlo`itve Pravil smo se sicer zedinili za~asno na ime "Zdru`enje tabornikov Slovenije". Nekateri na{i tovari{i smatrajo, da bi bilo ime "gozdovniki" lep{e in bolj polno vsebine. Kajti gozdovniki so bili na{i partizani dobesedno. Gozdovi so bili tisti, ki so jim postali dom. /…/ Tako bi ime gozdovnik imelo novo vsebino in ne bi bilo le ime prej{nje gozdovni{ke organizacije.

Nekateri drugi tovari{i so mnenja, da bi bilo ime "tabornik" primernej{e, ker je organizacija nekaka sinteza prej{nje skavtske in gozdovni{ke organizacije. V imenu taborniki je zapopadeno bistvo, to je taborjenje."

(Tabor, 1, 1951: 11)

Dve leti pozneje se rodi Jugoslovanska izvidni{ka organizacija, kateri se ZTS pridru`i, a ohrani mnoge posebnosti –svojstven program, naziv tabornik, znak in {e nekaj malenkosti. Osnovni cilj organizacije je bil in je {e vzgoja ~lanov, saj je organizacija delovala kot del vzgoje, ki jo otroku nudita

Ustanovitev Zveze tabornikov Slovenije

Med ustanovitelji Zveze tabornikov Slovenije so bili nekdanji skavti in gozdovniki, nova organizacija pa je prevzela ve~ino skavtskih in gozdovni{kih prvin.

Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) je bila ustanovljena 22. aprila leta 1951. Predvojni gozdovniki in skavti so tako ustanovili skupno organizacijo, ki obstaja {e danes. Glede imena organizacije in njenih ~lanov je bilo veliko polemik, saj je novonastala organizacija vklju~evala tako gozdovni{ke kot

{ola in dom. Zanimivo je, da so bili prvi klubi Organizacije zdru`enih narodov (OZN) organizirani prav v taborni{kih vrstah.

Taborni{tvo danes

Nova doba slovenskega taborni{tva se za~ne leta 1989, ko se je ZTS za~ela notranje preoblikovati in se vra~ati k izvirnim idejam taborni{tva. Po osamosvojitvi je zapustila Jugoslovansko izvidni{ko zvezo in nadaljevala popolno preobrazbo v sodobno skavtsko organizacijo, kar tudi dokazuje dejstvo, da je bila prav ZTS sprejeta v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (World organisation of Scout movement – WOSM).

Ko je WOSM v za~etku devetdesetih za~el tipati, kako bi svoje krilo raz{iril na vro~i Balkan, je imel v Sloveniji na izbiro tako Zvezo slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov (ZSKSS), kot ZTS. Ob upo{tevanju pravila ena dr`ava – ena krovna nacionalna skavtska organizacija, se je moral odlo~iti za eno od obeh organizacij. Vrstili so se sestanki in sestajale so se komisije, ki so preu~evale programe in budno spremljale

delo ter razvoj obeh organizacij. Po nekajletnem opazovanju, posvetovanjih in tehtnem preudarku se je Svetovni skavtski komite odlo~il in leta 1994 Svetovni skavtski konferenci –najvi{jemu organu WOSM-a – predlagal, da sprejme v svoje vrste kot nacionalno skavtsko organizacijo Zvezo tabornikov Slovenije.

Danes se v organizaciji najbolj poudarja neformalno izobra`evanje, ki ga je WOSM s sprejetjem Izjave o poslanstvu vpletel v svetovno skavtstvo. Izjava o poslanstvu daje odgovor na vpra{anje, kaj moramo storiti, da bomo dosegli naslednje zadane cilje:

Poslanstvo skavtstva je, prispevati k vzgoji mladih s pomo~jo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih, in tako pomagati graditi bolj{i svet, kjer se lahko ljudje polno uresni~ijo kot posamezniki in tvorno delujejo v dru`bi.

(Tabor, 2, 2000:12)

Skavtstvo mora, da uresni~i svoje poslanstvo, zagotoviti, da bo to, kar nudi mladim, odra`alo njihove potrebe, da bo kot neformalno vzgojno gibanje dajalo specifi~ni prispevek k celostnemu razvoju mladostnikov, da si bo prizadevalo omogo~ati ~lanstvo tudi mlaj{im ~lanom dru`be, da bo pritegnilo in zadr`alo odrasle, da bo dopolnjevalo tudi druge socializacijske dejavnike ({ola, dru`ina, verske institucije), ne da bi pri tem izpodrivalo njihove napore, da partnerstvo z drugimi ustanovami temelji na spo{tovanju neodvisnosti skavtstva in da si vsi deli WOSM-a prizadevajo okrepiti mednarodno enotnost gibanja.

Simpozij o poslanstvu skavtstva v Gozd Martuljku januarja 2000.

Mnenje Ob prihajajo~em NOT-u

pa brez zamere, bratje Mo~virci

Problem (pre)visokih {tartnin, te~ajnin, kotizacij ipd. spremlja slovensko taborni{tvo `e kar nekaj ~asa, vendar pa dlje od ob~asnih jamrajo~ih anket v Taboru v smislu nekajstav~nega izlivanja gneva naklju~nih anketirancev `al ne uspemo priti.

Povod pisanja je prihajajo~e No~no orientacijsko tekmovanje (NOT), ki ima `e ve~ let sloves tekmovanja z zelo visoko {tartnino in hkrati sloves tekmovanja, ob katerem se polemike o (pre)visokih {tartninah praviloma najbolj razvnamejo. Da ne bo pomote, tudi po na{em mnenju je NOT uveljavljeno, dobro organizirano tekmovanje na dr`avni ravni, ki praviloma poteka teko~e in brez zapletov, do najsijajnej{ega bli{~a pa mu ob~asno manjka le kan~ek lo{~a, za kar pa niso vedno krivi le organizatorji.

O vi{ini {tartnin med taborniki obstaja precej raz{irjeno mnenje, da je ta stvar organizatorja ter ponudbe in povpra{evanja na "trgu taborni{kih dejavnosti". Ve~krat se celo zdi, da organizatorji razmi{ljajo na na~in, da ~e si nekdo tako zelo `eli udele`iti tekmovanj na najvi{ji ravni, bo za to naredil karkoli oziroma pla~al {tartnino, ne glede na njeno vi{ino. Najbolj bode v o~i primer te logike – dr`avni mnogoboji z neverjetno oderu{ko {tartnino. Miselnost, ki podpira tak{na razmi{ljanja, je zelo slovenska (ali tranzicijska) ter vidi vsakr{no dejavnost, tudi taborni{ko (t.j. nevladno, neprofitno, prostovoljno) skozi o~i zaslu`ka.

Vendar taborni{tvo ni (in ne more biti) primarno pridobitna dejavnost in "prodajanje" osnovne dejavnosti, kamor sodijo tudi tekmovanja, kot tr`ne kategorije preprosto ni spodobno, pa ~e gre za {e tako uveljavljene "blagovne znamke".

Tekmovanj, izobra`evanj, seminarjev ipd. namre~ brez ta-

borni{tva sploh ne bi bilo, udele`enci, ki s svojo udele`bo te aktivnosti {ele omogo~amo, pa naj za to {e prispevamo nekriti~no visoke zneske denarja. Razumi, ~e more{!

Zato ob prihajajo~em NOT-u Rodu mo~virskih tulipanov predlagamo {tartnino ni`jo od lanskoletne ter postopno prilagoditev vi{ine {tartnine dejanskim stro{kom tekmovanja.

Isti predlog namenjamo tudi vsem ostalim organizatorjem taborni{kih tekmovanj, izobra`evanj, seminarjev ipd. Predvsem dr`avni organizaciji kot najbolj izpostavljeni in zglede dajajo~i organizatorici ~ezmerno dragih taborni{kih aktivnosti.

Prispevek nima namena pozivati k bojkotu tekmovanja, temve~ k odprti razpravi o (nekaterih) temeljih taborni{tva.

V imenu Rodu Sivega volka

stare{ina Rade Pribakovi’ c

Ravenski taborniki praznovali 40. obletnico

Rod koro{kih jeklarjev je bil ustanovljen leta 1960. V teh letih so {li skozi na{e vrste mladi, ki jih je zdru`evala ljubezen do narave. Kot biv{i odred smo se udele`ili vseh republi{kih tekmovanj, mnogobojev in tekmovanj za zna~ko @ivka Lov{eta.

Koliko ~lanov se spominja taborjenj na Obretanovem, na Pudgarskem, v Logarski dolini, v Pulju.

V tem ~asu smo dobili dom na Obretanovem, ki smo ga temeljito obnovili in nam slu`i za vso na{o taborni{ko dejavnost.

Lani smo praznovali celo leto, zaklju~ek praznovanj pa je bila ~ajanka 20. decembra 2000 v centru Raven. Pri{lo je veliko na{ih najmlaj{ih ~lanov – tudi otroci in vnuki na{ih prvih ~lanov iz daljnjega leta 1960.

@e na ustanovnem ob~nem zboru je bilo poudarjeno, da "biti tabornik pomeni biti mlad, `iveti z naravo, se u~iti in pridno delati". Tega si `elimo tudi v prihodnjih letih.

Franc Rok

Izletnik

Rod skalnih taborov Dom`ale je izdal priro~no knji`ico, ki slu`i kot priro~nik za izlete in v katero lahko taborniki pridno pi{ejo vtise ter nabirajo `ige za opravljene izlete. Pripravila jo je njihova komisija za izlete, vsebuje izlete za vse starosti, tako da je splo{no uporabna.

Poleg poteka poti je ob predlogu za izlet {e fotografija in kratek opis.

^e `elite podobno knji`ico pripraviti tudi v va{em rodu, se pove`ite z Dom`al~ani, prav gotovo vam bodo z veseljem pomagali.

Techuana - alternativa naravi

Ponovno o mednarodnem osebju

!! Obvezni sestanek za IST, GST in vodstvo odprave !!

