Revija Tabor 1998/11

"RES NI O "RES NI O "RES NI O "RES NI O "RES NI O VIR VIR VIR VIR VIR

"RES NI O "RES NI O "RES NI O "RES NI O "RES O

PR PR PR PR PR A A A A A VIM SRE^A? VIM SRE^A? VIM SRE^A? VIM SRE^A? VIM SRE^A?

PR PR PR PR PR A A A A A VIM SRE^A? VIM SRE^A? VIM SRE^A? VIM SRE^A? VIM SRE^A?

Ejga, Ejga, Ejga, Ejga, Ejga, Zv Zv Zv Zv Zv e e e e e za, za, za, za, za, zakv zakv zakv zakv zakv a: a: a: a: a:

Ejga, Ejga, Ejga, Ejga, Ejga, Zv Zv Zv Zv Zv e e e e e za, za, za, za, za, zakv zakv zakv zakv zakv a: a: a: a: a:

Z Z Z Z Z AK AK AK AK AK AJ AJ AJ AJ AJ VZ VZ VZ VZ VZ GOJN GOJN GOJN GOJN GOJN A A A A A

IZJA IZJA IZJA IZJA IZJA V V V V V A? A? A? A? A?

IZJA IZJA IZJA IZJA IZJA V V V V V A? A? A? A? A?

POSVET TIMOV IN[TRUKTORSKIH IN DRUGIH TE^AJEV Z NOVIM ZNANJEM BOLJ[I REZULTATI

Kar 38 udele`encev je drugi oktobrski vikend spoznalo gostoljubnost Osilnice, z visokimi vrhovi ukle{~ene doline na jugu Slovenije. Edina vez z ostalim svetom je ozka dolina reke Kolpe, ob kateri so {ele pred tremi leti zgradili cesto, po kateri ni treba zapustiti slovenskega ozemlja.

Program je bil prete`no posve~en analizi in ovrednotenju leto{nega dela, vmes pa se je na{el ~as za razli~ne delavnice: odrasli v skavtstvu, program RAP, predstavitev spremenjene verzije te~aja ALT v naslednjem letu.

Iz predstavitve analize in vrednotenj posameznih te~ajev je bilo ~utiti, da je napravljen pomemben kakovosten preskok v odnosu do vzgojno-izobra`evalnega procesa v organizaciji. Predloge tem so se pokazale kot uporaben pripomo~ek, vendar jih je potrebno pregledati in dopolniti z metodami za izvajanje. Vodje te~ajev morajo imeti stik z zunanjimi predavatelji, kar izbolj{a do-

Revija MIKI MI[KA izhaja vsakih 14 dni, v njej pa vedno najdete zanimivo darilo. Na Miki Mi{ko se lahko naro~ite po telefonu 061/127-4875 ali po faksu 061/127-4876. Ob naro~ilu boste dobili tudi darilo - Mikijevo pu{~ico!

P.s.: Zalo`ba Egmont prispeva v nagradni sklad Taborove kri`anke tudi pet knji`ic z naslovom Hudomu{ni ne~aki racmana Jake. Poleg tega pa bo prvih pet dopisnikov, ki bodo poslali svoj prispevek o delu njihovega voda, prejeli Egmontovo knji`no nagrado Vsi moji so{olci.

sego ciljev posamezne teme. V bodo~e je potrebno izbolj{ati odnos med kandidatom in mentorjem v ~asu opravljanja projekta med letom (zakaj sicer mentorji, ~e so to samo na papirju?). Potrebne so {e nekatere tehni~ne izbolj{ave (oprema, prostori za delo v skupinah, ...), ve~ pozornosti pa je potrebno posvetiti tudi izbiri "kanar~kov".

In delo v bodo~e?

Uvajali bomo model "Odrasli v skavtstvu", ~eprav je treba pojem odrasli v na{ih razmerah zaradi napa~nega pojmovanja zamenjati. V pomo~ nam bo Ivo [tajdohar, ki trenutno sedi v podkomisiji Evropskega skavtskega komiteja, zadol`eni za uvajanje tega modela. Prvi korak na tej poti je `e narejen, saj so pripravljeni opisi del in nalog za posamezno funkcijo v rodovih. Zaradi pomanjkanja ~asa potencialnih te~ajnikov in njihove potrebe po nadgrajevanju samo specifi~nih znanj, se ogrevamo za modularen na~in izobra`evanja. Zato `e v novembru uvajamo dva nova seminarja, za projektno vodenje in kadrovanje. Prvi bo obravnaval kakovostno organiziranje akcij ali projektov, s pravilnim kadrovanjem pa `elimo priti do ustrezno izbranih in odgovornih

"sodelavcev". V aprilu naslednjega leta naj bi organizirali izlet in{truktorjev, poleti pa temeljni in{truktorski te~aj v angle{kem jeziku.

VZGOJNA IZJAVA ZTS

DELAVNICE PO OBMO^JIH

Vzgojna izjava ZTS je za~ela kro`iti. Po sprejetju na~rta obravnave v izvr{nem odboru ZTS jo je Milko Okorn, na~elnik ZTS predstavil na posvetu na~elnikov obmo~ij in posvetu Komisije za vzgojo in izobra`evanje ZTS. Gradivo za obravnavo so dobili tudi na~elniki rodov, o njej pa so se `e pogovarjali na stare{instvu MZT in na Koro{kem. Na gorenjskem obmo~ju so konec meseca na to temo izvedli `e delavnico, do konca leta pa naj bi bile podobne delavnice tudi v ostalih obmo~jih po Sloveniji. V naslednjem Taboru vam bomo postregli s sve`imi informacijami z delavnic po obmo~jih, sicer pa je predviden rok za zbiranje pripomb in dopolnil 31. januar 1999.

UTRINEK

Tabornik A. A. je oni dan pri{el v pisarno ZTS. Svoj avto je parkiral nekoliko nerodno in pajek je `e stegoval svoje kreplje po njem. Le nalepki "scouts do it in the bush" in budnemu o~esu mimoido~ega dr`avljana na civilnem slu`enju voja{kega roka se ima zahvaliti, da mu po avto ni bilo treba na Barje. Nalepko lahko torej poleg srajce, rutice in pre{ernega nasmeha {tejemo k pomembnej{im razpoznavnim znakom tabornikov.

VSEBINA

Str. 6-9: Prvi modul seminarja za propagandiste

V Zre~ah in na Skomarju je od 17. do 18. oktobra potekal prvi modul seminarja za propagandiste. Namen seminarja, ki ga je v leto{njem letu finan~no podprl tudi Urad za mladino RS, je predvsem izobraziti mlade, da bodo sposobni izra`ati svoje poglede, razmi{ljanja in stali{~a skozi pisanje v medijih ali udejstvovanje na podro~ju propagande. Prvi modul, ki se ga je udele`ilo 9 te~ajnikov iz razli~nih slovenskih rodov, je bil razdeljen v {tiri sklope.

Str. 18, 19: Marsovi luni

Tako kot Zemljo na poti okoli Sonca spremlja Luna, tudi planet Mars ni osamljen. Kar dve lunici spremljata planet Mars. Imenovali so ju Phobos in Deimos, kar pomeni Groza in Strah. Prav zvene~a imena, ki sta se prilegala grozljivi podobi Marsa iz za~etka tega stoletja, ko so se ljudje bali napada Marsovcev. Tabor na obisku

Str. 34, 35: Tabor na sre~anju tik pred odhodom v ^ile

»Vro~a vaja« bi lahko poimenovali dogajanje na tretjem sre~anju udele`encev 19. svetovnega skavtskega jamboreeja v Zre~ah zadnji vikend v novembru. Vrve`a nasmejanih obrazov, ki sta jim razposajenost in pri~akovanje `e zlezla pod ko`o, nista mogla pokvariti niti hladno jesensko vreme in de`, najbolj pa je »za`gala« predstavitev slovenske odprave, ki bo potekala v podtaborih. Na generalki so jo za udele`ence uprizorili vodniki in ~lani vodstva odprave.

Str. 37: Pometli smo [marno goro

V turobnih oktobrskih dneh je vsaj enkrat posijalo sonce. In to je bilo ravno na dan, ko so taborniki Ra{i{kega rodu organizirali `e sedmo ~istilno akcijo [marne gore. V nasprotju z obi~ajno vremensko tradicijo, ko je skoraj zmeraj de`evalo, je tokratno son~no vreme privabilo natan~no 333 tabornikov predvsem iz Ljubljane in okolice.

Ni nam dolg~as

Na Parmovi 33 je vedno vrve`. ^lani uredni{tva Tabora pridemo v redakcijo ponavadi po 17. uri ali pa {e kasneje, vendar ne mine dan, da ne bi kdo poklical in povpra{al po tej ali oni informaciji tudi ob osmih zve~er, pa ob sobotah, {e celo ob nedeljah. Veliko bolj `alostno bi bilo, ~e se ne bi ni~ dogajalo in bi se vsakdanji vrve` zamenjal z mrakobno ti{ino in otopelostjo.

Dolg~asa ne pasejo niti na terenu. V zadnjem ~asu je taborni{ki `ivelj kar precej vzburkala vzgojna izjava, zajetno {tevilo ~lanov ZTS-a in ZSKSS-a gre na jamboree v ^ile, vsak dan smo pri~a novim mednarodnim stikom. Seveda vse ne gre po na~rtih in zlahka. V prej{njem uvodniku smo lahko brali, da se lomijo kopja v zvezi z na~inom in mestom organiziranja prihodnjega zleta PP, stalne so borbe z dr`avo zaradi dodatnih finan~nih sredstev, tudi pred ~asom toliko opevani Taborni{ki dom je {e vedno le na papirju.

Precej{nje spremembe se obetajo tudi v na{em uredni{tvu, kjer je dozorel ~as za menjavo generacij. Tabor potrebuje sve`o kri, ki bo voz potegnila naprej, "starci" pa se bomo po~asi umaknili in enkrat mese~no u`ivali le {e ob branju prispevkov v reviji Tabor, ni~ ve~ ob njegovi izdelavi in ustvarjanju.

Taborni{tvo vsekakor ni dolgo~asna zadeva. Preve~ je razli~nih interesov in `elja, preve~ lepega je v na~inu taborni{kega `ivljenja in razmi{ljanja, da bi se bilo sploh mogo~e prepustiti kakr{nikoli melanholiji. K preganjanju dolg~asa bo tudi v prihodnje prispeval Tabor, odprta in strokovna revija za tabornike. Pa ~e si to `elim(j)o, ali ne!

Igor Drakuli~

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic Odgovorni urednik: Igor Drakuli~

Namestnik odgovornega urednika: Miha

Logar-Malus

Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e

Petrov~i~

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor

Bizjak-Bizi, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine

Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane

Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej

Pugelj - Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza

tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata

Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/300-0820, fax 061/313-180, E-Mail: ZTS@Guest.arnes.si; Web: www2.arnes.si/ ~ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign, Ljubljana

Tisk: Tiskarna SKU[EK, Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

Mnenje Mnenje

TABORNIKI PROSLAVILI SVOJ SREBRNI JUBILEJ (25 LET)

Tam nekje na jugozahodu Slovenije se za~enja neka dolina, po kateri te~e reka Reka, in tej dolini, ki sega do Ilirske Bistrice, pravimo doma~ini Podgora. Ta Podgora pa se naravno deli v tri obmo~ja. ^e gledamo od hrva{ke meje proti Ilirski Bistrici, je prvo obmo~je ozka gozdna dolina, skozi katero te~e reka Reka in le tu in tam se nekoliko raz{iri (ta prostor je zelo priljubljeno zbirali{~e piknikarjev in izredno ugodno okolje za izvajanje tehni~nega dela taborni{ke dejavnosti). Ta predel se imenuje Dleto.

Drugo obmo~je je prostor, kjer se dolina kar precej raz{iri. V tem prostoru se nahajajo {tiri vasi, in sicer Kute`evo, Podgraje, Trp~ane in Zabi~e. V teh vaseh `ivi okrog tiso~ prebivalcev. Pribli`no na sredi med vasmi ob glavni cesti se nahaja osnovna {ola, ki je tudi zbirali{~e mladih tega kraja. V teh {tirih vaseh imamo {e gasilski dom, {tiri trgovine z me{anim blagom, pet bifejev, cerkev, zadru`no dvorano in veliko ve~namensko pokrito balini{~e. Temu delu se po doma~e re~e KO^ANIJA.

@IVALI V VRTU

Tretje obmo~je te doline zajema {e {tiri vasi, ki so na robu doline in povezane med seboj z glavno prometnico, ki pelje skozi dolino.

^e bo mogo~e kdo od bralcev iskal ta svet, naj povemo, da dolina le`i v jugovzhodnem delu ob~ine Ilirska Bistrica. Vanjo pa se pride tako, da se, gledano iz smeri Ljubljane proti Reki (Rijeki-RH), po vo`nji skozi Ilirsko Bistrico pred zadnjo bencinsko ~rpalko zavije levo v smeri naselja Zabi~e. Po lepi, 10-kilometrski cesti boste lahko spoznali na{ mali svet.

Ta uvodna pojasnila so namenjena vsem, ki `elite spoznati tudi manj znane kraje na{e lepe domovine. Predvsem pa `elimo, da bi te usmeritve prebrali ~lani Izvr{nega odbora ZTS, ki jim `e nekaj let ne uspe najti `ivljenjskega prostora PODGORSKEGA RODU iz Kute`evega. Pred nekaj leti smo dobili posebno priznanje ZTS za uspe{no ve~letno delo, vendar nam ga ne morejo vro~iti, ker nas ne najdejo.

V tej dolini, predvsem pa v obmo~ju KO^ANIJA, `e 25 let neprekinjeno delujejo taborniki, katerih ~lanstvo je prav iz vseh osmih vasi na{e doline. Biti tabornik na vasi v prej{njih letih ni bila niti najmanj lahka stvar, {e te`je pa je bilo ohraniti kontinuiteto, saj so mladi, glede na oddaljenost od centrov, prisiljeni hoditi v srednje in vi{je {ole 45 in ve~ km dale~. Mnogi od njih `ivijo tudi v dija{kih domovih, kar pomeni, da so ves teden odsotni. Ker gre za va{ko obmo~je, imajo na{i otroci tudi veliko dela doma in posluh star{ev za druge dejavnosti se je spremenil {ele v zadnjih letih.

Srebrni jubilej nam {e toliko ve~ pomeni tudi zato, ker smo najmo~nej{a organizacija v teh krajih in tudi najbolj aktivna. ^eprav nas krajani dobro poznajo po mnogih javnih prireditvah, solidarnostnih akcijah, ~istilnih akcijah in drugem, smo se odlo~ili, da osrednjo jubilejno prireditev pripravimo ravno zanje in vse tiste, s katerimi smo imeli prijetna sodelovanja.

Odlo~ili smo se, da 5.septembra pripravimo propagandni tabor s sve~anim tabornim ognjem. @al nam je mo~no de`evje dober namen prepre~ilo, zato smo vse skupaj prenesli na 12.september. Tudi ta dan nam je postregel z obilico padavin, vendar se tokrat nismo dali in smo prireditev izpeljali, `al pa brez propagandnega tabora in ve~ine vabljenih, ki jih je verjetno ustavilo slabo vreme (velja za vabljene iz oddaljenih krajev).

Prireditev smo morali prenesti pod streho, katero nam je ponudil Balinarski

klub Zabi~e v svoji {portni dvorani. S pomo~jo nekaj sodobne tehnike in z veliko mero taborni{ke ustvarjalnosti smo pripravili prijetno okolje za sam program.

Po skupni ve~erji, ki nam jo je pripravil na{ kuhar Davor, smo prireditev za~eli z internim zborom, kjer so ~lani prejeli oznake za osvojena znanja v minulem obdobju. Bilo jih je lepo {tevilo, kar je zelo spodbudno.

Ob 19.30 uri se je za~ela osrednja prireditev ob tabornem ognju. Kljub de`ju se je na{emu vabilu odzvalo veliko na{ih ljudi in tribune za gledalce so bile skoraj polne.

Program je obsegal recitacije, ske~e in petje taborni{kih pesmi. Vse tekste, recitale, besedila za ske~e, kulise in vse ostalo, kar smo rabili, razen znanih taborni{kih pesmi, smo napisali in izdelali sami ~lani.

V programu je sodelovalo 52 ~lanov rodu vseh starosti, od M^ do gr~.

Program je bil tako zasnovan, da smo v prvem delu predstavili za~etek taborni{tva v na{ih krajih, nato taborni{ko prisego in zakone, sledila je predstavitev vodov in taborni{kih metod dela.

V drugem delu smo s sodelovanjem obiskovalcev ob 100 malih sve~kah izvedli sve~an prehod ~lanov v kategorije. Tako so prejeli zelene rutke biv{i M^, plave rutke biv{i GG in vijoli~aste rutke biv{i PP.

Za sve~ane trenutke je poskrbela ~ebelica Tanja Joli~, ki je zaigrala na violino in flavto in po`ela glasen aplavz prisotnih.

Tretji del smo namenili gostom, ki so se odzvali na{emu vabilu. S prilo`nostnimi besedami in darili so nas pozdravili predstavniki Rodu sne`ni{kih ru{evcev iz Ilirske Bistrice (na za~etku svoje poti smo bili njihovi ~lani in so veliko pripomogli k na{emu razvoju), predstavniki planinske skupine Podgora, Jamarskega dru{tva "Netopir" iz Ilirske Bistrice, Planinskega dru{tva Ilirska Bistrica, predstavniki Rodu koro{kih jeklarjev z Raven in Slovenskih katoli{kih skavtov iz Trsta, katerim se {e posebej zahvaljujemo.

To prilo`nost smo izkoristili tudi mi, da se zahvalimo zaslu`nim ~lanom v rodu, kakor tudi sponzorjem in drugim sodelavcem. Vsem gostom smo poklonili tudi jubilejne klobu~ke in jubilejne skulpture, ki jih je izdelal na~elnik rodu Branko Uljan.

Na koncu je sledila pesem, ki smo jo v skupnem krogu in stisku rok zapeli zdru`eni z vsemi obiskovalci prireditve. Zapeli smo Pesem slovesa, ki pa napoveduje ponovno SNIDENJE. Prisotni so nam povedali, da je bilo lepo. Verjeli smo jim, saj smo jim poklonili na{a srca.

Da se bomo lahko spominjali tega ve~era, je poskrbel Anton Brne iz Zabi~, ki je

In memoriam - Du{an Novak

Pozornej{i bralci Tabora ste v zadnjih letih med Taborovimi avtorji prav gotovo opazili ime Du{ana Novaka. Na{ sosed (stanoval je namre~ povsem blizu Parmove) je v uredni{tvo redno po{iljal spomine na svoje skavtstvo in taborni{tvo, ki smo jih radi objavljali, saj je {lo za nov pogled na takratno taborni{tvo. Zadnji prispevek, ki nam ga je poslal Du{an Novak, govori o jamarstvu, njegovi drugi veliki ljubezni. Pripravljenih imamo {e nekaj nadaljevanj na to temo, ki jih bomo objavili v prihodnjih {tevilkah. Ko se bo zapis o jamarstvu kon~al, bo to tudi zadnji ~lanek s podpisom Du{ana Novaka. @al moramo sporo~iti, da nas je Du{an prezgodaj in nepri~akovano zapustil. Hvale`ni smo mu, da nam je pomagal sooblikovati revijo Tabor. Du{an, ohranili te bomo v lepem spominu. Uredni{tvo

celotni ve~er zabele`il na video kaseto in se mu ob tej priliki prisr~no zahvaljujemo.

