Revija Tabor 1999/4

6 Improvizirana reporta`a meseca –Tabornik V Impro Ligi.

28

14 Reporta`a mesecaBra~i~evi dnevi Zimovanja slovenskih tabornikov

Sre~anje vodni{kihvodstev te~ajev

V Gorenju nad Zre~ami je od 6. do 7. marca potekalo sre~anje vodstev vodni{kih te~ajev. Udele`enci iz sedmih obmo~ij so analizirali, kak{ni so namen in cilji, ki jih `elimo dose~i z vodni{kimi te~aji in kak{en je najbolj ustrezen terminski model za izvedbo te~ajev. Skupna odlo~itev je bila, da naj vsi organizatorji vodni{kih te~ajev v najkraj{em obdobju preidejo na poletni te~aj v obliki taborjenja. Leto{nji te~aji bodo izpeljani tako kot so na~rtovani, `e za leto 2000 pa naj se organizatorji usmerijo v pripravo poletnih te~ajev. Poleg tega so udele`enci ugotovili, da je potrebno za celovito izvedbo programa vodni{kega te~aja nameniti najmanj 10 dni. Le tako dolg te~aj namre~ omogo~a poleg izvedbe teoreti~ne osnove tudi potrebne prakti~ne elemente ter izvedbo dru`abnega dela programa. Da bomo pri izvedbi vodni{kih te~ajev na obmo~jih dosegli stalnost (te~aji organizirani vsako leto) ter primerno kakovostno raven teh te~ajev, moramo na vseh obmo~jih zagotoviti ekipe (po zgledu MZT in obljubljanskega obmo~ja), ki se bodo na~rtno ukvarjale s pripravami in izvedbo vodni{kih te~ajev, so na koncu udele`enci sklenili posvet.

Da boste v rodovih la`je na~rtovali leto{nje izobra`evanje novih kadrov, v Taborni{kem vestniku objavljamo seznam vodni{kih te~ajev, ki bodo potekali po obmo~jih v leto{njem letu.

Dnevi izobra`evanjaslovenskega

V Cankarjevem domu so od 16. do 19. marca potekali Dnevi slovenskega izobra`evanja. »Sejemska prireditev« je ponudila predstavitev {tevilnih vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s formalnim in neformalnim izobra`evanjem mladih in odraslih, podporo izobra`evanju bodisi na podro~ju pomo~i in svetovanja bodisi v obliki strokovne doma~e in tuje literature ter `ivahno srednje{olsko dejavnost na podro~ju posebnih izobra`evalnih projektov. Zveza tabornikov Slovenije se je s svojim programom vzgoje in izobra`evanja mladih in odraslih predstavila v okviru Mladinskega sveta Slovenije, ki je ob tej prilo`nosti izdal bro{uro Neformalno izobra`evanje v organizacijah, ~lanicah MSS.

Popravljena pravila taborni{kih mnogo- bojev

V aprilu bodo pripravljena popravljena pravila taborni{kih mnogobojev in ROT-a. Spremembe so plod zbiranja mnenj na~elnikov dru`in in klubov na programskih posvetih v Logatcu oktobra lani, in v Postojni, Ljubljani in Miklav`u letos spomladi. Gre predvsem za popravke pri to~kovanju, delitve starostne skupine GG in pa to~ne opredelitve panog za posamezno starostno vejo. Po novih pravilih bosta potekala oba sodni{ka seminarja, obmo~ni in dr`avni mnogoboji, zato svoje programe priprav na mnogoboje prilagodite novim zahtevam.

Te~aj "pre`ivetje v naravi" v dveh delih

Letos bo nekaj novosti tudi pri te~aju pre`ivetja v naravi. Ta naj bi odslej potekal v ve~ vsebinskih sklopih od katerih sta dva `e znana:

• bivanje v naravi (pionirstvo, pre`ivetni{ko razmi{ljanje in uporaba razpolo`ljivih sredstev za bivanje v naravi)

• pre`ivetje v naravi z rastlinami za prehrano in zdravje

V prihodnje pa bo to ponudbo verjetno obogatil {e sklop gibanje v naravi (po hribih, gorah, po rekah in jezerih, v jamah, v zimskih in poletnih razmerah...). Termini obeh sklopov so objavljeni v razpisu Gozdne {ole 99.

6

T T T T T VIL VIL VIL VIL VIL

kako je lahko lopata dale~ najbolj uporaben predmet na svetu in zakaj so mno`ice ploskale nadobudnemu novinarju RD. Improvizirana reporta`a.

E6 ni mit E6 ni mit E6 ni mit E6 ni mit E6 ni mit

12

poro~na

potovanja so obi~ajno potovanja v oddaljene kraje in spanje v presti`nih hotelih; kaj pa poro~no potovanje po evropski pe{poti E6?

14 B B B B B rr rr r a~i~e a~i~e a~i~e a~i~e a~i~e vi dne vi dne vi dne vi dne vi dne vi vi vi vi vi

reporta`a s tekmovanja z najzanimivej{imi pokali na svetu.

Z Z Z Z Z imo imo imo imo imo v v v v v anja anja anja anja anja

kam hodijo slovenski taborniki zimovat in kako se tam imajo.

28

34 RD RD RD RD RD smrtonosno!!! Smrtonosni sendvi~ pojedel enega od najzaslu`nej{ih tabornikov. Rutico na{li pri Cukrarni. Mi odkrivamo za Vas.

36 M M M M M otiv otiv otiv otiv otiv acija acija acija acija acija

ste motivirani in veste, kaj pomeni, ~e nekdo je in ~e nekdo ni motiviran; kako nekoga motivirati.

38 D D D D D osjeji RD osjeji RD osjeji RD osjeji RD osjeji RD

nekaj groznega se je zgodilo v de`eli tabornikov; Mlader in Skali razkrivata zaroto.

uvodnik

Rojstni dan

Kdaj ste bili nazadnje na rojstnem dnevu? Se spomnite, kako ste u`ivali in kako ste se {e dva tedna kasneje v {oli pogovarjali o njem? Pa veste ~igav rojstni dan je 22. aprila?

vsebina

Praznuje ga na{a Zveza. Na ustanovni skup{~ini 22. aprila 1951, so na ljubljanski univerzi ustanovili Zdru`enje tabornikov Slovenije, kasneje preimenovano v Zvezo tabornikov Slovenije. Danes praznujemo njen rojstni dan z dnevom tabornikov.

Svoj dan taborniki praznujejo na najrazli~nej{e na~ine. Ve~ina jih postavi {otore na prostem –zadnji tedni aprila so `e dovolj topli in obsijani s soncem – in s svojimi aktivnostmi privabljajo mlade, ki {e niso taborniki, da se jim pridru`ijo. Nekateri organizirajo celo pravi festival, kjer se za vsakega najde nekaj, kar ga zanima. Na dan tabornikov prilezejo {e tisti najbolj skriti taborniki na plan.

^e morda ne veste, kaj bi naredili, da bo dan tabornikov res nekaj posebnega in da bi pritegnili ~imve~ novih tabornikov, po~akajte na naslednjo {tevilko Tabora. Pripravili bomo reporta`e, nasvete izku{enih tabornikov, izjave novope~enih tabornikov in {e kaj.

^e ste pridni, potem gotovo `e nekaj ~asa na~rtujete va{e poletno taborjenje. Vedno ga izpeljete tako ~udovito, nimate pa nikogar, ki bi nekaj napisal za revijo Tabor. Poleti bomo za~eli z veliko akcijo Tabor na taborjenju Tabor na taborjenju Tabor na taborjenju Tabor na taborjenju Tabor taborjenju, v kateri bomo sku{ali predstaviti ~im ve~ poletnih taborov slovenskih tabornikov. Podatki o prijavljenih taborjenjih so sicer `e na ZTS, vendar po{ljite {e podatke na elektronsko po{to ZTS-a, v polje predmet pa vpi{ite: Tabor na taborjenju. Potrudili se bomo, da vas bomo obiskali in naredili va{e taborjenje neminljivo tudi na papirju.

Vse najbolj{e in {e na mnoga leta, Zveza!

Matija Tonejc

V naslednji {tevilki NOT – no~na avantura

Dan tabornikov – kako,~emu,zakaj, ...

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Namestnik odgovornega urednika: Miha Logar-Malus

Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e Petrov~i~ Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/30008-20, fax 061/313-180, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/guest/ljzts1/index.html.

Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3500

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov, diapozitivov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Gaber Lesjak

Pozdravljeni!

mnenje mnenje

Upam, da ste sre~no pripotovali domov in se vam je jamboree vtisnil globoko v spomin. Na{e po~itnice so se kon~ale in pravkar sem se vrnil z juga ^ila, kjer sem taboril z mojimi star{i. V ~asu jamboreeja sem navezal stike z nekaterimi va{imi ~lani, ki bi jih `elel ob tej priliki {e posebej pozdraviti. To so Borut Pelko, Simona [eruga, Tina Lup{a, [pela Vodopivec in Eva Kej`ar.

Zelo vesel bom, ~e mi bo kdo od njih pisal, seveda pa bom odgovoril tudi na drugo po{to skavtskih prijateljev iz Slovenije. Moj elektronski

naslov je: felipelobosgrau @ hotmail.com

Kdo te ne bi imel rad?

Odgovor na Zvezin ~lanek Kdo me ima rad?

V prej{njem Taboru smo imeli vsi prilo`nost prebrati Zvezin ~lanek o tem, da jo vsi samo "pljuvamo". Verjetno je to kar res, vendar je umestno, da se vpra{amo, zakaj to po~nemo. Ali so vse te kritike neupravi~ene?

^e grem kar lepo po vrsti: ~lanarine so nujno zlo v vsaki organizaciji. Zato

se glede njihove vi{ine resni~no ni potrebno prito`evati. ^e ho~emo, da Zveza bo, jo moramo podpirati. Poleg tega pa sem prepri~ana, da nas ve~ina ta izdatek lahko privo{~i. Sicer pa itak vsak rod sam "nabije" dodatne tolarje nanjo in smo torej rodovi sami krivi za morda previsoke ~lanarine. ^e pa `e imamo v rodu ~lane, ki si tega stro{ka ne morejo privo{~iti, pa jim pomagamo mi. Noben rod ni tako na psu s financami, da ne bi mogli ~lanu ali dvema pla~ati ~lanarine. V na{em rodu je to vedno mo`na opcija.

Felipe Lobos iz ^ila

Glede Zadruge: definitivno je draga. Sama nimam vpogleda v stro{ke, ki jih ima Zadruga z nakupom teh stvari, vendar pa bi bilo prav, da se realno oceni prava vrednost stvari, ki jih Zadruga nudi. Iz`emanje nima nobenega opravi~ljivega razloga. Da Zveza zahteva nemogo~e stvari? S tem se ne strinjam. Namre~ vsak rod je sposoben ustre~i tem zahtevam. Odlo~ilni faktor pa sta volja in trud, ki smo ju v to pripravljeni vlo`iti. Zavedati se moramo, da nima vsak rod ~lanov, ki so se pripravljeni odre~i marsikateri stvari zato, da vlo`ijo ves svoj trud v izvajanje teh zahtev. Delo tabornikov vendarle temelji na prostovoljstvu. Po drugi strani pa se tudi nimamo pravice prito`evati, ~e Zveza od nas kaj zahteva. Poizku{amo ji pa~ ustre~i v okviru volje in truda, ki smo ju pripravljeni vlo`iti.

Ob tej prilo`nosti bi rada omenila oziroma v dolo~eni meri skritizirala videz pisarn(e) ZTS-a, kjer vlada popoln nered. Mislim, da se za prostore, ki pravzaprav predstavljajo na{o organizacijo, kaj takega ne spodobi. Pomanjkanje ~asa in ljudi ni zadostno opravi~ilo za to.

Na koncu pa bi se Ti, Zveza, rada zahvalila za to, da si in da nas, tabornike, povezuje{. Brez tebe bi bili samo veje brez korenine in take veje se hitro posu{ijo. Hvala!

Predramljena

Zdravo!

Med brskanjem po Internetu sem naletel na stran, kjer zbirajo podatke o tabornih prostorih. Stran urejajo sicer katoli{ki skavti, vendar ~e imate lastni prostor in ~e `elite nekaj brezpla~ne reklame, potem ne odla{ajte z objavo podatkov na strani: http://tabori.skavt.net/. Podatke lahko po{ljete tudi po elektronski po{ti, ki je napisana na omenjeni strani. Podatke lahko objavite tudi tisti, ki poznate kak{en dober prostor, da bodo zanamci vedeli na koga naj se obrnejo.

Tole “elektronsko” obvestilo je priromalo na ve~ naslovov in med njimi tudi v pisarno ZTS. Ob branju se mi je porodilo naslednje razmi{ljanje. Do tabornih prostorov, kjer je mo`no izvajati taborni{ko dejavnost (skupaj z vsemi ~ari pionirstva, bivakiranja in izvajanja Gozdne {ole), je v zadnjem ~asu vedno te`je priti (krajinski in narodni parki, zasebna lastnina, denacionalizacijski postopki…). Ponavadi se na{ dogovor z lastnikom travnika, ki je primeren za to, kon~a s “taborni{ko prisego”, da bo prostor za nami ostal v enakem stanju in da s svojo prisotnostjo ne bomo poru{ili miru, ki ga u`ivajo okoli{ki prebivalci. Taborjenje je za nami, svojo prisego smo izpolnili in lastnik je zadovoljen. S tem smo ustvarili neprecenjiv kredit sebi in taborni{ki organizaciji. Ta bo v prihodnosti v tem okolju u`ivala ugled, mi pa bomo konec koncev pla~ali nizko najemnino (saj gre za vzgojo in izobra`evanje mladih, ne pa profitno dejavnost).

Do tu je vse lepo in prav. Potem informacije objavimo na tej in njej podobnih straneh, saj menimo, da bomo s tem pomagali k razvoju (beri zaslu`ku) taborni{tva v Sloveniji. Pa ni tako. Organizacij, ki so zadnje ~ase svojo dejavnost preselile v ~loveku prijazno naravo (Nazaj k naravi!) je vse ve~ – predvsem takih, ki naravo izkori{~ajo za dosego svojega namena (zabave, razvedrila, sprostitve in v zadnjem ~asu tudi izkustvenega u~enja). Pri vsem tem gre seveda za profitno dejavnost, saj se z njo organizacije pre`ivljajo. Tak{ni “podjetniki” hlastajo za informacijami o mo`nih tabornih prostorih, ki jih z “vi{jo ponudbo” lastniku prevzamejo tabornikom. In potem ostanemo brez tabornega prostora, taborjenje pa organiziramo v prostem terminu na tabornem prostoru kak{nega drugega rodu ali kar v avtokampu (seveda po tr`nih cenah). Opekli so se tudi `e tisti rodovi, lastniki tabornih prostorov, ki so imeli potem sitnosti in dodatno delo ob pojasnjevanju okoli{kim prebivalcem, da je na njihovem tabornem prostoru taboril nekdo, ki so mu taborni{ka na~ela tuja (razgrajanje in uni~evanje narave, pitje alkohola …). Po drugi strani je v marcu po dolgih letih prvi~ odpadel Seminar za taborna vodstva (3 prijave), ki naj bi poleg sve`ih idej za izvedbo programa ponudil tudi “borzo tabornih prostorov” – odli~na prilo`nost za izmenjavo informacij o tabornih prostorih, infrastrukturi in programskih mo`nostih, ki jih le-ti ponujajo. Neprecenjive informacije tako ostajajo doma, ali pa so dostopne vesoljni javnosti. Ob vsem tem upam, da neformalna izmenjava informacij med rodovi poteka in da se vsi skupaj zavedamo, kaj taborjenje pomeni za nas in za na{e ~lane.

Tabornik V Impro Ligi

T T T T Tea ea ea ea eatt tt t er er er er er

Par Par Par Par Par t t t t t Deux Deux Deux Deux Deux

, pravijo, da obstaja tako dolgo kot ~lovek, ~e pa `e ne tako dolgo, pa vsaj kak{nih 3000 in nekaj let - od starih Grkov naprej. Taborniki obstajamo kak{no leto manj. Glede na ves ta cirkus, ki ga zganjamo, pa je presenetljivo dolgo trajalo, da se je nekdo odlo~il, da vse to uredi, spravi v neko pesni{ko obliko ali vsaj teatralizira (prosto po Aristotelu)... In tako se je rodila taborni{ka improliga!

Za tiste, bolj tehni~ne tipe, ki dlje od matice M6 ne vidite: improliga je tekmovanje v gledali{kih improvizacijah.

Taborni{ka improliga?

reporta `a

Dobro, za tiste nepou~ene, pa za tiste, bolj tehni~ne tipe, ki dlje od matice M6 ne vidite: improliga je tekmovanje v gledali{kih improvizacijah. Se pravi, da je TVIL tekmovanje v taborni{kih improvizacijah. Saj veste: pol ducata sebe polnih tabornikov na odru zganja vsemogo~e nor~ije in dela norca iz sebe. Pribli`no tako kot branje doma~e naloge. Ali predstavitev in{truktorskih projektov. Samo da dosti bolj zabavno...

Drugo `ivljenje stare lopate

Letos se je na 2. TVIL-u zbralo 6 ekip iz Ljubljana, Postojne in Kranja (lani 4), ki so se v dveh dneh med seboj pomerile v 6 tekmah (na no`, seveda). Igre, ki so se jih igrali so mladi in nadobudni sodniki (in seveda nepogre{ljivi voditelji) zajeli iz {irokega repertoarja starej{ega brata - Slovenske impro lige. Ne vem zakaj, ampak skoraj vsaka igra se je kon~ala ali se vsaj dotaknila, kako bi rekel, osrednjih ~love{kih organov in njihove namembnosti v medsebojnih odnosih (fant - dekle, dekle - fant, fantfant, fant - khm.. pa saj ni va`no...). Saj no~ete vedeti, za kaj vse bi na{i taborni-

Mama,ni~tenesli{im,kernekaj{umi.

Z dva meseca starimi nohti je britje {e eno prijetno opravilo.

Te{ky, vodja TVIL-a '99:

»Mislim da je leto{nji TVIL izpadel zelo dobro, tak{en je bil tudi odziv ob~instva. Malo pa sem pogre{al razne {efe ZTS-a, ki znajo na raznih IO-jih prav lepo norca iz sebe delat - naj pridejo {e na oder; tu dobijo za to celo nagrado!«

ki uporabili odslu`eno lopato, ne bi se pa ~udil, ~e bomo drugi mesec gledali novi reklami za Always in za Durex...

Vse skupaj je bilo zelo duhovito, ~eprav se pri zadnji odlo~ilni tekmi kar nisem mogel znebiti vtisa, da ob~instvo ne ploska dobro izvedeni improvizaciji, temve~ ekipi, ki jo je izvedla (del ocene prispeva ob~instvo z aplavzom), kar je malo pokvarilo vzdu{je na odru in pod njim.

Dobro. Pokal je {el na koncu v Kranj (RS@ ml), ~e pa je pri{el v prave roke, bodo pokazale ponudbe iz Hollywooda; bomo videli, kdo jih bo dobil in kak{ne bodo vsote...

Ampak nekaj moram zameriti...

Priznati moram, da je kulturno umetni{ka prireditev TVIL zelo lepo uspela, tako da smo se jaz in z mano {e vseh 40 gledalcev (eden gor, eden dol...) prav simpati~no zabavali. Sploh je bilo za gledalce precej dobro poskrbljeno. V nekajurnem odmoru med tekmami (od sobote zve~er do nedelje zjutraj) nas je zabavala »taprava« impro-ekipa Duple{ka mornarica s svojim varietejem in glasbenim programom, ki se je razvil v `ur do ... no, kak{ni dve, tri urice sem v zavetju tacenskega odra le odspal...

r e orta`ap

Sodnik?!?

Tako pa ni bilo prvi dan ni~, drugi dan tudi {e ne, danes pa `e spet malo vidim na levo oko...

Vidite – delati moramo z GLAVO. Z glavo in jajci!

"Ah, sori stara, to upra{ajne je ~ist mim." Improdelitev impronagrad.

Pa da ne pozabim: na koncu je bilo {e nagradno `rebanje za gledalce, ki smo si med seboj razdelili pet "kafe{alc" in {e nekaj medvedkov, tekmovalci so pa itak dobili ro~no pobarvane majice plus kak{en ducat pizz.

Nekaj pa sem le pogre{al in sicer impro-igre, bolj za~injene s taborni{ko tematiko in pa {e nekaj: na{itek!!! To bi bil neizpodbiten dokaz za mojo ...khm...lep{o (in mo~nej{o!) polovico, kje sem bil... Tako pa ni bilo prvi dan ni~, drugi dan tudi {e ne, danes pa `e spet malo vidim na levo oko...

Matja` E.

Tako velik je, pa cel zame.