!! Obvezni sestanek za GST vodstvo odprave vodstvo 5. in 6. maja 2001 bo na tabornem prostoru v Techuani (bli`ina Beljaka) sre~anje vodstev in osebja. Sre~anja se morajo obvezno udele`iti GST, IST (International Staff Team) in ~lani vodstva odprave. Na sre~anju so mo~no `a`eljeni vsi vodniki in ~lani slovenskega osebja. Rezervirajte si termin. Ve~ informacij naslednji~.

Nekaj nasvetov za pridobivanje sponzorskih sredstev

TABORJENJE V KAL-KORITNICI IN KREDU PRI KOBARIDU

Rod Sivega volka iz Ljubljane oddaja v najem taborni prostor v Kal-Koritnici od 1.7.2001 naprej. Na prostoru lahko tabori do 80 tabore~ih (50 {otorov, kuhinja, jedilnica). Izvir pitne vode ob taboru. Do poletja predvidevamo ureditev sanitarij na tabornem prostoru.

Rod Sivega volka iz Ljubljane oddaja v najem tudi taborni prostor v Kredu pri Kobaridu od 1. 7. 2001 naprej. Na prostoru lahko tabori do 60 tabore~ih (30 {otorov, kuhinja, jedilnica). Izvir pitne vode ob taboru. Sanitarije niso urejene.

Informacije: Rade Pribakovi´c, tel. 01 437 35 33, rade.p@siol.net.

ZOT PRIHAJA …

… in je `e pred vrati.

Leto{nji ZOT se bo dogajal po hrib~kih v okolici Zgornje

Korene. To je manj{i kraj vzhodno od Maribora. Tekmovalce pri~akujemo v petek, 26. 1. 2001 od 18.00 ure petek, 1. 2001 18.00 ure petek, 26. 1. 2001 od 18.00 ure petek, 1. 2001 18.00 ure petek, naprej na O[ Zgornja Korena, zbor ekip pa bo ob 20.00 uri. V petek zve~er se bodo re{evale teoreti~ne naloge, v soboto zjutraj pa bo start orientacijskega pohoda. Tekmovanje bomo zaklju~ili v soboto, 27. 1. 2001 do 16.00 ure.

Ekipe potrebujejo risarski pribor za vrisovanje in risanje skic, spalne vre~e in armaflexe, COPATE !! za po {oli, in opremo, ki je potrebna za enodnevni pohod. Pa seveda dobro voljo. In rutke !!!

Tekmovanje je namenjeno ekipam GG-jev, PP-jev in gr~.

Ekipe so razdeljene na mo{ke in `enske, razen pri gr~ah, ki imajo samo eno kategorijo. Me{ane ekipe tekmujejo v mo{ki konkurenci. V ekipi je en ~lan lahko za eno leto mlaj{i ali starej{i. Starost ra~unamo po koledarskem letu:

1989 - 1986 --> GG

1985 - 1981 --> PP

1980 + --> gr~e

^e so v ekipi samo {tirje tekmovalci, ekipa tekmuje brez olaj{av. ^e so v ekipi samo trije tekmovalci ekipa tekmuje izven konkurence.

Panoge tekmovanja so vrisovanje KT, TOTI-test, orientacijski pohod, signalizacija, metanje kepe v cilj, hoja po vrisani poti z dolo~itvijo koordinate, opis KT, skica terena, IQ test in prihod pod kotom.

Prijave Prijave Prijave Prijave po{ljite najpozneje do 19. 1. 2001 do 19. 2001 na naslov: Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 Maribor. Prijava naj vsebuje ime in naslov rodu, {tevilo ekip v posamezni kategoriji, potrdilo o pla~ani {tartnini, in ~e `elite po po{ti prejeti propozicije {e naslov kontaktne osebe. [tartnina [tartnina [tartnina na ekipo zna{a 9.500,00 SIT 9.500,00 SIT 9.500,00 SIT 9.500,00 SIT SIT. V {tartnino so zajeti preno~evanje, prehrana (sendvi~i + topli obrok), ~aj, na{itki, karte in stro{ki organizacije. [tartnino naka`ite na `iro ra~un 51800-678-80784, Dru{tvo tabornikov Rod XI. SNOUB Milo{a Zidan{ka, Verstov{kova 4, 2000 Maribor. POZOR !!! [TEVILKA @IRO RA^UNA OBJAVLJENA V DECEMBRSKEM TABORU JE NAPA^NA !!! PRAVILNA JE 51800-67880784 !!!

Info dobite tudi na telefon 02/2522482 (vindidoma) ali 02/ 6565831 (vindislu`ba) ali 031/589425 (vindimobizgaga). Se vidimo na ZOT-u

RAZPIS ZA NOT 2001

Leto{nje no~no orientacijsko tekmovanje bo potekalo v no~i v no~i no~i s 24. na 25. marec s 24. na 25. marec s 24. na 25. marec s 24. na 25. marec s 24. na 25. marec. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17. uri, kje naj bo zaenkrat skrivnost (izdali ga bomo v naslednji {tevilki Tabora).

Tudi letos boste pred {tartom re{evali topo teste in vrisovali

KT na karto, med progo signalizirali, re{evali teste iz prve pomo~i in, ~e boste pre`iveli minsko polje vas ~aka {e hitrostna etapa.

Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah:

• POPOTNICE – od 15 do 18 let (let. roj. 83 – 86)

• POPOTNIKI– od 15 do 20 let (let. roj. 81 – 86)

• GR^ICE– od 19 let (let. roj. 82 in starej{e)

• GR^E– od 21 let (let. roj. 80 in starej{i)

• KORENINE– nad 30 (let. roj. 71 in starej{i), ekipe so lahko me{ane

Prijave Prijave Prijave Prijave po{ljite do petka, 16. 3. 2001 petka, 16. 2001 do petka, 16. 3. 2001 petka, 16. 2001 petka, na naslov: @iga Bab{ek, Tesna 2, Ljubljana (tel. 061/256-64-92) ali na email: zlicki zlicki zlicki zlicki zlicki @ hotmail.com hotmail.com hotmail.com hotmail.com hotmail.com.

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali po telefonu imejte polo`nico obvezno obvezno obvezno obvezno s sabo ob prijavi ekipe na {tartu.

[tartnina zna{a 9000 SIT [tartnina zna{a 9000 SIT [tartnina zna{a 9000 SIT [tartnina zna{a 9000 SIT [tartnina SIT. Naka`ite jo na naslov: Dru{tvo tabornikov Rodu mo~virskih tulipanov, Tr`a{ka 74, Ljubljana. [tevilka `iro ra~una: 50101-678-52373 (do 16. 3.

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR,

2001). [tartnine na {tartu ne sprejemamo. Vsak rod lahko v posamezno kategorijo prijavi le po eno ekipo, razen rodu, ki je lani v kategoriji zmagal. Maksimalno {tevilo ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami.

Vabljeni!

POT 2001!

Si upa{? Upam!

No, ~e si upa{ pa pridi v Postojno na prvovrstno avanturo globoko v osr~ju na{ih temnih in prostranih, medvedov polnih gozdov.

ORGANIZATOR: Rod kra{kih viharnikov Postojna

ZAKAJ: ker imamo 50 let in to samo enkrat

DATUM IN KRAJ TEKMOVANJA: tekmovanje bo potekalo v okolici Postojne in sicer 27. 4. in 28. 4. 2001 (petek in sobota).

Vsi adrenalinski odvisne`i v taborni{kih vrstah – na tem tekmovanju enostavno ne smete manjkati!

Obenem bomo potrebovali tudi okrog 25 kontrolorjev.

Aja, pa {e to. [tartnina bo sme{no nizka.

Dodatne informacije sledijo!

SEMINAR ZA TABORNA VODSTVA

NAMEN SEMINARJA NAMEN SEMINARJA NAMEN SEMINARJA NAMEN SEMINARJA

Seminar za taborna vodstva je namenjen organizatorjem taborjenj in izvajalcem programa na taborjenjih. Poseben poudarek bomo namenili varnosti in zavarovanju udele`encev ter odgovornosti vodstva, pionirskim objektom (predstavitev priro~nika), {egam in navadam na taborjenju in idejam za po`ivitev programa.

DATUM IN KRAJ SEMINARJA

Seminar bo potekal od 9. do 10. marca 2001 v Gozdni {oli v Bohinju.

PROGRAM IN VODJA SEMINARJA

Seminar bo potekal v dveh skupinah razli~nih vsebin in sicer:

• seminar za taborovodje in stare{ine taborjenj (Pravilnik o taborjenjih enot ZTS, tehni~ne priprave na taborjenje, finan~na konstrukcija in dolo~itev vi{ine tabornine, varnost in odgovornost vodstva),

• seminar za programske vodje (prakti~no bomo poizkusili v program taborjenja vplesti ~im ve~ elementov osnovnega programa, ve{~in M, M^, GG in PP ter nanizali idejne re{itve za izpeljavo le-teh).

Seminar {teje tudi za to~ke napredovanja v nazive za pedago{ke delavce.

POGOJI

• starost najmanj 18 let za taborovodje in stare{ine na taborih in najmanj 16 let za programske vodje,

• poznavanje temeljnih na~el organizacije in osnovnega programa ZTS.

PRIPORO^ENA LITERATURA PRIPORO^ENA LITERATURA PRIPORO^ENA

Priporo~ena literatura, ki naj jo udele`enci prinesejo s seboj, je:

• Osnovni program, Zbirka knjig Delo z M^, Taborni{ke ve{~ine

• [ege in navade.

• Poleg tega naj udele`enci s seboj prinesejo tudi nekaj zanimivih idej s svojih taborjenj.

^AS PRIHODA IN ODHODA

Seminar se bo pri~el v petek to~no ob 18. uri, zaklju~il pa v soboto okoli 15. ure.

KOTIZACIJA ZA SEMINAR

Kotizacija za seminar zna{a 4.500 tolarjev na udele`enca, rodovi, ~lani ZTS, pa imajo 33% popust in za njih kotizacija zna{a 3.000 tolarjev (kotizacija vklju~uje bivanje, prehrano, razne topografske karte, Pravilnik o taborjenjih ZTS, priro~nik Na{ tabor-del narave ter disketo z obrazci in drugimi uporabnimi gradivi seminarja). Kotizacijo naka`ite na `iro ra~un ZTS {tevilka 50101-678-47184, sklic na {tevilko 2112+{ifra rodu pred za~etkom seminarja.

