Revija Tabor 1998/10

M M M M M ok ok ok ok ok rr rr r a akcija: a akcija: a akcija: a akcija: a akcija:

M M M M M ok ok ok ok ok rr rr r a akcija: a akcija: a akcija: a akcija: a akcija:

mini mini

MINI-ja, na{o posebno brezpla~no izdajo ste izredno lepo sprejeli. Tudi odziva je bilo kar precej. Vsem sodelujo~im najlep{a hvala, ostali pa ste {e naprej vabljeni, da se pridru`ite!

PROSIMO, DA SE ZA NARO^NIKE, MLAJ[E OD 15 LET, NA DOPISNICO PODPI[EJO STAR[I.

NOVIM NARO^NIKOM TABORA SPORO^AMO ...

POZOR: BREZPLA^NO DOPISNICO IZ

MINIJA LAHKO UPORABITE [E DO 31. 10. 1998. Kon~ana je le nagradna igra o taborni{kem geslu.

Ker je MINI iz{el {ele po redni septembrski {tevilki Tabora, se nam je zdelo neprimerno, da bi novim naro~nikom z MINI-jevih dopisnic po{iljali `e Tabor 9. Za svojih

1200 tolarjev pa bodo {e vedno dobili {tiri Tabore: {tevilke 10-12 (z Medotom in Gozdovnikom) tega letnika ter Tabor iz januarja 1999. IN TABOROVO KAPO, SE RAZUME.

"Z NARAVO K BOLJ[EMU ^LOVEKU!" SEVEDA

Velikanska ve~ina odgovorov na 94 dopisnicah je bila kajpak pravilna - resni~no taborni{ko geslo je bilo zapisano pod ~rko (a). Iz`rebali smo:

Sta{o Dabi~ - Perico (KR Ptuj), Sta{o Dabi~ - Perico (KR Ptuj), Sta{o Dabi~ - Perico (KR Ptuj), Sta{o Dabi~ - Perico (KR Ptuj), Sta{o Dabi~ - Perico (KR Ptuj), ki je dobila daljnoged.

Podobno zadevico je prejel {e Miha Stra`i{~ar (RHV Miha (RHV Miha Stra`i{~ar (RHV Miha (RHV Miha (RHV Ljubljana) Ljubljana) Ljubljana) Ljubljana) Ljubljana), medtem ko je Marka Kuhla (R^J Slovenska Marka Kuhla (R^J Kuhla Bistrica) Bistrica) doletela priro~na filtrirna naprava.

BI SE RADI NA TABOR NARO^ILI TUDI VI? ^e

se do 31. oktobra 1998 naro~ite z dopisnico iz

MINI-ja, vam za 1200 tolarjev pripadajo

Tabori 10-12/1998 in Tabor 1/1999, pa {e

Taborova "PRIDRU@I SE!" kapa.

"TAM OB OGNJU NA[EM" V

RAHLI PREDNOSTI! GLASUJTE!!!

Na{a lestvica TABORNIH 10 je sestavljena na podlagi predlogov 87 glasovalcev iz vse Slovenije. Vanjo smo uvrstili vse pesmi, ki so dobile ve~ kot 5 glasov. GLASUJETE LAHKO [E DO KONCA OKTOBRA. Pomagajte nam napraviti resni~no vseslovensko taborni{ko lestvico! Na MINI-jeve dopisnice napi{ite do tri pesmi s te lestvice in jim pripi{ite 3,2 ali 1 to~ko (novih predlogov ne sprejemamo ve~).

PESEM[T. GLASOV

Tam ob ognju na{em18

Siva pot17

Zadnja ve~erja12

Zarjavele trobente11

Dviga plamen11

Gusarska10

Himna M^10

Bor do bora6

Mrtva reka5

Na{ tabor je en klump5

Nagrajenci: Vinko Prosen (PR Kute`evo) Vinko Prosen Vinko Prosen (PR Kute`evo) je imel res sre~o: pri taborni{kem geslu sicer ni obkro`il prave mo`nosti, a je prejel nagrado kot glasovalec v na{i lestvici - "All Purpose Camping Tool" (nekak{no "rambo lopatko"). [pela Peklar [pela Peklar (RR Ljubljana) (RR Ljubljana) (RR Ljubljana) (RR Ljubljana) bo odslej nosila originalno majico ameri{kih skavtinj "Once A Girl Scout - Always a Girl Scout", Matja` Matja` Matja` Matja` Matja`

Uj~i~ (RSR Ilirska Bistrica)

Uj~i~ (RSR Ilirska Bistrica)

Uj~i~ (RSR Ilirska Bistrica) Uj~i~ (RSR Ilirska Bistrica) Uj~i~ (RSR Ilirska Bistrica) pa si bo osvetljeval dneve z novo ro~no svetilko.

Str. 6-11: ROT 1998 - va`no, da ni vla`no!

Nekaj takega je veselo zaigralo v srcu vsakogar, ki je na cilju ROT-a iz nahrbtnika potegnil suho obla~ilo. No, saj, tudi ~e je bilo malo vla`no - samo da ni bilo za o`eti!

Preizkusili so vse: de`, mo~an de`, rahel de`, de` z vetrom, po{evno padajo~ de`, de` v velikih kapljah, pa v kapljicah, de`, ki je od vrha napojil gojzarje z vodo, pr{ec, ki se je v nekajminutnih presledkih izmenjeval z nalivom, de`, ki ...

Str. 12, 13: Taborova potuha

Z novo rubriko `eli Tabor ponuditi nekaj pomo~i vodnikom in na~elnikom pri pripravi sre~anj vodov in klubov. Namesto vas bomo brskali po tujem skavtskem tisku, po doma~i literaturi in po starih Taborih - da vam nato ponudimo kako uporabno izhodi{~e za izpeljavo sre~anja. Pri tem bomo poudarjeno pozornost namenili GG-jem in PP-jem, za katere obstaja bolj malo uporabnih priro~nikov, {e posebej takih, ki bi se ukvarjali {e s ~im drugim kot le s tehni~nimi znanji.

Str. 14, 15: Tabor na obisku

Se spomnite Goj~evih oddaj o tabornikih na televiziji in vas zanima, v katerem rodu je za~el s svojim delom, da si je pridobil toliko izku{enj? Prav v Rodu Sivega volka, kjer je bil `e leta 1978 kot {tudent vodja programa na poletnem taboru. Zgodovina rodu je povezana z znanimi imeni. Tako je bil leta 1973 ob ustanovitvi rodu stare{ina Pavel Kunaver, v rodu pa sta delovala tudi Pavle in Marta Le{njak. Zdaj je stare{ina Rade Pribakoviæ, ki si je za revijo Tabor vzel nekaj ~asa in predstavil delo Sivega volka.

Str. 36: Tudi brez mivke zabavno

Rod sne`ni{kih ru{evcev je v Ilirski Bistrici ob praznovanju svoje 45-letnice delovanja od 11. do 12. septembra 98 organiziral Taborni{ko odbojkarsko tekmovanje na mivki - TOTeM. Tekmovanja se je udele`ilo okoli 70 tekmovalcev in seveda tudi navija~ev (go go girls) iz Nove Gorice, Izole, Kopra, Ljubljane, Kranja, Gorij, Velenja, Miklav`a, Medvod, Grosuplja, Zre~ in Ilirske Bistrice.

U@ALJENOST, ODLO^ENOST IN TRMA ali zapravljanje ~asa na ra~un dobre

organizacije naslednjega zleta ZTS

V julijski {tevilki revije Tabor je bil objavljen razpis za gostitelja zleta popotnikov leta 2001. V njem je natan~en bralec lahko razbral veliko podrobnosti. Na primer, da je organizator samo ZTS (poduk iz Velenja), da ne gre za 12. zlet ZTS, ampak 2. zlet popotnikov in popotnic (od kdaj so PP-ji stari od 15 do 20 let), da bo bivanje organizirano po modelu prej{njega zleta (o~itno pozitivna izku{nja) in da bo prijave obravnaval IO ZTS (in predlagal stare{instvu, da se odlo~i).

Rok za prijave je potekel in 2. zlet popotnikov in popotnic visi v zraku. Tako bi lahko komentirali zadnje dogajanje okoli izbire organizatorja tega, za slovensko skavtstvo pomembnega dogodka v bli`ajo~em se novem tiso~letju.

In kaj se kuha v ozadju? Pomembno je, da se kuha, pa ~eprav vsak kuhar stoji za svojim {tedilnikom in pripravlja svojo jed, ki jo bo na koncu seveda serviral kot najbolj{o. In kako se imenujejo jedi? Najbr` bi bila primerna imena kar u`aljenost, odlo~enost, trma in kompromis. [tiri glavne jedi, ki jih enostavno ni mogo~e pojesti skupaj. Seveda pa so kuharji trdno prepri~ani, da imajo argumente s te`o.

V~asih imamo ob~utek, da se kuharji pogovarjajo v {tirih razli~nih jezikih in sploh ne sku{ajo prisluhniti in razumeti, kaj jim sku{a dopovedati drugi. Ali pa je morda kriv hrup strojev in posode? Enostavno ni v njihovem interesu, da bi razmi{ljali o ugodju gostov, ki bodo morali hrano pojesti. In verjetno jim ve~ glavnih jedi z razli~nimi okusi ne bo ugajalo.

^as obroka bo kmalu pred vrati. Izku{nje prej{njega zleta so pokazale, da je organizacija tak{ne akcije "~ez no~" velik zalogaj, napake pa lahko povzro~ajo slabo voljo tudi pri udele`encih. O tem bi morali razmi{ljati `e takoj po koncu prej{njega zleta, saj se povabila (z datumi in natan~nimi programi) za podobne akcije v tujini kar vrstijo.

inZadnjirokzaoddajobesedil Taborfotografijzanovembrski je20.oktober1998.

P.s.: Sicer pa, mogo~e bi bilo bolje, ~e bi razpisali 2. slovenski jamboree?

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic Odgovorni urednik: Igor Drakuli~

Namestnik odgovornega urednika: Miha

Logar-Malus

Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e

Petrov~i~

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor

Bizjak-Bizi, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj - Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza

tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata

Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/300-0820, fax 061/313-180, E-Mail: ZTS@Guest.arnes.si; Web: www2.arnes.si/ ~ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign, Ljubljana

Tisk: Tiskarna SKU[EK, Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Malus

Mnenje Mnenje

@IVALI V VRTU

V knjigi @IVALI V VRTU nas profesorica Draga M. Tarman s prijaznim pozdravom ljubiteljem narave vabi v vrt, kjer se lahko sre~a{ z rastlinami in `ivalmi in spozna{ njihovo `ivljenje v vseh letnih ~asih.

Najprej avtorica pripoveduje, kako nastajajo plodna tla, ki nato omogo~ajo `ivljenje rastlinam in `ivalim. Opozarja pa tudi, da so za nastanek prsti potrebna stoletja in tiso~letja, zato "moramo tla in `ivi svet v njih varovati pred uni~evanjem."

Tudi v vrtu bi se morali uporabi kemi~nih strupov izogniti.

Na vrtnih gredicah se sre~a{ z vrtninami, di{avnicami, zdravilnimi rastlinami in seveda s cvetlicami. In {e z nekom: s plevelom. Kot pravi avtorica, je v vrtu pisana dru{~ina `ivali. Spozna{ prebivalce tal, pol`e, hro{~e, pajke, mravlje, ~ebele, … Vrt je raj za metulje, vrtni prebivalci so tudi pti~i. Ima pa vrt tudi skrite prebivalce – je`a, podzemnega kopa~a krta … Izvemo tudi, da "v `ivi naravi ni koristnih in {kodljivih rastlinskih in `ivalskih vrst. Razli~ne vrste se povezujejo druga z drugo in `ivijo druga od druge."

Na koncu avtorica za`eli bralcem uspe{no raziskovalno pot po vrtu. Nanjo vabimo tudi medvedke, ~ebelice in malo starej{e tabornike z va{imi vodnicami in vodniki. Med drugim boste lahko skupaj poslu{ali kosa, ki "s pesmijo cri-cri-cri glasno oznanja sosedom, da je okoli{, kjer poje, samo njegov in od dru`ice kosovke."

Bogato ilustrirano knjigo @IVALI V VRTU (format A 4, 72 strani) je izdala zalo`ba DZS v Ljubljani. Barvne ilustracije: Dunja Kofler. Na raziskovalno pot vas vabita avtorica Draga M. Tarman in Marta

Po{iljamo vam odgovor na ~lanek Toma`a [vagelja, ki je bil objavljen v septembrski {tevilki revije Tabor. Prosimo vas, da objavite tudi na{ odgovor na [vageljevo pisanje, saj `elimo, da preberejo va{i bralci {e drugo plat medalje.

Mnenje o Mnenju

Mladinska komisija je ena izmed komisij Planinske zveze Slovenije. Njene glavne naloge so povezane z dejavnostjo najmlaj{ih in mladih, gre pa predvsem za vzgojo in izobra`evanje v vseh oblikah gorni{ke dejavnosti in za izobra`evanje strokovnih kadrov, ki delajo z mladimi in za mlade. Del na{ega utripa so bralci Tabora lahko spoznali tudi ob na{i predstavitvi v eni od prej{njih {tevilk.

Omenjena predstavitev je bila ena izmed skupnih na~rtovanih oblik tesnej{ega in prijateljskega sodelovanja z Zvezo tabornikov Slovenije, ki nam je po programu in `ivljenju najbli`ja med prostovoljnimi civilnodru`benimi organizacijami v Sloveniji. Tako nekateri posamezniki kot organizaciji v celoti sta za~utili, da bi tak{no sodelovanje bilo koristno na razli~nih podro~jih, od izmenjave programov, sodelovanja na lokalni ravni do skupnega nastopa pri

re{evanju problematike mladih na dr`avni ravni.