Okultacija zvezde "Regul"

LUNINE MENE

Luna na svoji navidezni poti po zvezdnatem nebu ve~krat prekrije kak{no zvezdo ali planet. Takemu pojavu pravimo okultacija. Najve~krat so to {ibkej{e zvezde, redkeje pa se zgodi, da Luna prekrije tudi kak{no zelo svetlo. Pojav je {e toliko bolj izrazit, ~e Luna zvezdo prekrije s svojo temno stranjo, saj zvezda tako dobesedno v trenutku ugasne. Z natan~nim merjenjem trenutka izginotja zvezde iz ve~ razli~nih opazovali{~ na Zemlji lahko natan~no ugotovimo polo`aj in hitrost gibanja Lune, kar nam pripomore pri dolo~anju tirnice sicer zelo zapletenega gibanja tega naravnega zemljinega satelita. Na ta na~in lahko bolj to~no napovemo mrke in podobne pojave. Luna bo prekrila zvezdo Regul s svojo temno stranjo v no~i s 24. na 25. april in sicer nekaj minut pred polno~jo. Trenutek prekritja se bo zgodil zelo razli~no, glede na to, iz katerega kraja v Sloveniji opazujete. Pametno si je Luno in zvezdo ogledati `e kak{no uro ali dve prej, tako, da se na opazovanje lahko pripravimo. Veliko lep{e bomo videli pojav, ~e ga bomo opazovali z daljnogledom ali celo teleskopom, ki stoji na kak{nem stabilnem podstavku ali stojalu. Zvezda Regul je zvezda prve velikosti in je najsvetlej{a zvezda v ozvezdju Lev in ena najsvetlej{ih zvezd na nebu sploh. V pomladanskem ~asu se nahaja zve~er nekako nad ju`nim obzorjem, okoli polno~i pa se pomakne bolj proti jugozahodu. Prav tam se bo 24. aprila nahajala tudi Luna, zato zvezde ne bo te`ko najti (~e ne druga~e z daljnogledom).

ZNANE IZJAVE

Pred teboj je test, ali si `e izpolnil svoje poslanstvo na

Zemlji !

- ^e si `iv - ... - NE !

(Richard Bach)

Luna in zvezda Regul tik pred prekritjem

Zahodno ve~erno nebo 18. aprila 1999

Zahodno aprilsko nebo zve~er

Venera ali Ve~ernica je `e visoko nad zahodnim obzorjem. Ve~erno nebo bo krasila skoraj do konca leta. V aprilu pa ji bodo delale dru`bo tudi svetle zvezde ozvezdja Orion in najsvetlej{a zvezda neba Sirius. 18. aprila se ji bo pridru`ila tudi Luna. ^e bomo imeli sre~o z vremenom, bomo torej lahko pri~a sliki, kot jo v~asih sre~amo v kak{ni knjigi pravljic za lahko no~.

Prve slike najve~jega CCD teleskopa

Najve~ji opti~ni teleskop na Zemlji, postavljen na observatoriju La Silla v ^ilu, je `e posnel prve slike. Premer konkavnega ogledala, ki zbira {ibko svetlobo z daljnih galaksij, meri kar 2,2 m v premeru. Opremljen je z najnovej{o CCD kamero, ki omogo~a izredno kvaliteten posnetek kar celotnih galaksij, ki so ve~inoma navidezno ve~je od Lune. Tako kvalitetnih posnetkov galaksij ni bilo mogo~e dobiti niti s pomo~jo Hublovega teleskopa, ki kro`i kot satelit okoli Zemlje.

v nebo

Ena prvih slik teleskopa - Galaksija NGC 2997

E E E E E vropsk vropsk vropsk vropsk vropsk e pe{poti e pe{poti e pe{poti e pe{poti e pe{poti.

E6 ni le mit

K vsaki poroki spada poro~no potovanje, tako sva se tudi midva z mo`em odpravila na svoje. Izbrala sva malce neobi~ajni na~in pre`ivljanja medenih tednov, saj sva se odlo~ila, da se pe{ sprehodiva od Poljske do Slovenije. Prav ta razdalja seveda ni naklju~na, saj je moj mo` Mariusz Poljak.

Da so za tak podvig izredno primerne evropske pe{poti, naju je opozoril tudi ~lanek v Taboru (E6 mit ali resni~nost?). Z njegovo pomo~jo sva na{la informacije na internetu, s pomo~jo leteh pa {e ve~

na Poljskem v pisarni PTTK (Poljsko dru{tvo dr`avne turistike). Odlo~ila sva se za kombinacijo delov poti E8, E3 in seveda E6. V Ljubljani, na Dunaju in v Var{avi sva nakupila vse potrebne zemljevide v primernem merilu (1:125 000 do 1:25 000).

Evropske pe{poti na splo{no niso tako neznane. Na Poljskem naprimer je mo`no dobiti li~ne prospekte, kjer so s slikami in glavnimi podatki predstavljene vse {tiri poti, ki tam potekajo (E3, E8, E9 in E11). Na slova{kih in avstrijskih zemljevidih (tudi nekaterih slovenskih) pa so poti dobro ozna~ene.

Poti so markirane precej dobro, le da manjka informacija, da je to dejansko evropska pe{pot. Ve~inoma so namre~ uporabljane za kraj{e izlete doma~inov in le povezanost jim daje pomen evropske pe{poti. Pri nas je na `alost malo druga~e, zato tudi pot ni vedno tako ozna~ena, kot bi si popotnik `elel.

Pri nas je na

`alost malo

druga~e, zato tudi

pot ni vedno tako

ozna~ena, kot bi si popotnik `elel.

Kje sva se potepala?

Za~ela sva v ~isto jugovzhodnem vogalu Poljske, pri sami meji z Ukrajino. Najprej sva preplezala poljski del Karpatov, s travo porasle divje Bieszczade. Ves ~as ob ju`ni poljski meji sva nadaljevala ~ez nekoliko ni`ji Beskid Niski, ter dva {iroka grebena Beskida Sadeckega. S svojo druga~nostjo so naju presenetili Pieniny, strme prepad-

ne skale in globoko pod njimi Dunajec s tradicionalnimi splavi. @e z vrha Pieninov pa so se v daljavi zarisale Tatre. Pogled na take veli~astne gore Slovenki kaj hitro po`ene kri po `ilah. Celih 10 dni sva se potepala po Tatrah, poljskih in slova{kih, da bi se ~imbolj nau`ila njihove lepote.

Na Slova{kem sva ~ez manj{e gri~e pri{la do {e enega ~udovitega mesta, Male Fatre. Izredno slikovit in razgledni greben ne`no zaobljenih oblik.

Hojo sva za nekaj ~asa zaklju~ila v @ilini in se preko Bratislave in Dunaja prepeljala do Melka, kjer sva sre~ala najino zadnjo pe{pot E6.

Na za~etku le rahlo hribovit svet je kaj kmalu prerasel v strme klance in prve alpske vrhove. V Avstriji je pot speljana ~ez skoraj vse vrhove in od ~asa do ~asa se spusti do kakega prelaza, {e manjkrat do vasi ali mesta. Preplezala sva cel greben Hochschwaba, Gleinalpe, Packalpe, Koralpe in se od Avstrije poslovila na prelazu Radelj.

p otopis

Bila sva doma. Mimo Radelj sva se povzpela na Pohorje in evropski pe{poti sledila do Slemena. Tam sva se odlo~ila za planinsko transverzalo, saj se nisva mogla upreti {e kratkemu ovinku ~ez doma~e Kamni{ke Alpe. ^ez Smrekov{ko pogorje in mimo Raduhe sva v son~nem popoldnevu osvojila {e najino priljubljeno Ojstrico in se v neverjetno mo~nem nalivu do ko`e premo~ena vrnila domov.

Hodila sva skoraj 2 meseca (57 dni) in prehodila dobrih 1100 km, kar je v povpre~ju okoli 20 km na dan. Ker pa

Predvsem me je presenetilo, da je streha vedno tam, kjer jo potrebuje{.

sva ves ~as lazila po gorah, se je nabralo kar 40 km vzpona, torej sva premagala 80 km vi{inske razlike.

@ivljenje na poti

Na poti sva bila ves ~as v stiku z naravo in manj{imi vasmi. Redkokdaj sva asfalt ali kak{no mesto. Preno~evala in kuhala sva na prostem in si v teh dveh mesecih pridobila ogromno novih izku{enj.

^e kogarkoli zanima ve~ o teh poteh in najinem potovanju, sva z veseljem na voljo na telefonski {tevilki (061) 813-349, Kranjska 4d, 1240 Kamnik, ali na oro.kamnik @ siol.net. Imava tudi skoraj 300 diapozitivov s poti in sva pripravljena za tabornike in vse, ki jih zanima, pripraviti predstavitev, ki traja uro in pol do dve uri.

Upava, da sva ali bova {e koga opogumila za potepanje take vrste.

Predvsem me je presenetilo, da je streha vedno tam, kjer jo potrebuje{.

Toliko je razli~nih mest ob poti, kamor se popotnik lahko zate~e v slabem vremenu. [otora nisva imela in ga tudi nisva potrebovala, imela pa sva bivak vre~o. V lepih poletnih no~eh sva spala na jasah, travnikih, ob jezerih, v gozdu ali med skalami, kadar pa je lilo ali vsaj kazalo, da bo, sva se skrila na kak{no va{ko avtobusno postajo, po~ivali{~e ob poti, lopo, drvarnico, lovsko opazovalnico, verando zapu{~enega vikenda...

Nekajkrat so naju pono~i stra{ile divje svinje, enkrat stra{na nevihta in

enkrat mo~an veter, zadnje dni avgusta pa {e stra{en mraz. Nekajkrat sva spala tudi pri ljudeh. Pri Mariuszovih prijateljih pod Tatrami, pri rahlo nadelanem ukmetu Franzu v Avstriji in pri prijaznih kmetih na Pohorju. Gotovo je ob poti veliko prijaznih ljudi, ki bi naju vzeli pod streho, a vedno bi bilo treba potrkati na vrata in prositi. Veliko se jih boji tujcev in ve~inoma so hi{e obdane s plotom, za katerim ren~i nate pes. Raje sva ostajala sama, skupaj z naravo.

Ko ve{, zakaj je{!

Jedla sva veliko. Ogromno. In dobro. Kuhala sva sama, na ognji{~u v veliki kitajski ponvi - voku. Ugotovila sva, da so Kitajci izumili res nekaj popolnega za ta na~in kuhe. Kosilo je mo~ skuhati v nekaj minutah na nekaj suhih vejah, pomije pa se enkratno le z malo vrele vode.

Pojedla sva kile ri`a, makaronov, zelenjave, ~ebule in klobas. ^okolade raje sploh ne omenjam. Mesa je bilo na najinem jedilniku bolj malo (razen klobas), saj so bile mesnice ob poti redke.

Vitaminov nama ni primanjkovalo, saj sva se ob poti lahko nau`ila malin, borovnic, robidnic, jagod in ob koncu potovanja tudi jabolk in hru{k.

V slovanskih dr`avah so mimoido~i

Vitaminov nama ni primanjkovalo, saj sva se ob poti lahko nau`ila malin, borovnic, robidnic, jagod in ob koncu potovanja tudi jabolk in hru{k.

potopis

vedno radi pokukali v ponev in nama za`eleli dober tek, medtem ko sva v Avstriji naletela na zgro`ene poglede hribolazcev, ki so se za nekaj sto {ilingov najedli v bli`nji planinski ko~i. Enkrat, ko sva pred tako ko~o zmazala svoje ribe iz konzerve, nama je natakar prepovedal celo metanje smeti v njihov ko{. @alostno.

Vsekakor je bilo to ~isto posebno potovanje, ki zahteva malo denarja, pa zato veliko mero poguma, vzdr`ljivosti, iznajdljivosti, volje in ljubezni do narave. ^isto posebno sre~anje z evropskimi gorami, gozdovi, rekami, jezeri in vasmi.

Mariusz in Mojca Hysz

reporta `a

Bra~i~evi dnevi '99

O hrib~kih, o dolincah in o tem, kako mi je za las u{el pokal

M M M M M oja punca oja punca oja punca oja punca oja punca

dela v eni prav fletni drogeriji. Tam sem se spoznal z raznimi parfumi in di{e~imi vodicami. Osebno prisegam na Hugota in Davidoff Coolwater, pa tudi kak{en Roma pride skozi. Ampak ni~, res NI^ se ne more primerjati s tem, kar sem do`ivel oz. ne bi pomagalo v mojem primeru. [e tako di{e~a vodica je na Bra~i~evih dnevih osramo~ena, s pove{eno glavo zapustila prizori{~e...

V mre`i tarantele - in fletnih deklet Kot ve~ina `e v petek prispelih ekip sem se tudi jaz `e prav po{teno veselil Bra~i~evih dnevov. Zaradi petka zve~er, se razume - saj veste: no~no zabavi{~e Tarantela ima le svoje ~are...

...{e posebej, ko se naslednje jutro zbudi{ in ugotovi{, da si prej{nji ve~er pozabil, da ta sobota ni obi~ajni delovni dan, ko lahko spi{ do enajstih in potem razlo`i{ {efu, da je tvoja `ena rodila in si jo moral nujno peljati v bolnico in da se tudi tebi zdi ~udno, se je to zgodilo ta mesec `e tretji~. Ne, na Bra~i~evih se pa~ vstaja ob 7. uri zjutraj... No ja, deklica iz prej{njega ve~era je bila tega jutranjega {oka definitivno vredna...

Taborni{ki mazohizem No, nekako smo vrisali tiste KT-je in se odpravili na progo. In takrat {e nisem vedel, zakaj se je organizator tako nasmihal oz. komaj zadr`eval smeh, ~e si samo omenil minsko polje...

... in po kak{ni uri, ko mi je bilo `e skoraj vseeno, da me zaradi neprespane no~i tako prekleto bolijo noge, sem po~asi za~el ugotavljati, ~emu vsi tisti skrivnostni nasmehi organizatorja. Pot nas je namre~ mimo prelepo di{e~ih vinogradov vse bolj vodila mimo raznih travnikov in njiv. In to ne mimo kakr{nih koli njiv, ne mimo SVE@E POGNOJENIH njiv (pa sem mislil, da je Slovenija podpisala Deklaracijo o prepovedi kemi~nega oro`ja...). In ko `e misli{, da si najhuj{e `e do`ivel... ne... saj ne more biti res! A so ~lani RBK res tak{ni mazohisti, da postavijo KT na sredo sve`e pognojenega travnika. Tako minsko polje pri njih ni bilo ve~ minsko, temve~ svinjsko polje! No ja, dobra stvar tega je, da je bilo skoraj nemogo~e zgre{iti mino - prepri~an si lahko bil, da je na najve~jem kupu gnoja!

"Joj, to je pa vse narobe."

"Mislim, da je sever za 2 m bolj na levo."

Princeska na kupu gnoja

A ni vse lepota

So pa na teh Bra~i~evih bile {e druge vrste »opojnih substanc«. Poleg sve`ega gnoja so nam ~as kraj{ale tudi opojne kontrolorke. Jaz res ne vem, zakaj sem na prvi pomo~i dobil to~k, ampak roka mi je na njenem kolenu pristala zgolj naklju~no...

Na podelitvi sem s solzami v o~eh opazoval, kako so pokale odna{ale ekipe iz Maribora in Zagorja. Res razo~arani, {e posebej zato, ker nismo imeli enakih pogojev (ekipe, ki niso {le v Tarantelo, so bile sve`e in spo~ite), a s ponosno dvignjeno glavo in z `epi polnimi telefonskih {tevilk prelestnih kontrolork sem zapu{~al to mesto. A vrnil se bom drugo leto; po zmago - po pokal - po Danico, Tino, Andrejo, Lucijo, Barbaro...

Lepi Jo`a, RDS

r e orta`ap mesec a 15

"Daj, skrij, kaj ne vidi{, da slika?"

Pobarvanka med ru{evinami

Zmagovalne ekipe

"Spet nismo zmagale."

So pa na teh Bra~i~evih bile {e druge vrste »opojnih substanc«.

Zaradi petka zve~er, se razumesaj veste: no~no zabavi{~e Tarantela ima le svoje ~are...

Nenavadna knjiga

K K K K K njiga ljube njiga ljube njiga ljube njiga ljube njiga ljube zni in pr zni in pr zni in pr zni in pr zni in pr ija ija ija ija ija tt tt t eljstv eljstv eljstv eljstv

eljstv a a a a a

Kako ne bi ljubil `enske, ki sem jo sre~al ob {iroki reki in se je smejala, ko sem slekel svoja pra{na popotna obla~ila. In je prala. Kako ne bi ljubil njenih ~istih rok, ko mi zve~er zaprejo blatne veke, in njenih vla`nih ustnic, ko mi ~ez suha lica slinijo milijone brazd, osu{enih od vetrov strupenih. Vsak bi ljubil tako `ensko. Ljubim jo.

Sporo~ilo pisatelja Rudija Ker{evana o nami{ljeni `enski s katero `ivi, me je prevzelo in se mi vtisnilo globoko v spomin (napisano je na zadnji strani njegove prve knjige GLEDAM MODRO - VIDIM PLAVO).

Pisec filozofskih misli in nenavadnih pravlji~nih zgodbic za odrasle, ki se zaklju~ijo z `ivljenjsko modrostjo in jih lahko zasledimo v knjigi ^LOVEK, KI JE IZPIL REKO, je v meni prebudil mnoga razmi{ljanja. Sre~anje z njim novembra lani, na knji`njem sejmu v Cankarjevem domu, pa je vodilo v dolg klepet.

Govorila sva o stiskah, ki ‘mu~ijo’ sodobnega ~loveka. Govorila sva o sre~i, prijateljstvu in ljubezni, do katerih ~lovek ne najde ve~ poti. ^lovek nima ve~ ~asa, zato posega po nadomestkih, ki mu jih ponuja sodobnost. A ti ga znova in znova razo~arajo.

Presene~ena sva nad izvirnostjo sporo~il. Nekateri se opravi~ujejo in niso prepri~ani, da je misel dovolj dobra. Naj ponovim misel Rudija Ker{evana, ki pravi, da {e tako neumna misel opozarja na ~loveka, ki ima svojo glavo in velikokrat je v njej dobro sporo~ilo.

Svoje misli po{ljite

na naslov:

Rudi Ker{evan

V petek, 26. februarja, sva v Ljubljani pripravila sestanek, pogovor z ljudmi, ki jih ideja o knjigi zanima. Odgovarjala sva na vpra{anja o nastajajo~i knjigi. Pogovor je bil spro{~en in prijeten. Vsak pa je imel svojo vizijo o smislu `ivljenja. Ker bo osebno prehajanje knjige iz rok v roke zamudno, je najin namen v idejo vklju~iti ~im ve~ ljudi. Dati mo`nost tudi tistim, do katerih knjiga ne bo pri{la, torej tudi vam.

Gradi{~e 13

5292 Ren~e ali

Njegovi knjigi ^lovek, ki je izpil reko, sem pripisala svojo misel, jo osebno predala svoji prijateljici in jo prosila naj tudi ona pripi{e svoje sporo~ilo. Tako je knjiga ^lovek, ki je izpil reko, za~ela svojo pot po Sloveniji. Kot simbol prijateljstva spodbuja ljudi k razmi{ljanju o smislu `ivljenja, o sre~i, ljubezni, a tudi o nesmislu in poneumljanju ~loveka.

Metka Planko

Jamnikarjeva 1

1000 Ljubljana

Nenavadno sre~anje je v meni prebudilo nenavadno idejo, ki pa je `e dolgo zorela v pisateljevem srcu.

Zakaj ne bi misli - sporo~ila, ki bi jih bralci dopisovali knjigi, na koncu izdali v posebni knjigi?

Vsak nosi v sebi svojo zgodbo. Sre~no, `alostno ali preprosto samo lepo. Kot kapljice v morju smo in vsaka je del oceana. S pisateljem verjameva, da se je v vsakem izmed nas kdaj porodila kak{na misel, ki je vredna objave.

V decembru 1998 sva pripravila dopise, v katerih pojasnjujeva idejo o nastajanju knjige in jih odpo{iljava na razne naslove. Do danes se je nabralo okrog osemdeset misli.

vabilo vabilo

Brez bojazni povejte svojo misel in jo po{ljite na enega izmed spodnjih naslovov. Ko se bo nabralo tiso~ misli, bo iz{la knjiga, katere avtor bo lahko vsak izmed vas. Pod mislijo bosta va{e ime in priimek in ime va{ega kraja. Nastala bo knjiga za sre~nej{i prehod v novo tiso~letje.

S pisateljem si pridr`ujeva pravico manj{ih popravkov sporo~il in lektoriranja le-tistih, ki bodo v skladu s splo{no moralo. Misli naj ne bi bile tudi preve~ politi~no in religiozno obarvane. Vsi prispevki so prostovoljni in iz njih ne izhaja pravica do materialnih nadomestil. S to zamislijo je vsakemu dana mo`nost, da preko knjige na literaren na~in izpove svoje sporo~ilo.