In na koncu {e nekaj misli za tiste vabljene, ki niste pri{li, se niste opravi~ili ali niste razumeli veli~ine na{ega "morda za vas" malega jubileja. Morda so za vas iz velikih krajev in visokih polo`ajev temeljna na~ela skavtske organizacije le kup besed in prilo`nostnih fraz, morda niste imeli te sre~e, da bi lahko do`iveli pristno prijateljstvo in po{ten stisk roke, morda niste do`iveli majhne skupine in njenih vrednot, morda ste postali `e preve~ "evropski". Verjetno ste postali preve~ zaljubljeni v taborni{ki zakon "TABORNIK JE VAR^EN", pozabili ste pa na PRIJAZNOST, SPO[TLJIVOST, PLEMENITOST in morda {e kaj. [e je ~as, da se zaveste, da tudi te vrednote obstajajo.

Nismo nesre~ni, ker vas ni bilo, bomo pa sre~ni, ~e vam bodo te besede v bodo~nosti kaj pomenile.

Veste, na vasi `ivimo ljudje, ki {e vedno sku{amo ohranjati nekatere med~love{ke vrednote, ki jim taborniki pravimo "taborni{ki zakoni".

Pobrskajte nazaj, morda je tudi pri vas kaj tega!?

Za vse, ki se niste udele`ili na{e sve~anosti, {e posebno obvestilo: "Na~rtujemo ponovitev programa ~ez 25 let!"

Podgorski rod

Mini Tabor

V posebni izdaji revije Tabor - Mini Tabor, september 1998, je bilo na osmi strani med drugim tudi zapisano: "Zanimalo jih bo verjetno tudi, kje bo naslednji slovenski zlet za PP leta 2001 - v igri so Tolmin, Novo mesto in Ljubljana."

Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta je preu~eval mo`nosti za kandidaturo za organizacijo slovenskega zleta 2001, vendar zgolj znotraj rodu. Kandidature za organizacijo slovenskega zleta 2201 nismo in ne nameravamo vlo`iti, zato je nekorektno govoriti o kakr{nikoli igri med zgoraj navedenimi mesti. Poleg tega pa je neprofesionalno govoriti o kandidaturi in `e vnaprej imenovati nekaj mest (ali organizacij) {e pred iztekom roka za oddajo kandidatur 31. 9. 1998.

Rodova uprav RGT

NA PRVEM MESTU BO INFORMIRANJE

PRVI MODUL SEMINARJA

VZre~ah in na Skomarju je od 17. do 18. oktobra potekal prvi modul seminarja za propagandiste. Namen seminarja, ki ga je v leto{njem letu finan~no podprl tudi Urad za mladino RS, je predvsem izobraziti mlade, da bodo sposobni izra`ati svoje poglede, razmi{ljanja in stali{~a skozi pisanje v medijih ali udejstvovanje na podro~ju propagande. Prvi modul, ki se ga je udele`ilo 9 te~ajnikov iz razli~nih slovenskih rodov, je bil razdeljen v {tiri sklope.

OBLIKOVANJE

RA^UNALNIK ZMORE TUDI NEMOGO^E

Rodovi bolj ali manj uspe{no izdajajo rodova glasila in druge publikacije. Da je lep videz pri tem pomemben, so spoznali tudi udele`enci v prvem sklopu seminarja. Igor Bizjak-Bizi, ki `e vrsto let oblikuje revijo Tabor, je v uvodu predstavil pomembnost oblikovanja kot na~ina sporo~anja, in mo`nosti, ki jih moderna doba pri oblikovanju ponuja. Seveda je v ve~ini primerov osnova ra~unalnik in tako smo se spopadli z urejevalnikom besedil Pagemaker. Ra~unalni{ka u~ilnica na O[ Zre~e je ponudila vsakemu udele`encu svoje delovno mesto, kjer je z mi{ko in tipkovnico odkrival neznani svet. Po~asi so bili kliki hitrej{i, vsak je oblikoval svojo stran in nastopil je veliki trenutek. Delitev v dve skupini in priprava glasila. Skupini sta se organizirali kot bi mignil, za glasilo pa porabili nekaj ve~ kot eno uro. Seveda pa je delavnica ponudila le osnovno znanje urejevalnika, ki ga bodo udele`enci nadgradili doma.

^LANSTVA

ZA PROPAGANDISTE

PROPAGANDA IN GLASILO

PRVA NALOGA JE INFORMIRANJE ^LANOV

Na ve~erni delavnici o propagandi v rodu smo pri{li do bistva; kaj je sploh naloga rodovega propagandista? Je to informiranje ~lanov, izdajanje glasila, zbiranje sponzorjev ali informiranje medijev. Vse na{teto, smo na koncu ugotovili skupaj z Miho Logarjem-Malusom. Pomembno je le zaporedje in sodelovanje s tistimi, ki nam bodo pri teh nalogah pomagali. In ravno v sodelovanju ti~i klju~ do uspeha, lastnosti, ki jih mora imeti propagandist, pa naj bi mu pomagale, da bo od vseh ~lanov dobil `elene rezultate. In kak{ne so te lastnosti, se boste vpra{ali? Komunikativnost, urejenost, inovativnost, smisel za estetiko, skratka biti mora "faca". Poznal naj bi celo sociologijo mno`ic, je bila pomembna ugotovitev te~ajnikov.

Pri informiranju igra pomembno vlogo tudi rodovo glasilo in tukaj je Malus natresel kopico idej za privla~no vsebinsko plat glasila. Stalne rubrike, strani za posamezne starostne veje, utrip rodu in odmevi iz akcij; vse to in {e ve~, kar bodo z veseljem brali ~lani, star{i ali predsednik krajevne skupnosti. In z glasilom bomo dosegli tudi to, da bodo drugi spoznali na{e delo - to pa je zelo pomembno za promocijo taborni{tva navzven.

JOTA/JOTI @VI@GANJE IN PISKANJE NA

RADIJSKIH VALOVIH

Ni bilo naklju~je, da je v ~asu seminarja potekala tudi akcija Jamboree na radijskih valovih, saj so komunikacije pomembno sredstvo za prenos informacij. In imeli smo sre~o, da se nam je pridru`il Primo` Bajec-Pibi, nacionalni koordinator za JOTO v Sloveniji. @e v petek je prinesel radiamatersko opremo, ogrel aparature in v no~i s petka na soboto (JOTA se je pri~ela v soboto ob 00.00 GMT, kar pomeni ob 2. uri zjutraj po na{em ~asu) do na{ega prihoda na Skomarje napravil ve~ kot 50 zvez.

Akcija, ki jo je `e 41. leto organizirala Svetovna skavtska organizacija –WOSM, privabi vsako leto pred radijske postaje {irom po svetu ve~ kot 500.000 skavtov. Pri nekaterih skavtih radioa-

materjih se zbere tudi ve~ vodov razli~nih starosti, ki preko radijskih valov prijateljujejo z drugimi in na ta na~in {irijo skavtsko bratov{~ino. »Z bolj{o anteno in kak{nim kilovatom bi se lahko pogovarjali z Ameriko«, je napovedoval priprave za naslednjo JOTO leta 1999. Seveda pa je bil prav poseben ~ar, ko se ti je po klicanju CQ JAMBOREE S51JAM na drugi strani oglasil kak{en skavt iz Gr~ije, Ukrajine, Anglije, Jugoslavije, ali pa kar s sosednjega hriba (Dubi je bil namre~ s svojo ekipo na Slemenu). V Italiji imajo posebno diplomo za sodelovanje na jamboreeju, zato se te akcije vsako leto udele`uje ve~ skavtov. Akcije s tem seveda {e ni konec, saj je treba napisati dnevnik dela in ga poslati v @enevo, udele`encem, s katerimi si se pogovarjal, pa poslati pravo radioamatersko razglednico QSL-ko. »Ker bom v ~asu 19. svetovnega skavtskega jamboreeja v ^ilu kot ~lan mednarodnega osebja delal v radioamaterski postaji, bom posku{al vzpostaviti tudi nekaj zvez s Slovenijo«, je Pibi optimisti~no dodal na koncu.

In ker nismo imeli telefonske linije, da bi se lahko priklju~ili tudi na Internet, kjer je potekal Jamboree na Internetu, smo zamudili naslednje pozdrave:

• osemletni Daniel in devetletni Jack iz Bristola v Angliji sta pohvalila na{e doma~e strani na Internetu

• M^-ji iz Kalifornije `elijo zvedeti, kako se pri skavtih igramo in zabavamo mi

• jugoslovanski skavti so ob akciji

izrekli `eljo, da naj skavtski duh obleti zemljo, namesto da prihajajo gro`nje o druga~nih poletih nad njihovo dr`avo

• organizatorji jamboreeja v ^ilu so bili celo soboto na razpolago

skavtom vsega sveta

• iz ljubljanskega

Rodu belega bobra nas je pozdravila Barbara Puc in nas povabila, da preko njihovih doma~ih strani spoznamo njihov rod.

FOTOGRAFIJA

VSAKA SERIJA FOTOGRAFIJ

MORA OPISOVATI ZGODBO

V nedeljo smo se ukvarjali z osnovami novinarske fotografije. Delavnico na to temo je vodil svobodni fotograf Rafael Marn-Rafl, ki veliko ~asa posve~a tudi novinarski fotografiji, v~asih pa tudi sam napi{e kak{en ~lanek ob svojih fotografijah. Pomembne napotke so udele`enci dobili o izbiri fotoaparata in ob~utljivosti filma glede na dogodek. Rafl nam je predstavil {e fotografsko opremo (objektivi, konverterji, filtri, ...) in postregel z nasveti pri fotografiranju z opremo, ki jo premoremo taborni{ki fotoreporterji. Potem smo se oboro`eni vsak s svojim fotoaparatom podali na teren in v fotografski spomin zabele`ili zgodbo. »Vsaka serija fotografij v ~lanku mora opisovati zgodbo in vsaka zgodba mora imeti vodilno fotografijo«, nam je svoj pogled predstavil Rafl. Takoj smo se odlo~ili za poroko, izbrali mladoporo~enca in za~eli z neusmiljenim »{klocanjem«. Izbirali smo razli~ne ~ase, zaslonke, se urili v globinski ostrini in preizku{ali hitre reflekse, ki so pri fotografijah dogodka {e kako pomembni.

Ali ve{, da najve~ srebra na svetu porabijo v fotografske namene? Srebro namre~ nana{ajo na celuloidni fotografski film.

UDELE@ENCI SO POVEDALI

Kak{en se ti je zdel prvi del seminar- se ti je prvi del seminar-

Kak{en se ti je zdel prvi del seminar- se ti je prvi del seminar- Kak{en se ti je zdel prvi del seminarja? ja? ja? ja?

KATARINA KATARINA KATARINA KATARINA GR^AR GR^AR Rod dveh rek, Medvode

Seminar je bil vsekakor zelo zanimiv, saj smo se nau~ili veliko novega. Pomembno je, da smo pridobivali le osnove, saj je osnova tista, ki omogo~a nadgradnjo znanja. To velja predvsem pri programu za grafi~no oblikovanje glasila. Mogo~e je bilo premalo ~asa za prakti~no delo.

UR[KA UR[KA UR[KA UR[KA UR[KA

LA^I^NIK LA^I^NIK LA^I^NIK LA^I^NIK Rod XI.

SNOUB, Maribor

Skupina je bila ravno prav velika, tako da se je dalo pobli`je spoznati z udele`enci. Dobili smo ravno prav informacij, ki nam bodo koristile tudi izven taborni{tva.

ALE[ ALE[ ALE[ ALE[ SKALI^ SKALI^ Rod

veselega vetra, Murska Sobota

Koristnost seminarja se mi zdi bolj v pogovoru s strokovnjaki (nasveti in izku{nje), kot v podajanju osnovnih teoreti~nih znanj. Pri fotografiji pridejo te izku{nje {e bolj do veljave, seveda pa je

potrebno veliko prakti~nega dela udele`encev; mogo~e celo kot doma~e naloge.

Kako bo{ pridobljeno znanje korist- Kako bo{ znanje Kako bo{ pridobljeno znanje korist- Kako bo{ znanje no uporabil-a pri delu v rodu? no uporabil-a pri delu v rodu? no

BILJANA BILJANA BILJANA BILJANA HACIN HACIN HACIN HACIN HACIN Zmajev rod, Ljubljana

Pridobljeno znanje bom uporabila predvsem pri izdelavi rodovega glasila in pri obve{~anju ~lanov rodu.

PETRA STOJSAVLJEVI^ STOJSAVLJEVI^ STOJSAVLJEVI^ STOJSAVLJEVI^ Kokr{ki rod, Kranj

Zdi se, da v na{em rodu pozabljamo, da propagandist ni odgovoren le za glasilo, ampak tudi za obve{~anje znotraj in zunaj rodu. S tem modulom sem dobila bolj{i pregled nad tem, kaj bi moral dober propagandist po~eti v rodu. Na prvem mestu je vsekakor obve{~anje.

BLA@ BLA@ BLA@ BLA@ VERBI^ VERBI^ VERBI^ VERBI^ VERBI^ Rod

podkovanega krapa, Ljubljana

Ali se ti zdi modularni na~in primer- Ali se zdi modularni primer- Ali se ti zdi modularni na~in primer- Ali se zdi modularni primerprimerna oblika izobra`evanja? na oblika izobra`evanja? na oblika izobra`evanja? na oblika izobra`evanja? na oblika izobra`evanja?

BLA@ BLA@ BLA@ BLA@ BLA@ VEHAR VEHAR VEHAR VEHAR VEHAR Ra{i{ki rod, [martno

Module bi morali vsebinsko {e bolj lo~iti; npr. grafi~nemu oblikovanju bi lahko posvetili cel modul, prav tako fotografiji. Verjetno bi tako na seminar pridobili ve~ udele`encev, ker vseh ne zanima vse.

LENKA LENKA LENKA LENKA BLEJEC BLEJEC Zmajev rod, Ljubljana

Modularni na~in dela se mi zdi dober. Vsak si namre~ lahko vzame en vikend v mesecu za tak seminar.

ANDREJ ANDREJ ANDREJ ANDREJ TE@AK TE@AK TE@AK TE@AK Ra{i{ki rod, [martno

V rodu bo za propagando zadol`en nekdo drug, vendar pa sodelujem v Komisiji za odnose ZTS z javnostjo, kjer mi bodo znanje in poznanstva koristila.

Modularni na~in izobra`evanja je koristen za pridobivanje znanja, kakr{no je potrebno za propagandiste. Tu namre~ ni pomembna navezanost na skupino (vodov duh), kakor na in{truktorskem ali vodni{kem te~aju. Zato ni nujno potrebno, da gre za seminar v celoti. Med posameznimi moduli ima{ tudi ~as, da v miru »prebavi{« vsebine seminarja.

Zakaj vzgojna izjava

@e od septembra se na obmo~nih posvetih na~elnikov rodov pogovarjamo o takoimenovani "Vzgojni izjavi". V njej so oziroma naj bi bila zapisana na~ela, vrednote in metode, ki dolo~ajo na{o organizacijo. Mnenja o tem ali jo potrebujemo ali ne, in ali je ime pravo ali ne so razli~na. Mnogi menijo, da je dovolj, ~e imamo zapisano poslanstvo organizacije in iz njega izpeljane dolgoro~ne cilje, razumljive vsem - od M^ do odraslih, in ~e imamo osnovni program za mlade ter sistem vzgoje in izobra`evanja odraslih. Menim, da to ni dovolj.

Smo taborni{ko-skavtska organizacija in kot taka pripadamo svetovnemu skavtskemu gibanju, ki v temeljnih na~elih poudarja, da je skavtstvo ve~ kot le koristno pre`ivljanje prostega ~asa. V statutu smo zapisali, da smo vzgojna organizacija. Da bi to vlogo lahko izvajali, moramo opredeliti na~ela, vrednote in vzgojne prijeme, na katerih sloni vzgoja.

Vzgojno izjavo torej potrebujemo zato:

·Da natan~no opredelimo na~ela, vrednote in metode, ki naj dolo~ajo slovensko taborni{tvo–skavtstvo.

·Da poenotimo razumevanje taborni{tva in njegove vloge v dru`bi in razvoju posameznika.

·Da star{em in dru`bi prika`emo na{ prispevek pri razvoju mladih v odgovorne dr`avljane.

·Da zave`emo odrasle ~lane organizacije k ravnanju, skladnem

z na~eli in vrednotami.

·Da zapi{emo na~ela, vrednote in metode, na katerih sloni program za mlade in izobra`evanje odraslih.

Nekatere moti poudarjanje vzgoje, ~e{ da bomo sedaj namesto prakti~nega izvajanja programov dejavnosti le sede-

skupaj z mladimi, da se lahko nanjo oslonijo, ko

·i{~ejo svoje mesto in vlogo v organizaciji, ·potrebujejo referen~no to~ko pri vrednostnem odlo~anju, ·oblikujejo program, ·pripravljajo medode vzgoje in izobra`evanje odraslih, ·predstavljajo ozadje taborni{kih programov, ·predstavljajo taborni{tvo strokovni javnosti.

li in govorili z mladimi o vzgoji. Pa ne gre za to. Z vzgojno izjavo, ki jo lahko imenujemo tudi kako druga~e, le opredelimo ozadje, na katerem slonijo programi. Dolo~imo temelj za pripravo dobrih programov, ki jih bodo mladi z veseljem izvajali in preko njih osebnostno rasli.

Zato je vzgojna izjava namenjena odraslim. Odraslim, ki `elijo delovati

Leto{nje taborni{ko leto se bomo torej sre~evali z vzgojno izjavo na posvetih, delavnicah in stare{instvu. Besedilo, ki pojasnjuje na~ela, vrednote in metode, bomo spreminjali in dopolnjevali med letom, ga v kon~ni obliki sprejeli na stare{instvu v naslednjem letu in potrdili na skup{~ini ZTS. Besedilo niti ni tako pomembno, pomembna so na~ela, vrednote in metode zapisane v njem. Zato bomo izkoristili prilo`nost za razmi{ljanje o vrednotah v organizaciji in na{em odnosu do njih. Pogledali naj bi tudi v prihodnost in zapisali vrednote, ki se nam zdijo pomembne in za katere si zaenkrat le `elimo, da bi si jih `e danes delili, in tiste vrednote, ki bodo usmerjale na{ razvoj v novem tiso~letju. Upam, da bo izjava spodbudila kriti~na razmi{ljanja in razprave, iz katerih bo organizacija iz{la trdnej{a in kakovostnej{a.

Sivi jastreb

@ivjo!

Vokalna skupina Gloria je med mladimi in malo manj mladimi, {e posebej tistimi, ki so bli`je katoli{tvu, `e vrsto let zelo priljubljena. Kdor bolj redno zahaja na septembrska sre~anja mladih v Sti~no, ali pa na podobna sre~anja drugod po Sloveniji, jih je gotovo `e sli{al v `ivo. V pozdrav prihajajo~emu ~asu prazni~nega pri~akovanja, objavljamo, tudi pri tabornikih, znano pesmico Mnogo poti.

DVANAJST O@IGOSANIH

by

Rade

MNOGO POTI (Gloria)

E A

Mnogo poti skozi `ivljenje vodi, E

prijatelj moj, A H a izbere{ lahko le eno izmed njih. E E7

Na razpotju teh poti A a E

pa vate gledajo o~i in upajo, cis fis H upajo, upajo, da pravo bo{ izbral.

E A E

Svoj nasmeh bo{ ~loveku daroval, E A E

ko{~ek svoje ljubezni mu bo{ dal. fis H

Daj mi roko moj brat, E cis ne izgubljajva besed, fis H E

daj mi roko in najin bo ves svet. (2x)

Mnogo dlani na tvojo roko ~aka, prijatelj moj, na milijone ljudi potrebnih pomo~i.

