Revija Tabor 2000/5–6

NAPOVEDUJEMO Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo?

6. majBi~ikleta `ur (Izola)Taborni{ki vestnik 4/2000

066/645-282 (Tomi)

10 in 11. majPredstavitve osebnih projektovTaborni{ki vestnik 4/2000

in{truktorskih te~ajev 1. stopnjetemeljni (ZTS, Ljubljana)

12. - 14. majaKreart 2000 (Prem)Taborni{ki vestnik 4/2000 krearta.rutka.net

19. - 21. maja[TPM (Velenje)Taborni{ki vestnik 4/2000 peter.vrckovnik@ guest.arnes.si

20. - 21. majaPredstavitve osebnih projektovTaborni{ki vestnik 4/2000

in{truktorskih te~ajev 1. stopnjenadaljevalni prva in druga {ola 99 (G[ Bohinj)

20. - 21. majaKanu-{~uka zlet (Cerkni{ko jezero)Taborni{ki vestnik 3/2000, RJ[, Gerbi~eva 32, 1380, Cerknica, rjs@cerknica.net, www.cerknica.net/rjs

25. majPredstavitve osebnih projektovTaborni{ki vestnik 4/2000 in{truktorskih te~ajev 1. stopnjenadaljevalni iz preteklih let (ZTS, Ljubljana)

9. -11. junijaDr`avni mnogoboji ZTS (Novo mesto)Taborni{ki vestnik 4/2000

24. jun. – 4. jul.Te~aj orientacije in topografije Taborni{ki vestnik 3/2000, zts.rutka.net

Vodni{ki te~aj

katalog te~ajev, pisarna ZTS (300 08 20)

1. – 5. julijaTe~aj pionirstva in bivanja v naravi Taborni{ki vestnik 3/2000 , zts.rutka.net

katalog te~ajev, pisarna ZTS (300 08 20)

22. - 29. julijaTe~aj pre`ivetja z rastlinami zaTaborni{ki vestnik 3/2000 prehrano in zdravjezts.rutka.net

katalog te~ajev

pisarna ZTS (300 08 20)

Dru`enje

V Mini Taboru smo zapisali, da so mnogoboji taborni{ka sre~anja, na katerih taborniki navezujejo stike s taborniki iz drugih rodov. Veliko sre~anje, ki bo od 9. do 11. junija v Novem mestu, `e nekaj ~asa pridno pripravljajo RGT-jevci in prostovoljci. Seveda bodo tam tudi Taborovi taborniki, ki bodo pripravili najob{irnej{o poletno reporta`o z obilico utrinkov s sre~anja.

Majsko-junijski Tabor poleg stalnih rubrik prina{a {e reporta`o z najve~jega no~nega orientacijskega tekmova-

revija Tabor

UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK

nja, konji{kih Bra~i~evih dnevov in z vedno zabavne So{ke olimpiade.

V naslednji {tevilki boste brali o kreativni delavnici na Premu, Bi~ikleta `uru, [e Ta Po~asnemu Mine in Kanu {~uka zletu. Bralci Tabora pa se boste znali poleti zavarovati pred klopnim meningitisom, saj vam bomo zaupali skoraj vse o tej bolezni.

Veliko poletnih taborni{kih u`itkov do izida naslednje {tevilke.

Napovednik2

Uvodnik2

NOT4

Taborni{ki Fe{tival8

So{ka olimpijada10

Bra~i~evi dnevi12

Volitve organov ZTS14

Nepridobitni{ke organizacije16

Mladi in droge18

Zvezni dogodki20

Mnenje22

10 let ZSKSS27

Techuana28

SzDzD29

Internet30

Orientacija32

Rumeni daljnogled33

Taborova potuha34

Astronomija36

@VN38

Narava39

Mednarodne strani40

Popotovanja42

Trenutki44

Igre in pesmi45

Z znanjem do odgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozodvnik : Polona Robida, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/30008-20, fax 061/13-61-477, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800 SIT, za tujino pa 100 DEM. Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Tine

No~na orientacija s karto in mobilnim telefonom Halo, kje je kontrola? NOT

Triindvajseto No~no orientacijsko tekmovanje, ki je zadnji vikend v marcu na plano zvabilo skoraj 500 tabornikov, je odlikovalo kar nekaj posebnosti. Tekmovanje je prvi~ potekalo v Vidmu na Dobrepolju, kjer so idejo o tekmovanju gostitelji toplo sprejeli in pokazali vso svojo gostoljubnost. Te ni manjkalo tudi pri medvedih, ki organizatorju in tekmovalcem niso storili ni~ `alega, seveda pa so taborniki spo{tovali tudi zasebnost domovanja tamkaj{njih kosmatincev. Prav tako se je potrudilo tudi vreme, ki je na sre~o ve~ine ekip poskrbelo za "humano" tekmovanje - tisti fizi~no bolje pripravljeni pa so seveda izgubili skritega aduta.

tudi veliko {tevilo me{anih ekip, kar pomeni, da gre poleg tekmovanja vedno bolj tudi za dru`enje in sodelovanje med spoloma. V zadnjem ~asu pa je moderno tudi me{anje ~lanov ekip med rodovi. @elja po globljem spoznavanju posameznika v druga~nih pogojih (dinamika odnosov v skupini) vodi k spoznavanju samega sebe in nabiranju izku{enj za delo na drugih podro~jih (delo z vodom, vodenje rodove uprave...).

Letos je {tartalo 84 ekip, od tega 32 v kategoriji popotnikov, 12 pri popotnicah, 24 v kategoriji gr~ in 15 pri gr~icah. Kategorija korenin je gostila samo eno ekipo, kar pomeni, da tudi malo starej{i taborniki v tekmovanju {e vedno vidijo izziv in preizku{njo, ne pa malo dalj{i sprehod.

Na tekmovanju je bilo precej ve~ udele`enk tako v obeh `enskih kategorijah (predvsem pri gr~icah), opaziti pa je bilo

revija Tabor

Pugy

Rezultati

^e si nekoliko pobli`e pogledamo rezultate tekmovanja, je o~itno dvoje. V normalnih pogojih tekmovanja (leto{nje lepo vreme in suh teren) o zmagovalcih na progi odlo~ata dve nalogi; signalizacija, ki je te`ava ve~ine tekmovalnih ekip, in pa hitrostna etapa, kjer se zgodi, da ena ekipa pobere vse to~ke, ve~ina ostalih pa zamudijo dvojni ~as in se "obri{ejo pod nosom". Ve~je razlike nastajajo tudi pri najdenih kontrolnih to~kah in ~asovnici (ta je bila letos precej "na{ponana"), vendar si favoriti napak tukaj ne smejo privo{~iti. V kategoriji popotnice nobeni ekipi ni uspelo najti celo dveh kontrolnih to~k (najve~ so jih na{le {est od osmih). Potem sledijo majhni spodrsljaji: vrisovanje, kjer so le redki uspeli osvojiti vse to~ke, in minsko polje, kjer odlo~a predvsem dober kompas. Tradicionalno dobre rezultate dosegajo ekipe pri topotestu in testu prve pomo~i.

Tako je {e eno taborni{ko tekmovanje za nami. Taborniki so dobili prvo dozo `elje po gibanju na prostem in samo `elimo si lahko, da jih bo v takem {tevilu gnala tudi na druga tekmovanja, taborjenja in pre`ivljanje prostega ~asa v naravi: s prijatelji na travniku ob `ubore~em poto~ku ali v samoti s svojimi mislimi globoko v gozdu.

Za konec pa bi v {ali lahko dodali {e nasvet kmetijskemu ministru, naj namesto odstrela medvedov razmi{lja o podpori taborni{kim orientacijskim tekmovanjem - na NOT-u so taborniki iz Vidma in okolice verjetno vsaj za nekaj ~asa pregnali vse medvede.

KDO SO BILI ZMAGOVALCI?

Kategorija popotnice: Rod stra`nih ognjev, Kranj

Kategorija popotniki: Rod svobodnega Kamnitnika, [kofja Loka

Kategorija gr~ice: Rod severnega kurirja, Slovenj gradec

Kategorija gr~e: Rod Louisa Adami~a, Grosuplje

Korenine (edina ekipa v konkurenci): Rod svobodnega Kamnitnika, [kofja Loka

Skupna zmaga je ostala v rokah Ra{i{kega rodu iz Ljubljane, tesno za ovratnik pa so jim dihale ekipe Rodu stra`nih ognjev iz Kranja.

SPET MEDVEDI

Traserski par Roman Volj~i~ in Bla` Grapar:

"Glavna zna~ilnost leto{nje proge je, da poteka po obmo~ju, kjer `ivi veliko {tevilo medvedov. Proga ni fizi~no zahtevna, vsako leto pa se trudimo, da ponudimo tudi kategoriji ustrezno zahtevnost znanja orientacije. Leto{nje olaj{evalne okoli{~ine so reambulirana in za potrebe NOT-a natisnjena karta ter postavitev to~k na markantne objekte, ki ne dopu{~ajo nikakr{nega odstopanja od to~k ozna~enih na karti."

AKTUALNO AKTUALNO

Kako so NOT do`iveli udele`enci?

Najte`ja kontrola?

Zakaj na NOT-u enostavno ne morem manjkati?

Martina ^ehovin Martina ^ehovin Martina ^ehovin Martina ^ehovin Martina ^ehovin, Rod srebrnega galeba

NOT-a sem se letos udele`ila tretji~ in zdi se mi, da je preprosto najve~ja zabava, kar jih je. Isto~asno pa pomeni nekak{en zaklju~ek zimskih dni. @e zaradi dejstva, da se podi{ po gozdu pono~i, je nekaj svojevrstnega. Tekmovale smo med popotnicami ter se uvrstile na ~etrto mesto, kar se mi zdi lepa uvrstitev glede na to, da smo z ekipo v tak{ni sestavi tekmovale prvi~.

Uvrstitev?

Meti Buh Meti Meti Buh, Ra{i{ki rod

S petim mestom smo ~isto zadovoljne. Glavno, da smo v skupni uvrstitvi odnesle {otor in pr{ut in da bo spet fe{ta. Za kak{na bolj bleste~a mesta pa nam mogo~e manjka {e malo "orientacijo~ih, signalizacijalnih, prvopomo~nih in minskopoljnih" treningov. Sploh pa smo imele mo~no in fer konkurenco.

[e kak{na kriti~na na ra~un organizatorja?

Davorin Puhar - ^mru Davorin Puhar - ^mru Davorin Puhar - ^mru Davorin Puhar - ^mru Davorin Puhar - ^mru, Rod stra`nih ognjev Skritiziral bi kontrolorje na KT za signalizacijo. Dobili smo ob~utek, da ne vedo kaj lahko delajo, kaj morajo delati in kaj smejo delati. Njihov odzivni ~as je bil katastrofalen, prav tako njihov odnos in profesionalnost.

Najte`ja kontrola je bila zame verjetno peta, saj smo jo iskale dobre pol ure. Plazile smo se okoli, sredi vej in vsega mogo~ega. Ko pa smo `e hotele odnehati in iti na naslednjo, smo jo ~isto po naklju~ju na{le. Martina je rekla: "Samo {e pet sekund", sko~ila med veje in ~ez trideset sekund zaklicala:"Na{la sem KT". Neverjetno. Na koncu se je izkazalo, da nam je to pri{lo prav, ker smo bile najbolj{e med popotnicami v hitrostni etapi. To je bil zame drugi NOT, na katerem sem sodelovala. Bilo nas je malo strah, ampak tudi to je ~ar tega tekmovanja.

[tartnina

Na Rutka net-u je bila opravljena anketa, pri kateri so sodelujo~i odgovarjali na vpra{anje, kak{na se jim zdi {tartnina za NOT (letos je bila 9.000 tolarjev). Kako komentira{ rezultate?

Rok Kumar Rok Rok Kumar, organizator akcije: Glede na ostala taborni{ka tekmovanja v Sloveniji je cena NOT-a primerljiva. Ker je trend udele`be v zadnjih letih enak, ne glede na, po mnenju velikega odstotka tabornikov, visoko {tartnino, menim, da gre bolj za zavist kot dejanski problem. NOT je atraktivno

Gloria Verardo Gloria Verardo Gloria Verardo, Rod srebrnega galeba

In kaj mislijo drugi?

obmo~ja

Se mi ne zdi visokamenim da so to realni stro{ki, ker sem sam v veliki meri anga`iran pri organizaciji ZOT-a in poznam na~in oblikovanja cene.

RSV, Ljubljana:

Za {tiri ekipe, ki so tekmovale, smo morali pla~ati 36.000 tolarjev, in glede na to, kaj organizator ponuja, to ne dosega tako visokih stro{kov {tartnine (za primerjavo - cena tridnevnega ROTa bila 16.000 tolarjev). Po mojem mnenju je akcija bolj naravnana k zaslu`ku organizatorja. Taborni{ke akcije, na katerih sodelujejo taborni{ke ekipe, bi morali izpeljati s pozitivno ni~lo, vire za zaslu`ek pa bi morali poiskati zunaj organizacije.

Organizator se je resno lotil priprav in organizacije tekmovanja. Poskrbljeno je bilo skoraj za vse - skoraj zato, ker so vegetarijanci ostali brez svojih sendvi~ev, pa {e kak{no "dlako v jajcu" bi lahko na{li, vendar je taborni{tvo organizacija, kjer se na napakah u~imo (pomembno je, da jih opazimo in v prihodnosti odpravimo). In Mo~virci se vsako leto sku{ajo ravnati po tem na~elu. Se spomnite izjav, ki so jih pred leti morali podpisovati na~elniki zaradi taborni{kega obna{anja?

tekmovanje, poleg kakovostnih kart, na{itkov, prehrane in nagrad pa ponujamo tudi dobro voljo, kvalitetno organizacijo in {e kak{no presene~enje povrhu.

Danes to ni ve~ potrebno, ker ima vsak udele`enec okoli vratu taborni{ko rutico in pred o~mi vero v vrednote (lastne in taborni{ke). In to pritegne udele`ence, da se take akcije udele`ijo. ^e pa organizator poskrbi {e za presene~enje v obliki simpati~nih nalepk, potem {tevilo nasmejanih tabornic in tabornikov ne presene~a.

Miha Ma~ek Ma~ek Miha Ma~ek, na~elnik

Gregor Vinder, Gregor Vinder, Gregor Vinder, Gregor Vinder, na~elnik Mariborskega

Taborni{ki fe{tival 2000

600 tabornikov v ljubljanskem parku Tivoli. 50 organizatorjev. 20 delavnic. Normalno vreme. Krasno vzdu{je. Je treba napisati {e kaj ve~?

"A zastonj so?" so spra{evali nekateri. "Da, pala~inke so zastonj! V vrsto, pa po~akati je treba, ker smo vsi precej la~ni," je rekel Uo~a, {efe "pala~inkopekov". Leto{nja novost so bile roza pala~inke. Pa kje si {e to videl?

Intervju z Janezom O. Novinar: "Od kdaj nastopa{ v cirkusu?"