Naj sklenem z mislijo, ki bo objavljena v nastajajo~i knjigi;

V `ivljenju ni pomembmo, ~e in kolikokrat pade{, va`no je, da padec prizna{, se pobere{ in gre{ naprej. (Tanja Jan`i~, Zre~e)

Metka Planko

Z odprtimi o~mi du{e

trenutki

"Dovoli," je rekla oceanska riba drugi ribi. "Starej{a si in bolj izku{ena kot jaz in mi bo{ morda lahko pomagala. Povej mi: kje lahko najdem re~, ki ji pravijo ocean? Povsod ga i{~em, a zaman."

"Ocean je prav to, v ~emer zdaj plava{," je rekla starej{a riba.

"O, tole? Pa saj to je samo voda. Jaz pa i{~em ocean," je rekla mlaj{a riba. Bila je zelo razo~arana in je odplavala naprej, da bi iskala {e drugod.

Pri{el je k u~itelju, oble~en v obla~ila sanjasijev (indijskih menihov, ki `ivijo asketsko). In govoril je jezik sanjasijev: "@e leta i{~em Boga. Od{el sem od doma in iskal sem Ga povsod, kjer pravijo, da je: na vrhovih gora, v srcu pu{~ave, v ti{ini samostanov, v predmestnih ~etrtih reve`ev."

"Ali si ga na{el?" je vpra{al u~itelj.

"Bil bi domi{ljav in lagal bi, ~e bi rekel da. Ne, nisem Ga na{el. Ali si Ga ti?"

Kaj naj bi mu bil u~itelj rekel? Ve~erno sonce je po{iljalo v sobo pramene zlate lu~i. Na bli`njem figovcu je veselo ~ivkalo na stotine vrabcev. V daljavi je bilo sli{ati promet z avtoceste. Komar je pribren~al tik mimo u{esa in svaril, da bo vsak ~as pi~il... In ta dobri~ina je mogel kar tako sedeti tam in trditi, da ni na{el Boga, da ga {e vedno i{~e.

^ez nekaj ~asa je razo~aran od{el iz u~iteljeve sobe. [el je, da bi iskal {e drugod.

Ribica, nehaj iskati. Ni ve~ kaj iskati. Samo obmiruj, odpri o~i in glej . Ne more{ zgre{iti. (Anthony de Mello: Pti~ja pesem)

Res je, nikakor se ne da sprehoditi mimo, ne da bi te oplazilo. Saj ve{, vsi tisti son~ni zahodi, ki jih pije{ s skalnega vrha, vse meglice, ki legajo na utrujeno zemljo, pome{ane s svetlobo obljubljajo~ih sprememb, vse... Neskon~no je teh trenutkov, ko se, presene~ena nad lepotami in skrivnostmi boginje Narave, zdrznem in mi zastane korak. Ko se ob vsem ponujajo~em se stvarstvu zavem, da ni to delo ~lovekovih rok, da je tu imela prste zraven neka druga mo~. Boginja, ki ji pravim Narava.

Vsemogo~na je, kadar se odlo~im, da jo sprejmem v svoj pogled. In kljub temu, da se za~enjam stapljati v eno ter dobivam mo~, mi nekje v ozadju moje `ivljenje govori, da sem tako majhen svet v primerjavi z Njo. Pa si kljub vsemu `elim, da bi vsi vi, moji prijatelji, nekje pod tem soncem za~utili, da nismo tu sami sebi namen. Da je nad nami... Kaj?...

Lrga

BRA^I^EVI DNEVI BRA^I^EVI DNEVI BRA^I^E

Ivan je na kavi!

Bra~i~evi dnevi so tekmovanje z dolgoletno tradicijo. Vendar pa se je tudi letos pojavilo nekaj kiksov, ki bi jih bilo "fajn" popraviti, da bi bila celotna organizacija tekmovanja bolj{a.

Za~nimo pri razpisu. Razpis se je v Taboru pojavil {ele marca, kar pomeni, da smo imeli za pripravljanje in prijavo ekip ~asa celih 14 dni. Razpis je bil sicer {aljiv, vendar pomanjkljivo napisan. Z malo bomo signalizirali, malo bomo hodili, itd. si ~lovek pa~ ne more pomagat.

Morda je prej{nja to~ka vzrok temu, da je na tekmovanje pri{lo samo deset ekip. Vendar tak{no {tevilo vseeno ni vzrok, da zdru`ite mo{ko in `ensko kategorijo, {e posebej, ~e to ni nikjer prej napisano.

Ko pride{ na tekmovanje, se je potrebno najprej prijaviti. A to ni mogo~e, ~e tam ni ~loveka, ki naj bi sprejemal prijave ekip. Njegova punca ti neprijazno odgovori, da je od{el na kavo in ga je treba po~akati. Po vsej verjetnosti bi list za prijavo lahko dala tudi ona, ali pa kak{en drug organizator. Nasploh je bila pomanjkljiva obve{~enost organizatorjev zelo mote~a za tekmovalce.

Da pa ni bilo vse tako ~rno, ste poskrbeli z dobro pripravljeno progo, nalogami, topotesti in vrisovanji. Zato smo se odlo~ile-li, da pridemo tudi naslednje leto. Snoubovke

Njegova punca ti neprijazno odgovori, da je od{el na kavo in ga je treba po~akati.

Po prehojeni progi, kar nekaj debelih ur, si ~lovek ne za`eli ni~ drugega kot toplo kosilo. Na tekmovanjih je najbolj primerno narediti gola` ali joto. ^e pa namesto tega dobi{ imitacijo gola`a, ki ima bolj okus po ~esnu kot po ~em drugem, ti to nikakor ni po volji. Poleg tega bi lahko kje stal kak{en lonec s sokom ali ~ajem, da se `ejne du{e od`ejajo.

In {e prijateljski nasvet: preden spustite kontrolorje na njihove KT-je, jih dajte na alkotest.

Preden spustite

kontrolorje na njihove

KT-je, jih dajte na alkotest.

BRA^I^EVI DNEVI BRA^I^EVI DNEVI

Potrudili se bomo, da bodo naslednji Bra~i~evi bolj{i (mo~nej{i, hitrej{i...).

Kak{na kava, Ivan?

No, morda je bila nizka udele`ba res posledica prepozne objave v TABORU (se bomo pobolj{ali!). Verjetno glavni razlog za nizko udele`bo pa je v tem, da so vse slovenske {ole 20.3. imele pouk. To pa je moja krivda, ker bi se o tem lahko pozanimal. No, kljub temu se je prijavilo 15 ekip. Pa so pri{le? Da, celo 10 se jih je pojavilo na {tartu. Dobro, ena se je res odjavila, kaj pa ostale {tiri?!? Lahko bi bili vsaj toliko fer, da bi se odjavili, ne pa da jih preprosto ni in jih potem njihove druge ekipe opravi~ujejo

»joj, sorry, samo mi smo tu, ostali niso mogli...« Hvala v imenu konji{kih pujskov, ki so zaradi vas pri{li na svoj ra~un, ko smo stran zabrisali kak{nih dvajset porcij jote

(da ostalega niti ne omenjam...)!

Pa ostanimo {e malo pri tem tako pomanjkljivo napisanem razpisu: morda ste ravno zaradi tega spregledali, da je bil zbor ekip ob 8.00 zjutraj! Kar nvsezadnje pomeni, da mora biti ekipa vsaj pol ure prej na zbirnem mestu, da uredi vse s prijavami, kajne? Se opravi~ujem, da nisem takoj za~el s tekmovanjem, ampak sem med

tem, ko sem ~akal na va{e ekipe, sko~il na kavico... (v zadovoljstvo ostalega vodstva in ekip, ker sem bil potem malo manj te~en...)

Tekmovanje smo izvedli v samo dveh kategorijah, GG in PP. Rahlo nesmiselno se mi je zdelo, da bi delil 10 ekip na {tiri kategorije (lo~eno mo{ki in `enske). ^e pa smo `e ~isto natan~ni, v propozicijah JE napisano (in vi ste jih dobili po po{ti), da se tekmuje v kategoriji GG in PP. Vodstvo tekmovanja se je odlo~ilo, da `enskim ekipam podalj{a ~asovnico za pol ure. ^eprav tega ni v propozicijah, glede tega ni bilo pripomb...

Kaj naj re~em glede »imitacije gola`a« (mimogrede, temu se re~e jota...)? Vsaka ritka ima svoj okus. Meni se je jota zdela odli~na (RPEJ Zagorje je en ekonom lonec jote odnesel celo s sabo domov. Pa ne, da v Zagorju ne znajo delat odli~ne jote...) Glede ~aja je pa res na{a napaka, da ga nismo dali na bolj vidno mesto. ^aj je sicer bil, vendar v zgornjih prostorih, res ne vsem na o~eh (morda smo pa {krti...), tako da si pa~ za ~aj moral poprositi.

Ampak kar je preve~ je preve~. »In {e prijateljski nasvet: preden spustite kontrolorje na njihove KT-je, jih dajte na alkotest.« Eno je (bolj ali manj) dobronamerna kritika, drugo pa so nesramno natolcevanje in neosnovane obto`be. Z vsemi zgoraj napisanimi odgovori sem se zabaval, to pa je malo preseglo mejo. Priznam, da sem med tekmovanjem zalotil kuharja s kozarcem belega v rokah in to je moja krivda, ker on pa~ ni tabornik in sem mu o~itno preslabo razlo`il pravila igre. Nobeden izmed kon- Nobeden izmed kon- Nobeden izmed kon- Nobeden izmed kontrolorjev ali sodnikov pa ni "u`ival alkoholnih sub- trolorjev ali sodnikov pa ni "u`ival sub- trolorjev ali sodnikov pa ni "u`ival alkoholnih sub- trolorjev ali sodnikov pa ni "u`ival sub- ni stanc" ali bil, bognedaj, pijan. stanc" ali bognedaj, pijan. stanc" ali bil, bognedaj, pijan. stanc" ali bognedaj, pijan. pijan. Tega se dr`im sam in to zahtevan tudi od svojih ~lanov.

Hvala v imenu konji{kih pujskov, ki so zaradi vas pri{li na svoj ra~un.

akritika

Na samem tekmovanju smo verjetno zagre{ili {e dosti napak, za katere niti sam ne vem. Potrudili se bomo, da bodo naslednji Bra~i~evi bolj{i (mo~nej{i, hitrej{i...).

Skesani Matja` [malc, vodja tekmovanja

sos

Kdo sploh smo taborniki?

S S S S S pet sv pet sv pet sv pet sv pet sv a tu! a tu! a tu! a tu! a tu!

Tokrat s temo taborni{tvo. Prav tako dobro kot vi se zavedava, da je to ena najmanj zanimivih tem, ki jo je treba otrokom predstaviti. Poglejmo, kaj je tisto, kar bi mladi taborniki res morali vedeti o taborni{ki organizaciji in kako jim te stvari lahko predstavimo na ~immanj dolgo~asen na~in.

Po najinem mnenju bi moral vsak M^ vedeti na- vsak M^ vedeti na- M^ slednje stvari slednje stvari:

Da je bil Baden Powell Baden Powell Baden Powell Baden Powell Baden Powell, Angle`, zelo navdu{en nad indijanskim na~inom `ivljenja, zato se je odlo~il, da moramo tudi belci to poskusiti. Zato je leta 1907 1907 1907 1907 ustanovil prvo skavtsko organizacijo.

WOSM WOSM WOSM WOSM WOSM - world organization of scout movement (svetovna organizacija skavtskega gibanja), ki zdru`uje skavte vsega sveta, ne glede na spol, starost, vero, poklic ali kak{no drugo prepri~anje - mimogrede, ko `e omenjamo skavte in tabornike, bi bilo dobro, da se tudi ta dva pojma razjasnita otrokom. Slovenski taborniki smo ~lani WOSMa od leta 1994 1994 1994 1994 dalje.

Vedeti mora, kak{en je znak WOSM WOSM WOSM-a, ZTS ZTS ZTS, svojega rodu rodu rodu rodu rodu, ne pozabite pa tudi na skavtski pozdrav skavtski pozdrav skavtski pozdrav skavtski pozdrav in zastave zastave zastave.

Poznati mora ime ime ime ime ime svojega rodu rodu rodu rodu rodu, njegovega stare{ino stare{ino in na~elnika na~elnika na~elnika na~elnika na~elnika ter na~elnika dru`ine M^ na~elnika dru`ine na~elnika dru`ine M^ na~elnika dru`ine M^. Poleg tega naj bi poznal vsaj tri vodnike M^ iz svojega rodu. Dobro je, da ve tudi, kateremu obmo~ju pripada kateremu obmo~ju pripada kateremu obmo~ju pripada kateremu obmo~ju pripada njegov rod.

Nau~iti se mora zakone M^ zakone zakone M^ zakone zakone M^, lahko z malce prirejenimi besedami (ker ve~ina mlaj{ih M^ ne razume besede "prizadeven"), in razumeti, kaj taborni{tvo sploh je (bistvo taborni{kih zakonov).

Znati mora zapeti himne himne himne: Muren~ki, himno medvedkov in ~ebelic, Dviga plamen in lahko bi znal tudi Zdravljico.

Poznati mora popoln kroj popoln kroj popoln kroj popoln kroj in vedeti, kam kateri na{itek spada.

U~enje

In kako lahko vse to majhnemu, `ivahnemu in nepotrpe`ljivemu bitju vcepimo v glavo?

Na enem taborni{kem sre~anju se lahko igramo Indijance. Pogovorimo se o njihovem na~inu `ivljenja in predvsem, zakaj je bilo tako. Iz tega nave`emo na Baden Powella. Ostalo "piflarijo" jim pa~ moramo zrecitirati, a ne vse naenkrat! Po mo`nosti imejte vse to pripravljeno na fotokopijah, tako da na sre~anjih ~immanj pi{ete - to vam druga~e pobere precej ~asa, pa tudi `ivcev, ko morate tabornike umirjati. Vmes lahko dodate {e slike kroja, znakov, zastav in drugo…vse zato, da popestrite sre~anje.

Ponavljanje

Za ponavljanje teh stvari lahko uporabite naslednje igre igre igre igre igre: Fotokopije znakov razre`ete in naredite sestavljanke sestavljanke sestavljanke sestavljanke sestavljanke. Na isti na~in lahko naredite igrico spomin spomin spomin spomin spomin.

Za u~enje no{enja kroja lahko naredite naslednje. Na sre~anje naj dva izmed ~lanov prineseta popolna kroja, vi pa ju razvrstite po dveh blazinah ali mizah...Postavite jim takoreko~ poligon poligon poligon. ^lane razvrstite v dve ekipi, ki tekmujeta, kdo prej in bolj pravilno oble~e kroj. Ko misli, da je s tem kon~al, naj se mirno postavi in odda skavtski pozdrav. Nahitro ga pregledate, nato za~ne s sla~enjem. Ko tudi s tem kon~a, za~ne naslednji. (Ta igra je primerna za toplo vreme ali prostore, da so lahko otroci v kopalkah.)

Kako otroke nau~iti himno nau~iti himno nau~iti himno nau~iti himno himno? Ni~ la`jega! Skupaj vam bo uspelo! Otroci imajo namre~ veliko bolj{i spomin, kot si mi mislimo. Najbolj{e je, da jim poveste prvi verz pesmi, katerega oni ponovijo, potem drugega, potem oba skupaj. Tako se po~asi u~ite pesem - moji murni so se himno Zveze tabornikov nau~ili na dveh sre~anjih, pa to ni bila edina stvar, ki smo jo delali. Ko pesmico `e znate, jo lahko ponavljate medtem ko barvate, ri{ete, kaj drugega ustvarjate, lahko pa se igrate skrivanje predmeta skrivanje predmeta predmeta, kjer namesto govorjenja hladno in toplo, pojete bolj tiho ali bolj glasno.

In kaj vedetimorajo GG-ji?

Seveda morajo vedeti vse, kar sva omenila pri M^jih, poleg tega pa {e:

• da ima vsaka zgodba dve plati in da Baden Powell najprej ni bil navdu{en ni navdu{en ni bil navdu{en ni navdu{en ni bil navdu{en nad Indijanci. ter je nastopal proti njim. [ele ~ez ~as se mu je posvetilo, da mogo~e pa le niso slabi.

• WAGGGS WAGGGS - world association of girl guides and girl scouts (svetovno zdru`enje skavtinj), ki zdru`uje vsa dekleta, ne glede na starost, vero, poklic ali prepri~anje

• o~e tabornikov v Sloveniji je bil Pavle Kunaver Pavle Kunaver Pavle Kunaver Pavle Kunaver Pavle Kunaver, ki je leta 1923 1923 1923 postal prvi stare{ina skavtske `upe. Poznati mora stare{ino ZTS stare{ino stare{ino ZTS stare{ino (Peter Petrovi~) in na~elnina~elnina~elnina~elnina~elnika ZTS ZTS ka ZTS ZTS ka ZTS (Milko Okorn). Vedeti mora, na katera obobobmo~ja mo~ja se deli ZTS (Obljubljansko, Celjsko-Zasavsko, Dolenjsko, Mariborsko, Pomursko, Severnoprimorsko, Ju`noprimorsko, Koro{ko, Gorenjsko in Mestna zveza tabornikov Ljubljana), vedeti, kateri rodovi rodovi so v njegovem obmo~ju in poznati stare{ino stare{ino stare{ino in na~elnika na~elnika na~elnika.

• vedeti mora, kdaj kdaj kdaj kdaj in kdo kdo kdo kdo kdo je ustanovil njegov rod rod rod rod rod, kdo so stare{ina stare{ina stare{ina, na~elnik na~elnik na~elnik na~elnik in na~elniki dru`in na~elniki na~elniki dru`in na~elniki na~elniki dru`in, poleg njih pa {e vodniki GG vodniki GG vodniki GG vodniki GG GG.

• o tem, da GG pozna himno murnov himno himno murnov himno himno murnov, medvedkov medvedkov medvedkov medvedkov medvedkov in ~ebelic in ~ebelic in ~ebelic, taborni{ko taborni{ko taborni{ko taborni{ko taborni{ko in dr`avno dr`avno dr`avno dr`avno dr`avno, ne bomo niti govorili.

• poznati mora vse taborni{ke zakone taborni{ke zakone taborni{ke zakone taborni{ke zakone zakone.

• poznati mora popoln kroj popoln popoln kroj, vedeti, kako ga nositi in skrbeti zanj.

To so torej stvari, ki bi jih moral vsak GG vedeti. Seveda lahko program sami prilagajate, vsekakor pa vam `eliva ~imve~ uspeha in zabave. Berite naju torej naslednji~, pisala pa bova o osvajanju ve{~in. ^e vas posebej zanima katera od njih, nama sporo~ite.

Barbara & Urban

Fotografije: Maja Kragelj

glasilaglasila Matija

@abica

V Taborov nabiralnik je priromalo pet glasil. Kar dve sta pri{li iz Mislinje, kjer so izdali redno in posebno izdajo njihovega Studen~ka.

Mosti{~e

Glasilo Rodu mo~virskih tulipanov {tevilka 1

januar 1999

Mosti{~e je tako "zelo, zelo dobro in tako zelo, zelo dolgo traja", kar je verjetno krivda obse`nega rodovega koti~ka, ki obve{~a o dogajanjih v rodu na ni~ manj kot 17-ih straneh. Stare{ina se pohvali, da imajo kon~no svojo hi{ko, o kateri je sanjal {e kot otrok.

Ob vseh kreativnih domislicah pa je {e najbolj{i poslovilni sestavek urednika.

Mosti{~e – urednikov poslovilni spev S to {tevilko Mosti{~a sem se odlo~il zaklju~iti delo kot urednik na{ega glasila. Jaz sem ve~inoma iz~rpal svoje ideje in mislim, da bo na{e glasilo izgubljalo na kvaliteti, ~e bom jaz {e naprej urednik. ...

Glasilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana {tevilka 3

februar 1999

V @abici nas tokrat namesto uvodnika pozdravi reporta`a z rajanja ob tretji obletnici ustanovitve Mestne zveze tabornikov. Seveda zabava ni bila kar tako. Poseben gost – g. Slavko Kavsenik – ja tako prepri~ljivo zaigral pesem "Na Golico", da je pri~aral ~arobno doma~e vzdu{je in privabil solze na o~i. Da ne bi zapostavljali malo manj ve{~ih tabornikov, sta na koncu nastopila {e dva "amaterja" in razgrela ob~instvo. Osrednji del @abice je namenjen poro~ilom z zimovanj, ~eprav je ve~ino rodov ob izidu @abice zimovanje {ele ~akalo. In {e hiter pogled na nagradno igro ter eno ali dve pomembni obvestili in @abice ni ve~.

@abica – ZTS je leto dni za nami ZTS, ^estitamo! Zveza tabornikov Slovenije ima sedaj svojo Internet domeno. Obi{~ete jih lahko na www.zts.org. ^estitamo, saj za nami zamujajo le eno leto. MZT Internet team

Studen~nik

Vsega lepega je enkrat konec ... ... vse zanimivo je enkrat prebrano.