Ko si sam in brez mo~i, takrat se spomni teh ljudi, ki upajo, upajo, upajo, da roko jim bo{ dal.

Svoj nasmeh bo{ ~loveku daroval…

potuha DEJA VU

Nadaljujemo z izredno neizvirnim (a morda za koga izredno uporabnim)

~rpanjem iz zakladnice `e prebranega, `e sli{anega in `e videnega. Samo zato, da bi vam pomagali. Hkrati vneto pri~akujemo va{ prispevek k tej novi rubriki. Opi{ite nam kako dobro idejo in navedite njen vir. Hvala.

Malus

mi izbiramo - vi uporabite, vi izbirate - mi uporabimo

VSE STAROSTI

VODOVA ^AJOTEKA (Barbara Kresal, Nejc Jogan - Tabor 3/1990)

M^KJE JE URA? (Tabor 10/1991)

Preizkusimo sluh - v ve~ernih urah v nekem prostoru. Vsi taborniki naj gredo za trenutek iz sobe, vodja pa naj nekje skrije budilko ali ro~no uro, katere tiktakanje je nekoliko glasnej{e kot pri obi~ajnih ro~nih urah - elektronske ure seveda zato ne pridejo v po{tev.

Taborniki naj nato sku{ajo le s sluhom odkriti, kje je ura skrita. Igro lahko ponovimo {e nekajkrat in odkrili bomo tiste, ki imajo zelo dobro razvito slu{no ~utilo.

To vajo lahko izpeljemo tudi v naravi, na odprtem prostoru - posameznikom zave`imo o~i, nato pa naj le s sluhom i{~ejo uro, ki jo obesimo na eno od bli`njih vej.

VSE STAROSTI

DOMI[LJIJSKA IGRA Z @OGO (iz interne knji`ice Interakcijske vaje)

^lani skupine stojijo v krogu. Vodja poda enemu izmed njih domi{ljijsko, neobstoje~o `ogo, ki na primer velika kot nogometna `oga. ^lan jo ujame in po{lje naprej. Ko ta `oga `e nekajkrat potuje sem in tja, jo lahko eden izmed ~lanov spremeni (denimo v balon) in poda dalje. @oga se tako med igro spreminja vse od male namiznoteni{ke `oge do medicinke z ustrezno nami{ljeno te`o in velikostjo.

Pri tej igri se igralci zelo sprostijo, ob spremembi `ogice pa lahko opazujemo njihovo inventivnost.

Angle{kega ~aja, ki bi ga lahko pili na vodovih ~ajankah, v naravi seveda ne moremo nabrati, a tudi na{ih "~ajnih" rastlin ne gre zapostavljati. ^etudi ~aje navadno pijemo, kadar smo bolni (upajmo, da bodo temu namenu slu`ili ~im manjkrat), je hladen ~aj lahko tudi ~udovita osve`ilna pija~a. Najbolj{e me{anice ~ajnih rastlin naj ~lani odkrijejo sami in te lahko postanejo tudi tradicionalna vodova pija~a, ki krepi zdravje, telo in predvsem ustvarja "vodov duh". Vsekakor je za za~etek bolje, da naberemo, preizkusimo in s tem tudi spoznamo pet ~ajnih rastlin (npr. dobro misel, meto, materino du{ico, lipo, {ipek), nato pa vsak mesec ali leto spoznavamo in preizku{amo nove vrste. S ~lani si lahko na sestanku razdelimo naloge, nabrati dolo~eno ~ajno vrsto, jo posu{iti in prinesti npr. ~ez 14 dni; da ob tem ne bi prihajalo do neljubih (in lahko tudi nevarnih) pomot, naj vsak "svojo" rastlino tudi hebrarizira - s tem jo lahko poka`e tudi ostalim, skupno z vodnikom pa lahko preveri, ali je res nabral pravo vrsto.

PP

NOVOLETNA PREDSTAVA

Ravno pravi ~as je, da za~nete pripravljati gledali{ko igro, ki jo boste na novoletnem praznovanju pokazali ostalim ~lanom rodu. To bo eno najbolj `lahtnih slu`enj, kar si jih lahko zamislite. Gledalci se bodo zabavali in mogo~e kon~no spoznali, da imajo v rodu PP klub, ki nekaj po~ne in se ne ukvarja le sam s sabo. Vi se boste zabavali {e bolj. Predpogoj za dobro zabavo je seveda {aljivo besedilo, ki ga lahko ~rpate iz kake manj znane gledali{ke igre ali pa parodirate kak{no znano temo z odra, s televizije ali od kod drugod. Pa saj to poznate iz ske~ev!

Kar je druga~e, je to, da mora biti zadeva dalj{a (vsaj pol ure) in da imate ve~ ~asa za pripravo. Solidna natreniranost, na kateri lahko gradite ble{~e~o improvizacijo, dodelani kostumi in scenografija - pa imate veli~asten spektakel.

Zaklju~ni nasvet: Ko boste iskali scenarij za va{o igro, se podajte do najbli`jega gledali{~a. Morda imajo v njegovem arhivu kaj za vas primernega.

LESTVICA TABORNIH 10

Na{a lestvica TABORNIH 10 je sestavljena na podlagi predlogov 103 glasovalcev iz vse Slovenije. V prvem krogu smo vanjo uvrstili vse pesmi, ki so dobile ve~ kot 5 glasov, potem pa smo upo{tevali glasove le {e za tiste predloge, ki so bili objavljeni v oktobrskem Taboru. Vrstni red se ni bistveno spremenil, le da se je zmagovalka - Tam ob ognju na{em - {e bolj utrdila na prvem mestu.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste se odzvali na na{o akcijo in vas lepo pozdravljamo.

KAK[EN ROT?

Tabor je na cilju ROT-a izpeljal anketo med 67 udele`enci, kak{en ROT jim je bolj v{e~. Zahteven in naporen, da se vidi, kdo je najbolj{i? Ali morda lahek, s kratko progo in veliko ~asa za dru`enje?

Rezultati:

PESEM[T. GLASOV

Tam ob ognju na{em21

Siva pot18

Zadnja ve~erja17

Zarjavele trobente16

Dviga plamen11

Himna M^11

Gusarska10

Bor do bora10

Na{ tabor je en klump6

Mrtva reka5

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: .....................................................

NARO^ILNICA

ROD: .........................................................................

ULICA:......................................................................

NARO^ILNICA

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: ................................

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA

64% - ZAHTEVEN IN TEKMOVALEN

36% - LAHEK IN DRU@ABEN

^e bi se dalo, bi se ve~ina odlo~ila za vmesno mo`nost. No, prevladujo~e mnenje je vsekakor bilo, da ROT na~eloma mora biti te`aven, saj je drugih, bolj spro{~enih in dru`abnih tekmovanj ve~ kot dovolj.

KRAVE!!!

Megla ... Klanec ... Nekje blizu je kontrolna to~ka ... Ekipa Ateja Romana (RMT) se vzpenja v breg ... Del mo{tva malo zaostane ... Aha, nekaj temnega se premika pred njimi. To je Rom~ ... Ne, ni ... Saj to je ... krava!!! Kar naenkrat je v meglenem klancu ve~ krav kot tabornikov! In te krave sploh ne mukajo - derejo se!!! In sploh ne te~ejo - ska~ejo!!! In besne so!!! Strah jih je za teleta! In drvijo v klanec! Za taborniki!

Taborniki te~ejo kot nori. Nahrbtniki opletajo. Megla. Topot. Tuljenje krav. In potem spet nekaj temnega pred njimi! So obkoljeni?!

Ne ... Re{itev ... Ograja ... Skok v prostost. Tudi krave bi, pa ne morejo ... ~eprav ska~ejo ... Je previsoko ... Uf, kak{no olaj{anje!!!

“RES NI OVIR ZA AVANTURO”

VSkupini za delo z druga~nimi (SzDzD) je lansko jesen padlo seme in se zarilo v zemljo. Ideji, da izpeljemo pravi tabor z invalidno mladino, je zavrela kri. Za~eli so se dogovori z Zavodom za usposabljanje invalidne mladine Kamnik (ZUIM), ki ima na podro~ju prirejanja taborov `e dolgoletne izku{nje. Priklju~ili smo se njihovemu taboru in jim pomagali izpeljati program. Iz semena je pognalo steblo in ...

Najprej smo zagrabili za tehni~ne stvari in finance. Denar smo dobili od In{tituta za odprto dru`bo (Open society institute), Urada za mladino RS in nekaj drugih donatorjev, opremo pa smo “na`icali” kar po rodovih. Potem pa smo se za~eli dogovarjati o programu, pri ~emer nam je pomagala vzgojiteljica Nata{a, ki dela v ZUIM-u in je bila tudi vodja tabora. Z njo smo se pogovorili o vrsti invalidnosti udele`encev, ki pridejo na taborjenje, in kak{ne so specifi~ne potrebe le-teh. Pogovori so potekali na strokovni ravni in tudi vsi iz SzDzD smo `e nekaj vedeli o tem in onem, saj smo {tudentje ved socialne narave. Vendar doslednim taborni{kim umom vsi napotki in nasveti niso bili dovolj. Aprila smo od{li na posvet, na katerem smo pre~esali metode in principe dela v ZTS, pripravili program za taborjenje in se javili (Jasna, Uro{, Matic in Habo) za sodelovanje na taboru. Ostalo je le {e usklajevanje programov ZUIM in ZTS. Potem je steblo dobilo tudi liste ...

20. junija je pri{lo na jaso pod `u`ember{kim gradom 20 fantov in deklet. Nekateri na invalidskih vozi~kih, nekaj z berglami, ve~ina pokretnih. Postali smo nemirni in negotovi. Pa se je

za~elo najprej spoznavanje, potem prve dejavnosti, ki so nam vlile samozavest in energijo za nadaljnje delo, saj smo spoznali, kako in kaj z invalidno mladino. Iz dneva v dan smo se u~ili od strokovnjakov, ki so bili na taboru, {e najve~ pa od udele`encev samih.

Nekoliko nenavadno je bilo jutranje umivanje, ko je bilo treba poprijeti tudi za tujo zobno {~etko in koga umiti, in nekoliko naporno, ko je bilo treba komu pomagati v {otor, saj tega nismo vajeni, pa nam je kmalu postal to del vsakdana.

Ob izvajanju programa se je za~elo zares. Razdelili smo se v {tiri vode, ki smo jih vodili po eden vodnik iz SzDzD. Poleg izdelovanja taborne zastave, ki smo jo obesili ob ZTS-ovo, smo imeli v programu tudi izrazne delavnice, izdelovanje obro~kov za rutice, in program, ki nam je stisnil `elodec; rafting, jahanje, bivak, kanuji, vite{ki dan, lokostrelstvo, jamarstvo - te`ko smo si predstavljali, da bomo to zmogli skupaj z udele`enci tabora. Vendar pa za strah ni bilo pravega razloga, saj so bili v vodstvu tabora {e obvezna medicinska sestra, u~itelj telovadbe, trener jahanja, vzgojiteljica in prostovoljec. V veselje nam je bilo, ko smo videli, kako z malo iznajdljivosti in premislekom vse poteka kot po maslu. Seveda pa, bolj ko je bilo nevarno, bolj so otroci u`ivali in bolj smo morali mi paziti. Ob ve~erih pa smo se nau`ili no~ne ti{ine re~nih {epetov, v~asih le s pesmijo, drugi~ z vite{ko ve~erjo na gradu v @u`emberku in seveda s taborni{kim krstom, ob katerem so tabore~i dobili tudi rutice, saj je bil tabor konec koncev tudi taborni{ki. Stra` `al ni bilo, pa so nam nevedni doma~ini dvakrat ukradli zastavo, vendar se je vse re{ilo z zdravim razumom in lepo besedo. Med vsemi so se stkala prijateljstva, ne glede na to, kaj je kdo tam po~el. Prijateljstva, ki so ~rpala energijo iz volje, entuziazma in ljubezni do ljudi. Iz stebla je pognal cvet, ki smo ga odnesli s seboj ...

Potem pa smo morali domov. Domov? Malokdo je hotel iti domov. V majhne bele`ke, ki smo jih izdelali sami, smo si napisali kako lepo besedo in si kaj lepega narisali, si stisnili roke in `eleli iskreno “na snidenje”. Odtekle so solze, tiste debele, ki so malo od `alosti, ker odhaja{, in malo od sre~e, ker si bil tu.

Ko so vsi od{li, smo si ~etverica tabornikov glasno pritrdili: “...in res ni ovir za avanturo!”

Habo

ZA VAS SMO BILI INDIJANCI DIVJAKI.

Niste razumeli na{ih molitev. Niti enkrat jih niste poskusili razumeti. V va{ih o~eh smo bili malikovalci, ker smo soncu, vetru in luni peli zahvalne pesmi. Brez razumevanja in samo zato, ker je bil na{ na~in ~a{~enja druga~en od va{ega, ste nas obsodili za zgubljene du{e. V vsem stvarstvu vidimo delo Velikega duha: v soncu in luni, v drevesih, v gorah in vetru. Marsikdaj se mu pribli`amo v stiku s tem, kar je ustvaril. Je bilo to tako slabo? Vem, da z vsem srcem verujemo v najvi{je bitje, in na{a vera je morda mo~nej{a kakor vera mnogih belcev, ki v nas vidijo pogane. Rde~i divjaki so bili vedno tesneje povezani z naravo kakor beli divjaki. Narava je knjiga Velike sile, ki jo vi imenujete Bog in mi Veliki duh. Kak{no razliko naredi `e ime!

Tatanga Mani

USA : Slovenija

Se morda spra{ujete, zakaj v zadnjem ~asu ni ve~ Ameri~anov v Sloveniji? Namesto odgovora smo za vas prevedli elektronsko po{to, ki smo jo prejeli na ZTS:

"Zdravo, moje ime je Shannon Gore. Trenutno delam v mednarodnem skavtskem centru Kandersteg v [vici. Kmalu se bodo zame za~ele po~itnice, ki bi jih rad pre`ivel v Sloveniji in na Hrva{kem, imam pa nekaj vpra{anj:

a) Sem Ameri~an in v tem trenutku Ameri~anom odsvetujejo obisk Slovenije. Sli{al sem tudi, da se pripravlja vojna. Ali je to res? Ali bo zame dovolj varno, ~e vas obi{~em?

b) Koliko je va{ skavtski center oddaljen od Ljubljane? Informacije o va{em centru sem na{el v knji`ici Where to stay in Europe. Zelo se veselim obiska pri vas in upam, da mi bo to tudi uspelo."

Skavtski pozdrav

Shanon, European Region Assistant

ZIMOVANJE Z

imovanje je zagotovo najdalj{a taborni{ka akcija v hladnih dolgih mesecih. Priprava in izvedba je lahko bolj zahtevna kot letno taborjenje; na program veliko bolj vplivajo vremenske razmere kot samo mesto zimovanja. Za zimovanje je primerna planinska ko~a s penzionsko oskrbo, lovska ali gozdarska ko~a z lastno pripravo hrane, ve~ji prostori pode`elske {ole, za zahtevnej{e in izku{enej{e tabornike pa kraj{i zimski tabor. Le-ta zahteva odli~no pripravo, dovolj dodatne opreme, da lahko prespimo in pre`ivimo pri ni`jih temperaturah. Nekaj dni prebiti v {otorih, bivaku ali igluju je nepozabno do`ivetje.

Pri zimskem taboru moramo poskrbeti prav tako za vse objekte, kot jih imamo v letnem ~asu. [tevilo zimovajo~ih bo tu omejeno na manj{e {tevilo.

Za raznolikost pripravimo zimovanje vedno drugje. S tem se izognemo ponavljanju in morebitni enoli~nosti, ki se lahko pojavi pri izvajanju programa.

Program zimovanja prilagodimo starosti in {tevilu zimovajo~ih, njihovemu znanju in sposobnostim. In seveda predvidimo vse vodnike in druge ljudi, ki bodo program kakovostno izpeljali.

Kaj vse lahko po~nemo na zimovanju?

- smu~amo, se sankamo, dri~amo, te~emo na smu~eh, ali se lotimo zahtevnej{e turne smuke;

- izdelamo iglu, sne`no luknjo, pripravimo razli~ne igre na snegu ali bivak;

- pripravimo razli~ne sprehode in kraj{e izlete;

- organiziramo zimsko orientacijo in {aljivo tekmovanje;

- poka`emo osnove zaustavljanja s smu~arsko palico in cepinom na nenevarnih pobo~jih;

- spoznavamo sledi `ivali, zakurimo v snegu;

- silvestrujemo ali priredimo pustno zabavo (med novoletnimi ali zimskimi po~itnicami);

- u~imo se hoditi z derezami in krpljami.

Nasveti in ideje

V dolgih ve~erih pa poka`emo diapozitive, filme z akcij, skujemo pesmi o zimovanju, pripravimo glasilo, kvize in ske~e, {aljivo tekmovanje pri oblikovanju, sestavljanju in re{evanju ugank in nalog, ... Pripravimo zahtevnej{e teme za gozdovnike in popotnike, kot so predavanja o geologiji, meteorologiji, astronomiji, ...

Star{i imajo pred zimovanjem kar nekaj pomislekov. [e posebno, ~e so to ~lani, ki so s taborni{tvom komaj dobro pri~eli. Vodnik pravo~asno svetuje, katere kose opreme naj kupijo, kaj pa si samo sposodijo.

Vodnik medvedkov in ~ebelic mora biti {e posebej pozoren na premo~ene ~evlje in obleko svojih ~lanov, redno preobla~enje in na to, da so primerno oble~eni - navadno so na prostem brez kape, {ala, v ogrevanih prostorih pa marsikateri pre~epi veliko ~asa v bundi. Pri spanju v ve~jih skupnih prostorih pa naj ve~ ~asa posveti tudi skrbnej{emu pospravljanju osebnih stvari, kajti prerado se zgodi, da se na koncu znajde veliko stvari brez lastnika.

K redni opremi za letno taborjenje k opremi za zimovanje dodamo smu~i, sanke, drsalke, kapo, {al, rokavice, bundo, gojzarje, kremo za ~evlje, volnene nogavice, gama{e, son~na o~ala, kremo za son~enje in {e kaj.

Simona Kos, Ale{ Ferenc, @erjavov rod, Dolsko

MARSOVI LUNI

Tako kot Zemljo na poti okoli Sonca spremlja Luna, tudi planet Mars ni osamljen. Kar dve lunici spremljata planet Mars. Imenovali so ju Phobos in Deimos, kar pomeni Groza in Strah. Prav zvene~a imena, ki sta se prilegala grozljivi podobi Marsa iz za~etka tega stoletja, ko so se ljudje bali napada Marsovcev. Slika, na kateri je Deimos, je nastala `e leta 1977, ko se je vesoljska sonda Viking 2 pribli`ala Marsu in potem nadaljevala pot proti Jupitru in Saturnu. Gre za enega najbolj natan~nih posnetkov nekega nebesnega telesa v raziskovalni zgodovini. Z le 20 kilometrov oddaljenosti od lunice vidimo podrobnosti, velike pribli`no 1 meter.

ozadju. To so v bistvu pravi lokalni magnetni viharji. Po velikosti je son~na pega lahko tudi ve~ja od Zemlje. Ugotovljeno je bilo, da je {tevilo son~nih peg na njegovi povr{ini v tesni povezavi z njegovo aktivnostjo, ki pa se kar naprej spreminja. Son~ne pege so postale celo merilo za son~no aktivnost, katere cikel traja pribli`no 11 let. Zadnji maksimum aktivnosti je Sonce doseglo leta 1991. Son~na aktivnost v tem trenutku spet raste, kar pa vpliva seveda tudi na Zemljo, predvsem na zgornje plasti njene atmosfere. Aurora ali polarni sij je tesno povezan s son~no aktivnostjo, prav tako pa vpliva tudi na raz{irjanje radijskih valov. V~asih lahko velika son~na aktivnost povzro~i iztirjenje satelitov, kot je bilo to na primer leta 1980.

opazovanja medzvezdnega prostora na podlagi radijskih valov, videti tudi zametke materije, ki bodo morda v prihodnosti predstavljali planete, ki kro`ijo okoli teh zvezd. Prav verjetno je, da je tudi na{ son~ni sistem nastal na podoben na~in.