Kazalo je, da bo to sodelovanje za`ivelo, da so bili vzpostavljeni osebni in formalni stiki, ki bi potegnili skupni voz mladih v naravo. Iz gora smo navajeni po~asne, preudarne, a vztrajne hoje. Na zelo zahtevnih poteh dosledno in drugim za vzgled uporabljamo ~elade in samovarovalni komplet, ki nam dodatno omogo~a svobodo gibanja in razmi{ljanja. Ka`e pa, da tehni~na oprema lahko pomaga tudi pri plazu o~itkov, neresnic in natolcevanj, ki jih je prodal va{emu uredni{tvu va{ novi ~lan Toma` [vagelj iz [tanjela na prvih straneh septembrske {tevilke revije Tabor. V okviru Planinske zveze Slovenije delujemo prostovoljni vodniki PZS in gorski vodniki. Prvi smo prostovoljci in najve~jo pozornost namenjamo dru{tvenemu delu, slednjim pa je vodni{tvo tudi poklic in sku{ajo od tega `iveti. Vsa vodstva akcij sestavljajo prostovoljci, ki za svoje delo niso pla~ani, dobijo pa za po{teno opravljeno strokovno in odgovorno delo nadomestilo za stro{ke v obliki dnevnice. Cene akcij so oblikovane tako, da z njimi pokrijemo vse stro{ke (nastanitev, oskrba, zavarovanje udele`encev, program). Po~itni{ki programi, ki jih organizira Vodni{ki servis Izidor,

ki deluje v okviru Mladinske komisije, ponujajo udele`encem v okviru programa poleg vodenja razli~no zahtevnih tur {e cel kup drugih aktivnosti, povezanih z gorni{tvom (celodnevna geografska ekskurzija, vo`nja s kajaki in gumenjaki, spust in ogled jame Srnice, …). Vsi udele`enci vzgojno izobra`evalnih akcij na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh uporabljajo celotno samovarovalno opremo, ki si jo izposodijo brezpla~no. Cilj vseh na{ih akcij je jasen: usposobiti ljudi za samostojno, varno in do`ivetij polno hojo.

Vemo, da nih~e ni popoln, razen redkih izjem. [vagelj se je v preteklosti s svojim orumenelim videnjem stvari `e ogla{al na spletnih straneh PZS. Potrudili smo se in mu posredovali odgovor, vendar mu kra{ka burja ne da miru. Vseeno upamo, da bo na{el svoj mir v gorah, ki pomirjajo, `al pa ne odpu{~ajo napak. Ne pri varovanju in ne pri odnosih z ljudmi.

Poteza urednika, ki je nepreverjeno pismo objavil {e pred Slovenskimi novicami, je pripomogla k temu, da smo ponovno razmislili o tem, ali je bila v uvodu omenjena `elja po sodelovanju z nami iskrena in dobronamerna. Strinjali smo se, da je poteza za povabilo v prijateljsko navezo zdaj na strani tabornikov in tabornic. Do takrat pa vas vabimo, da si iz na{ega {irokega programa aktivnosti izberete vsaj eno (~e smemo predlagati izberite Dru`abnost v gorah) in si na osnovi lastnih izku{enj ustvarite svoje mnenje o na{em delu.

Lep gorni{ki pozdrav!

V [o{tanju, 21. septembra 1998

^lani Mladinske komisije pri Planinski

zvezi Slovenije Predsednik

Republi{ko orientacijsko

tekmovanje , @iri, 25.-27.9.1998

foto: Pipc, ^rt, Malus

Nekaj takega je veselo zaigralo v srcu vsakogar, ki je na cilju ROT-a iz nahrbtnika potegnil suho obla~ilo. No, saj, tudi ~e je bilo malo vla`no - samo da ni bilo za o`eti!

Preizkusili so vse: de`, mo~an de`, rahel de`, de` z vetrom, po{evno padajo~ de`, de` v velikih kapljah, pa v kapljicah, de`, ki je od vrha napojil gojzarje z vodo, pr{ec, ki se je v nekajminutnih presledkih izmenjeval z nalivom, de`, ki ...

A ne pretiravajmo. V petek je bilo vreme prav v redu. 47 ekip je zakoli~ilo svoje {otore na ozkem travnatem pasu med atletsko stezo in {portnimi igri{~i `irovske osnovne

na(d)loge prvega dne so zato minile v ~isto znosnih pogojih. Le pri bivakih se je po svoje zataknilo ... No, stemnilo.

Svetla tradicija ROT-ov je, da se na prostor za bivakiranje pride podnevi. Tudi tokrat so bila pri~akovanja nekako taka. @e popoldne naj bi tabornice in taborniki prispeli v Rupe nad reko @irovnico - na idili~ni, z gozdom obkro`eni in z `afranom posejan prostor, ki mu je lepotni dodatek dajal pora{~en gri~ek na sredini, romantiko pa tipi, iz katerega se je vlekla lahna dimna ~rta.

Toda za veliko ve~ino ekip se je vse skupaj izteklo v orientacijo od zore do mraka. Proga, teoreti~no dolga 22 km, se je razvlekla preko hribov in dolin zahodno in ju`no od @irov. Gor, dol, gor, dol, ... Najbolj{e ekipe gr~ so zanjo porabile ve~ kot 12 ur! Vseeno pa so tekmovalci, ko so odvrgli te`ke nahrbtnike in se okrep~ali s ~ajem,kak{na morala! - {e vedno na{li voljo za dodelavo skic, nabiranje materiala za ogenj in kuhanje gola`a. Le najbolj pozni in najbolj zbiti so se preprosto zavalili pod nahitro se{ito streho iz {otork in zaspano odganjali ocenjevalno komisijo.

kontrolno to~ko kar ukinili, hitrostna etapa je bila dri~alnica, risanje krokija je ve~ina izpustila. Potem so bili vsi kon~no na cilju. In med njimi ni manjkalo u`iva~ev, mokrih kot podgane, ki so navdu{eno zagovarjali edinstvenost ob~utka, ki se je iz njihovih prezeblih in razmeh~anih prstov na nogah v valovih {iril po vsem telesu.

"IMA KDO ODVE^ HLA^E?"

Ob osnovni {oli so {e vedno stali {otori in v njih so bila - hura! - (ne)mokra obla~ila. Ja, seveda ... Nekaterim je namo~ilo tudi {otore, tako da so sanje o suhi toplini splavale po vodi. Preostalo jim je le {e izposojanje od prijateljev, znancev in neznancev. Restavriranje razmo~eno-razpadlih {tartnih listov, kosilo, malo ~akanja - in tu so bili rezultati. Ljubljanski triumf. Pri popotnikih so zmagali Sivi volki, pri popotnicah Ra{i~anke, pri gr~ah Mo~virski tulipani, pri gr~icah Zmajkle, skupno pa znova Sivi volki.

{ole. Poti do tja jim ni bilo te`ko najti, saj so prijazni gostitelji poskrbeli za barvito prometno in informacijsko signalizacijo. Za preostale vrste signalizacije so poskrbeli kar sami tekmovalci - zastavice so {vigale, svetilke so utripale. "Morze" in "semafor", se razume. In druge formalnosti prvega dne. Pa dru`abni ve~er ob tabornem ognju.

"OD ZORE DO MRAKA"

Tudi ve~ji del sobote ni bilo ve~jih vremenskih problemov. Sem in tja je padalo, vendar se je ob~asno prikazala celo tista rumena krogla ... Risanje skice terena in poti, prva pomo~, minsko polje in druge

Medtem ko se je de` prej{nji ve~er sem in tja malo poigral z utrujenci, jim je neprijetno olaj{al vstajanje v zgodnje nedeljsko jutro. Vsaj tistim, ki so se zbudili dobesedno v vodi. Prete`ni del travnika se je namre~ hitro spreminjal v mo~virje, nekaj bivakov pa je `e stalo sredi jezerca.

Padalo je kot iz {kafa, ne, iz treh {kafov. Potem je za kratko nehalo. In se spet ulilo. In prenehalo. In znova za~elo. In tako naprej.

Ekipe so si na zemljevide vrisale zadnji kos poti. Na sre~o je bila proga kratka, pa {e brez velikih ovinkov je vodila nazaj proti @irem. V nasprotnem primeru bi bila sku{njava pustiti vse skupaj in se le ekspresno spraviti na suho in toplo, verjetno prehuda. @e tako se nekaj ekip ni znalo upreti Sku{njavcu.

Pregled opreme so organizatorji zaradi nemogo~ih razmer prestavili na cilj, eno

^eprav so @irovci na {olskem igri{~u postavili mogo~en oder, je bila razglasitev in podelitev bogatih nagrad kar na tribuni {olske telovadnice. Uganete zakaj?

"ZBUDILA SEM SE V LU@I!"

Mala {ola prve pomo~i - obvezovanje dimelj ...

Najstarej{i tekmovalec, 92-letni Erik, in najmlaj{i, 7-letni Jur~ek

ROT - za lep{e noge

O~ka Pibi je s svojimi otro~i~ki poskrbel, da so bile KT in "Tabormobil" (Puch) vedno na zvezi

Jamarji, zmagovalci kategorije "izven konkurence"? Ne, popotniki iz Sivega Volka.

RA^UNALNI[KI

IDEALI

Vsi "ideali" - najnatan~nej{e, kontrolne verzije skic, krokijev in profilov - so bili na ROT-u izdelani z ra~unalnikom. Ni {lo za kako tehnolo{ko modno muho, temve~ za uporabnost. Tako Peplu ni bilo treba risati idealov v razli~nih merilih, namesto treh delno prekrivajo~ih se skic poti pa je zadostovala le ena. Kontrolne primerke so v zahtevanih merilih ali odsekih z laserskim tiskalnikom natisnili na prozorni papir, in to potem polagali na izdelke tekmovalcev.

TRASER JE

POVEDAL

Du{an Petrovi~ - Pepl (RSK Slovenj Gradec), postavljalec proge, je pokomentiral maratonsko soboto: "Strinjam se, da je bila proga predolga. Toda tekmovalne propozicije za ROT dolo~ajo najmanj{o mo`no dol`ino, in tokratna - okoli 22 km - je bila na spodnji meji. Zaradi razgibanosti terena in kraja bivakiranja je bilo skorajda nemogo~e pripraviti kraj{o in manj naporno traso. Zgovoren primer so gr~ice in popotnice, ki sem jim progo dodatno skraj{al, a so zato morale pre~kati grapo z zelo te`kim spustom in vzponom."

GOSTITELJI SO

POVEDALI

Martin Mlakar, stare{ina Rodu zelenega @irka: "V @iri smo hoteli pripeljati veliko taborni{ko akcijo - in odlo~ili smo se za ROT. Vreme nam je onemogo~ilo del programa, druga~e pa mislim, da se je tekmovanje lepo izteklo. Tudi s {tevilom prijavljenih ekip smo bili zadovoljni. Zahvalili bi se radi ZTS in vsem ostalim, ki so nam pomagali pri izvedbi ROT-a, posebej Du{anu Petrovi~u."

Ra~unalni{ki ideal skic poti

TEKMOVALCI SO POVEDALI

Pripombe tekmovalcev so letele na kontrolorje, ki niso resno vzeli svoje naloge in so ekipam dopustili, da na kontrolne to~ke prihajajo nepopolne in brez nahrbtnikov. ROT ni orientiring! Prav tako so se pridu{ali na obna{anje nekaterih tabornikov, ki so se vdajali kajenju.

Kriti~nih opazk bi seveda lahko na{teli {e precej, a na splo{no je bil ROT udele`encem ~isto v{e~. Iz izku{enih ust je pri{lo celo mnenje, da se ROT po kvaliteti pribli`uje slavnemu NOT-u. [e en citat: "Ful dobro, orientacijsko prelahko, kondicijsko zahtevno!".

Povpre~ne ocene so zbrane v Taborovi redovalnici, pripomnimo pa {e, da so k "lepoti pokrajine" veliko prispevale izjemne koli~ine gob. In da so za "vreme" padale tako enice kot petice ...

TABOROVA REDOVALNICA

Vi ocenjujete ... mi zaklju~ujemo

SPLO[NA OCENAprav dobro

organizacijadobro

hranaprav dobro

dru`enje med ekipamidobro

lepota pokrajineprav dobro

vremezadostno

Ocene od 1 do 5 je prispevalo 61 udele`encev, Tabor pa si je pridr`al pravico, da povpre~je zaokro`i navzdol ali navzgor.

@irovski taborniki in udele`enci

ROT-a smo hvale`ni Alpini, Etiketi, K & J - kompasi Silva, KGZ Sora, K@[, mizarstvu "Lesko", trgovinam Loka, ob~ini @iri, O[ @iri, usnjeni galanteriji "Mauhca" in vsem drugim, ki so podprli tekmovanje.

Na ROT-u je za udele`enci ostalo precej izgubljenih stvari. Kdor kaj pogre{a, naj pokli~e 064/692005 (@vi`g), 064/691-600 (Alko) ali 064/691-605 (Martin), lahko pa tudi pi{e na: martin.mlakar@ kiss.uni-lj.si

^rt in Malus

TABOROVA POTUHA

mi izbiramo - vi uporabite, vi izbirate - mi uporabimo

Znovo rubriko `eli Tabor ponuditi nekaj pomo~i vodnikom in na~elnikom pri pripravi sre~anj vodov in klubov. Namesto vas bomo brskali po tujem skavtskem tisku, po doma~i literaturi in po starih Taborih - da vam nato ponudimo kako uporabno izhodi{~e za izpeljavo sre~anja.

Pri tem bomo poudarjeno pozornost namenili GG-jem in PP-jem, za katere obstaja bolj malo uporabnih priro~nikov, {e posebej takih, ki bi se ukvarjali {e s ~im drugim kot le s tehni~nimi znanji.

Ker se vsi verjetno strinjamo, da je treba mladim ponuditi {e vse kaj drugega kot le ognje in vozle, se bomo ve~inoma posve~ali manj obi~ajnim vsebinam. ^e pa bo `e {lo za standardne taborni{ke ve{~ine, bodo predstavljene na zanimivej{i na~in.

Pa najmlaj{i taborniki - bomo nanje pozabili? Niti ne. A ker imajo njihovi vodniki na voljo zelo uporabne knji`ice za delo z vodom, jim bomo v tej rubriki servirali predvsem igre.

M^Spoznaj drevo (iz Tabora 10/1989)

Igra za lepe jesenske dni. Igramo jo v parih. Enemu igralcu zave`emo o~i. Njegov partner izbere drevo in ga previdno vodi do njega. Vodi naj ga tako, da igralec z zavezanimi o~mi izgubi orientacijo in da pozneje ne bo mogel najti drevesa, ne da bi uporabljal izku{nje, ki si jih je pridobil ob spoznavanju. Ko ga pripelje do drevesa, za~ne igralec z zavezanimi o~mi spoznavati drevo. Pri tem lahko uporablja vse ~ute, razen vida. Soigralec ga lahko vzpodbuja:

- ob~uti skorjo z rokami in lici,

- misli{, da je drevo {e `ivo,

- je drevo debelo ali tanko,

- lahko objame{ drevo,

- rastejo okrog drevesa rastline,

- lahko ob~uti{ veje ali listje ...