Pohorc

Interno glasilo Rodu ^rnega jezera {tevilka 1

september, oktober 1998

"Bolje pozno kot nikoli," so si rekli taborniki iz R^J in na obi~ajna dva meseca podlage, dodali {e tri mesece zamude. [koda, sicer bi se lahko ~estitkam za 80. rojstni dan "tovari{a Slavka" pridru`ili tudi mi. Glasilo je zelo lepo oblikovano in ima presnetljivo dobre fotografije. Ne manjka niti epopej, dogodiv{~in, potopisov in ogromne reporta`e o taborjenju. Na strani, kjer domuje Modri val lahko izvemo tiso~ in eno zanimivost o morju. Zakaj je slano, zakaj valovi in zakaj nenehno spreminja barve. Vse.

Studen~nik

Glasilo taborni{kega Rodu mrzlega studenca {tevilka 1

december 1998

glasila

Urednica se je odlo~ila, da glasila ne bo grajala niti hvalila. @eli le, da ga preberemo. Po vljudnem opravi~ilu tiskarskega {krata se predstavi klub PP "Hej Zajec". Vabilo na zimovanje kar kri~i s strani ~asopisa in radovednim tabornikom postre`e z vsemi informacijami, ki bi jih lahko zanimale. ^e pa jih zanima horoskop, morajo obrniti le stran in pred njimi se bo zna{el RMS horoskop. Horoskop, v katerem si lahko tudi Hajdi.

Pohorc – Bitka z vodnimi baloni Na pla`i smo se obmetavali z vodnimi baloni. Punce so se naglas drle. Nato je pri{el neki gospod in mi smo ga po{kropili. Zelo se je razburjal.

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

RAZPIS VODNI[KIH TE^AJEV MESTNE ZVEZE TABORNIKOV LJUBLJANA IN OBLJUBLJANSKEGA OBMO^JA

MESTNA ZVEZA TABORNIKOV LJUBLJANA RAZPISUJE

• te~aj za vodnike M^ te~aj vodnike M^ te~aj vodnike za rodove iz MZT Ljubljana,

• te~aj za vodnike GG te~aj za vodnike GG te~aj za vodnike GG te~aj za vodnike GG te~aj za vodnike GG, za rodove iz MZT Ljubljana in obljubljanskega obmo~ja.

Oba te~aja sta odprta tudi ostalim obmo~jem, predvsem rodovom iz mariborskega obmo~ja.

Te~aja bosta potekala od 16. do 27. avgusta 1999. Te~aj za vodnike M^ bo izveden v Borovcu pri Ko~evski Reki. Borovec je tudi ena izmed mo`nih lokacij za te~aj za vodnike GG. Oba vodni{ka te~aja bosta dopolnjena s seminarjem za sodnike na taborni{kih mnogobojih seminarjem za na mnogobojih seminarjem za sodnike na taborni{kih mnogobojih seminarjem za na mnogobojih za na mnogobojih.

Ljubljanski rodovi naj prijavijo kandidate za oba te~aja, obljubljanski pa za te~aj za vodnike GG do 28. maja 1999 do 28. 1999 do 28. maja 1999 do 28. 1999 do v pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana, s pripisom “za vodni{ki te~aj MZT Ljubljana” s pripisom “za te~aj MZT Ljubljana” s pripisom “za vodni{ki te~aj MZT Ljubljana” s pripisom “za te~aj MZT Ljubljana” Ljubljana”. Po tem datumu bomo do 11. junija sprejemali {e prijave iz ostalih obmo~ij.

Pogoji za pristop na te~aj so: kon~ana osnovna {ola in znanje 2. lista (te~aj za vodnike M^), oziroma 16 let in znanje 3. lista (te~aj za vodnike GG).

Prijava naj vsebuje naslednje podatke o kandidatih:

• ime in priimek

• rojstni datum

• naslov

• telefon

• rod

• te~aj, za katerega velja prijava (M^ ali GG)

Kandidatom bomo poslali osebno prijavnico in vse ostale podatke neposredno na doma~i naslov.

OBLJUBLJANSKO OBMO^JE RAZPISUJE

te~aj za vodnike M^ te~aj vodnike te~aj za vodnike M^ te~aj vodnike M^. Te~aj bo potekal od 16. do 26. avgusta 1999, predvidoma v @agi ob Kolpi.

Rodovi naj prijavijo kandidate za te~aj do 28. maja 1999 do 28. maja v pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana, s pripisom “za vodni{ki te~aj obljubljanskega s pripisom te~aj s pripisom “za vodni{ki te~aj obljubljanskega s pripisom te~aj obmo~ja” obmo~ja” obmo~ja” obmo~ja” obmo~ja”.

Pogoji za pristop na te~aj za vodnike M^ so enaki kot za ljubljanski te~aj.

Tudi podatki o prijavljenih naj bodo enaki. Kandidatom bomo poslali osebno prijavnico in vse ostale podatke neposredno na doma~i naslov.

TERMINI LETO[NJIH VODNI[KIH TE^AJEV

Obmo~je (organizator) Obmo~je (organizator) Obmo~je (organizator) Obmo~je (organizator) Termin Termin Kontaktna oseba Kontaktna Kontaktna oseba Kontaktna E-mail / Telefon E-mail / E-mail / Telefon E-mail / Celjsko-Zasavsko28.6. – 7.7.99Marko Razingerpeter.vrckovnik obmo~je (Velenje)7.7. – 16.7.99 @ guest.arnes.si

16.7. – 25.7.99063 856 250

25.7. – 3.8.99

Gorenjsko obmo~je23.4. – 28.4.99Ana Lobodaana.loboda + vikend064 632 771 @ kss-loka.si

Mariborsko obmo~je16.8. – 27.8.99Gregor Vinder,g_vinder (Simona Zupanc) @ hotmail.com

Vindi:062 222 482

MZT Ljubljana16.8. – 27.8.99Radovan Kraj{ekradovan.krajsek @ guest.arnes.si 061 614 581

Obljubljansko obmo~je16.8. – 26.8.99Marjeta Hrenmip@ shift.si 061 723 027

Pomursko obmo~je26.7. – 4.8.99Ale{ Skali~ales_skalic 069 31 039 @ hotmail.com

ZTS - Gozdna {ola26.6. - 6.7.99Pisarna ZTSZTS

Bohinj @ guest.arnes.si

Ju`noprimorsko-25.4. – 1.5.99Ga{per Rupnikgasper.rupnik

Notranjsko obmo~je067 23 276 @ kiss.uni-lj.si

Koro{ko obmo~je24.4.- 28.4.99Ma{a ^af0602 42 717

^e kateri od te~ajev manjka, organizator ni dostavil podatkov v pisarno ZTS. Vsem skupaj `elimo veliko dobrih vodnikov in uspe{nih vodov. Preglednico objavljamo zato, da v skladu z dogovorom na posvetih na~elnikov OO ZTS omogo~imo sodelovanje te~ajnikom iz drugih obmo~ij.

15. KANU [^UKA ZLET

Rod tabornikov JEZERSKE [^UKE CERKNICA, Gerbi~eva 32, 1380 Cerknica, razpisuje 15. orientacijsko tekmovanje KANU [^UKA 15. orientacijsko KANU [^UKA 15. orientacijsko tekmovanje KANU [^UKA 15. orientacijsko KANU [^UKA 15. orientacijsko tekmovanje KANU [^UKA ZLET, ki bo 22. in 23. maja 1999 na Cerkni{kem jezeru. ZLET, bo 22. in 23. maja 1999 Cerkni{kem ZLET, ki bo 22. in 23. maja 1999 na Cerkni{kem jezeru. ZLET, bo 22. in 23. maja 1999 Cerkni{kem Cerkni{kem Zbor Zbor Zbor Zbor taborni{kih ekip bo v soboto, 22. maja, ob 16. 00 taborni{kih bo soboto, 22. maja, ob 16. 00 bo soboto, 00 uri na tabornem prostoru ob jezeru (glej ka`ipote). Za rekreativne ekipe bo zbor v nedeljo, 23. maja, ob 8. 00 v taboru. V primeru slabega vremena bo zlet 29. in 30. maja in bodo ekipe predhodno obve{~ene.

Tekmuje se v dveh kategorijah: taborniki (tri~lanska me{ana ekipa nad 16 let)

rekreativci (dvo~lanska ekipa nad 16 let)

Starost tekmovalcev se bo ugotavljala na podlagi osebnega dokumenta. Mlaj{i lahko tekmujejo le v spremstvu star{ev oziroma polnoletne osebe, ki podpi{e izjavo.

Tekmovalci opravljajo naslednje naloge: lokostrelstvo, izdelovanje vesla, hitrostna etapa, spretnostna tekmovanja (kol, biciklkros, …), taborni{ke ekipe vrisujejo v karto.

Obvezna oprema ekipe: kanu, dve vesli, re{ilni jopi~ (brez njih ekipe tekmujejo na lastno odgovornost), no`, sekira, jedilni pribor in skodelica, topografski pribor, lok (brez namerilnih naprav) in tri pu{~ice. Taborni{ke ekipe morajo imeti tudi {otor T4.

RAZPIS ZA BI^IKLETO @UR 99

Izolski taborniki smo tudi letos na delu in tekmovanje BI^IKLETA @UR BI^IKLETA BI^IKLETA @UR BI^IKLETA 99 99 je v polnem teku priprav. Letos smo {e mo~nej{i, saj nam je na pomo~ prisko~ila [tudentska organizacija univerze v Ljubljani ali {tudentom bolj znana kot [OU.

Sedaj pa na bolj resne stvari. Pozor!!! Datum tekmovanja je spremenjen. Tekmuje se namre~ 8. in 9. maja 8. 9. maja 8. in 9. maja 8. 9. maja tega leta, da ne bo nesporazumov.

Zbor ekip bo v soboto 8. maja ob 7. uri na taborni{kem prostoru nad ekip bo v soboto 8. ob 7. na prostoru v prostoru Izolo Izolo (postavljeni bodo ka`ipoti).

Tekmovanje je namenjeno vsem, tako starim kot mladim, vendar se bo tekmovalo v dveh kategorijah: TABORNIKI IN REKREATIVCI TABORNIKI IN IN REKREATIVCI.

V taborni{ki kategoriji se tekmuje dva dneva in sicer v dveh starostnih kategorijah:

• od 14. do 18. let

• od 18 let

Rekreativci bodo lahko ob~udovali izolsko okolico samo en dan in se "gu`vali" v enotni kategoriji.

Tekmovalci mlaj{i od 18. let morajo ob prijavi predlo`iti pisno izjavo

star{ev. Taborniki in rekreativci tekmujejo v soboto v isti konkurenci za

"VELIKO NAGRADO RJS "VELIKO NAGRADO RJS RJS".

Tako rekreativci kot taborni{ke kategorije morajo biti tri~lanske in so lahko me{ane.

Na KT je treba re{iti test iz `ivljenja ob morju in prve pomo~i, zakrpati zra~nico, med dvema to~kama opraviti hitrostno tekmovanje, ter {e veliko novosti. Tekmuje se na idealni ~as, ki ga tekmovalci ne poznajo ( to je ~as, v katerem progo brez ve~jih naporov prevozi na{e 69-letno dekle, ki pa redno obiskuje fitness).

Obvezna oprema:

Ekipna Ekipna Ekipna Ekipna Ekipna – prva pomo~, baterijska svetilka, zvonec ali pi{~alka

Osebna Osebna Osebna Osebna – gorsko kolo, jedilni pribor in mena`ka, rutica, pribor za krpanje zra~nic (lepilo in "flike" ), zra~na tla~ilka, rezervna zra~nica, izvija~ in univerzalni klju~ za kolo.

[tartnina [tartnina [tartnina [tartnina [tartnina zna{a 9000 SIT na ekipo za tabornike (tisti, ki ste {tudentje se lahko prijavite tudi na info to~ki [OU, kjer bo {tartnina zna{ala 7500 SIT). Za rekreativce je cena 2800 SIT oziroma 2200 SIT za {tudente (na tekmovalca). [tartnino naka`ite do sobote 1. maja 1999 na `iro ra~un RJS Izola 51430-678-80331, s pripisom za "BI~IKLETA `UR". Po tem datumu in na dan tekmovanja bo {tartnina zna{ala 10.500 SIT (9000 SIT za {tudente), za rekreativce pa 3300 SIT (2700 SIT za {tudente).

[tartnina vklju~uje: majico, barvne karte, en topel obrok in eno popotnico na osebo za rekreativce oziroma dva topla obroka in dve popotnici na osebo za tabornike.

Prijave Prijave (in dodatne informacije) sprejemamo do sobote 1. maja na naslov:

Marjan Makuc, Istrskega odreda 008, 6310 Izola

Telefon: 041/ 746-153 (Marjan) oz. 066/645-282 (Tomi)

Pisne prijave morajo vsebovati ime ekipe in rodu, katekorijo v kateri namerava ekipa tekmovati, naslov in telefonsko {tevilko vodje ekipe.

Izka`ite se in pridite v krojih!

Taborni{ki pozdrav ! RJS Izola RJS Izola RJS Izola RJS Izola

TE^AJI V LETU 1999

ki jih organizira ZTS v poletju 99

30.6. - 4.7. 99Te~aj pionirstva in bivanja v naravi

26.6. - 6.7. 99Te~aj orientacije in topografije (G[ Bohinj)

26.6. - 6.7. 99Uvodni vodni{ki te~aj (G[ Bohinj)

24.7. - 31.7.99Te~aj pre`ivetja v naravi z rastlinami za prehrano in zdravje

30.7. - 6.8. 99Lokostrelski te~aji (G[ Bohinj)

8. - 15.8. 99In{truktorski te~aji I. {ola - temeljni in nadaljevalni (G[ Bohinj)

15. - 22.8. 99In{truktorski te~aji II. {ola - temeljni in nadaljevalni (G[ Bohinj)

TE^AJ PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI

Na te~aju se bodo udele`enci seznanili z osnovami pionirstva in bivanja v naravi. Program obsega tematske sklope kot so:

• vrv in vrvna tehnika

• bivaki

• ognji{~a

• drugi pionirski objekti

• orodje in oprema

Pogoj: - starost najmanj 15 let

UVODNI VODNI[KI TE^AJ

Uvodni vodni{ki te~aj je namenjen ~lanom iz novo nastalih rodov

ali skupin, ki nameravajo ustanoviti rod, in ~lanom, ki {e nimajo osnovnega taborni{kega znanja, pa bodo postali vodniki. Na te~aju se bodo te~ajniki seznanili z osnovami taborni{tva, pionirstvom, orientacijo in topografijo, postavljanjem {otorov, signalizacijo in lokostrelstvom. Znanje te~ajniki preizkusijo na tridnevnem hajku, ob tem pa spoznajo tudi veliko spretnosti in igre.

Pogoja: - predhodni dogovor v rodu, obmo~ju ali na ZTS - spodnja starostna meja 14 let

TE^AJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE

Priporo~amo ga vsem, ki si `elijo poglobiti znanje s podro~ja orientacije in topografije in ga tudi v praksi utrditi. Glede na predhodno znanje (uvodni test), bodo te~ajniki razdeljeni v dve skupini:

• prva skupina se bo seznanila z osnovnimi topografskimi izdelki in osnovami orientacije in topografije (znanja za udele`bo na tekmovanjih),

• druga skupina bo poleg tega na terenu izdelovala tudi zahtevnej{e topografske izdelke in se izurila v orientaciji na zahtevnej{ih terenih. Skupina se bo seznanila s pripravo in izvedbo taborni{kih orientacijskih tekmovanj (v programu bo zajetih ve~ina zna~ilnosti in nalog z najpomembnej{ih taborni{kih tekmovanj v Sloveniji, kot so ROT, NOT in druga orientacijska tekmovanja).

Vsi, ki ste se v preteklosti `e udele`ili te~aja, lahko kot pomo~niki pri vodenju na te~aju postanete specialisti orientacije in topografije. Bodo~i specialisti bodo pod budnim o~esom vodstva te~aja opravljali naslednje naloge: predavanje nekaterih tem te~ajnikom in prakti~no pou~evanje te~ajnikov, priprava prog te~ajnikom in njihovo postavljanje na terenu, izdelava idealov skic in ocenjevanje skic, pripravljali pa bodo tudi strokovne ~lanke o orientaciji in topografiji, ki bodo kasneje objavljeni v reviji Tabor.

Pogoji: - starost najmanj 15 let

- osnovno znanje drugega lista

TE^AJ PRE@IVETJA Z RASTLINAMI ZA PREHRANO IN ZDRAVJE

Na te~aju se bodo udele`enci seznanili z u`itnimi rastlinami. Program obsega tematske sklope kot so:

• poznavanje in uporaba u`itnih rastlin

• voda

• priprava hrane

Te~aj bo organiziran v obliki bivaka.

Pogoj: - starost najmanj 17 let

LOKOSTRELSKI TE^AJI

Zveza tabornikov Slovenije in Slovenska lokostrelska {ola pripravljata v okviru izmene G[ programe za razli~ne lokostrelske

te~aje.Te~aj je namenjen tabornikom, ki `elijo poglobiti svoje znanje streljanja z lokom. V okviru lokostrelske izmene v G[ bodo:

• te~aj za lokostrelce – za~etnike

Pogoj: kandidati morajo biti stari najmanj 14 let

• te~aj za vaditelje lokostrelstva

Pogoj: kandidati morajo biti vodniki vodov ali klubov v taborni{ki organizaciji, ali ~lani, ki `e dve leti delajo v

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

'99 '99 '99 '99

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

lokostrelski organizaciji

• te~aj za u~itelje lokostrelstva; Pogoj: kandidati morajo imeti opravljen vaditeljski te~aj z nekajletno prakso

• te~aj za sodnike

• izpopolnjevalni te~aj

Opomba: Pri te~aju za vaditelje in u~itelje lokostrelstva gre za prakti~ni del, splo{ni del te~aja pa se opravlja na Fakulteti za {port.

TE^AJ ZA IN[TRUKTORJE 1. STOPNJE - TEMELJNI

Te~aj je namenjen tabornikom, ki vodijo ali bodo vodili taborni{ke enote: dru`ine, klube ali rodove. Te~ajnike `elimo usposobiti za samostojno vodenje enote, da bodo znali planirati in organizirati delo. Poglobili bodo `e pridobljeno znanje o taborni{tvu, o temeljnih na~elih in principih skavtstva, duhu taborni{tva ter strukturi organizacije. Posredovali jim bomo znanja, kako zaznati in razumeti potrebe mladih.

Pogoji: - starost najmanj 17 let

- smisel za odgovornost in vodenje

- osnovno znanje drugega vozla.

TE^AJ ZA IN[TRUKTORJE 1. STOPNJE - TEMELJNI (v angle{kem jeziku)

V terminu od 15. do 22. avgusta bo en temeljni te~aj potekal v angle{kem jeziku. Na te~aj so poleg ~lanov ZTS vabljeni tudi udele`enci iz tujine. V vodstvu te~aja bodo sodelovali tudi predavatelji iz evropske skavtske regije.

Pogoji: - dodatni pogoj je znanje angle{kega jezika

TE^AJ ZA IN[TRUKTORJE 1. STOPNJE - NADALJEVALNI

Te~aj je namenjen tabornikom, ki vodijo ali bodo vodili taborni{ke enote: dru`ine, ~ete, klube ali rodove. Te~ajniki bodo poglobili in nadgradili znanje iz temeljnega te~aja in se usmerili na delo na enem od podro~ij dela s ~lani.

Pogoji: - starost najmanj 18 let

- smisel za odgovornost in vodenje

- osnovno znanje drugega vozla

- opravljen temeljni te~aj in predstavitev projekta

RAZPIS ZA PROSTOVOLJNO OSEBJE V GOZDNI [OLI

Med poletno sezono v letu 1999 `elimo vsem udele`encem tabornih izmen v Gozdni {oli v Bohinju in udele`encem iz tujine (projekt “Kam v Evropi”) zagotoviti strokovno vodstvo pri programskih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, orientacija, `ivljenje v naravi, veslanje in dejavnosti na vodi, planinstvo, kulturno zabavna animacija in igre. V ta namen potrebujemo v ~asu od 20. junija do 8. avgusta 1999 ~lane prostovoljnega osebja (tabornice in tabornike), ki:

• imajo smisel za delo v skupini in za delo z mladimi in `elijo razviti organizacijske sposobnosti,

• se spoznajo na vsaj dve od navedenih dejavnosti, ki jih bo treba organizirati za skupine do 15 otrok,

• `elijo prispevati k razvoju Gozdne {ole kot tabornega centra,

• so stari med 18 in 30 let,

• `elijo pre`iveti vsaj 15 dni po~itnic kot osebje Gozdne {ole. Poleg tega `elimo v ~asu od 8. do 15. avgusta in od 15. do 22.

avgusta zagotoviti tehni~no pomo~ pri organiziranju in{truktorskih te~ajev v G[. Zato vabimo aktivne tabornice in tabornike, ki so stari nad 18 let, k sodelovanju v skupini tehni~nega osebja (Kanar~ki). Naloge tehni~nega osebja so:

• opravljanje pisarni{kega dela

• urejanje hi{e in tabornega prostora

• priprava opreme in materialnih sredstev potrebnih za izvedbo programa

• obratovanje interne kantine v dogovorjenih urah

SPLO[NI POGOJI IN ROKI PRIJAV

Pri pogojih za starost udele`encev velja koledarsko leto. Rok prijav za udele`ence in osebje je 30. april 1999.