Janez: "Enkrat sem se prijavil na avdicijo za leva. Pa so rekli, da mam premajhne ~ekane. Pol sem pa pokazou, da znam vrtet talar. In so b'li navdu{eni. Od takrat: slu`ben Mercedes, 2 varnostnika in sijajna pla~a."

Foto: Tine & Bizi

Maketa tabora iz gline. Rad bi videl tisti rod, ki bi taboril na takem taboru kot so si ga zamislili udele`enci.

"Ej stari, tkole je blo. Pridem jest na Fe{tival ob devetih. Pol me en lopne po glavi in ob desetih se zbudim. Pa sej ne morem verjet – ostal sem brez sprednjega zoba. Itak, ker je bil zlat. Ampak briga me, sej mam {e ene sedem ostalih zob!"

Disciplina, ki jo predlagamo za naslednji ROT. Minsko polje s samokolnicami. BUM!

Tine

Jota

Fe{tival MZT v zraku

Ste zamudili aprilsko okupacijo Tivolija? Ali ste opazili "Lete~o radijsko `abo" ki je skoraj polovico dneva skakljala po JZ delu Slovenije? Niste? Potem vam je lahko samo `al, da ste zamudili Taborni{ki Fe{tival 2000.

Mnogi najmlaj{i udele`enci so ravno s pomo~jo "Lete~e radijske `abe" poleteli na Dolenjsko in se z njeno pomo~jo pogovarjali s taborniki iz Novega mesta. Na `alost samo z njimi, saj je na poti proti Tivoliju "Lete~a radijska `aba" do`ivela manj{o po{kodbo, ki ji je prepre~ila potovanja {e po drugih krajih Slovenije. Kako je bilo, naj vam povedo tisti, ki so se z njo popeljali. Stari slovenski pregovor pravi: "Prilo`nost zamujena, ne vrne se nobena". A tokrat to ne bo dr`alo, kajti `e tretji vikend v oktobru bo "Lete~a radijska `aba" ponovno na pohodu. Sodelovala bo v JOTA–i in zbiranje prijav se je `e za~elo! Ne dovoli, da ponovno vzletimo BREZ TEBE! Informacije dobite na pibi pibi @ rutka.net rutka.net. Ve~ nas bo, bolj veselo bo.

"Ej, stari, pssst. Jaz ni~ ne vidim!"

Hvala bogu, da je v Tivoliju {e vedno bajer, da si lahko privo{~imo vo`njo s kanuji.

AKTUALNO AKTUALNO

Udele`ba na kvadrat SO[KA OLIMPIADA

So{kaolimpiada`etretji~

Marko @gavec

Leto{nja So{ka olimpiada je prekosila vsa pri~akovanja. Udele`ilo se je je kar enaindvajset ekip, ki jih ni oviralo niti dejstvo, da so morali opraviti dolgo pot na zahodni konec Slovenije. Ker sta bili na prvi So{ki olimpiadi "od zunaj" le dve ekipi, na drugi pa dvanajst, se po leto{njem prirastku {tevila ekip "bojimo", da bomo morali olimpiado podalj{ati na dva dneva.

Za~etek tekmovanja je bil bolj kisel. Ve~ kot je bilo ekip na zbirali{~u, bolj je de`evalo. Na sre~o pa je ob uradnem zboru ekip de` prenehal padati in proti koncu tekmovanja je celo sijalo sonce. Prvi ekipi sta iz Dom`al pri{li `e v petek zve~er in skoraj ostali brez preno~i{~a v Novi Gorici. Vi~o, ki jih je pri~akoval ob svojem GSM-u, ni ra~unal na baterijo telefona, ki se lahko izprazni, tako so Dom`al~ani vrteli vse njim poznane {tevilke in po pribli`no treh urah (vmes so bili tudi na pizzi) so se dobili z Vi~otom. Ker pa {e ni bil ~as za spanje in je imela skupina Parni valjak v eni od lokalnih diskotek koncert, je lahko Vi~o zaspal {ele okrog 3.30, Dom`al~ani pa {e uro kasneje.

V soboto ob 9.00 uri zjutraj je bil zbor ekip in mlaj{i – GG-ji in GG-jice so najprej od{li na Orientozgub (fotoorientacijo po mestu in bli`nji okolici s 6 kontrolnimi to~kami), starej{i – PPji, PP-jice, gr~aki in gr~ice pa so najprej nastopali na ostalih disciplinah olimpiade. To so Kravodvig (postavljanje {otora iz dveh {otork z zavezanimi o~mi), Jabkohod (premagovanje ovir z jabolkom v ustih – letos ni bilo jabolk, ime

discipline pa se je ohranilo) in Hoduljomet (nogomet z veliko `ogo na hoduljah).

Orientozgub je o~itno uspel, Novogori~ani pa so se izkazali za prijazne ljudi, saj so vse ekipe na{le vse kontrolne to~ke. Kravodvig in Jabkohod sta potekala brez ve~jih zapletov, problem pa je nastal proti koncu discipline Hoduljomet. Na travnik, kjer je potekala olimpiada, je pritekel rado`ivi pitbul brez lastnika in pokazal veliko zanimanje za igre z `ogo. Najprej je zaigral solo nastop z nogometno `ogo, s katero so se zabavali tekmovalci med disciplinami. Ko pa se je pribli`al igri{~u za Hoduljomet, kjer so igrali z veliko vijoli~asto napihnjeno `ogo, so tekmo prekinili, `ogo pa dali "na varno" - zataknili so jo za ve~ kot dva metra visoko vejo bli`njega dreve-

sa. Psa je `oga zelo zanimala, kajti skakal je proti `ogi in skakal. Od tega po~etja ga ni premamil niti zvrhan kro`nik slastnega gola`a, ki smo mu ga ponudili. Vztrajnost je popla~ana, pravijo, in res, pes je vzel dober meter zaleta in hop, `oga je bila v njegovih ustih. Raztrgal jo je na ne{teto ko{~kov in od{el novim dogodiv{~inam naproti. Mi pa smo ostali brez `oge za Hoduljomet, ker organizator olimpiade ni pri~akoval tako "zagrizenih" nastopajo~ih. Zadnjih nekaj ekip je to~ke za Hoduljomet pridobilo s spretnostmi na hoduljah.

Na koncu so bili vseeno vsi zadovoljni, {e posebej ekipa ^okolatce iz RSR Ilirska Bistrica, ki je zmagala v absolutnem se{tevku in tako odnesla domov Veliki prehodni pokal So{ke olimpiade.

AKTUALNO AKTUALNO

Bra~i~evi dnevi Prvoaprilska potegav{~ina

Kdor zna, ta pa~ zna. Mislim, eno je, da se nekdo malo po{ali iz tebe, takoreko~ norca brije, saj veste, da jo po{teno pihne... Pa se malo nasmeji{; malo dobri domislici, {e bolj svojemu polo`aju na Darwinovi lestvici razvitosti `ivalskega carstva (sode~ po IQ nekje med spu`vo in poto~nim rakom), pa je. Ampak to, kar so naredili er-be-ka-jevci (beri Rod belega konja), pa mo~no presega vse dosedanje rekorde. Ampak gremo lepo po vrsti...

na padali prvi spomladanski `arki ni~ kaj srame`ljive ognjene krogle. Kar je res, je res. Organizator (RBK iz Slovenskih Konjic) se je z vremenom zares potrudil.

Za~el se je torej tako dolgo pri~akovan pohod po konji{kih hrib~kih in dolinicah. Pot je vodila mimo najrazli~nej{ih kulturnozgodovinskih to~k. Tako so si je cvet taborni{ke mladine lahko ogledal gra{~ino Trebnik, razvaline konji{kega gradu, etnolo{ki muzej

na prostem, ob tem pa seveda neizmerno u`ival v lepotah s pomladjo obarvane pomladi...

...oziroma bi lahko u`ivali v naravi in spomenikih, ~e se ne bi kak{no uro po startu izkazalo, da gre vse skupaj za veliko prevaro! Tako reko~ potegav{~ino! Ravno toliko je {e po~akalo, da so vsi mladci in mladenke {tartali, potem pa se je za~elo. Da! Seveda! Govorim o soncu, temu hinavskemu stvoru, o temu pankrtu nebe{kemu! Strahopetno

Na dan ZTS... oz. sem hotel re~i na dan norcev, se pravi 1. aprila, smo bili pri~a sila nenavadnemu dogodku. V vsem svojem sebi lastnem `aru in sijaju so se namre~ odvijali, zavijali in se dogajali Bra~i~evi dnevi. Za nepou~ene, to je eno sila simpati~no tekmovanje z elementi tavanja (orientacija), grafi~nih delavnic (skica terena) in obilo dru`enja in dobrovoljne komunikacije. Zbrala se je tako nekaj deset glava mno`ica nadobudnih tabornikov. Vsi veseli in zadovoljni, saj so jim na betice in rame-

Matja` E.

Pod hinavskim soncem

se je namre~ skrilo za prvi oblak, niti ne preve~ ~rn in nahujskalo vodovje nebe{ko proti tabornikom. Da povzamem, za~elo je de`evati. Lilo je ure in ure. Po tekmovalcih, po sodnikih, celo po kuharjih in kar je najhuje, tudi po meni. Da, res `alostno.

Tekmovalci so nekako priplavali do @i~ke kartuzije, ki je predstavljala kon~no postajo njihovega trpljenja in si poiskali zavetje v suhih koti~kih samostanskih dvoran in samo bo`ji previdnosti gre zahvala, da kuharska sekcija RBK-ja kuhinje ni postavila na prosto. Tako so tekmovalci na koncu res bili premo~eni, a vsaj na suhem.

Slava kuharjem!

Organizatorji so vesoljnemu potopu navkljub tekmovanje le spravili do konca. Iz njihovega tabora je pricurljala vest, da so `e spro`ili preiskavo, ~e je bila vremenska potegav{~ina res samo prvoaprilska {ala. Iz strogo zaupnih virov smo namre~ izvedeli, da naj bi {lo za zaroto konji{kih katoli{kih skavtov, vendar do zaklju~ka redakcije nismo dobili nobenih informacij, ki bi to trditev ali potrdila ali demantirala. Vas bomo pa o tem {e vsekakor obve{~ali.

Do naslednjih Bra~i~evih, en prav prisr~en PLJUSK!

"Ni udobno, je pa vsaj suho"

V zavetju konji{kega gradu

Volitve

Volitve organov ZTS

Prihaja do ve~jih sprememb?

Volitve organov ZTS za mandatno obdobje 2000 - 2003 so pred vrati. Na 6. seji Stare{instva ZTS decembra lani je ta organ imenoval kandidacijsko komisijo ZTS, ki bo vodila postopek kandidiranja ter izpeljavo volitev in sprejela razpis volitev organov ZTS za naslednje mandatno obdobje. Podporo kandidatom bodo na~elniki in stare{ine rodov, obmo~nih organizacij ter ~lani organov ZTS izrekli na Skup{~ini ZTS, ki bo 28. oktobra najverjetneje v Ljubljani.

Do 10. junija, ko naj bi rodove uprave, vodstva obmo~nih zvez in drugi organi ZTS predlagali kandidate za stare{ino ZTS, funkcije v izvr{nem in nadzornem odboru ZTS ter ~astno razsodi{~e ZTS, je {e dober mesec dni.

"V zraku" je z napovedjo Milka Okorna, da po 8. letih odhaja s funkcije na~elnika ZTS, ~utiti spremembe tudi na ostalih funkcijah v izvr{nem odboru ZTS. Utrip trenutnega stanja v IO ZTS smo izmerili v izjavah njegovih ~lanov.

Emil Mumel

na~elnik za program ZTS

Poleg sedanje funkcije razmi{ljam tudi o drugih, vendar je ta trenutek {e prezgodaj za dokon~no odlo~itev.

Andrej Tav~ar

na~elnik za mednarodno dejavnost ZTS

Kandidirati ne mislim ve~, razen za kak{en "stol~ek" v nadzornem odboru. S tem bi imel mo`nost, da {e kaj pametnega naredim. Mojega naslednika skrbno kadrujem `e nekaj ~asa, seveda pa njegovega imena {e ne morem razkriti.

Milko Okorn

na~elnik ZTS:

O nasledniku na mojem mestu sem se s kandidati `e pogovarjal in tudi pri{el do ustreznega predloga, ki pa ga zaenkrat {e ne bom razkril. Sam se umikam iz vodstva ZTS in ne bom kandidiral za kak{no drugo funkcijo.

Darko Jenko

na~elnik za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS

Za to funkcijo ne bom ve~ kandidiral, obstaja pa mo`nost, da kandidiram za mesto na~elnika za finan~no-materialne zadeve. O nasledniku sem `e razmi{ljal, ni pa {e trdno prepri~an, da bo kandidiral.

Igor Bizjak

na~elnik za odnose ZTS z javnostmi

Za kandidaturo se {e nisem odlo~il, in to prepu{~am nadaljnjemu razvoju dogodkov.

Toma` Strajnar

Jo`e Zagorc

na~elnik za finan~no-materialne zadeve ZTS

Najprej potrebujem predlagatelja, ki mi bo zagotovil ustrezno podporo, in v tem primeru bi za isto funkcijo verjetno kandidiral tudi na volitvah. Verjetno pa bo kandidate za posamezne funkcije moral poiskati mandatar - to je kandidat za na~elnika ZTS.

Barbara Pape`

~lanica IO ZTS za razvoj programa duhovnosti

[e razmi{ljam o tem, je pa odlo~itev povezana s tem, kar bom po~ela v prihodnosti na osebnem podro~ju.

Bla` Pra~ek

~lan IO ZTS za pravna vpra{anja in pomo~ rodovom na tem podro~ju

Najverjetneje ne bom ve~ kandidiral, odlo~itev pa {e ni dokon~na.

~lan IO ZTS za posebne projekte

Za funkcijo, ki jo opravljam sedaj, ne bom ve~ kandidiral, pa~ pa se bom odlo~il, da bom nastopil kot kandidat za na~elnika za program ZTS. @elim si tudi protikandidata, saj bi bile s tem volitve {e bolj demokrati~ne.

^lani skup{~ine bodo volili tudi stare{ino ZTS

Peter Petrovi~ stare{ina ZTS

Za funkcijo stare{ine ZTS ne bom ve~ kandidiral, se pa zavzemam, da bi bil moj naslednik predvsem tabornik, dovolj zrel in izku{en za opravljanje te pomembne funkcije. Izpostavil bi tudi njegov polo`aj in prepoznavnost v dru`bi; lahko je gospodarstvenik, pedagog, politik ali kak{na druga, v okolju prepoznavna osebnost.