SONCE IN NJEGOVE PEGE

Tudi na{a zvezda - Sonce, pa ~eprav nam je relativno blizu, je polna skrivnosti. Ena izmed njih so njegove pege. Ob~asno se pojavijo na njegovi povr{ini v obliki ~rnih pack na sicer svetlem

NASTAJANJE SON^NEGA SISTEMA

Nekje v medzvezdnem prostoru ozvezdja Bika je meglica, sestavljena iz kozmi~nega prahu in plinov. Zaradi gravitacije se ta masa vedno bolj kondenzira v dve ve~ji gmoti, ki bosta s~asoma postali zvezdi. Poleg tega je na sliki, ki je nastala s pomo~jo nove tehnike

KOMET WILLIAMS

Trenutno najsvetlej{i komet na nebu je komet Williams. Ime je dobil po avstralskem astronomu, ki ga je odkril letos poleti. Viden je z ju`ne poloble, konec novembra pa bo viden tudi iz severnih krajev. Na `alost ni tako svetel, kot je bil lani Halle-Bopp, pa vendar - kometi so {e!

ZA LJUBITELJE METEORSKIH ROJEV!!!

POZOR!!! To smo ~akali ve~ kot 30 let! Meteorska ploha! V no~i s 16. na 17. in 17. na 18. november bo padlo na tiso~e meteorjev (utrinkov), ki bodo prihajali iz ozvezdja Leva.

ZNANE IZJAVE:

Vedno sem imela ob~utek, da v `ivljenju pu{~am za seboj dvoje sledi: svojo in sled Boga, ki je ob meni. Toda v trenutkih, ko sem bila najbolj na tleh, je bilo opaziti eno samo. O~itala sem mu, da me je zapustil. Toda od nekje se je za~ul tihi glas: "Nisem te zapustil! Takrat sem te nosil!"

(Florinda Donner)

VIHAR GEORGES

Takole je letos, 25. septembra, na vzhodni ameri{ki obali pusto{il hurikan Georges. Na satelitski sliki je videti Mehi{ki zaliv. Hurikani dobivajo mo~ nad toplo vodo oceanov in jo izgubijo na celini, zato so precej pogosti na tem obmo~ju, redkeje pa pusto{ijo po notranjosti celine.

GROSUPELJSKI TABORNIKI NA SPUSTU

PO KOLPI

^etrtek popoldne, 2. julija 1998. Pred mejnim prehodom v Brodu na Kolpi zavijemo ob Kolpi navzgor proti Osilnici. Z zanimanjem opazujemo reko, ki je tu dobro vidna, saj je cesta speljana tik ob njej. Vsi smo dobre volje, saj nas ~akajo trije dnevi v ~udovitem, domala neokrnjenem okolju. Dobre volje nam ne more pregnati niti klavrna podoba reke. Junij je bil lep in topel. Pravega de`ja `e nekaj ~asa ni bilo in ob~utek imam, da bomo ~olne bolj vlekli, kot pa se v njih peljali.

Odkar smo v letu 1991 kupili svoja prva dva kanuja, je to `e na{ peti spust iz Osilnice. Jaz sem sodeloval na vseh dosedanjih, Andreju je to tretji, Bojanu in Samotu drugi, Darji in Maretu pa prvi spust. Lani smo kupili dva nova ~olna pri grosupeljskem proizvajalcu

podjetju EHO VIS d.o.o. (Industrijska c. 5, telefon: 761-010). Ker sta se izkazala mnogo bolje kot na{a stara ~olna iz poliestra, smo letos nabavili {e enega. Ti ~olni so bolj trdni, bolje prena{ajo nalete na kamne in skale, zato si lahko med vo`njo privo{~i{ veliko ve~.

V Osilnici zavijemo levo mimo cerkve proti ^abranki, kjer je, kakih sto metrov pred njenim izlivom v Kolpo, na{a izhodi{~na to~ka. Ob sedmih je na{a oprema raztovorjena. Poslovimo se od Bakita, ki nas je pripeljal sem, postavimo {otore in pripravimo vse za no~ni po~itek.

V petek dopoldan sledi po zajtrku obi~ajna vsakdanja procedura: podiranje {otorov, zlaganje stvari v vedno premajhne sod~ke, priprava ~olnov (privezati je potrebno sod~ke, rezervna vesla, kanistre z vodo, gobe za ~rpanje vode, ...). Ob desetih smo kon~no na vodi. Ob~utek je bolj{i, kot je bil v~eraj, ko smo reko opazovali s ceste. Vode je sicer manj kot lani, vendar {e dovolj za dokaj normalno vo`njo. Danes bomo preveslali okoli deset kilometrov. ^akata nas le dva nekoliko te`ja odseka. Prvi je “tekmovalna proga”, na kateri potekajo v zgodnji pomladi, ko je vode bistveno ve~, tekme v kajakih in kanujih na divjih vodah. Kljub {tevilnim skalam in

kamnom, ki gledajo iz vode, jo prevozimo brez ve~jih te`av. Sledita dva kilometra udobnega veslanja tudi preko manj{ih brzic, ki niso problemati~ne. Z Darjo sva se dobro ujela. Lani, ko je z mano veslal Andrej, je bilo krmarjenje zaradi te`jega ~olna bolj naporno. Andrej in Mare, ki sta se prvi~ zna{la v vlogi krmarjev, imata nekaj ve~ te`av.

Ogromna stena nad cesto nas opozori na nevarni “S”. Na pogled nedol`en odsek, v dol`ini dobrih deset metrov, je {e kako nevaren. Le dvakrat doslej smo ga prevozili brez kopanja. Tudi sam sem tu leta 1994 do`ivel “plavajo~i krst”. Najve~jo nevarnost predstavlja skalna polica, v katero je usmerjen tok,

ki je tu zelo ozek. Ob polici se ta obrne ostro v desno. ^e ne uspe{ pravo~asno zaviti tja, te porine na polico in prevra~anje je neizbe`no. V glavi na hitro ponovim zami{ljeni manever. Kak{na dva metra pred polico mo~no zategnem z veslom, da usmerim ~oln v desno, potem pa se na drugi strani od police {e odrinem. Uspe nama priti mimo. Andrej in Bojan imata manj sre~e. Ne uspe jima zaviti v glavni tok ob polici, ampak ju odrine v levo, tako da morata izstopiti in ~oln spustiti po vrvi.

Okoli dveh popoldan smo v Bosljivi Loki. [otore postavimo na lepo urejenem oto~ku, kjer so doma~ini postavili klopce, pomol in manj{i paviljon~ek.

Popoldan izkoristimo za kopanje, lenarjenje, obi{~emo pa tudi tabornike

Rodu Bi~kove skale, ki dva kilometra ni`e ravno postavljajo tabor. Okoli devete ure zve~er se mo~no ulije. De`, ki vso no~ mo~no pada, proti jutru poneha, in ko vstanemo, nas `e pozdravijo topli son~ni `arki. Najbolj smo veseli pogleda na reko. Gladina je kakih 20 centimetrov vi{ja kot je bila v~eraj in {e nara{~a. Kljub temu, da komaj ~akamo na vo`njo preko brzic, z odhodom ne hitimo preve~, kajti posu{iti je potrebno vse, kar se je pono~i zmo~ilo.

V ~olnih smo ob pol enajstih. Prvi kilometri slu`ijo ogrevanju pred najte`jim odsekom s {tirimi zahtevnimi brzicami. Pod hribom, na katerem stoji cerkev Sv. Ane, nas pozdravi grmenje Belega slapa. ^eprav je videti zelo divje, nam ne povzro~a ve~jih te`av. Ve~ji kamni, ki so druga~e huda ovira, so kar lepo pokriti z vodo. Podobno je tudi na naslednji brzici. Najve~ji izziv nas ~aka pol kilometra ni`je. @e pred odhodom smo se odlo~ili, da letos posku{amo premagati {e to zadnjo brzico, preko katere se {e nismo poskusili peljati. Glavni tok, ki je {irok komaj dober meter in pol, gre tik ob desnem kamnitem bregu in se strmo spu{~a v manj{i tolmun, ki ga z leve strani obkro`a pribli`no meter visok skalni previs. Ta sega vse do glavnega toka, ki je zato videti kot nekak{no korito. Ker se preko previsa preliva velika mno`ina vode, je tolmun povsem razpenjen. Z Darjo poskusiva prva. Zaradi mo~nega toka te`ko dr`iva zami{ljeno smer. Ob~utek imam, da naju nese preve~ v desno. Na najbolj strmem delu z desnim bokom udariva ob rob korita, zato se nagneva mo~no na levo. Zajameva veliko vode in v tolmunu ~oln le s te`avo obdr`iva na povr{ju. Nekako se prebijeva do brega, kjer lah-

ko vodo, ki sega preko gle`njev, v miru iz~rpava. Andrej in Bojan posku{ata kar preko previsa. Vendar ju zasu~e `e na vrhu in nemo~na se prevrneta v razpenjeno vodo. Ker se Samo poskusu odpove, dobim prilo`nost, da poskusim {e z Maretom. Zdi se mi, da imava dobro linijo, vendar naju tok porine preblizu previsa, in voda, ki se zliva tam ~ez, nama povsem zalije ~oln. Prav nobene mo`nosti nimava, da bi ostala suha. Ko usposobimo ~olne za nadaljevanje vo`nje, nam ostane {e najdalj{a in najlep{a brzica. Pravzaprav gre za ve~ brzic, ki sledijo druga drugi na razdalji skoraj 500 metrov. ^lovek dobi pri vo`nji po njej nepozaben ob~utek, kot da bi jahal na valovih.

Po dalj{em po~itku, ki si ga privo{~imo na pe{~eni sipini sredi reke, ob dveh nadaljujemo z vo`njo. Do Broda imamo {e sedem kilometrov. Vo`nja je udobna, saj je vode dovolj, tako da brez te`av premagujemo {tevilne manj{e brzice. Po Brodu preide reka v ravninski del, zato se njen tok umiri. Pred @ago sta za nami `e prva dva od {tevilnih jezov (do Metlike se jih zvrsti ve~ kot 40). Po dvaindvajsetih kilometrih vo`nje prispemo nekaj po {esti uri v @ago. V nedeljo ob desetih za~nemo na{o zadnjo etapo od @age do Prelesja pod Starim trgom. Dolga je 17 kilometrov. Zjutraj nas sicer pozdravi sonce, vendar se za~no na nebu kmalu zbirati temni oblaki. Tudi veter, ki piha po Kolpi navzdol napoveduje slabo vreme, vsaj tako pravijo doma~ini. Za @ago se reka obrne za ve~ kot 90 stopinj v desno proti jugovzhodu in znajdemo se v kanjonu, ki nas bo spremljal vse do Prelesja. Po~itek si privo{~imo na lepo urejenem prostoru ob kova~iji nekaj sto metrov pred zaselkom Sp. Bilpa. Tu si je vredno

ogledati izvir Bilpa, ki je v jami pod mogo~no steno na drugi strani ceste. Okoli enih padejo prve kaplje de`ja. Ne preostane nam ni~ drugega, kot da oble~emo anorake in nadaljujemo z vo`njo. De` je vse mo~nej{i, vendar nas to ne moti preve~. Nekaj ~ez tretjo uro je za nami {e zadnji jez v Dolu in do cilja imamo le {e slab kilometer. Danes kak{nih posebnih te`av nismo imeli. Z Darjo sva uspe{no prevozila vseh devet jezov. Na enem sva si celo prislu`ila aplavz doma~inov, ki so nas opazovali z brega. O~itno jih ni prav dosti, ki si upajo spustiti tam ~ez. V Prelesju nalo`imo ~olne in ostalo opremo na prikolico. Za zaklju~ek spusta pa si privo{~imo pe~ene postrvi v gostilni pri Madroni~u.

Kljub temu, da nas je na koncu po{teno pralo, smo si bili edini, da je bil to doslej na{ najbolj{i spust. De`, ki je padal v no~i s petka na soboto, je strugo dodobra napolnil, tako da smo imeli naravnost idealen vodostaj. Prepri~an sem, da je Kolpa za vo`njo s kanuji na{a dale~ najbolj primerna reka. Zahtevna je ravno toliko, da lahko dolo~ene te`avnej{e to~ke uspe{no prevozi{ le z dobrim obvladanjem veslanja, poznavanjem reke in dobr{no mero poguma. Posebej je primerna za ve~dnevne spuste. Med Osilnico in Metliko je razdalja ve~ kot 100 kilometrov, ki se jo da brez ve~jih te`av premagati v {tirih dneh. Zgornji tok med Osilnico in Brodom na Kolpi je primeren za tiste, ki si `elijo bolj razburljive vo`nje, za ostale, ki se ne `elijo spopasti s te`avami v zgornjem toku, pa predel ni`je od Broda. Tu jih ~akajo predvsem {tevilni jezovi. Tudi ti so lahko lep izziv, ~e se odlo~ite, da jih boste prevozili, saj so med njimi nekateri zelo zahtevni.

Ajdovci taborili ob Nadi`i

Taborjenje Rodu mladih borov iz Ajdov{~ine se je za~elo

27. julija 1998. Letos smo v program izobra`evanja novope~enih tabornikov vnesli nekaj novosti. Spremenili smo celoten potek dneva, tako da so se M^–ji in GG–ji razporedili po interesnih skupinah (@VN, glasbeno-likovna, novinarska, orientacijska, ekologija). V teh skupinah so tabore~i aktivno sodelovali vsak dan po dve uri. Omeniti moramo, da je novinarska skupina izdala tri {tevilke ~asopisa Vseved, v katerih je bilo opisano najbolj aktualno dogajanje.

Ob dnevu star{ev smo najmlaj{im M^–jem podelili ve{~ine, nove rutke pa so ponosno dobili vsi, ki so pre{li v vi{jo starostno skupino. Novi taborniki so sve~ano zaprisegli in sprejeli taborni{ke zakone. Na~elniki niso pozabili tudi na duhovno vzdu{je, saj so novope~eni M^–ji in GG–ji s podpisom na lesene plo{~ice, ki so jih kasneje vrgli v ogenj, potrdili trajno zvestobo taborni{kemu `ivljenju. Temu je sledil program, ki je v taborni{ko rajanje ob ognju vklju~eval tudi star{e. Po kon~anem programu so se najmlaj{i s star{i po~asi odpravili domov, ve~ina pa nas je ostala {e drugo polovico taborjenja.

Poleg obi~ajnih stvari je nulti vod Gliste (najstarej{i GG–ji in PP–ji) v prvih dneh taborjenja postavil 5 metrov visok

Stara Gla`uta

Steklarna, ki se je razvila na Gla`uti leta 1760 in je propadla leta 1889, je izdelovala razli~ne vrste stekla. Tukaj se je razvila zaradi ugodnih pogojev, kot so naprimer obilica lesa, kremenjaka in vodne energije. Ker so uporabljali veliko lesa, so nastajale poseke in zato so se pogosto selili po Pohorju. Delo v steklarni so vodili steklarski mojstri s ^e{ke. Izdelovali so navadno in barvno steklo. Za barvno steklo so uporabljali razne kovine, kot so `elezo, iz katerega so izdelovali zeleno in rjavo steklo, iz kroma so izdelovali modro steklo. Okra{evali so ga tudi z zlatom.To lepo oblikovano in obarvano steklo so izva`ali povsod po Evropi pa tudi v Ameriko.

^lani Rodu ukro~ene reke so se med taborjenjem

opazovalni stolp, ki bo {e dolgo vzbujal zanimanje vsakega mimoido~ega.

Zadnji ve~er taborjenja so vodniki postavili poslovilni ogenj – trojno pagodo visoko dva metra. Poleg izvirnih to~k, ki so jih prikazali posamezni vodi in vodniki, smo ta ve~er podelili tudi ve{~ine in osvojene stopnje znanja – sve~ano, kot se za tako stvar spodobi. ^eprav smo skupaj pre`iveli kar dva tedna, smo se zadnji ve~er prav te`ko odpravili spat, saj se skoraj nismo mogli sprijazniti z dejstvom, da je to na{a zadnja no~ leto{njega taborjenja.

Grega Mohori~, propagandist RMB

P.s.: Nadebudni Ajdovci so v poro~ilu s taborjenja pozabili napisati, kje so taborili. To smo uganili {ele s pomo~jo tabornega glasila Vseved, kjer pa ni nikjer napisano, kdo ga je izdal. Propagandisti iz Rodu mladih borov so si tako prislu`ili kar dva opomina. Upamo, da bosta zalegla. Uredni{tvo

podali po poteh stare Gla`ute in na{li pribli`no 90 razli~nih izdelkov: del vr~a, nekaj {e neoblikovanega stekla, kozarce, vaze, v stekleno kroglo ujet zra~ni mehur ... Na razstavi, ki so jo pripravili za star{e, so predstavili le najlep{e. ^i{~enje izdelkov je bilo dolgotrajno in zanimivo, {e posebej pa so u`ivali najmlaj{i, ki so veselo “orali” po blatu.

Vsem, ki vas pot nikoli ni zanesla na Pohorje, in ste eden od programotvorcev v rodu, toplo priporo~am, da se povzpnete v okolico na{e ko~e in se preizkusite kot arheolog tudi z mojo pomo~jo.

MAJA DOBNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

NO^NE UKANE

Sobota, 14. 11. 1998, Dolsko

POTEK

Ekipe pridete do 18. ure (ali 18.30, ~e prihajate z vlakom) pred kulturni dom v Dolskem (Dolsko 55), se nastanite v telovadnici, kjer boste tudi prespali. Ob 19. uri sledi ve~erja, ob 20.30 pa je `e start prve ekipe. Tekmovanje traja pribli`no 4 ure, nato pa sledi zabaven ve~er. V nedeljo zjutraj je med 8. in 9.30 zajtrk, ob 10. uri pa razglasitev rezultatov in podelitev nagrad.

OPIS TEKMOVANJA

Ekipo sestavlja 4 ali 5 osebkov, tabornikov ali netabornikov, spolnih omejitev ni. Na startu bo ekipa dobila barvno fotokopijo topografske karte 1:25.000 (Dolsko) in podatke za vris prve kontrolne to~ke. Nato bo z zavezanimi o~mi prepeljana na neznani teren, kjer bo morala najprej dolo~iti svojo lego na karti. Na vsaki kontroli sledijo podatki za vris naslednje.

Na kontrolnih to~kah pa se boste morali spopasti s:

- testom iz zadnjih tedenskih dogodkov v politiki, {portu, avtomobilizmu, kulturi in na ZTS

- nesli{nim prihodom na kontrolo

- miselnimi igrami in ugankami

- plezalnimi napori ...

Dol`ina proge je pribli`no 5 km. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Proga ne bo postavljena po te`ko prehodnem terenu ali glavnih cestah.

PRIJAVE IN CENA

Vsak tekmovalec prispeva 1000 SIT, to pomeni 4000 ali 5000 SIT na ekipo, kar krije organizacijo, material, ve~erjo, ~aj, zajtrk, nagrade in prevoze.

Kot prijava velja pla~ilo {tartnine na @R @erjavovega rodu:

SEMINAR "PROJEKTNO VODENJE"

Seminar je po svoji vsebini namenjen stare{inam in na~elnikom rodov in vsem tistim, ki se v rodovih lahko ukvarjajo z na~rtovanjem in izvajanjem dolo~enih projektov.