• Kasnej{e prijave bomo sprejemali samo v primeru popolnitve mest za posamezne te~aje.

• V primeru popolnitve ene izmed {ol (in{truktorski te~aji), bomo prijavljene razporedili na mesta v {e nepopolnjeni {oli (udele`enci bodo o tem obve{~eni).

• Prijave na obrazcih “Prijava udele`encev na poletne te~aje ZTS 99” po{ljite na sede` Zveze tabornikov Slovenije. Ob prijavi na in{truktorske te~aje za vsakega udele`enca po{ljite tudi izpolnjen obrazec “Predlog za udele`bo”.

• Polovico te~ajnine oziroma kotizacije za te~aje je potrebno nakazati ob prijavi, ostalo pa poravnati ob za~etku te~aja. Rok za odpoved udele`be je 10 dni pred za~etkom te~aja. V primeru kasnej{e odpovedi zaradi stro{kov organizacije te~ajnine ne bomo vra~ali.

• ^e bo prijav manj, kot je najmanj{e predvideno {tevilo te~ajnikov za posamezni te~aj, bo ta odpovedan.

[TPM 99

Rod Jezerskega zmaja vas vabi na tradicionalno tridnevno taborni{ko orientacijsko tekmovanje [e Ta Po~asnemu Mine, ki bo potekalo od 7. do 9. maja 1999 od 7. do 9. maja 1999 7. v {ir{i okolici Velenja. Zbor ekip Zbor ekip Zbor ekip Zbor ekip ekip bo ob 14.00 uri bo ob 14.00 bo ob 14.00 uri bo ob 14.00 v sredi{~u Velenja, in sicer na Titovem trgu. Rodovi lahko tekmujejo z ve~ ekipami. Mladoletni udele`enci naj imajo s sabo izpolnjena potrdila. Polnoletni udele`enci tekmujejo na lastno odgovornost. Z `rebanjem startnih {tevilk bomo pri~eli od 14.00 dalje. Tekmovanje bo potekalo po pravilih [TPM-ja pravilih [TPM-ja pravilih [TPM-ja pravilih [TPM-ja pravilih [TPM-ja, ki jih je izdal RJZ (januar 1998). Opozarjamo na nekaj to~k:

Ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah: Baby face kategorija: od 14 do 17 let oz. letniki 1982-1985, Senior kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1981 in starej{i. Kategorije niso lo~ene po spolu, za vsako gozdovnico, popotnico ali gr~ico pa se ekipi pri{teje 50 to~k ( `enska ekipa = +250 to~k ).

Ekipe spijo v {otorih, ki jih prinesejo s seboj (iz zbirnega mesta jih bo na bivak dostavil organizator ).

Orientacija se za~ne `e v petek, in sicer do bivaka, ki bo v petek in soboto na istem mestu. V soboto bodo lahko ekipe odve~no opremo pustile na bivaku.

Naloge in to~kovanje lahko najdete na internetu (ZTS, strani rodov, rod Jezerskega zmaja).

V primeru kr{enja taborni{kega kodeksa bo ekipa diskvalificirana.

Oprema, ki jo ekipe potrebujejo za [TPM, je slede~a: {otor, armafleks, spalna vre~a, nepremo~ljiva obla~ila v primeru de`ja, kotli~ek, jedilni pribor in kro`nik (mena`ka), pribor za opravljanje nalog na kontrolnih to~kah, dodatna hrana (za bolj la~ne), za`eljen tudi glasbeni in{trument…

Letos prvi~ podeljujemo pokal FERKO za najbolj{o ekipo v vseh pogledih. Pokal se podeli na podlagi mnenj sodelujo~ih ekip.

[tartnina zna{a 11.500 SIT [tartnina zna{a 11.500 [tartnina na ekipo in zajema stro{ke organizacije, hrano (ve~erja in ~aj v petek, sendvi~ in pija~a za na pot, ter sestavine za pripravo obroka in kruh v soboto, kosilo v nedeljo), na{itke, majice in nagrade za najbolj{e ekipe.

srednje {ole...), ne samo pridobitev izobrazbe in osebnostna rast, pa~ pa tudi mo`nost za napredovanje in vi{jo pla~o (podeljevanje to~k za uspe{no opravljeno izobra`evanje, potrdilo o sodelovanju kot predavatelj ali mentor).

Zato vabimo vse taborni{ke vzgojitelje, u~itelje, profesorje in predavatelje, da sodelujejo v programu izobra`evanja ZTS, osebno napredujejo in s tem pripomorejo k uveljavljanju vzgojnoizobra`evalnega pomena taborni{ke organizacije. Informacije in podrobna navodila dobite v pisarni ZTS (300 08 20) ali na elektronskem naslovu ZTS@guest.arnes.si.

TERMINI PREDSTAVITEV PROJEKTOV MED LETOM

Prijave po{ljite do 30. aprila 1999

Prijave po{ljite do 30. aprila 1999

Prijave po{ljite do 30. aprila 1999

Prijave po{ljite do 30. aprila 1999 po{ljite na naslov: Andrej BRA^I^, Ko`eljskega 1, 3320 VELENJE (tel.: 063 852370). Pri njem dobite tudi vse dodatne informacije. V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi ime, priimek, naslov in telefonsko {tevilko vodje ekipe. Prijava velja samo ob predlo`itvi potrdila (fotokopije) o pla~ani {tartnini, ki jo naka`ite na `iro ra~un {t.: 52800-678-82037, sklic na {t.: 99. Za druga~en na~in pla~ila se dogovorite s kontaktno osebo.

Mlaj{i od 18 let ne pozabite potrdila, da se star{i strinjajo z va{o udele`bo na tekmovanju.Brez potrdila ni mo`no sodelovati na tekmovanju!!!

Pridite in s svojo prisotnostjo obogatite na{o akcijo!

Vabijo vas Jezerski zmaji

RAZPIS ZA SODNI[KI SEMINAR

Seminar je namenjen vsem, ki bi radi raz{irili svoje taborni{ko znanje in postali sodniki za M^ ali GG mnogoboje. Seminar organizira Rod kra{kih viharnikov iz Postojne in bo potekal od 7.7.7.7.7.9. 5. 1999 v taborni{ki ko~i Ma~kovec pri Postojni. 9. 5. 1999 v taborni{ki Ma~kovec Postojni. 9. 5. Ma~kovec Cena sodni{kega seminarja je 5.000 tolarjev, prijave pa sprejemamo v pisarni ZTS do 30. 4. 1999, oziroma do popolne zasedbe prostih mest.

Informacije pri vodji seminarja: Ga{per Rupnik, Tr`a{ka 4, 6230 POSTOJNA, telefon 067/23 276, e-po{ta gasper.rupnik@guest.arnes.si.

Enak seminar bo od 9.-11. 4. 1999 v okolici Velenja organiziral tudi Rod jezerskega zmaja iz Velenja.

SPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRA@EVANJU

ZTS ponuja mo`nost za napredovanje v poklicu Zveza tabornikov Slovenije `e drugo leto s svojimi vzgojnoizobra`evalnimi programi sodeluje v programu stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobra`evanju. Gre za spopolnjevanje strokovnih delavcev na podro~ju vzgoje in izobra`evanja za pridobitev izobrazbe, zagotovitev mo`nosti za obnavljanje, raz{irjanje in poglabljanje strokovnih znanj ter seznanjanje z novostmi na tem podro~ju. Cilj programov, ki izidejo vsako leto v katalogu, je profesionalni razvoj in osebnostna rast strokovnih delavcev ter ve~ja kakovost in u~inkovitost celotnega vzgojno-izobra`evalnega sistema. Sodelovanje na taborni{kih programih (poletni te~aji, ki jih organizira ZTS), ki so v katalogu spopolnjevanja, so za na{e ~lane, ki pou~ujejo v izobra`evalnih ustanovah (vrtci, osnovne in

Naslednji termin predstavitev projektov in{truktorskih te~ajev med letom bo v mesecu juniju in sicer:

9. junij 1999 ob 17. uri v sejni sobi na ZTS za predstavitev projektov temeljnih te~ajev med letom

10. junij 1999 ob 17. uri v sejni sobi na ZTS za predstavitev projektov nadaljevalnih te~ajev med letom.

Prijave za udele`bo na predstavitvi sprejemamo v pisarni ZTS.

ZLATA PU[^ICA 99

tradicionalno taborni{ko lokostrelsko tekmovanje Zlata pu{~ica. Tekmovali bomo v dveh disciplinah in sicer "Klasi~ni lokostrelski disciplini" (KLD) in "Taborni{ko lovski disciplini" (TLD).

V prvi disciplini tekmujejo M^ in GG razdeljeni po spolu in starosti v 4 kategorije:

^ebelice – vse, ki so letos dopolnile 11 let (l. 88)in mlaj{e Medvedki – vsi, ki so letos dopolnili 11 let (l. 88) in mlaj{i Gozdovnice – vse, ki so letos dopolnile 15 let (l. 84) in starej{e od 11 let Gozdovniki – vsi, ki so letos dopolnili 15 let (l. 84) in starej{i od 11 let. Strelja se na zunanjem streli{~u. Tekmuje se ekipno in posami~no; ekipo sestavljajo {tirje M^ istega spola. Rezultati treh najbolj{ih se {tejejo v rezultat ekipe. Isto~asno se tekmovalci ekip in ostali, ki tekmujejo kot posamezniki, borijo tudi za najbolj{o posami~no uvrstitev. Vsaka ekipa mora imeti lok, najmanj 6 pu{~ic, rokobran in {~itnik za prste.

V drugi disciplini tekmujejo vsi, ki so letos dopolnili 16 let (l. 83) in starej{i, razdeljeni v dve kategoriji po spolu. Strelja se v gozdu. Tekmovanje je posami~no; tekmovalci iz razli~nih rodov so razporejeni v skupine, ki jih dolo~i organizator. Vsak tekmovalec mora imeti svoj lok in pu{~ice, ki morajo biti ozna~ene.

V vseh disciplinah se strelja instinktivno. Dovoljene so vse vrste lokov (tudi compound), vendar ti ne smejo biti opremljeni z merilnimi napravami ali drugimi pripomo~ki, ki bi lahko slu`ili za merjenje. Vse pu{~ice posameznega tekmovalca morajo biti enako dolge. Za opremo morajo poskrbeti rodovi sami, ker izposojanje ne bo mogo~e. Pravila tekmovanja bodo na voljo v pisarni ZTS.

Tekmujejo lahko le ~lani ZTS (tisti, ki so ~lani registriranih rodov oz. so pla~ali ~lanarino za leto 98/99).

[tartnina zna{a 1500 SIT [tartnina zna{a 1500 [tartnina zna{a 1500 SIT [tartnina zna{a 1500 na udele`enca. Rodovi, ki bodo pripeljali 15 tekmovalcev ali ve~ pla~ajo 1000 SIT na tekmovalca. Vsi tekmovalci se Vsi morajo prijaviti (ime, starost) do 10. 5. 1999 morajo prijaviti starost) do 10. 5. prijaviti na naslov: RTT

Zarnikova 3, 1000 Ljubljana; na telefon: 061/ 146 25 08 (Damijan) ali 061/ 316 562 (Katra ali Gaber).

[tartnino lahko pla~ate na tekmovanju ali na @R: 50101-678-71185, Dru{tvo tabornikov Rodu Tr{atega Tura, Zarnikova 3, Ljubljana

Zbor ekip bo na lokostrelskem streli{~u v Kosezah ob 9:00 uri

Zbor ekip na lokostrelskem streli{~u v ob uri

Zbor ekip bo na lokostrelskem streli{~u v Kosezah ob 9:00 uri

Zbor ekip na lokostrelskem streli{~u v ob uri ekip uri. Do Kosez vozita avtobusa {t. 5 in 22. Izstopite pri Emona centru in sledite oznakam do streli{~a.

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

'99 '99 '99 '99

Po starem…

Bubi, RAJ Cerkno

Zdr Zdr Zdr Zdr Zdr a a a a a v v v v v o! o! o! o! o!

klemen.kenda @ guest.arnes.si

Spet smo nekoliko zaspali… Zadnji mesec se je na Usenetu (glej Tabor 12/98) nabralo le okoli 12 sporo~il. Igor iz RGT poziva vse, naj se zbudijo in za~nejo sodelovati, Samo iz RSK [kofja Loka sporo~a, da je njihovo glasilo Termitnjak sedaj v celoti dosegljivo v elektronski obliki – prek Interneta – na naslovu http://rsk.cjb.net/. Oglasil se je {e Matija (na{ urednik), ki vabi vse tabornike k sodelovanju pri oblikovanju Tabora.

Zadnji~ smo vam obljubili {e recenzijo »Skavtske tla~enke 1« in odgovor na vpra{anje: »Kako v resnici poteka posredovanje podatkov o ~lanstvu prek Interneta«. Prvo si lahko preberete spodaj, odgovora na zastavljeno vpra{anje pa vam ne moremo dati, ker se bodo podatki o ~lanstvu zaradi ~asovne stiske (brez podatkov o ~lanstvu ZTS ne more registrirati rodov, ki izpolnjujejo pogoje) letos zbirali {e po starem (na disketi oz. po elektronski po{ti).

SKAVTSKA TLA^ENKA 1

ZSKSS - SkavtNET, november 1998

Cena: 1500 SIT

NOVI^KA: Tudi KOJA pripravlja taborni{ko zgo{~enko z naslovom »Zgodovina skavtstva na Slovenskem«. Vsebovala bo slikovito, zanimivo in celostno predstavitev razvoja skavtstva, slovenskih organizacij in {e kaj. Projekt se baje `e bli`a sklepni fazi, ~aka pa {e na odobritev IO ZTS.

kice: dobrodo{el dodatek vsakemu oblikovalcu rodovega ali kak{nega drugega taborni{kega glasila; glasba: besedila, akordi, nekaj glasbenih in video posnetkov iz oddaje Taborniki & skavti; iz~rpna in uporabna navodila za izdelavo doma~ih strani; programi za delo z Internetom, grafiko, skavtski programi, orodja).

Velika ve~ina stvari (vsaj 95%) na tla~enki je pravzaprav pobranih bodisi z Interneta (predvsem s strani Boy Scouts of America ali slovenskih strani) bodisi s podobnih zgo{~enk drugih organizacij (spet BSA)… Kljub vsemu predstavlja tla~enka koristen in (glede na svoj namen) celovit vir informacij, ki bo koristen marsikateremu taborniku.

Vse dodatne informacije dobite na: tlacenka tlacenka tlacenka tlacenka tlacenka @ skavt.net skavt.net in http://tlacenka.skavt.net http://tlacenka.skavt.net http://tlacenka.skavt.net http://tlacenka.skavt.net http://tlacenka.skavt.net.

PRIPORO^AMO:

http://www.zts.org/ Stran ZTS `e nekaj ~asa lahko najdemo na novem naslovu.

http://hr.scout.net

Savez izviða~a Hrvatske. Na strani lahko najdete informacije o njihovih tabornih centrih, akcijah, rodovih (odredih), preberete si lahko njihov bilten,…

Prijetno sem bil presene~en nad zgo{~enko, ki sem jo nedavno prejel domov. Zgo{~enka je delo na{e sestrske organizacije – ZSKSS. Odlikuje jo lepa zunanja podoba, prijeten uporabni{ki vmesnik, ki ima sicer nekaj hro{~ev (v neslovenskih Windowsih ima te`ave s {umniki, nekaj povezav v menujih ne deluje, HTML dokumenti imajo pomanjkljivo podporo za »krilate« znake) in zanimiva ter razgibana vsebina (besedila: o B.P. in njegova dela, skavtske igre, slovensko leposlovje; sli-

http://welcome.to/posocje

Spletna stran projekta Poso~je '99. Na njej najdete osnovne informacije o projetku (program,…), prijavnico za sodelovanje. Na strani pa je tudi oglasna deska, kjer lahko pustite sporo~ilo.

4VS ZZ '99

zimovanja

Zimovanje je lahko zelo zanimiva stvar, {e posebej v stari planinski ko~i v Trenti, kjer smo teden dni pre`iveli taborniki RSM iz Nove Gorice. Zima nam je naklonila precej snega ter lepo in mrzlo vreme, ki je bilo kot nala{~ za razli~ne dejavnosti na sve`em zraku. Naredili smo sne`ni bivak, tekmovali za najlep{ega sne`aka, se veliko smu~ali in sankali. Zimske razmere so zahtevale posebna pravila obna{anja v ko~i, ki so ohranjala zdravje in dobro razpolo`enje zimujo~ih. Vsak si je moral zapomniti {tiri va`ne stvari zimovanja

Zlatorog '99:

1.va`na stvar: vedno moramo imeti na sebi suhe cunje, kar je zelo te`ko, saj smo stalno na snegu in zato vedno mokri. Zato je prva glavna stvar, da ko pridemo v ko~o preoble~emo mokre cunje in ~evlje, in jih damo su{it. A tukaj nastane problem. Imamo namre~ omejeno {tevilo mest za su{enje obla~il, zato se ve~krat prepiramo za ta mesta.

2.va`na stvar: vedno mora biti dovolj drv za kurjenje pe~i. Tako smo se morali ve~krat podati na mraz po zasne`ena drva in jih vla~it v ko~o, kar je bilo kar te`avno, saj je imela ko{ara z

tiste besede zase, sicer se hitro zgodi, da te bodo zelo bolele roke. Enkrat sem jih delal petdeset v eni sapi. Se pravi: kletvice so grde in zadr`i jih zase, sicer bo{ hitro sit reka: "Delaj sklece!!!".

Zimovanje RS@ ml. na Blokah

ZBOR !!! Klic, ki je {e zadnji~ odzvanjal v u{esih vseh zimovajo~ih in v misli privabljal vse sladke, sne`ene, nerodne, prikupne, … trenutke preteklega tedna.

^e se ne umiva{

drvmi vred okrog osem kilogramov. A s tem se problemi ne kon~ajo, saj mora ogenj ves ~as goret in eden mora skrbeti za to. Tako de`urni ali drugi prijazni osebki cel dan skrbijo za ogenj. Ampak pono~i ne moremo skrbeti zanj, zato ugasne, tako da se zjutraj znajdemo v mrzli jedilnici, ki je nato povrh {e zakajena, ker posku{amo spet zakuriti ogenj.

3.va`na stvar: higiena je zelo pomembna. Zato si redno umivamo zobe in tu{iramo, ~eprav zelo hitro zmanjka tople vode, a to ni edini problem pri tu{iranju, saj je v steni luknja, ki gleda na umivalnike. Na sre~o je luknja visoko, tako da ne more nih~e gledati skozi. A vseeno se najdejo osebki, ki znajo to luknjo izkoristiti za te`enje ljudem. Verjemite mi, saj sem sam izkusil po{iljko ledeno mrzle vode pod tu{em, ki jo je dobrodu{no poslal na{ kuhar Taubi (Sa{a).