Ko igralec do konca prei{~e drevo, ga soigralec odpelje na

VSE STAROSTI

Podmornice (izvira od francoskih skavtov)

To je igra za ve~jo skupino udele`encev, ki jo razdelimo v ve~ enako velikih skupin. ^lani skupine dr`e~ se za ramena naredijo kolono in vsi razen zadnjega, kapitana, si zave`ejo o~i. Kapitan jih nato vodi, tako da z levo ali desno roko lahno udari po ramenu tistega, ki je v koloni pred njim, ta pa sporo~ilo (zavij levo/ desno) na enak na~in prenese naprej. Enkraten udarec z obema rokama pomeni "ustavi!", dvakraten pa "pospe{i!". Govorjenje ni dovoljeno - z izjemo ukaza "TORPEDO!". Takrat mora prvi ~len kolone zapustiti svojo podmornico in z iztegnjenimi rokami kot torpedo odkorakati naravnost naprej. Ker ni~esar ne vidi, se mora pa~ zanesti na strelske sposobnosti svojega kapitana. ^e zadane igralca v drugi koloni, potopi to podmornico, sicer pa izpade sam.

Poigrate se lahko tudi obrnjeno razli~ico podmornic, kakor jo je narisal [eki: o~i ima zavezane le kapitan, drugi pa mu razlagajo polo`aj in hkrati brezpogojno ubogajo njegove slepe ukaze. Zna biti zabavno!

VSE STAROSTI

JOTA in JOTI (glej Taborni{ki vestnik v Taboru 9/98 in to {tevilko

Spla~a se {e tukaj opozoriti na dogodek meseca: jamboree v zraku in na internetu. Domenite se s {olo, da vam posodi ra~unalni{ko u~ilnico, dobite se pri kom doma, pove`ite se s krajevnimi radiomaterji, ... - pa boste od 16. do 18. oktobra za~utili, kako je biti del skavtskega sveta (super!). Poleg svetovnih razse`nosti je dodaten mik akcije to, da je primerna za vse starosti, da se torej ob njej lahko sre~ajo vse generacije tabornikov iz va{ega rodu. Komunicirajte. Nave`ite stik.^e se vam slu~ajno da, si preberite reporta`o v Taboru 11/1997, da boste dobili vtis o zadevi in ideje za izvedbo.

STAREJ[I GG, PP

POGOVOR O SMRTI

Bli`ina prvega novembra je lahko povod za pogovor o smrti. Ne jemljite tega kot tabu temo, o kateri je neprimerno razpravljati (sploh pa pri tabornikih!). Vpra{anje smrti nam odpira ogromno podvpra{anj, ki so vsekakor vredna razmisleka in prava snov za debato. Ko se bomo pogovarjali o smrti, se bomo dejansko pogovarjali o `ivljenju, o na{i vlogi v njem in

o smislu vsega skupaj. Tema je dovolj ko~ljiva in vznemirljiva, da pritegne pozornost mladih in da pove`e skupino.

Bole~ina ob izgubi bli`njega in kako jo premaga{to naj bo tema le toliko, kolikor je potrebno in primerno. ^e ~lani voda/kluba `elijo govoriti o tem, potem jih le pustite, sicer pa ne drezajte v tako osebne zadeve. Obstaja {e polno drugih vpra{ajev:

Zakaj ve~ina verjame v `ivljenje po smrti, hkrati pa se konca tako boji? Kaj ostane za tabo, ko enkrat umre{? Kak{en je ob~utek, ko umre{? Zakaj smo Slovenci nagnjeni k samomorom? Kako jemati evtanazijo? Zakaj naj bi se o mrtvih govorilo le najlep{e? So pogrebi namenjeni mrtvim ali `ivim? Zakaj skupinska zbiranja na pokopali{~ih ob dnevu mrtvih? Obstaja kak bolj{i razlog za prepir v rodbini, kot so rezultati oporoke? Kaj je "dru`bena smrt" - ko si odrinjen iz dru`abnega `ivljenja in zato {e prej za~ne{ hirati? Zakaj danes ljudje umirajo v bolni{nicah, v~asih pa so doma? Zakaj nas je strah mrtvih bolj kot smrti? ...

Takih podvpra{anj je ogromno, lahko pa vas pripeljejo tudi do tematike duhov, zombijev ali ~esa podobno stra{ljivega. Kar naj sicer ne bi bil glavni namen pogovora o smrti. Sporo~ilo mora biti jasno: `ivimo to (edino?) `ivljenje, ki ga imamo, ~im lep{e in polneje, smrt pa jemljimo kot nekaj naravnega. Ali kot bi rekel Spinoza: pameten ~lovek misli na `ivljenje in ne na smrt.

Dodatna literatura: Antropologija smrti (S. Ju`ni~) in druge knjige - v slovenskih knji`nicah jih ni tako malo!

S temo smrti je povezana tudi

ideja iz Scoutinga 11/93 (sicer `e predstavljena v Taboru 1/94):

Pojdite na obisk k pogrebniku in se pozanimajte o balzamiranju, mrli{ki otopelosti, upepeljevanju, ...

PripripraviPotuheseveda nje.ra~unamotudinava{esodelovaBodite{evipotuhazanasinnampo{ljitesvojezamisliin predloge!

Rod Sivega volka

Se spomnite Goj~evih oddaj o tabornikih na televiziji in vas zanima, v katerem rodu je za~el s svojim delom, da si je pridobil toliko izku{enj? Prav v Rodu Sivega volka, kjer je bil `e leta 1978 kot {tudent vodja programa na poletnem taboru.

Zgodovina rodu je povezana z znanimi imeni. Tako je bil leta 1973 ob ustanovitvi rodu stare{ina Pavel Kunaver, v rodu pa sta delovala tudi Pavle in Marta Le{njak. Zdaj je stare{ina Rade Pribakoviæ, ki si je za revijo Tabor vzel nekaj ~asa in predstavil delo Sivega Volka.

Rod Sivega Volka razpolaga z dvema tabornima prostoroma, enim v Kalu-Koritnici, kjer bodo kmalu zgradili sanitarije in streho za kuhinjo, sprejme pa 100 tabornikov. Drugi taborni prostor je na Kredu pri Kobaridu. Vsako leto taborijo na dveh mestih, odpravijo pa se tudi na zimovanja, ki pa so samo za GG in PP. Zimujejo na planini Lipanca nad Pokljuko in na Fu`inskih planinah, kjer imajo novoletno zimovanje za PP.

Svoje delo zapisujejo v ob~asnik Prepih, kot ga imenuje Rade. Za Prepih se trudita Nina Jere in Ana [inkovec, izide pa do trikrat na leto. Vsebina glasila je informativna, velikokrat pa tudi zabavna - izbiranje spremljevalca miss sveta med vodniki RSV, ki so ga poimenovali Mister Sivi Volk 97.

^lani RSV tudi tekmujejo. In {e zelo uspe{ni so pri tem, saj so njihove gr~e

na ROT-u v Kranju zmagale, ekipa PP pa se na vsakem ROT-u in NOT-u uvrsti med prve tri. Ko sem ga povpra{al o organizaciji ROT-a, mi je Rade odgovoril, da se ideja za organizacijo pojavlja predvsem pri mladih v rodu, in da bodo morda enkrat celo o vsej zadevi po{teno premislili, da ne bo ostalo le pri idejah. RSV se `e od vsega za~etka povezuje z drugimi rodovi in tako {e bolj vzpodbuja dru`enje med taborniki. Najbolj sodelujejo z Zmajevim rodom in Mo~virskimi tulipani, s katerimi skupaj skrbijo za vzgojo kadrov - pripravo na vodni{ki te~aj. Zadnja leta {e posebej tesno sodelujejo z Mo~virskimi tulipani. Med akcijami v RSV so v ospredju izleti. Najzanimivej{i je prav gotovo prvomajski izlet po slovenski ali hrva{ki Istri za PP, ki traja {tiri dni. Za GG imajo pripravljen Ljudo`erski izlet, na katerem morajo taborniki z moko, soljo, ma{~obo in opremo za spanje pre`iveti 2 dneva v naravi. Za M^ tak{ni izleti niso najbolj primerni, zato jim pripravijo tematske izlete, kjer se dogaja vse okrog glavne teme - vite{ki, robinzonski izlet, ...

KDO JE KDO V RSV?

Stare{ina rodu: Rade Pribakovi~

Na~elnik rodu: Miha Vali~

Stare{ina dru`ine M^: Sonja Vogri~

Na~elnik dru`ine M^: Katarina Drenik

Stare{ina dru`ine GG: Matej ^ernigoj

Na~elnik dru`ine GG: Brin [tabuc

Matija Tonejc

ZAKAJ PRODAJAMO VE@ICO?

V deveti {tevilki Taborni{kega vestnika pa tudi v ~asniku Delo smo lahko prebrali razpis za najbolj ugodnega ponudnika za odkup taborni{ke ko~e Ve`ica na Veliki planini. V zvezi s to ko~o je bilo v preteklosti veliko razli~nih polemik, zato nas je zanimalo, zakaj se Ve`ica prodaja. V tokratni rubriki "Ejga, Zveza, zakva ...?" je sodeloval Ivo [tajdohar, tajnik ZTS.

Po zadnji inventuri v ko~i Ve`ica na Veliki planini se je ob odpovedi najemnega razmerja v Finan~no-materialni komisiji pri IO ZTS razvila razprava o mestu taborni{ke ko~e Ve`ica pri na{em nadaljnjem razvoju. O tem so razpravljali tudi ~lani IO ZTS na eni izmed spomladanskih sej. Menili so, da je ko~a z devetimi le`i{~i za resno taborni{ko dejavnost neprimerna in da je taka predvsem v breme organizaciji.

Najve~ji problem pri Ve`ici je bilo njeno vzdr`evanje. Z najemnino, ki je bila po oceni uporabnikov previsoka glede na druge - v glavnem sindikalne ko~e na Veliki planini, ni bilo mo`no financirati niti teko~ih stro{kov in vzdr`evanja niti vlagati v obnovo. Drugih, recimo dr`avnih ali sponzorskih sredstev za vzdr`evanje ko~e pa ni bilo na voljo.

Zato je IO ZTS predlagal stare{instvu ZTS, da ko~o proda in da kupnino nameni za nakup ali ureditev tabornih prostorov ZTS. Stare{instvo se je na junijski seji odlo~ilo prodati ko~o in kupnino nameniti za Dom tabornikov v Ljubljani.

Lu~ke miru bodo tudi letos zasvetile v na{ih domovih. Namen akcije, pri kateri tudi letos sodelujeta Zveza tabornikov Slovenije in Zdru`enje slovenskih katolo{kih skavtinj in skavtov, je raz{irjati idejo o miru, kako premagovati tisto, kar nas lo~uje v svetu miru in so`itja. Poleg skupnih osrednjih prire-

ditev v ve~jih krajih po Sloveniji, bodo aktivnosti med rodovi in stegi potekale na lokalnih ravneh. Ve~ informacij ter naslove kontaktnih oseb iz stegov pri~akujte v naslednji po{ti rodovom, akcija pa bo predstavljena tudi na posvetu na~elnikov dru`in in klubov.

LIKOVNO USTVARJANJE ZA VSAKOGAR II

Izkoristimo te tople dni, kolikor jih je {e ostalo, za sprehode v naravo, kjer je ne{teto uporabnih materialov. Z njimi lahko ustvarimo tudi zanimive slike. Preprosto naberimo ve~ razli~nih listov razli~nih barv, cvetove rastlin, razne trave, … in jih spre{ajmo kot za herbarij (vsaj za nekaj dni - papir ve~krat zamenjamo, da rastline ne bodo zgnile). Ko papir pobere vlago iz listov, so te pripravljene, da jih z domi{ljijo sestavimo v slike. Poleg rastlin potrebujete {e risalni list (lahko tudi pol lista), {karje in lepilo. Na listu razporedimo in premikamo cvetove, trave in liste toliko ~asa, da nam bo slika v{e~. [ele potem se lotimo lepljenja in rezanja predolgih delov. Da bo slika uspela, pazimo tudi na natan~nost in ne uporabljajmo preve~ lepila.

^e pa nas zaloti slabo vreme, se lahko lotimo malo druga~nega projekta. Izdelajmo okrasno posodo za razli~ne drobnarije, barvice, ali vazo … Potrebujemo ve~ materiala, nekaj ga je treba tudi kupiti. Od doma prinesemo manj{o ali ve~jo plastenko, ve~je krpe (najbolje kos stare rjuhe), {karje; kupimo pa mavec (2 kg za {tiri manj{e plastenke). Najbolje je, ~e dva izdelujeta eno posodo. Mize prej za{~itimo s polivinilom.

Plastenko odre`emo po sredini na pol in spodnji del uporabimo za izdelavo posode, zgornji del pa shranimo. Krpe razre`emo na trakove (5-10 cm {iroke in 20-50 cm dolge - po `elji). Nato v posodi zme{amo vodo in mavec po navodilu, ki je na vre~ki. Vsako krpo posebej pomo~imo v mavec in takoj ovijemo okoli plastenke. Ovijanje je lahko razli~no. Pazimo, da bo vse pripravljeno pred me{anjem mavca, kajti ta se hitro trdi in je potem neuporaben. ^e na koncu ostane {e kaj mavca, uporabimo {e zgornji del plastenke in izdelamo figuro ali kaj podobnega. Ovite plastenke su{imo vsaj dva dni, da se ~isto posu{ijo - strdijo, na naslednjem sre~anju pa jih lahko pobarvamo s tempera barvami.

Veliko uspeha!

Simona Kos, Ale{ Ferenc, @erjavov rod

GALAKTI^NI KANIBAL Primo`

Neko~ pred davnimi ~asi je `ivela galakti~na jata, prava velikanka, imenovana Abell 3827. [lo je za izredno po`re{en objekt v Vesolju. Karkoli je pri{lo v bli`ino tega po`re{ne`a, je bilo pohrustano. Vratolomna gravitacijska privla~nost velikana je posrkala vse, kar ji je pri{lo blizu. Nekega dne je pozajtrkovala pet majhnih galaksij, ki so po nesre~i pri{le preblizu. To je bilo nekako pred bilijonom let in pol. Ker pa se velikanka nahaja ravno bilijon let in pol stran od Zemlje, ta zajtrk lahko danes opazujemo s teleskopi. (slika 1)

NAJVE^JA ZNANA EKSPLOZIJA V GALAKSIJI

Poleti leta 1054 so kitajski astronomi poro~ali o zvezdi v ozvezdju Bika, ki naj bi nenadoma postala tako svetla, kot sij polne lune. Ta zvezda je bila vidna ve~ kot leto dni. Danes vemo, da je {lo za eksplozijo supernove, katere ostanek lahko danes opazujemo kot "Rakasto meglico". Gre za enega najbolj eksoti~nih objektov, znanih astronomiji 20. stoletja. Zvezda se je v tem ~asu sesedla v tako imenovano nevtronsko zvezdo ali pulzar. Kot kozmi~ni svetilnik, vrte~i se pulzar enakomerno oddaja signale na vseh valovnih dol`inah. Tako oddaja radijske valove, vidno svetlobo, kot tudi `arke - x in gama. (slika 2)

Slika 1

Slika 2

LUNINE MENE:

mlaj20.10.1998ob11:11

ZNANE IZJAVE:

Ni~ ni za domi{ljijo bolj spodbudnega, kot delovati z omejitvami.