OPIS SEMINARJA OPIS SEMINARJA OPIS SEMINARJA OPIS SEMINARJA

Projektno vodenje je metoda in skupek tehnik, ki temeljijo na sprejetih principih vodenja, ki se uporabljajo za na~rtovanje, presojanje in nadzor razli~nih aktivnosti, zato, da bi dosegli `eleni cilj in rezultate v predvidenem ~asovnem okviru, v okviru predvidenega finan~nega na~rta in skladno z opisom projekta.

CILJI SEMINARJA CILJI CILJI SEMINARJA CILJI CILJI

-za udele`ence

-spoznajo organizacijo, sistem in pristop k projektnem vodenju

-spoznajo na~ine uspe{nega vodenja tima ljudi

-spoznajo na~ine ustreznega na~rtovanja stro{kov projekta

-spoznajo mo`ne na~ine financiranja

-skozi prakti~en primer uporabijo pridobljeno teoreti~no znanje

-pridobijo informacije o razpisih za pridobitev finan~nih sredstev ter se seznanijo z oblikovanjem projektne dokumentacije

-za skupino

-izmenjava izku{enj in razli~nih mnenj udele`encev

-za organizacijo

-v rodovih pove~ati kakovostno izvedbo akcij, tekmovanj, taborjenj ipd.

-pove~ati samostojnost rodov pri pridobivanju finan~nih sredstev iz prora~unskih virov

PROGRAM SEMINARJA PROGRAM SEMINARJA PROGRAM

Program seminarja naj bi obsegal naslednje teme:

1. Kaj je projekt

50103-678-000-0706905

50103-678-000-0706905

50103-678-000-0706905

50103-678-000-0706905 do

6. 11. 1998

6. 11. 1998

6. 11. 1998 (po tem datumu zna{a prijavnina 1300 SIT po glavi) in izpolnjena prijavnica poslana po po{ti (@erjavov rod, Dolsko 55, 1262 Dol pri Ljubljani), e-mailu (zerjavov.rod @usa.net ali jabi@amadej.si) ali izpolnjena na na{i internet strani: http:/ /www.s-sser.lj.edus.si/krov{ek/tabor/ Akcija bo v vsakem primeru. Taborni{ki pozdrav!

6. 11. 1998

2. Kaj je projektno vodenje

3. Planiranje in izvedba projekta

-planiranje

-definiranje projekta

-izdelava na~rta projekta

-izvedba projekta

-organiziranje projekta

-nadzor izvedbe projekta

-zaklju~ek projekta

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

NOV '98

4. Izdelava prakti~nega primera DATUM IN KOTIZACIJA IN KOTIZACIJA DATUM IN KOTIZACIJA IN KOTIZACIJA

Od 20. do 21.novembra 98. Prihod udele`encev je v petek ob 18. uri, konec pa v soboto v popoldanskem ~asu. Kotizacija za seminar je 5.500 tolarjev na udele`enca.

ROK PRIJAV ROK PRIJAV ROK PRIJAV ROK PRIJAV za seminar je 10. november. Prijavnice po{ljite na sede` ZTS skupaj s potrdilom o pla~ani kotizaciji, ki jo naka`ite pred seminarji na ZTS (@.R.: 50101-678-47184) sklic na {tevilko 2110-({ifra rodu). Primer: sklic 2110010101 pomeni, da je RDGO iz Celja vpla~al kotizacijo za ta seminar.

SEMINAR KADROVANJA V RODOVIH

Seminar je po svoji vsebini namenjen na~elnikom taborni{kih rodov, in tistim, ki se v rodovih ukvarjajo s kadrovanjem.

OPIS SEMINARJA SEMINARJA OPIS SEMINARJA SEMINARJA

S seminarjem `elimo dose~i, da bi voditelji raz{irili razumevanje upravljanja s ~love{kimi viri v taborni{ki organizaciji, s tem pa okrepili osve{~enost svojega ravnanja v razli~nih situacijah iz kadrovskega podro~ja. Udele`enci bodo pridobili {ir{i vpogled v delovne naloge, ki jih izvajajo ~lani rodove uprave; razvr{~anje teh nalog med ~lani oziroma nosilci vodilnih funkcij itd. Z izobra`evanjem bomo prispevali k pove~anju mo~i znanja pri udele`encih seminarja.

CILJI SEMINARJA CILJI CILJI SEMINARJA CILJI

-za udele`enca

-spoznajo pomen kadrovanja v organizaciji

-spoznajo razli~ne funkcije in pripadajo~e delovne naloge

-spoznajo razli~ne osebnostne temperamente, njihove prednosti in pomanjkljivosti

-spoznajo osnove motivacije in samomotivacije

-spoznajo na~ine vodenja razli~nih ljudi v razli~nih situacijah

-spoznajo lastne `elje in potrebe

-individualna analiza osebnega pristopa

-spoznajo osnovne faze kadrovanja

-pove~a motiviranost

-za skupino

-izmenjava razli~nih mnenj in izku{enj udele`encev

-za organizacijo

-pove~ati u~inkovitost rodov

-pove~ati u~inkovitost kadrovanja

-vodstvo, ki u~inkovito re{uje probleme med ~lani skupine

PROGRAM SEMINARJA PROGRAM PROGRAM SEMINARJA PROGRAM

Program zaobjema naslednje temeljne sklope:

-delovne naloge in pripadajo~e funkcije

-spoznavanje osebnostnih lastnosti in interesov

-voden razgovor

-skrb za kader

·-osnove motivacije in samomotivacije

-situacijsko vodenje

-faze kadrovanja

-pridobivanje kadra

-izobra`evanje in samoizobra`evanje

METODE DELA METODE DELA METODE DELA METODE DELA

-delavnice (tehnike simulacije, socialne igre)

-predavanje (predstavitev teoreti~nega modela)

-skupinsko delo

DATUM IN KOTIZACIJA IN KOTIZACIJA

DATUM IN KOTIZACIJA IN KOTIZACIJA

DATUM IN KOTIZACIJA

Od 21. do 22. novembra 98. Prihod udele`encev je v soboto ob 16. uri, konec pa v nedeljo popoldan do 16. ure.

Kotizacija za seminar je 5.500 tolarjev na udele`enca.

ROK PRIJAV ROK za seminar je 10 november. Prijavnice po{ljite na sede` ZTS skupaj s potrdilom o pla~ani kotizaciji, ki jo naka`ite pred seminarji na ZTS (@.R.: 50101-678-47184)

sklic na {tevilko 2110-({ifra rodu). Primer: sklic 2110010101 pomeni, da je RDGO iz Celja vpla~al kotizacijo za ta seminar.

ZIMSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE

Zadnji vikend v prihodnjem januarju, to je 29. in 30. 1. 1999, si rezervirajte za ZOT. Bo v okolici Maribora, to~neje na obronkih Pohorja. [tartnina bo zna{ala okoli 8000 SIT, tekmovanje pa je namenjeno vsem kategorijam, starej{im od 12 let, se pravi GG, PP in gr~am. Ekipe so pet~lanske. Tekmuje se v orientaciji, signaliziranju, razli~nih testih, risanju skic in spretnosti. Za sneg bo poskrbljeno. Podrobne informacije dobite v naslednjih dveh {tevilkah Tabora, vse prijavljene ekipe pa prejmejo na svoj rodov naslov propozicije. ^e ste se `e odlo~ili, da pridete, po{ljite svoje prijave na naslov: Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 Maribor. Vpra{anja lahko postavite po tel. 062/222-482 oz. 062/656-583 (Vindi), na na{ rodov naslov ali na e-mail gaby@kibla.org. Se vidimo na ZOT-u !

PO NOVA ZNANJA V [IRNI SVET

V Dublinu na Irskem je bil od 25. do 27. septembra te~aj »Delo mentorjev s skupinami na te~ajih – facilitator training course«. Namen sodelovanja v vodstvu te~aja je bil poglabljanje znanja na podro~ju dela mentorjev v skupinah na te~ajih, izmenjava dosedanjih izku{enj ter krepitev sodelovanja na podro~ju izmenjave kadrov (in{truktorjev) med dvema skavtskima organizacijama.

Te~aj je potekal v njihovem Izobra`evalnem centru Larch Hill na obrobju Dublina. Te~aja se je udele`ilo le 5 udele`encev (na predhodnih te~ajih je bila povpre~na udele`ba okoli 20 te~ajnikov), vendar je organizator prilagodil {tevilo tima in te~aj izpeljal brez zapletov (namesto {tirih skupin so oblikovali samo eno). Zanimiva je bila struktura udele`encev, saj sta dva udele`enca prihajala iz irskega Rde~ega kri`a.

Vsebinsko je bil te~aj razdeljen na dva sklopa. V prvem delu so udele`enci oblikovali izjavo o dobri komunikaciji in se seznanili s pomembnostjo komunikacij v skupini. S prakti~nim delom so spoznali namen uporabe skupinskega dela in skupinske dinamike ter imeli mo`nost vaje v uporabi razli~nih metod skupinskega dela. V drugem delu je bil poudarek na odkriti izmenjavi (mnenj, stali{~, kritik, ...) v skupini, skozi

katero lahko dose`emo odprto in zaupanja polno komunikacijo. Ta pa je osnova za okolje, v katerem bomo zagotovili kakovosten u~ni proces. Na koncu je sledil {e pregled znanja, spretnosti, odnosa in odgovornosti, ki jih mora imeti mentor na te~aju pri delu s skupino.

Te~aj je ve~ino ~asa potekal kot trening udele`encev v razli~nih vlogah, nekaj ~asa pa je bilo namenjeno tudi teoriji – ta pa je bila vedno podprta z izhodi{~i iz na~el skavtstva in skozi na~ela izobra`evanja odraslih v CSI.

Dejstvo, da sta na te~aju sodelovala dva predstavnika iz

njem na te~aju, nam bodo zelo koristile pri izbolj{anju dela mentorjev skupin na in{truktorskih te~ajih in pri pripravi te~aja ALT v naslednjem letu, na katerem bo verjetno sodeloval tudi kak{en in{truktor iz Irske.

Tadej Pugelj

Izobra`evalni center Larch Hill

Pano z razstavo o dejavnostih centra

MLADI DR@AVLJAN

TABORNI[KI PROGRAM NA ODSKO^NI DESKI V NOVO TISO^LETJE

TUDI BREZ BIVAKA DO KONKRETNIH IDEJ

Eden od pomembnih na~inov zagotavljanja demokrati~nih procesov v organizaciji (posredno tudi v dru`bi) je izvajanje programa, ki razvija sposobnost zavedanja, kak{ne so potrebe, in zagotavlja zadovoljevanje teh potreb skozi razli~ne metode dela glede na starost ~lanov. Komisija za program pri ZTS je `elela analizirati trenutno stanje in priprave strategije za "naslednje tiso~letje", zato je 10. oktobra v Logatcu organizirala posvet na~elnikov dru`in in klubov. Posvet je bil zami{ljen kot dvodnevno bivakiranje, na katerem naj bi se ob hoji, postavljanju bivaka in kuhanju gola`a na spro{~en na~in pogovarjali o programu .Udele`ba ni bila mno`i~na, vseeno pa se je posveta udele`ilo 40 na~elnikov iz 15 rodov po Sloveniji.

Posvet se je zgodil, in sicer brez "soljenja pameti zveze", ki so ga za izgovor uporabili vsi tisti na~elniki dru`in in klubov, ki jih na posvet ni bilo. Pri bivakiranju res nismo imeli sre~e, to pa ni motilo udele`encev, ki so v majhnih

skupinah dobili mo`nost izraziti svoje poglede na sedanjo sliko programa v Zvezi tabornikov Slovenije. In kaj danes mlade na~elnike `uli pri njihovem delu? Ne razmi{ljajo, da so ~lani organizacije tudi zaradi zadovoljevanja nji-

hovih lastnih potreb, `elijo si odprtosti in sodelovanja z drugimi, razo~arani so nad po~asnim prilagajanjem dru`be

SEMINAR EVROPA ZATE

Si `e sli{al-a za program Evropa zate Evropa zate Evropa zate Evropa zate zate? Pozna{ rumenomodro nogico in vse, kar je povezano z njo? Bi rad-a zvedel-a kaj ve~ o tem programu?

Odli~na oziroma najbolj{a prilo`nost, da se spozna{ z vsemi deli tega programa, se bo zgodila 21. in 22. novembra le- 21. in 22. novembra in tos v Tatrah pri Ilirski Bistrici v Tatrah pri Bistrici tos v Tatrah pri Ilirski Bistrici v Tatrah pri Bistrici Bistrici. Takrat pripravljamo seminar za 30 popotnikov in popotnic, ki `elijo izvedeti vse o projektih Kam v Evropi (Where to stay in Europe), Evrokoraki (Eurosteps), Potni list za Evropo (Passport for Europe) in Mladi prostovoljci (Young volunteers). Predstavili vam bomo

modernemu svetu, v katerem `ivijo mladi. @elijo si ve~je potrditve njihovega dela izven taborni{kih okvirov, bolj{e usklajenosti {olske in neformalne (taborni{ke) vzgoje in izobra`evanja, ve~jo pozornost veji PP in pripomo~kov za delo v rodu. ^utijo pomanjkanje taborni{kih vsebin na vodovih sestankih (kriza identitete taborni{tva). Znanje naj bi jim pomagalo tudi pri iskanju zaposlitve in uveljavitve na poklicnem podro~ju. Svoj odnos do pripadnosti ne prena{ajo na mlaj{e, nelagodno jim je v svoji sredini (dru`bi prijateljev) predstavljati taborni{tvo kot na~in `ivljenja, te`ko sprejemajo taborni{ko prisego kot obvezo pri ravnanju. Mnogoboji in druga tekmovanja jim v duhu dru`enja in dokazovanja osvojenega znanja predstavljajo pravi izziv. Njihova bolj{a informiranost (problemi pri posredovanju in kanalih) bi pripomogla k aktivnej{i udele`bi.

tudi projekt, ki ga pripravljamo za naslednje poletje v Bovcu. Dvodnevni seminar bo zastonj, ker pa `elimo videti predstavnike iz ~imve~ rodov, bomo omejili udele`bo na enega predstavnika iz vsakega rodu (~e bo prijav ve~ kot 30).

Prijavite Prijavite Prijavite Prijavite se lahko na ZTS do ponedeljka, 16. novembra 1998.

Podrobnej{e informacije boste prejeli v po{ti rodovom, lahko pa tudi na telefonu 066/271-057 Marko (med tednom) ali po e-mailu tomaz.strajnar@guest.arnes.si.

Konrad Doler (1934-1998)

Tabornik, zdrav, vesel, v naravi je moj dom. Sredi drobnih ro` postavil {otor sem, zdaj ve~ ne grem domov.

Konrad Doler, glasbenik, skladatelj, aran`er, pisec besedil, pevec, do nedavnega vodja narodno-zabavnega ansambla Fantje treh dolin. Od njega so se septembra na pokopali{~u Muta-Vuzenica poslovili {tevilni prijatelji in ljubitelji glasbe. Pri tabornikih znan kot avtor taborni{ke pesmi "@ivim kot droben cvet".

Rojen na Pernicah nad Muto, odra{~al v kme~kem okolju na Sv. Danijelu nad Trbonjami. S petnajstimi leti igral z o~etom na kme~kih ohcetih, s klarinetom v trbonjski pihalni godbi, nad dvajset let v Pihalnem orkestru

Muta (klarinet, saksofon, flavta, pikolo), pet let kapelnik radeljske godbe in vodja big band dixiland ansambla v Radljah ob Dravi. Stalno se je glasbeno izobra`eval in sledil glasbenim tokovom, bil pa tudi na koncertu Louisa Armstronga v Ljubljani. Ljubil je jazz, zabavno in narodno glasbo.

Svoj notranji nemir je leta 1962 izpovedal v svoji prvi skladbi, tej je v nekaj desetletjih sledilo {e skoraj dvesto. Ob

prvem taborni{kem simpoziju leta 1962 na Muti je za to prilo`nost napisal besedilo pesmi "@ivim kot droben cvet" ter jo tudi uglasbil. Pesem je prvi~ izvajal priljubljeni narodno-zabavni ansambel Fantje treh dolin, pel pa je Janko [truc. Na tem simpoziju so {tevilni udele`enci (med njimi predsednik ZTS Sergej Vo{njak, Iztok Winkler, Vilko Frahm, ...) govorili o prosvetljencih, kot so Rabelais, Komensky, Toreon, Ernest Thompson Seton in Robert Baden Powell.

Konrad Doler je za ansambel Fantje treh dolin napisal najve~ skladb, prav tako pa tudi za razli~ne zabavne in po-

pevkarske festivale. Besedila za njegove skladbe so mu pomagali pisati tudi drugi, najve~ pa Marjan Stare, dr. Leo Svetek in Ivan Sivec. Za svoje skladbe je dobil vrsto uglednih priznanj in nagrad. Izdal je veliko {tevilo kaset in CD-jev, nastopal na nacionalni televiziji in drugod. S Fanti treh dolin je igral in pel po Sloveniji in obredel dobr{en kos Evrope in Amerike. Taborniki smo ga pogosto sre~evali na na{ih prireditvah, za kar smo mu hvale`ni. Ansambel se je vseskozi pomlajal, menjavali so se pevci. Konrad je pri tem ope{al in tako tudi tabornikom zapustil svoj @ivim kot droben cvet.

Ludvik Jer~i~

Fotokopija pesmi @ivim kot droben cvet in perorisba slikarja Antona Repnika z Mute, ki jo je leta 1966 narisal k besedilu te pesmi

KDO SI, KI TI PRAVIM SRE^A? ...

... In ko sta ga stara ~loveka pometla z ognji{~a, je pomislila, da si nikoli ni predstavljala, da bo njeno `ivljenje sijajnej{e, kot je bilo do tega trenutka, in si nikoli ve~ ne bo mogla `eleti bolj{ega `ivljenja, kot ga je `ivela doslej.

Stara ~loveka sta bila zelo skrbna in s svojimi modrimi starimi rokami sta ne`no pometla vsak pra{ek pepela iz vdolbine na ognji{~u. Stresla sta ga v mehko, oguljeno torbo, ki sta jo nato spravila, da bi po~akala pomladi.

Br` ko se je zemlja malce segrela, sta starec in starka poiskala torbo pepela, od{la na vrtove in polja in vsepovsod pazljivo raztrosila jelkin pepel, po viticah, ki rodijo sadove, pa tudi po vsaj svoji zemlji. Pome{ala sta jelkin pepel s prstjo. S~asoma, po pomladnem de`evju in soncu, ki je ~edalje bolj grelo, je pepel za~util brstenje pod seboj.

Tu in tam, vsepovsod pod pepelom in skozenj in naokoli, so iz prsti poganjali drobni, svetlo zeleni kal~ki in jelka se je nasmehnila s tiso~ smehljaji in zavzdihnila s tiso~ zdihljaji v svoji sre~i, ker je spet koristna.

“Oh, nikoli si nisem mislila, da lahko razpade{ v pepel, pa vendar prina{a{ toliko novega `ivljenja. Kak{no sre~o imam v `ivljenju. Odra{~ala sem v samoti gozda. Pozneje sem spoznala prelepe dneve in no~i zvonkljajo~ega stekla in svetlobe sve~ in petja. V ~asu osamljenosti in potrebe v najtr{i no~i so

me prijazno sprejeli tujci, tisti, ki so `eleli biti dru`ina, pa {e ve~. In tudi ko me je po`iral ogenj, sem spoznala, da lahko porajam mo~no svetlobo in toploto iz svojega srca. Kak{na sre~a, koliko sre~e sem imela.”