4. va`na stvar: kletvic se ne govori, ali: "Delaj deset sklec!!!". Ta kri~e~i stavek je znan vsem, ki so kdaj izrekli kletvico v bli`ini svojega nadrejenega. Tako se mi je zgodilo, da sem delal sklece v vodi, snegu in blatu. Se pravi, da je bolj{e, da zadr`i{

Vse se je za~elo z Rapanui-indijanskim tekmovanjem za ~astno pravico prvega odhoda na ve~erjo. Iz narave smo se po ve~erji preselili v svet filma, kjer smo v ve~ernih toaletah lahko spremljali podelitev oskarjev. V prvo jutro nas je zbudil Pust, ki nas je popeljal s sabo na njegov tradicionalen Cerkni{ki sprevod. Vsekakor smo bili njegovi najbolj razigrani obiskovalci, {e posebej, ko se je z odra zasli{ala Miranova to`ba o pogre{ani Lauri, ki je kasneje postala himna zimovanja. Vendar za ta dan plesa {e ni bilo dovolj, zve~er smo se zavrteli {e ob sr~kovem plesu… In `e smo, z rahlo bole~imi nogami tekli v jutranji zbor. Tudi to jutro nas je oplemenitila jutranja misel in nas odpeljala novim osvajanjem ve{~in naproti. Zimovanje ne bi bilo pravo zimovanje, ~e se ne bi popoldan pomerili v gumanju po zasne`enih blo{kih poljanah. Izvirno pripravljena prisega novih tabornikov je bila odli~en uvod v gledali{ki ve~er v izvedbi novope~enih igralcev. S pustnim torkom smo nadaljevali, kjer smo kon~ali v nedeljo, le da smo se tokrat na{emili mi in posku{ali odigrati zgodbo, v kateri bi nastopale vse maske. Ker pa tudi ljubezen nikoli ne po~iva, smo popoldan odprli delavnico za poro~na darila in spominke, saj sta nas zve~er obiskali dve dobri vili, ki sta obsojali mlade pare na ve~no zvestobo. To pa seveda ni pokvarilo vzdu{ja GG-jem, ki so se `e zjutraj podali na celodnevno iskanje dolo~enih koti~kov zemlje. Medtem, ko so M^-ji lovili ~arovnico (ki so jo tudi ujeli!), so GG-ji obiskali edinega izdelovalca blo{kih smu~i. Ker pa se na{i nadobudni M^-ji in murni nikoli ne utrudijo, smo jih popeljali na no~ni sprehod po gozdu, kjer ~isto zares prebivajo ~arovnice in medvedi. Ve~ o medvedih in drugih

Udele`enec zimovanja Zlatorog ‘99

gozdnih bitjih pa smo izvedeli naslednji dan, ko nas je obiskal lovec. V upanju na ~im toplej{o no~, pa so se popoldan GG-ji odpravili postavljat igluje, ki bodo njihova no~na zmrzovali{~a. »Ko GG-jev ni doma M^-ki ple{ejo«, so dejali M^-ki in naredili `urko. Po prezebli, vendar posebni no~i smo izpopolnjevali svoje znanje v kemijski in vremenski delavnici, karate klubu ter oddelku za prvo pomo~. Popoldan in ve~er pa so nam pisano obarvali posebni gostje, za kar se jim najlep{e zahvaljujem. V duetu sta delovala Lrga, ki nas je popeljala v svet duhovnosti, in Aljo{a, s katerim smo odpotovali v Ju`no Ameriko. Ve~er, s priokusom improlige so nam pripravili taborniki iz Ra{i{kega rodu in doma~e Gr~e. Tudi tokrat je jutro pri{lo prezgodaj in na{e luknje so morale zopet pridobiti videz sobe. Po napornem delu smo se samo {e ulegli v avtobus in vzeli pot pod kolesa. Ne, ne, to {e ni konec. Ta je pri{el {ele naslednji dan po ponovnem sre~anju ob torti.

Vsekakor je bilo nepozabno in simpati~no in vsem, ki ste namesto tega smu~ali, je lahko `al.

SNOUBOVCI smo ga kon~no do~akali!

Jana, RS@ ml.

Zimovanje 98 - Bele Vode - RKV in RJZ

Kot vsako leto smo se tudi letos RKV-jevci odpravili na zimovanje. Najeli smo avtobus in hopla v Velenje, kjer so nas `e ~akali velenjski taborniki in seveda Mojca in Pero. ^eprav se vsi {e nismo poznali, smo kar hitro sklenili nova prijateljstva in se `e prvi dan noro zabavali. Kon~no na{ cilj, Osnovna [ola Bele Vode. Cela {ola samo za nas(hura!!!) Zasedli smo najbolj{a mesta za spanje v telovadnici in na{ kuhar Gu{ter s pomo~niki si je naredil HEADQUOTER- v kuhinjo seveda VSTOP STROGO PREPOVEDAN! Medtem ko smo se mi sankali, dri~kali, bordali in ne vem kaj {e vse mogo~e, je Ga{per pridno kuhal. Imeli smo pester program, saj sta nas Pero in Bra~ko pridno vozila s kombijem naokoli. Peter in Matja` sta nam ob predstavitvi plezalne opreme razlo`ila {e njeno uporabo. Po tem pa tudi prakti~no seveda spust. PP-jevci smo spali na Smrekovcu, kjer smo naredili bivak - iglu in spali v njem. Igrali smo tudi hokej z doma~ini in kar nekajkrat so nas nabrisali. GG-jevci so imeli razne delavnice od oblikovanja fimo mase do barvanja majic. Skratka to je bilo najbolj NORO zimovanje in upam, da se bomo z Velenj~ani {e kdaj videli !!!

zimovanja

Martin Podboj, RKV Postojna

Zimovanje namre~. Ker ga lani zaradi premalo prijav nismo uspeli pripraviti, smo ga letos pre`iveli dvakrat bolj polno, dvakrat bolj smo u`ivali in se imeli nasploh "fajn".

Odpravili smo se zgodaj zjutraj. V velikem avtobusu se je 15 M^-jev in trojica vodnikov skoraj izgubila. Zanimivost leto{njega zimovanja je namre~ bila, da nas je bilo samo 15 M^-jev in nobenega GG-ja, novo pe~eni zimovodja in dve novi vodnici. Tako smo od zimovanja lahko pri~akovali res veliko. Ko smo po dobri uri vo`nje pri{li v Kotlje, nas je tam `e ~akal voja{ki tovornjak, ki nas je pripeljal na Obretanovo, prijetno ko~ico, ki je bila na{ dom za naslednjih 6 dni. Hitro smo se razporedili po sobah, potem pa se urno oblekli in {li poskusit sneg. Bilo ga je dosti in bil je ravno prav{nji za sankanje, gumarjenje in lopatanje, najpogumnej{i pa so se po strmini spustili tudi s PLE@UHI. Vod medvedkov nam je medtem uredil na{o igralnico, tako da smo se po dveh urah sankanja hitro

mivih stvari. V nedeljo so medvedki in ~ebelice zgradili velik iglu in sne`enega mo`a, gozdovniki in gozdovnice pa so se preizku{ali v "snoubolu" (to je zimska razli~ica priljubljenega paintball-a). Zve~er smo sankali{~e razsvetlili z baklami in se sankali pozno v no~. Naslednji dan nam je novozapadli sneg prepre~il izlet na vrh

preoblekli in od{li krasit na{o hi{ico. ^rnc je {e naredil ko{e za lo~evanje odpadkov, mi pa smo naredili table za vrata in nekaj risbic za po`ivitev. Po ve~erji in zboru smo imeli taborni ve~er, s ske~i vsakega voda in seveda s Transformersi – Rde~o kapico, kjer nastopata v vseh vlogah samo dva igralca. Naslednji dnevi so potekali v sankanju zabavi, seveda pa tudi u~enja ni manjkalo. Najbolj zanimivi pa so bili ve~eri, ko smo si ogledali cirkus, mini playback show, ske~e, peli smo pesmice in se seveda neizmerno zabavali. En ve~er smo podeljevali novim tabornikom tudi rutice in jim pripravili pravo dogodiv{~ino po hi{i, v smislu Poka`i kaj zna{. Seveda so vsi vse znali, zato so si rutke tudi zaslu`ili! Zadnji ve~er pa smo imeli zdaj `e tradicionalni no~ni spust – to je lopatanje po "handgemacht" bob stezi s sve~ami ob robu. V kategoriji Junior se je odli~no odrezal Izidor, pri Seniorjih pa je spet zmagal Windy!

Seveda tudi orientacijski tek ni smel manjkati. Zato smo s planeta Sik poklicali na{ega prijatelja Influenca, da je na{im kratkohla~nikom naredil odli~en lov na lisico, pri katerem so se rde~erutniki imenitno zabavali.

BILO JE SUPER. To zimovanje je bilo `iv dokaz, da se da ~udovito zabavati tudi z najmlaj{imi, posebno ~e se jim popolnoma razda{ in si tam resni~no samo zanje.

Zimovanje dom`alskih taborni- kov na Smrekovcu

Vse se je za~elo pred mnogimi leti, ko je na Smrekovcu zrasla planinska ko~a. In leta 1999 smo se dom`alski taborniki odlo~ili, da se `e drugi~ odpravimo tja zimovat.

V soboto, 20. februarja, se nas je 40 otrok in vodnikov zbralo za blagovnico Vele in odpeljali smo se novim dogodiv{~inam naproti. Da pot ne bi bila dolgo~asna, smo menjali prevozna sredstva. Najprej z avtobusom, nato s sede`nico in nihalko na Golte, od tam pa pe{ do Smrekovca. Ob prihodu smo dobili topel ~aj, razdelili smo se po sobah, pojedli kosilo in nato vsi navdu{eni poskakali v sneg.

@e prvi dan smo spoznali veliko novih prijateljev, v naslednjih dneh pa smo se skupaj dodobra nasankali in po~eli {e mnogo zani-

Smrekovca, zato smo pripravili {tafetne igre v snegu. Po kosilu je spet za~elo sne`iti in ostali smo v ko~i. Izdelovali smo razglednice za doma~e in veliko lepljenko. Ve~er smo posvetili ustanoviteljema skavtizma in gozdovni{tva, Baden-Powellu in E.T. Settonu.

Da bi preizkusili na{e znanje sankanja, smo se naslednji dan pomerili na pravem sanka{kem tekmovanju. Gozdovniki in gozdovnice so zadnji ve~er zakurili ogenj v snegu, medvedki in ~ebelice pa so se pripravljali na taborni{ke poroke. Poro~ili smo dva mlada para, zimovodja Grega pa je vsem medvedkom in ~ebelicam podelil na{itek za ve{~ino sanka~.

zimovanja

Od na{ega bivanja na Smrekovcu smo se poslovili s pesmijo Dan je {el, ki smo jo zapeli s sve~ami v roki ob na{em igluju. V sredo zjutraj smo oprtali nahrbtnike, se poslovili od ko~e in se odpravili proti domu. V tem kratkem ~asu smo se res dodobra nau`ili snega in sonca. Da je zimovanje uspelo, je poleg petih vodnikov in zimovodje zaslu`no tudi osebje ko~e na Smrekovcu. Za nas so lepo skrbeli Fika, Zmago in Sandi. Na Smrekovec se bomo prav gotovo {e vrnili!

Jasna, XI.SNOUB

Tanja, Bobi in Jaro, RST Dom`ale

Tudi burja nam ni~ ne more

Za konec tedna je bilo napovedano slabo vreme s sne`nimi padavinami in mo~no burjo na Primorskem. Ni~ nenavadnega za november in {e manj nenavadno za obisk Rodu gorjanskih tabornikov pri tabornikih iz Rodu modrega vala. Mesec november smo si rezervirali za izlet v Italijo in lansko leto je bilo vreme povsem enako. Navsezadnje pa je tako tudi prav. Na{i prijatelji iz zamejstva nam `elijo predstaviti Kras v vsej svoji izvirnosti in slika bi bila precej nepopolna, ~e ne bi ob~utili prave kra{ke burje. Osemnajst Dolenjcev nas je v prekrasni dolini Glin{~ice ugibalo ali je prijetneje vdihavati dolenjski zrak, katerega temperatura zna{a nekaj stopinj pod ni~lo, ali toplej{i primorski zrak, ki ga ostra burja predstavi kot sibirskega. Do zaklju~ka nismo pri{li, kar niti ni pomembno. V prelepi pokrajini in prijetni dru`bi se marsikaj la`e prenese.

Pred burjo smo se skrili na `upanstvu slovenske ob~ine Dolina, kjer nas je pozdravil sam `upan, dodatno pa smo se pogreli ob namakanju kruha v olivno olje, ki je bilo nekaj trenutkov prej pred na{imi o~mi proizvedeno iz oliv. Na mraz iztekajo~ega se dne smo pozabili ob odbojkarskem sre~anju med obema rodovoma. Vrhunec sre~anja je bila tudi tokrat ve~erna zabava, na kateri smo po dvakrat prepeli vse taborni{ke in narodne pesmi. Pomanjkanja plesa nikoli nismo trpeli, kadar smo bili skupaj s taborniki iz zamejstva.

Drugi dan na{ega obiska je bil len in po~asen. V razpolo`enju primernem tempu smo si ogledali Gorico in se povzpeli na gori{ki grad. Ravno prav smo se nau`ili sve`ega zraka, da se nam je obisk na znameniti Osmici zasidral v spomin kot ena najprijetnej{ih postaj na{ega izleta. Pr{ut in teran sta prav gotovo najbolj{a v ambientu kra{ke kmetije.

Ob spomladanskem pobratenju smo si obljubili, da sre~anja postanejo redna akcija na koledarju obeh rodov. V na{em rodu smo obisk ozna~ili kot nagrado za celoletno delo. Ne smemo pa pozabiti, da se s pomladanskim in jesenskim obiskom ne zaklju~uje krog na{ega medsebojnega sodelovanja. Nekaj na{ih gr~ je poleti pre`i-

le`ni smo jim za prijetno dru`bo in lepo organiziran program na{ega obiska, hkrati pa upamo, da se veselijo naslednjega sre~anja ravno tako kot mi.

Rakitna ’99

zimovanja

^as je, da objavimo {e kak{no od akcij Rodu Srnjak iz Logatca. Tokrat smo se nahajali na zimovanju na Rakitni. Bilo nas je petintrideset iz dveh dru`in, GG in M^. Res, da smo bili samo {tiri dni, vendar to ne pomeni, da se nismo imeli super. Tokrat se je vreme

velo pet prijetnih dni na taboru Rodu modrega vala v Bohinju, nekateri ~lani obeh rodov pa bodo skupaj pri~akali novo leto. Prepri~ani smo, da se na{i prijatelji iz Trsta in Gorice zavedajo, kako hva-

celo malo prilagajalo na{emu programu in nam priskrbelo obilo zimskih radosti. Prihod na zimovanje je bil pohodni{ko obarvan, saj je bilo potrebno prehoditi od `elezni{ke postaje do {ole v Rakitni dobrih deset km, pa ~eprav po bli`njici skozi gozd. Po~eli smo vse mogo~e re~i; postavli zimski bivak, M^-ki so hoteli narediti iglu, vendar so prej od utrujenosti obupali, saj bi bil ogromen, ~e bi ga dokon~ali, peli smo,... GG-ji smo se ukvarjali z orientacijo in orien-

Andrej, RGT

[tirje zimski dnevi kamni{kih tabornikov

Letos smo se s kamni{kimi taborniki odpravili na zimovanje na Ambro`a pod Krvavcem. 28 tabornikov vseh starosti je zimovalo od 21. do 25. feburarja.

Te`ko smo `e pri~akovali zimovanje, ko pa smo bili tam, smo to`ili po taborjenju. Prvi ve~er je bil spoznavni. Igrali smo se razne igre, med drugim tudi rim-{im-{im.

Ponedeljek je skazilo grdo vreme, a mi se nismo dali in smo

tacijskim tekom preko zasne`enih pobo~ij, postavljanjem grmade za sedaj `e pokojno ~arovnico Dolores, ki smo jo nato skupaj z M^ki naredili iz naravnih materialov kot so slama, papir, les idr. Rekli smo si, zakaj pa ne bi pusta zakopali malce kasneje, saj ~e Martinovo praznujejo dve soboti, zakaj ne bi {e pusta. Zve~er smo skupaj od{li v sprevodu in ob soju bakel na prizori{~e se`iga, kjer smo se jo za ve~no znebili. Seveda je sledila sedmina ob krofih, ki so {li tisti ve~er {e posebno v slast.

Zimovanje je uspelo, bilo je noro in upam da nam bo zima v prihodnje {e postregla z obilnimi koli~inami snega.

Ben

Moljk

snemali intervjuje na{ih vodnikov. Lotili smo se tudi monopolija in izdelovanja plakatov.

zimovanja

V torek popoldne je kon~no posijalo sonce in {li smo smu~at. Popoldne smo imeli gozdno {olo. Fantje so vrisovali v karte, spoznavali uporabo kompasa in delali skice terena, dekleta pa smo se pogovarjala o taborni{tvu, saj smo bile prvi~ na zimovanju. Zve~er smo imeli krst. Vsak nov tabornik je bil kr{~en in je dobil novo ime.

V sredo smo zaspali, zato nam je odpadla telovadba. Tudi ta dan smo smu~ali, saj je bilo lepo vreme. Popoldne smo gledali film Titanik. Delali smo tudi izdelke iz gline. Zve~er smo imeli poroko, zatem pa {e zabavo.

V ~etrtek zjutraj smo {li ponovno smu~at. Po smu~anju smo imeli kosilo, potem pa smo spakirali in se do {tirih vsi odpravili domov.

20%

Vod X: Ana, Manja, Evelin, Ale{, Kri{t; RBG Kamnik

E E E E E vropa vropa vropa vropa vropa

na ste`aj odpira vrata raziskovanju, dru`enju in izmenjavi kulture, mnenj in na~ina `ivljenja mladih. Evropska skavtska regija v `elji dodatne motivacije gibljivosti mladih, starih od 16 do 22 let, `e sedmo leto v okviru projekta »Evropa zate« zbira in posreduje informacije o mo`nostih nastanitve v evropskih skavtskih centrih in zanimivih skavtskih projektih na podro~ju osebne rasti mladega ~loveka.

Skavtski »Lonely planet« za raziskovanje Evrope

EVROKORAKI - EVROPSKA AVANTURA

V angle{kem, francoskem ali nem{kem jeziku vam "Evrokoraki 99" ponujajo 64 projektov v 22-ih dr`avah Evrope. Atraktivni programi ponujajo razvoj osebnosti mladega ~loveka predvsem na {estih podro~jih Potnega lista za Evropo:

• Raziskovanje in odkrivanje Raziskovanje in odkrivanje Raziskovanje in odkrivanje Raziskovanje in odkrivanje odkrivanje; odkrivati ljudi in svet ter razvijati svojo lastno osebnost skozi potovanja, raziskovanja in re{evanja problemov.

• Kakovost `ivljenja Kakovost `ivljenja Kakovost `ivljenja Kakovost `ivljenja `ivljenja; biti aktiven skozi predstavljanje kakovosti `ivljenja, varovanja naravnega okolja, boja proti alkoholizmu, kajenju in jemanju mamil.

• Demokracija Demokracija Demokracija; pridobivati prakti~ne izku{nje o demokraciji, anga`irati se v postopkih odlo~anja v skupini in na vi{jih nivojih, voditi skupne projekte.

• Kultura Kultura Kultura Kultura Kultura; nau~iti se ceniti svojo lastno

V `elji dru`enja pa so se v treh centrih, ki izvajajo program Evrokoraki (Naesbycentret na Danskem, Melan-Les Feux Nouveaux v Franciji in Bucher Berg v Nem~iji) odlo~ili, da bodo 17. julija organizirali festival hrane, pesmi, plesa in iger vseh treh de`el . Poleg izmenjave skavtov iz teh de`el, bodo vsi udele`enci med centri lahko delili veselje in vtise tudi preko Interneta. Dogodek bo vsekakor vreden obiska.

kulturo in kulturo drugih. Sodelovati v kulturni izmenjavi z mladimi iz razli~nih dr`av.

• Solidarnost Solidarnost Solidarnost Solidarnost Solidarnost; sodelovati v projektih, ki dokazujejo solidarnost z ljudmi v pomanjkanju - tako v Evropi kot izven nje.

• Znanja za poklic in socialne spretnosti; Znanja za poklic in socialne in razvijati znanja za poklic in socialne spretnosti na podlagi delovnih izku{enj. Organizirati informacijske kampanje in projekte v skupnosti.

Na Evrokoraku lahko sodelujete nekaj dni ali cel mesec, v velikih skupinah ali kot posamezniki, lahko pa zdru`ite obisk Evrokoraka in kak{nega od mednarodnih taborov, ki jih organizirajo nacionalne skavtske organizacije.

http://www.scout.org/europe/esr/esr4.html http://www.scout.org/europe/esr/esr4.html http://www.scout.org/europe/esr/esr4.html http://www.scout.org/europe/esr/esr4.html http://www.scout.org/europe/esr/esr4.html

KAM V EVROPI - PREGLED SKAVTSKIH CENTROV

Leto{nja izdaja ponuja 320 centrov in tabornih prostorov v 25 evropskih dr`avah. Vsebuje osnovne informacije o dr`avi, naslov in podatke o kontaktni osebi, kratek opis nastanitvene mo`nosti, ceno in podatke o dostopu. Poleg tega posamezni centri ponujajo tudi mo`nosti za prostovoljno delo kot osebje centra (kanar~ki).

http://www.scout.org/europe/wtsie/index.html http://www.scout.org/europe/wtsie/index.html http://www.scout.org/europe/wtsie/index.html Pugy

Va{im prvim Evrokorakom v pomo~

ALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED

izredno resna rubrika za dru`abno kroniko in druge nor~ije

Nagnusni umor v centru prestolnice

Smrtonosni ugriz Smrtonosni ugriz Smrtonosni ugriz Smrtonosni ugriz ugriz

N N N N N o o o o o vica, vica, vica, vica, vica, ki meji `e na znanstveno fantastiko - Je sendvi~ res po`rl tabornika? - Kdo bo prevzel odgovornost!?!