(Broughton)

SONCE

Sonce, zvezda, ki nam daje `ivljenje, energijo, brez katerega bi bila Zemlja mrtev svet, je pravzaprav krogla, ki jo sestavljajo plini izjemno visokih temperatur. Od ~asa do ~asa pride do tako imenovane erupcije prominenc. Eno najve~jih je leta 1973 posnel laboratorij Skylab in hkrati velja za najlep{i posnetek tega pojava v zgodovini opazovanja Sonca. Sonce je staro pribli`no pet bilijonov let in bo tako, kot ga poznamo, ostalo vsaj {e toliko ~asa. Sonce samo ne gori in nikoli ne bo eksplodiralo. Energijo, ki jo seva, ~rpa predvsem iz jedrskih reakcij, ki pa so s pritiski zaradi gravitacije v neke vrste ravnovesju. To ravnovesje se ne bo poru{ilo, dokler bo na Soncu dovolj goriva. (slika 3)

SAJ NI RES, PA JE!

Ali lahko nekateri ljudje vidijo v prihodnost? Eden najbolj znanih in zelo skrivnostnih ljudi te vrste je bil Nostradamus, ki je ne le napovedal prihodnost svojega obdobja, ampak tudi za ve~ stoletij vnaprej. Poleg tega, da se je ukvarjal z napovedovanjem prihodnosti, je bil tudi zdravilec. Med drugim je zdravil tudi kugo, ki je bila v tistem ~asu zelo raz{irjena. Brez strahu se je dru`il z bolniki in kolikor vemo, nikoli ni zbolel, ~eprav vemo, kako ku`na je bila ta bolezen. Ko je umrl, si je dal okoli vratu zavezati tablico s to~nim datumom skrunitve svojega groba. Pani~no so se razbe`ali skrunilci, ko so kakih dvesto let po tem odkopali truplo in okoli vratu trupla videli datum ...

ZA LJUBITELJE METEORSKIH ROJEV

V oktobru so najbolj zanimivi Orionidi. To je meteorski roj, katerega meteorji izhajajo iz smeri ozvezdja Orion. Najve~ jih je okoli 23. oktobra. V povpre~ju se jih utrne okoli 25 na uro. Kljub temu, da {tevilo ni veliko, je treba poudariti, da gre za enega najlep{ih rojev v letu. Gre za izredno po~asne in svetle meteorje, tudi Bolide (meteorji, ki so tako svetli, da so lahko vidni tudi podnevi).

Slika 3

Altyd vrolijk en sportief 1

Prvo vpra{anje, ki mi ga je zastavila Patricia na `elezni{ki postaji v Enschedeju, je bilo, ali znam voziti kolo. Ko sem ji za~udena razlo`ila, da kolesarjenje ni le domena Nizozemcev, mi je razlo`ila vzrok njenega (zame) nenavadnega vpra{anja. V soboto naj bi se namre~ na njihov tabor odpeljali s kolesi. Na Nizozemskem imajo namre~ ve~ koles kot avtomobilov, saj ima vsak dru`inski ~lan svoje, okolju prijazno prevozno sredstvo. In ~eprav bi se lahko po njihovih ravnih cestah vozili kar s ponyji, so pripravljeni za svoja mestna kolesa s sedmimi prestavami dati tudi do 1.500 nem{kih mark.

Sicer pa se nekateri ne ozirajo na to, da tam ni niti po{tenega gri~ka, kaj {ele "kuclja", tako da sem v soboto ob prvem

svitu pred rodovo hi{ico zagledala tudi malega Lea, ki so mu star{i kupili gorsko kolo. Ker pa Nizozemec in preveliko {tevilo prestav ne gresta skupaj, smo se zaustavili `e ob prvem kri`i{~u, kjer je nato Jobko, eden od vodnikov, modro {tudiral prestave. A sem vsaj lahko malo zaprla o~i, saj kolesarjenje ob 6. uri zjutraj ni ravno moj najljub{i za~etek dneva. Na za~etku poti so me ~lani (7 Padvindsters in 10 Verkenners 2) {e malo ~udno gledali, potem pa se je eden izmed njih, Jorgy, le opogumil in me v angle{~ini vpra{al, ~e bi bonbone. Ko sem mu rekla, da ne (kar po doma~emalo bolj zapoje{ slovenski ne, pa je to `e nizozem{~ina), je bil popolnoma navdu{en nad mojim znanjem nizozem{~ine in postala sem taborno ~udo. Patricia pa me je od ~asa do ~asa malo zaskrbljeno povpra{ala, ~e bom zmogla prevoziti do konca tistih 40 kilometrov, kolikor nas je lo~ilo do tabornega prostora v Eerdu.

V Eerdu (ki je pravzaprav kamp za tabornike) je bila Patricia kar malo slabe volje, saj so bili ~ez cesto `e nastanjeni Welpen3, ki so, jasno, ves dan na ves glas vpili in skakali okrog. Ker so na{o opremo `e pripeljali z avtomobili, smo se kar lotili postavljanja osmercev in tabornih objektov. Najbolj v{e~ mi je bila njihova latrina, saj so imeli zidove iz rjuh in starih zaves, tako da smo imeli »tapete«. Ker ~lanom ne zaupajo, da zmorejo sami postaviti dovolj trdno kuhinjo (podobno, kot smo jih imeli na Mootu), smo se tega dela lotili vodniki. Po prvi ve~erji (tipi~no taborni - makaroni z zelenjavno omako) sem ravno hotela pomiti svojo mena`ko, ko mi jo je Patricijina ~lanica skoraj iztrgala iz rok in jo odnesla. Ko sem o tem poto`ila svoji gostiteljici, mi je razlo`ila, da pri njih ~lani vedno pomivajo za vodniki. Zve~er smo imeli zbor, kamor smo morali priti oble~eni v stilu teme tabora, ki je bila letos vesolje. Tako smo bili

Dekleta v AVES mikicah ustvarjajo zveznato nebo.

1 okraj{ano AVES :“Vedno vesele in {portne.”moto Padvindsters.

2 Verkenners (fantje) in Padvindsters (dekleta) po starosti ustrezajo na{im gozdovnikom in gozdovnicam, njihov kroj je malo svetlej{e barve kot na{.

3 Welpen s skavtski vol~i~i, stari pa so med 7 in 10 let, njihov kroj je `ivo zelene barve.

4 okraj{ava za Verkenners in Padvindsters, tu na taboru pa neke vrste NASA

vodniki ~lani VEPA 4, pred nami pa so stali razni vesolj~ki, vesoljski popotniki, ~lani MiB … V spo{tljivi ti{ini smo dvignili 4 zastave: nizozemsko, WOSMovo, WAGGGS-ovo in taborno (ki so jo posebej za ta tabor narisali vodniki - astronavt in raketa v vesolju), ki sem jo dvignila jaz kot ~astna gostja.

Naslednji dan smo po obveznem kruh-~aj-kava zajtrku za~eli z gozdnimi {olami: dekleta so iz polivinila in papirja izdelovala zvezdnato nebo, fantje pa so postavili stojalo za kolesa in tu{ kabino. Ko nam je zmanjkalo lepila, smo se dekleta odlo~ila izpeljati nori na~rt in zgraditi bazen. Na sre~o je bil blizu prazen graben, kjer smo s pomo~jo Jamboree-plahte, velikim kosom polivinila in dveh su{ic ustvarile bazen, kjer so popoldne najpogumnej{i tudi ~ofotali.

Moj zadnji dan na taboru mi je bil najbolj v{e~, saj smo se po jutranjem "brifingu" (kjer so po ekipah dobili napotke, kje iskati pre`ivele iz vesoljske ladje) odpravili na hike. Tudi vodniki smo se razdelili na tri ekipe: dve ekipi sta {li na kontrolni to~ki, Jobko, Martin, Patricia in jaz pa smo se s kolesi odpravili v son~en dan spodbujat ~lane po progi. Ker nimajo reliefa in ker skorajda ni neposeljenega podro~ja, sta bili obe kontrolni to~ki v mestu. Na prvi KT so se Nik in njegova ekipa seveda takoj zapodili v trgovino in mi drug za drugim prina{ali zavoj~ke Stroopvaflov, za katere so izvedeli, da jih obo`ujem.

Prvi dan njihovega hika in moj zadnji dan na taboru se je kon~al na Lemelebergu (edina vzpetina dale~ naokoli), kjer so ~lani postavili bivak, jaz pa sem jim v slovo napisala {e zadnji Alien's Corner.

Nina Jere

Najve~ji nizozemski tabornik Bas pri malici na hajku.

PRAVICA JE PRAVICA (NE)PODPISATI

Letos mineva petdeseta obletnica od sprejetja Splo{ne deklaracije ~lovekovih pravic. To je najpomembnej{i dokument, ki {~iti pravice vseh ljudi. Amnesty International Slovenije te vabi, da se s svojim podpisom zave`e{, da bo{ tudi ti spo{toval pravice, zapisane v Splo{ni deklaraciji. Tvoj podpis bomo poslali v London, kjer ga bomo uvrstili med ostalih pet milijonov podpisov, ki so jih ~lani Amnesty International letos `e zbrali po celem svetu. Ti podpisi bodo zdru`eni v eno samo knjigo, ki bo najve~ja knjiga na svetu.

PODPI[I SE, POSTANI BOREC ZA ^LOVEKOVE PRAVICE IN DEL NAJVE^JE

KNJIGE NA SVETU!

Obljubljam, da bom storil vse, kar je v moji mo~i, da bodo pravice, zapisane v Splo{ni deklaraciji ~lovekovih pravic, postale resni~nost povsod po svetu.

Amnesty International Slovenije, Komenskega 7, 1000 Ljubljana

P.s.: Podobno akcijo zbiranja podpisov (Amnesty International in taborniki/skavti) so izvedli tudi na Nizozemskem, kjer so dosegli velik uspeh in zbrali ve~ deset tiso~ podpisov.

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

Zadnji “Koledar {porta za vse” v tem tiso~letju

[portna unija Slovenije se `e vrsto let zavzema, da bi ljubiteljski {port ~im bolj pribli`ala vsem, ki `elijo `iveti zdravo, naravi prijazno in sodobno. Eno izmed pomembnej{ih poslanstev [portne unije Slovenije je posredovanje informacij o {portu za vse. In prav na tem podro~ju smo v zadnjem letu dosegli velik napredek. S pomo~jo sorodno misle~ih ~asopisnih, radijskih in televizijskih hi{ smo informacijsko mre`o [IBA [IBA [IBA ({ {{ { {portno-i ii informacijska b b b b baza a a a) razpredli po vsej dr`avi.

Temeljni kamen [IBE [IBE [IBE [IBE [IBE je KOLEDAR [PORTA ZA VSE KOLEDAR [PORTA VSE KOLEDAR [PORTA ZA VSE KOLEDAR [PORTA VSE VSE, najpopolnej{a zbirka podatkov o {portno-rekreativnih in {portno-turisti~nih prireditvah v Sloveniji. V preteklem letu je tako reko~ prerasel samega sebe, iz tankega sve`nja prireditev izpred petih let, se je razrasel v debelo in skorajda neobvladljivo zbirko vsega, kar se pri nas in na tujem dogaja na podro~ju {portne rekreacije in zdravega na~ina `ivljenja.

Da bi bil Koledar ~im bolj aktualen in predvsem uporabniku prijazen, smo se odlo~ili, da iz vsebine izlo~imo vadbene programe, saj jih bomo po novem objavljali kar {tirikrat letno v posebni brezpla~ni prilogi revije FIT. V Koledarju pa {e naprej ostajajo prireditve razporejene po dnevih, panogah, prireditve v tujini in letni program [portne unije Slovenije. Ob tej prilo`nosti se vam zahvaljujemo za lanskoletno sodelovanje in vas hkrati vljudno prosimo, da se s ~im bolj natan~nimi podatki predstavite tudi letos. Pri~akujemo, da bomo vsaj tako uspe{ni kot lani, ko smo zbrali 5000 podatkov, vsekakor pa si `elimo to {tevilko prese~i vsaj za dvajset odstotkov.

Vsakoletni cilj pet~lanske ekipe, ki snuje in oblikuje to enkratno izdajo, je predstavitev ~im bolj popolnega Koledarja {porta za vse, a to ji bo uspelo le z va{im prispevkom. Skrbno preberite prilo`ene vpisne liste, jih izpolnite in po{ljite najkasneje do 15. novembra 1998, na

naslov: UREDNI[TVO KOLEDARJA [PORTA ZA VSE, @iga

^erne, [portna unija Slovenije, Tabor 14, 1000 Ljubljana, faks: 061-311-728, 061-13-19-277, 061-311-728, 061-13-19-277, elektronska po{ta: sportna.unija @sportna-unija.si

Prosimo vas, da nam vse kasnej{e spremembe podatkov iz

OKT '98

KOLEDARJA pravo~asno sporo~ite (vsaj dva tedna pred starim predvidenim datumom).

Leto 1999 lahko pri~akate s ~isto sve`o izdajo Koledarja (iz{el bo 21. decembra 1998) in kar je najva`nej{e, naj bo v njem tudi prireditev, ki jo pripravljate vi.