“Ah,” je zavzdihnila jelka, “od vseh teh vzponov in padcev in vnovi~nih vzponov je le ljubezen do novega `ivlje-

vse stvari, ki rastejo, te pa bi nato hranile druge, ki bi nato hranile {e druge, in tako vse prihodnje rodove. Na tej prelepi zemlji, iz katere je zrasla in v katero se je sedaj vrnila, je trdno spala in globoko sanjala, obdana - kot neko~ poprej v globokem gozdu - z ne~im mnogo ve~jim, mnogo veli~astnej{im in mnogo starodavnej{im od vsega dotlej znane-

nja in samo ljubezen do njega tista, ki traja in traja. Sedaj sem vsepovsod. Vidi{, kako dale~ se`em?”

In tiste no~i, ko je velika zvezda potovala po no~nem nebu vesolja, je jelka le`ala na blagoslovljeni zemlji, lebdela tik ob vseh koreninah in semenih, da bi jih grela, da bi njen pepel ve~no hranil

ga... (C. P. Estés: Vrtnar du{e)

Takrat, ko me jutranja svetloba objame, se nasme{ek sre~e poigrava na mojih o~eh. Takrat se ne vpra{ujem: Kdo si, ki ti pravim sre~a? ... Takrat sem sama ena velika SRE^A! ...

Lrga

GLASILA

"Danes" je kup~ek glasil malo ve~ji. Dobili smo glasila rodu RMR Mirna VESELI TABORNIK, Rodu aragonitnih je`kov Cerkno JE@EK, taborni{ke enote Samorastniki Ljubljana SOKOL in Rodu zelene sre~e @elezniki DETLCA. Pri{teti pa moram {e dve novi (obetavni) glasili: pred{tevilko glasilo rodod XI. SNOUB Milo{a Zidan{ka, R^J, RFL, Severnice - vsi so iz Maribora in okolice. Ime

glasila je KONTROLNA TO^KA, in tu je {e prva @ABICA, glasilo Mestne zveze tabornikov

Ljubljana.

Dobili pa smo tudi kartico s pozdravi s Pikinega festivala v Velenju. Na njej so podpisani M^-ki iz

Zre~ - Petra, Jasmina, Denis in drugi. Hvala za pozdrave.

In o ~em ste med drugim pisali v glasilih? Tudi o

tem, kar smo izbrali za objavo. Preberite!

P.s.: Besedil tokrat nismo lektorirali.

Marta

GLASILA

Glasila Glasila GLASILA

Popolnoma se zavedam, da so moji ~lanki in s tem lokacije izletov vse preve~krat namenjeni tistim iz Ljubljane in okolice (ter morda tistim z Gorenjske). V~asih pose`em {e na primorski, notranjski ali dolenjski konec, medtem ko je najbolj “zanemarjen” SV konec Slovenije (z izjemo Pohorja). Z iztekom leto{njega leta se osebno poslavljam od stalnega pisanja za Tabor. ^e bo rubrika Izlet ostala sestavni del revije tudi pod novim vodstvom, upam da jo bo prevzel nekdo, ki ne bo Ljubljan~an (in bo po mo`nosti z "vzhoda”) ter bo obdelal dele na{e domovine, v katere vas sam nisem vabil.

Izlet, ki vam ga danes predlagam, je prijetna poznojesenska tura, kjer vas morebitni sve`i novozapadli sneg prihajajo~e zime ne bo oviral. Zaplata Zaplata Zaplata Zaplata Zaplata, prava travnata plo{~a, je enakomerno nagnjeno ju`no pobo~je hriba z ni~ kaj zgovornim imenom Srednji vrh (1853 m) nad Preddvorom. V spodnji desni ~etrtini golega pobo~ja se nahaja gozdi~ skoraj popolnoma pravilne pravokotne oblike imenovan Hudi~ev bor{t. Zaradi svoje zna~ilne goli~ave okra{ene s Hudi~evim bor{tom je Srednji vrh oziroma Zaplata vidna prakti~no od kjerkoli z juga, se pravi iz celotne ljubljanske kotline. O tem, kako je Hudi~ev bor{t nastal, obstaja med doma~ini v Preddvoru zanimiva legenda. Meni jo je neko~ zaupala mlada Preddvor~anka, a se je

PRE^ENJE ZAPLATE

`al ne spominjam ve~, tako da vam zdaj poleg ture predlagam {e poizvedovanje glede zgodbice.

[ir{e gledano lahko poimenujemo Zaplata celoten greben vrhov vzhodno od Stor`i~a, segajo~ od Ma~enskega sedla (1622 m) na zahodu do Cjanovce (1820 m, tudi Zaplata imenovan vrh) ali {e dalje do Javorovega vrha (1434 m) na vzhodu. Pre~enje Zaplate je tura, kjer v nekajurnem kro`nem pohodu prehodimo vrsto sicer ne preve~ visokih, a zaradi svoje lege izredno razglednih grebenskih vrhov, drugega za drugim. Zaplata je znano vzleti{~e jadralnih padalcev.

Pa se odpravimo na dana{nji izlet. S hojo pri~nemo v Preddvoru (475 m), kamor nas pripelje avtobus (redna linija). Ker je v~asih, kadar {tartamo s pohodom v urbanih sredi{~ih, najte`je najti pri~etek markacij, je najbolje da sprva krenemo do parkiri{~a ob hotelu pri jezeru ^rnava. Ka`ipot so nam tenis igri{~a s svojimi visokimi ograjami in “kandelabri” za razsvetljavo. Od tod nas markacije vodijo na Jakoba (964 m, smer SV) kjer se nahaja cerkvica sv. Jakoba. Cerkvica je vidna od dale~ (`e z izhodi{~a). Pravzaprav je celoten potek dana{njega izleta razviden `e iz Preddvora. Poleg cerkvice sv. Jakoba se nahaja planinska ko~a Iskra (15 le`i{~, 064/ 225-184), s katero upravlja PD Kranj. Izven sezone je odprta ob vikendih in ob praznikih.

Vesela dru{~ina in v ozadju Zaplata s Srednjim vrhom - pogled z Javorovega vrha

Z Jakoba se nam odpre prvi lep razgled. Do sem je uro hoda. Nadaljujemo dalje preko Poto{ke gore (1283 m, od ko~e Iskra 45 min), kateri se sicer lahko izognemo, vendar to okrne turo, do Javorovega vrha (1434 m, od Iskre dobro uro). Takoj, ko krenemo z Jakoba, je treba pozorno spremljati markacije, saj je za~etek te etape orientacijsko nekoliko zapleten. Hodimo po gozdu. Potek poti je prete`no grebenski in tako se nam ves ~as odpirajo lepi razgledi (posebno jeseni, ko pogleda ne ovira listje) na Zaplato in nadaljevanje na{e ture. Na Javorovem vrhu se pri~ne najlep{i del. Na{a smer se obrne proti SZ in zdaj hodimo po vse bolj in bolj golem ter razglednem grebenu, s katerega se odpirajo ~udoviti pogledi na obe strani - tako na ju`no kot na severno. Osrednjo to~ko ture - Srednji vrh dose`emo z Javorovega vrha v resni~no navdu{ujo~i uri in pol.

Do Malega Grintovca (1813 m) sledi {e 45 minut hoje z majhnimi vi{inskimi nihanji, a `al je ta del manj razgleden (v smeri proti S), ker je pot speljana nekoliko pot grebenom na ju`ni strani. Vrh Malega Grintovca je malo izmaknjen iz osnovne smeri, a ~e se bomo odrekli ~etrturnemu podalj{anju, nam bo `al. Nadaljevanje je dokaj strm spust na Ma~ensko sedlo, kjer se obrnemo proti jugu. Od tod je do Doma na Kali{~u (1534 m), ki je naslednje zaveti{~e na dana{nji poti, le {e kakih 20 minut. Zagreti se lahko povzpnejo {e na Ba{eljski vrh (1744 m, 20 minut podalj{anja ture), najbolj hitronogim pa od tod niti Stor`i~ (2132 m, 1.30 h) ni predale~. @e omenjeni Dom na Kali{~u (74 le`i{~, PD Kranj, 064/225-184, 0609/614-586) nam izven sezone nudi svoje usluge ve~ino lepih koncev tedna. Tod se razgledni del ture kon~a. ^aka nas {e kak{no uro in pol trajajo~ sestop v Preddvor.

Izkoristite lepo novembrsko soboto, ne bo vam `al.

ALBATROS

Izhodi{~e: Preddvor, dostopen z rednimi avtobusnimi linijami; ^asovnica: celotna tura 7 ur zmerne hoje z ne preve~ dolgimi po~itki, s podalj{anjem {e na Stor`i~ cca 9 ur hitrej{e hoje; Te`avnost: zmerno zahteven izlet po ozna~enih poteh, Stor`i~ - zahtevno; Zaveti{~e: planinska ko~a Iskra na Jakobu in planinski Dom na Kali{~u; Primernost: izlet ni ravno za najmlaj{e, a v kopnih razmerah je primeren `e za GG-je, v primeru posne`enosti je bolj primeren za PP-je, podalj{ek na Stor`i~ v kopnem za PP-je; Vodni{ka literatura: planinska karta Stor`i~ in Ko{uta 1: 25000, vodnik po Kamni{ko-Savinjskih Alpah.

Proti vrhu Zaplate (proti Srednjemu vrhu), v ozadju Stor`i~

DOGAJANJE S SR^KI POVEZALO UDELE@ENCE

TABOR NA SRE^ANJU TIK PRED ODHODOM V ^ILE

"Vro~a vaja" bi lahko poimenovali dogajanje na tretjem sre~anju udele`encev 19. svetovnega skavtskega

jamboreeja v Zre~ah zadnji vikend v novembru. Vrve`a nasmejanih obrazov, ki sta jim razposajenost in pri~akovanje `e zlezla pod ko`o, nista mogla pokvariti niti hladno jesensko vreme in de`, najbolj pa je »za`gala« predstavitev slovenske odprave, ki bo potekala v podtaborih. Na generalki so jo za udele`ence uprizorili vodniki in ~lani vodstva odprave.

Skoraj vsi od skupaj 279 udele`encev, ki `e imajo letalsko karto za odhod v Ju`no Ameriko, so pri{li na sre~anje v `elji, da dobijo {e zadnje koristne napotke in informacije, odgovore na vpra{anja, in opremo, ki so jo naro~ili na prej{njem sre~anju. Seveda pa so se sre~ali s svojimi ~lani voda in ostalimi udele`enci, s katerimi bodo delili {otor, sodelovali v razli~nih dejavnostih, se dru`ili z drugimi udele`enci in s tem predstavili sebe, svojo organizacijo in de`elo, odkoder prihajajo. Vsebinsko je bil program pester, saj so udele`enci sodelovali v razli~nih delavnicah.

V delavnici {pan{~ine so udele`enci nadgradili znanje tega, za velik del ju`noameri{kega kontinenta materinega jezika. Potrebovali ga bodo pri sporazumevanju z »doma~ini« pred jamboreejem in po njem. V pomo~ jim bo pri sporazumevanju pri{la tudi pesmarica jamboreeja, ki smo ji na koncu s tem namenom dodali osnove tega jezika.

Predstavitev Slovenije je zami{ljena kot splet povezav med predstavitvenim prostorom, delavnico lectovih src v centru prosto~asnih dejavnosti in prirejenim sr~kovim plesom, ki bo glavna atrakcija v podtaborih. V `elji, da udele`enci za~utijo povezavo in njihovo vlogo, smo imeli vro~o vajo predstavitve v podtaborih. Iskanje parov po dolo~enih pravilih je bil samo uvod, v igre, ki so jih za »novope~ene« pare organizirali ~lani vodstva in vodniki. Smeha in zabave ni manjkalo, vse pa je potekalo v duhu dru`enja in zabave. »To bo atrakcija, s katero se bomo Slovenci predstavili na najbolj pristen na~in«, so menili udele`enci.

Udele`enci na{e odprave bodo poskrbeli tudi za »audio-vizualno« predstavitev. Vsak

udele`enec je namre~ dobil ragljo, s katero bomo na vseh skupnih dogodkih (otvoritev, Novo leto in zaklju~ek) glasno najavili svojo prisotnost. Za sme{no pokrivalo, ki ga lahko oblikujemo v razli~nih oblikah (stvar domi{ljije), pa smo uporabili kar zanimivo odpadno embala`o.

Doktor Matja` Vrtovec je udele`encem predstavil zdravstvene nevarnosti, ki jih prina{a Latinska Amerika, ob tem pa postregel {e s kopico koristnih nasvetov, ki bodo {e dodatno pripomogli k zdravju udele`encev in s tem k uspehu odprave. Seveda se je treba tudi po tej plati `e doma pripraviti na odhod, saj je `e neznaten prehlad in s tem poru{itev imunskega sistema dovolj, da zbolimo `e na poti ali pa ob spremembi podnebja.

Udele`enci so v ~asu sre~anja prevzeli tudi naro~eno opremo. Tako bodo nahrbtnik, `ivopisne majice, klobuk in ostala oprema {e dodatno ponazorili na{o identiteto. Rde~a barva, ki je bila za{~itni znak udele`encev `e na preteklem jamboreeju, bo tudi letos prevladovala, najla`je pa bo ~lane na{e odprave prepoznati po nahrbtniku. To bo najbr` edini kos opreme, ki ga udele`enci ne bodo zamenjali tako zlahka. Vse ostalo, kar bo nosilo znak jamboreeja, pa bo v »menjalni trgovini« (swopp shop) na{lo novega lastnika `e po nekaj dneh.

Na koncu so se udele`enci raz{li v `elji, da se na jamboree ~im bolje pripravijo, »srca« ogrejejo in pripravijo na ju`noameri{ko poletje in se na vodovem sestanku {e zadnji~ sre~ajo s tistimi, ki bodo jamboree do`iveli preko njih kar doma.

PUGY

DOMA^A STRAN OSEBJA

NA JAMBOREEJU

Mednarodno osebje jamboreeja se je na sre~anju v Zre~ah dogovorilo, da bo oblikovalo informacijsko stran o mo`nostih bivanja, ogledov in razli~nih dejavnostih v ~asu bivanja pred jamboreejem in po njem (San Pedro de Atacama in Osorno). Vsi, ki imate kakr{nekoli informacije, jih posredujte na naslov: mejasi@ iname.com (Vojko Vi~i~). Vse informacije pa boste lahko prebirali na strani http://fly.to/cile.

UTRIP IZ SLOVENIJE ...

Dan tabornikov Rodu puntarjev

Bil je lep dan in s taborniki smo se odpravili v vas ^ezso~a. Tja smo se pripeljali z avtobusi in najprej zajtrkovali. Po zajtrku smo od{li k zastavi in zapeli taborni{ko himno. Po himni smo morali pripraviti drva za ogenj, mlaj{i pa so se medtem igrali. Ko je bil ogenj po dolgem ~asu postavljen, so morali trije taborniki po podpore za odbojkarsko mre`o. Ker jih zelo dolgo ~asa ni bilo nazaj, smo jim {li nasproti in ko smo jih na{li, so za seboj vlekli dva pravcata

Novo sezono smo

za~eli

hloda. Zaradi tega je postavljanje mre`e trajalo vse do kosila, ki nam je zelo teknilo.

Po kosilu so nam vodniki pripravili orientacijski pohod, kamor se je odpravilo {est ekip, sodelovali pa so tudi star{i. Ekipe so morale slediti pi{~alim, ki so bile na tleh, na KT 1 pa je bilo na vrsti postavljanje {otora. Med prvo in drugo kontrolno to~ko je imel en ~lan ekipe zavezane o~i, na KT 2 pa je bilo treba zadeti smetnjak, ki je bil oddaljen osem

metrov. Naloga na tretji kontrolni to~ki je od ekip zahtevala, da si izmislijo najmanj pet minut dolgo igro, ki naj bi jo potem predstavili ob tabornem ognju. Prvi, ki je videl vse igre, je bil vodnik na KT 3. Spretnost pri zadevanju razli~nih tar~ je bila naloga na naslednji KT. Uspe{no zadeta, vendar ne preve~ oddaljena tar~a je prinesla ekipi eno to~ko, bolj oddaljene pa so bile vredne dvakrat toliko. To je bila tudi zadnja kontrolna to~ka pred ciljem.

Ko so se vrnile vse ekipe, so razglasili zmagovalca, po razdelitvi nagrad pa je bila na vrsti odbojka. V {portnem boju star{ev proti vodnikom so bili bolj{i vodniki. Po odbojki smo zakurili ogenj in peli, zve~er pa smo se vsi skupaj vrnili nazaj v Tolmin.

D`ejk in Izzy

na kolesih zej in ob~udovali orodja, ki so jih nekdaj uporabljali "büra{i", ko so krotili tok reke Mure. Nato smo se poslovili in sklenili, da v tej prelepi pokrajini ob Muri kmalu ponovno organiziramo krompirjev piknik z `eljo, da se ga udele`ijo vsi ~lani ~ete Dobri `erjavi.

Bil je lep dan. Zbrali smo se pred {olo. Bilo nas je manj, kot sem predvidevala. [olski radio je dva dni pred odhodom sporo~il, da se zberemo vsi, ki v srcu ~utimo, da smo taborniki, le s seboj moramo imeti poln nahrbtnik dobre volje. To me je tudi vodilo, da kljub temu, da se nas je zbralo le 13, opravimo svojo nalogo.

Odkolesarili smo proti sosednji vasi Melinci, nato naprej v I`akovec. Ustavili smo se ob Muri na "OTOKU LJUBEZNI". Odlo`ili smo kolesa in prijeten `iv-`av se je razlegel med drevesi. Vsi pogledi so bili usmerjeni k Muri in brodu, ki je plaval na njej. Marsikateri od tabornikov ga je prvi~ videl, kaj {ele se peljal z njim. Na{ prihod in radovednost je opazil "brodar", ki se nam je pribli`al, nas ogovoril in vpra{al, ~e se `elimo peljati. Seveda smo bili vsi za to.

Neverjetno, kako hitro nas je popeljal brod na drugo stran reke. Gladina vode je bila precej visoka, tok Mure pa mo~an in tako {e opazili nismo, da smo ob desnem bregu Mure. Hoteli smo narediti nekaj posnetkov, zato smo kar sedli na sredino broda in prosili brodarja, da je prevzel vlogo fotografa. V ozadju se je videl mlin, ki so ga postavili va{~ani v spomin na ~ase, ko je na Muri plavalo ve~ mlinov.

In `e smo bili na bregu. Razgledali smo si okolico, posedli ob leseni hi{ki in malicali. Ogledali smo si tudi "büra{ki" mu-

Tako se je za~elo delo v na{i ~eti v tej sezoni. @al moram povedati, da imamo letos te`ave s ~lanstvom. Mnogo gozdovnikov in gozdovnic se je priklju~ilo katoli{kim skavtom z obrazlo`itvijo, da tam ni ~lanarine in je vse zastonj. Kljub temu `elimo, da svoj program izpeljemo ~im bolje. V vodstvu ~ete smo poskrbeli za pomladitev in tako mesto na~elnika ~ete prevzema mlada u~iteljica Zlatka, ki je v leto{njih po~itnicah za~ela opravljati in{truktorski te~aj. Spodaj podpisana pa ostajam le kot mentorica tabornikov na {oli.