Od smrti princese Diane na{ega uredni{tva ni pretresla tako stra{na in grozljiva novica: izginil je dolgoletni ~lan Zmajevega rodu, Zigi alais Ziggy alais Ziggy the Zmaj. Po preverjenih podatkih je Zigi izginil (podlegel, padel…), ko je branil ~lane svojega voda. Ampak gremo lepo po vrsti…

Zigi je (oz. je bil) mlad, nadobuden tabornik Zmajevega rodu. @e od nekdaj je s svojo toplino in obilico dobre volje posredoval med sprtimi stranmi in marsikatero uro svojega `e tako zelo prezasedenega ~asa `rtvoval za re{evanje problemov svojih sotrpinov v rodu…

In ravno v mesecu, ko ga je sveti o~e Janez Pavel II. hotel razglasiti za bla`enega, se je zgodila katastrofa. Zigiju je pot prekri`al smrtonosni primerek sendvi~a - Sandwichos el Muertos! Kot ka`e, gre za smrtno nevaren virus, ki je mutiral v obliko ogromnega sendvi~a. Strokovnjaki trdijo, da je to bolivijski bratranec bolj znanega virusa Ebola 6. Sode~ po dosedanjih raziskavah, ga je v Slovenijo preko ^ila prinesla slovenska odprava na minuli jamboree in ga zaradi {e nepojasnjenih okoli{~in izpustila (izgubila?) na prostost. Seveda, po pri~akovanjih, vodstvo odprave zanika vsakr{no vpletenost in odgovornost!

Sandwichos el Muertos napada predvsem podnevi. Za `rtve izbira predvsem mlaj{e in slabotne primerke, katerim se s svojo krvolo~no ~eljustjo zasadi v vratni predel in `rtev ubije v nekaj sekundah. Zanimiv podatek je tudi, da ga privla~i rde~a barva.

Tako je v na{em primeru napadel dva M^-ja (rde~e rutke), ko se je vod M^-kov ravno vra~al z vodovega izleta v McDonald's. Sre~a za oba otroka je bila v tem, da je el Muertos okleval, katerega naj napade in s tem dal Zigiju ~as, da posreduje. O~evidci pravijo, da se je z neizmernim pogumom, kakr{nega najdemo kve~jemu {e pri glavnih junakih v najbolj{ih partizanskih filmih, brez pomisleka pognal nad el Muerta in ga zgrabil za goltanec. Ne boj, mesarsko klanje je trajalo kak{nih pet minut, nakar sta oba, Zigi in el Muertos padla v Ljubljanico.

Na `alost Zigija od takrat ni videl nih~e ve~. Vse, kar je ostalo od heroja Zigija, je s krvjo prepojena vijoli~asta rutica, ki so jo delavci Snage iz Ljubljanice potegnili pri Cukrarni.

Kljub temu, da {e nismo povsem izgubili vere, pa je vse manj upanja, da bomo Zigija {e na{li. Kar najbolj boli, pa je to, da kljub vztrajnemu bombadiranju z dopisi s strani ZTS-a na vse odgovorne, do zdaj ni odgovoril niti minister za zdravstvo, niti ministra za obrambo in notranje zadeve, niti veleposlanik Republike Bolivije v Sloveniji, predsednik vlade pa je vso stvar ozna~il kot »neljubi dogodek«.

Glede na to, da so mnoge pri~e spet videle Sandwich el Muertos in to vedno v mo~no obljudenih predelih Ljubljane (Maxi market, Kino Be`igrad, sede` ZTS-a), je res le {e vpra{anje ~asa, kdaj bo el Muertos spet udaril. Koliko tabornikov bo moralo {e izginiti, preden bo kdo izmed odgovornih ukrepal? Bomo res pri~a najhuj{i tragediji za mlado dr`avo Slovenijo od poraza Olimpije v osmini finala evrolige?

Bog z vami in - pazite! Morda ste lahko prav vi naslednja `rtev!

Matja` E.

Zigi v smrtonosnem objemu el Muertosa

Redek bli`nji posnetek Sandwicha el Muertosa

S S S S S e ti e ti e ti e ti e ti

Da bi res naredil nekaj norega?

Kreativna delavnica na gradu Prem

je kdaj porodilo v glavi en kup idej in enostavno nisi vedel kam z njimi? Pa ne da bi bile slabe, ampak je enostavno v tebi nastala zmeda in si se po~util ujetega v vse te iluzije na{e dru`be? In potem nisi vedel kam naprej? "Da bi res naredil nekaj norega?", si se vpra{al. A ja... ali ne? Ne, kaj si bodo pa mislili drugi... Kot da bi imel zavoro nekje tam visoko gori med malimi mo`gan~ki. In potem si raje celo stvar potla~il nazaj v svojo "du{co", se obrnil in {el po uhojeni poti naprej. Ampak nekje globoko v tebi te {e vedno `re... Kot majhni ~rvi~ki lezejo ideje in i{~ejo pot na plano...

Merhaba!

Mogo~en grad Prem v Brkinih, dru`ba tebi enakih in zgodba o tur{kem carju, sultanu Sulejmanu Veli~astnem, bodo poskrbeli, da bodo blokade kar fr~ale stran od nas. Spremenili se bomo v Turke, brkate in ponosne, tihe in besne, ki so tiste dni leta daljnega 1529 hoteli dunajski dvor zavzeti in oblast prevzeti. In so {arili po na{ih krajih, razbijali in ropali, se zabavali in peli. Na koncu pa je za njimi na Dunaju ostala le kava.

kreativna delavnica

Naj ostane zgodba zavita v meglo, saj jo bomo do konca pripeljali skupaj. Z kaj bo{ na koncu bogatej{i, se spra{uje{? Seznanil se bo{ z raznimi kreativnimi tehnikami, ugotovil svoje ro~ne, verbalne in druge spretnosti. Obvladal bo{ trebu{ni ples, bruhanje ognja, vede`evanje usode... Prepri~an sem, da ti bo uspelo, kot bo uspelo NAM vsem, da skupaj vzpodbudimo na{o ustvarjalnost in bodo na koncu ~rvi~ki kar sami skakali iz nas.

In potem? Polni ustvarjalnosti in motivacije se bomo zapodili v svoje vrste, uporabili znanje v vodu, rodu, na taborjenju, te~ajih in prena{ali na{a spoznanja tudi med ostale nevedne`e, ki jih bo {e vedno zvijalo v `elodcu. Se vidimo! Allaha ismarladik!

Seanso bomo izvedli od 14. do 16. maja 99. Da sploh

lahko pride{, od tebe pri~akujemo, da si PePe ali gr~a, ki ga kar razganja od

kreativnosti in da si bo{ sam priskrbel tur{ka obla~ila. Vse ostalo bo{ izvedel, ~e bo{

poklical na 300 08 20 (Pugy)

ali na ZTS @ guest.arnes.si

poslal e-po{to (predmet: kreativna delavnica). Pohiti, na vlaku ni prostora za vse.

Borci za pravice vseh vrst ~rvi~kov in ostalih kreativnih plazilcev

Kjer je motiv, je tudi motivacija

Motivacija - kaj ho~em?

Osnovno, po ~emer se ~lovek lo~i od `ivali, je delo. Opravlja ga zavestno in na~rtno z dolo~enimi cilji ali nalogami, ki jih mora opraviti. Njegova uspe{nost je ob odstranitvi zunanjih okoli{~in odvisna od najmanj treh med seboj povezanih elementov: sposobnosti ali tistega, kar ~lovek zmore, znanja ali tistega, kar zna in motivacije ali tistega, kar ~lovek ho~e. Nobena ~lovekova dejavnost ne nastane kar sama od sebe pa tudi vedenje nasploh ne. Pravimo, da so dejavnosti in ~lovekovo vedenje motivirani oziroma posledica delovanja {tevilnih potreb, vzgibov in gibal.

^e bi obstajal recept, kako motivirati ljudi, bi lahko pri~akovali, da bi uspe{nost posameznikov in s tem uspe{nost organizacije lahko mo~no pove~ali. Pove~alo pa bi se tudi zadovoljstvo ljudi, ki bi bili zato pripravljeni naporneje delati. Zato bi se ponovno pove~ala uspe{nost organizacije itd. Vendar univerzalnega recepta ni. ^e ~lovek dela in uporablja vse svoje sposobnosti, ne dosega vedno enakih rezultatov, tudi ~e ve~krat opravlja povsem enako delo. Prav tako se ~lovekovo vedenje spreminja iz ene situacije v drugo. Tak{ne in podobne ugotovitve nas silijo, da si postavljamo vpra{anja, kot so: kaj je za tem raznovrstnim vedenjem, zakaj ravna oseba zdaj tako, zdaj druga~e?

Iskanja odgovorov nas vodi v enega najva`nej{ih problemov psihologije – v problem motivacije. Psihologija moti- Psihologija Psihologija moti- Psihologija Psihologija vacije v o`jem smislu odkriva razlo- vacije o`jem smislu odkriva vacije v o`jem smislu odkriva razlo- vacije o`jem smislu odkriva o`jem

moti

V zadnjem ~asu V zadnjem ~asu V zadnjem ~asu V zadnjem ~asu V zadnjem ~asu

se med taborniki na razli~nih sre~anjih in posvetih veliko govori o tem, kako naj ~lane pripravimo, da bodo izvajali program, pokazali svojo ustvarjalnost in imeli voljo za delo - da bodo motivirani. V tej in naslednji {tevilki revije Tabor bomo predstavili temelje, na podlagi katerih so ljudje lahko motivirani, ter nasvete, kako lahko u~inkovito motiviramo in na kaj moramo pri tem paziti.

ge dolo~enih ~lovekovih ravnanj, v dolo~enih ~lovekovih ravnanj, v ravnanj, {ir{em smislu pa dolo~a tudi tiste smislu pa dolo~a tudi tiste pa sile, ki silijo ali spodbujajo vsako `i- ki silijo ali vsako `ivo bitje h kakr{nikoli dejavnosti. bitje h kakr{nikoli dejavnosti. kakr{nikoli dejavnosti.

Motivacija za delo

Vse organizacije, ki se spra{ujejo, kako motivirati ljudi, da bi bolje in kvalitetneje delali, se spra{ujejo po posebnostih v motivaciji. Njihovo vpra{anje se nana{a na motivacijo za delo.

ZAKAJ LJUDJE DELAJO? Ko si ljudje postavljajo vpra{anje, zakaj delajo, se resni~no spra{ujejo po silnicah, ki ~loveka motivirajo, da dela, da se trudi, porablja svoje sile in pri tem pogosto prena{a razli~ne fizi~ne in psiholo{ke napore. Mnogim je videti postavljeno vpra{anje povsem preprosto: ~lovek dela, da bi sebi in tistim, ki so od njega odvisni, priskrbel sredstva za `ivljenje, oziroma da bi si pridobil denar. Drugi menijo, da ljudje delajo zato, da bi se uveljavili. Resni~no se pri delu navadno uveljavijo tisti, ki se trudijo in uspevajo. Vendar je tak{nih, ki se uveljavljajo in zato dobivajo tudi posebna priznanja okolice, mnogo manj kot tistih, ki se neprestano trudijo, vendar se nikoli posebno ne uveljavijo in ne dobivajo posebnih priznanj. [e bi lahko nizali gibala ali motive ~lovekovega dela, vendar na{tevanja nikoli ne bi kon~ali.

Vedno bodo ostali {tevilni nepoznani motivi, ki bi jih lahko spoznali samo, ~e bi vsakega ~loveka dobro poznali. Zato se je vredno omejiti na prou~evanje in razlago vsaj osnovnih in splo{nih, za ve~ino ljudi skupnih dejavnikov motivacije za delo.

Ta so pripeljala strokovnjake do naslednjega zelo pomembnega sklepa: niti ene same ~lovekove dejavnosti, pa tudi ne dela, nikoli ne spodbuja samo en dejavnik, ampak so ti zelo zapleteni, poznani in nepoznani. Zato nikoli ni treba hlastati za odgovorom na vpra{anje, zakaj ~lovek dela. Tudi tedaj, ko mislimo, da smo, in v~asih tudi smo, da in v~asih tudi mislimo, da smo, in v~asih tudi smo, da in v~asih tudi odkrili ve~ino glavnih gibal ~loveko- odkrili ve~ino glavnih gibal ~loveko- gibal ve dejavnosti, {e ne smemo sklepati, ve dejavnosti, {e ne sklepati, da smo odkrili univerzalno resnico o smo odkrili univerzalno o da smo odkrili univerzalno resnico o smo odkrili univerzalno o odkrili motivaciji za delo. za motivaciji za delo. za za

Vpra{anja, zakaj ~lovek dela, pa ne postavljamo samo iz radovednosti. Odgovori na to vpra{anje imajo izredno in ve~namensko prakti~no naravo:

• Kako pove~ati ~lovekovo zavzetost pri delu za delo?

• Kako z delom in pri delu zadovoliti ~lovekove potrebe?

• Kako delo napraviti humanej{e?

• Kako dose~i, da zadovoljstvo ustvarjanja prekrije psiholo{ke posledice odtujevanja delu?

Vsakr{ni odgovori na postavljena

V naslednji {tevilki:

Motivacija in zadovoljstvo

Dejavniki, s katerimi lahko motiviramo

Te`ave pri motiviranju

vacija

vpra{anja so nemogo~i, ~e prej ne ugotovimo dejavnikov, ki ljudi motivirajo za delo. Brez poznavanja tega ni sodobnega vodenja, niti ne moremo dose~i posebnih uspehov pri izobra`evanju ljudi pri delu, varnostni ukrepi pri delu so brez pomena, ne moremo razumeti odnosov med ljudmi, ~love{kega obna{anja, `elja itd.

Motivacijska teorija po Maslowu Maslow je menil, da je ~love{ka dejavnost vedno usmerjena navzgor k bolj privla~nim ciljem. Najprej naj bi ~lovek zadovoljil primarne biolo{ke motive, to je tiste, ki mu omogo~ajo pre`iveti. Nato se pojavijo vi{je potrebe, ki ravno tako sledijo dolo~enemu zaporedju. Najprej moramo zadovoljiti potrebe po varnosti, nato potrebe po pripadnosti, nato potrebo po ugledu, kot zadnjo pa moramo zadovoljiti `eljo po skladnem razvoju in uresni~evanju vseh svojih mo`nosti in zmo`nosti. To `eljo imenujemo `eljo po samopotrjevanju.

BIOLO[KE POTREBE; med temeljne biolo{ke potrebe uvr{~amo tiste, ki so neposredno povezane s pre`ivetjem. To so potrebe:

• po hrani, pija~i, kisiku,

• po primerni toploti, gibanju in po~itku,

• po izogibanju bole~ini in telesni celovotosti,

• po spolnosti.

PSIHOLO[KE IN SOCIALNE

POTREBE; te potrebe so zna~ilne za ~loveka, saj izhajajo iz njegovega du{evnega bistva in dru`abne narave. Zadovo-

Motivacijska piramidapo Maslowu SAMOPOTRDITEV

ljitev teh potreb je za ~lovekovo notranje ravnovesje in zadovoljstvo temeljnega pomena, motivi, ki izhajajo iz teh potreb, pa so v prikriti ali vidni obliki prisotni v vsem na{em `ivljenju. Sem sodijo:

• potreba po varnosti

• potreba po ljubezni, naklonjenosti in sprejetosti

• potreba po uveljavljanju in priznanju

• potreba po ugledu in spo{tovanju

• estetske potrebe

• potreba po smislu

• potrebe po uresni~evanju,

UGLED

PRE@IVETJE

samopotrjevanju in samoizpolnjevanju

^e je ~lovek `e zelo na vrhu svoje "piramide", pa se njegova dejavnost spet za~ne na dnu, ko je ogro`ena njegova ohranitev. S prou~evanjem stopnje zadovoljevanja motivov svojih ~lanov `elijo v organizacijah ugotoviti, kaj bodo hoteli ~lani dose~i v naslednjem obdobju. Zanje je to pomembno zato, da jim bodo pri tem lahko pomagali. (se nadaljuje)

Pugy

S POSEBNIM VESELJEM PODELJUJEMO DANES...

@AL IMAMO MANJ[E TE@AVE, ZATO PREDLAGAM POLURNO PREKINITEV.

POSKU[ALA BOM UREDITI RA^UNALNI[KI SISTEM, SAMO TRENUTEK, PA BO.

TOLE MORA BITI DELO IZREDNO DOMI[LJENEGA VIRUSA! NIKAKOR GA NE MOREM IZSLEDITI!

KAKO NAJ PA VEMO, KDAJ JE TO, ^E SO TUDI NAM ODPOVEDALE RO^NE URE.

TAKO JE TO DANDANES, KO VSE VODIJO RA^UNALNIKI...

JA, KAKOR ZADNJI^, KO SE NAMA JE ZARADI VIRUSA ODTAJAL HLADILNIK!

ODKRILI SMO VZROK NAPAKE!

VI, ROBOTI IQ90?! KAKO, DA MENI NI USPELO?

PA SAJ SEM PREISKALA CELOTEN RA^UNALNIK...

MALO PO^ASNEJE PROSIM, KOLEGA ROBOT!

KAKO SO SE PA TEGA DOMISLILI!?

OH, SPET TI PREKLETI ANARHISTI!!!!

SE NADALJUJE

Kjer je voda pregloboka, da bi jo z lahkoto pre~kali, in

preplitva, da bi lahko plavali

M M M M M ok ok ok ok okrr rr r i{~a i{~a i{~a i{~a i{~a

so med najbolj produktivnimi ekosistemi na zemlji. To so obmo~ja z visoko biotsko raznovrstnostjo in imajo kot taka pomembno vlogo v ~lovekovem `ivljenju. Zaradi tega je bila v iranskem mestu Ramsar 2. februarja 1971 sprejeta Konvencija o mo~virjih mednarodnega pomena. Njen namen je ohranitev in sprejemljiva raba ter trajnostni razvoj mokri{~. Konvencijo je ratificiralo `e ve~ kot 100 dr`av (Slovenija leta 1991), na seznamu pa bodo poleg Se~oveljskih solin (1992) tudi nekatera druga mokri{~a: sistem kra{ke Ljubljanice, mokri{~a ob Dravi, Muri, Savi in So~i. Mokri{~a so razli~ni biotopi, za katere je zna~ilno, da so na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi: re~na ustja, plitvine, obale, jezera, mo~virja, barja, {oti{~a, poplavne povr{ine in tudi reke. Srce mokri{~ je seveda voda in njeno gibanje. Vodne rastline skupaj s fitoplanktonom tvorijo osnovo prehranjevalnih verig {tevilnih vrst, mokri{~a pa so `ivljenjski prostor {tevilnih rib in vodnih ptic. Uravnavajo poplave, zagotavljajo vodo v su{nih obdobjih, bogatijo zaloge talne vode, zadr`ujejo usedline in hranilne snovi, seveda pa dajejo tudi mo`nost za sprostitev in rekreacijo ljudi.

^lovekova dejavnost je v preteklosti z regulacijo vodotokov, izsu{evanjem in namakanjem zemlji{~, odlaganjem odpadkov in prid obivanjem novih stavbnih in poljedelskih zemlji{~ pospe{evala izginjanje mokri{~. Danes si s projekti ohranitve, zavarovanja in celo o`ivljanja mokri{~ prizadevamo dose~i ravno nasprotno. Ob svetovnem dnevu mokri{~ (2. februar) ne smemo pozabiti, da so nam prav mokri{~a pred okoli 350 milijoni let ohranila zadostne koli~ine fosilnih goriv, brez katerih si ne moremo predstavljati dana{njega `ivljenja.

Mokri{~a so obmo~ja mo~virij, nizkih barij, {oti{~ ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali ob~asna, s stoje~o ali teko~o vodo. Voda je sladka, braki~na ali slana, vklju~no z obmo~ji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine {est metrov.

stare, lepe, taborni{ke...

P P P P P omlad omlad omlad omlad omlad

je pogumno

zakorakala v na{e kraje in zunaj je vedno topleje. Gostilne so `e za~ele postavljati letne vrtove. Iz izku{enj vem - ko v "o{tariji" sedimo na vrtu, zagotovo pogovor nanese na letno taborjenje. @e veste, kam boste {li letos? ^e {e ne, va{i vodniki in na~elniki verjetno prav vneto razpravljajo o tem na vrtu kake gostilne.

No, {alo na stran, taborni prostor je resna zadeva. V~asih je kar precej rodov taborilo v Bohinju in okolici, ki v zadnjem ~asu postaja vse bolj nedotakljiv. Triglavski narodni park pa~. Dobrih lokacij za taborjenje v Sloveniji ni na odmet. Ve~ina jih je `e zasedenih ali pa ljubosumno skrivanih za prihodnja leta.

Tako se zopet vra~a mo`nost, ki je z osamosvojitvijo Slovenije nekako izginila: morje! @e lani je kar nekaj rodov taborilo ob jadranski obali, verjamem da jih bo letos {e ve~. Ve~ina tistih, ki smo vse `ivljenje taborili v Bohinju in zdaj i{~emo primerno zakotno in nedostopno alpsko dolino, se seveda nad takim taborom zmrdujemo, ~e{ "kolonija".

Seveda je tudi taborjenje ob morju lahko {e kako zanimivo in polno izzivov. ^e se le ne sprevr`e v celodnevno kopanje.