Seminar za predstavnike slovenskih nepridobitnih organizacij Izzivi in prilo`nosti nepridobitnih organizacij

Boris Mrak

V mesecu marcu, natan~neje od 23. do 25. marca 2000, je v hotelu Union v Ljubljani potekal seminar z naslovom IZZIVI IN PRILO@NOSTI NEPRIDOBITNIH ORGANIZACIJ. Seminar sta, ob podpori pri pripravi in izvedbi enajstih predstavnikov slovenskih nepridobitnih organizacij in podjetij, organizirali in izvajali dve ameri{ki nepridobitni organizaciji: Interantional Visitors Council, Inc Interantional Council, Inc Interantional Visitors Council, Inc Interantional Council, Inc Inc. (IVC) – nepridobitna organizacija za mednarodno izmenjavo znanj in izku{enj, Columbus, OHIO in FIRSTLINK FIRSTLINK FIRSTLINK FIRSTLINK – nepridobitni center za prostovoljno delo, Columbus, OHIO.

Seveda seminarja ne bi mogli izvesti brez ustrezne finan~ne in materialne podpore sponzorjev tako iz ZDA, kot tudi iz

Slovenije:

Ameri{kiStateDepartment

Dr`avaOHIO,ZDA

WBNS10-TV,Columbus

POP-TV,Ljubljana

Co-CreatingLearningOrganisations,Columbus

HodgeCramer&Associates,Columbus

ColgatePalmoliveAdria,Ljubljana

NovaLjubljanskaBanka,Ljubljana

HotelUNION,Ljubljana

Deloitte&Touche,Ljubljana

Namen in cilj seminarja je bil, slovenskim predstavnikom nepridobitnih organizacij posredovati ameri{ko znanje in izku{nje pri pridobivanju sredstev za delovanje nepridobitnih organizacij. Seveda pa to ne pomeni, da so se udele`enci se-

revija Tabor

minarja pogovarjali zgolj in samo o sredstvih, ampak so spoznali {e vrsto drugih koristnih in potrebnih znanj tako v obliki predavanj kot tudi v obliki razli~nih delavnic, ki so potekale v soboto, zadnji dan predavanj:

• vloga nepridobitnih dejavnosti v civilni dru`bi;

• vzpostavitev strate{kih zavezni{tev med podjetij, vladnimi in nepridobitnimi organizacijami in njihovem razvoju;

• vloga medijev pri razvoju nepridobitnih organizacij;

• nepridobitne dejavnosti in dav~na politika v Sloveniji;

• partnerstvo med pridobitnimi in nepridobitnimi dejavnostmi;

• dejavniki sprememb v civilni dru`bi;

• oblikovanje razvojnega na~rta nepridobitnih dejavnosti;

• upravljanje nepridobitne organizacije;

• odnosi z javnostmi;

• strate{ko na~rtovanje;

• priprava projekta nepridobitne dejavnosti.

Seminar je bil seveda tudi odli~na prilo`nost za medsebojno spoznavanje in izmenjavo izku{enj ter prilo`nost za predstavnike organizacij in podjetij, ki bi `eleli z medsebojnim strate{kim sodelovanjem prispevati h krepitvi in u~inkovitem delovanju slovenske civilne dru`be in nepridobitnih dejavnosti, kajti razvoj teh dejavnosti, ki so izjemnega pomena za dru`bo, je vedno bolj

odvisen od sodelovanja vsakogar med nami.

Seminarja smo se udele`ili tudi predstavniki ZTS Ivo [tajdohar, Igor Bizjak in Boris Mrak, kot so-organizator in so-izvajalec seminarja – skupina slovenskih predstavnikov nepridobitnih organizacij.

Prepri~an sem, da bomo znanja, ki smo jih pridobili tako v ZDA, kot tudi v Ljubljani, uspe{no uporabili v taborni{ki organizaciji.

Vsekakor pa se moramo zavedati, da so ameri{ke izku{nje zelo dragocene za delovanje nepridobitnih dejavnosti v

Sloveniji, vendar jih, zaradi razli~nih kulturnih okolij v katerih so nastajale in njihove tradicije in zgodovine, ne moremo neposredno in v celoti prestavljati v slovenski kulturni prostor, ki na nepridobitne organizacije, prostovoljsko delo in prostovoljce {e vedno gleda z bolj negativnega kot pozitivnega zornega kota. Zato je prav, da vsi, ki verjamemo v pozitivno naravnanost nepridobitnih dejavnosti, pa naj gre to za katerokoli obliko na{ega udejstvovanja, s svojimi mo~mi prispevamo k nadaljnjemu razvoju in uveljavljanju nepridobitnih organizacij v slovenskem okolju.

Otvoritev seminarja, 23. 3. 2000, Hotel UNION, Ljubljana

Za govorni{kim odrom: Kevin Webb, izvr{ni direktor IVC (druga~e tudi skavt)

Od leve proti desni sedijo: Chuck White, direktor odnosov z javnostmi WBNS 10 TV; William Millman, vodja odnosov z javnostmi, Veleposlani{tvo ZDA v Sloveniji; Nancy Ely Raphael, veleposlanica ZDA v Sloveniji; Janez Podobnik, predsednik Dr`avnega zbora Republike Slovenije; August Pust, direktor, Multicultural Affairs and International Relations, Office of the Governor, Ohio, ZDA

Newitza

Rekreacija – ne, hvala! Droge

Vi kar tecite, smu~ajte, kolesarite, igrajte tenis, ko{arko, nogomet, odbojko, hribolazite, rolajte, plavajte, "{vicajte" na fitnesu in kar je {e takega. Rekreativna vadba je v u`itek in zadovoljstvo, je manj zahtevna kot profesionalna, a kljub temu pogostna, sicer nas fizi~no utrudi, vendar nam obenem vlije sve`e energije – re-kreira.

"'[portanje"' je res super. Obstaja pa oblika "rekreacije", za katero najbr` niste vedeli in je zelo {kodljiva. Tej moramo re~i "ne, hvala" in se ji na dale~ izogibati – ~eprav se z njo ukvarja marsikdo in nas prepri~uje, da je SUPER.

Govorimo o tako imenovani rekreativni uporabi drog. Tako kot se {portniki-rekreativci razlikujejo od {portnikovprofesionalcev, se rekreativni u`ivalci drog razlikujejo od rednih u`ivalcev "klasi~nih" drog (kot je npr. heroin). Kak{ne misli se nam podijo po glavi ob besedi d`anki? Prepri~ana sem, da bi, ~e bi vas vpra{ala, dobila zelo podobne odgovore – ve~ina nas takoj dobi pred o~i strganega, zanemarjenega, dolgolasega mladeni~a z bledim obrazom in skoraj ~rnimi podo~njaki.

"^e re~em d`anki, mislim na osebo, ki je su`enj heroina, ki se mora vsak dan fiksat, da je sposoben kaj delat, da je sposoben se s kom pogovarjat, da je sposoben sploh `ivet," je povedal eden izmed d`ankijev. Ker je tako, jih prepoznamo `e na dale~ in se jim, lepo od nas ali ne, tudi na dale~ izogibamo.

Kaj pa "rekreativec"? Rekreativni u`ivalci drog so veliko bolj skriti na{im o~em. Vsak od nas najbr` pozna kakega, pa morda za to niti ne ve. @alostno

sicer, ampak najbr` rekreativno u`iva drogo celo kdo od bralcev te revije. Gre namre~ za (ve~inoma) mlade ljudi, za katere ni zna~ilno, da bi se v droge zatekali zaradi `ivljenjskih neuspehov ali te`kih socialnih razmer (kot je pogosto pri d`ankijih). Glede na to, da jih ozna~ujemo kot "rekreativce", lahko `e sami ugotovite, da njim ni treba dobiti svoje droge, da lahko sploh `ivijo. Lahko gredo skozi svoj dan brez nje, lahko so pridni mamini sin~ki in o~etove pun~ke, ki vljudno hodijo na dru`inske obiske, urejeni, uglajeni in mirni. Pri rekreativni uporabi drog gre namre~ za redko uporabo v majhnih koli~inah. Celoten vzorec u`ivanja je druga~en – kako, kdaj, kaj, kje se u`iva drogo in tudi kdo jo u`iva. Poglejmo primer. Bo{tjan je d`anki v pravem pomenu besede. Star je 19 let. Pred dvema letoma je pustil {olo, ker je imel ves ~as te`ave z u~itelji, ki niso prena{ali njegovega zamujanja in izostajanja od pouka. Posku{al se je zaposliti, vendar nikjer ni bil ve~ kot kak teden, preden so ga nagnali. Zdaj denar za drogo dobiva tako, da krade vse mogo~e in prodaja naprej. Ne kupuje si ni~esar drugega kot drogo, zato hodi naokrog povsem zanemarjen. Ko dobi denar, `e te~e k preprodajalcu,

ker je potreba po drogi ve~na. Heroin si vbrizga, v~asih z `e uporabljeno iglo, ~eprav s tem tvega vse mogo~e oku`be, celo z virusom HIV. Ko si ga vbrizgava, se stiska v umazanem kotu javnega strani{~a. Kon~no je spet pomirjen ...

Petra pa je rekreativna u`ivalka drog. Stara je 17 let. V {oli ji ne gre slabo. Tudi doma je vse lepo in prav. Sicer se z mamo v~asih spreta, vendar so to bolj pubertetni{ko-materinski prepiri kot kaj drugega. Ker je v {oli vse v redu, Petra lahko brez problema s prijatelji hodi ven. Mama sicer ne razume najbolj stila obla~enja svoje h~erke, vendar nima ni~ proti `ivim barvam, debelim podplatom, {e na pobarvane lase se je navadila – glavno, da je h~erka ~ista in nestrgana. Mama in o~e dovolita tudi, da Petra kdaj prespi pri prijateljici. Petra dobro ve, da bi star{a ~isto ponorela, ~e bi izvedela za kakr{nekoli droge. Zato skrbno pazi, da jih u`iva samo takrat, ko je "zrak ~ist". ^e nima denarja, pre`ivi brez njih. Tabletko zau`ije skupaj s prijateljicami v `urerskem ozra~ju plesnega kluba. Po njej je polna energije, ska~e in ple{e kot nora in sploh ne ~uti utrujenosti.

O~itno se odgovori na vpra{anja kako, kdaj, kaj, kje, kdo pri Bo{tjanu in

Petri mo~no razlikujejo. ^e d`anki brezupno i{~e npr. heroin, si rekreativni u`ivalci drogo privo{~ijo le kot posladek. Marihuana, LSD, amfetamini, ekstazi in halucinogene gobe so najpogostej{e oblike tako imenovanih plesnih drog. Imenujemo jih tudi dizajnirane ali sinteti~ne, vendar je izraz plesne najprimernej{i glede na njihovo (rekreativno) uporabo.

Od tradicionalnih se mo~no razlikujejo po svojem videzu (kapsule, tablete), enostavnosti proizvodnje, prakti~nosti uporabe in nizki ceni (gram heroina stane od nekaj-deset do nekaj-sto

tiso~ tolarjev!). Zna~ilno je tudi, da imajo malo negativnih oziroma stranskih u~inkov. Danes {tevilo mladih ljudi, ki jih u`ivajo, raste – in to tudi v Sloveniji.

Vam vse to zveni znano? Upam, da ne. ^eprav raziskave ka`ejo, da je tudi v Sloveniji vse ve~ te vrste "rekreativcev", to ne pomeni, da je stvar v redu. Droga je {e vedno droga in pogosti pojavi niso nujno tudi pozitivni oziroma "normalni" pojavi. Pomislite samo, koliko je kadilcev! Ogromno. Pa si upa kdo od vas re~i, da je kajenje zdravo ali vsaj ne nezdravo? Ka`e, da je v ~lovekovi nara-

vi, da uni~uje samega sebe - celo takrat, ko se dobro zaveda, da je tako. Tudi "rekreativci" se namre~ uni~ujejo, ~eprav manj o~itno kot d`ankiji. Verjamem, da boste znali vedno znova re~i ne in ostati gospodarji samih sebe. Taborni{tvo vam lahko pri tem pomaga z obilico mo`nosti, ki vam jih ponuja za pre`ivljanje prostega ~asa. S pomo~jo tabornikov se lahko nau~imo, da se imamo ljudje lahko ~udovito pri polni zavesti!

Za podatke in izjavo d`ankija se moram zahvaliti avtorjem zadnje {tevilke Socialnega dela.

Zvezni dogodki

Stare{instvo

V Grosuplju je konec marca potekala 7. seja stare{instva ZTS. Na njej so sodelovali predstavniki iz devetih obmo~ij, prisotnih pa je bilo tudi 7 popotnic in popotnikov. V uvodu je ~lane stare{instva pozdravil grosupeljski `upan in nekdanji ~lan Rodu Luisa Adami~a g. Janez Lesjak. Beseda je tekla najprej o procesu dolgoro~nega na~rtovanja, kjer so bili razpravljalci mnenja da ga potrebujemo, vendar je potrebno najprej zagotoviti notranjo strukturo, ki bo sodelovala v celotnem ~asu procesa (1-2 leti), hkrati pa vklju~iti tudi zunanje strokovnjake, ki bodo zagotovili celovit in objektiven pristop. Govorili so o poro~ilu o akciji Lu~ miru iz Betlehema in pripravah na to akcijo v letu 2000. Pri registraciji rodov so bili vsi enotnega mnenja, da je ~lan organizacije tisti, ki pla~a ~lanarino in ga le kot takega lahko {tejemo kot osnovo za izra~unavanje ~lanstva (obstajajo namre~ podatki z obiskov rodov, kjer so {tevilke o ~lanstvu precej vi{je).

Finan~no poro~ilo je bilo sprejeto brez ve~jih pripomb, v planu za leto 2000 pa je bilo izpostavljenih kar nekaj pripomb. ^lanarina in njeno pobiranje mora postati na{a skupna skrb, saj je tudi finan~ni na~rt v veliki meri odvisen od realizacije odvoda na ZTS. V `elji ~im gospodarnej{ega upravljanja je potrebno bolj spo{tovati "taborni{ki stil obna{anja", po drugi strani pa zagotoviti ~im ve~ sredstev iz drugih virov (projektno financiranje, donacije, sponzorstva, tuji viri...). S tem bomo lahko subvencionirali nekatere prioritetne naloge. Udele`encev na MOOT v Mehiki bo 46, za~ele pa so se tudi priprave na zlet ZTS 2002 v Tolminu - junija bo imenovan tudi organizacijski odbor zleta. Na koncu so ~lani stare{instva potrdili {e predlog priznanj in odlikovanj ZTS, stare{ina ZTS Peter Petrovi~ pa je prisotne opozoril, da te~e postopek kadrovanja za nove ~lane organov ZTS in naj obmo~ja resneje pristopijo k oblikovanju predlogov.

MOOT 2000 tik pred vrati

Vodstvo odprave je v `elji medsebojnega spoznavanja udele`encev (slovenskih tabornikov in katoli{kih skavtov), ki bodo julija v Mehiki sodelovali na 11. svetovnem skavtskem MOOT-u, 14. in 15. aprila organiziralo dvodnevno sre~anje. V Sori pri Medvodah, kjer je sre~anje potekalo, so se ~lani odprave odlo~ali {e o skupni predstavitvi Slovenije in na{e organizacije ter o skupni zunanji podobi (znak, maj~ke, klobuki, hla~e in celo krila). Vsebinsko bo Slovenijo na MOOT-u zastopal Kekec s svojo zgodbo. Prijave so {e mo`ne, informacije pa dobite v pisarni ZTS.