ROD DOBRE VOLJE razpisuje

IVKOV MEMORIAL '98

Memorial organiziramo v spomin na preminulega ~lana na{ega rodu Ivka Retlja. Memorial ima zna~aj zabavno{portnega sre~anja tabornikov in tabornic, ki tekmujejo v naslednjih kategorijah: MLAJ{I MLAJ{I MLAJ{I MLAJ{I MLAJ{I M^ M^ M^ M^ M^:lov na zaklad, med dvema ognjema, postavljanje {otora iz {otork, spretnostno tekmovanje in {aljivi taborni{ki test; STAREJ{I STAREJ{I M^ M^ M^ M^ M^:lov na zaklad, med dvema ognjema, postavljanje {otora iz {otork, spretnostno tekmovanje in {aljivi taborni{ki test;

GOZDOVNIKI GOZDOVNIKI GOZDOVNIKI: mali nogomet, vozlanje, paralelna tekma z A-ji, spretnostno tekmovanje in {aljivi taborni{ki test; GOZDOVNICE GOZDOVNICE GOZDOVNICE GOZDOVNICE GOZDOVNICE: ko{arka, vozlanje, paralelna tekma z A-ji, spretnostno tekmovanje in {aljivi taborni{ki test;

POPOTNIKI POPOTNIKI POPOTNIKI POPOTNIKI POPOTNIKI: ko{arka, paralelna tekma z A-ji, {aljivi taborni{ki test, tri iz`rebane discipline (iz vseh `e poprej navedenih);

POPOTNICE POPOTNICE POPOTNICE: ko{arka, paralelna tekma z A-ji, {aljivi taborni{ki test, tri iz`rebane discipline (iz vseh `e poprej navedenih);

[tartnina za pet~lansko ekipo je 1.800,00 SIT 1.800,00 SIT 1.800,00 SIT 1.800,00 SIT SIT. V {tartnino so v{teti vsi organizacijski stro{ki in na{itki akcije.

Zbor ekip Zbor ekip Zbor ekip Zbor ekip bo v soboto, 17. oktobra 1998, 17. oktobra 1998, 17. oktobra 1998, 17. oktobra 1998, 17. oktobra 1998, ob 10 10 10 10 10h h h na O[ Hinka Smrekarja, Gorazdova 16. V bli`ino {ole vas pripeljejo avtobusi mestnega potni{kega prometa {t. 1, 3, 5, 8, 15, 16 in 22 (izstopite pri Viatorju).

V primeru slabega vremena primeru slabega vremena

V primeru slabega vremena primeru slabega vremena bomo tekmovanje prestavili na rezervni termin, o ~emer bomo prijavljene ekipe obvestili najkasneje tri dni pred pri~etkom tekmovanja.

Vse dodatne informacije dobite na naslovu RDV, Kebetova 1, Ljubljana, ali po telefonu (061) 551-242 (vodja tekmovanja: Gregor Je{e). Prijave ekip sporo~ite na isti naslov!

Od vseh sodelujo~ih pri~akujemo, da se dr`ijo taborni{kih zakonov!

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

Rezultati ROTa

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

Vesela sre~anja M^ v Slov. Konjicah

Ne bo{ verjel: "Spet se bodo zgodila VESELA SRE^ANJA M^!!!!

JEEE!!! JUHU!!! OUJES!!!"

Torej: svoje krdelo medvedkov, ~ebelic in trop vodnikov bo{ pripeljal v Slov. Konjice in sicer v soboto, 10. 10. 1998, ob 8.30 uri, pred [portno dvorano Slov. Konjice. ^e ne ve{, kje je to, se pozanimaj! Za namig ti povem, da je v bli`ini

taborni{kega doma, {portnega parka in O[ Pod goro, ni pa blizu avtobusne postaje in cvetli~arstva Polegek!

Z mularijo se bomo sprehajali po Slov. Konjicah in v skladu z njihovo legendo ubijali zmaja, gasili po`ar v Konjicah, se vozili z vlakom in na Konji{kem gradu re{evali brhko deklico Marjetico. Seveda pa se bomo {e malo igrali, kaj narisali, kaj napisali, kaj pokvarili in raztrgali, v glavnem, dodobra namu~ili vodnike in organizatorja.

In kaj mora{ ti storiti? Prvi~: to sporo~ilo prenesti svoji vesoljni dru`ini M^. Nadalje jih mora{ prijaviti najkasneje do ponedeljka, 5. 10. 1998. Povedati jim {e mora{, da mora vsak imeti s sabo {e 500 tolarjev, {karje in lepilo (najbolje magnetin). Pa to jim {e povej, da bomo kon~ali okoli 14.00 ure, pa da ne bodo la~ni, ker bodo dobili "za jest". Tudi repe-te, ~e bo kdo `elel.

Aja, pa {e to: ~e jih bo{ slu~ajno odjavil, mora{ to storiti najkasneje do 7. 10. 1998! Druga~e bom spro`il ustavni spor, ti pa bo{ moral kle~ati na koruzi v kotu pisarne ZTS tri dni!

Ali {e kak{no uro ve~, odvisno od moje dobre volje! Torej, da ponovim {e enkrat, otroke lahko prijavi{ najkasneje do 5. 10. 1998 na telefon (063) 754-332 (Katja), (041) 736-342 (Matja`) ali Rod Belega konja, p.p. 55, 3210 Slov. Konjice.

Vodja akcije Matja` [malc

ZLATA PU[^ICA

Taborniki Rodu tr{atega tura tudi v tem taborni{kem letu pripravljamo lokostrelsko tekmovanje Zlata pu{~ica, vendar smo zaradi velike gne~e akcij v septembru in oktobru

tekmovanje prestavili na pomladanski termin. Zlata pu{~ica bo "letos" v soboto, 15. maja 1999, na streli{~u v Kosezah v Ljubljani. Vse nadaljnje informacije sledijo v razpisu, v aprilski {tevilki revije Tabor.

REZULTATI TOTEM 98, 11. 9. 1998 v ILIRSKI BISTRICI

Tekme Tekme Tekme Par Par Par Skupina Skupina Rezultat Rezultat

1RJS : Zobne {~etkeA12:7

2Val~ki : RSRB0:12

3Haza dream team : RSOC12:11

4Ne vem : RSM3D12:3

5RSM1 : RS@ ml.A4:12

6RSM2 : Saj ni va`noB5:12

7RSO : OptimistiC12:1

8RSM3 : RRRSGRZRD12:4

9RJS : RSM1A12:3

10Val~ki : RSM2B3:12

11Haza dream team : OptimistiC12:7

12Ne vem : RRRSGRZRD12:3

13Zobne {~etke : RS@ ml.A12:6

14Val~ki : Saj ni va`noB5:12

15RJS : RS@ ml.A7:12

16RSR : Saj ni va`noB12:2

17Zobne {~etke : RSM1A12:5

18RSR : RSM2B12:6

Polfinale Polfinale Polfinale Polfinale Polfinale

C:D

C:D Haza dream team : Ne vem - 6:15

Mali finale Mali Mali

Haza dream team : RJS - 0:1 (v nizih)

Veliki finale Veliki finale

Ne vem : Rod sne`ni{kih ru{evcev - 1:2 (tie-break 17:19)

VODNI[KI TE^AJ

Celjsko-zasavsko in Dolenjsko obmo~je organizirata v ~asu jesenskih po~itnic od 26. do 31. oktobra 1998 vodni{ki te~aj. Cena osemdnevnega te~aja je 12.800 tolarjev (v ceno so v{teti stro{ki prehrane, namestitve in organizacije te~aja).

Prijave zbira Emil Mumel, C. na Roglo 11 e, 3214 Zre~e (emil.mumel@guest.arnes.si) najkasneje do ponedeljka, 19. 10. 1998.

Te~aj se pri~ne v ponedeljek, 26. 10. 1998, ob 10.uri, te~ajniki pa naj imajo s sabo poleg osebne opreme za bivanje v {oli {e copate, spalno vre~o, {karje, lepilo, pisalni pribor, geometrijsko orodje in kompas.

MLADI DR@AVLJAN

Volitve, parlament, politika, ve~strankarski sistem, zakoni, … so besede, ki jih mladi ne uporabljamo veliko, vendar pa so zna~ilne za dru`beno ureditev, v kateri danes `ivimo in ji pravimo DEMOKRACIJA. Ta beseda pa nam ni ve~ tuja. Vedno jo potegnemo iz rokava, ko `elimo nekaj narediti po svoje, in nam drugi, ponavadi "starci", tega ne pustijo in mahajo pred nosom s sklepi ne vem katere rodove uprave.

No, pa smo tam. Kdo pa {e danes ho~e sedeti na sestankih in dvigovati roke? Verjemi, tudi jaz ne. Vendar, ho~emo ali no~emo - demokracija tak{na

mednarodne skupnosti. Da bi se mladi bolj zavedali svoje vloge v dru`bi, smo pripravili projekt MLADI DR@AVLJAN, ki ga je finan~no podprl Phare – Program za demokracijo. Projekt bo trajal eno leto in je namenjen mladim med 16 in 25 letom starosti. V okviru projekta bomo prevetrili posamezna podro~ja osnovnega programa, pripravili teme za razli~ne te~aje, dodali kak{no novo ve{~ino, zapolnjevali strani v Taboru,

vekovih pravic, pravni dr`avi in gospodarski neodvisnosti. Program podpira aktivnosti nevladnih organizacij, ki lahko s svojim poslanstvom in dejavnostmi nenehno prispevajo k razvoju pluralisti~ne dru`be. Blondi

je in nekdo mora postaviti pravila in prevzeti odgovornost, tako v rodu, Zvezi tabornikov ali dr`avi. ^e nisi pripravljen sodelovati pri odlo~anju, se mora{ podrediti volji drugih, ali kot poje Adi: "Na{ svet se pa vrti, ~e si al' pa te ni …".

Tako kot vsaka druga stvar nam tudi demokrati~ni procesi niso prirojeni, ampak jih moramo nekje spoznati oziroma se jih nau~iti. Namen taborni{ke organizacije je, prispevati k razvoju mladih ljudi kot odgovornih dr`avljanov in ~lanov lokalne, dr`avne in

predvsem pa prisluhnili va{im `eljam. Torej stopimo na vrtiljak in se skupaj zavrtimo v bolj{i jutri.

Phare je pobuda Evropske skupnosti, s katero podpira razvoj gospodarskih in politi~nih povezav med Evropsko skupnostjo in dr`avami srednje in vzhodne Evrope ter Ruske federacije. Del pobude je tudi Program za demokracijo, katerega cilj je pomo~ pri razvoju civilne dru`be, posebno {e demokrati~nih principov, ki temeljijo na ve~strankarskem sistemu, spo{tovanju ~lo-

Z DU[O V NARO^JU SANJAM NAPROTI

Veter je poslal drobne sape v moje lase. Kot bi se jih `elel polastiti, tako se igra z njimi. S svojo toplo roko mi dela dru`bo svetlo sonce. Skozme se pretakajo `arki trav, ki jih bo obsijalo in jih ponosne dvignilo pod nevihtnimi kapljami. Dale~ nekje pred menoj, nekje visoko nad menoj, pa se vzpenjajo moje sanje, tista tiha upanja. Nevidno kolo, ki ~rpa iz vodnjakov misli hrano za vse poti, ki se odpirajo v daljave pred menoj. Sedi{ mi na rami, temna senca neizprosnih bitk. In pije{ iz vr~a mnogih stopnic, mnogih preizku{enj vsakdana. Ni jasen moj pogled ...

Vzpenjam se. S slo`nimi

koraki, da ne bi umanjkal kak kamen pod mojimi dotiki. Po~asi, da mi ne pade{ z ramen, kri~e~a sled te`ko prehojenih stopnic. Moj pogled tava, i{~e. Kje je tista trdna bilka, opora mojega popotovanja?

In vedno, kadar se mi zazdi, da ne bom nikoli pri{la bli`je svojim sanjam, da jih ne bom ob~utila, takrat se vedno zazre vame nevidno oko. Kan~ek topline se zadre v mojo ko`o in me zdrami. Kakor da bi se sonce spustilo skozi {eleste~e kro{nje k nogam lepotcev ...

Potem si sledijo stopinje hitreje. Potem postane moj svet svetlej{i in pogled lovi pisane kamne pod nogami. Obzorje dobiva dimenzije obetavne kon~nosti, moj pogled se {iri. Obrnem se za pisanim metuljem. Opazim vonj ne`nih cvetk v travi. Pogled poskakuje ~ez kamne kot bistrost potoka in ko

se bliskovito ozrem - ... [e vedno se plazi za menoj temni prah spomina. Zaostaja nekaj korakov, a mi vztrajno sledi. Ampak zdaj vem: {e mu lahko uidem! ...

Zdaj srce {e komajda dohaja moje stopinje. Ne vidim ve~ konca in pred menoj se odpira le neskon~na slika, ~udovit mozaik ve~ne svetlobe. Toda: kaj ne sedi tamle nekdo in me pri~akuje z odprtimi rokami? ... Mar se ne igra ta nasme{ek tudi na mojem obrazu? Sem ...? Sre~ala sebe Moje kolesje se na tistem mestu za nekaj neizmernih trenutkov ustavi. Kot takrat, ko nepredvidenemu vozlu na klopki vsakdana sledi ~as odlo~itve: ostati ali iti naprej.

A tokrat vem. [la bom naprej! Z du{o v naro~ju sanjam naproti. Tistim, ki sem jih `e skorajda pustila na cedilu, ko so me preizku{nje u~ile, da moram poiskati v sebi, v sebi skriti zaklad ...

Ja, ta moj zaklad. Na{la sem ga. Ko sem sedela na vrhu; z nahrbtnikom na suhih skalah, v bazenu razlite svetlobe, med melodijami di{e~ih smol. Takrat, ko je vse brezmejno, ko ~utim svobodo in ko ~utim ti{ino. Mir. Takrat, ko razgrnem svoje bogastvo predse in vem, da se nikoli ne kon~am. Da je {e ne{teto ptic, ki me bodo razna{ale ...

Svetle zvezde, vam, prijatelji!

Lrga

GLASILA

Tokrat mi niste privo{~ili veliko dela. Le s {tirih koncev so "pri{la" glasila. Po dolgem ~asu sem spet videla BRBU^A, glasilo Rodu zelene Krke iz Vavte vasi. Zgledno glasilo. Vendar tokrat ne bom pisala o tem, kaj vse je v njem. Izbirali bomo – ideja uredni{tva – med prispevki in jih ve~ tudi objavili.

Iz glasila BRBU^ sem izbrala @or`evo razmi{ljanje, kaj je TABORNI[TVO. Dodam lahko le `eljo, da to preberete tudi vi. VSEVED, VSEVED! ^igav si? Glasilo je nastalo na taborjenju ob Nadi`i. Kdo je `e tam taboril? Izdali so kar tri {tevilke. Med sestavki sem izbrala Lokarjevo dogodiv{~ino, ki jo je opisal B^, z mojimi majhnimi popravki. Predvidevam, da se vam je podrl le en bivak, in da Katarina vodnikom ni povedala, kje je Lokar, ki mu je, kot je rekel Nejc, ime Bla`. ^eprav ga je Katarina odkrila, so ga iskali, dokler se ni iz spalke izmotal sam. Malo zapleteno, zato sem takole razpletla. Upam, da je bilo tako, ali morda kako druga~e? Pomembno je jasno zaporedje dogodkov.