Tokratna pesmica je pisana na ko`o tistim, ki boste taborili ob morju. Ni sicer taborni{ka, vendar primerna, da jo taborniki "posvojimo". Zagotovo ste jo `e sli{ali v istoimenski nadaljevanki, ki jo na{a televizija od ~asa do ponavlja. Kitarska spremljava je tokrat nekoliko zahtevnej{a, prepisana je iz pesmarice rodu Skalnih taborov iz Dom`al, za kar se avtorjem prav prisr~no zahvaljujem.

Pesmico seveda lahko pojete tudi tisti, ki ne boste taborili ob son~ni jadranski obali. Recimo, ko boste zmrzovali v {otoru po nevihti, ki je potopila pol tabora, drugo polovico pa odnesla. Takoj vam bo topleje pri srcu!

Bratov{~ina Sinjega galeba

GPesem v vodah izgu D bljeno plima prina{a na d G an. Trka na s G7 rca, da g Cremo aposlu{at jo no~ in Ddan.

CMorje se zgodaj pre Gbuja, Cpreden rodi se Gsvit, eribice zlate ponuja, Dpojdi jih sre~ne` lovit!

GMi vstajamo, jadramo, kakor galebi na pot. D V dalji ostajajo pusti otoki zmot G .

Mostove postavljamo

G7 dru`no od brega na Cbreg. V pesmi, ki vsi jo G san eja a mo, Dplove na{ sinji gal Geb.

Primo`

Vodnik, ki ponuja nekaj ve~ Kopica nasvetov za vodov izlet v naravo

O O O O O diti diti diti diti diti

v naravo s celo dru`ino ali z vodom je enkratno do`ivetje. Osvojiti cilj predstavlja izziv, ki pa pri otrocih brez dodatne vzpodbude lahko predstavlja pravo oviro. Izlet se lahko klavrno kon~a na prvi vzpetini s prepirom in vrnitvijo domov, ali pa pri "upornikih" pusti grenak priokus prisile. Takih trenutkov pa si vodniki kot tudi otroci ne `elijo. Ponuditi jim moramo {e nekaj ve~.

Ur{ka in Andrej Stritar, avtorja novega vodnika Z otroki v gore, sta vanj na podlagi lastnih izku{enj vtkala drobne nasvete in sugestije, kako bo otrok dobil motiv za premagovanje fizi~nih naporov in se mu bo hkrati izlet vsidral v trajen spomin. Tako sta poleg osvojitve cilja na izletih otrokom ponudila zgodbo, pravljico ali staro legendo, prgi{~e zgodovinskih resnic, opisov `ivali, ki tam prebivajo, se igrala igre ali ob poti predstavila {e druge zanimivosti.

V uvodnem delu je nanizanih nekaj koristnih napotkov, kako izbrati cilj glede na starost otrok in kako se na izlet pripraviti. Opredeljeno je tudi {tevilo udele`encev in potrebno spremstvo ter na{tete nekatere nevarnosti, ki se jih moramo zavedati. Poleg varnosti je poudarek tudi na varovanju okolja, saj so ravno otroci najbolj dovzetni za vzgajanje v duhu pozitivnega odnosa do okolja. Kot koristen pripomo~ek pa je dodan tudi pojmovnik nekaterih gorni{kih izrazov.

Vodnik poleg osnovnih napotkov v glavnem delu ponuja {tevilne ideje za izlete dru`in in vabi na oglede naravnih

znamenitosti (So~a in Tolminka, Krnsko jezero, slap Orglice…), sledov zgodovine (Porezen, Blego{, Rifnik), spoznavanje kulturnih spomenikov (Kojca), obiske hribov (Slavnik, Kum, Krvavec) ali visokogorja (Raduha in Peca). Ti so primerni tudi za skupine (vodov izlet), seveda pa bo imel nekaj ve~ dela vodnik voda (informacije o voznih redih avtobusov in postajali{~ih, od koder lahko za~nemo izlet), saj se opisi nana{ajo na dostop z avtomobilom. ^e imamo mo`nost, lahko povabimo na izlet tudi star{e in se tako izognemo neprijetnostim zaradi bli`ine avtobusne postaje.

SKRITI ZAKLAD

V~asih sva najina otroka le s te`avo prepri~ala, da je v hribih lepo in prijetno. Mnogokrat bi raje ostala v dolini ob kak{nem poto~ku in se igrala. (Vam zveni znano? Preberite nasvet, kako lahko ~lane voda motiviramo za dosego cilja). Da bi pozabila na te`ave med vzponom, sva jima pogosto pripovedovala pravljice in si izmi{ljala svoje zgodbe. [e danes ne moreta pozabiti tiste o kralji~ni Ur{ki in kraljevi~u Andre-

ju ter njuni princeski Mojci in princu Roku (to so seveda imena ~lanov na{e dru`ine). Na cilju ju je seveda pogosto ~akalo presene~enje: pod korenino, v listju, v drevesni duplini, v skalovju ali v skrinjici je le`alo sladko ali sadno presene~enje, pravi pravcati zaklad. Le kdo ga je pustil tam gori? Morda dobra gozdna vila, {krat Fongi, ~arovnica Hijohaja, Pehta ali kak{no drugo prijazno bitje. Veselje najditeljev je bilo vedno neizmerno. Midva sva za pripravo takega presene~enja potrebovala le malo spretnosti pri kratkotrajnem usmerjanju pozornosti stran od skrivalca zaklada.

Vodnik Z otroki v gore je iz{el v zalo`bi Sidarta, ki `e iz preteklosti ponuja kvalitetne vodnike po Sloveniji. Poleg vsebine ga odlikujejo tudi trde platnice, privla~na oblika, kvalitetne fotografije in papir in pregledni zemljevidi. To je vsekakor vodnik, ki sodi v knji`nico taborni{kega rodu.

Pugy

knjige

Ali ve{, da je [marna gora najbolj obiskana gora v Sloveniji? Najbr` ve{, ne ve{ pa, zakaj na gori zvoni ob pol dvanajstih?

Med ljudmi okoli [marne gore je {e vedno `iva stara legenda o vdoru Turkov v na{o de`elo. Okoli~ani so se zatekali na [marno goro. S strahom so opazovali, kako so sovra`niki krenili proti njim in se za~eli vzpenjati. Oblegani so vedeli, da jih sami ne bodo odgnali, zato so popadali na kolena in molili za pomo~. V tej stiski je nekdo nehote potegnil vrv velikega zvona – zazvonilo je `e ob pol dvanajstih. Komaj se je oglasil zvon, so se vsi Turki udrli do kolen v zemljo in se niti ganiti niso mogli ve~. Doma~ini so jih zlahka premagali. V spomin na to ~ude`no re{itev zvoni poldne na [marni gori ob pol dvanajstih.

knjige

Avtorja sta v uvodniku med drugim zapisala:

"Midva sva se nau~ila spo{tovati otro{ki korak, voljo, mo~, strahove in nevarnosti. Gore sva spoznavala z otro{kimi o~mi in vpra{anji. Najinima potomcema pa sva tudi nekaj podarila. Privzgojila sva jima ljubezen in spo{tovanje do gorskega sveta in zakonov, ki vladajo v njem.Nau~ila sva ju pravilne hoje in varovanja, opremila sva ju z ustrezno opremo, ju peljala po razli~nih poteh in jima pokazala razli~ne skrite koti~ke na{e lepe de`ele. Pri tem pa krepila tudi njune osebnosti, kar jima bo gotovo koristilo v nadaljnjem `ivljenju."

MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI

Jamboree jamboreejupo Uradni podatki o udele`bi

Znane so `e uradne {tevilke udele`be na 19. svetovnem skavtskem jamboreeju. Udele`encev je bilo 22.500, vodnikov in vodstev odprav je bilo 1.500, za nemoten potek pa je skrbelo 6.000 skavtov, ~lanov mednarodnega osebja. Poleg tega je pri posebnih nalogah (zunanje varovanje in po`arna varnost) sodelovalo {e 1.000 ljudi. Udele`enci so pri{li iz 157 dr`av in teritorijev (9 manj kot na jamboree na Nizozemskem), 132 od njih pa je bilo udele`encev iz organizacij, polnopravnih ~lanic Svetovne skavtske organizacije (na prej{njem jamboreeju 119).

Naj{tevil~nej{e odprave so prihajale seveda z doma~ega kontinenta, po {tevilu pa so si sledile: ^ile 7.562, Argentina 3.395, Brazilija 2.317, Anglija 1.975, ZDA 1.649, Francija 988, Nem~ija 940, Bolivija 928, Italija 880 in [vica 852 udele`encev in ~lanov osebja. S pomo~jo projekta Los Andes (finan~na podpora), so se jamboreeja lahko udele`ili skavti iz 56 dr`av in teritorijev. Ob podpori organizacije UNESCO so se jamboreeja prvi~ udele`ili tudi skavti indijanskih plemen Meksika, Peruja, Bolivije in ^ila.

Tudi Bolgarski skavti ~lani WOSM-a

Svetovna skavtska organizacija je 7. januarja v dru`bo ~lanic sprejela {e eno skavtsko organizacijo. Polnopravna ~lanica je postala Nacionalna organizacija bolgarskih skavtov (Organizatsija Na Bulgarskite Skauty – ONBS) in s tem pove~ala {tevilo ~lanic na 151. Tako sta sedaj v Evropi brez ~lanstva samo {e Bosna in Hercegovina in Albanija.

Skavtske korenine v Bolgariji segajo v leta 1911 –1913. Leta 1923 je bila ustanovljena »Organizatsija na Bulgarskite mladezi Rasusnavaci«, ki je leto kasneje postala polnopravna ~lanica WOSM-a. Do druge svetovne vojne se je skavtska dejavnost normalno razvijala in organizacija je dosegla {tevilo ~lanov 6.000. Leta 1940 je organizacija zaradi politi~ne situacije prekinila delovanje in izstopila iz svetovne organizacije. Po koncu vojne je komunisti~ni re`im prepovedal skavtsko dejavnost, obdobje prepovedi pa je trajalo skoraj pol stoletja do padca Berlinskega zidu leta 1989. Kljub temu je bila nacionalna skavtska organizacija ONBS ustanovljena {ele leta 1995 in ta letnica je pomenila tudi za~etek pribli`evanja svetovnemu skavtstvu in ponovnemu ~lanstvu v WOSM-u.

Danes je v organizaciji 2.000 ~lanov v 57 enotah, ve~inoma delujo~ih v ve~jih mestih Bolgarije. V strukturi imajo dobro razvite pomorske skavte (sea scouts) predvsem v priobalnih mestih ^rnega morja in v mestu Silistra ob reki Donavi. Sede` organizacije je v glavnem mestu Sofiji. Vsako leto organizirajo dr`avni zlet, v preteklih letih pa so s pomo~jo Evropske regije organizirali tudi nekaj izobra`evalnih te~ajev. Prvenstveno vlogo imajo skavti na podro~ju razvoja lokalne skupnosti, kjer so skupaj z Rde~im kri`em v zadnjem ~asu izvedli nekaj uspe{nih projektov.

6. Konferenca za voditelje skavtskih centrov

bo od 13. do 17. oktobra 1999 v skavtskem centru Perkoz na Poljskem. Cilj konfernece je razviti in utrditi odnose med skavtskimi centri. Rok za oddajo prijave, ki jo dobite v pisarni ZTS, je 1. maj 1999. V program so vklju~ene poglavitne teme pri vodenju skavtskega centra: osebje, tr`enje, varnost, zbiranje sredstev, ... Velik del konference bo namenjen delavnicam, na katerih bodo lahko udele`enci izrazili svoje mnenje in predstavili svoje znanje o dolo~enem problemu. Urnik pa ne bo natrpan, tako do bodo mo`ni tudi nekoliko manj uradni stiki med udele`enci.

PISARNA ZTS

»za mednarodno dejavnost«

Parmova 33, 1000 Ljubljana

Tel.: 300 08 20, fax.: 313 180

e-po{ta: ZTS @ guest.arnes.si

Tadej Pugelj

Poslanstvo skavtskega gibanja na prepihu

7. Svetovni skavtski forum mladih in 35. Svetovna skavtska

konferenca

»^as je, da zajamemo sve` veter v jadra skavtskega gibanja«. S temi besedami je Jacques Moreillon ozna~il proces usklajevanja poslanstva skavtskega gibanja po svetu, ki bo svoj epilog do`ivel na 35. svetovni skavtski konferenci.

Skavtsko gibanje je definirano kot "prostovoljno, nepoliti~no, vzgojno in izobra`evalno gibanje mladih ljudi, odprto vsem, ne glede na njihovo poreklo, raso ali versko prepri~anje in je skladno z namenom, na~eli in metodo, ki jih je zasnoval ustanovitelj skavtstva, Lord Robert Baden-Powell". Namen skavtskega gibanja je "prispevati k razvoju mladih ljudi, doseganju njihovih polnih telesnih, intelektualnih, socialnih in duhovnih sposobnosti kot posameznikov, kot odgovornih dr`avljanov in ~lanov svoje lokalne, dr`avne in mednarodne skupnosti".

V `elji, da postane poslanstvo gibanja kar najbolj pisano na ko`o dana{njemu ~asu in potrebam mladih, in odra`a na drugi strani tudi vpetost v `ivljenje in dru`beno dogajanje, bodo udele`enci ob kar najve~ji anga`iranosti sku{ali oblikovati dokument, ki bo osnova za strategijo v prihodnosti. Dva dni bodo imeli delegati na voljo za oblikovanje izjave o poslanstvu, ki bo ostala zvesta namenu, temeljnim na~elom in metodi. Vpeta v statut Svetovne organizacije pa naj bi zagotavljala gibanje z jasno za~rtano potjo v novo tiso~letje.

Izvr{ni odbor je `e oblikoval delegacijo, ki se bo udele`ila foruma in konference. Slovenijo in Zvezo tabornikov Slovenije bosta zastopala mlada delegata Jure Habjani~ in Barbara Pape`, na~elnik ZTS Milko Okorn in na~elnik za mednarodno dejavnost Andrej Tav~ar, ki je tudi vodja delegacije.

Pred tem sklepnim dejanjem bo v neposredni bli`ini Durbana potekal svetovni mladinski skavtski forum, na katerem bodo mladi delegati razpravljali o gradivu za svetovno skavtsko konferenco in hkrati uresni~evali na~elo aktivne vloge v procesu odlo~anja; skavtstvo je pa~ organizacija, ki jo vodijo mladi za mlade, vsak posameznik pa v njej najde svojo pot, vlogo in prilo`nost. Vsebinski okvir bo razdeljen na tri dele. V prvem bodo udele`enci sku{ali izpostaviti bistvene zna~ilnosti skavtskega gibanja, ki jim bodo vodilo in pripomo~ek pri diskusiji in oblikovanju izjave o poslanstvu skavtstva. V drugem delu bodo mladi delegati pripravili smernice in priporo~ila za aktivno vlogo mladih ~lanov v procesu odlo~anja. V zadnjem, tretjem delu pa bodo udele`enci sku{ali strniti svoje pogled na vizijo razvoja organizacije na poti k svoji 100-ti obletnici obstoja leta 2007.

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil geslo, ki je zaradi svoje vsebine povezano tudi s taborniki.

1. Udele`enci tekmovanja Bela sled 1999 so bili zelo hvale`ni tistim ekipam, ki niso pri{le na tekmovanje, ker: G G G G G - je bilo tako manj gne~e na progi, K K K - je njim ostalo ve~ krofov, U U U - je tekmovanje zaradi nizke udele`be odpadlo in se jim ni bilo potrebno truditi po snegu in mrazu ~ez hribe in doline.

2. Popoln son~ni mrk bomo lahko v Sloveniji ob~udovali: R R R Ravgusta letos, E E E E E - ~ez 50 let, T T T T - vsako leto dvakrat

3. V ~em je bil TOTI test na ZOT druga~en od testov na drugih tekmovanjih? K K K - vseboval je samo vpra{anja strogo povezana s topografijo, V V V V V - organizator je z vpra{anji ciljal na splo{no razgledanost tekmovalcev, H H H H H - bil je pogoj za pridobitev Zoisove {tipendije.

4. Pogoj za udele`bo na nadaljevalnem in{truktorskem te~aju je: [ [ [ - polnoletnost, F F F F F - uspe{no kon~an letnik srednje {ole ali faksa, O O O O O - opravljena predstavitev osebnega projekta temeljnega in{truktorskega te~aja.

5. Skrivnost uspeha v `ivljenju ni, da ~lovek dela to, kar mu je v{e~, ampak: D D D D D - da me je v{e~ to, kar dela, JJ JJ J - da dela kar ho~e, R R R R Rda mu sploh ni treba delati.

6. Najsvetlej{a planeta na{ega oson~ja sta: S S S - Merkur in Saturn, II II I - Pluton in Neptun, A A A A A - Jupiter in Venera.

7. Kako preberemo besedilo, ki smo ga z limoninim sokom napisali na bel papir? N N N - preprosto, saj limona pu{~a rumeno sled na belem papirju, C C C C C - papir v temnici osvetlimo s posebno napravo, nato ga potopimo v dolo~eno kemikalijo, podobno kot pri razvija-

nju fotografij, JJ JJ J - papir po~rnimo nad plamenom sve~e.

8. Naro~niki dobijo Tabor: P P P - brez popusta, D D D - z 10% popustom, L L L - z 20% popustom.

9. Pri ocenjevanju razdalj delamo ve~je ali manj{e napake. S palcem razdaljo ponavadi najbolje ocenimo: S S S - na ravnini v lepem vremenu, ^ ^ ^ ^ ^ - ob pomanj{ani vidljivosti, O O O - pri merjenju razdalje ~ez sotesko ali dolino.

10. Ratitovec L L L - je eden od vrhov [kofjelo{kega pogorja, C C C Cpri{tevamo med spodnje bohinjske gore, A A A - je vrh, do katerega je dve uri hoda iz Razdrtega.

11. Ob obisku partizanske bolnice Krvavica: B B B B - se ~udimo visoki tehnologiji, ki so jo partizani uporabljali `e med drugo svetovno vojno, II II I - si te`ko predstavljamo, kako so lahko v takih razmerah ohranjali ranjence pri `ivljenju, M M M - moramo biti previdni, ker lahko pademo v jamo Velika Pasica.

re{itev iz {tevilke 3/99: GRADIMO MIR SKUPAJ

Pred ~asom se je na televiziji pojavilo reklamno sporo~ilo (spot) Zdru`enja katoli{kih skavtinj in skavtov, v katerem so skozi inserte skavtskega `ivljenja prosili za denarno pomo~ pri obnovi skavtskega doma v Ko~evskem Rogu. Solidno zre`irana reklama je verjetno prinesla tudi finan~ne rezultate, predvsem pa znova opozorila javnost, da so »skavti« v Sloveniji samo eni – ~lani ZSKSS. Tudi pri promociji odprave na 19. svetovni skavtski jamboree in ob akciji Lu~ miru je urednikom medijev nerazumljivo, da jim v sporo~ilih za javnost pi{emo »taborniki in katoli{ki skavti« - saj se ve, skavti so skavti, taborniki pa taborniki.

Ob tem pa {e to. Svetovna skavtska organizacija je za promocijo skavtstva po svetu pripravila 4 televizijske spote, ki jih nacionalne organizacije, ~lanice WOSM-a, lahko uporabijo za promocijo skavtstva v svoji dr`avi. Gre za vizualno sporo~ilo, ki ga na koncu zaklju~i telop s podatki nacionalne skavtske organizacije, v na{em primeru Zveze tabornikov Slovenije. Ali bi slovenski gledalci uspeli razvozlati ena~bo tabornik = skavt?

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 4

Re{itve so:

Re{evalec:

nagradnakri`anka

nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 4

Pravilno izpolnjen kupon {t. 2 je poslalo 28 bralcev TABORA, pravilne re{itve so : ITINERAR, AKONTO, TEKSAS, GLAS JELOVICE, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado zalo`be Egmont so prejeli Rok Orgoli~ Rok Orgoli~ Rok Orgoli~ Rok Orgoli~ iz ^ren{ovcev, Bla` Sagmeister Bla` Sagmeister Bla` Sagmeister Bla` Sagmeister iz Ljubljane in Nina Frahm Frahm Nina Frahm Frahm iz Medvod. Baseball ~epice (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil Vod Zmaji Vod Zmaji Vod Zmaji Vod Zmaji iz Grahovega. Tri DROGINE nagrade so prejeli Kaja Lojevec Kaja Lojevec Kaja Lojevec Kaja Lojevec Lojevec s Polja, Vesna Hude Vesna Hude Vesna Hude Vesna Hude Vesna Hude iz Ljubljane in Urban Bizjak Bizjak Urban Bizjak Bizjak iz @irov, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo {la Katarina Drenik Katarina Drenik Katarina Drenik Katarina Drenik iz Ljubljane.

Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z `rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji`no nagrado zalo`be Sidarta, tri baseball ~epice (podarja Flo&Boy, d.o.o.), tri nagrade DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d.o.o. in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. maja najkasneje do 15. maja do na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.