[TEVILO UDELE@ENCEV IN ROK PRIJAV

[tevilo udele`encev je omejeno na 40, zato zaradi pove~anega interesa prijave po{ljite ~im prej. Prijavo na obrazcu (v POROD-u in na Rutka net-u) po{ljite v pisarno ZTS najkasneje do 28. februarja 2001.

RAZPIS ZA UDELE@BO NA

20. SVETOVNEM SKAVTSKEM JAMBOREEJU

1. ORGANIZATOR 1. ORGANIZATOR

Organizator 20. svetovnega skavtskega jamboreeja je Svetovna organizacija skavtskega gibanja (WOSM), gostitelj pa Tajska nacionalna skavtska organizacija. Organizator slovenske odprave je Zveza tabornikov Slovenije, ki je za to akcijo imenovala organizacijski odbor.

2. KRAJ IN ^AS 2. IN

20. svetovni skavtski jamboree bo potekal na Tajskem, v kraju Sattahip, v provinci Chonburi, 180 km vzhodno od Bangkoka. Taborni prostor je lociran ob obali, na 1.200 hektarih povr{in pa bodo poleg taborne infrastrukture {e {tevilne mo`nosti za programske aktivnosti.

Uradni del jamboreeja se za~ne 28. decembra 2002 in zaklju~i 8. januarja 2003. Zaradi bivanja pri doma~inih in ogleda Tajske predvidevamo, da bo odprava trajala od 20. trajala od 20. trajala decembra 2002 do 12. januarja 2003. 2002 do 12. januarja 2003. 2002 2003.

3. SPLO[NI POGOJI UDELE@BE SPLO[NI POGOJI UDELE@BE 3. SPLO[NI POGOJI UDELE@BE SPLO[NI POGOJI UDELE@BE 3. SPLO[NI POGOJI UDELE@BE UDELE@ENCI

• Udele`enci so lahko aktivni ~lani(ce) Zveze tabornikov Slovenije s pla~ano ~lanarino za leto 2001 in naprej, rojeni med 29. 12. 1984 in 28. 12. 1988.

• Udele`enci morajo biti aktivni v svojih vodih oziroma klubih do sedaj in do odhoda na jamboree.

• Za`eleno je znanje tujega jezika (uradna jezika sta franco{~ina in angle{~ina).

VODNIKI

• Vodniki so lahko aktivni ~lani(ce) Zveze tabornikov Slovenije s pla~ano ~lanarino za leto 2001 in naprej, rojeni pred 29. 12. 1982.

• Vodniki morajo imeti ob prijavi opravljen vodni{ki te~aj in izku{nje pri delu z GG ali PP. Vodniki morajo aktivno delati v rodu, na obmo~ju ali na ravni ZTS na podro~ju programa dela z mladimi.

• Za`eleno je znanje tujega jezika (uradna jezika sta franco{~ina in angle{~ina), vsaj pogovorno.

MEDNARODNO OSEBJE

• ^lani osebja so lahko aktivni ~lani(ce) Zveze tabornikov Slovenije s pla~ano ~lanarino za leto 2001 in naprej, rojeni pred 29. 12. 1984.

• Mednarodno osebje bo sodelovalo pri pripravi in izvedbi programskih in drugih aktivnosti na jamboreeju.

• ^lani mednarodnega osebja morajo znati enega od uradnih jezikov na jamboreeju (angle{ki ali francoski).

Vsi prijavljeni udele`enci, vodniki in ~lani mednarodnega osebja morajo sodelovati na pripravljalnih sre~anjih (zadnje bo poleti leta 2002 na zletu v Tolminu).

^e se ugotovi, da prijavljeni udele`enec ne izpolnjuje pogojev udele`be ali da je s svojim obna{anjem grobo kr{il taborni{ke zakone, ga lahko vodja odprave izklju~i iz odprave.

4. CENA CENA

Cena {e ni dokon~no oblikovana zaradi usklajevanja cene letalskega prevoza in ~asa trajanja odprave. Obveznost do organizatorja pa je, da ZTS do konca junija prijavi udele`ence in pla~a stro{ke tabornine. S tem so udele`enci upravi~eni do 10% bonusa, ki ga bomo izkoristili za nakup obvezne osebne opreme za udele`ence.

TABORNINA (za udele`ence, vodnike in vodstvo)735 USD

TABORNINA (za mednarodno osebje do 28 let)630 USD

TABORNINA (za mednarodno osebje nad 28 let)683 USD

PREVOZ, BIVANJE PRI DOMA^INIH IN ORGANIZACIJA

okvirno {e okoli 765 USD

5. PRIJAVE PRIJAVE 5. PRIJAVE PRIJAVE PRIJAVE Udele`enci, vodniki in ~lani mednarodnega osebja se lahko prijavijo na obrazcih Tajska 2003.

• Prijavnico udele`encev morajo podpisati star{i, ki s podpisom potrjujejo, da so seznanjeni s pogoji za udele`bo, roki prijav in pla~ilnimi pogoji kakor tudi pogoji odjave in jih v celoti sprejemajo.

• Prijavnico vodnikov morajo podpisati vodniki sami, ki s podpisom potrjujejo, da so seznanjeni s pogoji za udele`bo, roki prijav in pla~ilnimi pogoji kakor tudi pogoji odjave in jih v celoti sprejemajo.

• Prijavnico za mednarodno osebje morajo podpisati udele`enci sami, ki s podpisom potrjujejo, da so seznanjeni s pogoji za udele`bo, roki prijav in pla~ilnimi pogoji kakor tudi pogoji odjave in jih v celoti sprejemajo.

• V primeru, da na kak{ni izmed prijav manjkajo podpisi, je ta neveljavna.

• Vodstvo odprave bo glede na {tevilo udele`encev izbralo potrebno {tevilo vodnikov. Ostali bodo lahko od{li na jamboree kot mednarodno osebje.

6. ROKI IN PLA^ILNI POGOJI ROKI PLA^ILNI 6. ROKI IN PLA^ILNI POGOJI ROKI PLA^ILNI ROKI PLA^ILNI

Rok pisnih prijav na obrazcih je do do do do do 10. 3. 2001 10. 3. 10. 3. 2001. Udele`enci bodo lahko poravnali prvi del stro{kov na dva na~ina, kar bodo navedli v prijavnici:

• v dveh zneskih: 40.000 do 31.3.2001, preostali znesek (do zneska tabornine) do 30.6.2001

• v {tirih zaporednih obrokih: 40.000 do 31. 3. 2000, nadaljnjih 40.000 do 30. 4. 2001, nato 40.000 do 31.

5. 2001 in zadnji obrok (do zneska tabornine) do 30.

6. 2001

Obroki ne bodo obrestovani. Udele`encem (oziroma star{em) priporo~amo, da za obresti ve`ejo sredstva pri

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, LETO

bankah (recimo mladinsko var~evanje pri NLB je med najbolj ugodnimi). Polo`nice z navodili za pla~ilo bodo prijavljeni prejeli po 10. 3. 2001.

Glede dinamike pla~evanja preostalega dela stro{kov odprave, bodo udele`enci prejeli posebno obvestilo v jeseni 2001.

^e bo prostor v odpravi, bodo za zamudnike prijave mo`ne do 30. 6. 2001 za isto tabornino, kasneje pa {e do 30. 11. 2001, vendar bo tabornina vi{ja za 5%. Po tem roku bomo oblikovali ~akalno listo, preko katere bomo zasedli zaradi odjav izpraznjena mesta.

7. POGOJI ODJAVE 7. ODJAVE 7. POGOJI ODJAVE 7. ODJAVE

• Do 20. 6. 2001 so mo`ne odjave brez stro{kov in vrnemo vsa vpla~ila.

• Pri odjavah do 30. 11. 2001 od vpla~il odra~unamo `e nastale stro{ke.

• Pri odjavah po 30. 11. 2001 so mo`ne le zamenjave. V primeru da zamenjave do odhoda odprave ne bo mo`no najti, vpla~anih finan~nih sredstev ne bo mo`no vrniti.

Da bi se izognili izgubi, predlagamo prijavljenim udele`encem, da za primer bolezni tik pred odhodom ali drugega opravi~ljivega vzroka zavarujejo potovanje pri zavarovalnici. Obstaja mo`nost individualnega zavarovanja pla~ila za udele`bo, ki ga lahko sklenete na vsaki zavarovalnici.

Ponoven razpis za izbiro pesmi

zleta ZTS 2002 v Tolminu

Ponovno objavljamo razpis za izbiro pesmi zleta ZTS 2002 v Tolminu. Moto zleta je "Na valovih domiljije", zleta se bo udele`ilo pribli`no 1000 udele`encev. Slovenski zlet je praviloma vsake 4 leta, na njem pa se odvijajo raznovrstne taborni{ke aktivnosti, dru`enje med taborniki, zabavni nastopi ...

Udele`enci nate~aja lahko po{ljejo (a.) samo melodijo, (b.) samo besedilo ali (c.) melodijo in besedilo. Na nate~aj za

pesem Zleta ZTS se lahko prijavi vsak (~lan ali ne~lan).

Potrebno je oddati zaprto kuverto, na kateri je napis “Za razpis za pesem zleta ZTS 2002” in v kateri je odvisno od “panoge razpisa”:

a) melodija v notnem zapisu opremljena z geslom in zape~ateno kuverto, na kateri je na ovitku isto geslo in v kateri je ime in naslov po{iljatelja (zape~atene kuverte se odpre po opravljenem izboru).

b) natipkano besedilo opremljeno z geslom in zape~ateno kuverto, na kateri je na ovitku isto geslo in v kateri je ime in naslov po{iljatelja (zape~atene kuverte se odpre po opravljenem izboru).

c) melodija v notnem zapisu opremljena z besedilom in z geslom ter zape~ateno kuverto, na kateri je na ovitku isto geslo in v kateri je ime in naslov po{iljatelja (zape~atene kuverte se odpre po opravljenem izboru).