Cilka Horvat, Rod vidra, Lendava

Peljali smo se ~ez Muro

MIR

V imenu Grosupeljskih bub - dru`ine M^ vam po{iljam fotografije s piknika, ki je bil zaznamovan tudi z na{imi prizadevanji za mir. 7. junija 1998 smo namre~ vsi udele`enci sklepnega piknika podpisali svoje lon~ke in jih nataknili na `elezno konstrukcijo ter s tem pokazali, da SMO za MIR in da

smo zanj pripravljeni tudi nekaj storiti. ^eprav je vsakega izmed nas predstavljal le en lon~ek, smo dokazali, da brez tega lon~ka ne bi mogli napisati besede MIR. To pomeni, da vsak zase ne more storiti veliko, vsi skupaj, v so`itju pa zmoremo vse. In ~e smo vsi za, potem nas ni~ ne more zaustaviti

Ur{ka Gliha, na~elnica dru`ine M^

Pometli smo [marno goro

V turobnih oktobrskih dneh je vsaj enkrat posijalo sonce. In to je bilo ravno na dan, ko smo taborniki Ra{i{kega rodu organizirali `e sedmo ~istilno akcijo [marne gore. V nasprotju z obi~ajno vremensko tradicijo, ko je skoraj zmeraj de`evalo, je tokratno son~no vreme privabilo natan~no 333 tabornikov predvsem iz Ljubljane in okolice.

“Upali smo `e, da po sedmih letih ne bo treba ve~ organizirati ~istilne akcije, pa smo se u{teli. Kljub temu, da je gostilni~ar Miha Ledinek ob poteh postavil veliko ko{ev, je ob in na poteh {e vedno preve~ smeti,” je povedala vodja akcije Ana Plav~ak. [e dobro, da gosti{~e Ledinek, Pekarna Tacen in taborniki najdemo skupni jezik pri ohranjanju okolja.

Koli~ina nabranih smeti prav nikomur ne more biti v ponos. Tine

JOTA SE JE (S)KUHALA

[umenje, prasketanje, ~udna imena in kopica {tevilk ter stavek, ki postaja moja no~na mora: CQ CQ CQ Jamboree, this is S(ierra) 51 J(uliet) A(lfa) M(ike) calling CQ Jamboree & standing by.

Leto{nji tretji polni vikend v oktobru je bil ponovno radioaktiven. WOSM je s pomo~jo svojih ~lanic (teh je `e

Verjeli ali ne, tudi mala de`elica na son~ni strani Alp premore kar celo vrsto tak{nih avtomobilov, le da jih na cesti bolj poredko sre~ujemo. Glede na lanskoletno bolj neuspe{no sodelovanje v JOTI, sem se tokrat (na Pugijevo povabilo) odpravil na Skomarje, kjer naj bi stopil ob polno~i v stik z vesoljci. Sosedje so mojo `i~nato anteno izkoristili za obe{anje perila, sam pa sem proste ure do za~etka JOTE izkoristil za spanje, kajti v naslednjih dveh dneh pa~ ne bo ~asa za pre{tevanje ov~ic. V soboto zju-

skupaj sem pridno in sproti zapisoval v svoj "log" (radijski dnevnik). Med opravljenimi zvezami je bil tudi Dubi (S 59 ABC/j), ki je bil aktiven na Slemenu. Tik pred koncem prvega dela me je pot ponesla {e v daljno Ukrajino k Vladu. V zares dolgem pogovoru mi je pripovedoval o njihovih te`avah s skavti, saj se razli~ne organizacije ne morejo ali pa ne znajo pomeniti med seboj. To pa je tudi glavni razlog, da Ukrajina {e ni postala ~lanica WOSM-a.

150), `e 41-i~ uspe{no (s)kuhal JOTO. Kot tudi pri prej{njih 40 kuhah, so se tudi letos taborniki in skavti preva`ali po zemeljski obli z najcenej{o turisti~no agencijo, ki ima v lasti zares ~udno prevozno sredstvo. Na{tejmo le nekaj tehni~nih podatkov: potovalna hitrost300.000 km/sekundo; mo~ motorja - se razlikuje od vozila do vozila (v splo{nem ne gre pod 100 W); poraba goriva - odvisna od prehrambenih navad voznika; prevo`eni km z enim polnjenjem - ni podatka; maloprodajna cena - v obliki hrane za voznika in sopotnike.

traj ob pol dveh se je pri~elo zares; prva zveza je bil Tine iz Grosuplja (torej antena in postaja "{pilata"); nato pa sem obrnil stikalo na angle{ki jezik in gremo.

@e ~ez slabe pol urice sem se pogovarjal z Richardom, ki je bil operator na postaji HB 9 S, to je postaji WOSM-a. Poleg tega se z Richardom tudi osebno poznava, tako da sva si vzela kar nekaj ~asa za pogovor. Ne vem sicer, ali ima Richard kak{ne dobre zveze pri Onemu tam gor, a po njem so se pogovori in zveze vrstile kar druga za drugo. Vse

Ob pol {estih zjutraj u{esi nista ve~ zdr`ali prasketanja in {umenja in ~as je bil za zaslu`eni po~itek, a ne predolg. Ker je moj sostanovalec v trebuhu postal preve~ siten, ga je bilo potrebno uti{ati z nekaj ko{~ki hrane, potem pa ponovno v akcijo. Slu{alke na u{esa, v eno roko mikrofon in v drugo pisalo, pa gremo na pot. Tokrat najprej k sosedom Italijanom, in to kar v HQ skavtske organizacije AGESCI. Pogovor z Angelom je pri{el na u{esa tudi na{im ju`nim sosedom Hrvatom, ki so ravno tako z nekaj radijskimi postajami sodelovali v leto{nji JOTI. Da je med JOTO vse mogo~e, me je prepri~al Elvir, sicer doma iz Grada~ca v BiH, ki je poznal Vipavsko in Notranjsko celo bolje kot jo poznajo nekateri doma~ini. To pa {e ni bilo vse, najin pogovor je potekal, ne boste verjeli, v odli~ni sloven{~ini.

Le nekaj minut po poldnevu sem ponovno sko~il v @enevo na sede` WOSM-a, od tam pa me je zvabilo povabilo Rainerja (DL 0 UMK), sicer zelo zgovornega Nemca, ki je imel okrog sebe kar 180 skavtov. Aja, temperatura v "Munichu" je bila ~ez 20 stopinj Celzija, na Skomarju pa je pihalo okrog vseh vogalov. Popoldne so se mi pridru`ili {e propagandisti, ki so poslu{ali Malusovo predavanje. Da je sre~a opote~a, sem kmalu ob~util tudi sam. V ~asu, ko naj

bi ostalim obiskovalcem prikazal, kako se vzpostavi zveza v radioamaterskem svetu, ni in ni {lo. [ele Tine (zlata roka iz Gameljn) je uspela napraviti zvezo z Italijani, pa nato {e eno, pa {e eno in ponovno je bila ura {tiri, ko sem se zvalil v spalko in zaspal.

V u{esih mi je {e vedno ~ivkalo in {umelo, ko sva z Malusom zapu{~ala Skomarje in se odpravljala vsak na svojo stran, on domov, jaz pa na Slivnico. Zakaj tja gor? Zato, ker me je tam ~akalo nekaj ~lanov Ra{i{kega rodu, ki so ravno tako `eleli do`iveti JOTO. Zvez sicer ni bilo veliko, saj je bilo opaziti, da so skavti ve~inoma `e kon~ali z aktivnostmi, potem pa je kot strela z jasnega v na{e kraje pri{el na obisk Ray, ki druga~e sicer prebiva v New Yorku! Ob dveh popoldne pa sem do`ivel verjetno najlep{o zvezo leto{nje JOTE. Z majhnega oto~ka na severu Norve{ke se nam je oglasil Tarmod (LA 8 RU/j). Ni~ nenavadnega, bi lahko rekli, le da je Tarmod star 88 let in da je skavt `e polnih 65 let! Pa naj se najde junak v Sloveniji s tako dolgim sta`em! Po zares prijetnem pogovoru, je bila leto{nja JOTA zame kon~ana.

Sledi le {e po~itek, pisanje prispevka (pravkar kon~ujem), po{iljanje QSL kartic vsem sogovornikom in pisanje nacionalnega poro~ila, ki bo romalo v @enevo. Na koncu naj zaprosim vse, ki ste sodelovali v JOTI, pa se mi niste javili, ~e mi lahko po{ljete kratka poro~ila o va{ih ob~utkih, mislih, idejah za prihodnje. Kljub lepemu ob~utku pa vendarle ostaja grenak priokus. Kljub poslani elektronski po{ti nisem s strani slovenskih katoli{kih skavtov dobil nobenega odgovora, kaj {ele da bi kdorkoli s strani ZSKSS sodeloval v JOTI. Toliko o medsebojnem sodelovanju.

73 in 88 de PiBi - S 57 RUT

^I^ '98

Tisti, ki ste se letos udele`ili ^i~evega memoriala, ste najbr` opazili nekaj sprememb, ki so bile plod dolgotrajnih pogajanj ~lanov rodove uprave in so se odvijala na najrazli~nej{ih mestih. No, ampak to je `e druga zgodba. Letos smo celo zadevo skraj{ali na dva dnevatako zaradi tekmovalcev kot tudi zaradi organizatorjev.

V petek, 18. septembra, smo se zbrali na O[ Horjul in za~eli z vrisovanjem in topotesti. Medtem so se nadobudni "kuharji" v improvizirani kuhinji na prostem trudili s peko pala~ink. Zaradi tehni~nih te`av (premajhni gorilniki, ki so prepo~asi pekli pala~inke) se je ve~erja malce zavlekla in vsem la~nim se {e enkrat iskreno opravi~ujemo. Upo{tevati pa morate, da so se pala~inkopeki po{teno "namatrali", ko so v slabih pogojih pet ur brez predaha vlivali pala~inke na ponve. Slava jim.

Ve~er smo popestrili s {aljivim tekmovanjem, in sicer smo letos organizirali hitrostno tekmovanje v natikanju kondomov. Mo{ki predstavniki ekip so od{li po pripomo~ke, `enske pa so morale z zavezanimi o~mi pokazati svojo spretnost. Ugotovili smo, da so GG-ji veliko bolj ve{~i tega posla. PP-ji - zamislite se malo nad sabo! Pono~i se je vsak zabaval po svoje: nekateri so od{li prepevat in igrat kitaro v eno od u~ilnic, redki so zaspali v telovadnici, pe{~ica je igrala tarok na hodniku, drugi pa so kljub temu, da je bila {ola zaklenjena, na vsak na~in `eleli ven in pri procesu osvobajanja uni~ili klju~avnico na vhodnih vratih. Tem se {e posebej lepo zahvaljujemo, saj so organizatorjem povzro~ili {e dodatne skrbi in stro{ke.

Zjutraj so se tekmovalci po obilnem zajtrku (vikica in topel ~aj) odpravili na progo. Na karti so imeli ozna~ene vse KT-je in naloge, ki se tam opravljajo, potem pa so se sami odlo~ili, katere KT-je bodo obiskali. Ena ekipa volkcev se je odpravila kar na vse in pri{la na cilj {e v ~asovnici. (Trening za ROT?) Po prehojeni progi je vse ~akalo slastno kosilo v neomejenih koli~inah in med prebavljanjem smo vsi polni pri~akovanj ~akali na rezultate. Skupno zmago so si tako kot lani prislu`ili ~lani iz Rodu Samorastnikov, na zmagovalnih stopni~kah pa so poleg njih stali {e Volki in ~lani me{anih ekip iz vodni{kega in topo te~aja. Po podelitvi pokalov in nagrad smo se odpeljali vsak v svojo smer in upam, da se drugo leto spet sre~amo. Ja, na ^i~-u seveda! Posebna sporo~ila, obvestila, zahvale, ...

- zahvaljujemo se pala~inkopeku Te`aku za po`rtvovalno delo v kuhinji in za volanom

- posebne zahvale gredo tudi klju~avni~arju Buhu

- zahvaljujemo se tudi tistim, ki so klju~avnico sesuli, in tistim, ki so v no~nem "fuzbalu" pogubili kar nekaj `og in nam priskrbeli nekaj dodatnih vo`enj v Horjul in seveda {e nekaj dodatnih stro{kov

- sporo~amo, da je po tekmovanju ostalo kar nekaj pozabljenih predmetov, ki zdaj delajo gne~o v moji sobi (najbolj mote~i so eni umazani gojzarji) - vsi pozabljivci naj se javijo na tel. 662-346

Zahvaljujemo se sponzorjem:

- Pizzeriji Paradi` v Horjulu

- Trgovini z alpinisti~no opremo Pink Point (~e gre{ s tr`nice in takoj za Zmajskim mostom zavije{ na levo in potem gleda{ na desno, bo{ zvedel kje to je in {e zelo prijazni so in {e zelo ugodne cene imajo)

- Podjetju Aster - u~inkovite ra~unalni{ke re{itve

- ^ebelarstvu Polhov Gradec

Pozdravljamo tudi vse udele`ence (in potencialne udele`ence) in vas vabimo na ^I^ 99!

NARAVA NEZNANA ZNANKA

KORITA MOSTNICE - BISER NA DOSEGU ROKE

Res bi lahko rekli, da so korita reke

Mostnice na dosegu roke, saj je to lahko lep popoldanski sprehod, ~e se mudimo na kak{nem te~aju v Gozdni {oli (in imamo prosto popoldne seveda), ali pa obisk na~rtujemo pri odhodu na kak{no turo v Julijce ali ob vrnitvi.

Hudi~ev most je prvo znamenje, da je pred nami v skale zajedena re~na struga podobna nekak{nemu kanjonu. Z mosta se nam pogled po 20 metrih padca kon~a na vodni gladini reke Mostnice. Tok ni mo~an, zato v strugi na mestih, kjer se koritom bolj pribli`amo, lahko vidimo kroglaste kotanje, v katere voda zanese kamne in pesek. Vodni tok jih vrti in s tem neprestano dolbe kotlico, imenovano tudi re~ni

Do korit Mostnice pridemo, ~e v Rib~evem Lazu zavijemo desno preko mostu in mimo cerkvice Sv. Janeza proti Stari Fu`ini. V vasi zavijemo levo (usmeri vas ka`ipot) in po nekaj 100 metrih pridemo do parkirnega prostora in za~etka poti. Planinska pot je markirana in vodi preko doline Voj do nekaterih planinskih domov (Ko~a na Uskovnici, Vodnikov dom, planina Krstenica, ...). Seveda se s koriti sre~amo `e pri Hudi~evem mostu, kjer je tudi opis korit in druge pomembne informacije.

mlin ali draslja. Nekako na polovici korit si je vredno ogledati {e podvodno naravno okno. Nastalo je iz dveh draselj, potem ko je voda prebila vmesno pregrado. Skozi odprtino se zrcali ~udovita, zeleno modra voda, nad vodo pa se krivi ozek skalni lok, ki spominja na slonji rilec.

^e{enjski most, do katerega pridemo po kak{nih 10 minutah hoje, je {e ena posebnost reke Mostnice. Most je zgrajen na naravni pregradi; skalni blok se je utrgal in se zagozdil v nasprotni breg, doma~ini pa so preko te zagozde napravili most. V zadnjem ~asu je doma~e turisti~no dru{tvo zgradilo brunarico in v ~asu sezone pobira simboli~no vstopnino (letos poleti 300 tolarjev za odrasle).

Na koncu korit se dolina raz{iri, odprejo se prostrani travniki in kmalu uzremo Planinsko ko~o na Vojah. Ta je odprta od za~etka junija do konca septembra. Od tu naprej se za~enja tipi~na ledeni{ka dolina, ki jo oklepajo vrhovi Tosca, Velikega Dra{kega vrha, Slemena in Uskovnice.

Obisk je primeren v vsakem letnem ~asu, saj korita ponujajo vedno druga~en obraz. Ker so nevarni predeli in globoka korita zavarovana z `i~no ograjo, lahko ogled organiziramo tudi kot vodov izlet. V poletnem ~asu je organiziran tudi kanjoning; v neoprenski obleki se sprehodimo po kanjonu in korita opazujemo z »`abje« perspek-

ROT

Najbolj zahtevno in te`avno taborni{ko orientacijsko tekmovanje - ROT, ki je bilo od petka, 25. septembra, do nedelje, 27. septembra 1998 v @ireh in po okoli{kih hribih, smo tudi z va{o pomo~jo uspe{no sklenili.

Tekmovanje se je za~elo s tekmovalnimi panogami `e v petek popoldne, po ve~erji pa smo imeli sve~ano otvoritev s taborni{ko himno, pozdravom gostiteljev in `irovskega pod`upana g. Antona Oblaka.

Glavni del nalog in orientacije (okoli 32 km) so udele`enci opravili v soboto, ko so se v zgodnjih jutranjih urah odpravili iz @irov mimo Breznice,

Ledin, Sivke, Pe~nika, ~ez Razpotje v Dole do prostora za bivak, ki je bil na lepi jasi nad dolino @irovnice. Tu so si morali sami skuhati gola`, potem pa so utrujeni legli spat.

V nedeljo zjutraj pa jih ni zbudil {tarter, ampak mo~an naliv, ki jih je spremljal po vsej progi (okoli 12 km) do cilja, ki je bil v O[ @iri.

Kljub mo~nemu nedeljskemu de`ju pa preko 300 tabornikov iz 34 rodov iz Slovenije in zamejstva (Trst) niso izgubili dobre volje in v okolici {ole se je sli{alo petje in celo vriskanje.

Na razglasitvi rezultatov sta udele`ence pozdravila za~etnik taborni{tva v @ireh akademski slikar Toma` Kr`i{nik in na~elnik ZTS Milko Okorn, ki sta najbolj{im razdelila lepe nagrade.

In za te lepe nagrade, pomo~ pri prehrani, za izposojeno opremo in za prostore, kjer se je odvijal `irovski ROT '98, se vsem, ki ste nam prisko~ili na pomo~, res iskreno zahvaljujemo!

Z va{o pomo~jo smo vse skupaj izpeljali {e veliko bolje, kot bi sicer.

Uspe{no delo `elimo tudi vam in lep taborni{ki pozdrav iz @irov.

Z-D-R-A-V-O!

ZDRAVO! ZDRAVO! ZDRAVO! ^IKARASA! ^AKARASA! ^IKARASA! ^AO! ^AO! ^AO! BUMBARASA! BUMBARASA! BAO! BAO! BAO! ^IKARASA! BUMBARASA! ^IS! BUS! BAS! C-M-O-K! C-M-O-K! C-M-O-K! C-M-O-K!

Vodstvo Rota in vsi `irovski taborniki

Sredi gozda v vrta~ sediva, mraz s hrano te{iva, dolg~as, obiskov od nikoder {e ni, to naju `e kar resno skrbi.

S pogledom v breg in par bukev, se obzorja {irijo, v mislih `e vse ekipe, najin prag prestopijo.

Prisluhi pokonci naju me~ejo, ah, spet se nama je samo sanjalo. Pogled na uro, ~as bi bil, da vso to negotovost bi izgubil.

Prislu{kujeva glasovom iz vi{ine, pa ugotoviva, da so iz trebu{ne votline.

Treba bo {e kaj pojest, da se pameti ne utegne zmest.

Skor tri ure `e tle sediva, sama sebi zanimiva.

O, nekaj se je sli{alo, sr~ka nama vzdignilo.

Res so tu okrog hodili, a naju niso izsledili. Zdej pa spet v {otoru sediva, ~akava, da bo ura minila.

^as kosila je pri{el, spet se ba{eva in upava, da naju bo kdo na{el.

Sonce tud srame`ljivo kuka, mraz pa ve~ tako ne ruka.

V hribu nekdo se dere, bomo videl, ~e kompas ka`e prave mere, da ne bodo mimo {li, to povzro~a nama spet skrbi.

Za zgubit se kraj je idealen, saj tud prbli`en ne~ ni raven, to se dons fajn je izkazalo, ko milijon tabornikov zaman naju je iskalo.