Iz PLAMENOV GG, glasila Rodu stra`nih ognjev iz Kranja, ki so iz{li na taborjenju Harije '98, sem izbrala dva prispevka. Uvodnik, ki ga je napisal Pipc – o do`ivljanju narave in dru`enja – zagotovo bo v{e~ tudi vam, in utrinek s hajka Izgubljeni de~ek. Tudi z mojimi skromnimi popravki. Ve~krat naletim na "ruzak", tudi v drugih glasilih, ~eprav se mu po slovensko lepo re~e nahrbtnik. Tudi Pipi ni "zalaufou", ampak stekel. Take in podobne spakedranke naj bi uredniki ne spregledali, ~eprav je prispevek napisan na roko. Sicer pa – zanimivo pisanje.

In {e GLA@UTKO, glasilo Rodu ukro~ene reke iz Maribora. [e vi spoznajte super Klavdijo, ki jo je duhovito opisal Darijan Obal. Je vodnica, bila je taborovodja, skratka, kot pravi Darijan na koncu – je unikat. Samo predlog: preberite!

Za ta izbor se je odlo~ala MARTA

IZLET [KOFJELO[KO POGORJE

ALBATROS

Pri{la je jesen in z njo za~etek nove taborni{ke sezone. Za~etek taborni{ke jeseni je poln najrazli~nej{ih tekmovanj na ~elu z najpomembnej{o slovensko taborni{ko tekmoROT-om. Ve~ina rodov ima v tem ~asu mno`ico razli~nih sre~anj in posvetov, s katerimi poizku{amo aktivni in zagreti taborniki pripraviti teren za uspe{no delo v pravkar pri~etem {olskem letu. Proti koncu oktobra za~ne pritisk nekoliko popu{~ati. Tedaj pride ~as za lepe jesenske izlete.

[kofjelo{ko pogorje imenujemo svet, ki ga na severu omejuje dolina Sel{~ice in na jugu dolina Poljan{~ice. Imenovani re~ici se stekata skupaj v Soro na vzhodnem robu {kofjelo{kih vrhov, v [kofji Loki. Na zahodu se hriboviti svet nadaljuje pod imenom Cerkljansko hribovje vse do so{ke doline. Najvi{ji vrhovi [kofjelo{kega pogorja segajo skoraj 1600 m visoko in so ve~inoma precej visoko pora{~eni z listnatim gozdom ter v tehni~nem smislu prav lahko dostopni. Kar precej{nja relativna vi{inska razlika zaradi precej nizko le`e~ih izhodi{~ v globokih dolinah in hkrati precej dolga, zlo`no vzpenjajo~a se pobo~ja pa naredijo tukaj{nje ture kondicijsko `e kar zahtevne.

Lubnik (1024 m)

Lubnik je najvzhodnej{i vrh [kofjelo{kega pogorja in je [kofji Loki pravzaprav doma~a “gora”. Viden je od dale~ in tako je z njega lep razgled po Sloveniji. Na vrhu stoji Dom na Dom na Lubniku Lubniku Lubniku Lubniku Lubniku (PD [kofja Loka, 064/620-501 ali 064/ 631-453), ki je razen v trdi zimi stalno odprt. Izlet na Lubnik lahko zdru`imo z

obiskom Lo{kega muzeja Lo{kega muzeja Lo{kega muzeja Lo{kega muzeja Lo{kega muzeja v {kofjelo{kem gradu, z ogledom Starega gradu Starega gradu Starega gradu Starega gradu in z ogledom jame Kevdrc Kevdrc Kevdrc Kevdrc Kevdrc, ki je v znanstvenem svetu znana po preu~evanju jamske flore. ^e `elimo obiskati grad in tudi jamo, je najbolje da krenemo z avtobusne postaje v [kofji Loki po mostu preko Sore na Mestni trg in nato po klancu ob grajskem zidu do vhoda (v grad). Po ogledu nas markacije vodijo dalje preko gri~a v Vincar{ko grapo in na Stari grad, ki je razvalina srednjeve{ke utrdbe Wildenlack. Le-ta je bila postojanka gradi{~anov freisin{kega gos-

postva. Nato pridemo v vas Gabrovo ter pol ure kasneje k odcepu za jamo Kevdrc. K jami naredimo kraj{i ovinek in kasneje nadaljujemo po gozdu do vrha. Vse skupaj je iz [kofje Loke dve uri hoje. Seveda bomo, ra~unajo~ {e oglede, potrebovali nekaj ur ve~. Sestopimo lahko po drugi poti. Najprej krenemo nazaj v smeri pristopa in se nato odcepimo proti Malemu Lubniku Malemu Lubniku Lubniku (820 m) od koder sestopimo po slemenu v Vincarje ter dalje v [kofjo Loko. Mo`ne so tudi {e druge (manj zanimive) variante z za~etkom v

Izhodi{~e: [kofja Loka, dostopna z rednimi avtobusnimi linijami, tudi mo`na izhodi{~a v Sel{ki dolini

^asovnica: dve uri “~iste” hoje za vzpon na vrh Lubnika

Te`avnost: lahek izlet po ozna~enih poteh

Zaveti{~e: Dom na Lubniku

Primernost: primerno za vse starostne skupine, za starej{e bi bilo zanimivo predvsem dalj{e pre~enje [kofjelo{kega pogorja s pri~etkom na Lubniku

Vodni{ka literatura: karta [kofjelo{ko pogorje in gotovo bi se na{lo v dana{nji ponudbi vodnikov {e marsikaj

Motiv iz [kofjelo{kega pogorja

[kofji Loki in vzpon s pri~etkom s kak{nega drugega izhodi{~a, ki jih je {e nekaj (predvsem v Sel{ki dolini). Druga izhodi{~a so zanimiva predvsem takrat, ~e se na [kofjelo{kem ne nahajamo zgolj zaradi obiska Lubnika (npr. taborimo v kateri izmed tukaj{njih dolin). Lubnik lahko predstavlja pri~etek ve~dnevnega pohajkovanja preko celotnega [kofjelo{kega pogorja oziroma preko njegovega dela, kar bi bil zanimiv “hajk” za PP-je.

Blego{

Blego{ je nekak{en osrednji vrh [kofjelo{kega pogorja. Z vi{ino skoraj tiso~ {esto metrov dominira nad bli`njo in dalnjo okolico. Vr{na kopica je gola in tudi zaradi tega je Blego{ izreden razglednik. Neposredno v okolici vrha je ve~ ostankov nekdanjih bunkerjev iz ~asov med obema vojnama, ko je tod potekala meja med Italijo in staro Jugoslavijo. V zimskih mesecih je na pobo~-

Izhodi{~a: Poljane in Hotavlje v Poljanski dolini in Zali Log v Sel{ki dolini, dostopni z rednimi avtobusnimi linijami (bolj{e zveze v Poljanski dolini)

^asovnica: tri ure, z Lubnika

(pre~enje) cca 5 ur

Te`avnost: lahek izlet po ozna~enih poteh, v primeru snega

previdno v vr{nem delu

Zaveti{~a: Ko~a na Blego{u, Ko~a na Starem vrhu, tudi turisti~ne kmetije

Primernost: za vsakogar nekaj, starej{e {e enkrat vabim na dalj{i potep

jih gornje kopice mo`na ugodna smuka. Zaveti{~e nam nudi skoraj vse leto Ko~a na Ko~a na Ko~a na Ko~a na Ko~a na Blego{u Blego{u Blego{u Blego{u (1391 m, PD [kofja Loka, 064/620-667, 064/631-453 ali 0609/614-587), ki se nahaja na rami zahodno od vrha. Pristop je mo`en iz Poljanske in iz Sel{ke doline. Na ju`ni strani, v Poljanski dolini, so izhodi{~e Poljane (lahko tudi Hotavlje). V severni, Sel{ki dolini pa Zali Log.

Iz obeh dolin bomo do vrha potrebovali pribli`no tri ure. ^e smo se odlo~ili za dalj{e pohajkovanje po tukaj{njih hribih, ki ga pri~nemo na Lubniku (v [kofji Loki) moramo vedeti, da bomo z Lubnika do Blego{a potrebovali okoli pet ur. Po~itek med pre~enjem nam omogo~a Ko~a na Starem vrhu ({kofjelo{ko smu~arsko sredi{~e).

Porezen (1630 m)

Porezen na zahodu po~asi sklene [kofjelo{ko pogorje. Valoviti svet se nadaljuje dalje proti zahodu pod imenom Cerkljansko hribovje. Vrh je visok 1630 m ter je gol in prostoren. Je najvi{ji izmed danes opisanih vrhov ter s tem tudi najvi{ji vrh pogorja, v katerem se trenutno nahajamo. Na pobo~jih Porezna je ve~ ostankov nekdanjih voja{kih objektov - bunkerjev in obmejnih voja{nic. Ena izmed nekdanjih tukaj{njih voja{nic je preurejena v Ko~o na Po- Ko~o na Po- Ko~o na Po- Ko~o na Poreznu reznu reznu reznu oziroma Dom A. @vana Dom @vana Borisa (PD Cerkno, 065/75-135 ali 0609/615245). Ko~a je odprta v poletni sezoni, ko pa je zaprta, je klju~ mo~ dobiti v plaplaplaplaninskem zaveti{~u Po~e, ninskem ninskem zaveti{~u Po~e, ninskem eno uro hoda nad Cerknim. Dostopov je ve~. Z juga je glavno izhodi{~e za vzpone Cerkno, od koder sta proti vrhu mo`ni vsaj dve razli~ni varianti (3,30 h). Na severu je glavno izhodi{~e v globoko zarezani Ba{ki grapi - Podbrdo (od tod 4 ure do vrha).

Izhodi{~i: Cerkno - dostopno z avtobusom, Podbrdo - vlak

^asovnica: iz Cerknega 3,30h, iz Podbrda 4h, z Blego{a cca 5 ur, mo`no nadaljevati proti Sori{ki planini (okoli 5 ur)

Te`avnost: tehni~no nezahteven izlet po lahkih ozna~enih poteh

Zaveti{~a: Ko~a na Poreznu oziroma

Dom A. @vana Borisa, planinsko zaveti{~e

Po~e, tudi turisti~ne kmetije

Primernost: za vsakogar, previdno kadar je sneg

(1562 m)

Iz Poljan na Blego{, ki je v ozadju

Gola vr{na kopica Blego{a in bunker kot pomnik minulih ~asov

UTRIP IZ SLOVENIJE ...

... IN OD DRUGOD

Kravodvig ter ostale zgode in nezgode So{ke olimpiade

V Novi Gorici je tretji vikend v maju potekala So{ka olimpiada. Prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, smo organizirali taborniki Rodu so{kih meja{ev, nanjo pa seveda povabili tabornike iz vse Slovenije. Kljub okrnjeni udele`bi je zanimiva prireditev potekala brez pogosto prisotnih za~etni{kih zapletov, in vsem, ki jih iz tak{nih ali druga~nih razlogov ni bilo, svetujemo, da enake napake ne ponovijo tudi naslednje leto.

Otvoritev olimpiade je bila v petek popoldne (ko nas je, mimogrede, tudi edinkrat zmo~il de`) s slovesno zaprisego novih ~lanov. V soboto so udele`enci merili mo~i na orientacijskem tekmovanju po obronkih mesta in na posameznih kontrolnih to~kah poleg `e znanih nalog spoznavali tudi zgodovino So{ke fronte in streljali s fra~o. K sre~i je bila zaradi de`ja prej{nji dan preklicana po`arna nevarnost in smo zve~er lahko pri`gali pravi taborni ogenj.

V nedeljo sta vzporedno potekala iskanje ilegalca in {aljivo obarvan mnogoboj. Za ilustracijo naj na{tejem nekatere discipline: orientozgub, hoduljomet, kravodvig in jabkohod. Verjamem, da so vam te ~udne skovanke predramile domi{ljijo, a kaj ve~ vam po sklepu So{kih meja{ev ne morem izdati. Tako vam res ne preostane drugega, kot da se nam prihodnje leto pridru`ite tudi vi.

So{ko olimpiado smo izkoristili tudi za postavitev propagandnega tabora na travniku v sredi{~u mesta. V li~ni infoto~ki so bile Novogori~anom na voljo vse informacije o na{em rodu in o taborni{tvu nasploh, sicer pa je bila prireditev dobro medijsko "pokrita".

Mojca Kodri~

Drugo vpra{anje: le kaj je zagledal mali medvedek?

Prvo vpra{anje: katera disciplina So{ke olimpiade je na fotografiji?

TABORJENJE RODU UKRO^ENE REKE

Kot vsako leto, smo se za taborjenje odlo~ili tudi letos. Na{ rod ima dva taborna prostora, enega v Pulju, drugega pa v Bohinju, imamo pa tudi ko~o na Pohorju. Ker je Pulj malo predale~ in nam je v Bohinju prej{nja leta rado zagodlo vreme, smo se odlo~ili za Pohorje. Na{a ko~a stoji blizu planinskega doma Gla`uta, v bli`ini pa so tudi ostanki stare steklarne oziroma gla`ute.

Pred taborjenjem smo postavili dva vhoda in jambor za zastavo, da je bilo vse tako kot se "{ika". Klavdija, ki je bila taborovodja, je pripravila program za naslednje dni, v okviru taborjenja pa je bila tudi “prireditev”, imenovana po Cirilu Ho~evarju, ustanovitelju na{ega rodu. Pripravljene so bile razli~ne igre in kratek orientacijski pohod. Okoli 10. ure smo pri{li ostali tabore~i in bili smo v polni zasedbi. ^ez ~as so pri{li tudi taborniki iz rodu Severnice in igre so se za~ele. Sankali smo se po travi, `agali drva, hodili po spolzki plastiki politi z cetom, vlekli vrv, ... Bilo je zelo zabavno.

Naslednji dan je bilo vreme lepo, skoraj prelepo, zato pa nam je ostale dni vreme vztrajno kazalo hrbet. Postavili smo {otore, ki jih nismo uporabili, za~eli smo delati bivak in urejati ~asopis. V bivaku smo vsak dan naredili kaj novega. Za~eli smo z iskanjem prostora, kon~ali pa z ureditvijo ograjice. V bivaku smo postavili kru{no pe~, velik signalni stolp, Maja se je trudila in postavila pomanj{ano, toda natan~no izdelano verzijo tabornega ognja ...