Rok za oddajo izdelkov je do 15.3.2001 na sede` ZTS. Nagrade se bodo podelile za dve kategoriji in sicer za najbolj{o melodijo (upo{teva se vse melodije) in za najbol{je besedilo (upo{teva se vsa besedila). Nagaradi za prvouvr{~ena izdeleka v obeh kategorijah sta jopi~a iz termovelurja, za drugo uvr{~ena izdelka je nagrada polo majica in za tretje uvr{~ena izdelka ~epica s {~itnikom. Pri izdelavi melodije in besedila je potrebno upo{tevati, da je preprosta, da gre lahko v u{esa in da v ~imkraj{em ~asu postane blizu udele`encem Zleta in vsebovati mora elemente taborni{kega `ivljenja. Prispele izdelke bo izbrala strokovna `irija.

Rezultati bodo objavljeni v Taborni{kem vestniku. Avtorja ali avtor nagrajenih predlogov prepustita Zvezi tabornikov Slovenije vso pravico, da lahko himno uporablja po svoji presoji, ZTS pa lahko, v kolikor je to v njenem interesu, z avtorjem(a) sklene pogodbo o sodelovanju pri aplikacijah himne (izdelava CDeja, kasete, ipd.).

In memoriam Sergej Kraigher

V Sloveniji se je leta 1950 za~ela razvijati ideja o ustanovitvi taborni{ke organizacije na dedi{~ini predvojnega skavtstva in gozdovni{tva. Sergej Kraigher je bil med aktivnimi pobudniki te nove mladinske vzgojne organizacije. Vedel je, da lahko z vrednotami, ki jih razvija, veliko prispeva k slovenski dru`bi, saj je bil pred drugo svetovno vojno tudi sam aktiven skavt.

Ko se je na pobudo `e ustanovljene Zveze tabornikov Slovenije v februarju leta 1953 organizirala takratna Zveza tabornikov Jugoslavije, smo slovenski taborniki za njenega predsednika predlagali Sergeja Kraigherja, ki je za tem to zadol`itev nadvse uspe{no opravljal vse do oktobra 1962 leta. @e takrat je opravljal pomembne funkcije v dru`beno-politi~nem `ivljenju prej{nje dr`ave.

Pozneje je bil med drugim prvi predsednik predsedstva SRS, {e pozneje pa ~lan predsedstva SFRJ in njegov prvi predsednik po Titovi smrti. Ne glede na njegove pomembne dru`bene funkcije je bil Sergej aktiven tabornik v pravem pomenu besede in se je udele`eval vseh pomembnih taborni{kih akcij. Njemu gre velika zasluga, da je takratno taborni{tvo dobilo vidno vlogo v dru`benem sistemu. Kot je sam ve~krat poudaril ob na{ih poznej{ih sre~anjih, je taborni{ka organizacija dokazala svojo vrednost in svoj dru`beni pomen in tega, kot je dejal, ni treba ve~ nikomur dopovedovati.

Tudi v poznej{ih letih je bil Sergej vedno z nami in ni minila nobena ve~ja slovenska taborni{ka akcija brez njegove udele`be, saj je bil po srcu tabornik. Sre~evali smo ga na zletih, udele`eval se je otvoritev ali zaklju~kov

vsakoletne Gozdne {ole v Bohinju. Ker je vedno pomagal taborni{ki organizaciji in posameznim enotam, je bil dele`en najvi{jih taborni{kih odlikovanj, ob njegovi 60-letnici pa je prejel tudi zlato plaketo dr. Jo`eta Potr~a.

Sergej je bil ve~krat tihi dobrotnik manj{im taborni{kim enotam oziroma posameznim tabornikom, ki so bili pomo~i najbolj potrebni. Nemalokrat nas je ob koncu leta presenetil njegov telefonski klic, ko nas je zaprosil za nasvet, komu naj pokloni {otor ali kompas, {otorsko krilo, lok ali drugo taborni{ko opremo.

Sergej Kraigher je ob vseh svojih pestrih delovnih zadol`itvah ostal zvest taborni{ki organizaciji in je `ivel z njenim razvojem. Tak{nega smo ga cenili in se ga bomo spominjali.

Od njega so se na komemoraciji, ki jo je organiziral Urad predsednika republike v petek 19. januarja 2001, v imenu Zveze tabornikov Slovenije poslovili Darko Jenko, Ivo [tajdohar in Mitja Lamut, ki je Sergeju v slovo prisotnim orisal njegovo taborni{ko pot.

Sergej Kraiger z `eno na proslavi v Bohinju

Taborova potuha

Odlo~anje v vodu

Govorili bomo o formalnem na~inu odlo~anja v vodu. Sre~anja, na katerih se odlo~a o pomembnih stvareh, morajo biti vidno druga~na od navadnih sre~anj. Lahko bi ga imenovali vodov svet, od ostalih sre~anj pa se razlikuje v treh stvareh.

Najve~krat enkrat na mesec

Ker se na teh sre~anjih sprejemajo odlo~itve, ki niso vsakdanje, mora biti med dvema takima sre~anjima vsaj mesec dni. Poglavitno je, da M^-ji spoznajo, da so nekatera sre~anja pomembnej{a kot druga. Idealno je, da imamo dva taka sestanka na tri mesece oz. enega vsakih 45 dni.

Obravnavamo samo dolo~ena vpra{anja

Ker je to posebno sre~anje, se na njem obravnava le sprejemanje novih ~lanov; poslavljanje od vodnikov, ki bodo vodili drug vod, ali od tabornikov, ki vod zapu{~ajo; potrjevanje koledarja aktivnosti za prihajajo~e mesece;

ocenjevanje preteklih vodovih aktivnosti in druge posebne teme.

O administrativnih in birokratskih zadevah ne razpravljamo, saj jih uredimo na tedenskih sre~anjih.

So zelo uradna

Sklicana so vsaj teden dni vnaprej, prav tako dobijo taborniki dnavni red s spiskom tem, ki bodo na sre~anju obravnavane. ^lani voda naj pridejo na ta sre~anja oble~eni v kroje. Za posebno vzdu{je naj bo taborni{ka soba, kjer se obi~ajno sre~ujete, posebej okra{ena –lahko izobesite zastavo Zveze, rodov prapor in vodove zastavice. Sestanek za~nite in kon~ajte s pesmijo ali z "mmmmmmm".

Kljub vsem formalnostim naj sre~anje ne traja ve~ kot pol ure, vodniki pa naj ~im manj posegajo v razpravo. Vsi taborniki morajo imeti mo`nost izraziti svoje mnenje o razpravljani stvari.

Demokrati~na izku{nja

Ta sre~anja so prilo`nost za mlade tabornike, da se nau~ijo dolo~enih zna~ilnosti demokrati~nega odlo~anja in `ivljenja:

• Obstajajo teme, ki so tako pomembne, da bi moral vsak sodelovati v razpravi;

• taborniki morajo dobro premisliti o predlogih, ki jih dajo in zanje prevzeti odgovornost – zato morajo biti teme sporo~ene vnaprej;

• vsi odlo~ajo o stvareh, ki se jih ti~ejo, vendar morajo hkrati

podpirati odlo~itve, ki jih je sprejel vod kot celota, ne glede na njihovo mnenje o sprejeti odlo~itvi. @e ute~eni vodi so vodovih svetov `e

vajeni in jih sprejmejo kot del programa, medtem ko zanimanje zanje v no-

vonastalih vodih ni tako veliko. M^-ji predvsem izgubijo potrpe`ljivost, ~e so ta sre~anja dolga in dolgo~asna, ter ~e dobijo ob~utek, da njihova prisotnost ni~esar ne spremeni in se odlo~a ne glede na njihovo mnenje.

Za vzpodbudo naj vodnik na prej{njem sre~anju med tabornike razdeli teme pogovora, nato pa naj se o jih v parih ali manj{ih skupinah pogovarjajo taborniki med sabo. Na vodovem svetu pa o mnenju vsake skupine poro~a ~lan skupine, ki so ga izbrali. To bo vzpodbudilo razpravo in pomagalo tabornikom, da izrazijo svoje mnenje.

Vodov

svet kot edini "organ"

V vodu ne smemo posve~ati preve~ ~asa na~inu kako stvari delamo, ampak se moramo osredoto~iti na izbolj{anje programa aktivnosti – kaj delamo. Nikoli ne smemo pozabiti, da se `elijo taborniki v vodu igrati in biti del skupine, ki se za-

bava in po~ne zanimive stvari. @ivljenje v vodu ni ve~ zabavno, ~e se ves tedenski ~as, ki je na voljo, porabi za sestanke, kar pomeni, da zmanjka ~asa za zabavo in igro.

Kdaj in kako

Vodovi sveti morajo biti sklicani glede na potrebe programa aktivnosti in ne zato, ker smo to zapisali v vodov urnik in ga

"moramo imeti, ker tako pi{e." Ostala sre~anja niso posvetovanja in odlo~anja, to vlogo naj ima samo vodov svet.

Povzeto po knjigi Handbook for Cub Scout Leaders / Interamerican Scout Office, Santiago, Chile

Igre

Socializacijske igre

Zelo pomembno je, da skupina goji nevidne niti, ki jo povezujejo. Te niti so zelo razli~ne (cilji, prijetno ozra~je, isti pogledi, izziv...), pomembno pa je, da jih ima vsak posameznik v skupini ~im ve~, saj s tem skupina odgovarja na njegove potrebe, on pa je pripravljen podpreti druge. To je osnova za dobro delovanje skupine.

Socializacijske igre so uporabne tako za delo v vodu, kot tudi na vodni{kih in in{truktorskih te~ajih, kjer sodelujejo starostno zelo razli~ni ljudje. Predvsem pri slednjih omogo~ajo medsebojno zbli`anje ~ustvenih, komunikacijskih in eti~nih na~el, ki se sicer dostikrat razlikujejo. Tako se bo pove~alo medsebojno razumevanje, morebitne spore pa bomo re{evali spontano.