Kup~ke komaj sprot podirava, ker tako zelo se na`irava. S poti najbolj utrujena, pri{la bosta `elod~ka najina.

Kako se majo tekmovalci fajn, k lutajo tle okrog po gmajn. Midva pa tle sva prav uboga, k le`iva in tako trpiva.

O sre~ne najine o~i, ko prva ekipa prileti. [e preden prav dojameva, sama spet ostaneva.

Kako se sama sebi smiliva, naju misel je ob{la. Vse skupaj je postalo prav zabavno, smeh pa hrana in vse nama je ravno.

Zdaj se z `u`ki pogovarjava, z rastjem se seznanjava. No, ekipa gr~ic je pri{la, nama lep ~as dru`bo delala.

Kmalu ~as se bo iztekel, to~ki pa se marsikdo odrekel. Malo bova {e ~akala, ~e {e kdo zaide k nama.

Zdaj tako sva se v`ivela, da bi ~ist lohk {e mal potrpela. Hrane mava tud {e dost, sam pol naja bo treba s te lukne nost.

Kar milo se po to~ki nama bo to`ilo, saj smeha bilo je obilo.

"Trdo" delo na KT 6

Lea in Teddy P.s.: Po resni~nih dogodkih.

EE JAM

Pi{e, fotografira in raziskuje Pugy

GRADIMO MIR SKUPAJ

In{truktorskite~aj2.stopnje95vBohinju

Gradimo ...

... skupaj!

... mir ...

Lu~ miru 97

19. svetovni skavtski jamboree (sre~anje vodstev)

WISH projekt 96

18. svetovni skavtski jamboree 95

INTERVJU – ALE[ ARKO

TABOROVODJA

@e od vsega za~etka ~lan organizacijskega odbora, ki mu je bila skupaj z Ur{o Su{nik iz ZSKSS zaupana pomembna naloga vodje programskih priprav udele`encev in vodnikov na 19. svetovni skavtski jamboree v ^ilu. Na zadnjem sestanku odbora ga je vodja odprave

Emil Mumel imenoval za taborovodjo na jamboreeju.

zapolnitev prostega ~asa, predstavitev organizacije in dr`ave ter predvsem varnost udele`encev na poti, bivanju pred in po jamboreeju in na jamboreeju samem.

Kaj bo{ kot taborovodja po~el na jamboreeju?

Kaj bo{ kot taborovodja po~el na jamboreeju?

Verjetno bom Emilova desna roka. Imel bom pregled nad vsemi ~etami in s tabore~imi. Sku{al bom re{evati morebitne probleme v zvezi s prehrano, zdravstvenimi te`avami in odnosi med ~lani in vodnikom (kadar bo to seveda potrebno).

Predvsem vodnike bom motiviral za udele`bo ~lanov na programskih aktivnostih in izvajanje programa predstavitve organizacije in Slovenije po ~etah. Skratka, poskrbeti bo treba za odgovore na njihova vpra{anja.

V ~em ti ta tvoja funkcija predstavlja izziv? ~em ti ta tvoja funkcija predstavlja izziv? izziv?

[e nikoli nisem delal s tako veliko skupino 12.000 kilometrov od doma na najve~ji svetovni skavtski prireditvi. Do sedaj sem vodil dolo~ene projekte pri komisiji M^ (mnogoboj, vod-vodu, vesela sre~anja, ROT, ...) in organiziral taborjenja, tokrat pa je spekter dogajanja veliko {ir{i. Gre za razli~ne programske dejavnosti (nekaj od njih se jih izvaja izven tabora),

Kaj te ta trenutek najbolj skrbi?

Kaj te ta trenutek najbolj Kaj te ta trenutek najbolj skrbi?

Kaj te ta trenutek najbolj Kaj

@elim si, da bi vsi zdravi do~akali dan odhoda, se varno in brez problemov prepeljali v ^ile (mi in na{a prtljaga) in opravili vse formalnosti, povezane z nastanitvijo in pripravo na jamboree (streha nad glavo, vegeterijanski meniji, dru`abni sosedi in sosede, ...).

Ali se vodniki zavedajo svoje odgovornosti?

Ali se vodniki zavedajo svoje odgovornosti? svoje odgovornosti?

Mislim da se, saj so lahko to dokazali `e na sre~anjih, ki smo jih organizirali v ~asu priprav. Verjetno so o svojih odgovornostih razmi{ljali `e pred prijavo za to funkcijo in je njihova kandidatura tudi odlo~itev, da bodo to nalogo izpeljali dosledno. Tudi na sre~anjih vodstva in vodnikov (ti so vklju~eni v delo organizacijskega odbora) se skozi njihov interes in vpra{anja kristalizira njihov pozitiven odnos.

Ali se ti zdi, da so udele`enci pripravljeni, da do`ivijo Ali se ti zdi, da so udele`enci pripravljeni, da do`ivijo se zdi, da do`ivijo jamboree? jamboree?

Nekateri gredo na jamboree samo za zabavo, drugi bi radi poleg tega spoznali ~im ve~ ljudi in stkali vezi prijatelstva, verjetno pa bodo skozi pozitivno energijo in vzdu{je na jamboreeju `iveli v duhu jamboreeja "Gradimo mir skupaj". Na sre~anjih smo sku{ali udele`ence pripraviti na jamboree; predstavili smo jim program in prostor na katerem bo jamboree, jih u~ili osnov {pan{~ine, himno jamboreeja, pripravljali predstavitev organizacije in Slovenije in jih opozorili na skrb za svoje zdravje.

Kaj osebno pri~akuje{ od jamboreeja? Kaj osebno pri~akuje{ jamboreeja? Kaj

Kaj osebno pri~akuje{ od jamboreeja?

Kaj osebno pri~akuje{ jamboreeja?

Tudi sam bi rad do`ivel jamboree "v praksi". Ker je to moj prvi jamboree, ki se ga bom udele`il, bo to tudi edinstvena prilo`nost za spoznavanje ^ila in ljudi, ki tam `ivijo, pa tudi drugih. Spoznavanje in dru`enje ljudi razli~nih ras z razli~nih koncev sveta je konec koncev osnovna ideja jamboreeja. Tukaj se bom naenkrat lahko pogovarjal z Afri~anom, Japoncem in Ju`noameri~anom. Skratka, juhuhu jamboreeeeeeeeeee!

MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI

BOY SCOUTS OF AMERICA

VABIJO

MEDNARODNO OSEBJE POLETNIH TABOROV

^e `elite poletje 1999 pre`iveti »~ez lu`o«, se lahko kot ~lan programskega osebja udele`ite katerega izmed poletnih taborov {irom po ZDA in tako prispevate pri delu in prijateljstvu mednarodnega osebja.

POGOJI ZA PRIJAVO:

• priporo~ilo dr`avne skavtske organizacije (torej ZTS)

• starost 18 do 30 let

• poleg skavtov se lahko prijavijo tudi skavtinje, vendar je {tevilo njim primernih zaposlitev omejeno

• zelo dobro znanje angle{kega jezika, ki zagotavlja u~inkovito sodelovanje in izpolnjevanje obveznosti

• sposobnost prena{anja svojega taborni{kega znanja drugim. (Pomembno je, da v prijavi navedete vsa znanja in spretnosti, ki jih obvladate, saj bo tako pro{nja z ve~jo verjetnostjo odobrena!)

• sodelovanje na taboru vsaj 6 do 11 tednov, z za~etkom do 15. junija 1999 Oddana pro{nja {e ne pomeni, da boste sprejeti. Odvisno je od ustreznosti va{ih taborni{kih znanj zahtevam organizatorjev, zato morate po~akati na potrditev pro{nje.

SPREJETI UDELE@ENCI BODO IMELI ZAGOTOVLJENO:

• pla~ilo, enako tistemu, ki ga prejmejo ameri{ki ~lani osebja s podobnimi izku{njami, znanji in obveznostmi. (Vi{ina je dolo~ena ob odobritvi pro{nje in se izpla~uje 2x mese~no v ~asu opravljanja dela.)

• bivanje na enem izmed taborov v ZDA

• brezpla~no prehrano, nastanitev in medicinsko oskrbo za ~as bivanja na taboru

• v tem ~asu tudi zdravstveno in nezgodno zavarovanje. (Velja tudi za ~as potovanja, samo ~e pride udele`enec neposredno na tabor in od tam domov!)

• mo`nost izbolj{anja znanja angle{kega jezika

mo`nost spoznati na~in dela Boy Scouts of America in seveda ZDA

CENA: 135 US$, ki jih je treba poravnati `e ob oddaji pro{nje. (V primeru, da leta ni odobrena, vam denar vrnejo.)

V ceno niso vklju~eni stro{ki prevoza udele`enca od mati~ne dr`ave do tabornega prostora in nazaj. Prijave sprejemajo do 31. 1. 1999. Nadaljnje informacije dobite pri komisiji za mednarodno dejavnost.

SVETOVNI SKAVTSKI BIRO OBVE[^A

- ob najbolj mno`i~ni skavtski akciji (JOTA/JOTI) je WOSM pripravila nove, popravljene in raz{irjene strani na svetovnem spletu Internet. Vabijo vas na www.scout.org www.scout.org www.scout.org www.scout.org

- {tevilo kopij reklamnih spotov, ki so jih nacionalne skavtske organizacije, ~lanice WOSM-a naro~ile za distribucijo na dr`avnih TV postajah, je preseglo vsa pri~akovanja. Kopije bodo na voljo v za~etku naslednjega leta- do 15. maja naslednjega leta morajo nacionalne skavtske organizacije predlagati svoje kandidate za ~lane Svetovnega skavtskega komiteja. Volitve bodo na 35. svetovni skavtski konferenci v Durbanu julija naslednje leto, izbrani pa bodo na ~elu WOSM-a v naslednjem triletnem mandatu- za ~lanstvo v WOSM kandidira tudi Skavtska organizacija iz Bolgarije. V Evropi tako ostajata le {e dve beli lisi, in sicer Albanija ter Bosna in Hercegovina.

MEXICO 2000

PRIPRAVE NA MOOT V POLNEM

Mehi{ki skavti se `e intenzivno pripravljajo na 11. Svetovni skavtski MOOT, ki bo od 12. do 23. julija leta 2000 potekal v centralnem delu Mehike. V prvem delu MOOT-a se bodo udele`enci v skupinah podali po poti starodavnih civilizacij (Toltekov, Olmekov, Tlahuikov, Purepekov, Otomisov in Aztekov) in se v drugem delu zopet zdru`ili na skupnem prostoru v bli`ini glavnega mesta. Udele`enci si bodo v ~asu bivanja ogledali Mexico City, najve~je mravlji{~e z

Oblikovna re{itev emblema je tesno povezana z naslovom bulletina »Pot sonca«, izra`a pa mladostno dinamiko, ki se odra`a v »son~nem kamnu« (Piedro del Sol) bolj znanim tudi pod imenom Azte{ki koledar (Calendario Azteca). Tradicija »son~nega kamna« je povezana z za~etkom petega sonca, ki predstavlja dobo, v kateri `ivimo danes.

Moto sre~anja »Tradicija za jutri{nji dan«, je tesno povezan z dana{njo Mehiko, saj v tej razvijajo~i se de`eli pozabljajo na ~love{ke vrednote, ki so jih negovali predniki. Mladi naj bi skozi zavedanje in krepitev teh vrednot postali bogatej{i za notranje vrednote in ~loveka vredno `ivljenje. Prav skavtsko gibanje in udele`enci MOOTa naj bi mladim Mehi~anom pokazali pravo pot pri doseganju tega cilja in zato so gostitelji {e posebej ponosni, da se tako pomembno sre~anje mladih dogaja prav v njihovi de`eli.

Tabornina za MOOT bo znana v naslednjih mesecih, za udele`bo pa pridejo v po{tev vsi, ki so rojeni med 1. 1. 1974 in 31. 12. 1982. Na MOOT-u bodo sodelovali tudi ~lani mednarodnega osebja.

O nadaljnjem dogajanju vas bomo sproti obve{~ali tudi na mednarodnih straneh revije Tabor.

TUDI MOOT 2004 ZAGOTOVO BO

Boj za organizatorja naslednjega, 12. MOOT-a, sre~anja popotnikov in roverjev, starih od 18 do 25 let se je o~itno za~el. Na sede` ZTS smo po elektronski po{ti prejeli vabilo, da s svojimi predlogi oblikujemo program naslednjega MOOT-a, ki naj bi ga leta 2004 organizirali Portugalci. Portugalska je mirna de`ela z dobrimi in gostoljubnimi ljudmi in lepim vremenom, nam sporo~a Ezequiel in opozarja, da predloge zbirajo le {e do naslednje Svetovne skavtske konference, ki bo drugo leto poleti v Durbanu. Na tej konferenci naj bi potrdili tudi organizatorja svetovnega skavtskega jamboreeja leta 2007 (najresnej{i kandidati so Angle`i, ki bi radi 100. obletnico proslavili v domovini skavtstva) in razpravljali o morebitnih spremembah izjave o poslanstvu skavtske organizacije.

MICHIGAN INTERNATIONAL CAMPOREE 2000

Boy Scouts of America pa vabijo tudi na aktivnosti v letu 2000. Od 30. julija do 6. avgusta bodo v zvezni dr`avi Michigan organizirali tabor, na katerega vabijo en vod iz vsake dr`ave, ~lanice WOSM-a. Vsak vod bo sestavljen iz osmih udele`encev in dveh vodij, organizatorji pa vabijo tudi na program bivanja pri doma~inih pred taborom. Ve~ informacij lahko interesenti najdejo na doma~i strani organizatorjev, in sicer www.msu.edu/~rasche/scout/micamp.htm. Potrebna oprema za bivanje in prehrana sta brezpla~ni.

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. V geslu se skrivata dve nalogi tipi~nega orientacijskega tekmovanja.

1. Bolid je: G - zvezda v ozvezdju Bika, I - astronomski laboratorij, ki je leta 1973 posnel eno najve~jih in najlep{ih son~evih erupcij prominenc, R - meteor, ki je tako svetel, da je viden tudi podnevi.

RAZVEDRILO

2. Pri nizozemskih skavtih je navada, da vodnikovo mena`ko pomije: K - vodnik sam, I - vodnikov ~lan, @ - de`urni.

3. Ivkov memorial je predvsem: S - zabavno-{portno sre~anje tabornikov in tabornic, H - dru`enje tabornikov in tabornic na zahtevnem orientacijskem tekmovanju, V - spominska slovesnost ob obletnici smrti Ivka Retlja, ~lana Rodu dobre volje.

4. V skupnem se{tevku so bili na ROT-u najbolj{i ~lani rodu: A - Sivi volk, J - Mo~virski tulipan, Z - Zmajev rod.

5. Kdo od na{tetih znanih osebnosti je bil neko~ ~lan rodu Sivega volka? N - Gojmir Le{njak - Gojc, S - Mario Galuniæ, TBorut Veselko.

6. ZTS prodaja taborni{ko ko~o Ve`ica, ki stoji: L - na Pokljuki, C - v Beli krajini, J - na Veliki planini.

7. Svet med dolino Sel{~ice in Poljan{~ice imenujemo: UPolhograjsko hribovje, O - Trnovski gozd, E - [kofjelo{ko pogorje.

8. Skavtski center Gilwell park le`i: K - v bli`ini Londona v Angliji, E - v [vici, [ - v republiki Irski v okro`ju Donegal.

9. Za ~ilsko glasbo so zna~ilni ritmi: D - sambe in rumbe, Cpodobni paso-doblu, M - cha cha cha.

10 Katera trditev je pravilna? T - v osrednjem delu ^ila je klima blaga in zemlja rodovitna, ^ - v ^ilu ni nobene omembe vredne pu{~ave, N - dr`ava ^ile je povsem nezanimiva za alpiniste in druge ljubitelje gora.

11. Biro svetovne skavtske organizacije je pripravil {tiri reklamne spote o skavtstvu. Ogledamo si jih lahko na: B - TV Slovenija, 1. program, R - Discovery Channel, P - CNN International.

12. Katera trditev o leto{njem ROT-u je pravilna? P - na leto{njem ROT-u ni padla niti kaplja de`ja, A - proga je bila prekratka in kondicijsko prelahka, O - kontrolne verzije skic, krokijev in profilov so bile narejene z ra~unalnikom.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 10/98: GOSTITELJ ZLETA POPOTNIKOV

V enem od prispevkov iz enot smo lahko prebrali, da imajo v vodstvu ene od taborni{kih enot te`ave, ker jim ~lani uhajajo h katoli{kim skavtom, ~e{, da je tam vse zastonj. V eni od prej{njih {tevilk Tabora smo objavili pismo nekega nezadovoljnega planinca, ki je bentil zaradi predragih te~ajev v Planinski zvezi Slovenije (kasneje se je izkazalo, da gre za de`urnega nezadovoljne`a, njegove o~itke so pristojni na PZS argumentirano zavrnili, kar pa ne spremeni dejstva, da izobra`evanje stane). Tudi v ZTS se ob~asno pojavljajo tovrstne polemike, denar pa je vse ve~krat to~ka, okoli katere se vse vrti. Gospodarski polo`aj v Sloveniji je `e prenekateremu delavcu odvzel pravico do dela, nezaposlenost je relativno velika, boj za pre`ivetje pa vse huj{i. Slab finan~ni polo`aj pri velikem {tevilu slovenskih dru`in zelo ~utijo tudi dejavnosti kot sta taborni{ka in planinska. Ne vem sicer, kako shajajo pri katoli{kih skavtih, ~e imajo tam

vse zastonj, vendar lahko re~emo le - hvala bogu, ~e je pri njih res tako. Posnemati bi jih morali!

Pa {e ena stvar v zvezi z denarjem se mi je porodila v mislihleto{nji jamboree. Kdo so ti junaki, ki so zbrali dovolj denarja za pot v daljni ^ile? Tega seveda ne bomo nikoli izvedeli, vendar grem stavit, da med njimi ni veliko otrok iz dru`in, katerih ~lani so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Denar - sveta vladar, sploh pa v teh ~asih, ki jih nekateri imenujejo gnili kapitalizem v de`elici na son~ni strani Alp. Va{ stric Volk

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 11

Re{itve so:

Re{evalec:

KRI@ANKA

NAGRAJENCI IN NAGRADNI RAZPIS [TEVILKA 11

Pravilno izpolnjen kupon {t. 9 je poslalo 32 bralcev TABORA, pravilne re{itve so TABOR, LIRA, SRE^ANJE, [OLA in OMAKA, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado (podarja zalo`ba DZS) je prejela Ivana Vedri~ Ivana Vedri~ iz Novega mesta. Baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.) so dobili Sa{o Bel{ak Sa{o iz Studencev, Maja Dobnik Maja Dobnik iz Limbu-

{a in Katja Ziherl Katja Ziherl iz [kofje Loke. Tri DROGINE majice so prejeli TaTaTaTaTadej Beo~anin dej Beo~anin dej Beo~anin dej Beo~anin iz Ajdov{~ine, Jernej Bobanec Jernej Bobanec Jernej Bobanec Jernej Bobanec iz Maribora in Anka Anka Anka Anka

Pustovrh Pustovrh Pustovrh Pustovrh iz Medvod. Podjetje JAZON, d. o. o. je obdarilo Marka Marka Marka Marka

Remsa Remsa Remsa Remsa iz Novega mesta, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo

{el Peter Grgini~ Peter Grgini~ Peter Grgini~ Peter Grgini~ Peter iz Postojne.

Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z `rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji`no nagrado

DZS, tri baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.), tri majice DROGE PORTORO@, nagrado podjetja

JAZON, d. o. o in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkanajka-

sneje do 15.decembra 1998

sneje 15.decembra 1998

sneje do 15.decembra 1998

sneje 15.decembra 1998 na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.