Ob slabem vremenu smo risali, izdelovali maketo tabora, preizku{ali svoje ro~ne spretnosti ... Ogledali smo si tudi ostanke stare Gla`ute in se s pomo~jo na{ega kuharja Marjana preizkusili v kuhanju taborni{kega gola`a in peke kruha, imenovanega TWIST - testo smo ovili okrog palic in jih dali v pe~, ki smo jo sami izdelali. Med taborjenjem smo bili tudi na {tevilnih izletih. Obisk pragozda [umik in ^rnega jezera nam je prepre~il de`, zato pa smo obiskali Maribor-

sko in Ru{ko ko~o. Ko je de`evalo, smo se lotili drugih dejavnosti. Ve~ji smo preusmerili potok, ki je tekel preblizu ko~e, manj{i pa so pripravljali ~lanke za ~asopis, intervju s kuharjem in ~arovnikom.

Imeli smo tudi dan obiska star{ev. Pripravili smo razstavo stekla, postavili smo pot pre`ivetja, Toma` je pripravil orentacijsko tekmovanje za star{e. Star{i so si ogledali bivak, spili skodelico ~aja iz rastlin, ki smo jih sami nabrali. Na{a stalna obiskovalca pa sta bila tudi polha. Star{i so ju nahranili in se na kosilo odpravili tudi sami, nato so od{li nabirat borovnice, mi pa veselo na pot pre`ivetja. Ker smo se prihodnji dan vra~ali domov, je veliko otrok od{lo s star{i, ostali so samo najbolj vztrajni. Ob koncu taborjenja smo ugotovili, da je bilo kljub slabemu vremenu veselo, tako da `e komaj ~akamo naslednje poletje, z njim pa tudi novo taborjenje.

Damijan Obal

TUDI BREZ MIVKE ZABAVNO

TOTEM V ILIRSKI BISTRICI

Rod sne`ni{kih ru{evcev je v Ilirski Bistrici ob praznovanju svoje 45letnice delovanja od 11. do 12. septembra 98 organiziral Taborni{ko odbojkarsko tekmovanje na mivki - TOTeM. Tekmovanja se je udele`ilo okoli 70 tekmovalcev in seveda tudi navija~ev (go go girls) iz Nove Gorice, Izole, Kopra, Ljubljane, Kranja, Gorij, Velenja, Miklav`a, Medvod, Grosuplja, Zre~ in Ilirske Bistrice.

Prvi ve~er je organizator udele`ence presenetil z lokalno prehrambeno specialiteto - krompir v zelnici z zabelo, udele`enci pa so se zbrali ob tabornem ognju in skupaj zapeli. Naslednji dan nas je prebudil de` in TOTeM se je preimenoval v TOTeD. Tekmovalno dogajanje smo preselili v dvorano (organizator je poskrbel tudi za to) in za~eli so se ogor~eni boji - do zadnjega diha.

Zmagovalci smo bili vsi udele`enci, tekme smo igrali brez sodnika in brez prepiranja, rezultate lahko najdete v Taborni{kem vestniku, organizator je poskrbel za lepe nagrade, vse ostalo pa lahko razberete iz fotoreporta`e.

Pri organizaciji Totema so pomagali:

BANKA Koper

DROGA Portoro`

INTERKOMMERCE Lesce

JACOM Il. Bistrica

MAESTRO Il. Bistrica

MEDEX Ljubljana

MKN@ Il. Bistrica

MLINOTEST PEKARNA Il. Bistrica

NK Il. Bistrica

Ob~ina Il. Bistrica - Turisti~no inf. center

PLAMA-PUR Podgrad

PROVITA Il, Bistrica

SLOVENICA Koper

SUMA Il. Bistrica

[PORTNA ZVEZA Il. Bistrica

TARSEL Il Bistrica

Besedilo in foto: Pugy

Ogrevanje pred za~etkom

Novogori{ke go go girls

Uvodne tekme

Se vidimo naslednje leto

Zmagaaaaaa

Napeto do zadnjega diha

Udarci in blokade

Pre`a in sprejem - pot do zmage

DOSJEJI RD: OTROKOLJUBCI (4)

KAKO, DRAGICA?! KDO?!

TIN^EK, PAVEL IN PETER SO KRIVI, DA NAM ZAPIRAJO O^KE!

pi{e: Malus, ri{e: [eki

JEJHATA, TOLE MI NE GRE ...

PUSTITA GA PRI MIRU, SE BO @E RE[IL. MUDI SE NAM!

V^ASIH SMO TO DELALI RO^NO, ZDAJ PA TA AVTOMATIKA ...

MALA MI JE POVEDALA, KAM MORAMO, DA RAZI[^EMO OBTO@BE O PEDOFILIJI.

PUF, PANT, UF - MALDER, SI @E RAZMI[LJAL O UPOKOJITVI?

UF ... KOT DA BI MI BRALA MISLI, SKALI ...

PA SAJ SVA TIHO! A TI KAJ SLI[I[, MALDER?

[[[[[[! PRED TABOR^KOM SMO!

PSSST! VSE BOSTA POKVARILA!

NI^! MORDA BI MORAL SPET UPORABITI OJA^EVALNI ROG!

HE HE HE, DOBRO SMO ZAFRKNILI STARE ZOPRNE@E! TA IDEJA, DA JIH OBTO@IMO DOTIKANJA, JE BILA ODLI^NA!

VSE SMO JIH POTUNKALI! ZAPOMNILI SI BODO, KDAJ SO NAS SILILI POBIRATI PAPIR^KE!

[E [TIRI CEPCE SO ZAPRLI! POLICIJI SEM REKEL, DA SO ME ...

HA, ZDAJ VAS PA IMAM! POTUHNJENCI MALI! SRAMOTA SKAVTSKA!

^EZ PET UR. NI^ NE BO. [E VEDNO STE PREPO^ASNI!

POSTAVLJALI BOSTE, DOKLER NE DOSE@ETE ^ASA IZ PROPOZICIJ!

MAMI! NE MOREM VE^!

MUL^KI, KAZEN MORA BITI! ADIJO, LAR^I!

TO JE BILO STOPETI^ ... GROZA!

KONEC EPIZODE

TUKAJ SMO!

GILWELL PARK

ZIBELKA SKAVTSTVA

^e se v Londonu podate s podzemno `eleznico po modri liniji (Victoria lane) proti severu in svojo pot za nekaj milj podalj{ate {e s primestno `eleznico, se boste zna{li izven obro~a velemesta, ki pritiska na vas z ve~ kot desetimi milijoni prebivalcev. Globoko boste lahko zadihali in ob sprehodu po lokalni cesti u`ivali v "doma~em" okolju. Na koncu poti vas bo z vsemi za skavte prepoznavnimi znaki pri~akal Gilwell park.

PRVI IN[TRUKTORSKI TE^AJ V GILWELL PARKU, SEPTEMBER, 1919

Ob zori 8. septembra 1919 je 61-letni upokojeni general britanske vojske stopil na sredino jase v Gilwell Parku, Epping Forest, na obrobju Londona v Angliji. K ustnicam je prislonil rog velikega kuduja, ene najve~jih afri{kih antilop. Pihnil je v rog, da je zadonel z dolgim, ostrim `vi`gom. Devetnajst mo`, oble~enih v kratke hla~e in dokolenke, z zavihanimi rokavi na srajcah, se je zbralo in postrojilo po vodih za za~etek prvega in{truktorskega te~aja v Gilwellu. Tabor je zasnoval in vodil Sir Robert Baden-Powell, ustanovitelj svetovnega skavtskega gibanja.

Do leta 1995 je park ohranil prvotno podobo, ~as pa je narekoval posodobitev in danes ka`e sve`ino in nove pomembne pridobitve. Glavni objekt, v katerem so sobe za bivanje, skavtska knji`nica, razstava skavtskih slik in drugih pomembnih predmetov iz Bi-Pi-jevega ~asa, so prenovili in mu dodali novo jedilnico, prostore, v katerih je sede` organizacije, in center, kjer pripravljajo skavtsko literaturo. Poleg tega je zrasel {e ~isto nov in moderen center za izobra`evanje, poskrbeli pa so tudi za polep{anje zunanje podobe.

Zgodovina lastnikov tega ko{~ka angle{ke de`ele je zelo zanimiva, vendar pa presene~a dejstvo, da je bilo posestvo kupljeno z namenom, da postane skavtski center. William F. De Bois MacLaren, sam strastni privr`enec skavtskega gibanja in dober prijatelj Baden Powella, je leta 1919 za 7.000 angle{kih funtov to zemljo za vedno spremenil v varno zato~i{~e mladih skavtov.

Ime Gilwell izhaja iz prvih pisnih dokumentov o tem posestvu iz leta 1422. Pomen je razdeljen na dva dela in sicer Gill (glen) - dolina in Wellapomlad. Skupaj tvorita posre~eno ime dolina pomladi, kar na zelo slikovit na~in opisuje tudi v resnici zelen in z razli~nim drevjem porasel skavtski center.

^e nameravate park kdaj obiskati, najdete informacije na Internetu (UK Scouting), lahko pa pokli~ete tudi v pisarno ZTS. In {e namig; ne pozabite si ogledati notranjosti starega dela, pobrskati po znameniti knji`nici in si ogledati fotoalbume, v katerih boste poleg te~ajnikov iz leta 1919 na nekaj zadnjih fotografijah na{li tudi ~lane na{e organizacije.

DVANAJST O@IGOSANIH

@ivjo!

Lestvica dvanajst o`igosanih se poslavlja od Tabora. @al ji premajhen

odziv ni dajal tistega pe~ata `ivih in dinami~nih lestvic. Namesto nje

prihaja v miniTaboru napovedana novost glasbena lestvica Tabornih

10 s pesmimi, ki smo jih najraje peli na taborjenju.

Pesmi z akordi seveda ostajajo. Tokrat objavljamo zmagovalno pesem slovenskega evrovizijskega izbora Naj bogovi sli{ijo.

Naj bogovi sli{ijo (Vili Resnik)

fis h Cis

Vse, kar mi ostalo je fis h E par spominov, upanje, A E fis

njena slika pred o~mi Cis D

nikoli ne zbledi, Cis le `ari.

Tiso~ let jo ~akal bom, na kolenih prosil bom, naj usmili se nekdo, zakri~al bom v nebo:

LJUBIM JO!

fis h E

Naj bogovi sli{ijo, A h

da mi je hudo, fis re{ite me, Cis

ne, ne morem brez njefis

umira mi srce…

Naj bogovi sli{ijo, da mi je hudo, re{ite me, ne, ne morem brez njeumira mi srce…

Tiso~ let jo ~akal bom, na kolenih prosil bom, naj usmili se nekdo, zakri~al bom v nebo:

LJUBIM JO!

Naj bogovi sli{ijo, da mi je hudo, re{ite me, Cis D

ne, ne morem brez njeg c F

Naj bogovi sli{ijo, (na na na…) B c

da mi je hudo, g re{ite me, D

ne, ne morem brez njeg

umira mi srce…

by Rade

EE JAM

Doma~inka iz plemena Mapuche igra na »kultrun«

NA LASTNI KO@I

GLASBILA

^ilska glasba, tako kot tudi kultura, v veliki meri odstopata od ustaljenih ritmov Latinske Amerike. Sambe, rumbe in cha-cha-ja skoraj ni sli{ati, seveda pa je to razumljivo, saj ^ilence od ostalih ju`noameri{kih dr`av lo~i visoka in te`ko prehodna veriga Andov. Bolj prevladuje {panski temperament in ritmi podobni paso-doblu. Zaradi tega so tudi in{trumenti nekaj posebnega (nekaj podobnega kastanjetam, svojevrstni, iz naravne ko`e napeti bobni, zavite troblje, polnjena kaktusova palica, ...) Poleg posebnih in{trumentov so v tradicionalni glasbi mo~no prisotne kitara, harfa in harmonika. Njihov tradicionalni ples se imenuje Cueca in se ga ple{e v paru. Pu{~ava

^ILA

Narava v ^ilu zaradi geografske lege v svoji razpotegnjeni obliki ponuja razli~ne obraze in prav zaradi tega je za obiskovalce {e bolj zanimiva. V osrednjem delu je klima blaga in zato je narava prijazna, zemlja pa rodovitna in ~loveku prijazna. To seveda ne velja za severni del de`ele, kjer je klima suha in vro~a, zemlja pa se spremeni v pu{~avski pesek, in ju`ni del, kjer se preko obmo~ja naravnih parkov zemlja spremeni v led, ozra~je pa se zelo ohladi. Seveda je za pustolovce in raziskovalce verjetno zanimiv vsak ko{~ek neraziskane de`ele, ker pa nas omejujeta ~as in prostor, se bomo tokrat podali na sever in jug, kot bodo to storili ~lani mednarodnega osebja na{e odprave.

Pi{e, fotografira in raziskuje Pugy

OD ARIKE DO OGNJENE ZEMLJE RAZISKOVANJE

Palos de agua (vodna palica – je del kaktusa z bodicami obrnjen navznoter in polnjen z razli~nimi vrstami semen. Pri obra~anju dobi ~lovek ob~utek, kot da sedi na obali in poslu{a igro valov s peskom na obali.

Proti severu se bomo odpravili na raziskovanje narave, njenih pojavov, ogledali pa si bomo tudi na~in `ivljenja in nekaj arheolo{kih znamenitosti. SAN PEDRO DE ATACAMA SAN PEDRO ATACAMA SAN PEDRO DE ATACAMA SAN PEDRO ATACAMA SAN PEDRO DE ATACAMA, vasica s 1.600 prebivalci, ki le`i na nadmorski vi{ini 2.436 metrov, bo na{a osrednja postojanka. Poleg zgodovinskih sledov preteklih rodov je najve~je zanimanje usmerjeno k raziskovanju pu{~ave, njenih termalnih izvirov in gejzirov ter drugih posebnosti. Okolica je primerna za hajke, v ponudbi pa je mogo~e najti tudi jahanje in kopanje v bazenu s termalno vodo. Ceste so ve~inoma makadamske in slabe, vendar vseeno obstaja mo`nost najema kolesa, motorja ali terenskega vozila. San Pedro de Atacama je od Santiaga oddaljen dobrih 1.600 kilometrov.

V ~ilski pu{~avi Atacama, na 2.600 metrov visokem CerroParanal so pred kratkim za~eli postavljati najve~jo teleskopsko postajo na svetu. Sestavljali jo bodo {tirje posami~ni teleskopi, z nje pa bodo znanstveniki preu~evali ju`no nebo in odkrivali neznane planete drugih oson~ij. Zmogljivost postaje bo posebna tudi v tem, ker bodo z nje opazovali tudi oblikovanje prastarih galaksij, za kar so drugi teleskopi vklju~no z razvpitim Hubblom pre{ibki.

Na jug se bomo odpravili nekoliko bli`e, saj je od Santiaga do Osorna le dobrih 900 km. OSORNO OSORNO OSORNO je mesto s 114.000 prebivalci, predstavlja pa za~etek de`ele, polne rek in jezer ter z gozdom pora{~ene pokrajine. Je kulturno sredi{~e, saj se vse leto dogajajo razni umetni{ki in glasbeni festivali ter razstave. Osorno je izhodi{~e za obisk obale Tihega oceana, v mestecu Maicolpue, do katerega je 60 kilometrov, pa je urejeno kopa-

li{~e (veliko ljudi odhaja tja tudi na ribolov, ker je morje zelo hladno). Proti vzhodu se nam odpira nacionalni park Puyehue s {tevilnimi vulkani, termalno vodo in prekrasnimi pogledi na vrhove Patagonije. Tudi tukaj si je mo`no najeti kolo, motor ali avto. Prevozno sredstvo pa pride v po{tev tudi pri obisku zanimivega pristani{kega mesta Puerto Montt, v katerem boste z lahkoto na{li tudi kak{nega starega dalmatinskega ribi~a, ki je na poti za kruhom pristal v ^ilu.

PRIDRU@I SE KAKO SE BOMO PREDSTAVILI

SLOVENCI

Slovenska odprava se bo na jamboreeju predstavila na tri na~ine:

1. Aktivnosti po podtaborih (sr~kov ples)

2. Prosto~asne aktivnosti (lectova srca, raglje, klobuki)

3. Predstavitveni {otor in dejavnost

·promocijski materiali

·stenski 3D zemljevid Slovenije

·zbiranje podpisov izdelovalcev lectovih src (srce miru)

·vsakodnevne igrice in tekmovanja

^e ima{ kak{no idejo, pokli~i ZTS ali ZSKSS!

Jezera in vrhovi v snegu

MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI

ANGOLA JE ZAOKRO@ILA [TEVILKO 150

Svetovna organizacija skavtskega gibanja je 13. junija 1998 potrdila Angolo kot 150. ~lanico te ugledne mednarodne organizacije mladih. Skavtska zveza Angole (Associac o de Escuteiros de Angola) ima okoli 6.000 ~lanov, fantov in deklet, v 54 skupinah raztresenih v desetih provincah po dr`avi. Program je naravnan na potrebe mladih, ki se {ele vklju~ujejo v demokrati~ne procese v dr`avi, v kateri je dolgo ~asa divjala dr`avljanska vojna.

Skavtstvo je bilo v kolonialnih ~asih mo~no razvito, saj se je ~util mo~an vpliv Portugalske katoli{ke skavtske organizacije (CNE). Po osamosvojitvi leta 1975 so v dr`avi zavladale komunisti~ne sile in delovanje skavtske organizacije je bilo prepovedano. Po letu 1991 se je gibanje obnovilo in za~elo z delom predvsem na podro~ju izbolj{anja kakovosti `ivljenja v lokalnih skupnostih, predvsem na podro~ju zdravja mladih in prepre~evanja nasilja med in nad mladimi.

ZDRU@ITEV NA IRSKEM?

Irski katoli{ki skavti (CSI) in Zdru`enje irskih skavtov (SAI), ki sedaj navzven delujejo kot Irska skavtska federacija, so se odlo~ili, da bodo za~eli z na~rtnim zdru`evanjem v eno organizacijo. V na~rtu zdru`evanja niso postavili nobenih ~asovnih okvirov, bolj{e delo pa naj bi dosegli z zdru`itvijo kadrovskih virov ter financ in poenotenim programom dela. Okoli 60.000 ~lanov obeh organizacij bo s tem stopilo na pot zagotavljanja bolj{ega skavtstva za {e ve~ mladih na Irskem.

TABOR SKAVTSKE SOLIDARNOSTI

Po uspe{no izvedeni akciji MOSAIQUE (vzgoja za solidarnost), ki so jo v letu 1996 organizirali in izvedli francoski skavti (Eclaireuses et Eclaireurs de France - EEDF), se sedaj pospe{eno pripravljajo in vabijo na naslednjo akcijo.

To naj bi bil svetovni skavtski tabor solidarnosti, na katerem naj bi ~lani iz ~im ve~jega {tevila skavtskih organizacij po svetu sodelovali v odkrivanju de`ele in njenih prebivalcev, organizirali kulturni festival, izmenjali informacije in izku{nje s podro~ja projektov solidarnosti in razvoja lokalnih skupnosti ter poskrbeli za pravo svetovno skavtsko dru`enje.

Projekt naj bi potekal v vasici Aveyron na jugu Francije, ki jo je EEDF prenavljala ve~ kot 15 let. Dolo~ili so tudi `e termin sre~anja, in sicer od 27. julija do 3. avgusta leta 2000, ciljna populacija pa so skavti stari od 15 do 20 let.

MEDIJSKI BOOM

V zadnjem ~asu svetovna organizacija in njeni ~lani posve~ajo veliko pozornost medijski promociji Svetovnega skavtskega gibanja. Tako v zadnjem ~asu v javnosti odmevajo trije pomembni dogodki.

JU@NI TE^AJ JE OSVOJEN

Avstralci Ian Brown, Keith Wiliams in Peter Treseder so prvi Avstralci (pa {e skavti povrhu), ki so na ju`ni te~aj prispeli pe{ in brez zunanje pomo~i. Skavtsko zastavo so razvili na ju`nem polu Antarktike na novega leta dan. Pred tem so 60 dni vlekli sani polne hrane in opreme pri temperaturi od -50 do -20 stopinj Celzija, in vetru, ki je pihal s hitrostjo tudi ve~ kot 160 km/h. "Dosegli smo svoj vrhunec avanture v 'skavtskem' `ivljenju, skavtstvo pa te nau~i, kako se v avanture spu{~ati varno", so iz Antarktike sporo~ili navdu{enim udele`encem avstralskega nacionalnega jamboreeja, ki so spremljali njihov podvig.

Z BALONOM OKOLI SVETA

Steve Fossett, ~lovek, ki si zaenkrat neuspe{no prizadeva, da bi v enkratnem poletu v balonu obletel zemljo, in nosilec znanja Eagle Scout v organizaciji Boy Scouts of America, je na zadnjem, ~etrtem podvigu nosil jakno z na{itkom WOSM-a. Skavtska lilija je po njegovem mnenju simbol izziva in dogodiv{~ine, prinesla pa naj bi mu tudi sre~o. Ker jo o~itno potrebuje {e ve~, da bo njegov polet uspe{en, bo na naslednji polet s seboj vzel zastavo s tem simbolom. Za polet se pripravlja `e naslednje leto, zato uprite pogled kdaj tudi v nebo; morda boste na nebu uzrli vijoli~asto piko z ambulantnim vozlom.

SKAVTSTVO NA KANALU CNN INTERNATIONAL

[tiri reklamne spote o skavtstvu, ki jih je pripravil biro Svetovne skavtske organizacije, ste v preteklih tednih na televiziji lahko videli vsi tisti, ki bolj redno spremljate program CNN International, ali nekaj drugih nem{kih satelitskih programov. Gre za predstavitev skavtskega gibanja v {tirih razli~nih temah: Pospravimo planet; Podajmo roke druga~nim; Zabava z namenom in Gradimo mir. K uresni~itvi ideje sta najve~ prispevala Klaus Jacobs, predsednik svetovne skavtske fondacije in podjetje Siemens AG iz Nem~ije. Spoti so bili posneti v Nem~iji, Ju`ni Afriki in [vici, uniforme na posnetkih pa ne izra`ajo pripadnosti kak{ni posebni organizaciji ali dr`avi. Reklamne spote bo CNN International objavljal leto dni in sicer brezpla~no (kot "slu`enje dru`bi").

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Morda se v geslu skriva prav tvoj rod.

1. Taborniki starej{i od 21 let se imenujejo gr~e. Spoznamo jih po: ^ ^ ^ ^ ^ - modri rutki, L L L L - zeleni rutki, G G G G G - vijoli~asti rutki.

2. Nacionalni park Paklenica le`i v: C C C C C - Gorskem Kotarju, O O O O O - bli`ini Zadra, JJ JJ - ob reki Sotli.

3. Kras - ali moramo to besedo sredi stavka pisati z malo ali veliko ~rko? D D D D D- z malo, [ [ [- z veliko, S S S S S- z malo ali veliko, odvisno od tega, kaj imamo v mislih.

4. Najve~je bogastvo naravnega rezervata Bi~je so: K K K K K- domorodci, T T T T T- ve~ kot 60 razli~nih vrst ptic, S S S- ~udovite pe~inepravi raj za plezalce.

5. Rod sne`ni{kih ru{evcev praznuje: Z Z Z Z – 25-letnico delovanja, T T T T T – 35-letnico delovanja, II II I – 45-letnico delovanja.

6. Kaj je novega na ZTS? E E E E E - telefonske {tevilke, F F F F - dobili smo nove prostore, M M M - v Zadrugi je zmanjkalo taborni{kih priro~nikov.

7. Katera dr`ava je prijavila ve~ kot 1000 udele`encev za jamboree v ^ilu? H H H H H - Slovenija, B B B B B - Rusija, L L L L L - ZDA.

8. Dan miru je: JJ JJ J - 22. septembra, ^ ^ ^ ^ ^ - 22. decembra, V V V V V - 22. aprila.

9. Pod naslovom "@ivo sosedstvo": G G G - so rodovi iz Prlekije in Prekmurja poleti organizirali skupno taborjenje, U U U - je projekt v okvirju seminarja za izobrazbo za mir v Sredozemlju, Z Z Z Z Z - se bo avgusta 2001 zbralo okoli dva tiso~ skavtov iz re-

gije Alpe -Jadran na mednarodnem taboru.

10. V zadnjih mesecih je v jugovzhodni Aziji: A A A A - nebo zatemnil kot ZDA velik dimni oblak, II II I - son~ni mrk, N N N N N - polarna no~.

11. JOTI je: O O O O O - primorska narodna jed iz kislega zelja ali repe, fi`ola in krompirja, P P P P P - sre~anje skavtov na internetu, B B B B - JJ JJ Jugoslovansko O O O O Orientacijsko T T T T Tekmovanje in II II Izobra`evanje.

12. Septembra je Rod aragonitnih je`kov iz Cerknega organiziral: @ @ - TOTEM, N N N N N - TOKA, C C - ^i~ev memorial.

13. Izvr{ni odbor ZTS vabi k sodelovanju kandidate za: R R R R - pobiranje naro~nine za Tabor, A A A A A - prodajalca v Zadrugi, K K K Kodgovornega urednika revije Tabor.

14. Zakaj so ponekod s stali{~a varovanja narave alpinisti neza`eleni obiskovalci sten? E E E - ker vsi za seboj pu{~ajo plo~evinke in cigaretne ogorke, A A A A A - ker s kru{enjem skal mo~no spreminjajo podobo terena, V V V - ker se gibljejo po obmo~jih, kjer domujejo redke in zelo ogro`ene vrste ptic.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 9/98: SEMINAR ZA STARE[INE ZTS

RAZVEDRILO Z ZNANJEM DO PRAVEGA ODGOVORA

V svoji odlo~enosti, da je revija Tabor res vredna taborni{ke, torej doma~e pozornosti, je uredni{tvo med poletjem izpeljalo projekt Mini Tabor. Poseben, pomanj{an in li~no izdelan Tabor naj bi vse slovenske tabornike, ki so bili in so {e ~lani taborni{ke organizacije, pa {e niso naro~niki

"svoje" revije, spomnil na dejstvo, da je Tabor

namenjen njim, bodisi da poi{~ejo koristne nasvete ali dobijo pomembne informacije za zabavo in prosti ~as.

Uredni{tvo je naslove ~lanov rodov ~rpalo kar iz podatkov, ki jih rodovi na disketah ob registraciji prinesejo na ZTS, v upanju, da so pravilni in resni~ni. Pa so se morali sprijazniti z dejstvom, da rodovi podatke o ~lanih izpolnjujejo kot kri`an-

ke, pri katerih ugibajo gesla ali pa se igrajo kri`ce in kro`ce. Tako imamo nekaj ~lanov s podatkom NN (najbr` ne~lan), drugi imajo naslov kar XXX (tritonka potopljena), cvetka pa je Tanko Tina, ki stanuje na Kdovekje 3 v Ljubljani. Tudi njen sosed je tabornik, saj stanuje na Kdovekje 4. Spra{ujem se, komu taka baza podatkov potem slu`i?

Va{ stric Volk

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 10

Re{itve so:

Re{evalec:

KRI@ANKA

NAGRAJENCI IN NAGRADNI RAZPIS [TEVILKA 10

Pravilno izpolnjen kupon {t. 7-8 je poslalo 19 bralcev TABORA, pravilne re{itve so [OTOR, AMATER, TABORJENJE, PIJA^A in KARNEVAL, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado (podarja zalo`ba DZS) je prejela Jo`i Vranjek Jo`i Jo`i Vranjek Jo`i iz Celja. Baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.) so dobili Jo{t [ubic [ubic Jo{t [ubic [ubic iz @irov, Katja KemKem- Katja KemKemperle perle perle perle iz @eleznikov in Kaja Lojevec Lojevec Kaja Lojevec Lojevec iz Polja. Tri DROGINE majice so prejeli Sabrina ^asar Sabrina iz Zg. Gorij, Cilka Horvat Cilka Horvat Cilka iz ^ren{ovcev in Gordana [oevege{ Gordana Gordana [oevege{ Gordana Gordana [oevege{ iz Lendave. Podjetje JAZON, d. o. o. je obdarilo Uro{a Arandjelovi~a Arandjelovi~a iz Velenja, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo {la Ma{a Gjerek Ma{a Gjerek Ma{a Gjerek Ma{a Gjerek Gjerek iz Gornje Radgone.

Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z `rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji`no nagrado DZS, tri baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.), tri majice DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d. o. o in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. novembra 1998 15. novembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.