CILJI SOCIALIZACIJSKIH IGER

- udele`enci bodo na prakti~nem primeru pokazali svoje eti~ne kvalitete in socialno

inteligenco

- udele`enci bodo skozi pogovor o reakcijah, delovanju in obna{anju spoznavali sebe in druge

- udele`enci bodo dosegli bolj{o kvaliteto medsebojnih odnosov.

Socializacijske igre moramo izbrati glede na udele`ence in njihovo pripravljenost, da v njej sodelujejo. Udele`encem moramo posredovati jasna navodila, pomembno pa je, da jim `e pred za~etkom igre povemo namen igre in pa pri~akovane rezultate. Pomembno je tudi, da so udele`enci pri pogovoru odkriti.

DAM - DA[.

Udele`encem omogo~a, da se zavejo na~ina, kako v `ivljenju nekaj zahtevajo in kako to sprejemajo. Pri tem je treba paziti, da se igra odvija povsem brez besed. Pogovor po igri je zelo pomemben, saj odkriva vsakdanje obrazce obna{anja vsakega udele`enca posebej.

Potek igre

Skupina se razdeli na pare. Dogovorimo se, kdo bo ~lan A in kdo ~lan B. Najprej A brez besed zaprosi B za karkoli `eli in zna to pokazati, pojasniti. Ni va`no kaj zaprosi, va`no je zaprositi. ^lan B mu zapro{eno dà, prav tako brez besed. Nato vlogi zamenjamo in ponovimo situacijo.

V naslednjem krogu eden zaprosi, vendar mu drugi zapro{enega no~e dati. Prvi na razne na~ine posku{a drugega prepri~ati, da mu zapro{eno vendarle dà. Vodja skupine v primernem trenutku poka`e, da je `e ~as, da drugi popusti.

Zanimivo je opazovati tako "pregovarjanje" obeh udele`encev in ga nato pokomentirati. Najprej naj vsak sam pove, kako je do`ivel igro in svojo vlogo. Koliko je bilo to v skladu z njegovim sicer{njim obna{anjem v `ivljenju, je bilo la`je zahtevati (prositi) ali dajati? Ali je bilo kaj te`av pri odlo~nej{em zahtevanju, insistiranju? Pri tem se lahko vpra{amo, kako naj spremenimo svoje obna{anje, da bomo uspe{nej{i v iskanju tistega, kar `elimo. Kak{ne na~ine obna{anja so udele`enci izbrali?

[e nekaj iger: Tr`nica Skupne lastnosti ^ebulna lupina

Skupinska masa`a

Zama{ek na oceanu Sestavljanka

Orientacija Pepl Prihaja nova topografska karta

V leto{njem letu za~enja izhajati druga sistemska topografska karta v samostojni Sloveniji – Dr`avna topografska karta v merilu 1:50.000. Predstavlja nadaljevanje izgradnje kartografskega sistema dr`ave, a hkrati se tudi precej razlikuje od vsem dobro znane "petindvajsettiso~ke".

Priprave na izdelavo Dr`avne topografske karte v merilu 1:50.000 (DTK 50) so se za~ele `e med izdelavo Dr`avne topografske karte merila 1:25,000 (DTK 25). Izdelava se je za~ela takoj po izdelavi zadnjih listov DTK 25 konec leta 1999 in letos bo predvidoma izdelanih `e skoraj polovica vseh listov DTK 50. Razlogov za izdelavo je bilo precej. Prvi je dejstvo, da je bila DTK 25 izdelana z nepopolno obnovo, da je v bistvu ohranila obliko in vsebino karte iz prej{nje dr`ave in je bila izdelana s klasi~no kartografsko tehnologijo. Drugi razlog so potrebe Slovenske vojske po karti merila 1 : 50.000, ki naj ustreza standardom voja{ke zveze NATO. Tako sta naro~nika izdelave dva: Geodetska uprava in Ministrstvo za obrambo.

Pri izdelavi smo sku{ali v najve~ji meri uporabiti razpolo`ljivo gradivo kakovostnih obstoje~ih topografskih kart. Hkrati smo `eleli s sodobno ra~unalni{ko tehnologijo oblikovati sodobno karto, ki bo v skladu z mednarodnimi standardi, kljub temu pa bo imela povsem nov, "slovenski" videz. To nam je uspelo le z razvojem v svetovnem merilu edinstvene tehnolo{ke re{itve. DTK 50 predstavlja velik dose`ek slovenske kartografije, pri njeni izdelavi pa sodelujejo DFG Consulting, Geodetski zavod Slovenije ter Geodetski in{titut Slovenije

(nekdanji In{titut za geodezijo in fotogrametrijo). Karta bo zagotovo zelo uporabna za tabornike in zato ji bom namenil ve~ prostora v naslednjih {tevilkah, za za~etek pa le nekaj osnovnih podatkov.

DTK 50 bo na 58 listih prikazovala celotno ozemlje Slovenije in obmejna obmo~ja sosednjih dr`av. Razdelitev karte na liste je predstavljena na hrbtni strani vsakega izvoda, obmo~je lista pa je potemnjeno. Naslovnica zgibanih iz-

vodov je oblikovana enako kot pri DTK 25, le da je prevladujo~a barva zelena (pri DTK 25 je modra). Prvi dokon~an list je Maribor, ki je `e v prodaji. V nekaj tednih mu bodo sledili listi Ptuj, Slovenska Bistrica, Rogatec, Murska Sobota, Ljutomer, Novo mesto in Kranj. Do konca leto{njega leta bo predvidoma dokon~anih 28 listov, tako da bo pokrito ozemlje severovzhodno od navidezne ~rte Tr`i~ – Trojane – Novo mesto. Preostalih 30 listov bo izdelanih postopoma, zadnji predvidoma do leta 2004.

V mnogo~em se DTK 50 bistveno razlikuje od dosedanjih topografskih kart v Sloveniji, tako od DTK 25 kot tudi od Atlasa Slovenije. Prva razlika je `e oblika listov, saj je format listov le`e~ ({irina je ve~ja od vi{ine). Najbolj bistvena razlika, ki pa je manj ve{~i poznavalci kart ne bodo opazili, je uporaba drugega elipsoida in druga~ne projekcije. To pomeni, da se spremenijo tako geografske kot tudi pravokotne koordinate vsem to~kam. Podrobneje bom to pojasnil v eni prihodnjih {tevilk, v tola`bo pa naj le zapi{em, da je poleg nove na karti {e tudi pravokotna mre`a s "starimi" koordinatami. Vsebina je dopolnjena na osnovi aerosnemanja in delnega terenskega pregleda. Listi so tiskani v kar osmih barvah na dve vrsti papirja – za na teren je primeren le kartografski, ki je nekoliko rumenkast. Zaenkrat so listi dostopni le v tiskani obliki, v kratkem pa bodo tudi na internetu, vendar {e ni dolo~eno, pod kak{nimi pogoji.

Na Hrva{kem se premika www.sih.hr

Pred kakim letom smo zaman stikali in iskali aktualne taborni{ke strani na Hrva{kem. Danes je polo`aj vse druga~en. SIH (Savez izvid`a~a Hrvatske) je rekrutiral posebno ekipo, ki skrbi za glavno stran organizacije, poleg tega so taborniki na razli~nih koncih pristavili svoj lon~ek k izbolj{anju nastopa SIH v spletu. Za name~ek pa se je uradni strani SIH-a pojavil {e Glas Plavog pingvina, ki se je 17.1. preimenoval v ScoutPark ( www.scoutpark.net www.scoutpark.net www.scoutpark.net www.scoutpark.net www.scoutpark.net) in ga bomo podrobneje predstavili v naslednji {tevilki.

Uradna stran SIH-a uporabniku ponuja aktualne kratke novi~ke, osnovne informacije o taborni{tvu na Hrva{kem in v svetu, koledar akcij, taborni{ko "zadrugo", informacije o odredih, forum, obve{~evalne liste … V pripravi pa so {e zanimive strani: skavtski centri, strani posameznih vej, taborni{ki elektronski imenik, gradivo, oglasi, povezave, foto album …

Sm@ il.hr

Poleg tega je na straneh SIH mo`no zaslediti {e eno stvar – Sm Sm Sm Sm @ il.hr il.hr il.hr, gre za elektronsko glasilo, ki se v PDF formatu po{ilja naro~nikom. Obstajata dve razli~ici Sm@ il.hr il.hr il.hr Junior, ki je namenjen vodnikom, na~elnikom in mlaj{im ~lanom in Sm Sm Sm Sm @ il.hr il.hr il.hr il.hr il.hr, ki ga prejemajo stare{ine. Glasilce je vsekakor zanimivo. ^e ga `elite prejemati, po{ljite elektronsko sporo~ilo na sih sih sih sih @ sih.hr sih.hr sih.hr.

Tabor v spletu

Tabor je kon~no dobil svoje mesto v spletu. Januarsko {tevilko smo objavili v celoti. V bodo~e bomo objavljali kak{en ~lanek iz posameznih rubrik in pa celoten Taborni{ki vestnik. Vse to na naslovu tabor.rutka.net .

EON portal je Taborovo stran nagradil z bronastim priznanjem za obliko oz. vsebino.

Primo`

Svetle~e ve~erno nebo

To ni invazija NLP-jev na Zemljo! Vsako leto je namre~ pozno pozimi in zgodaj spomladi na ve~ernem nebu ve~ina najsvetlej{ih zvezd na{ega neba. Zato se nam zdi, da so zvezde pozimi svetlej{e kot poleti. Svetlim zimskim zvezdam pa so se letos pridru`ili {e trije najsvetlej{i planeti. Venero `e kar nekaj ~asa lahko opazujemo kot Ve~ernico, Jupiter in Saturn pa se skupaj z ozvezdjem Bik, v katerem se nahajata, z ve~era v ve~er pribli`ujeta zahodnemu obzorju.