Seminar za sodnike mnogobojev

Od 31. marca do 2. aprila je v Cerknem potekal seminar za sodnike taborni{kih mnogobojev. Udele`ba je bila {tevil~na, saj je na seminarju sodelovalo 34 udele`encev iz 13-ih rodov. V petek in soboto je potekal teoreti~ni del spoznavanja posameznih panog, v nedeljo pa so se udele`enci zaradi slabega vremena vsaj delno poizkusili tudi v prakti~nem delu. Za pridobitev "sodni{ke licence" bodo morali bodo~i sodniki soditi {e na obmo~nem ali dr`avnem mnogoboju. Dejstvo, da se je seminarja za sodnike in za taborna vodstva udele`ilo veliko {tevilo tabornic in tabornikov je razveseljivo in ka`e, da v organizaciji ta znanja za izvajanje programa {e kako potrebujemo.

Priprave na mnogoboj

Od 10. do 11. junija 2000 bo na Oto~cu pri Novem mestu potekal Dr`avni mnogoboj za vse kategorije ~lanstva v ZTS. Sredi aprila so gostitelji, ~lani Rodu gorjanskih tabornikov, za organizacijski odbora in prostovoljce (tokrat so se odzvale predvsem tabornice in sicer iz rodu Louis Adami~a in Sivega dima), ki bodo pomagali pri izvedbi mnogoboja, pripravili predstavitev akcije in ogled prostora, kjer bo mnogoboj potekal.

Gregor Gutman je predstavil osnovni koncept akcije. Ta naj bi temeljila predvsem na varnosti udele`encev, dru`enju, zabavi in promociji taborni{tva. Na mnogoboj bodo ekipe lahko pri{le `e v petek. Tekmovanje bo potekalo v soboto, vzporedno pa bodo organizirane tudi razne ustvarjalne delavnice. Zve~er bo koncert, v nedeljo pa zaklju~ek akcije in odhod domov.

Krvodajalske akcije v maju

Mestinje11. Slovenska Bistrica11. in 12. Lu~e14. Star{e15. Ajdov{~ina16. Ljubljana17.

Cerkvenjak v Slov. goricah18. Kozje18.

Kranj18., 19., 23., 24., 25., in 26. [entilj v Slov. goricah19. Sv. Ana v Slov. goricah25. Zre~e26. O`balt ob Dravi26. Ljubljana27. Dom`ale30. in 31.

POPRAVKI

Bralcem revije se opravi~ujemo za neljubo napako pri ~lanku Kosobrin v prej{nji {tevilki. Na fotografiji ni rastlina, o kateri pi{e ~lanek, prav tako pa je fotografija zelo nerazpoznavna. Ker lahko pride do zamenjave s podobnimi rastlinami, ki so neu`itne ali celo strupene, prosimo vse, ki bodo nabirali te rastline za prehrano, da poprej podrobno preberejo strokovno literaturo, v kateri so natan~no opisane zna~ilnosti rastline.

In {e opozorilo: rastlin za prehrano v naravi ne nabirajte, ~e jih stoodstotno ne poznate!

revija Tabor

16. KANU [^UKA ZLET

Rod tabornikov Jezerska {~uka Cerknica

razpisuje

16. orientacijsko tekmovanje KANU [^UKA ZLET, ki bo 20. in 21.maja 2000 na Cerkni{kem jezeru. Zbor ekip bo v soboto, 20.maja, ob 16.00 uri na tabornem prostoru ob jezeru (glej ka`ipote). Za rekreativne ekipe bo zbor v nedeljo

21. maja ob 8.00 v taboru. V primeru slabega vremena bo zlet 27. in 28. maja in bodo ekipe predhodno obve{~ene.

PROGRAM

Sobota

Do 15.00 prihod ekip

Ob 16.00 zbor ekip, `rebanje

Ob 16.30 vrisovanje v karto

Ob 17.00 izdelava vesla, lokostrelstvo

Ob 20.00 ve~erja

Ob 21.00 zabavni ve~er

Nedelja

Ob 7.00 vstajanje, zajtrk

Ob 8.00 za~etek tekmovanja

Ob 14.00 kosilo

Ob 15.00 razglasitev rezultatov

PRIJAVE

lahko po{ljete po pol`ji po{ti na naslov: ROD JEZERSKA [^UKA

GERBI^EVA 32

1380 CERKNICA

ali

ali po elektronski po{ti: rjs rjs rjs rjs @ cerknica.net cerknica.net cerknica.net cerknica.net

ali pa se prijavite po navadnem telefonu 01/793-358 01/793-358 01/793-358 01/793-358 (Luka) (Luka) (Luka) (Luka)

ali po mobilnem telefonu 041/428-934 (Luka) 041/428-934 (Luka) 041/428-934 (Luka) 041/428-934 (Luka) (Luka).

Prijavnica naj vsebuje: ime ekipe in rodu, naslov in telefon vodje ekipe ( NUJNO zaradi mo`nosti prestavitve tekmovanja). Prijave so mo`ne tudi na dan tekmovanja, vendar je {tartnina vi{ja za 50%.

[TARTNINA zna{a za tabornike 3000 sit na osebo in za rekreativce 2500 sit na osebo. [tartnino pla~ajte najkasneje do srede 17. maja na `iro ra~un ROD JEZERSKA [^UKA

CERKNICA {t. 50160-678-59220, s pripisom "za Kanu [~uka Zlet 2000".

Tekmuje se v dveh kategorijah: Taborniki (tri~lanska me{ana ekipa nad 16 let)

Rekreativci (dvo~lanska ekipa nad 16 let)

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK

Starost tekmovalcev se bo ugotavljala na podlagi osebnega dokumenta. Mlaj{i lahko tekmujejo le v spremstvu star{ev oziroma polnoletne osebe, ki podpi{e izjavo.

Tekmovalci opravljajo naslednje naloge: lokostrelstvo, izdelovanje vesla, hitrostna etapa, spretnostna tekmovanja,… Nekatere naloge pa naj ostanejo {e skrivnost.

Taborni{ke ekipe pa tudi vrisujejo v karto.

Obvezna oprema ekipe: kanu, dve vesli, re{ilni jopi~ (brez njih tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost), no`, sekira, jedilni pribor in skodelica, topografski pribor, lok (brez merilnih naprav) in tri pu{~ice. Taborni{ke ekipe morajo imeti s seboj tudi svoj {otor (T4).

Ve~ informacij o KANU [^UKA ZLET-u dobite tudi na svetovnem spletu na strani www.cerknica.net/rjs www.cerknica.net/rjs www.cerknica.net/rjs www.cerknica.net/rjs www.cerknica.net/rjs.

VABLJENI NA NOTRANJSKO!!

RJ[ Cerknica

RAZPIS VODNI[KIH TE^AJEV

MESTNE ZVEZE TABORNIKOV LJUBLJANA IN OBLJUBLJANSKEGA OBMO^JA

1. MESTNA ZVEZA TABORNIKOV LJUBLJANA RAZPISUJE

1. MESTNA ZVEZA TABORNIKOV LJUBLJANA RAZPISUJE

1. MESTNA ZVEZA TABORNIKOV LJUBLJANA RAZPISUJE

1. MESTNA ZVEZA TABORNIKOV LJUBLJANA RAZPISUJE MESTNA

• te~aj za vodnike M^ te~aj za vodnike M^ te~aj za vodnike M^ te~aj za vodnike M^ vodnike M^ za rodove iz MZT Ljubljana, • te~aj za vodnike GG te~aj za vodnike GG te~aj za vodnike GG te~aj za vodnike GG GG, za rodove iz MZT Ljubljana in obljubljanskega obmo~ja.

Te~aj za vodnike GG je odprt tudi ostalim obmo~jem. V zvezi s prostorom na te~aju za vodnike M^ pa se predhodno pozanimajte pri vodstvu MZT.

Te~aja bosta potekala, od 20. do 31. avgusta 2000. Oba vodni{ka te~aja bosta dopolnjena s seminarjem za sodnike seminarjem seminarjem za sodnike seminarjem seminarjem na taborni{kih mnogobojih mnogobojih na taborni{kih mnogobojih mnogobojih mnogobojih.

Ljubljanski rodovi naj oddajo poimenske prijave kandidatov za oba te~aja, obljubljanski pa za te~aj za vodnike GG do do 30. maja 2000 30. 2000 30. maja 2000 30. 2000 v pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana, ss ss s pripisom "za vodni{ki te~aj MZT Ljubljana" "za vodni{ki Ljubljana" Ljubljana". Po tem datumu bomo do 9. junija sprejemali {e prijave z ostalih obmo~ij.

Pogoji za pristop na te~aj so: kon~ana osnovna {ola in znanje 2. lista (te~aj za vodnike M^), oziroma 16 let in znanje 3. lista (te~aj za vodnike GG).

Prijava naj vsebuje naslednje podatke o kandidatih:

maj-junij(2000)-23

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR,

TABORNI[K TABORNI[K I I I I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, LETO LETO LETO XLVII XLVII XLVII XLVII XLVII

• ime in priimek

• rojstni datum

• naslov

• telefon

• elektronski naslov

• rod

• te~aj za katerega velja prijava (M^ ali GG)

Kandidatom bomo poslali osebno prijavnico in vse ostale podatke neposredno na doma~i naslov.

Cena te~ajev (skupaj s seminarjem za sodnike na taborni{kih mnogobojih) bo enaka kot v letu 1999, in sicer:

• Te~aj za vodnike M^: 24.000 SIT za ljubljanske

rodove, 26.000 SIT za ostale,

• Te~aj za vodnike GG: 26.000 SIT za ljubljanske rodove, 28.000 SIT za ostale; Informacije: radovan.krajsek radovan.krajsek@ guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si , na telefon 041 360 739

• Seniorji kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1982 in starej{i.

Kategorije niso lo~ene po spolu, za vsako gozdovnico, popotnico ali gr~ico pa se ekipi pri{teje 50 to~k (`enska ekipa = +250 to~k).

Ekipe spijo v {otorih, ki jih prinesejo s seboj (z zbirnega mesta jih bo na bivak dostavil organizator).

Orientacija se za~ne `e v petek, in sicer do bivaka, ki bo v petek in soboto na istem mestu. V soboto bodo lahko ekipe odve~no opremo pustile na bivaku.

V primeru kr{enja taborni{kega kodeksa bo ekipa diskvalificirana.

Oprema, ki jo ekipe potrebujejo za [TPM, je: kompas, prva pomo~, {otor, armafleks, spalna vre~a, kotli~ek in jedilni pribor, dodatna hrana (za bolj la~ne), pribor za opravljanje nalog na kontrolnih to~kah, za`elen je tudi glasbeni in{trument…

2.

OBLJUBLJANSKO OBMO^JE RAZPISUJE

2. OBLJUBLJANSKO OBMO^JE RAZPISUJE

2. OBLJUBLJANSKO OBMO^JE RAZPISUJE

2. OBLJUBLJANSKO OBMO^JE RAZPISUJE

te~aj za vodnike M^ M^ te~aj za vodnike M^ M^ M^. Te~aj bo potekal od 20. do 31. avgusta 2000 na isti lokaciji kot te~aj MZT Ljubljana. Rodovi naj prijavijo kandidate za te~aj do 30. maja 2000 30. maja 2000 do 30. maja 2000 30. maja 2000 v pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana, s pripisom "za s pripisom "za vodni{ki te~aj Obljubljanskega obmo~ja" vodni{ki te~aj Obljubljanskega obmo~ja" vodni{ki te~aj Obljubljanskega obmo~ja" vodni{ki te~aj Obljubljanskega obmo~ja" te~aj obmo~ja".

Pogoji za pristop na te~aj za vodnike M^ so enaki kot za ljubljanski te~aj. Tudi podatki o prijavljenih naj bodo enaki. Kandidatom bomo poslali osebno prijavnico in vse ostale podatke neposredno na doma~i naslov.

[TPM 2000

Rod Jezerskega zmaja vas vabi na tradicionalno tridnevno taborni{ko tekmovanje [ [ [e T T Ta P P Po~asnemu M M Mine 2000, ki bo potekalo od petka, 19. 5. 2000, do nedelje, 21. 5. 2000 v {ir{i okolici Velenja. Zbor ekip bo ob 14.00 uri v Velenju na Titovem trgu. Udele`i{ se ga lahko z me{ano pet ~lansko ekipo, ki je podkovana v orientaciji in ostalih taborni{kih ve{~inah. Polnoletni udele`enci tekmujejo na lastno odgovornost, mladoletni pa naj imajo s seboj izpolnjena potrdila star{ev. Tekmovanje bo potekalo po pravilih [TPMja, ki jih je izdal RJZ (januar 1998). Opozarjamo na nekaj to~k:

Ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah:

• Baby face kategorija od 14 do 17 let oz. letniki 1983 –1986,

24 - maj-junij(2000)

Tudi letos podeljujemo pokal FERKO za najbolj{o ekipo v vseh pogledih – pokal se podeli na podlagi mnenj sodelujo~ih ekip.

[tartnina zna{a 12.000 SIT na ekipo in zajema stro{ke organizacije, hrano (ve~erja in ~aj v petek, sendvi~ in pija~a za na pot ter sestavine za pripravo obroka in kruh v soboto, kosilo v nedeljo), na{itke, majice in nagrade za najbolj{e ekipe.

Prijave po{ljite do 12. maja 2000 na naslov: Janez RO[ER, [ercerjeva 15, 3320 Velenje (tel.: 063 875 971), kjer lahko dobite tudi vse dodatne informacije. V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi ime, priimek, naslov in telefon vodje ekipe. Prijava velja samo ob predlo`itvi potrdila (fotokopije) o pla~ani {tartnini, ki jo naka`ite na `iro ra~un {t.: 52800 – 678 – 82037, sklic na {t.: 00. Za druga~en na~in pla~ila se dogovorite s kontaktno osebo.

Naloge, to~kovanje in pravila tekmovanja lahko najdete na internet strani: www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net (stran rodu Jezerski zmaj).

Pri~akujejo vas Jezerski zmaji!

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK

TABORNI PROSTOR V GORNJEM GRADU

Taborni{ki rod XI. SNOUB Maribor oddaja taborni prostor za 28 {otorov (do 100 tabore~ih), ki ima:

• prostor za {tabni {otor - jedilnico (po dogovoru je mo`no najeti do 4 ~lene {tabca);

• monta`ni objekt - kuhinja s shrambo, skladi{~em in spalnico z zakonsko posteljo;

• umivalnico - 9 pip in tu{ (voda je vsako leto sanitarno pregledana);

• 15 metrov visok jambor;

• igri{~e (za odbojko, badminton…);

• dra~ja in su{ic po `elji!!!