Jupiter in Saturn sta, ~e izvzamemo Venero, najsvetlej{i to~ki na nebu. Navidezno se prav blizu njiju nahaja najbolj znana zvezdna kopica Plejade ali Gostosevci, ki jo mnogi zamenjujejo za Mali voz in tako v njeni bli`ini i{~ejo Severnico. Messier jo je v svojem znanem katalogu ozna~il z M45. S prostimi o~mi bomo na{teli {est zvezd, ki nosijo tudi zvene~a imena iz gr{ke mitologije (Maja, Elektra, Alikone, Atlas, Merope in Tajgeta). Sedem bratov (zvezd Velikega voza) je bilo zaljubljeno v sedem sester (Plejade). Konec zgodbe govori o tem, da so eno ugrabili, ki danes sveti kot drobna zvezdica Alkor, tik ob zvezdi Mizar v Velikem vozu. ^e bomo Plejade pogledali skozi daljnogled, bomo kar ostrmeli, saj bomo uzrli preko sto zvezd v tej kopici. Druga zanimiva zvezdna kopica so Hijade, ki se navidezno nahajajo v neposredni bli`ini najsvetlej{e zvezde v Biku – Aldebaran. Aldebaran, ki sveti v izrazito rde~i barvi, sodi med "rde~e orjakinje" in ni ~lanica Hijad, saj so Hijade od nas {e enkrat bolj oddaljene. [e ena rde~a orjaki-

nja se nahaja v »levi orionovi rami« in so ji dali ime Betelgeza. Le-ta meri v premeru toliko, kot je velika zemljina orbita okoli Sonca Najsvetlej{a zvezda v ozvezdju Orion je Rigel (50.000 krat svetlej{a od Sonca), ki sveti v belo-modri barvi. ^e se boste spomnili filma Ben-Hur, je znani judovski junak jahal {tiri konje, ki so bili imenovani po zvezdah. Dva od njih sta se imenovala ravno Rigel in Aldebaran. Druga dva sta bila Antares (najsvetlej{a zvezda v [korpionu – tudi rde~a orjakinja, velika kot orbita Marsa) in Altair (najsvetlej{a zvezda v Orlu – bele barve). Obe sta zvezdi poletnega neba. Naslednja zanimivost Oriona so Kosci, tri enako svetle zvezde, razporejene v vrsto, kot kosci na polju. Zadnje raziskave so pokazale, da so jih `e stari Egip~ani uprizorili na Zemlji in sicer s piramidami v Dolini kraljev, ki stojijo v medsebojni razdalji, gledano z zraka, kot Kosci v ozvezdju Oriona. Egip~ani so imeli ozvezdje Orion za bo`ansko, bo`anska pa je bila tudi najsvetlej{a zvezda na{ega neba – Sirij, ki se nahaja v ozvezdju Veliki

pes. Do nje pridemo, ~e navidezno podalj{amo ~rto, ki jo tvorijo Kosci v smeri proti jugovzhodu. V Orionu, natan~neje na konici me~a, ki visi z orionovega pasu (Koscev), najdemo {e znamenito orionovo meglico, ki jo je Messier uvrstil pod {tevilko M42. V njej se iz zvezdnega prahu in plinov rojevajo nove zvezde. [e vi{je nad obzorjem boste lahko uzrli {e dve svetli zvezdi. To sta Proksion, najsvetlej{a zvezda Malega psa in Kapela, najsvetlej{a zvezda v Vozniku.

Zimsko ve~erno nebo je torej polno svetlih predmetov, ki pa za astronome `e dolgo niso ve~ "neznani". Morda le "lete~i" …

Nekaj misli o bole~ini:

Dale~ sega senca bole~ine in ugleda jo ~lovek, ko {e komaj sluti bole~ino samo. (Ivan CANKAR)

Kaj so naposled tvoje lastne bolesti? [ele kadar se tvoja bolest raz{iri in zdru`i z bole~ino naroda, ~love{tva, takrat poj o nji. Sicer si sme{en in to po pravici. (Oton @UPAN^I^)

Samo sorodna bole~ina nam izvabi solze in vsakdo pravzaprav jo~e zaradi sebe. (HEINE) Nobena vez ne zdru`uje dveh ~love{kih src tako mo~no, kot dru`ba v bole~ini. (SOUTHEY)

Tisti, ki najbolj jadikujejo, najmanj trpe. (TACIT)

Resni~ne bole~ine prezirajo uteho besed. (Alessandro MANZONI)

Velike bole~ine so brez solza. Kadar smo zlomljeni, ne jo~emo, krvavimo. (F. GERFAUT)

1. 2.Vzhod: 7:251.3.Vzhod:06:41

Zahod:17:07Zahod:17:48

15. 2.Vzhod: 7:0515.3.Vzhod:06:15

Zahod:17:28Zahod:18:08

Mislimo, da spo{tujemo bole~ino. Bole~ina ni vredna spo{tovanja, velika postane samo tisti trenutek, ko jo premagamo. (Hans HAIBE)

)Ve~erno zimsko nebo

besedilo in fotografije: Rado Malnar

@VN Ste tudi vi za talno ogrevanje?

Sedaj, ko pozna{ osnove kurjenja, lahko svoje znanje nadgradi{ in narava ti bo s~asoma nudila pravo razko{je. Pozor, predpostavljam, da se bodo spodaj opisanih aktivnosti lotevali le ljubitelji narave. Taki, ki znajo upo{tevati naravovarstvena pravila {e posebej pomembna pri kurjenju v naravi.

Skrbno si izberimo prostor (po`arna varnost, poseg in vpliv na okolje ter primernost za zadostno zato~i{~e pred vetrom in vlago) in za~nimo z delom. O~istimo prostor in v skromni velikosti ~love{kega telesa previdno odstranimo ru{o. ^e so tla zmrznjena, bomo na pomo~ poklicali na{o domi{ljijo. Potrebna bo tudi takrat, ko nam bo primanj-

kovalo orodja. Mo`no pa se je zate~i tudi k drugi pozneje omenjeni re{itvi. Odstranjeno ru{o previdno zlagamo v bli`ino bodo~ega ognji{~a, da jo bomo lahko brez ve~jih te`av ~ez ~as zlo`ili nazaj. Nadvse primerno je izdelati tudi nekak{na improvizirana nosila, za dober in hiter prenos.

Ko pripravimo prostor, si priskrbimo dovolj drv in zakurimo. Primerno je kuriti predvsem les listavcev, ki dajejo ve~jo temperaturo in ve~ `erjavice. @erjavico zatem razpotegnemo po celotnem prostoru – ognji{~u. [e malo nalo`imo in ko je `erjavice zares dovolj, jo natan~no, brez {pranj prekrijemo z ru-

{o. Kmalu bo{ dele`en toplote, ki bo prihajala preko ru{e. ^e bo `erjavica spretno prekrita z ne preve~ debelo plastjo zemlje, bo{ v toploti le`i{~a lahko u`ival dlje.

Ko se zgodi, da ru{e ne more{ odstraniti ali pa zgoraj omenjen na~in `eli{ {e izpopolniti uporabi kamne. S kamni tlakuj mesto kjer bi pozneje `elel

po~ivati in na njih zakuri. Potrebno bo kuriti dlje, da kamne dovolj ogreje{. Ko bodo vro~i, ima{ dve mo`nosti. Lahko jih na `e opisan na~in s poprej pripravljeno ru{o prekrije{ skupaj z `erjavico in imel bo{ dolgotrajnej{e gretje. Lahko pa jih le o~isti{ in se na njih greje{. Bodi previden! Nerodno bo, ~e bo{ povr{en in bo{ na ostankih `erjavice za~util, kako

se po~uti, recimo pujsek na `aru!

Sicer pa, pri tabornikih ne dvomim v zadostno spretnost in improvizacijo ter verjamem v uspeh. Vedno pa bo veljal rek; kakor si bo{ postlal, tako bo{ spal! Pa prijetno lahko no~.

Narava Pugy

Drevesni velikan

Narava je nepredvidljiva in neobvladljiva. Pravi dokaz so vremenski pojavi, ki nas presene~ajo iz dneva v dan. Primere njene mogo~nosti pa je mo~ najti tudi na zemlji in Zej~arjev kostanj je eden od njih. Orja{ki pravi kostanj, ki raste med kmetijama Okr{ljan in Zej~ar na ju`nem pobo~ju Gabr{ke gore v Poljanski dolini, ima v prsni vi{ini obseg nekaj ve~ kot 10 metrov, kar je dobre tri metre v premeru. Kljub videzu in ve~kratnim udarcem strele je drevo {e zelo vitalno in vsako leto jeseni natrosi obilo pravega kostanja.

Rod Svobodnega Kamnitnika

@

Rod Svobodnega Kamnitnika

Kosobrin Ognjeni trn (Pyracantha coccinea Rom.)

Je mo~no razvejan in bode~ grm, ki zraste do 3 m visoko. Listi so usnjati, jaj~asti ali pu{~i~asti, goli in ble{~e~i. Na zgornji ploskvi temno zeleni, na spodnji svetlej{i, listi so dolgi od 2 do 5 cm. Razviti so tudi jaj~asti prilisti.

Cvetovi so beli in zdru`eni v gosta socvetja. Plodovi so okrogle oblike v premeru 5 do 6 mm, so rde~i ali oran`ni. Na sredini plodu so pe{ke.

Cveti od maja do junija, dozori septembra in oktobra.

Uspeva na kamnitih, prisojnih in suhih mestih. Pri nas je gojena rastlina, kot okrasni grm ali kot `iva meja.

U~inkovine

Vitamin C, provitamin A, sladkorji, vinska in citronska kislina, ~reslovine

Uporabnost

Marmelade, `eleji, kompoti, semena lahko uporabimo kot nadomestek za kavo, ~aj

Recepti

@ele iz ognjenega trna

Potrebujemo: 1 kg plodov ognjenega trna, pol kg kislih jabolk, 2 dag citronske kisline, 7 dcl vode 30 dag sladkorja

Priprava: Plodove o~istimo in operemo. Z zmletimi jabolki in citronsko kislino jih damo v vodo in zavremo. Na rahlem ognju jih kuhamo 1 uro ter redno me{amo, da se ne primejo na posodo. Pridobljeno maso precedimo ~ez no~ skozi gazo. Dobljeni masi dodamo na vsakih pol litra 30 dag sladkorja ter teko~ino segrejemo do vretja, kuhamo tako dolgo, da se zgosti. @ele napolnimo v majhne kozarce in zapremo. Postavimo v temen prostor.

Vkuhani ognjeni trn

Na 1 kg plodov potrebujemo pol litra vode in pol kg sladkorja.

Priprava: plodove opranega ognjenega trna denemo v lonec, dodamo vodo in sladkor. Med me{anjem zavremo in kuhamo 20 minut. Vro~e napolnimo v majhne kozarce in zapremo.

Mednarodne strani Nina

Pozdravljeni ljubitelji mednarodnih dogodkov!

Pugy se je `e malo naveli~al vsakomese~nega pisanja, zato prihaja na mednarodne strani mlada, potovanj `eljna kri. Novi obrazi pa prinesejo tudi nove ideje, zato boste odslej mednarodne strani s povezavami na doma~e strani akcij na{li tudi na Rutki. Februar je mesec, ko se odlo~amo za poletne dogodiv{~ine, tabore in popotovanja. Za prijavo na nekatere mednarodne tabore smo res `e malo prepozni, a najde se jih {e nekaj, kjer nas morda {e vzamejo. Zraven pa je za vzbujanje skomin {e ena akcija, ki se bo dogajala, ko bo pri nas `e zima (morda kon~no spet tista prava), tam pa …

10. kanadski jamboree

Causeway 2001 – severnoirski Jamboree

Kanad~ani vabijo na njihov 10. jamboree v Cabot Beach

Parku na otoku princa Edwarda. Taborni prostor je precej obse`en, saj na njem pri~akujejo pribli`no 10.000 tabore~ih, ki bodo lahko u`ivali tudi na pla`i. Kot ve~ina jamboreejev je tudi ta namenjen tabornikom, starim od 11 do 17 let, vabijo pa tudi osebje (18 let in starej{i), ki bi pomagalo pri programu. Program je razdeljen v pet sklopov z naslovi: Oto{ki izziv, Sonce in surfanje, Prehojene poti, Oto{ke dogodiv{~ine in Miselni orehi. Med 6. in 14. julijem boste tako lahko u`ivali v jahanju, kolesarjenju, vo`nji s kanujem, jadranju in drugih aktivnostih.

^e ste usekani na naravne znamenitosti (pa ne mislim kak{nih navadnih, ki jih imajo povsod!), nikar ne zamudite severnoirskega jamboreeja, ki bo v bli`ini najve~je severnoirske znamenitosti Giant's Causeway. To je 5 km dolga skalna obala z bazaltnimi stebri, ki so jih izklesali valovi. Verjemite mi, to si res `elite videti! Ker imajo podobne stebre tudi na otoku Staffa na Hebridih, pravi ljudsko izro~ilo, da je to del poti velikana Finna MacCoola, ki se je tako lahko sprehajal med Irsko in [kotsko. Od tod tudi ime – Velikanov nasip. Za 80 angle{kih funtov, ki ne vklju~ujejo hrane, boste lahko izbirali med naslednjimi aktivnostmi: vo`nja s kanujem, pio-

nirstvo, streljanje glinenih golobov, deskanje, jadranje, tekma Huckleberry Finn, izdelovanje splava iz gum, proga pre`ivetja, bitka, nogomet v blatu, izdelava predmetov iz usnja in svile, hike, ekskurzije na naravne znamenitosti (kam drugam kot na velikanovo pot!) in {e in {e in {e. I{~ejo nadebodne udele`ence (11 do 17 let) in osebje, ki bi radi u`ivali v ~udoviti zeleni severnoirski pokrajini med 28. julijem in 4. avgustom.

1. {vedski dr`avni jamboree

[vedi so mnenja, da bi dru`ba morala tabornike bolj upo{tevati, ne pa odrinjati na rob. Zato so se odlo~ili organizirati jamboree z namenom grajenja mostov med mladimi po svetu. V Rinkabyju na ju`nem [vedskem med 28. julijem in 5. avgustom pri~akujejo 25.000 mladih, rojenih leta 1990 ali prej. Tema tabora je grajenje mostov med taborniki, med razli~nimi dr`avami, med razli~nimi verstvi, med mestom in vasjo … Aktivnosti bodo temeljile na sedmih osnovnih temah: Dru`beni, osebni in duhovni razvoj, Vodov duh, Poka`imo, da nas je veliko, Prilo`nost za sre~anje in grajenje mostov, Razvoj globalne ozave{~enosti, Razvoj samozavesti in ponosa pri gozdovnikih in vodnikih, Varstvo okolja. ^e ho~ete tudi vi spremeniti odnos dru`be do ta-

bornikov in se zraven po{teno zabavati, nikar ne odla{ajte.

Marsna Jamborette

Nizozemci vsaka 4 leta v bli`ini Maastrichta organizirajo jamboree, kjer naj bi se vsi udele`enci po~utili udobno kot doma. Tudi letos vabijo med 30. julijem in 11. avgustom vse, ki so stari od 14 do 17 let, da se jim pridru`ijo kot udele`enci. Eden od najbolj zanimivih ciljev tabora je, da bi se vsi udele`enci na koncu poznali med seboj. Glede na to, da so na prej{njem jamboreeju imeli udele`ence iz 11 dr`av, je to najbr` kar zahteven podvig! Na voljo so vam hike v Ardenih, izleti v bli`nja in manj bli`nja mesta (Amsterdam), taborni ognji, {portna tekmovanja, delavnice in spoznavanje Nizozemske in province Limburg. Za 275 guldnov dobite hrano, na{itek, rutko, aktivnosti in prevoz z in do letali{~a ali `elezni{ke postaje v Maastrichtu.

R U odd enuff?

Spra{ujejo angle{ki skavti, ki vas vabijo na Hampshire Venture 3 – A Scout Oddity. Na najbolj odbitem taboru boste dele`ni plezanja, go-karta, deskanja po kopnem, `ive glasbe, komedij, casinoja, filmov, norega dneva in {e

veliko veliko ve~. ^e vam bo torej po rodovem taborjenju vsega dovolj in se boste `eleli malo odklopiti, bo to ravno pravi kraj za vas. Vse, ki ste stari med 14 in 25 let, angle{ki skavti od 4. do 11. avgusta vabijo na obilno dozo angle{kega humorja in utrganosti.

15. avstralski MOOT

^e vam je `e dolg~as po Mootu ali pa ste zadnjega zamudili, je tu dober nadomestek: avstralski Moot, ki bo tokrat v Queenslandu. Od 27. decembra 2001 do 6. januarja 2002 bodo udele`enci, stari od 18 do 26 let spoznavali lepote son~ne de`ele. ^e pla~ate prvi obrok udele`be do 31. marca 2001, vas bo kot udele`enca to stalo 575 avstralskih dolarjev, kot osebje pa 385 avstralskih dolarjev. ^e pla~ate pozneje, bodo tej ceni dodali {e 50 dolarjev.

Popotovanja

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Karakoram Highway – gorska cesta med Pakistanom in Kitajsko

Karakoram Highway – na zemljevidu je to ena sama te`ko opazna ~rta, ki se vle~e od glavnega mesta Pakistana Islamabada preko 4730 m visokega Kunjerab prelaza pa vse do Kasgarja, mesta v provinci Xinjang na Kitajskem. V resnici to pomeni dobrih 1300 km ovinkov ob v gorovja vklesani reki Ind do prelaza in nato spust do prostranih ravnic pamirskega platoja ter Kasgarja, ki le`i na robu pu{~ave Taklamakan.

Robovi gorskih cest so v~asih prav stra{ljivi.

S prevozom ni te`av. Sicer je dnevno te`ko prepotovati ve~ kot 200 km, vendar kljub temu vse ka`e `eljo po premikanju. Kralji cest so naki~eni in s kri~e~imi barvami poslikani 20 tonski tovornjaki, ki se s pol`jo hitrostjo valijo proti Kitajski nalo`eni s cigaretami, posu{enim sadjem, zeli{~i in volno. Po blagovni izmenjavi se nazaj vra~ajo natrpani s ~ajem, svilo, keramiko in kolesi.

Vo`nja s tovornjakom je, ~etudi si kabino deliva s {oferjem in dvema pomo~nikoma, pravi privilegij – za razliko od nabitega kombija, kamor poleg 24 potnikov le s te`avo zba{eva {e sebe. V~asih se v takem primeru raje odlo~iva za streho, od koder imava odli~en razgled na okoli{ko kamnito pu{~avo, reko nekje dale~ spodaj ujeto med ledeni{ke usedline in ~isto zgoraj pod nebom v ve~ni sneg in led odete veli~astne gore. Pokrajina tu ti res jemlje sapo. Najvi{ja gorovja na svetu: Hinduku{, Pamir, Himalaja in Karakoram tr~ijo skupaj ravno na severu Pakistana in tako levo in desno od ceste kvi{ku po`enejo 6-, 7- in nekajkrat celo 8-tiso~aki. ^e se skalam le malo posveti{, ugotovi{, da je na njih cela paleta barv: bela, siva, ~rna in rjava, zelenkasta, rumenkasta in rde~kasta.

Ko sva se iz doline povzpela na 3200 m visoko razgledi{~e proti Nanga Parbatu (8125 m) sva bila kar nekajkrat presene~ena. Nekje na tej vi{ini se je za~enjala spodnja gozdna meja in borov gozd je po nekaj sto metrih pre{el v viso-

kogorske pa{nike. Za~udena pa sva bila tudi nad reakcijo najinih teles. Prvi~ sva imela priliko opazovati mile znake vi{inske bolezni: rahel glavobol, slabost in vrtoglavico. Vse se je umirilo `e drugi dan, ko sva se na vi{ino privadila.