Prostor se nahaja 11 min hoje od centra Gornjega Grada, kjer so tri trgovine, po{ta, telefonske govorilnice, okrep~evalnice in kjer se 24 ur na dan dobi sve` kruh. Od kopali{~a na reki Dreti je pe{ oddaljen le 5 minut. Dvignjen je nad mesto in skrit za obronkom gozda, tako da njegove samote ne prekinjajo niti naklju~ni izletniki.

Taborni prostor je primerno izhodi{~e za eno ali ve~dnevne potepe na Menino, Rogatec, ^rnivec, Lepenatko, Veliko planino, Peco...

Ve~ informacij nudijo Jure (062 631922), ^rnc (062 417416), Windy (062 222482).

INFORMACIJA O UGODNOSTIH ^LANSTVA V ZTS

IO ZTS je v letu 1999 sprejel ugodnosti, ki jih rodovom in posameznikom prina{a ~lanstvo v ZTS. Ker je sedaj ~as za registracijo rodov, jih ponovno objavljamo. Ugodnosti so naslednje:

1. Zadruga odobrava ~lanom in enotam 20% popust

1. Zadruga ~lanom enotam

1. Zadruga odobrava ~lanom in enotam 20% popust

1. Zadruga ~lanom enotam

• Odobravamo popust ~lanom - posameznikom s pla~ano ~lanarino.

• Odobravamo popust registriranim enotam.

• V ceniku so objavljene dvojne cene (za ~lane in ne~lane).

2. Udele`ba na taborni{kih akcijah v dr`avi

2. Udele`ba taborni{kih akcijah v dr`avi

2. Udele`ba na taborni{kih akcijah v dr`avi

2. Udele`ba taborni{kih akcijah v dr`avi v

• Brez pla~ane ~lanarine ni mo`na udele`ba.

• Neregistrirana enota ne more razpisovati akcij za druge enote niti dobiti naslovnika enot.

3. Udele`ba mednarodnih akcijah v tujini 3. Udele`ba na mednarodnih akcijah in akcijah v tujini 3. Udele`ba mednarodnih akcijah v tujini tujini

3. Udele`ba na mednarodnih akcijah in akcijah v tujini

• Neregistrirane enote in njihovi ~lani ne morejo sodelovati.

4. Udele`ba na seminarjih in te~ajih ZTS 4. Udele`ba seminarjih te~ajih ZTS ZTS

• Registrirane enote imajo 33% popust od polne cene.

5. Mini Tabor 5. Mini Tabor 5. Mini Tabor 5. Mini Tabor

• Poleg vseh prijavljenih ~lanov rodu dobi rod dodatno {tevilo brezpla~nih izvodov, ki je enako 33% pla~anih ~lanarin.

6. Sraj~ka, vabilo v organizacijo 6. Sraj~ka, vabilo v organizacijo 6. Sraj~ka, vabilo v organizacijo 6. Sraj~ka, vabilo v organizacijo • [tevilo brezpla~nih izvodov je enako {tevilu pla~anih ~lanarin (dostava na osnovi zahteve).

7. Neregistrirane enote ne 7. Neregistrirane enote 7. Neregistrirane enote ne 7. Neregistrirane enote Neregistrirane sodelujejo pri odlo~anju na Obmo~nih organizacijah ZTS in niso vabljene na skup{~ino ZTS.

8. Izjeme: 8. Izjeme:

a) Za to~ke od 1 - 6 novo nastale enote, ki {e niso registrirane kot ~lanice ZTS, eno leto po prvem ob~nem zboru.

b) Za to~ke od 1 - 6 neregistrirane enote, ki imajo delegiranega na~elnika.

VODNI[KI TE^AJ MARIBORSKEGA OBMO^JA

OO ZTS Maribor razpisuje julija v ~asu po~itnic te~aj za vodnike M^ in vodnike GG. Te~aj bo potekal v tabornem centru Rodu ^rnega jezera v [martnem na Pohorju, trajal

TABORNI[K TABORNI[K I I I I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, LETO LETO LETO XLVII XLVII XLVII XLVII XLVII

bo od 2. do 8. julija 2000. Udele`ijo se ga lahko tako taborniki iz obstoje~ih enot, kot tudi ~lani iz enot, ki se ustanavljajo oz. imajo namen obuditi taborni{ko dejavnost. Spodnja starostna meja

te~ajnikov je 14 let (kon~an 8. razred O[). Bivali bomo v {otorih (po dva tabornika v {otoru).

Te~ajniki se bodo seznanili s taborni{tvom (zgodovina, namen, temeljna na~ela), osvojili znanja iz orientacije in topografije, pionirstva, predelali panoge mnogoboja (prakti~no in teoreti~no), od{li na enodnevni pohod z bivakiranjem, se seznanili s kulturno-zabavnim delom … Cena te~aja zna{a 16.000 tolarjev oziroma 18.000 tolarjev, ~e udele`enci nimajo svojega {otora. Vodili ga bodo taborni{ki in{truktorji, vodja te~aja pa bo Iztok Utenkar. Kandidate prijavite najkasneje do 25. maja na naslov:

Taborni{ki rod ^rno jezero

Trg svobode 16

2310 Slovenska Bistrica

V prijavi navedite ime in priimek kandidata, datum rojstva, ulico in kraj bivanja, osvojeno taborni{ko znanje in taborni{ko enoto.

Pomo~nik na~elnika OOT za vzgojo kadrov, Iztok Utenkar, in{truktor taborni{tva II. st.

MEDNARODNI DELOVNI PROSTOVOLJNI TABORI

Center za uravnote`en razvoj pode`elja VITRA iz Cerknice vabi tabornike na mednarodne prostovoljne delovne tabore na obmo~ju DE@ELE SUHE ROBE (15 ob~in Notranjske in Dolenjske). Taborili boste pod soncem v naravi in navezovali stike z ljudmi iz Slovenije in tujine.

Organizirani so trije tabori:

Tabor KOSTEL, ob~ina Kostel, 10. do 22. julij

Tabor PEKEL, ob~ina Borovnica, 24. julij do 5. avgust

Tabor KADICE, ob~ina Sodra`ica, 7. do 19. avgust

Rde~a nit leto{njih taborov bo voda voda voda; urejanje vodni izvirov, strug, zara{~enih vodnjakov iz katerih so pred mnogimi leti pili gra{~aki, {ume~ih slapov in pripadajo~ih pe{poti. Spoznali boste skrite koti~ke narave, ki jih ne boste na{li v nobenem katalogu, z malo domi{ljije boste podo`iveli grajske ~ase … Med prostim ~asom boste spoznavali doma~ine in Slovenijo, se kopali, kolesarili, nau~ili izdelovati suhorobarske izdelke, spoznali u~inkovito rabo energije in {e in {e … Vabimo vas, da skupaj zdru`imo mo~i in skupaj z doma~ini odpremo slovensko pode`elje. ^e se boste odlo~ili za sodelovanje, obvestite VITRO – telefon: 061 793 552 (Luka), faks: 061 709 60 25, e-po{ta: vitra vitra vitra vitra @ guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si. Z veseljem vam bomo poslali podrobnej{e informacije, ki jih najdete tudi na internetu: www.ljudmila.org/vitra www.ljudmila.org/vitra www.ljudmila.org/vitra.

Andrej Tav~ar

Prva desetletka delovanja ZSKSS

Zdru`enje slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov je 1. aprila slavilo deset let organiziranega delovanja. Na skrbno pripravljeno, dobro obiskano proslavo v [kofovih zavodih v [entvidu pri Ljubljani smo bili povabljeni tudi predstavniki ZTSudele`ila sva se je na~elnik Milko Okorn in na~elnik za mednarodno dejavnost Andrej Tav~ar.

[tevilni nastopajo~i skavti so monotonost uradnih govorov prekinjali z igricami s prete`no skavtsko tematiko. Kot je za take dogodke navada, je bil uradni del programa usmerjen predvsem v preteklost - Peter Lov{in je razlo`il svoje skavtske za~etke na taborjenjih italijanskih skavtov, nato pa so svoje videnje zgodovine ZSKSS predstavili pari vseh dosedanjih na~elnic in na~elnikov. @al je na predstavi manjkalo kar precej nekdanjih ~lanov vodstev ZSKSS, s katerimi smo v preteklosti sooblikovali zgodovino skavtstva v Sloveniji.

Na proslavi je bilo tudi nekaj zanimivih gostov - predvsem upokojeni nad{kof g.Alojzij [u{tar se je kljub visoki starosti izkazal z enim najbolj iskrivih, optimisti~nih in spodbudnih govorov. Predstavniki italijanske katoli{ke skavtske organizacije AGESCI so prejeli plakete ZSKSS za uspe{no sodelovanje. H kraj{emu pozdravnemu nagovoru je bil prijateljsko povabljen tudi na~elnik ZTS Milko Okorn, ki je v svojem nagovoru poudaril predvsem iskreno `eljo po poglobitvi sodelovanja med obema sorodnima mladinskima organizacijama v majhni Sloveniji.

Ob desetletnici ZSKSS je iz{la tudi zanimiva knji`ica, v kateri so opisali nekatere vidike svojega dosedanjega delamed drugim tudi zgodovino neuspe{nega dogovarjanja z WOSM in uspe{nega vklju~evanje v WAGGGS - svetovno zdru`enje izvidnic in skavtinj.

Zdru`enje slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov se je v desetih letih delovanja iz majhne, zagnane, v~asih tudi nekoliko vihrave organizacije razvilo v zrelo in dokaj {tevil~no or-

ganizacijo z jasnimi cilji, ki tudi ZTS pogosto pomaga, da se hitreje zavemo svojih pomanjkljivosti.

Ob koncu prvega desetletja delovanja ZSKSS torej sestrski/bratski organizaciji za`elimo {e naprej obilo uspehov pri zagotavljanju bolj{ega skavtstva ve~ mladim Slovencem in kajpak ~imbolj iskrenega in vsestranskega sodelovanja med obema skavtskima organizacijama v Sloveniji.

Tecuhana - naravna alternativa

Najva`nej{e informacije o taboru

Mednarodni tabor "Techuana 2001" je skupni projekt petih skavtskih organizacij iz {tirih dr`av.

Uradno bo potekal od 3. do 12. avgusta 2001, na tabornem prostoru bo mogo~e taboriti `e dva dni prej in {e dva tedna kasneje.

Namenjen je vsem tabornikom, ki bodo v letu 2001 kon~ali vsaj (zdaj{nji) 4. razred osnovne {ole.

Oris strukture tabora

Tabor bo razdeljen na dva podtabora, prvi bo namenjen M^-jem, drugi GG-jem. Vsak podtabor bo razdeljen na vasi, vsaka vas bo sestavljena iz do desetih vodov iz razli~nih organizacij. Vsakdo, ki se bo `elel udele`iti tabora "Techuana 2001", se bo moral prijaviti preko Zveze tabornikov Slovenije. Mednarodno osebje in ~lani vodstva kontingenta se bodo prijavljali neposredno na Zvezo, vodniki in udele`enci pa preko rodov.

Vsak rod, ki bo `elel svojim ~lanom omogo~iti udele`bo na "Techuani 2001", bo moral zagotoviti vodjo odpravepoobla{~eno polnoletno osebo, ki bo odgovarjala za dejanja ~lanov svojega rodu (analogija na~elniku, oz. taborovodji).

Prijavili se bodo lahko samo polno{tevilni vodi - vodnik s petimi do devetimi ~lani, o izjemah pa bomo presojali glede na konkreten dejanski stan. Povezovanje in sodelovanje med rodovi, z namenom da bi zadostili zahtevam, je za`eleno.

Razpis bo objavljen jeseni - takrat bodo na voljo tudi prijavnice!

Techuana Team i{~e odgovorne in sposobne tabornice in tabornike, ki bi `eleli sodelovati pri pripravah na mednarodni tabor "Techuana 2001" in se tabora udele`iti kot del vodstva kontingenta. Znanje angle{~ine in nem{~ine ali italijan{~ine je skoraj nujno potrebno! V primeru, da si zainteresiran, pi{i na zts@guest.arnes.si, ali pokli~i 061-367845 ali 061-3000-820.

Techuana - alternativa naravi

[e vro~e!!

^mrlji - tokrat na druga~en na~in SzDzD

Ne, ne gre za nov recept, ampak za nov vod malih, nadobudnih tabornikov iz {ole s prilagojenim programom Antona Jan{e v Radovljici.

Na{e taborni{ko leto se je za~elo v januarju, ko smo za pomo~ in izku{nje dobili mentorico, `eljo po spoznavanju novega so s seboj prinesli otroci, taborniki pa smo pritaknili {e dobro voljo. Tako smo nastali ^mrlji. V vodu nas je sedem, pet novope~enih tabornikov, mentorica in jaz. ^mrlji sodimo {e v dru`ino M^, saj so otroci stari od 8 do 10 let.

Po prvih, malce srame`ljivih, korakih smo za~eli z veliko `lico zajemati taborni{ko znanje in zabavo. Tako smo spoznavali gozdne `ivali, ugibali kdo nosi kak{no barvo rutke, izdelovali izdelke iz gline, se podali na lov za zakladom, se poskusili v prvi pomo~i, obiskali gasilce… in se nasploh odli~no zabavali. Bili smo tudi na akciji dru`ine M^, kjer so se `e za~ela plesti prva prijateljstva.

Slednje pa velja {e bolj za dru`inske akcije GG-jev, ki se jih je udele`il vod GG – Jamski medvedi, prav tako iz {ole Antona Jan{e. Vod jamskih medvedov je {estih fantov starih od 13 do 19 let. Tudi njim ni dolg~as, saj jih orientacija, zvezde, taborni{ki zakoni, ognji {e posebej pa lokostrelstvo navdu{ujejo.

Delo v teh dveh vodih sicer poteka malo druga~e, vendar nerodne prigode, prikupni nasmehi in igra ostajajo enaki. Nih~e ni tako druga~en, da ne bi mogel biti na{ prijatelj in tudi mi ne potrebujemo doktorata, da bi jim bili prijatelji.

Jana, RS@-ml.

bubi @ rutka.net

Rodovi v spletu

2.

del

MestnazvezatabornikovLjubljana-www.mzt.org

rodRSVLjubljanaRTTLjubljanaSamorastnikiRBBLjubljana naslovrsv.rutka.netwww2.arnes.si/~ssdgpajo/rtt/samorastniki.rutka.netwww.bober.org

urejamiha.macek @ campus.fri.uni-lj.sigasper.pajor@ guest.arnes.sitrtnik @ rutka.netinfo @ bober.org

prvivtis4,53,53,53,5 ~asnalaganja(s)821*14* podatkiorodusplo{neinformacije,podro~jedelovanja,splo{no,RU,vodiinkluba,oimenusplo{nokratkapredstavitev zgodovina,vodniki,urnik,…

kontaktneinformacijeDADADADA a`urneinformacijeDAstrannibilapopravljenaodl.1997NINE jezik4,544,54 podpora{umnikomISO-8859-2NIWIN-1250popolna graficnazasnova4,53,53,52,5 preglednost43,533 prevodvtujejezikeNININIangle{ki(bolj{iodslo.razli~ica) koledarDA,pregledenNIDANE poro~ilazakcijNEnakazanaNIJOTI fotogalerijenekajfotografijNINIDA gradivomednarodnestraniskavtskiimenik(zastarelo)NIsemafor predstavitevglasilaNEDA(izl.1997)DA(kratka)NE povezave12kategoriziranihpovezavNIprek30povezavv9kategorijahNE razvedriloNIigra-sestavituraposebnarubrikasemafor uporabatehnologijNIJSJS,JAVA,CSSASP vpisanviskalnikeMK,EON,SWWWMKSWWW* skupnaocena956,56

Ju`noprimorsko-notranjskoobmo~jeGorenjskoobmo~je-goot.rutka.net rodRJ[CerknicaRSMPiranRSK[kofjaLokaRZ@@iriR naslovwww.cerknica.net/rjshttp://193.2.252.94/grah/rod.htmrsk.rutka.netrzz.rutka.netr z urejawebmaster @ cerknica.netmarjan.grah @ guest.arnes.sibarbi.erzen @ usa.netmatic.cankar @ guest.arnes.sirz prvivtis4233,53 ~asnalaganja(s)5*12*22878 podatkiorodusplo{neinformacije,podro~jedelovanjakratkazgodovina,seznamvodnikov,45-letnica,vodstvo,dru`ine,klubipredstavitev,zgodovina,vodstvovo oimenu

kontaktneinformacijeDADADADAD

a`urneinformacijeNENE(zastarelastran-1996)NININ jezik4,52,543,54 podpora{umnikomWIN-1250NIWIN-1250NIW

graficnazasnova42344 preglednost343,544 prevodvtujejezikeNI(nakazan)angle{kiNININ koledarNININIDA,zastarelN poro~ilazakcijNItaborjenje(96)nekajNID

fotogalerijenekajfotografijnekajfotografijDA,kraj{enekajgotografijn gradivoNININIGRS,vod-voduN predstavitevglasilaNININIDAD

povezaveNININIzastareleN razvedriloNININININ uporabatehnologijJAVANIANIGIFANIGIFJ S vpisanviskalnikeMK,EONMK*M

skupnaocena73677

Opomba:

* doma~a stran ima posebno uvodno prvo stran (navadno kraj{o)

JS - JavaScript

DHTML - dinami~ni HTML

Tokrat si lahko ogledate {e drugi del tabele slovenskih rodov v spletu. In ne pozabite – vedno je z vami RutkaNET ( www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net).

MestnazvezatabornikovLjubljana-www.mzt.orgMariborskoobmo~je RaRLjubljanaRMTLjubljanaRTRLjubljanaXI.SNOUBKRPtuj www2.arnes.si/~ljztsrar1/members.xoom.com/rodmt/www.kiss.uni-lj.si/~k4ef0504/xisnoub.rutka.netkrp.rutka.net pretnar @ karantania.comgrapar @ hotmail.commitjam @ usa.nettriing @ amis.netkrp @ rutka.net

23,52,52,53,5

1631415420

kratkapredstavitevhi{ica,imenik~lanov,dru`inekratkazgodovina,statisti~nipodatki,zgodovina,organizacija,rodovauprava,zgodovina taborniprostor

DADADADADA

strannibilapopravljenaodl.1997NE(razenzaNOT)stranjebilanazadnjespremenjenal.1998NENE

4,53,533,54

WIN-1250WIN-1250NINIWIN-1250

1,53,521,52

2,542,52,53 ica)NININININI NININININI nekajNINIZOTDA

NINININInekajfotografij NININININI kratkapredstavitevnekaj~lankov(zastarelo)NININI NI3povezaveosnovnetaborni{keNInaRutkaNET

NINInagradnaigraNINI NIANIGIFJS,ANIGIFknjigagostovANIGIF MKMK,SWWWMK

RZS@eleznikiKRKranjRS@-mlKranjRZJKranjRSOKranj rzs.rutka.netkr.rutka.netrsz-ml.rutka.netrzj.rutka.netrso.rutka.net rzs@ rutka.netivan.stosavljevic @ kiss.uni-lj.sidjuro @rutka.net 33,54 8*3020

ovodstvo,predstavitevmati~nipodatki,strukturastranvizdelavikratkapredstavitevvokviruZTO-KRkratkapredstavitevv okviruZTO-KR

NIDA,zasilen

DA,kraj{aDA

nekajfotografijnekajfotografij NINI

DA,kratkavpripravi

NIDA,nekaterezastarele

NINI

JSFlash,JS,Java

MK,EON,SWWW

MK - Mat'Kurja

SWWW - SloWWWenia

Orientacija

Izobra`evanje na podro~ju orientacije in topografije v Sloveniji

Osnove orientacije in topografije so vklju~ene `e v u~ne programe osnovne {ole pri spoznavanju narave in dru`be, spoznavanju dru`be, zemljepisu in {portni vzgoji. Koli~ina predvidenih ur zado{~a le za povr{no seznanitev z osnovnimi pojmi, zaradi pomanjkanja ~asa za prakti~no uporabo pridobljenih znanj pa ve~ina znanja u~encem ne ostane. @al tudi program nove devetletne osnovne {ole omenjenima podro~jema ne namenja ni~ ve~ ~asa.

Podobno skromno so odmerjene ure orientaciji in topografiji v programu gimnazije in strokovnih srednjih {ol.

Na fakultetnem nivoju sta orientacija in topografija vklju~eni v razli~ne {tudijske programe. [e najbolj celovito sta podro~ji obdelani pri {tudiju obramboslovja na Fakulteti za dru`bene vede, pri predmetu Prostorska informatika. S poglavji iz topografije se sre~ajo {tudenti Filozofske fakultete, najve~ pri {tudiju geografije. Lastnosti in izdelava zemljevidov sta sestavni del vsebine {tudija geodezije. Na Fakulteti za {port {tudentje spoznajo orientacijo in orientacijski tek.

Teme iz omenjenih podro~ij se predavajo {e na Visoki varnostno-policijski {oli ter {oli za ^astnike v okviru Slovenske vojske.

Na podro~ju neformalnega izobra`evanja zagotovo najbolj celovito izobrazbo zainteresiranim nudi desetdnevni Te~aj orientacije in topografije v okviru Gozdne {ole Zveze tabornikov Slovenije. Najpomembnej{a prednost je obilo prakti~nega dela na terenu, ki zagotavlja sprotno utrditev pridobljenega teoreti~nega znanja. Podoben te~aj, a v skraj{ani obliki (3 dni) pripravlja tudi Odbor za orientacijo pri Mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije. Podro~je orientacije in kart v sklopu razli~nih programov obdelujejo {e mnoge druge organizacije (jamarji, planinski in gorski vodniki, re{evalci…), vendar po meni dosegljivih podatkih nih~e ve~ ne organizira samostojnega izobra`evanja na teh podro~jih.

S tem pregledom mo`nosti izobra`evanja na podro~jih orientacije in topografije v Sloveniji sem `elel vsem, ki jih podro~ji {e posebej zanimata, predstaviti mo`nosti, kje in v okviru katerih ustanov si lahko pridobe `eleno znanje.

Du{an Petrovi~ – Pepl

Orientacija in topografija predstavljata zelo pomembni ve{~ini pri gibanju v naravnem okolju ali v urbanih sredi{~ih. Zato bi se moral kar ~im {ir{i krog ljudi z njima seznaniti. In kak{ne imajo mo`nosti?

Rumeni daljnogled

Revolucionarni izum - Stran s starimi nahrbtniki KANT-A-HOD 2000

Pomlad je in izleti rodov so v polnem zamahu, nezadr`no pa se pribli`ujejo tudi poletna taborjenja, zato je ~as, da pod drobnogled vzamemo tudi te li~ne zadevice, v katere spravljamo prtljago, tako reko~ na{e potovalne omare. Na{i vrli taborniki (in seveda ostali skavti) so `e davno ugotovili, da PVC vre~ke kljub agresivni reklami le niso najbolj nepogre{ljiv del opreme na izletu, zato so se v njihovem arzenalu opreme pojavili tudi razni kov~ki, potovalke in, seveda, nahrbtniki. Po letih uporabe so ugotovili, da je najbolj koristen tisti kos imenovane opreme, ki je lahek, udoben za prena{anje, trpe`en in po mo`nosti {e nepremo~ljiv.

Podjetja, ki izdelujejo nahrbtnike, potovalke in kov~ke so pri{la nekako do mrtve to~ke. Razen nekaj malenkostnih popravkov v smeri udobja uporabnika kak{ne nove tople vode niso odkrili. V zadnjem ~asu pa se je na trgu pojavil izdelek, ki je mo~no spremenil miselnost in strategijo teh podjetij. Gre za revolucionaren izdelek, namenjen za prenos opreme, izdelek, ki bo gotovo zaznamoval novo tiso~letje, iznajdba s katero je verjetno primerljiva le {e iznajdba kolesa. To je KANT-A-HOD 2000.

S svojo genialno a skrajno preprosto zasnovo KANT-A-HOD 2000 vpeljuje nov na~in prenosa opreme. Le-te nam namre~ ne bo ve~ treba nositi, saj je KANT-A-HOD 2000 opremljen z dvema

velikima kolesoma, ki omogo~ata prevoz po najrazli~nej{ih terenih. KANT-AHOD 2000 je primeren za prav vse vremenske razmere, saj proizvajalec zagotavlja 100 odstotno nepremo~ljivost, odlikuje pa ga tudi izjemna trdnost, tako da lahko z njim prena{amo tudi {e tako ob~utljive stvari in opremo.

KANT-A-HOD 2000 je na voljo v razli~nih modnih barvah. Osnovna verzija je izdelana iz trdne plasti~ne mase, za bolj zahtevne uporabnike pa je na voljo

KANT-A-HOD 2000 DELUXE, ki je izdelan iz lahke kovinske zlitine, odlikuje pa ga {e elektronski kompas, vgrajeni GPS in ABS na obeh kolesih, kar pri osnovni razli~ici `al pogre{amo.

Kupec lahko izbira {e med 120 litrsko in 240 litrsko razli~ico. Kupite jo

Matja` E. [malc

lahko v vseh bolje zalo`enih trgovinah s kamp opremo. Cene se gibljejo nekje od

7.000,00 SIT pa tja do 25.000,00 SIT za model DELUXE 240l. @al pa smo morali, kot `e nekajkrat, ugotoviti, da tudi tukaj Zadruga ZTS ne gre v korak s ~asom, saj pri njih {e ni mogo~e kupiti KANT-A-HOD-a 2000 in trenutno o tem niti ne razmi{ljajo.

Kot zanimivost naj omenim samo {e to, da bo Toma` Humar znova posku{al osvojiti Dhaulagiri. Klju~ do svojega uspeha polaga ravno v uporabo 120 litrskega modela KANT-A-HOD-a 2000. Toma` verjame, da bo tokrat osvojil vrh brez posebnih te`av, saj ne bo ve~ obremenjen s prtljago, po drugi strani pa bo odprava za pribli`no 60% cenej{a, saj ravno zaradi KANT-A-HODa 2000 ne bo ve~ potreboval {erp, temve~ bo lahko vso prtljago prena{al sam.

Taborova potuha

M^-ji

M^-ji `e nestrpno pri~akujejo najve~ji dogodek v letu, poleg taborjenja seveda. Kljub temu, da je glavni namen mnogobojev sre~anje mladih tabornikov iz vse Slovenije in spremljajo~ program z razli~nimi aktivnostmi, pa je osnova tekmovanje v ve~ disciplinah.

M^-je smo na mnogoboj za~eli pripravljati `e jeseni in se marca, ko je posijalo prvo sonce, zapodili na travnik in vadili postavljanje {otorke, kurjenje ognjev, pa tudi igro med dvema ognjema smo igrali. Ker bomo ve~ino sre~anj raje pre`iveli na prostem je dobro, da zraven obi~ajnega programa vsaki~ {e malo ponovimo ve{~in za mnogoboj. Pa ne na preve~ tekmovalen, ampak na spro{~en, zabaven na~in.

Mlaj{i GG-ji

Narava je `e vsa v cvetju in okrog nas je ogromno u`itnih rastlin, ki jih lahko naberemo. Vendar pozor –rastline nabirajmo le, ~e zagotovo vemo, da so u`itne.

Ob pripravi obroka v naravi lahko razmi{ljamo o shranjevanju hrane na taborjenju, gradnji shrambe v zemlji in varovanju hrane pred razli~nimi `ivalmi (od mravelj do lisic).

Starej{i GG-ji

[ole bo skoraj konec in za~ele se bodo po~itnice, ko bodo mnogi od{li na morje in vod se bo spet sre~al {ele jeseni. Odli~en zaklju~ek vodovih sre~anj pred po~itnicami je vodov pik-

nik. Vsak naj prinese nekaj hrane, ki si jo bo pripravil ob ognju, vodnik pa lahko poskrbi za moko in vodo, da bodo lahko pekli taborni{ki kruh twist.

Taborova potuha je povzeta po knjigi Simone Kos in Ale{a Ferenca Vodnik vodi vod.

Astronomija

Primo`

5. maj – KONEC SVETA ?

Spet smo pre`iveli enega izmed datumov, ki so ga nekateri dolo~ili za konec sveta. Peti maj je namre~ datum, ko se je v vrsto postavilo kar sedem nam najbli`jih planetov. Nekateri astrologi so za ta dan napovedovali prelomne spremembe na Zemlji, saj naj bi planeti vplivali s svojo gravitacijsko in magnetno silo ne le na ozra~je in morja ampak tudi na zavest ljudi.

Astrologi {tejejo med planete vse objekte, ki se gibljejo in napovedujejo usodo, torej poleg "astronomskih" planetov tudi Sonce in Luno. Vsak planet ima v astrologiji svoj pomen in ka`e glede na svoj polo`aj med zvezdami na dolo~en vpliv na Zemljo in ljudi. Luna in Sonce imata najmo~nej{i vpliv, v kar vas verjetno ni potrebno posebej prepri~evati. Verjetno vam ni tuje, ~e kdo re~e, da nekoga nosi polna luna in podobno. Prav tako kot Luna in Sonce pa imajo vpliv na Zemljo, pa ~eprav ne tako mo~an, tudi ostali planeti.

Planeti vplivajo na ljudi razli~no, odvisno od posameznikovega rojstnega dne. Tudi v posameznikovi astrolo{ki napovedi igrata Sonce in Luna na dan njegovega rojstva odlo~ilno vlogo. Polo`aj planetov glede na to~ki, kjer sta se ob rojstvu posameznika nahajala Sonce in Luna, ob~asno vpliva na usodo, posebej, ~e gre za vpliv ve~ planetov hkrati.

ZNANE IZJAVE

LUNINE MENE

Mlaj4. 5. 2000ob 6:14

Prvi krajec10. 5. 2000ob 22:02

Polna luna18. 5. 2000ob 9:35

Zadnji krajec26. 5. 2000ob 13:57

Mlaj2. 6. 2000ob 14:16

Prvi krajec9. 6. 2000ob 5:31

Dostojanstvo moram iskati ne v vesolju, temve~ v obvladovanju lastnih misli. Ni~ ne bom imel od tega, ~e si lastim svetove. V vesolju me obkro`a neskon~nost in majhen sem kot atom, v mislih pa lahko dojamem svet. (Pascal)

Redki so trenutki, ko se ve~ planetov znajde prakti~no na istem mestu med zvezdami, takrat govorimo o konjunkciji ali pa po doma~e, da so se planeti postavili v vrsto. Petega maja je bila torej konjunkcija kar sedmih planetov in sicer: Sonca, Lune, Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra in Saturna. Od vseh planetov so manjkali torej samo trije najbolj oddaljeni: Uran, Neptun in Pluton. Astrologi so poudarjali, da gre za poseben datum, prelomni trenutek v zgodovini Zemlje. Kaj naj bi to pomenilo pa verjetno to~no tudi sami ne vedo.

Ljudje pa, kakr{ni smo, najraje vidimo, da je kaj drugega krivo za na{e nezadovoljstvo ali nesre~o, le da nismo razlog mi sami. Prav nam pridejo tudi planeti, ki se ravno v ~asu slovenskega brezvladja postavijo v vrsto in tako lahko predstavljajo razlog za nastalo krizo.

Ve~krat so `e astrologi in razni preroki napovedovali konec sveta, pa smo na koncu k sre~i ugotovili, da se ni zgodilo ni~, kar bi spominjalo na kaj podobnega. In tudi leto{njega petega maja se ni zgodilo ni~ pretresljivega –vsaj zaradi planetov ne. ^love{ka neumnost pa tako ali tako lahko stori zelo hitro marsikaj, pa ~etudi planeti ne bi bili postavljeni v vrsto …

VODA!

Ali ste bili `e kdaj po{teno la~ni? Verjetno `e, ampak ste lakoto premagali. Kaj pa `ejni? Tudi, vendar samo za kraj{i ~as. Voda je namre~ najpomembnej{i del ~love{kega telesa, saj v njem zavzema kar 70% prostora. Potrebna je za uravnavanje telesne temperature, za delovanje `iv~nega sistema in za izlo~anje odve~nih snovi iz ledvic.

Zaradi neprestanega izlo~anja vode s potenjem, dihanjem in uriniranjem, je vodo v telesu potrebno nadomestiti. Za svoje normalno delovanje potrebuje telo pribli`no 1,5 l vode dnevno, pri normalnem delu in v ugodnih klimatskih razmerah. Pri ve~jih telesnih naporih, visokih temperaturah okolja, redkej{em zraku (gore) in raznih boleznih pa je izlo~anje in s tem tudi potreba po nadome{~anju vode ve~ja.

^e izgubljene teko~ine ne nadomestimo v celoti, se za~ne zgo{~ati kri, kar povzro~a razli~ne te`ave:

Izguba 1-5% vode Izguba 1-5% vode Izguba 1-5% vode Izguba 1-5% vode Izguba povzro~a `ejo, ki se hitro stopnjuje. @eji in neugodju sledi otopelost in zaspanost, ki ju kasneje zamenjajo nemir, izguba teka in pordela ko`a. Pospe{i se sr~ni utrip, pojavita se slabost in bruhanje ter splo{na oslabelost.

Izguba 6-10% vode Izguba 6-10% vode povzro~i mo~an glavobol in vrtoglavico, suha usta, mravljin~aste ude ter modre lise na ko`i. Jezik se zapleta in te`ko govorimo, pojavijo se te`ave pri hoji, vid postane meglen, ne razlo~imo podrobnosti in imamo privide.

Izguba 11-12% vode Izguba 11-12% vode Izguba 11-12% vode Izguba 11-12% vode Izguba pa povzro~i delirij. Jezik mo~no nabrekne in ne moremo ve~ po`irati, telo pri~nejo stresati kr~i, okolja ne zaznavamo ve~. Po~asi

oglu{imo, vid se popolnoma pomra~i, prenehamo se zavedati sebe in okolice, ko`a je neob~utljiva in lahko nastopi smrt.

Kako izgubiti ~im manj vode iz telesa?

@e ko ~lovek le po~iva v hladni senci, izgubi z dihanjem in uriniranjem pribli`no 1 l vode dnevno, zato z vodo vedno "var~ujemo". Da bi jo izgubili ~im manj:

• se izogibamo mastni hrani in alkoholu;

• dihamo skozi nos, ne kadimo in ne jo~emo;

• pokrijemo izpostavljene dele ko`e, da s tem prepre~imo izhlapevanje znoja;

• ne po~nemo ni~ takega, kar bi ogrelo na{ organizem in ne le`imo na segretih tleh;

• hodimo po~asneje in se izogibamo soncu;

• hodimo in delamo pono~i oz. v hladnej{ih dnevnih urah;

• govorimo ~im manj in ne jemo, dokler ne dobimo vode oz. jemo minimalno (najbolje sadje ali plodove, ki so so~ni: maline, robide, borovnice, jagode, ~e{min, drnulje, {ipek, …).

Pri dalj{ih fizi~nih obremenitvah bomo le s pravilnim pitjem telesu dali potrebno teko~ino in pri tem ne bomo po{kodovali na{ega organizma:

• pijemo po~asi. Najprej ovla`imo ustnice, nato delamo kratke po`irke, da si ovla`imo usta in jezik, tako nas bo od`ejala `e manj{a koli~ina vode;

• med kraj{imi postanki (na pohodu) si le speremo usta in naredimo nekaj kratkih po`irkov;

• pijemo le toliko, kolikor rabimo, prekomerno pitje pomeni dodaten napor za telo, kar nas lahko preve~ utrudi;

• bolje nas od`eja nesladkana limonada, kisel vro~ ~aj ali vro~a slana juha. (To je dobro tudi zato, ker z vodo telo izgubi pribli`no 3g soli na 1 l vode)

Kako pijemo po dalj{ih fizi~nih naporih?

V naslednji rubriki @VN: ^i{~enje in pridobivanje pitne vode

Pripravila Maja Cvek

STROKOVNO STROKOVNO STROKOVNO

Narava

KRKA - ZELENI SMARAGD

KRKA - ZELENI SMARAGD

Svojo pot za~ne v zanimivem kra{kem izviru pri naselju Gradi~ek nad

vasjo Krka pri Ivan~ni Gorici. Med Zagradcem in Sotesko te~e po ozki, ponekod skoraj navpi~no vrezani soteski, se v novome{ki kotlini ovije okrog Novega mesta, nadaljuje pot pod Gorjanci, okrog Kostanjevice na Krki in se po 111 km dolgem toku izliva v Savo.

Svojo pot za~ne v zanimivem kra{kem izviru pri naselju Gradi~ek nad vasjo Krka pri Ivan~ni Gorici. Med Zagradcem in Sotesko te~e po ozki, ponekod skoraj navpi~no vrezani soteski, se v novome{ki kotlini ovije okrog Novega mesta, nadaljuje pot pod Gorjanci, okrog Kostanjevice na Krki in se po 111 km dolgem toku izliva v Savo.

Zgornji tok Krke predstavlja tipi~no kra{ko reko s {irokim zaledjem podzemnih pritokov in edino slovensko reko, v kateri se izlo~a lehnjak - luknji~ava biokemi~na usedlina, ki nastaja z izlo~anjem kalcijevega karbonata iz nasi~ene re~ne vode na vodne rastline. V zgornjem toku je 90 lehnjakovih pregrad, ki so najslikovitej{e v vasi Krka, dalje pri @u`emberku in pri Dvoru. Ob lehnjakovih pragovih so v preteklosti zgradili mnoge vodne mline in `age, v @u`emberku pa je deloval tudi eden izmed najstarej{ih papirnih mlinov na Slovenskem. Ob reki so bili zgrajeni gradovi, tako da mnogi dolino Krke imenujejo tudi dolino gradov; med njimi je najslikovitej{i @u`ember{ki grad.

ROD ZELENE KRKE

Podro~je delovanja: RZK pokriva podro~je Stra`e in Dolenjskih Toplic.

Leto ustanovitve: Rod je bil ustanovljen leta 1956 v Dolenjskih Toplicah. Prvotno se je imenoval ^eta zelenega Roga.

[tevilo aktivnih ~lanov: 30

Struktura rodu:8 vodov M^, 3 vodi GG, klub PP in klub gr~

Najbolj zagrizen ~lan rodu: Janez

Tisovec, Gradi{ka ulica 25, 8351 STRA@A pri NM, telefon 07/3083 009

Doma~a stran na Internetu: www.infotehna.si/rzk www.infotehna.si/rzk www.infotehna.si/rzk www.infotehna.si/rzk www.infotehna.si/rzk

Simbolika rodovega imena

Rod zelene Krke se imenuje po reki Krki, ki je zaradi zelenega dna v resnici videti zelena reka.

Mednarodne strani

Dogodki

V francosko Provanso

Od 15. do 28. avgusta 2000 francoski muslimanski skavti (Scouts Musulmans de France) vabijo na 1. mednarodni tabor, ki ga bodo organizirali v provinci Alpes de Haute. Starost udele`encev je od 17 do 21 let, na taboru pa bodo razporejeni v mednarodne vode. Poleg zanimivih {portnih aktivnosti bodo imeli udele`enci mo`nost spoznati muslimansko vero in pa navezati stike tudi z udele`enci iz Arabske regije. Tabornina, ki vklju~uje celotno oskrbo, zna{a 300 EUR. "Pridru`ite se nam in raziskali bomo nebo, Zemljo in morje."

V

MIR GRADIMO S SVOJIMI ROKAMI

Generalna skup{~ina Zdru`enih narodov je leto 2000 proglasila za Mednarodno leto kulture miru. Ob 50. obletnici sprejema Splo{ne deklaracije o ~lovekovih pravicah je skupina Nobelovih nagrajencev za mir pripravila Manifest 2000, ki poudarja ~love{ke vrednote na podro~ju miru.

MANIFEST 2000

V vsakodnevnem `ivljenju, dru`ini, na delu, v dru`bi, svoji dr`avi in regiji prisegam, da bom: SPO[TOVAL @IVLJENJE; spo{tuj `ivljenje in dostojanstvo vsakega ~loveka brez diskriminacije in predsodkov;

ZAVRA^AL NASILJE; uporabljaj nenasilno komunikacijo v vseh pogledih: fizi~no, do nasprotnega spola, psiholo{ko, ekonomsko in socialno, {e posebej pri najbolj nemo~ni in ob~utljivi skupini kot so otroci in mladostniki;

DELIL Z OSTALIMI; deli svoj ~as in materialne dobrine v duhu lastne odprtosti in tako pomagaj napraviti konec izklju~evanju, krivici, politi~nim in ekonomskim pritiskom;

PRISLUHNIL, DA BOM BOLJE RAZUMEL; bori se za pravico do lastnega mnenja in kulturne raznolikosti, vzpodbujaj dialog in prisluhni ne da bi nate vplivala obrekovanja in zavra~anja drugih;

Skavti afri{ke celine vabijo na svoj 4. vseafri{ki jamboree. Ta bo potekal od 9. do 19. avgusta v Nairobiju v Keniji. Tema jamboreeja je "mir in sprava", udele`enci pa bodo za ceno 200 EUR dele`ni hrane in namestitve, programa, na{itka in rutice jamboreeja. Ve~ informacij lahko najdete na strani ksa.adventurealternatiksa.adventurealternatiksa.adventurealternatiksa.adventurealternative.com ve.com ve.com ali na elektronskem naslovu kenscout(a)africaonline.co ke kenscout(a)africaonline.co

O^UVAL»ZEMLJO«; spo{tuj vse oblike `ivljenja na Zemlji in se zavedaj odgovornosti za ohranjanje naravnega ravnovesja;

OBUDIL POTREBO PO SOLIDARNOSTI; z aktivno udele`bo in ob upo{tevanju demokrati~nih na~el prispevaj k razvoju lokalne skupnosti in ustvarjanju novih oblik solidarnosti.

Avtorji manifesta, ki sedaj zbirajo podpise podpore, pri~akujejo ve~ kot 100 milijonov podpisov, ki jih bodo predstavili na sve~ani skup{~ini OZN ob Svetovnem dnevu miru septembra 2000. Svoj podpis podpore lahko pripi{e{ tudi ti na www.unesco.org/manifesto2000.

Afriki ~etrti~

Mednarodna federacija

Rde~ega kri`a in rde~ega polmeseca

Poslanstvo

Poslanstvo federacije je, s humanitarno pomo~jo izbolj{ati kakovost `ivljenja ljudem, ki zaradi razli~nih okoli{~in `ivijo na robu pre`ivetja. Temeljna na~ela organizacije so:

• humanost (~lovekoljubna pomo~ vsem, ki jo potrebujejo);

• nepristranskost in nevtralnost (pomagati ljudem v stiski, ne glede na vse okoli{~ine);

• neodvisnost (odlo~itve o pomo~i so neodvisne od volje posameznih ~lanic);

• prostovoljnost (vzgib za pomo~ izvira iz svobodne volje ljudi, skupnosti in narodov);

• enotnost (v posamezni dr`avi samo ena organizacija);

• univerzalnost (enaki standardi povsod po svetu).

Korenine

Mednarodna federacija Rde~ega kri`a in Rde~ega polmeseca je bila ustanovljena leta 1919 (mednarodni komite Rde~ega kri`a pa `e leta 1863). Mednarodno federacijo s sede`em v @enevi sestavlja 176 dr`av ~lanic po celem svetu. Upravno telo federacije skupaj z nacionalnimi organizacijami in delegati iz posameznih dr`av usmerja in koordinira mednarodno pomo~ `rtvam naravnih in drugih nesre~, beguncem in ljudem, katerih zdravje je ogro`eno zaradi slabih `ivljenjskih pogojev. Na drugi strani promovira sodelovanje dr-

Predstavitev mednarodnih organizacij

Mediji vsak dan poro~ajo o tragi~nih dogodkih na razli~nih koncih sveta. [tevilke, ki jih zbirajo statisti~ni uradi, so prav grozljive. Tako na primer naravne katastrofe vsako leto terjajo ve~ kot 150.000 `rtev, brez osnovnih pogojev za `ivljenje pa ostane {e neverjetnih 130 milijonov ljudi. Trenutno je na svetu okoli 50 milijonov beguncev, ki so morali prisilno zapustiti svoje domove in so tako brez strehe nad glavo. Ena tistih organizacij, ki tem ljudem prva prisko~i na pomo~, je vsekakor Organizacija Rde~ega kri`a (v dr`avah islamske vere pa Rde~ega polmeseca).

`av pri zbiranju pomo~i in osve{~anju odgovornosti za soljudi.

Projekti

Poleg aktivne vloge pri re{evanju in pomo~i ljudem (re{evalne skupine za prvo pomo~, preskrbo z vodo in hrano, zagotavljanje zasilnih bivali{~, osnovnih higienskih pogojev in komunikacij, obleke, du{evno pomo~, iskanje svojcev…), federacija skrb namenja tudi preventivi. Tako razvija programe za izobra`evanje prostovoljcev, zdravstveno vzgojo, krvodajalske akcije, socialne programe za mlade, brezdomce, invalide in ostarele.

Rde~i kri` Slovenije

Rde~i kri` Slovenije je sestavni del mednarodnega gibanja Rde~ega kri`a in kot enakopravni ~lan sodeluje v okviru Mednarodnega odbora Rde~ega kri`a in Mednarodne federacije Rde~ega

kri`a in Rde~ega polmeseca. V skladu z javnim pooblastilom dr`ave izvaja naslednje programe: informativno-propagandna dejavnost, mednarodno sodelovanje, krvodajalstvo, prva pomo~ in vzgojno-zdravstvena dejavnost, slu`ba poizvedovanja, socialna dejavnost, logistika, pridobivanje sredstev, zalo`ni{tvo, {irjenje znanj, mladi in letovanje.

Ali ve{, da je 4. junij dan krvodajalk in krvodajalcev?

Poi{~i informacije o krvodajalskih akcijah

RKS in s krvjo pomagaj

njej, njemu, prijatelju, sosedu, znancu, nekomu...

Popotovanja

Pacifi{ki biser - Vanuatu

Oto~je le`i dobrih 1000 km SV od Avstralije in se razteza na povr{ini enega milijona kvadratnih kilometrov morja. Samo en odstotek te ogromne povr{ine je kopno, ki je razbito na dvesto otokov vulkanskega izvora.

Ladijski dnevi so potekali po~asi in mirno ob pogovorih z doma~ini, lovljenju rib s krova, opazovanju dolgotrajnega prelaganja tovora z malih kanujev na ladjo in pri~akovanju … kon~no je pri{el na obzorje tudi najin cilj Espirtu Santo!?

Z nekaj pi~limi informacijami in velikimi pri~akovanji sva se napotila v bujno zeleno pragozdno notranjost otoka, ki pred zunanjim svetom varuje {e zadnje ostanke tradicionalnih plemen. Najina mala odprava je v dveh dneh hoje prek strmih vulkanskih pobo~ij in po brez {tevila prebredenih potokov pri{la do tako imenovanih obla~ilnih

Prvi evropski popotniki tod naokoli so bili v 16. stoletju [panci, Francozi in Angle`i, ki so z bolj ali manj uspe{nimi pomorskimi odpravami odkrivali Novi svet. Tudi midva sva se na najino 400 km dolgo pot do Espiritu Santa odpravila na ta zastarel, a preverjen na~in. [tiri dni sva se pozibavala z doma~ini, pra{i~i, koko{mi, kopro (posu{eno meso kokosovih orehov), ananasom, tarom (domorodski krompir), ri`em in nekaj ladijskimi ma~kami na bolj tovorni kot potni{ki ladji MV Aloari.

Bila sva edina belca in doma~ini so naju nekaj ~asa z zanimanjem opazovali, naposled pa so se le opogumili in pogovor je stekel. Skupaj smo razen tr-

dih pogradov na pol odprti palubi delili {e obupno ladijsko hrano, katere vrhunec je bil obrok ri`a z nekaj ko{~ki tunine iz konzerve ter dodatkom {pagetov. Sicer pa je bilo na ladji veselo. Vzdu{je je narekovala po~itni{ko razpolo`ena skupina srednje{olcev, ki je ravno opravila zaklju~ne izpite. O uspehu so jih obvestili kar po radiu. Radio je na Vanuatuju na mo~ uporaben medij, saj so ljudje po oto~ju precej razkropljeni, elektrike in telefona razen v nekaj mestih ni, ~asopisov prav tako ne, v vsaki vasi pa imajo vsaj en radio na baterije. Poleg obvestil o ladijskih poteh, so za oto~ane pomembna tudi sporo~ila, ki si jih doma~ini po{iljajo med seboj.

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

MV Aloara v pristani{~u v Port Vili

Va{~ane je o na{em prihodu s trobljenjem na {koljko obvestil Red Jonov sin Fira

Pred vsako vasjo smo se ustavili in za~elo se je iz- in vkrcavanje ljudi in tovora.

vrtov z visokimi rastlinami z dolgimi, ozkimi rde~ezelenimi listi. [ele v vasi sva ugotovila od kod ime vrtovom. Zagledala sva deklice, ki so namesto obleke imele le vrvico okrog pasu in za njo zataknjenih nekaj {opov listja, medtem ko so mo{ki imeli okoli ledij spleten pas s predpasni~kom, ki je skrival njihovo mo{kost.

Kljub temu, da so pred nama v vasi prvi belci bili {ele pred nekaj leti, so naju zelo lepo sprejeli. Slab teden sva odkrivala njihov vsakdan, jim pomagala pri delu na polju in se u~ila pripravljati hrano. Ena izmed njihovih specialitet je laplap. To je bananin ali tarov zavitek s ko{~ki zelenjave ali mesa kuhan v podzemni pe~i. Naprava je ~isto preprosta, vendar deluje. V zemljo izkopljejo luknjo, vanjo dajo vro~e kamenje, nanj polo`ijo v sve`e bananine ali tarove liste zavito testo, to prekrijejo s plastjo vro~ih kamnov in pustijo kuhati 2-3 ure. Medtem ko se je pripravljala ve-

RAZVEDRILO RAZVEDRILO

~erja, sva ob ognju, ki ga {e vedno znajo zakuriti brez v`igalic, poslu{ala zgodbe o preteklem in sedanjem `ivljenju. Zanimivo je, da denarja ne poznajo in ga tudi ne rabijo, saj vse kar potrebujejo pridelajo ali ulovijo sami.

Dele`na sva bila tudi posebne skrbi. Za najino tu{iranje je skrbel Red Jon. Peljal naju je do majhnega tolmuna, odrezal dolgo bambusovo palico, jo razklal na pol in z njeno pomo~jo naredil tu{. Potem je sedel na bli`njo skalo in naju o~itno mislil stra`iti in varovati pred kdo ve ~im. Tja` se je slekel in se za~el umivati, meni pa je bilo malce nerodno. Ker pa nisem znala njihovega jezika in Red Jon ne angle{~ine, mu enostavno nisem mogla re~i, naj odide, zato sem se ~ez nekaj ~asa slekla tudi sama. In pri vsakem tu{iranju sva se z Red Jonom {la igrice: kadar sem ga gledala, je imel glavo obrnjeno stran, ko pa sem se obrnila pro~, me je naskrivaj opazoval.

Ravno obojestranska radovednost, neposrednost in iskrenost so nam pomagale presko~iti marsikatero oviro pri sporazumevanju.

Popotni{ka sekcija KDPM vsak drugi ~etrtek v mesecu v Dvoranici KS Vi`marje-Brod prireja Potopisni ve~er. 11. maj 2000 ob 20.00 – Luka Pozni~:

Tja` in Red Jon pri pripravi tarovega pireja

Za razliko od doma~inov, ki so le sko~ili v tolmun in bili ~isti, sva midva morala kar naprej prati perilo pa {e sva zaradi izredne vla`nosti ves ~as smrdela kot pujsa

Od Tibeta do Nepala. 8. junij 2000 – Sa{a Poljak: Maroko.

Polja tara so od vasi oddaljena pol ure hoda

Morda je bil ~as, morda so bile gore, morda so bili tisti, ki so mi bili {e vedno blizu, morda so bili novi cvetovi, nove zvezde, nove trave, morda stara ljubezen, morda je bilo nekaj malega v meni, da sem obstal in se za~el po~asi vra~ati.

Ne vem … ni~esar ne bi mogel re~i.

Pri{el je dan, potihoma, kakor skozi izsu{ene de`ne kaplje v ne{tetih barvah, ki so ga hotele zatajiti, in zastal pred mano kakor dete, ki v svoji plahosti izgublja solze in jih ve~ ne najde.

Pri{el je dan…

Ne vem … ni~esar ne bi mogel re~i. In potem je pri{el naslednji, in {e eden … postajali so vse bolj podobni tistim davnim, `e pozabljenim … ki sem jih imel rad …

(Milan Romih)

In ti…

Kak{ne cvetove sre~uje{ danes?…

Lrga

Igre in pesmi

Le v {olo nikar

Igralci se posedejo okoli mize in dobijo vsak svojo `lico. V dolo~enem ritmu pesmice "Le v {olo nikar, ti mali bucibuc, primi, dr`i, da ne bo{ tepen," si podajajo `lice. V naslednjem krogu se pesmica zopet ponovi v hitrej{em ritmu, spremeni pa se tudi smer potovanja `lic.

Za igro potrebujemo mize, stole in `lice.

Ko bo pri{el

Tinkara Kova~

Kje je zdaj jutro, sonce v laseh?

Kazalec ustavil je zarje nasmeh. Pesem je siva bolj kot oblak, no~ ni ni~ kriva, on je pa~ tak.

Ref.:

Ko bo pri{el, mi vrgel objem. Ko bo pri{el, mi vrgel objem. Ko bo pri{el, mi vrgel objem. Ko bo pri{el, mi vrgel objem. objem. Vem, da danes upati smem. Vem, danes upati smem. Vem, da danes upati smem. Vem, danes upati smem. danes smem. Ko bo pri{el z iskro v o~eh, Ko bo pri{el z iskro v o~eh, Ko bo pri{el z iskro v o~eh, Ko bo pri{el z iskro v o~eh, z iskro v dnevu vrnil bo pravi nasmeh. dnevu vrnil bo pravi nasmeh. dnevu vrnil bo pravi nasmeh. dnevu vrnil bo pravi nasmeh. dnevu

Ko bo pri{el... Ko bo pri{el... Ko bo pri{el... Ko bo pri{el... pri{el...

Vse ure brez njega so kocke ledu. Je misel le ena: Zakaj ga ni tu?

Pesem je siva bolj kot oblak, no~ ni ni~ kriva on je pa~ tak.

Ref:

Ko bo pri{el... Ko bo pri{el... Ko bo pri{el... Ko bo pri{el... pri{el...

RAZVEDRILO RAZVEDRILO

Z znanjem do odgovora

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil ime za prireditev skavtov iz vseh vetrov sveta.

1. Urad RS za mladino letos sofinancira tudi taborni{ki projekt: M M M M M – MZT Ljubljana, B B B B B – Rodu Sivega volka, @ @ – Rodu XI. SNOUB.

2. Liga lesni mudrosti je: V V V V V – slova{ka skavtska organizacija, E E E E E – ~e{ka skavtska organizacija, L L L L L – poljska skavtska organizacija.

3. [TPM 2000 prireja Rod: C C C – Zelene Rogle, Z Z Z Z Z – So{kih meja{ev, D D D D D – Jezerskega zmaja.

4. Dr`avni mnogoboj za vse starostne skupine bo v: O O O O O – Ilirski Bistrici, ^ ^ ^ – v Velenju, N N N N N – v Novem mestu.

5. Katera rastlina ima lu~ko? U U U U U – osat, D D D D D – kre{a, A A A A A – regrat.

6. Ernest Thompson Seton je ustanovil gozdovni{ko organizacijo leta: E E E E E – 1895, R R R R R – 1902, S S S S S – 1921.

7. Mini zlet v zraku je bil v: L L L L L – Izoli, P P P P P – Mariboru, O O O – ljubljanskem Tivoliju.

8. Gorilnik EMO je odli~en zato, ker: D D D D D – lahko uporabimo kot gorivo les, oglje, premog, koks, G G G G G – ga lahko uporabimo v igluju, U U U U U – je iz umetne mase.

9. Astrofix folija je zelo uporabna, ker: S S S – je re{ilna odeja, F F F F F –samo po kapljicah prepu{~a vodo, H H H H H – je dotik s ko`o prijeten.

10. Bermudski trikotnik je: JJ J – trikotnik z dodatkom, ^ ^ ^ ^ – obmo~je v zahodnem delu Atlantskega oceana, II II I – luknja na nebu.

11. Rastlina navadni tol{~ak je: M M M M M – dvoletna, V V V V V – visoka pol metra, JJ JJ J – tudi zdravilna.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 3/2000: SVETOVNI DAN

RAZMISLEKA

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 5-6

Re{itve so:

Re{evalec:

Branka Le{njak

Nagradna kri`anka

AVTOR: FRANCI KALAN

POHOTEN, RAZUZDAN ^LOVEK

KRIZNO STANJE

ATENSKA ZNAMENITOST

NU[A TOME

NA[A NEKD. DENARNA ENOTA

KOREOGRAF OTRIN

PEVEC PLESTENJAK

KEMI^NI ELEMENT (Sc)

PODRO^JE OB SEVERNEM TE^AJU

TIRNICA MESTO PRI KOPRU

VOJA[KO PORO^ILO

ZMRZNJENA ROSA OLIMPIJSKE IGRE PONO[EN ^EVELJ VEDA O SNOVEH

NAJVI[JI VRH V TUR^IJI

PEVEC DRAGOJEVI^ OSKAR KOGOJ

IGRALKA STARC

HRV. PEVEC (DU[KO) BABICA

IME NEKD. SMU^. SVET OLIVER MLAKAR

HITER TEK TE@KA VOLNENA TKANINA

KANON

PISANA EVROPSKA PTICA,^EBELARTUDI

PEVEC [ARAC [PORTNI KOMENT. (ANDREJ)

STIK GLAVE S TRUPOM KANA (KRAJ[E)

RANOCELNIKPRIZORI[^E V CIRKUSU NA[ NOGOMETA[ (GREGOR)

KRAJ[A PISAVA OTOKA

ALSEN

VZDEVEK EISENHOWERJA

KAJAKA[ VEHOVAR POPRAVLJALEC UR

REKA V AMERIKI Z ZNAMENITIMI SLAPOVI

NAPAKA, KVAR

GLEDALI[^E

GLASBENA VAJA IGRALKA GARDNER

JEDA^A

PLAT KNJIGE

Pravilno izpolnjen kupon {t. 3 je poslalo 23 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: BELA SLED, ZLET, SNOWJAM, AKRON in SNAST, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado je prejela Nu{a Lesko{ek Nu{a iz Maribora. Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil Gregor Gregor Galjot Galjot iz @eleznikov. DROGINI nagradi sta prejela Andrej Barle drej Barle drej Barle drej Barle Barle iz Velenja in Jure Habjani~ Jure Jure Habjani~ Jure iz Ljubljane, na

VZDEVEK ONASSISA RIBJA KO[^ICA

PO@ERUH HI[NI SVET

ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {el Matej ^erneti~ Matej ^erneti~ Matej ^erneti~ Matej ^erneti~ z Brezovice, nagrado podjetja JAZON pa dobita Ivana Bo{t- Ivana Bo{tjan~i~ jan~i~ jan~i~ jan~i~ iz Celja in Maja Pergovnik Maja Pergovnik Maja Pergovnik Maja Pergovnik Pergovnik iz [o{tanja. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 5-6 po{ljite najkasneje do 20. najkasneje do 20. najkasneje do 20. najkasneje do 20. do 20. junija junija junija junija na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno Obvezno na dopisnici. Obvezno