Na dobri polovici poti do Kunjeraba se pred nama odpre zelena de`ela. Do leta 1974 je bila dolina reke Hunza neodvisna kraljevina. [e danes so visoko nad dolino utrdbe, v katerih so {e nedavno `iveli lokalni vladarji, medtem ko se je dobr{en del mo{kega prebivalstva ukvarjal s plenjenjem karavan. To so po~eli tako uspe{no, da se jih je za nekaj stoletij izognila tudi svilena pot, saj so karavane izbrale bolj varne pa ~eprav te`je poti. O tej zgodovini slikovito pri~a prevod besede Kunjerab, ki pomeni Dolina krvi.

Dolina reke Hunze se zeleno razlije ob vodnih kanalih, ki vodijo do polj koruze, krompirja, bu~ in `ita ter nasadov jablan, hru{k, breskev in predvsem marelic. Najlep{i od vsega so na ravnih strehah nizkih hi{ic na pladnjih izko{~i~ene marelice in na kolobarje nareza-

Cesta se za tem mimo slanih polpu{~avskih jezer in kamnite pu{~ave hitro spusti do Kasgarja s svojim izjemnim nedeljskim trgom in mno{tvom starih mo{ej, kjer se Karakoram Highway tudi kon~a.

Popotni{ka sekcija KDPM vsak drugi ~etrtek v mesecu v Dvoranici KS Vi`marjeBrod prireja Potopisni ve~er. V ~etrtek 8. februarja 2001 ob 20.00 -Tadeja in Matja`

M. Nemani~: Iz Pakistana na Kitajsko po Karakoram Highwayu

ni paradi`niki, kjer se su{ijo. Marelice uporabljajo na vse mogo~e na~ine. Ena izmed njihovih kulinari~nih posebnosti je ri`ev curry z jakovim ali kozjim mesom ter posu{enimi marelicami.

Na enem izmed potepanj sva po nekaj urah hoda in pre~enju reke ~ez sumljivo razmajan 200 metrski vise~ most pri{la do vasice z `itnimi terasami in `anjicami. Presenetila naju je njihova odprtost, saj so se za razliko od juga Pakistana spro{~eno ozirale za nama in naju celo povabile v hi{o na slan jakov ~aj in kruh.

Ko kon~no stopi{ na Kitajsko, se krajina iz ozke in zaprte kar naenkrat raz{iri v prostrane travnike, preko katerih te~e, za razliko od motnih ledeni{kih, bistra gorska reka. Na travnikih so ~rede jakov, koz in ovac ter majhne skupine oslov, konj in kamel. Sem ter tja se iz zelenja belo zasveti jurta, {otoru podobno nomadsko prebivali{~e. V eni izmed njih sva pri jezeru Karakul tudi prespala, gospodar pa naju je popoldan s kamelami in konjem peljal na obisk k sorodnikom v 2 uri oddaljeno vasico. Na za~etku romanti~na avantura se je sprevrgla v mukotrpno je`o, saj nazaj grede zadnje plati sploh nisva ve~ ~utila.

Po kamniti pu{~avi zelenilo deluje prav blagodejno.

Strehe hi{ so polne su{e~ih se marelic.

S tem, ko sem prespala v jurti in jahala kamelo, se je uresni~ila ena izmed mojih sanj.

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

Trenutki Ne ob`aluj

Lrga

Je`kov koti~ek Ave, morituri te salutant!

Kdaj ste nazadnje prebrali slovenski roman? Prostovoljno seveda. Vas je ve~ina ob omembi slovenskih romanov skomignila z rameni, se popraskala po ~elu in se {e malo skrem`ila, ker vam ta besedna zveza ni zbujala kak{nih prijetnih asociacij? Ste se spomnili svojih rosnih dni, ko ste v {oli ho~e{, no~e{, mora{ spoznavali "klasike" slovenske knji`evnosti in njihova dela?

Danes je res te`ko sre~ati mlade ljudi, ki bi se z nostalgijo in toplino v srcu spominjali dni, ko so na klancu iskali Ivana in prebavljali romane v katerih so junaki tekali za vozovi. Je to posledica upadanja bralne kulture? Ne ~udim se in ne obsojam, saj se do neke mere strinjam, da slovenski klasi~ni romani (~eprav nekateri nedvomno mojstrska dela) danes res ne predstavljajo najbolj privla~nega in aktualnega branja za mladega ~loveka.

Ponujam vam kompromis. V je`kovem koti~ku vas vabim, da spoznate pisatelja, ki je precej neznan, saj ga v {olah omenjajo le izjemoma. Res {koda, kljub temu, da je njegov `ivljenjski opus precej skromnej{i od ostalih "{olskih" slovenskih romanopiscev. Predstavljam vam njegov roman, ki je tako druga~en, tako netipi~en in `al tako neznan.

Vladimir Bartol vas bo v svojem delu preprosto presenetil, ne glede na to, kak{no sliko si boste v svoji glavi narisali po tej predstavitvi. Pisatelj stori korak ve~. Zgodba, osebe in okolje so v celoti izmi{ljeni, poznavalci pa boste zavohali {e kan~ek Freuda. Vseskozi se sprehajamo po tanki ~rti, ki lo~i realnost od fikcije, ne vedo~ na katero stran bomo v naslednjem trenutku zapeljani. Ne ustra{ite se prekmalu. Sicer kompleksna in vseskozi pri~akovanj polna zgodba je tako dovr{ena, da preprosto za~ne{ verjeti. Potem knjige ne izpusti{ ve~ iz rok. Trdnjava ALAMUT, skrita nekje v gorah, za svojimi zidovi skriva trume "~love{kih ovac", ki pod veliko

pretvezo opojnih substanc in obljubljenega `ivljenja v rajskih vrtovih slepo sledijo velikemu vodji. Kaj je resnica, je pomembna? Kje je prag preko katerega navadni smrtniki ne morejo? Smrt pa ni tista lo~nica, ki bi jo bilo te`ko prestopiti. Zakaj? Odkrijte sami! Vabim vas, da osvojite trdnjavo ALAMUT.

Je` svetuje, vi preberete:

Vladimir Bartol, ALAMUT

Z znanjem do odgovora

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana z medmre`jem.

1. Kaj simbolizira Lu~ miru? R R R R R – mir, H H H H H – so`itje, C C C C C – sre~o, veselje.

2. Katerega leta se je za~ela akcija Lu~ miru? A A A A A – 1987, B B B B –1989, U U U U U – 1986.

3. Kdo je ilustriral prvo in edino slovensko taborni{ko znamko? O O O O O – Matja` [midt, T T T T T – An~ka Go{nik Godec, S S S S S – Matja` [malc.

4. Je Skavtska fundacija organ ZTS? K K K K K – ne, P P P P P – Darko pravi, da je, E E E E E – se {e dogovarjajo.

5. Prvi Tabor se je pravzaprav imenoval: O O O O O – ~asnik, ^ ^ ^ ^ – ~astnik, A A A A A – vestnik.

6. S katerimi klubi se je Zdru`enje tabornikov najprej povezovalo? K K K – gozdovni{kimi, JJ J – camping klubi, N N N N N – gorskimi plezalnimi klubi..

7. Kateri ponudnik bo naredil tabornike {e bolj mobilne? F F –Bubitel, E E E E E – Debitel, L L L – Franetel.

8. Kaj bodo na Techuani po~eli "Dobri duhovi"? N N N N N – delovali kot {ir{e vodstvo odprave, Y Y Y Y Y – stra{ili udele`ence, K K K K K – kuhali du{no hrano.

9. Katera organizacija za svojo predstavitev uporablja domeno scout.at? B B B – PPÖ, P P P – PPG, S S S S – VVP.

10. Kaj so odkrili v meteoritu ALH84001? II I – kristal~ke kalcijeve soli, E E E E E – bakterije, O O O O O – kristal~ke `elezovega magnetita.

11. Kateri zlet zapovrstjo pripravljajo hrva{ki izvid`a~i? L L –sedmi, T T T T T – osmi, N N N N N – deveti.

12. Katero leto je (bilo) mednarodno leto prostovoljcev? O O O O –1999, [ [ [ [ [ – 2001, ^ ^ ^ ^ – 2000.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 1/2001: PRVIH 50 LET JE

Re{itve so:______________________________________

Re{evalec: NAGRADNI KUPON [TEVILKA 2

Nagradna kri`anka

SADJAR POBALINSTVO

NA[ ZGODOVINAR (LOJZE)

NA[A PESNICA (MAJDA) ALBERTO TOMBA

KON^NA [OLSKA ZABAVA

PRITISK KA^JI GLAS KARL NOVA^EK IME PISATELJIVE LINDGREN

AVTOR: F. KALAN SORAZMEREN DELE@

KARLO [TAJNER NASELJE JHOTA

TV VODITELJ (JANKO)

LO[^ILO SODNI ZBOR

KRDELO NA[ OISATELJ (SLAVKO)

SEKANJE SANJE

MARGARETA KRA[E HRUMENJE

NA[ MEDIJSKI BURKE@ (SA[O)

PISATELJ [ELIGO VESOLJSKO VOZILO

IVO JAN

NOSILEC OSTRE[JA ZBIRKA, SERIJA

Pravilno izpolnjen kupon {t. 12 je poslalo 21 bralcev

TABORA, pravilne re{itve so: MALHAR, JOTI, PSINA in TONE SELI[KAR.

Nagrajenci so: Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil Nejc Pan~ur Nejc Pan~ur Nejc Pan~ur Nejc Pan~ur iz Zgornjih Gorij. Vsak svojo

DROGINO nagrado sta prejela Marko Jerebi~ Marko Jerebi~ Marko Jerebi~ Marko Jerebi~ Marko iz Ljutomera

JUTRANJA PADAVINA

TUJE MO[KO IME

KRAJ NA PRIMORSKEM

KEMI^NI ELEMENT (I)

ATEK [PORTNO OBLA^ILO

in Tina Br`an Tina Br`an Tina Br`an Tina Br`an Tina Br`an iz Portoro`a, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {la Tja{a Janovljak Tja{a Janovljak Tja{a iz Ljubljane, nagrado podjetja JAZON pa dobi Lojze Murgelj Murgelj Lojze Murgelj z Oto~ca. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 2 po{ljite najpozneje do 20. fe- do 20. fe- najpozneje do 20. fe- do 20. feburarja burarja burarja burarja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici.