Revija Tabor 1998/5–6

P P P P P rr rr r iloga: iloga: iloga: iloga: iloga: NO NO NO NO NO V V V V V A ŠTE A ŠTE A ŠTE A ŠTE A ŠTE VILK VILK VILK VILK VILK A GOZDO A GOZDO A GOZDO A GOZDO A GOZDO VNIK VNIK VNIK VNIK VNIK A A A A A

P P P P P rr rr r iloga: iloga: iloga: iloga: iloga: NO NO NO NO NO V V V V V A ŠTE A ŠTE A ŠTE A ŠTE A ŠTE VILK VILK VILK VILK VILK A GOZDO A GOZDO A GOZDO A GOZDO A GOZDO VNIK VNIK VNIK VNIK VNIK A A A A A

P P P P P otr otr otr otr otr es: es: es: es: es: T T T T T ABORNIKI, ABORNIKI, ABORNIKI, ABORNIKI, ABORNIKI, POMA POMA POMA POMA POMA GAJTE! GAJTE! GAJTE! GAJTE! GAJTE!

P P P P P otr otr otr otr otr es: es: es: es: es: T T T T T ABORNIKI, ABORNIKI, ABORNIKI, ABORNIKI, ABORNIKI, POMA POMA POMA POMA POMA GAJTE! GAJTE! GAJTE! GAJTE! GAJTE!

T T T T T est opr est opr est opr est opr est opr eme: eme: eme: eme: eme:

T T T T T est opr est opr est opr est opr est opr eme: eme: eme: eme: eme:

POSVETE NA^ELNIKOV DRU@IN V RODOVIH NE

JEMLJEJO DOVOLJ

RESNO

V Logatcu je konec marca potekal posvet na~elnikov dru`in in klubov rodov, ~lanov ZTS. Udele`enci iz nekaj ve~ kot 30 rodov (nekateri so po posvetu tekmovali tudi na No~nem orientacijskem tekmovanju) so na zanimiv na~in zbirali ideje za izvedbo projekta Pridru`i se (v povezavi z jamboreejem v ^ilu). Dru`enje vodov medvedkov in ~ebelic v akciji Vod-vodu, ki ga v veji GG nadgrajuje projekt Gozdovnik raziskuje Slovenijo, bo pripomogel k spoznavanju drugih krajev in ~lanov, ki v teh krajih gojijo taborni{tvo. Velikega zanimanja je bila dele`na tudi pobuda organiziranja okolju prijaznih taborjenj, ki nadgrajuje `e obstoje~e aktivnosti projekta Na{ tabor - del narave. Potni list za Evropo pa je v klubih PP dobrodo{la popestritev programa, {e posebej zato, ker v veliki meri sku{a zadovoljevati potrebe mladih.

Vendar pa se ob kakovostno pripravljenem programu posveta na drugi strani poraja vpra{anje, zakaj se rodovi in njihovi na~elniki dru`in in klubov posvetov na programskem podro~ju ne udele`ujejo. Ali je program dela v vodih in rodu res prepu{~en samo izvirnosti (ali pa tudi ne) in volji vodnikov ter na~elnikov dru`in, ne pa osmisleni strategiji dela na podro~ju programa ZTS, ki vodi k dolo~eni viziji in postavljenim ciljem.

Na naslednji programski posvet (v obliki bivaka) v za~etku oktobru ste vabljeni prav vsi, veliko govora pa bo najbr` tudi o tem.

NACIONALNI MLADINSKI PROGRAM RS ZA MLADINO

Urad RS za mladino, ki deluje v okviru Ministrstva za {olstvo in {port, je v za~etku aprila pripravil predlog Nacionalnega mladinskega programa, ki naj bi v celoti re{eval mladinsko politiko na ravni dr`ave, lokalne samouprave in nevladni ravni.

Mladinska politika so usklajeni ukrepi na ravni dr`ave s ciljem ustvarjanja socialnih, kulturnih, pravnih, ekonomskih, zdravstvenih, pedago{kih, izobra`evalnih in drugih razmer, ki pospe{ujejo samostojnost mladostnika in njegovo socialno in kulturno vklju~evanje v dru`bo. Usmerjena je k posameznikom med 15. in 29. letom starosti.

Zveza tabornikov Slovenije, kot naj{tevil~nej{a mladinska organizacija, `eli ime-

ti pri oblikovanju te politike aktivno vlogo. To bomo dosegli predvsem z aktivnim sodelovanjem mladih, tako pri izpolnjevanju njihovih potreb, kakor tudi pri njihovi pripravljenosti in vklju~evanju v dru`bene procese. Stali{~a bomo na podlagi ~im ve~jega {tevila mnenj zbrali od ~lanstva in oblikovali v koordinacijski skupini, v kateri potrebujemo dodatno pomo~. Vse, ki vas zanima mladinsko delo in bi sodelovali v koordinacijski skupini, nam to sporo~ite na sede` ZTS (Pugy).

V LUKSEMBURGU O

POMEMBNIH USMERITVAH

Ve~ kot 400 udele`encev je sodelovalo na pravkar kon~ani Evropski skavtski konferenci, ki je v ustvarjalnem vzdu{ju potekala v konferen~nem centru Luxembourg-Kirchberg. Govornik na konferenci je bil tudi Jacques Santer, predsednik Evropske unije in biv{i ~lan skavtske organizacije v Luksemburgu, na{o organizacijo pa so zastopali Milko Okorn, Andrej Tav~ar, Emil Mumel, Tina Bogataj, Barbara Pape` in Darko Jenko. Ob{irnej{e poro~ilo in rezultate volitev za ~lane Evropskega skavtskega komiteja bomo objavili v naslednji {tevilki revije Tabor.

KNJI@NICA PROJEKTOV

Prenos znanja, izku{enj in ustreznih re{itev je v zadnjem ~asu po anketah udele`encev te~ajev, seminarjev in delavnic pomemben element vzgoje in izobra`evanja mladih.

V pisarni ZTS je vsem zainteresiranim na voljo urejena knji`nica in{truktorskih projektov (pisna dokumentacija), ki so jih te~ajniki pripravili, izvedli in predstavili v okviru svojega in{truktorskega te~aja. Knji`nica projekta je urejena po letu izvedbe.

Gozdovnik

V zadnjem Gozdovniku pred poletnimi taborjenji boste lahko na{li obilo zanimivega branja, podkrepljenega s {tevilnimi risbicami in ilustracijami.

Str. 6-8: Dan tabornikov

Akcije ob 22. aprilu, dnevu tabornikov, so bile po vsej Sloveniji, mi pa smo imeli na{e fotoaparate in mikrofone v Ljubljani in Mariboru. Pravijo, da fotografija nadomesti tiso~ besed. Preverite, ~e je to res.

Str. 27, 28: @eblje bo zamenjala

Programska komisija ZTS je na razli~nih ravneh spro`ila pobudo za organiziranje okolju prijaznih taborjenj. Gre za nekak{no nadgradnjo `e obstoje~ega projekta Na{ tabor – okolju prijazen. S projektom `elimo tabornike in druge uporabnike narave vzpodbuditi k razmi{ljanju, da je narava ve~ kot samo prostor za izvajanje taborni{kega programa. Seveda samo besede in vzpodbude niso dovolj.

Str. 35, 36: Orientacijska tekmovanja na Hrva{kem

Ste `e kdaj obiskali hrva{ke tabornike oziroma izvidja~e, kot se imenujejo originalno? V leto{njem poletju imate prilo`nost, da zdru`ite prijetno s koristnim, saj junija prirejajo kar dve tekmovanji, na katere vabijo slovenske tabornike. Eno se bo dogajalo v okolici Lepoglave, drugo pa ob morju, pri Reki.

Str. 38, 39: Dosjeji RD

OTROKOLJUBCI je naslov nove epizode stripa izpod peres [ekija in Malusa.

V NASLEDNJI [TEVILKI

POLETNI NAMIG: JAMARSTVO

^LOVEKOLJUBNOST

Taborniki smo `e po definiciji ljudje, ki radi pomagamo drugim. Navsezadnje pravi eden od na{ih zakonov, da moramo vsak dan storiti vsaj eno dobro delo. Niso {e prav dale~ ~asi, ko so prav taborniki prvi prihiteli v Poso~je, ki ga je tudi pred leti prizadel potres in ubogim ljudem ponudili {otorsko streho nad glavo. Potres se je tokrat spet zgodil na Bov{kem, prizadeti prebivalci tokrat (k sre~i) ne potrebujejo {otorov, vendar bodo kljub temu veseli vsake pomo~i. V Taborni{kem vestniku in v posebni reporta`i objavljamo poziv enotam in tabornikom na pomo~ za ljudi, ki so ostali brez (trdne) strehe nad glavo.

Skorajda ni nikogar, ki ne bi vsaj enkrat obiskal ta pre~udoviti ko{~ek Slovenije, spoznal gostoljubnost in prijaznost doma~inov, si rekel: "Lepo je tukaj, {e bom pri{el ..." Zdaj je ~as, da lepote, ki ste jih u`ili takrat, vrnete v drugi obliki - s ~lovekoljubno pomo~jo, s toplo besedo, z dvema paroma rok.

^lani Rodu Sivega volka iz Ljubljane so leta in leta taborili v Poso~ju, zato so tudi spro`ili akcijo pomo~i med slovenskimi taborniki. ^as je, da se spet doka`emo in poka`emo, da nam ni vseeno, kaj se dogaja v severozahodnem delu na{e male domovine. ^as je, da teorijo prelijemo v prakso, saj je skavtstvo pomo~ "druga~nim" in tistim v nesre~i postavilo v sam vrh vrednot tega gibanja. In kljub druga~nim ~asom kot so bili ob prej{njem potresu na Bov{kem, se mora taborni{tvo spet postaviti ob bok tistim, ki jih lahko s ponosom imenujemo ~lovekoljubne. Pa ne zaradi promocije v medijihhvale`en pogled, stisk roke in nesli{ni "hvala" so dovolj.

Igor Drakuli~

Zadnjirokzaoddajobesedil infotografijza

julijsko-avgustovskiTabor je15.junij1998.

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic Odgovorni urednik, v.d.: Igor Drakuli~ Urednik za ideje in priloge: Miha Logar-Malus Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e Petrov~i~

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33,1000 Ljubljana. Telefon 061/313-180, fax 061/1321-107, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/ ~ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign, Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek, Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: ^rtomir Borec

Mnenje Mnenje

“TABORNIK JE VEDER”,

se glasi {esti taborni{ki zakon. Med obiskom v Sloveniji ga je spo{toval in se ravnal po njem tudi Jacques Moreillon, generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije.

Foto: Pugy

@ak (vpra{ujo~e): “Predsednik vlade se opravi~uje?”

@ak: “Naj pogledam v prihodnost ... Hm, videti je zelo sre~nasame deteljice.”

@ak:“A grevaspotoma{enatr`nicoporegrat;`enamijenaro~ila,najga prinesem ~etrt kile.”

@ak: “Skavtski no` se ne podarja, ampak ga je treba kupiti”.

Janez: “Aja?”

@ak: “Ja, zato je zraven prilo`en tudi kovanec.”

@ak: “Kako popolne so tele kle{~e za trenje orehov. Kak{na prakti~nost in dovr{enost.”

GrezaNapoleonovodr`o,sr~nete`ave,zaprisegoaliprikrivanje identitete?

Taborniki se ne dam

"A bo al' ne bo?" je bilo najbolj pogosto zastavljeno vpra{anje zadnjo soboto pred dnevom tabornikov. Mestna zveza tabornikov

Ljubljana je za to soboto v Mostecu pripravljala taborni{ki fe{tival, zabavno prireditev za vse mlade: tabornike in netabornike.

Kljub de`evnemu vremenu smo prireditev izpeljali, novinarka Vala 202 je rekla: "Sem vedela, da taborniki ne boste obupali!".

Najbolj vztrajni so le pri{li v Mostec in na koncu nas je bilo kar precej. TINE

KoboglasbenaskupinaKajmakznanainuspe{na,bodonjeni~lanilahkorekli:"Za~elismonapraznovanjudneva

tabornikov!"^laniteskupinesovsitabornikiRa{i{kegarodu,zizjemobobnarke,kibotoverjetno{epostala.

Taborniki Rodu heroja Viteza so za la~ne spekli ve~ kot 1000 pala~ink. Bile so zastonj, zato je bilo zanimanje zanje {e toliko ve~je.

Meti: "Takoooo so dobre..."

Res, da je ve~ino ~asa de`evalo ali vsaj kapljalo. S fotografij pa je razvidno, da nas je de` le malo zmo~il, do `ivega pa nam ni pri{el.

o in to smo dokazali na Taborni{kem fe{tivalu.

V info {otoru je bilo mo~ dobiti vse informacije v zvezi z ljubljanskim taborni{tvom - kje in kako delujejo rodovi in koga poklicati, ~e se `eli{ pridru`iti tabornikom.

KAKO SMO PO^ESALI MARIBOR

V zati{ju, ki je nastalo po sobotnem ~esanju Maribora in ga kajpak nisem vajen, se kar te`ko zbiram za pisanje tega prispevka. Telefoni so skoraj utihnili, vremenska napoved – briga me, na Upravni enoti ne ~akajo nestrpno nobenega mojega faxa, na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine ponovno opravljajo rutinirane postopke, taborniki smo spet v {olah in slu`bah, na fakultetah. Vendar nismo ve~ isti taborniki kot v petek – o~i se nam ~udno svetijo in oprezajo za nepo~asno mariborsko mladino, utrujene roke kar same grabijo glavnike v pri~akovanju novega urejanja razku{tranih glav – mi vemo kaj po-

Nastopila je znana skupina Lete~i potepuhi, ki je v dobro voljo spravljala predvsem popotnike in gr~e. Povedali smo jim tudi, da njihov hit "Ukradu s'm bicikl ..." ni v skladu s taborni{kimi zakoni.

^arovnik Jani nas je posul s ~arobnim prahom in nas o~aral.

meni SCOUTS DO IT IN THE CITY. Prireditev TUDI NA[EGA BOMO LEPO PO^ESALI IN VPISALI je bila – ob dnevu tabornikov in zemlje - odgovor mariborskih tabornikov na vse bolj sku{trano in v organizirani sistem ~esanja nevklju~eno mladino.

18. april je bil tisti urejeni dan, ko smo `e dopoldan pripravili za gozdovnike orientacijo po centru Maribora. Orientacijska karta, natisnjena na majice, je vodila gozdovnike od skice velikanke do kontrole, kjer so Maribor~anom pomagali nositi vre~ke in ko{are s sobotnim nakupom. Smrkavec, roke pro~ od moje torbe! Grrrrr. Dober dan gospa, taborniki smo, a vam lahko pomagam odnesti ko{aro do postaje? A vre~ko imate tudi, ja super (kontrolor ali me vidi{ – to je novih 20 to~k). Mi{i~na masa se je kopi~ila, kri je odtekala iz glav – ki je te zaj katapult, da fliknemo toti pildek ~ez ku`nega? In so ga , pa {e trino`ec za kotli~ek so zavezali med to~o propagandnih zgibank na info to~ki (pred trgovino z `enskim perilom). In ko sem `e mislil, da bolj v napo-

to Maribor~anom pa~ ne moremo biti, sem se v nasprotno prepri~al pred Mc Donaldsom, kjer so gozdovniki z A-ji in invalidskim vozi~kom uspe{no blokirali prehod. Okrep~ani s hamburgerji so gozdovniki zmogli {e zadnje napore – metanje `oge na ko{ pod ministrovim oknom. Dopoldan smo {e ustvarili velikansko podlago in kocko za igro ^lovek ne jezi se in z M^-ki mu~ili {otorke in ognje. Ko smo se dodobra zavedli, da {amponi in krta~e delujejo ter da lahko XI severnih le{nikov ukro~enega ~rnega macesna vpi{e trumo otrok, se je zgodilo.Na na{o stran je -samo na prvi pogled- prestopilo tudi vreme, ki je z obilnim de`jem spralo na{amponirane Maribor~ane – `al prehitro, ker vratu in u{es {e nismo namilili.

Jezni na prezgodnji tu{ smo v enajstem klubu ob zeli{~nem namazu, marjeti~ni solati

in {trudlu spoznali, da smo kljub temu zastavljeni projekt skupnosti v korist in sebi v veselje odli~no opravili. Prav tako se zavedamo, da umivanje in ~esanje brez pomo~i Kluba mariborskih {tudentov, Sitotiska Roga~ in Kleparstva Pol{e ne bi bilo tako u~inkovito kot je bilo –hvala vam. Maribor~ani pa, pazite sevratu in u{es vam {e nismo umili in do nalednjega 22. aprila boste `e spet razku{trani - mi se ne bomo vrnili mi smo `e tukaj.

Gojzer {ivana obutev z dolgoletno tradicijo je vsekakor jamstvo za bolj zahtevne poznavalce in uporabnike tovrstne obutve.

Gojzer {ivana obutev z dolgoletno tradicijo je vsekakor jamstvo za bolj zahtevne poznavalce in uporabnike tovrstne obutve.

V podjetju "GOJZAR" ohranjamo tradicijo gojzer {ivane obutve, kar nam je bilo tudi vodilo pri izbiri imena podjetja.

V podjetju "GOJZAR" ohranjamo tradicijo gojzer {ivane obutve, kar nam je bilo tudi vodilo pri izbiri imena podjetja.

Z dosledno uporabo tradicionalne tehnologije in naravnih materialov, z bogatimi izku{njami, kvalitetno izdelavo in sledenju sodobnih trendov, vam nudimo udobno in vzdr`ljivo obutev za zabavo in delo v te`jih pogojih.

Z dosledno uporabo tradicionalne tehnologije in naravnih materialov, z bogatimi izku{njami, kvalitetno izdelavo in sledenju sodobnih trendov, vam nudimo udobno in vzdr`ljivo obutev za zabavo in delo v te`jih pogojih.

Tako kot stari mojstri neko~, tudi mi danes radi prisluhnemo potrebam in `eljam na{ih strank, ki jih je iz leta v leto ve~, zato vse modele izdelujemo iz razli~nih materialov: goveje juhte, govejega boksa, mastne kravine in semi kroma; z grobo profiliranim in oljeodpornim podplatom. Obutev je anatomsko oblikovana po nogi, zato se lepo prilega in jo varuje.

Tako kot stari mojstri neko~, tudi mi danes radi prisluhnemo potrebam in `eljam na{ih strank, ki jih je iz leta v leto ve~, zato vse modele izdelujemo iz razli~nih materialov: goveje juhte, govejega boksa, mastne kravine in semi kroma; z grobo profiliranim in oljeodpornim podplatom. Obutev je anatomsko oblikovana po nogi, zato se lepo prilega in jo varuje.

@elimo vam varen in udoben korak.

@elimo vam varen in udoben korak.

Gojzar d.o.o., Lo{ka cesta 41, 4226 @iri, tel.: 064/691-666

DR@AVNA TOPOGRAFSKA KARTA

Morda se nekateri, {e posebej pa tisti, ki vas karte in orientacija posebej zanimajo, {e spominjate pompozne najave nove slovenske Dr`avne

topografske karte v marcu 1996. Potem ste `eleli te karte kupiti, pa so vam povedali, da ve~ina listov {e ni izdelana. Na predlanskem

ROT-u v Ljubljani ste se jih `e lahko nau`ili, pa ugotovili, da vam je papir v mokroti razpadel v rokah. No, lani v Novem mestu ste se morali zopet zadovoljiti z listi stare karte. Kako je torej s to karto?

Najprej raz~istimo nejasnost. Sistemska karta je karta, ki na enak na~in prikazuje izbrano obmo~je. Ker bi bila v enem kosu prevelika, je razdeljena na liste. Torej imamo le eno topografsko karto v merilu 1:25.000, ki pa je razdeljena na 198 listov.

Topografska karta merila 1:25.000 (TK 25) je karta najve~jega merila, ki na enak na~in in redno vzdr`evana pokriva celotno podro~je Slovenije. Res je Slovenija edina dr`ava v Evropi, ki ima celotno ozemlje prikazano celo v merilu 1:5.000 na intenzivnih in 1:10.000 na manj intenzivnih podro~jih. Vendar

zaradi obse`nosti (okoli 3.000 listov) po izdelavi v {estdesetih letih teh listov slovenski kartografi niso uspeli redno vzdr`evati in tako je danes mnogo listov

starih preko 20 let. TK 25 pa so izdelali, zanjo skrbeli in jo vzdr`evali na Voja{kem geografskem in{titutu v Beogradu in je slu`ila predvsem potrebam JLA. V sedemdesetih letih je Slovenija pri Voja{kem geografskem in{titutu naro~ila izdelavo civilne (t.i. gospodarske) razli~ice TK 25, ki ni vsebovala strate{kih vo-

ja{kih objektov in je bila tiskana v {tirih barvah (voja{ka jih je imela {est). Zadnjo obnovo so izvedli v letih 85 in 86. Karta je bila sicer ozna~ena s stopnjo

tajnosti URADNO, vendar so jo {ole in druge javne ustanove lahko uporabljale. Preko najrazli~nej{ih poti smo do nje prihajali tudi taborniki in jo uporabljali za tekmovanja, izlete in podobno.

Topografske karte so namenjene poleg na~rtovanja v prostoru predvsem orientaciji na terenu. In prav za pe{ gibanje po terenu je merilo 1:25.000 optimalno. Za te namene jo je med drugim tudi izdelala JLA. Odlikuje jo izredno natan~na vi{inska predstava reliefa, velika ~itljivost ob veliki gostoti prikazanih informacij in sploh dobra polo`ajna in vi{inska natan~nost vseh prikazanih objektov. Zaradi tega je za potrebe gibanja po brezpotjih po neznanem terenu, kar nas redno doleti na taborni{kih orientacijskih tekmovanjih, zelo primerna.

Po osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ostala brez skrbnika za topografske karte svojega ozemlja. Ostalo nam je omejeno {tevilo tiskanih listov voja{kih topografskih kart meril 1:25.000, 1:50.000, 1:100.000 in 1:200.000. Prvi korak Dr`ave Slovenije je bila v letu 1993 odpravljena omejitev uporabe in dostopa do topografskih

kart. K sre~i so v Sloveniji ostali tudi filmi (reprodukcijski originali) civilne karte merila 1:25.000 s stanjem iz let 85 in 86. Reprodukcijski originali so bistven material za ponatis ali obnovo karte s klasi~nimi kartografskimi postopki.

Ob tak{nem stanju je bila razumljiva odlo~itev Geodetske uprave Republike Slovenije, da TK 25 obnovi in jo natisne kot a`urno karto, ki bo pokrivala celotno podro~je Slovenije. Poimenovala jo je Dr`avna topografska karta v merilu 1:25.000 (DTK 25). Obe za kartografska dela usposobljeni ustanovi v Sloveniji, Geodetski zavod Slovenije in In{titut za geodezijo in fotogrametrijo sta pri~eli z izdelavo prvih 11 listov (10 na meji s Hrva{ko od morja proti celini in list Kranj). Vsebina je bila dopolnjena na ozemlju Slovenije, preverjeni polo`aji vseh trigonometri~nih to~k in izdelana nova zunanja podoba. Zamenjanih je bilo tudi nekaj topografskih znakov (trigonometri~na to~ka, ki ni hkrati vrh, je brez pike). Ohranjene so bile obstoje~e {tiri barve, na listu Kranj so poskusno ceste obarvane oran`no. Prvih 11 listov je bilo kon~anih in tiskanih v marcu 1996, ko je bila tudi {iroko predstavljena »nova« slovenska karta.

@e med obnovo teh prvih 11 listov se je v skladu s finan~nimi zmo`nostmi in kljub pomislekom strokovnjakov Geodetska uprava odlo~ila za zmanj{anje obsega popravkov in dopolnitev. Opustili so kontrolo trigonometri~nih to~k, se vrnili k starim topografskim znakom in dopolnitve vsebine omejili na najnujnej{e:

• vklju~itev novozgrajenih avtocest, pomembnih povezovalnih cest ter mestnih obvoznic

• vklju~itev novih `eleznic

• vklju~itev ve~jih skupin novih objektov (nad 10) ali ve~jih posameznih objektov

• vklju~itev novih akumulacijskih jezer

• vklju~itev dr`avne meje s Hrva{ko po mejah obmejnih katastrskih ob~in (to ni uradna meja!)

• popravki vseh napa~nih ali spremenjenih imen naselij

• dodajanje italijanskih in mad`arskih imen na dvojezi~nih obmo~jih

• prevod kratic (na TK 25 so bile kratice srbskih besed)

• prepis vseh imen v Avstriji, Italiji in na Mad`arskem v izvirno pisavo (na TK 25 so bila vsa imena pisana po izgovorjavi - princip »pi{i kod govori{«)

• popolnoma nova medokvirna in izvenokvirna vsebina z legendo dela topografskih znakov, matemati~nimi elementi karte, pojasnili in kolofonom

• poudarjanje vseh z dvojno ~rto prikazanih cest z oker barvo

Za potrebe prostorskega planiranja in z namenom hitre izdelave »nove« karte so te dopolnitve morda dovolj. Za potrebe orientacije pa se kmalu zavemo pomanjkljivosti tak{ne »delne« obnove:

• niso popravljeni ali dopolnjeni kolovozi in poti

• ni popravkov gozdne meje

• niso odstranjeni neobstoje~i in dodani novi posamezni objekti, ki so pogosto pomembne orientacijske to~ke

• ni popravkov v prikazu reliefa (zemeljski plazovi, kamnolomi)

V dobrem desetletju od zadnje (temeljite) obnove je bilo prav na teh vse-

1.11tiskano marca 1996popolnaKranj oran`na,avstrijski ostale brez

2.20tiskano septembra 1996delnaokeravstrijski

3.66tiskano od novembra 1997delnaokerkartografski do marca 1998in avstrijski

4.65izdelano do konca 1997,delnaoker*kartografski tisk predvidoma do sredine 1998in avstrijski*

5.36izdelano do sredine 1998,delnaoker*kartografski tisk predvidoma do konec 1998in avstrijski* * po predvidevanjih, saj {e ni tiskano

binah mnogo sprememb, ki na karti niso prikazane. Prav zaradi tega je bila karta kmalu dele`na kritik razo~aranih ljubiteljskih uporabnikov.

Naslednja je zgodba o papirju. Stara TK 25 je bila tiskana na posebnem kartografskem papirju, ki je odpornej{i na vlago in zgibe od obi~ajnih papirjev. Prepoznamo ga po rumenkasti barvi in po tem, da tiskarske barve ubla`i in ne morejo za`areti. Ob tisku prvih 11 listov DTK 25 tak{nega papirja ni bilo na voljo, pojavljali so se tudi pomisleki o videzu. Ob iskanju najugodnej{e re{itve se je pojavil dobavitelj avstrijskega papirja in ponudil dve vrsti papirja, ki naj bi bili posebej vzdr`ljivi. Gladka vrsta papirja je uporabljena za enostransko tiskane nezlo`ene izvode (namenjeni delu v pisarnah...). Za terensko uporabo in {ir{o prodajo pa so uporabili nekoliko hrapav papir, ga z naslovnico in razdelitvijo Slovenije na liste potiskali tudi po hrbtni strani in izvode zlo`ili v priro~en format. [ele ob prvih terenskih uporabah (mednje je spadal tudi ROT 96) se je izkazala prava vrednost papirjevje zelo ob~utljiv na vlago, poka na pregibih, hrapava vrsta papirja pa poleg vsega na vlagi {e spremeni dimenzijo. Sledil je razumljiv ukrep - sedaj se ve~ji del naklade tiska na kartografski papir

Papirnice Rade~e, na oba avstrijska papirja pa manj{a koli~ina. A prvih 11 in naslednjih 20 listov je `al tiskanih le na obeh avstrijskih papirjih.

^lanek o DTK 25 sem se odlo~il napisati {ele po tolikih mesecih zaradi tega, ker je {ele sedaj na voljo polovica vseh listov in je znano tudi, kdaj bodo izdelani vsi listi. Razporeditev si lahko preberete v tabeli.

Kot doslej boste vse `e izdelane liste zanesljivo dobili v Geodetskem dokumentacijskem centru Geodetske uprave Republike Slovenije, v kletnih prostorih Zemljemerske 12 (nekdanje [aranovi~eve 12) v Ljubljani. Zlo`eni izvodi so na voljo tudi v trgovini Kod&Kam in v nekaterih knjigarnah. Priporo~am vam, da se pri listih, kjer lahko izbirate, odlo~ite za kartografski papir. Hkrati bo v naslednjih mesecih tiskan tudi Kartografski klju~ DTK 25, ki vklju~uje vse topografske znake, seznam listov, koordinate vogalov vseh listov in mnoge druge podatke o karti DTK 25.

Kdaj bo DTK 25 obnovljena {e ni znano, skoraj zagotovo pa bo naslednja obnova temeljita (popolna) in izdelana z ra~unalni{ko tehnologijo.

Du{an Petrovi~

serija serija serija serija {tevilo listov {tevilo {tevilo listov {tevilo faza izdelave faza izdelave faza izdelave faza izdelave stopnja obnove obnove stopnja obnove obnove barva cest barva cest barva cest barva cest papir papir papir papir papir

Vodni{ka {ola Rodu jezerskega zmaja se predstavi

Pod obronki Jelovice, kjer te~e Sava Bohinjka, se razprostira majhna vasica Ribno. Tam se po pa{nikih pasejo plemenske krave in biki, kmet pa je edini gospodar.

V Ribnem je tudi majhna jasa, kjer se vsako leto odvija vodni{ka {ola mojega rodu. In tu nau~imo vse! Vse razen molzenja krav - to pa prepustimo sodobnim molznim strojem ali spretnim prstom tega ali onega kme~kega dekleta.

DOBA NA[IH PIONIRSKIH ^ASOV

[ele ko takole pi{e{ za nazaj, spozna{, da je minilo `e mnogo let. Da se je od takrat zgodilo `e mnogo stvari, da je bilo narisanih `e mnogo skic, krokijev, postavljenih `e ducat in ve~ bivakov, vodovih koti~kov, ... Vse se je pri~elo leta 1990, ko smo v na{em rodu ugotovili, da na{i vodniki vedo vse manj in manj. Vzkalila je pobuda o vodni{ki {oli, ki je za`ivela {e isto leto. Jezerski zmaji so pri~eli bruhati ogenj tudi na tem podro~ju.

Tako na{ rod vsako leto pridobi od 25 do 30 novih vodnic in vodnikov.

Moram priznati, da v Sloveniji ne

poznam nobenega rodu ali

vodni{ke {ole, kjer bi za vzgojo

vodnika namenili toliko ~asa. [olanje vodnikov drugod je pogosto omejeno le na ~as

vodni{kega te~aja, kar pa je obi~ajno premalo.

IDEJE, KI NAS VODIJO, SO USTVARJALNE, RAZBURLJIVE, NEDOSEGLJIVE, V^ASIH MORDA [E NEROJENE

Dvom; ta ~udoviti ~lovekov spremljevalec! Tudi z nami, vodniki, vodji vodni{kih {ol v Ribnem je bil ves ~as prisoten. Kako nadobudnemu taborniku najbolje posredovati ~im ve~ stvari, ki jih bo s svojim vodom najbolj potreboval? Dati ve~ji poudarek M^ ali GG programu? Koliko timskega dela naj bo prisotnega, kaj pomenijo psiholo{ke zna~ilnosti otrok za zagretega mladega vodnika ...?

Skratka, dvomov je bilo veliko. Precej smo jih re{ili, nekaterim pa smo pustili odprto pot do udele`encev na{ih vodni{kih {ol. Njihova mnenja so vedno dobrodo{la.

ZNANJE, KI NI LE BESEDA Program, ki ga izvajamo danes, bi lahko v grobem razdelili na nekaj to~k:

1. Priprave tabornika, ki se bo udele`il vodni{ke {ole v Ribnem, se pri~nejo `e z prihodom v osmi razred osnovne {ole.

2. Vodnik, ki ima ta GG vod, je zadol`en za izvajanje programa in mora v enem {olskem letu predelati velik del znanj, ki se kasneje poglobijo in izpilijo v vodni{ki {oli. Za osnovo programa ima vodnik na voljo vodovo skripto: "Vse razen molzenja krav" (RZJ, Velenje, 94), ki na 160 straneh obsega naslednje sklope:

- Taborni{ka organizacija

- Orientacija

- @ivljenje v naravi

Vodni{ka {ola 96 z vsemi svojimi udele`enci in in{truktorji v eni izmed izmen taborjenja Rodu Jezerski zmaj

- Delo z M^

- Astronomija

3. Vsi osmo{olci-bodo~i vodniki se morajo udele`iti zimovanja, kjer predelajo {e dodatne tematike iz programa vodni{ke {ole:

- Orientacija pozimi

- Bivak v snegu

- Zgodovina taborni{tva

- Metodika dela z najmlaj{imi

4. Vod se mora obvezno udele`iti tudi [TPM-a - rodovega najve~jega tekmovanja, za katerega veljajo skoraj enake propozicije kot za ROT. Tu bodo~i vodniki preverijo svoje znanje iz orientacije, pridobljeno med letom, in sposobnost timskega dela na terenu.

Tako na{e tabornike pripravimo na vodni{ko {olo, v kateri dodamo {e posamezne sklope, ki jih med letom nismo obravnavali. Poleg tega pa postavimo njihovo celotno znanje {e vsaj za eno stopnjo vi{je.

Moram priznati, da v Sloveniji ne poznam nobenega rodu ali vodni{ke {ole, kjer bi za vzgojo vodnika namenili toliko ~asa. [olanje vodnikov drugod je pogosto omejeno le na ~as vodni{kega te~aja, kar pa je obi~ajno premalo.

5. Bodo~i vodnik je v vodni{ki {oli odgovoren pred svojo ~eto in rodom,

zato ka`e {e ve~jo zagnanost pri delu.

6. Po uspe{no kon~ani vodni{ki {oli je novope~eni vodnik {e najmanj eno leto pripravnik v ~eti, kamor je dodeljen, oziroma je pod budnim o~esom vodnikov in mentorjev.

DOBRI VODNIKI, TEMELJ OBSTOJA VSAKEGA RODU

To vemo tudi mi, zato na{a vodni{ka {ola poteka v ~asu taborjenja. Tako gresta skupaj teorija in praksa. Bodo~i vodnik na ta na~in najla`je spozna, kak{ne naloge so pred njim, in uvidi, da biti vodnik ni lahko poslanstvo. Poleg tega je na osnovi predhodno osvojenega znanja mo`no ve~ ~asa posvetiti `ivljenju v naravi. Tako pridejo do izraza iz-

gradnja pionirskih objektov, vodovih koti~kov, pre`ivljanje v naravi, delo s karto na terenu, ...

VIDETI, PREGLEDATI IN SE MORDA TUDI UDELE@ITI VODNI[KE [OLE

Pikolovsko navajanje programskih podrobnosti bi bilo za povpre~nega tabornika nezanimivo in dolgo~asno, zato se nisem spu{~al vanje. Program pa je dober in `e dolga leta daje rezultate. To lahko vidimo v na{em rodu po vodnikih, ki ostajajo in ne odhajajo po letu ali dveh. Danes je v rodu {tevilo vodnic in vodnikov 102, kar ni zanemarljivo.

Tako nastaja skupina srednje{olcev in {tudentov, ki je gonilna sila tega rodu. In vsakdo od njih je do`ivel vodni{ko {olo z vso njeno lepoto in taborni{kim ~arom. Vsakomur je pustila pe~at in pod tistimi obronki Jelovice se je vsakdo zavezal, da bo vodil vod, ki bo njegov, ob katerem bo odra{~al on in njegovi taborniki.

Zaradi vsega tega je dobrodo{el vsakdo, ki bi si `elel do`iveti ta del poletja v vodni{ki {oli z Rodom jezerskega zmaja. Morda pa se le sre~amo.

Ne samo predavanja ampak tudi indijanski dnevi so del vodni{ke {ole

Marko Ranzinger-Razi, na~elnik za vzgojo kadrov v RJZ

Pionirski objekti. Dobrobit, ki je ne moremo zanemariti, in, ki jo v Ribnem dodobra izkoristimo

PSIHA!

NOT V ZASLEDOVALNI TEHNIKI

Spet se je zgodil NOT. Sami stari znanci. Vreme neobi~ajno –suho. Ostal sem brez ekipe, a vseeno od{el na progo. Tokrat v vlogi opazovalca. Spremljal sem vzpone in padce ekipe 402.

»Ali imamo kak{ne resne konkurentke?« so bile dekline suverene na za~etku. »Pa {e dobro {tartno {tevilko smo potegnile!« In je {lo zares. Topotest je predstavljal le za~etek `elje po zmagi, ki je najbr` prevevala vse ekipe. Na vrisovanju se ekipa razdeli. »To je rutina, za ve~ kot dve itak ni prostora okoli karte.« Na startu rahla nervoza in pogovor: »Imamo idealne pogoje; suho, reelativno mraz, jasno – kaj bi si ~lovek `elel lep{ega.«

Start. Start. Start. Start. »Punce gremo »langsam« (te besede zanje {e niso pravilno prevedli, saj smo orali, da je asfalt letel po zraku).«

Do KT 1 prvi vzpon, vmes pa `ivahna debata in obujanje spominov na NOT-e iz preteklih let. ^asa za vse spomine je bilo premalo.

KT1 – Minsko polje. KT1 – Minsko polje. KT1 – Minsko polje. KT1 – Minsko polje. KT1 Minsko »Nimamo dveh kompasov. Jaz ne znam meriti na Suunto«, se je sli{alo po gostem podrastju . Prvi in drugi azimut OK. Gosto {avje je ote`ko~alo merjenje in na tretjem komentar sodnika: »Punce, tole ste pa zgre{ile za nekaj centimetrov."

»Saj potem smo {e noter!«

»Ne no, nekaj decimetrov sem mislil.«

»No, to je pa zato, ker nismo imeli dveh kompasov!«

Hladen tu{ in do KT2 kanal~ki in mo~vara, pa cel kup lu~i (od drugih ekip namre~). Osredoto~eni smo bili samo na karto in relief: »Tukaj gremo na levo!« je padla odlo~itev, medtem ko so ostali v soju lu~i nadaljevali bolj desno. »Ne smejo nas motiti lu~i drugih - potem je konec z orientacijo,« je bil glavni recept ekipe 403. ^asovnica je potekla, kontrole pa ni hotelo biti. »Tukaj bolj na levi bi morala biti,« obe gledata vsaka v svojo karto. Ekipa 401 prileze iz go{~ave, odkoraka v svoji smeri in nato preblisk:«Preblizu smo!« Po nekaj 100 metrih KT2 – hitrostna etapa. KT2 – hitrostna etapa. KT2 – hitrostna etapa. KT2 – hitrostna etapa. hitrostna

Strate{ki posvet: »Po azimutu do daljnovoda, potem pa ob daljnovodu in na koncu proti KT 3.« »Punce, {tartale ste,« zare`i iz {otora zaspan glas kontrolorja. Zasledovalci so kot lov-

ski psi drveli za njimi v breg. Boj s sekundami, spet zoprn teren in hoja v skupini. » Pazite, da ne zgre{imo daljnovoda!« Spet navkreber. »Azimut je bolj desno! Ne gre tam! OK! Nad nami je daljnovod!« Spet nov zalet in KT3 je pred nami. Od KT3 proti {tirici. Od KT3 proti {tirici. Od KT3 proti {tirici. Od KT3 proti {tirici. proti Nahrbtnik z opremo potuje. Vsaka ga nosi nejkaj ~asa. »[e tale kontrola pa obrnemo proti domu!« Kako pomembna je magi~na polovica za moralo ekipe. Na cesti smo. Asfalt, baterije obnemijo in sli{ijo se koraki in spomini z zimovanja, pa rodove finance in dru`abna kronika. ^as mineva, vzpon tudi, vrh in KT4 je na dlani. Z lahkoto. Test PP re{ujejosamo tri, drugi dve pijeta ~aj in {tudirata progo za naprej. »Prva ekipa gr~ic, na kontroli smo! Dober tempo. Dejmo punce, domov gremo!« Proti KT5 Proti KT5 Proti KT5 Proti KT5 KT5. Skupina se deli, karta o~itno daje polet tistim, ki hodijo spredaj. Spet sre~anje s fanti, tokrat doma~imi. »Aha, di{i po doma~em mesu.« Trenutek toplih `elja, vendar za debato ni ~asa in tudi za izmenjavo informacij o progi ne. Strm spust, kolebanje v taktiki, na koncu ena sama odlo~itev- dol na cesto in direktno na KT5 (mrtva) KT5 (mrtva) KT5 (mrtva) KT5 (mrtva) KT5 (mrtva). [e en salto mortale (»v~asih tudi baterija ne pomaga«) in na pot proti {estici. Nekaj 100 metrov in povratek: »Ni prava pot. [e pravi ~as smo ugotovile napako.« KT6 je spet mrtva, vendar enostavna (kako so punce prepri~ane same vase). Spet ostrej{i tempo. »@ivjo, na katero greste?

Kje je, ali je {e dale~?« Vendar stroj samo {e melje in za pogovor ni ve~ ~asa. S {estice na sedmico. S {estice na sedmico. S {estice na sedmico. S {estice na sedmico. {estice Edina prava pot in vedno ve~ ekip na progi. » Gremo v dolino! KT7 in trema pred finalnim obra~unom – signalizacijo. Trenutek miru in koncentracije – pika ~rta pika pika, L….. Trenutki negotovosti, vendar sre~en konec. »To bo soliden rezultat!«

[olska okna `e na vidiku, {e analiza proge in olaj{anje. [e zadnje minute. V {oli smo. »Proga je za nami.« Polegel se je tudi adrenalinski u`itek. [e en ko{~ek v zanimivem mozaiku njihovega spomina. Tudi mojega, saj sem zasledoval zmagovalno ekipo.

In za slovo. »Naslednje leto spet pridemo!«

NOTKOVE PODOKNICE

TVIL - tabornik v impro ligi

Za~elo se je, pomlad, polna luna, pti~ki in ~as, ko nas nekatere malo razganja in druge malo me~e (u~inek obojega je podoben). In zakaj nas ne bi enkrat za spremembo metalo in razganjalo pred publiko, za to~ke in predvsem za zabavo. Odlo~itev je padla in ljubitelji oderske improvizacije iz Ra{i{kega rodu smo k sodelovanju povabili {e druge.

V soboto dopoldan se je pred KS Brod zbralo kar nekaj zabave`eljnih tabornikov. [tiri ekipe, mogo~e se vam bo zdela {tevilka majhna, toda naj vam povem, da v slovenski dr`avni impro ligi tekmuje osem ekip, pa ~eprav taka tekmovanja polnijo dvorano KUD-a `e ve~ let.

Najprej je doma~a ekipa Hozentregarji (ki so se predstavili z baletno to~ko Na Golico) izlo~ila ekipo Kamor veter piha iz Pirana, katerih vrlina je bila, da so se pri{li zabavat in ne tekmovat, ker pa so bili `e tu, so izmed 25 ljudi izbrali {e ekipo.

Tekma med Pastirji iz Kranja (predstavitev s skupinsko pesmijo Metulj~ek cekin~ek in {e nekaterimi odlomki iz razli~nih pesmi, s katerimi so predstavili posamezne ~lane ekipe, za name~ek pa {e vzklik "doma~e") in Pitaj boga iz Postojne (ki so se predstavili v obliki dopisni{kega kluba, jaz zbiram to, on poslu{a ono, oni imajo radi tisto...) je bila `e bolj napeta, vendar so Kranj~ani dokazali svojo premo~ v poznavanju pravil impro lige.

Skupaj smo se odlo~ili, da pavza za kosilo odpade in `e je bila tu tekma za tretje mesto med pora`enci prvih dveh tekem. Piran~ani so se odlo~ili, da tekmo predajo in so na odru vzpodbujali gledalce in sodnike k nizkim ocenam. [portno je bilo, da so vseeno igrali, ne{portno pa to, da se niso borili do konca.

Tekmo za prvo mesto bi morali posneti, saj bi se s takim igranjem dalo dobro uvrstiti tudi v dr`avni in ne le taborni{ki impro ligi. Gledalci so navdu{eno ploskali za pet, redki za {tiri in celo sodnika sta morala podeliti zelo visoke ocene. Pastirji so odnesli pokal in naslov najbolj{ega improvizatorja v ZTS v svoj rodni Kranj, ~eprav do konca niso vedeli, da je zmaga v njihovih rokah.

In igre, ki so nam najbolj ostale v spominu: Pastirja sta odigrala Tenisko in vezalko v kavarni in ~ustva sta menjala vsaj tako hitro, kot so si jih gledalci izmislili (~uskok), tudi frizerka in skinhead z zadnjim stavkom: "Kam so {le vse ro`ice" sta bila dobra, dobra je bila igra Chinese box (Postojna), kjer smo videli ovco in ~obana na hercegovskem polju, navdu{ili pa sta nas tudi dve uprizoritvi neznanega predmeta, ~istilec za odtoke in zama{ek za odtoke.

Izzvan je bil tudi voditeljski trio (oba sodnika in povezovalec) in odigral en neznani predmet z zama{kom od plastenke. Tudi sami sebe smo presenetili in dokazali, da lahko organiziramo tovrstna tekmovanja tudi v prihodnje.

In {e dva ali trije ki~asti stavki za konec: Ekipe so si res prislu`ile nagrade, saj so bile tekme na visokem nivoju, kljub mnenju ~lanov ene ekipe, ki so najprej zamudili, nato pa z dolgimi nosovi bojkotirali tekmovanje. Hvala Igorju in Maru{i, ki sta odli~no sodila. Drugo leto pa se spet vidimo, a ne?

Rezultati: Rezultati: Rezultati: Rezultati: Rezultati:

1. PastirjiRS@, ml. Kranj

2. HozentregarjiRaR Ljubljana

3. Pitaj bogaRKV Postojna

4. Kamor veter pihaRMS Piran

SODNI[KI TE^AJ V BOHINJU

[e dobro, da imamo Crgo! Saj bi se druga~e gnetle po vlakih in avtobusih in bi porabile pet ur, s Crgo in njegovo super{kodo pa smo bili tam v pi~lih dveh urah ...

XI. SNOUB se je odlo~ila pove~ati {tevilo sodnikov in poslati na sodni{ki te~aj {tiri perspektivne tabornice. In tako smo se Ajda, Renata, Tanja in moja malenkost zna{le v Bohinju, na milost in nemilost predane vsem predavateljem. Pa ni bilo tako hudo! Zbrani smo bili iz vseh vetrov, saj je bil to prvi dr`avni sodni{ki te~aj po "nevemkolkih" letih. Zato smo se morali (beri: bi morali) na njega dobro pripraviti. Najprej smo pisali uvodne teste, ki smo jih vsi bolj ali manj uspe{no re{ili, naslednji dan pa smo se podali v spomladansko, de`evno bohinjsko jutro, da bi se v enem kratkem dnevu nau~ili ~imve~. In tako se je tudi zgodilo. Postavljali smo signalne stolpe, A-je, {otore, ognje in "nevemkaj{evse". Bilo je zabavno, pa {e pou~no in koristno povrhu. Moram priznati, da {e nikoli nisem postavila dvo~lenskega bivaka v 11-ih minutah. Vmes smo {e malo jedli in se spoznavali s svojimi "cimri" in sotrpini. Zve~er smo se igrali igrice, ki so nam iz glave vrgle vse skrbi za zaklju~ni test, ki je bil naslednji dan. Takoj zjutraj po zajtrku smo za~eli pisati. Mu~ili smo se, {tudirali, mozgali, malo pisali, pa spet {tudirali in nazadnje nalogo vsi uspe{no opravili. Vsi zadovoljni in veseli smo se poslovili in od{li vsak na svoj konec. Mi pa smo se s Crgo in njegovo super{kodo ustavili {e v Gornjem Gradu na pici ter v Tepanjah na "krem{nitah (Crga je ~asto!)", nato pa smo se vrnili nazaj v na{ preljubi Maribor.

Jasna V., XI. SNOUB

Foto: Ajda

DELO VODNIKA NA

TABORJENJU

Na taborjenju se navajamo na taborni{ki na~in `ivljenja. Je na{a najdalj{a in najzahtevnej{a akcija; akcija s katere naj bi se vrnili domov vsi zadovoljni, z novimi izku{njami, znanjem in prijatelji.

Nanj se pripravljamo kar ve~ji del leta. Medtem smo ~lane `e dodobra spoznali na sre~anjih, izletih in drugih akcijah. Precej dobro vemo, kaj jih zanima, privla~i, katere so tiste igre, ki bi jih lahko igrali do onemoglosti. To poznavanje vpletemo pri pripravi in oblikovanju programa.

Na taboru pa se bodo na{i varo- na{i varo- na{i vanci vanci vanci, za katere smo prevzeli odgovornost dan in no~, sre~ali {e s tem, da jih bo pono~i same strah iti na latrino, da ne znajo ali pa slabo pospravijo {otor, da pustijo opremo zunaj {otora, da se bojijo predvsem bliskanja in grmenja, `ivali (seveda stalno nekaj sli{ijo, svetijo v no~). Nekateri so izbir~ni pri hrani, ne poznajo {tevilnih pesmi, ki jih prepevamo ob tabornem ognju. Lahko jih novi ~evlji, kupljeni nala{~ za taborjenje, o`ulijo, premaga jih domoto`je ali pa se jokajo za vsako figo. Za nas malenkosti, za otroke pa stvari, ob katerih potrebujejo pomo~ in nasvet. [e posebej z novimi ~lani imajo vodniki na taboru veliko dela.

Vodnik uskladi svoje obveznosti in potrebni prosti ~as tako, da mu pomagajo {e drugi izku{eni taborniki. Tudi program je razli~en in ne zahteva vedno obvezne udele`be vodnika skupaj s svojimi ~lani. Vendar mlaj{i ko so ~lani, bolj ga potrebujejo.

Priprave na taborjenje Priprave na taborjenje Priprave na taborjenje Priprave na taborjenje obsegajo dobro fizi~no aktivnost, programsko pripravo in pravo~asno pripravo opreme. Vsakdo potrebuje spalno vre~o, zlo`ljivo posteljo (je bolj{a kot

blazina), uhojene ~evlje, baterijo in {e kaj. Na taborjenju se znajdejo tudi tisti ~lani, ki jih star{i po{ljejo le na taborjenje, programa med letom pa se niso udele`evali. Tak ni pravi tabornik, ampak nekdo, ki `eli ceneje pre`iveti po~itnice, zato mu je treba pomagati.

Kaj vse lahko zajema program na taboru?

Sre~evanje z doma~ini in spoznavanje bli`nje okolice tabora, postavljanje pe~i, peka kruha ali pice, priprava le`i{~a v naravi, preno~evanje v jami ali votlini, izdelava son~ne ure, zmaja, ladjice, mlin~ka... so le nekatere aktivnosti iz programa.

Postavimo pionirske objekte in toteme, pripravimo indijanski dan.

Orientacijski in planinski pohodi, ogledi okoli{kih kulturnih in naravnih znamenitosti, {portne in dru`abne igre.

V de`ju, ko se ne bomo podali prav dale~, zapolnimo program z raznimi likovnimi delavnicami, pripovedovanjem, kvizi, ali pa obiskom pokritega kopali{~a, muzeja, razstave, ...

Kadar obstaja mo`nost, da jahamo, se vozimo s kanuji, plezamo, plavamo, pripravimo tudi to.

Program bo odvisen od lokacije taborjenja, letnega ~asa, koliko ~asa taborimo, {tevila tabore~ih, od njihovih izku{enj in starosti. In seveda koliko je izku{enih vodnikov in vodij na taborjenju.

Ne pozabimo na zapisovanje dnevnih dogodkov in zapisovanje dnevnih dogodkov zapisovanje dnevnih dogodkov in zapisovanje dnevnih dogodkov zapisovanje fotografiranje fotografiranje fotografiranje fotografiranje fotografiranje. ^e ni zabavno bele`enje ob samem doganju, pa bo toliko bolj zanimivo branje teh zapiskov ~ez nekaj let.

Simona Kos, Ale{ Ferenc; @erjavov rod, Dolsko

KAJ LAHKO SPOMLADI VIDIMO NA NEBU

Ve~krat mi ljudje pravijo, da se zve~er v~asih ozrejo v jasno nebo, pa kljub temu, da so prebrali `e kar nekaj ~lankov o astronomiji, {e vedno ne morejo najti na nebu drugega kot Veliki in Mali voz, pa morda Oriona. Zato naj mi prosim oprostijo tisti, ki imajo malo ve~ astronomskih izku{enj, kajti ~lanek bo tokrat bolj namenjen za~etnikom.

Glede na to, da vas ve~ina `e pozna Veliki voz, je to ~udovito izhodi{~e, saj lahko Veliki voz slu`i kot izvrsten ka`ipot po nebu. Poleg tega, da lahko z njegovo pomo~jo najdemo Severnico, pa nam pomaga najti tudi druga bli`nja ozvezdja. V spomladanskem ~asu se Veliki voz nahaja skoraj v zenitu in ne morete ga zgre{iti, ~e samo pogledate kvi{ku. ^e ste obrnjeni {e proti jugu, bodo pred vami ravno zvezde, kot na sliki. ^e polkro`no podalj{amo oje Velikega voza, pridemo do glavne zvezde Volarja. Zvezde v posameznih ozvezdjih ozna~ujemo z gr{kimi ~rkami. Tako je glavna zvezda v nekem ozvezdju Alfa, sledi ji Beta, nato Gama itd. Nekatere izmed svetlej{ih zvezd nosijo tudi svoja

lastna imena. Alfi Volarja pravimo tudi

Arktur. Arktur je hkrati tudi ena najsvetlej{ih zvezd, ki jih lahko vidimo na nebu. ^e z na{im podalj{evanjem ojesa

Velikega voza nadaljujemo, naletimo na Spiko, ki predstavlja zvezdo Alfa v Devici. Ozvezdje Lev le`i nekako pod Velikim vozom. Do zvezde Alfa, imenovano tudi Regul pridemo, ~e podalj{amo

prvi dve zvezdi voza proti jugu. ~e pa bi podalj{ali zadnji dve, bi pri{li nekako do zadnjih {ap le`e~ega leva. [e bolj desno (proti zahodu) sta Kastor in Poluks, Alfa in Beta ozvezdja Dvoj~ka, do katerega vodi podalj{ek diagonale voza med ojesom in zadnjim kolesom. ^e pa boste hoteli videti Kapelo (Alfo Voznika), boste morali pogledati krepko ~ez desno ramo. Do nje pridemo s podalj{kom gornjih dveh zvezd voza. Oriona in Velikega psa boste v maju morda {e videli, kasneje pa bosta `e izginila za zahodnim obzorjem. Oriona izdaja zna~ilna oblika, ki jo tvori njegovih sedem svetlih zvezd, od katerih srednje tri ka`ejo proti najsvetlej{i zvezdi neba - Siriusu ali Siriju, ki je Alfa Velikega psa.

Po zadnjih izra~unih tirnice Asteroida 1997 XF 11 znanstveniki zatrjujejo, da asteroid oktobra 2028 ne bo tr~il v Zemljo. Trenutni izra~uni ka`ejo, da se bo 26. oktobra 2028 le pribli`al Zemlji in sicer na pribli`no milijon kilome-

trov, kar ustreza skoraj trikratni razdalji med Zemljo in Luno. Zaenkrat si torej lahko oddahnemo!

SAJ NI RES, PA JE!

SAJ NI RES, PA JE!

SAJ NI RES, PA JE!

SAJ NI RES, PA JE! ^lovek je vedno sanjal o mo`nosti raziskovanja vesolja. V ta namen si je izmi{ljal najrazli~nej{a plovila, ki bi lahko prepotovala neizmerljive razdalje. Velik korak v tej smeri je ~love{tvo storilo 21. julija 1969, ko je ameri{ki astronavt Niel Armstrong stopil s svojim

Polet "Bledoli~nikov"

Indijanski polet v Vesolje

Za~etek poletja: 21.06.1998 ob 16:02

"malim korakom" na Luno. Toda kje so {e zvezde in druge galaksije! Znanstvena fantastika je naredila svoje. Samo poglejmo filme, kot so Vojna zvezd ali Zvezdne steze. Teoretiki - konstruktorji so si izmi{ljaji fotonske ladje, ki bi se lahko pribli`ale svetlobni hitrosti, svoje pa je dodala tudi teoreti~na mo`nost zamrzovanja ~love{kih teles in s tem ustavitev staranja med poletom. Toda tudi ~e bi vse to bilo izvedljivo, smo tu {e navadni Zemljani, ki verjetno ne bomo do`iveli vrnitve tak{ne ladje, {e manj pa, da bi sami izkusili tak{no potovanje. No, ju`noameri{ki Indijanci naprimer v tak{nem potovanju sploh ne vidijo problema. Vsak izmed njih se je menda `e odpravil na tak{no potovanje, obi- Spomladansko ve~erno nebo

skal sosednje svetove, obiskal tam prijatelje in se potem varno spet vrnil domov. Vpra{ate kako? Recepta ne vem! Menda pa poznajo posebno me{anico

raznih rastlin, ki jih pripravijo na poseben na~in. Po Vesolju potujejo v duhu in ne telesno, pri tem pa jim pomagajo rastline.

PRVO POMO^ PRVO POMO^

"Kaj naj vzamem s seboj na izlet?" To je ve~no vpra{anje, ki si ga zastavlja vsak tabornik, ko stoji pred praznim (na koncu vedno premajhnim) nahrbtnikom in zaman upa, da ne bi ~esa pozabil doma. @al pa se pogosto dogaja, da ostane doma komplet za prvo pomo~ (PP). Tu in tam ima kdo kak{en obli`, ve~ina pa niti tega ne. Menim, da bi moral imeti vsak tabornik svoj "`epni" komplet PP, na izletih in drugih akcijah naj bi vod imel en skupinski komplet PP, za taborjenja in zimovanja pa naj bi rod uporabljal malo ve~ji komplet PP. Osebni komplet PP naj bi bil spravljen v nepremo~ljivi torbici ali v manj{i, dobro zatesnjeni {katli, srednji komplet PP je bolje, ~e je spravljen v primerni torbi, ker ga je la`je spraviti v nahrbtnik, za taborni oz. najve~ji komplet PP pa menim, da je dobro, ~e je spravljen v vodotesni {katli ali kov~ku.

Simboli~na fotografija

Pred leti smo se v na{em rodu naveli~ali vedno premajhne torbice PP, iz katere so vedno padali povoji, nekaj dni po za~etku taborjenja pa je bila njena vsebina tudi dodobra preme{ana, zato smo kupili velik plasti~ni kov~ek za gospodinjstvo, v katerega smo lahko vse lepo zlo`ili, pa tudi za transport je bolj primeren.

Da bi vam olaj{al delo, sem se sprehodil po ljubljanskih trgovinah s tovrstno opremo in pregledal posamezne komplete prve pomo~i. Ponudba je bolj skromna (vsaj kar se ti~e kompletov, primernih za tabornike), verjetno pa se za take razmere na trgu lahko zahvalimo nedore~enosti zakona (zastarelosti), ki ne opredeljuje, kaj naj bi ti kompleti vsebovali, vendar ve~ o tem kasneje (v tujini so kompleti PP za skavte skoraj v vsakem katalogu).

Pod drobnogled sem vzel tri skupine kompletov:

1. manj{i kompleti PP, primerni za osebno uporabo

2. srednji kompleti PP za manj{e skupine (vod)

3. ve~ji kompleti PP za taborjenja in zimovanja.

PESTRA PONUDBA

Punudnike tovrstne opreme bi lahko razdelil v tri skupine: v prvi so trgovine, ki imajo pestro ponudbo kompletov PP (Sanolabor, Tosama), prodajajo pa tudi obvezilni material in re{evalne pripomo~ke. V drugi so tiste trgovine, ki sestavljajo in dobavljajo komplete PP, obvezilni material in re{evalne pripomo~ke po naro~ilu (Eumedic in Medicopharmacia). V tretjo skupino pa bi uvrstil tiste trgovine, ki imajo na zalogi obvezilni material ter druge pripomo~ke, tu in tam pa prodajajo tudi kak{en komplet PP (lekarne, Sanita, MediGO in Sa-

lus). Prav gotovo pa to niso vsi ponudniki tovrstne opreme pri nas (menda jih je na [tajerskem {e kar precej).

Pri Sanolaborju Sanolaborju Sanolaborju Sanolaborju Sanolaborju (Cigaletova ul. 9, Ljubljana, ali v centru Interspar v BTCju v Ljubljani) imajo osebni komplet za PP (Tosama) za 2.889,60 SIT - torbica za na pas. Toda pozor: v kompletu so tudi tablete za razku`evanje vode, zato odsvetujem nakup tega kompleta za mlaj{e tabornike. Zelo podoben komplet prodajajo v Tosami za 1.371,30 SIT, ki pa je brez tablet. Torbica je narejena iz nepremo~ljivega materiala (je res, ker sem jo stu{iral), vendar pa {ivi niso varjeni, niti ni za{~itena zadrga,

precej velik. Prodajajo tudi omarico za PP (Tosama) za 15.750,00 SIT, ki pa je brez maske za umetno dihanje in opornice za imobiliziranje (v Tosami stane 12.116,00 SIT).

tako da de` dodobra namo~i njeno vsebino in jo je v primeru de`ja bolje sneti s pasu in spraviti v nahrbtnik ali pa `e doma spraviti obli`e v nepremo~ljivo vre~ko; povoje ni potrebno, ker so `e za{~iteni. Od ve~jih kompletov ponujajo prenosni plasti~ni kov~ek "Sport" velikosti 45x34x17 cm z nosilcem za pritrditev na steno za 26.590,00 SIT (dobavlja Eumedic, g. Ban, tel: 061/667929, pri njih stane "samo" 20.990,00 SIT). Komplet vsebuje poleg obvezilnega materiala {e opornico za imobilizacijo, masko za umetno dihanje in {karje. Kov~ek je vodotesen in bolj primeren za taborno PP kot za na izlete, ker je

V Tosami Tosami Tosami Tosami (Vir pri Dom`alah - ind. prodajalna) prodajajo `e omenjeni osebni komplet, tri velikosti plasti~nih kov~kov z nosilci ter manj{o (v rodovih jo ve~inoma `e poznate) in ve~jo torbo PP. Kov~ki PP so veliki 26x17x11 cm (9.272,60 SIT), 31x21x13 cm (18.399,20 SIT) in 40x30x15 cm (29.774,90 SIT). Med njimi ni bistvenih razlik (razen po koli~ini obvezilnega materiala). V manj{em kov~ku ni o~esne komprese, termalne folije (zlatosrebrna re{evalna folija) in vate. V srednjem kov~ku manjka samo vata. Torbi za PP sta namenjeni Civilni za{~iti in kot taki opremljeni predvsem za naravne nesre~e, staneta pa 10.741,00 SIT oz. 27.456,00 SIT. ^e ju primerjamo med seboj, v manj{i ni prvega trebu{nega povoja, maske za umetno dihanje in lateks rokavic, v ve~ji (30x30x15 cm) je ustrezno ve~ povojev, manjka pa vata, pri obeh pa ni termalne folije in o~esnih kompres. Ve~ja ima dva prekata in je narejena iz nepremo~ljivega materiala, vendar enako kot pri osebnem kompletu {ivi niso varjeni, niti ni za{~itena zadrga. Manj{a torbica ima en predal pregrajen na pol in se zapira na preklop.

NOV TOSAMIN KOMPLET

Pri Tosami pa ne mirujejo in pripravljajo nov komplet za PP v torbici (kolikor vem, bi morala biti reklama zanj `e v tej {tevilki Tabora), velikosti 32x22x14 cm, z dvema lo~enima prekatoma. Po pestrosti vsebine bo primerljiva z velikim kov~kom, le da bo obvezilni material v manj{ih koli~inah. Po velikosti in po zalo`enosti z materialom

Simboli~na fotografija

bi jo lahko priporo~al za na vodove izlete in druge vodove akcije (ne poznam {e cene). Glede na koli~ino obvezilnega materiala torbice lahko uvrstim med srednje velike kov~ke.

Eumedic d.o.o. Eumedic d.o.o. Eumedic d.o.o. Eumedic d.o.o. Eumedic (@u`emberk - g. Ban, tel: 061/667-929) prav tako ponuja komplete PP s Tosamino vsebino (ga sestavijo po `elji). Na voljo imajo tudi `e opisani kov~ek "Sport". V njihovem katalogu sem zasledil, da je mogo~e namesto kov~ka naro~iti tudi torbo, nisem pa mogel tega dejansko preveriti, kakor tudi ne "vodotesnost" le-te. Prav tako tudi ponujajo (po naro~ilu) manj{i osebni komplet za PP, ki je v {katli, `al pa nimam cene, da bi ga lahko primerjal s Tosaminim kompletom. Tudi pri njih lahko naro~i{ samo kov~ek za PP brez obvezilnega materiala.

Medicopharmacia d.o.o. Medicopharmacia d.o.o. Medicopharmacia d.o.o. Medicopharmacia d.o.o. d.o.o. (Topni{ka 4a, Ljubljana - ga. Plut, tel: 061/ 1755-300) ponuja precej {iroko paleto kompletov za PP, vendar mi niso `eleli povedati cen, tako ne morem primerjati konkuren~nosti njihovih kompletov. V redni ponudbi imajo kov~ke, ki so po vsebini in velikosti primerljivi s Tosaminimi (cena?). V njihovem katalogu pa sem na{el torbo PP (29x21x7,5 cm): "SCOUT Sport and Hobby Emergency Set" namenjeno prav tabornikom, ki je podobna tej, ki jo bodo pripravili pri Tosami. Izdelana je iz nepremo~ljivega materiala, ima en prekat in se zapira z zadrgo (op. p.: malce je vpra{ljiva njena nepremo~ljivost). Torba je sicer tanj{a, v kompletu pa sta tudi hladilni spray in razku`ilo za rane, manjka pa zavitek vate. Ker ni prilo`en koli~inski seznam in tudi cene ne poznam, je ne morem primerjati z novo Tosamino torbo, po vsebini in velikosti pa sta seveda enako primerni za vod ali dva.

LEKARNE IN TRGOVINE

V lekarnah lekarnah lekarnah lekarnah na~eloma nimajo kompletov PP (razen za motor in avto), se pa lahko pri njih oskrbimo z vsem obvezilnim materialom, obli`i, ... ipd.

V trgovini Sanita Sanita Sanita Sanita (Kolodvorska 20, Ljubljana) imajo na voljo samo srednje velik kov~ek PP (10.949,40 SIT), ki ga dobavlja Golja d.o.o. V kov~ku najdemo milo v prahu, stekleni~ko razku`ila in preparat za opekline, pogre{am pa re{evalno folijo, masko za umetno dihanje in pinceto. V trgovini se lahko naro~ijo tudi druga~e sestavljeni kompleti PP, verjetno pa bo najbolje, da se obrnete

V nekaterih trgovinah s planinsko s planinsko trgovinah s planinsko s planinsko planinsko in alpinisti~no opremo in alpinisti~no opremo in alpinisti~no opremo in alpinisti~no opremo in alpinisti~no opremo je mogo~e kupiti uvo`ene komplete PP za planince (5.000,00 - 7.000,00 SIT), vendar se kmalu teh kompletov pri nas verjetno ne bo dalo ve~ dobiti, ker jih te trgovine ne smejo prodajati, drugim se pa ne spla~a.

direktno na dobavitelja.

MediGO MediGO (Trubarjeva 54, Ljubljana) prodaja samo komplet za kolesarje (1.287,00 SIT), ki je po vsebini podoben Tosaminemu, koliko pa je za{~iten proti de`ju, boste morali presoditi sami, ker mi ga `al niso dali na testiranje.

Naj na koncu omenim {e Salus Salus Salus Salus Salus d.d. d.d. (Ma{era-Spasi~eva ul. 10, Ljubljana), ki prodajajo torbice za prvo pomo~ prazne ali kot komplet z obvezilnim materialom: najmanj{a 9x13x5 cm stane 989,00 SIT, srednja 23x15x8 cm stane 2.185,00 SIT in najve~ja 31x14x18 cm 2.760,00 SIT (vse cene veljajo za torbice brez vsebine). Po velikosti sodijo med manj{e komplete za PP.

[e drobno neuradno opozorilo! Kot sem `e uvodoma omenil, {e nimamo ustreznega predpisa, ki bi natan~no dolo~al, kaj mora vsebovati komplet PP bodisi za taborjenja bodisi za manj{e skupine kot je vod, ko se odpravi na izlet ali kak{no drugo akcijo. Menda pa je ta zakon `e predlagan, torej je samo {e vpra{anje ~asa, kdaj bo stopil v veljavo, zato menim, da se spla~a po~akati z ve~jimi nakupi do sprejetja tega zakona oz. nabaviti le najnujnej{e, ker brez opreme za prvo pomo~ pa~ ne moremo biti. Bodite tudi pazljivi pri nakupu uvo`enih artiklov (obvezilni material, re{evalni pripomo~ki, ... ipd.), ~e so sploh registrirani za prodajo pri nas oziroma imajo dovoljenje za prodajo! Poskusil se bom bolj podrobno pozanimati v zvezi z novim zakonom, zato lahko pri~akujete v eni izmed prihodnjih {tevilk Tabora {e kak{en ~lanek n a to temo.

Marko Svetli~i~

Simboli~na fotografija

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

RAZPIS DR@AVNIH

MNOGOBOJEV ZA VSE KATEGORIJE

Zveza tabornikov Slovenije (komisija za program ZTS), Rod sne`ni{kih ru{evcev iz Ilirske Bistrice in Rod Druge grupe odredov iz Celja razpisujejo dr`avne mnogoboje za leto 1998.

MAJ '98

Prijave po{ljite na ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana, za mnogoboj MM^ do 5. junija in za mnogoboj GG, PP, GR do 12. junija 1998 oziroma takoj po opravljenih obmo~nih mnogobojih. Na mnogobojih bo pester spremljajo~ program, v katerem bodo sodelovali tudi udele`enci tekmovanj. Zato naj udele`enci vseh mnogobojev pripravijo kratke programe za predstavitev rodu in ekipe ter s seboj prinesejo spomin~ke, ki jih bodo podarili prijateljem iz drugih krajev.

REPUBLI[KO ORIENTACIJSKO

MNOGOBOJ ZA MURNE, MEDVEDKE IN ^EBELICE

MNOGOBOJ ZA MURNE, MEDVEDKE IN ^EBELICE ZA

Mnogoboj za murne in M^ bo v Ilirski Bistrici od 12. do 14. junija 1998. Zbor ekip bo v petek ob 16.30 v Ilirski Bistrici. Zbor ekip murnov je v soboto, 13. junija ob 9. uri. Na dr`avnem mnogoboju za murne lahko sodelujejo s po eno ekipo vsi rodovi, ki so sodelovali na obmo~nih mnogobojih v kategoriji murnov. Ekipe bodo tekmovale v naslednjih skupinah:

·murni (pred{olski otroci)

·1. skupina - M^ (rojeni leta 1991 in 1990)

·2. skupina - M^ (rojeni leta 1989)

·3. skupina - M^ (rojeni leta 1988)

·4. skupina - M^ (rojeni leta 1987)

Na dr`avnem mnogoboju medvedkov in ~ebelic lahko sodelujejo vse prvouvr{e~ne ekipe z obmo~nih mnogobojev. Poleg teh ekip lahko sodelujejo {e vse ekipe, ki bodo na obmo~nih mnogobojih zelo uspe{ne (vsaj 75 % to~k). Mnogoboji bodo potekali po veljavnih pravilih za taborni{ke mnogoboje, ki jih je izdala ZTS v knji`ici Mnogoboji, maja 1996. Udele`enci bodo za spanje potrebovali spalne vre~e, armaflekse in copate za hojo po telovadnici. [tartnina za ekipo kakor tudi to~en kraj zbora ekip bodo rodovi dobili naknadno po po{ti. Tekmovanje bo zaklju~eno z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad v nedeljo, 14. junija do 12. ure.

MNOGOBOJ ZA GOZDOVNICE IN GOZDOVNIKE, POPOTNICE MNOGOBOJ ZA GOZDOVNICE IN GOZDOVNIKE, MNOGOBOJ ZA GOZDOVNICE IN GOZDOVNIKE, POPOTNICE MNOGOBOJ ZA GOZDOVNICE IN GOZDOVNIKE, ZA IN POPOTNIKE TER GR^E IN POPOTNIKE TER GR^E POPOTNIKE

Mnogoboj za GG, PP in gr~e bo od 19. do 21. junija 1998 v Celju. Zbor ekip bo v petek, 19. junija ob 17. uri. Na dr`avnem mnogoboju gozdovnikov, popotnikov in gr~ lahko sodelujejo vse ekipe, ki to `elijo in izpolnjujejo pogoje pravil. Ekipe bodo tekmovale v naslednjih skupinah lo~eno:

·5. skupina - GG (rojeni leta 1986 do 1983)

·6. skupina - PP (rojeni leta 1982 do 1978)

·7. skupina - GR^ICE in GR^E - mlaj{i (rojeni leta 1977 do 1968)

·8. skupina - GR^ICE in GR^E - starej{i (rojeni leta 1967 in prej)

Mnogoboji bodo potekali po veljavnih pravilih za taborni{ke mnogoboje, ki jih je izdala ZTS v knji`ici Mnogoboji, maja 1996. Udele`enci bodo za spanje potrebovali svoje {otore, spalne vre~e, armaflekse, … Informacije o {tartnini, to~en kraj zbora ekip, kakor tudi izbrane panoge za GG in gr~e bodo rodovi dobili naknadno po po{ti.Tekmovanje bo kon~ano z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad v nedeljo, 21. junija 1998 do 12. ure.

TEKMOVANJE - ROT @IRI '98

Rod zelenega @irka iz @irov bo organizator leto{njega Republi{kega orientacijskega tekmovanja. Tekmovanje bo potekalo od 25. do 27. septembra 1998 v okolici @irov. Kategorije so naslednje:

Popotnice (od 15 do 20 let)

Popotniki (od 15 do 20 let)

Gr~ice (od 21 let naprej)

Gr~e ( od 21 let naprej)

Za leto kategorije PP se {teje tisto, v katerem tekmovalci dopolnijo 15 let, za gr~e pa 21 let. Ekipe iz enega rodu imajo lahko svojega predstavnika rodu, ki spremlja ekipo na poti od doma~ega kraja do kraja tekmovanja in nazaj in strokovno svetuje svojim ekipam, vendar samo do pri~etka tekmovanja.

Veljavna pravila za tekmovanje najdete v priro~niku Mnogoboji (april 1996). V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi ime, priimek, naslov in telefon vodje ekipe. Da se bo ROT-a udele`ilo ~im ve~je {tevilo ekip iz vse Slovenije, bo organizator poizku{al zagotoviti ~im ni`jo {tartnino. Ostale informacije pri~akujte na prihodnjih akcijah, v naslednjih {tevilkah revije Tabor in na teletekstu TV Slovenija, stran 362.

RAZPIS VODNI[KIH TE^AJEV

MZT LJUBLJANA IN OBLJUB.

OBMO^JA

1. MESTNA ZVEZA TABORNIKOV LJUBLJANA razpisuje te~aj za vodnike M^ te~aj vodnike M^ vodnike in

GG GG. Te~aja bosta potekala skupaj, od 17. do 27. avgusta 1998, v Borovcu pri Ko~evski Reki.

Ljubljanski rodovi naj prijavijo kandidate za oba te~aja, rodovi iz Obljubljanskega obmo~ja pa kandidate za te~aj za

GG do do do do do

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV TABORNI[KI VESTNIK

29. v pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana, s pripisom “za vodni{ki te~aj MZT Ljubljana”. Po tem datumu bomo do 12. junija sprejemali {e prijave iz ostalih obmo~ij. [tevilo te~ajnikov bo omejeno na 60, zato ne odla{ajte s prijavo.

29. maja 1998

29. maja 1998

29. maja 1998

29. maja 1998

Pogoji za pristop na te~aj so: kon~ana osnovna {ola in znanje 2. lista (te~aj za vodnike M^), oziroma 16 let in znanje 3. lista (te~aj za vodnike GG).

Prijava naj vsebuje naslednje podatke o kandidatih: ·ime in priimek

·rojstni datum

·naslov

·rod

·te~aj za katerega velja prijava

Kandidatom bomo poslali osebno prijavnico in vse ostale podatke neposredno na doma~i naslov.

Za ljubljanske rodove je cena te~aja za vodnike M^ 20.000 SIT, cena te~aja za vodnike GG pa 22.000 SIT. Za rodove izven

Ljubljane je te~ajnina vi{ja za 2.000 SIT (M^ 22.000, GG 24.000 SIT), ker zanje ne bodo zagotovljena sredstva iz mestnega prora~una.

Denar naka`ite na `iro ra~un ZTS 50101-678-47184, obvezno navedite sklic na {tevilko 1150 + [IFRA RODU na {tevilko + [IFRA RODU na + RODU in namen za za za za vodni{ki te~aj MZT Ljubljana vodni{ki MZT Ljubljana vodni{ki te~aj MZT Ljubljana vodni{ki MZT Ljubljana vodni{ki Ljubljana.

2. OBLJUBLJANSKO OBMO^JE

razpisuje te~aj za vodnike M^ te~aj za M^ M^. Tudi ta te~aj bo potekal od 17. do 27. avgusta 1998, predvidoma v @agi ob Kolpi.

Rodovi naj prijavijo kandidate za te~aj do 29. maja 1998 do 29. maja 1998 do 29. maja 1998 do 29. maja 1998 maja v pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana, s pripisom “za vodni{ki te~aj Obljubljanskega obmo~ja”.

Pogoji za pristop na te~aj za vodnike M^ so enaki kot za ljubljanski te~aj. Tudi podatki o prijavljenih naj bodo enaki. Kandidatom bomo poslali osebno prijavnico in vse ostale podatke neposredno na doma~i naslov.

Cena te~aja je 20.000 SIT. Naka`ite jih na `iro ra~un ZTS 50101678-47184, sklic na {tevilko 1156) + [IFRA RODU na {tevilko + [IFRA RODU na + RODU, za za za za za vodni{ki te~aj obljubljanskega vodni{ki obljubljanskega vodni{ki te~aj obljubljanskega vodni{ki obljubljanskega vodni{ki obmo~ja obmo~ja obmo~ja.

KANU [^UKA ZLET

Sobota Sobota Sobota Sobota

·do 15.00 prihod v tabor

·ob 16.00 zbor ekip

·ob 16.30 vrisovanje v karto

·ob 17.00 izdelovanje vesla, lokostrelstvo

·ob 20.00 ve~erja

·ob 21.00 taborni ogenj (s programom)

Nedelja: Nedelja: Nedelja: Nedelja:

·ob 7.00 vstajanje, zajtrk

·ob 8.00 pri~etek tekmovanja

·ob 14.00 kosilo

·ob 15.00 razglasitev rezultatov

Prijave po{ljite po tel./fax na naslov TUR SERVIS d.o.o., ^abranska 8, 1380 Cerknica, tel: 061/793-793, fax: 061/791-332.

Prijavnica naj vsebuje ime ekipe in rodu, naslov in telefon vodje ekipe. Prijave so mo`ne tudi na dan prireditve, vendar je {tartnina vi{ja za 50 %. [TARTNINA zna{a za tabornike 2.500,00 SIT in za rekreativce 1.900,00 SIT na osebo. [tartnino pla~ajte najkasneje do torka, 26. maja 1998, na `iro ra~un ROD JEZERSKA [^UKA, CERKNICA, {t. 50160-678-59220, s pripisom za KANU [^UKA

ZLET 98.

Tekmuje se v dveh kategorijah:

taborniki taborniki taborniki (tri~lanska ekipa nad 16 let; lo~eno se bo to~kovala tudi dru`inska kategorija otrok do 11 leta) rekreativci rekreativci rekreativci rekreativci (dvo~lanska ekipa nad 16 let)

Tekmovalci opravljajo naslednje naloge: lokostrelstvo, izdelovanje vesla, hitrostna etapa, razna spretnostna tekmovanja, za taborni{ke ekipe vrisovanje v karto in {e kaj.

Obvezna oprema ekipe je : kanu, dve vesli, re{ilni jopi~ (brez njih ekipe tekmujejo na lastno odgovornost), no`, sekira, jedilni pribor in skodelica, topografski pribor, lok (brez merilnih naprav) in tri pu{~ice. Taborni{ke ekipe morajo imeti tudi {otor (T4).

RJ[ Cerknica vas vabi na Notranjsko

Borza tabornih prostorov

1. Rod jadranskih stra`arjev iz Izole oddaja v najem taborni prostor Jagodje nad Izolo.

Opis prostora:

·zmogljivost: cca 50 {otorov tip tabornik

Taborni{ki ROD JEZERSKE [^UKE iz Cerknice razpisuje 14. orientacijsko tekmovanje KANU [^UKA ZLET 98, ki bo 30. in 31. 30. in 31. 30. in 31. 30. in 31. in 5. 1998

5. na Cerkni{kem jezeru. Zbor taborni{kih ekip bo v soboto, 30. maja 1998, ob 16.00 uri na tabornem prostoru ob jezeru (glej ka`ipote). Za rekreativne ekipe bo zbor v nedeljo, 31. maja 1998, ob 8.00 v taboru. V primeru slabega vremena bo zlet 6. in 7. junija 1998. Ekipe bodo pravo~asno obve{~ene.

5. 1998

5. 1998

5. 1998

PROGRAM:

·opremljenost prostora: dovoz z avtobusom ali tovornjakom, teko~a voda, kuhinjski objekt 6x6 m opremljen s koriti, zidani WC z umivalnico

·odaljenost od: morja (pla`e) cca 1 km, trgovine 0.5 km, po{te 0.5 km, avtobusne postaje 0.5 km, vlaka 6 km.

Prosti termini:od 1. 6. 98 do 28. 7. 1998 in od 6. 8. 98 do 31.

8. 1998

TABORNI[KI VESTNIK

Okvirna cena: 6000 SIT/dan + poraba vode po {tevcu. Cena velja za ~lane ZTS.

Mo`nost izposoje taborne opreme, elekt. agregata, kanuja, ~olna itd.

Pisne ponudbe na naslov: RJS IZOLA, P.P. 1, 6310 IZOLA do 1. 6. 98.

Kontaktna oseba: Franko Slavec, 066/68-087 (doma), 066/483216 (slu`ba)

2. Rod Sivega volka iz Ljubljane daje v najem taborni prostor v Kal-Koritnici od 3. 8. 1998 naprej. Na prostoru lahko tabori do 80 tabore~ih (50 {otorov, kuhinja, jedilnica). Sanitarije niso urejene. Izvir pitne vode ob taboru. Cena 3300 SIT/dan. Informacije: Rade Pribakovi~, tel. 061/221 856, 218 609, rade.p @siol.net.

3. Morda imate te‘ave z organizacijo taborjenja in {e nimate tabornega prostora za leto{nje poletno {otorjenje?!

Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta Vas vabi, da leto{nje najlep{e taborni{ke trenutke pre‘ivite v Beli krajini ob idili~ni reki Kolpi.

^e vas je stvar vsaj malo pritegnila, si pozorno preberite tole obvestilo!

KAJ? KAJ? TABORNI PROSTOR za ve~ kot 100 tabore~ih

KJE? KJE? KJE? KJE? KJE? @elebej ob reki Kolpi @elebej ob reki Kolpi Kolpi, slabih 5 km iz Metlike. Velik taborni prostor le‘i neposredno ob reki Kolpi, ki je nadvse primerna za vodne dejavnosti.

KDAJ? KDAJ? 25. julij – 31. avgust 25. julij – 31. avgust 25. julij – 31. avgust 25. julij – 31. avgust 25.

ZAGOTOVLJENO:

-Teko~a voda

-Elektrika

-WC

-Ogrodje za kuhinjo (po dogovoru)

CENA? CENA?Po dogovoru!

DODATNE INFORMACIJE

Maja in Primo‘ BADOVINEC, tel.: 068/323–409

Pokli~ite in ne bo vam ‘al!

PRIJAVE NA POLETNE TE^AJE

GOZDNE [OLE

Do 15.aprila 1998 smo na sede` ZTS prejeli nekaj ve~ kot 110 prijav (iz 35 rodov) za specialisti~ne in in{truktorske te~aje, ki jih v poletni Gozdni {oli v Bohinju organizira Zveza tabornikov Slovenije. Preve~ prijav je prispelo za nadaljevalni in{truktorski te~aj v prvi {oli (od 9. do 16. 8.), v ostalih te~ajih pa je {e nekaj prostora, zato vabimo zamudnike, da v pisarno ZTS ~im prej po{ljejo izpolnjene prijavnice. Seveda so prijave veljavne in bodo

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

MAJ '98

potrjene samo ob pla~ilu polovice te~ajnine za posamezni te~aj. V rodove bomo po po{ti v maju poslali seznam potrjenih te~ajnikov in posebne prijavnice za in{truktorske te~aje. Obvestila sprejetim te~ajnikom bomo po po{ti poslali v za~etku junija. Pa {e to; pogoj za udele`bo na nadaljevalnem in{truktorskem te~aju je opravljen projekt in predstavitev projekta. Vsi, ki tega {e niste opravili, ste vabljeni, da se udele`ite predstavitve temeljnih projektov, ki bo 10. junija 1998 ob 17. uri v sejni sobi na sede`u ZTS v Ljubljani. Predstavitev projektov nadaljevalnih te~ajev bo 11. junija 1998 ob 17. uri prav tako na sede`u ZTS. Na predstavitev prinesite pisno poro~ilo o opravljenem projektu z osnovnimi podatki in vsebino projekta, va{ namen, da se boste predstavitve udele`ili, pa sporo~ite v pisarno ZTS vsaj teden dni pred predstavitvami.

POTRES V POSO^JUZBIRANJE POMO^I

IO ZTS je prejel nekaj pobud za organiziranje pomo~i prizadetim v potresu v Poso~ju. Problematiko je obravnaval na 10. seji, dne 20. 4. 1998, in sprejel naslednje usmeritve:

a)IO ZTS priporo~a vsem rodovom, ki nameravajo taboriti v Poso~ju, da se `e pred taborjenjem pove`ejo s predstavniki potresno prizadetih ob~in in se v okviru potreb in mo`nosti dogovorijo, kak{no pomo~ bi taborniki med taborjenji lahko nudili prebivalcem teh ob~in.

b)Rodove in ~lane obve{~amo, da lahko denarne prispevke za pomo~ prizadetim v Poso~ju naka`ejo na `iro ra~un ZTS {tevilka 50101 - 678 - 47184 s sklicem na {tevilko 999 - ({ifra rodu ali {tevilka ~lana). Zbrani denar bomo posredovali ljudem v prizadetih ob~inah, poro~ilo in finan~ni pregled vpla~nikov pa objavili v Taborni{kem vestniku.

c)Pristopili bomo k akciji prodaje potresnih razglednic, ki jo je spro`ila zalo`ba Sidarta in posredovala pobudo ZTS, Planinski zvezi in ZSKSS. Zalo`ba bo kot prispevek potresno prizadetemu prebivalstvu zalo`ila razglednice s potresno vsebino, pri prodaji pa bodo sodelovale ob~ine v Poso~ju in razli~ne organizacije po Sloveniji. V ta namen vam po{iljamo obrazec, v katerem, ~e se boste za sodelovanje odlo~ili, sporo~ite {tevilo razglednic, ki bi jih lahko prodali, ter ime, naslov in telefon kontaktne osebe, ki bo pri vas skrbela za to akcijo. Obrazce po{ljite na sede` ZTS.

Koordinator te aktivnosti pri ZTS bo Marko Pintari~ - 061/1613473 (slu`ba), 061/347-070 (doma), ki vam je na voljo za vse informacije.

MAJ '98

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

DR@AVNI MNOGOBOJ M, M^ 1998 –

ILIRSKA BISTRICA DODATNE INFORMACIJE

Taborni{ki mnogoboji so za vsakega tabornika M^–ja poleg taborjenja vrhunec taborni{kega leta. Zato vas tudi letos pozivamo, da pripeljete svoje M^-je na ta veseli dogodek, ki se vsakomur vtisne v spomin.

MNOGOBOJ MEDVEDKOV IN ^EBELIC MNOGOBOJ MEDVEDKOV IN ^EBELIC MNOGOBOJ

Zbor Zbor Zbor Zbor vseh M^ ekip je v petek 12.6.1998 ob 16.30 uri pred O[ Antona @nider{i~a v Ilirski Bistrici. S tekmovanjem bomo pri~eli ob 17.00 uri. Cena Cena Cena Cena za ekipo z vodnikom je 15.000 tolarjev. Za vsakega nadaljnega udele`enca (rezervni ~lani ekip, {oferji, pomo~niki vodnikov), ki bo bival v {oli, je potrebno pla~ati {e 2.500 tolarjev. Udele`enci tekmovanj M^ morajo imeti s seboj zdravstvene in taborni{ke izkaznice!

MNOGOBOJ MURNOV MNOGOBOJ MURNOV MNOGOBOJ

Za ekipe MURNOV velja, da se mnogoboja lahko udele`ijo vse ekipe, ki so sodelovale na podro~nem mnogoboju. Ekipe MURNOV pri~nejo s tekmovanjem v soboto ob 9.00 uri pred O[ Antona @nider{i~a.

Cena za ekipo z vodnikom je 5.000 tolarjev. Za vsakega nadaljnega spremljevaleca je potrebno pla~ati {e 1.000 tolarjev.

Prijave za oba mnogovoja po{ljite do 5.6.1998 na sede` ZTS, Parmova 33 Ljubljana. Startnino vpla~ajte prav tako na ZTS najkasneje do 10.6.1998, {tevilka @.R. 50101 - 678 - 47184; pri sklicu na {tevilko navedite 1132 - in {ifro va{ega rodu. Opozarjamo, da bo startnina ve~ja za 20%, ~e jo boste vpla~ali {ele ob prihodu.

Ker bomo bivali v {oli in ker se {tevilo sodelujo~ih giblje od 300–400 tabornikov, {e enkrat opozarjamo, da mora imeti vsak udele`enec obvezno s seboj armafleks in copate. armafleks in copate. armafleks in copate. armafleks in copate.

^e boste navezali prijateljske odnose s kak{nim drugim vodom, ne pozabite tudi na darilca darilca darilca darilca darilca. Obdaritev tokrat ne bo ne ne bo ne ne bo potekala vodeno. Prometne povezave z Ilirsko Bistrico niso najbol{e. Zato priporo~amo, da imate svoj prevoz. Vozni red vlakov pa je naslednji:

petek: Ljubljana - odhodIlirska Bistrica - prihod

13.0515.15

14.4516.13

nedelja: odhoda vlakov iz Ilirske Bistrice: 12.05, 14.10

Opozarjamo vas, da se v za~etku junija spreminja vozni red vlakov, zato

REZULTATI NOT '98

preverite, ~e te ure dr`ijo.

Za vse, ki boste prihajali z vlakom bomo organizirali prevoz z `elezni{ke postaje do osnovne {ole (okoli 2 km). ^e `elite ta prevoz (treba ga bo pla~ati dodatno), najavite bistri{kim tabornikom prihod z vlakom (ura + {tevilo) najkasneje do srede 10.6.1998.

Kontaktni osebi sta: Tomo [ajn- slu`ba 067-42-440 doma 067-41-240 Mitja [kerlevaj - 067-81-556

Zadnja leta je udele`ba ekip na mnogobojih zelo {tevil~na, tako da imamo z organizacijo tudi nekaj problemov, ki seji letos `elimo izogniti. To nam bo uspelo le z va{o pomo~jo. Prosimo, da dosledno Prosimo, da upo{tevate razpisne pogoje in upo{tevate datumske roke. upo{tevate razpisne pogoje in upo{tevate roke. upo{tevate razpisne pogoje in upo{tevate datumske roke. upo{tevate razpisne pogoje in upo{tevate roke. upo{tevate razpisne pogoje in upo{tevate datumske roke. Taborniki Rodu sne`ni{kih ru{evcev so poleg standardnega programa pripravili tudi pester spremljevalni program. [e enkrat vas pozivamo –VESELO BO, ZATO NIKAR NE MANJKAJTE. IZOSTANEK BO NEOPRAVI^EN. NEOPRAVI^EN.

Evrokorak v Marindolu

@eli{ pre`iveti del po~itnic v dru`bi z vrstniki iz drugih dr`av?

@eli{ izvedeti kaj novega, izbolj{ati svoje znanje iz angle{~ine?

Si pripravljen pomagati pri izvedbi programa Evrokoraki?

^e si na vpra{anja odgovoril pritrdilno in ima{ teden dni ali ve~ ~asa med 1.7. in 31.8., potim si tisti, ki te potrebujemo, da bo poleti v Marindolu teklo vse tako kot mora. Tvoja naloga bo, da bo{ vodom, ki bodo pri{li k nam, nudil informacije, pripravil kak{no aktivnost, ti pa bo{ pri nas pre`ivel del po~itnic brezpla~no in si nabiral izku{nje. Da bo vse skupaj bolj gladko teklo, pa se bomo v juniju tudi sre~ali v Marindolu in pregledali program tako, da poleti ne bo kak{nih zapletov.Trenutno se za bivanje pri nas zanimajo Belgijci, Italijani in skavti iz Lichtensteina.

^e ti ostaja med po~itnicami ~as, ga ne zapravljaj, ampak ga izkoristi in naredi kak{no dobro delo.

Prav tako ste vabljeni vsi, ki bi `eleli pomagati pri pripravi kolesarskih poti.

@EBLJE BO ZAMENJALA VRV

RODOVI PRIPRAVLJAJO OKOLJU PRIJAZNA TABORJENJA

@e od za~etka marca je programska komisija ZTS na razli~nih nivojih spro`ila pobudo za organiziranje okolju prijaznih taborjenj. Gre za nekak{no nadgradnjo `e obstoje~ega projekta Na{ tabor – okolju prijazen. S projektom `elimo tabornike in druge uporabnike narave vzpodbuditi k razmi{ljanju, da je narava ve~ kot samo prostor za izvajanje taborni{kega programa. Seveda samo besede in vzpodbude niso dovolj.

Kje ti~ijo temelji?

@e v temeljnih na~elih skavtstva je zapisano, da sta bila narava in `ivljenje na prostem obravnavana kot idealen okvir za izpolnjevanje vzgojno-izobra`evalnega poslanstva skavtstva. Na~ela skavtskega gibanja poudarjajo, da `ivljenjski prostor ~loveka na zemlji in `ivih organizmov na njej sestavljata ekolo{ko celoto, medsebojno odvisni sistem

in da se kakr{nakoli po{kodba na enem delu odra`a na celotnem sistemu. Ta koncept tudi poudarja, da pri sledenju razvojnih ciljev ~lovek ne sme izkori{~ati naravnih bogastev na tak na~in, da bi poru{il ravnovesje in harmonijo v naravi. Skrb za naravo kot celoto najdemo tudi v tretjem in enajstem taborni{kem zakonu ter v Pravilih ravnanj na prostem v Osnovnem programu ZTS. Za ocvirek pa imamo kar nekaj taborni{ke literature, ki nam z nasveti odpira pogled na probleme {kodljivega vpliva ~loveka na okolje. Podlag in razlogov za aktivno udele`bo je torej dovolj.

Kaj pa konkretne naloge?

Prvi koraki so `e storjeni. V marcu smo na posvetu na~elnikov rodov, seminarju za taborna vodstva in posvetu na~elnikov dru`in in klubov opozorili udele`ence, da taborjenja in druge de-

[IR[A OKOLICA [IR[A OKOLICA [IR[A OKOLICA [IR[A OKOLICA [IR[A OKOLICA; hajki, izleti, orientacijska tekmovanja, …

javnosti v naravi organizirajo v duhu prijaznega odnosa do okolja. Pri tem ne gre samo za taborni prostor, kjer stojijo {otori in drugi taborni objekti, ampak tudi za bli`njo okolico, kjer izvajamo program ({portne aktivnosti, gozdna {ola, vodovi koti~ki…), in {ir{a okolico, kamor hodimo na izlete, hajke in bivakiranja.

Udele`enci so spoznali tudi razliko med NTDN in NTOP (na{ tabor okolju prijazen), razmi{ljali o mo`nih na~inih izvajanja aktivnosti povezanih s pobudo, pripravili pa so tudi ideje za pripravo okolju prijaznega taborjenja strnjene v pet sklopov:

1.ENERGIJA

2.ODNOS DO NARAVE

3.ODPADKI, ODPLAKE

4.PIONIRSKI OBJEKTI, RO^NA DELA

5.TABORNIKI - SODELOVANJE Z

LJUDMI V LOKALNI SKUPNOSTI

OKOLICA OKOLICA OKOLICA OKOLICA OKOLICA; vodovi koti~ki, gozdna {ola, {portne aktivnosti, nabiranje drv, …

PROSTOR PROSTOR PROSTOR; {otori, jedilnica, kuhinja, …

GLASILA

Lepi spomini niso za pozabo

Pomladna otoplitev se pozna tudi pri glasilih. Lepih spominov je toliko, da ne smejo v pozabo, {e pomembneje pa je, kaj vse se bo v pomladnih in poletnih dneh v rodovih dogajalo, o ~emer morajo biti obve{~eni vsi taborniki, star{i in seveda tudi {ir{a javnost. In prav glasilo je najprimernej{e za to, saj lahko dose`e vsakega posameznika. Najve~krat ga taborniki dobijo zastonj. V Mravljin~ku so napisali, da je za ~lane brezpla~en, za ostale zastonj, v oklepaju pa pripisali: dokler {e lahko najdemo prijazne ljudi, ki nam ga zastonj skopirajo.

Seveda pa v glasilih najdemo {e marsikaj – od strokovnih ~lankov do razvedrila, posebna pozornost pa je namenjena vodnikom. Za ~im bolj{o obve{~enost si {e posebej prizadevajo v Rodu stra`nih ognjev v Kranju, saj so za~eli izdajati glasilo z imenom PLAMENI INFO, ki je namenjeno star{em, PP-jem, gr~am in prijateljem RSO. Poleg tega izhajajo pri njih {e PLAMENI M^ in PLAMENI GG. Urednik Malus je v uvodniku zapisal: »Namen te delitve je, da dru`inski Plameni pove`ejo M^-je oziroma GG-je, da jih na{i mladi upi v kar najve~ji meri pi{ejo sami. PLAMENI INFO pa naj bi bili rodovo glasilo za starej{e.«

PLAMENE INFO bodo prejemali tudi vsi podporniki in vsi slovenski taborni{ki rodovi. Veseli bodo vsakega glasila, ki bo priromalo na njihov naslov.

In katera glasila so se zna{la na Taborovi mizi: Mravljin~ek Mravljin~ek Mravljin~ek Mravljin~ek Mravljin~ek (Rod ^rnega mrava, Ljubljana, 2, 1997-98), Plameni INFO Plameni INFO Plameni INFO Plameni INFO (Rod stra`nih ognjev, Kranj, 1, 1997-98), Prepih Prepih (Rod Sivega volka, Ljubljana, 2, april 98), Detlca Detlca Detlca Detlca (Rod zelene sre~e, @elezniki, 2, marec 98), Skavti~ Skavti~ (glasilo ZSKSS, 5, april 98), Bilten Zveze hrva{kih izvid- Bilten Zveze hrva{kih izvid- Zveze hrva{kih izvidja~ev ja~ev ja~ev ja~ev in Bilten Zveze izvidja~ev Srbije. Bilten Zveze izvidja~ev Srbije. Bilten Zveze izvidja~ev Srbije. Bilten Zveze izvidja~ev Srbije. V Biltenu izvidja~ev Hrva{ke so zapisali, kako lepo so se imeli klubovci iz Splita

na zimovanju v Pekrah pri Mariboru, na mednarodnem orientacijsko-olimpijskem tekmovanju v Pulju pa so sodelovali tudi taborniki Zmajevega rodu iz Ljubljane in Rodu II. grupe odredov iz Celja.

Rod skalnih taborov iz Dom`al se je ob 45-letnici rodu domiselno predstavil na zlo`enki KDO SMO KDO SMO KDO SMO KDO SMO in KAJ PO^NEMO KAJ PO^NEMO KAJ PO^NEMO KAJ PO^NEMO PO^NEMO. Marta

MRAVOSKOP

LA^NE GOSENICE LA^NE GOSENICE LA^NE GOSENICE LA^NE GOSENICE GOSENICE: Pomlad prihaja, z njo pa tudi sve`a hrana. Sezona gripe in prehladov je dokon~no mimo, zato pa vas bo Terminator priganjal kot nor, saj ho~e, da na mnogoboju zmagate. Ljubezen: predvsem svetlolaske bodo v sredi{~u pozornosti.

FERDINANDI FERDINANDI: Zimo ste sre~no prestali, kljub te`avam z zdravjem. Potrudite se in spravite skupaj ekipo za mnogoboj, da bo Sister vesela. Ljubezen: ne obna{aj se preve~ divje, pa se bo na{la.

PODIVJANE VEVERICE VEVERICE VEVERICE: Razmetavanje le{nikov se pozna v pove~ani porabi Milke, za katero bi nekateri storili karkoli. Luka se je ustalil, kar ka`e na dober odnos do voda. Kljub temu se znajo v bli`nji prihodnosti pojaviti nekatere te`ave. Ljubezen: bolje nekaj, kot ni~.

Sandijevem begu se stanje po~asi normalizira. Misliti bo treba predvsem na mnogoboj, pa boste prebrodili krizo. Dajte Gorazdu nekaj ~asa. Ljubezen: zagrabi za prilo`nost, dokler se ti nudi.

LENI LENUHI LENI LENUHI LENI LENUHI LENI LENUHI LENUHI: Zimski neuspeh vas je nekoliko potrl, vendar je `e bolj{e. Konec marca vas ~aka blatna kopel na NOT-u, katerega se morate udele`iti, ~e `elite {e naprej imeti sre~o. Ljubezen: tabornice in taborniki iz drugih rodov ~akajo! Ne pusti jih predolgo ~akati.

KLUB KLUB KLUB KLUB KLUB: Pomladanska utrujenost je nastopila pri vas izjemoma `e januarja. Brez

skrbi, do tabora bo `e bolje. Ljubezen: prilo`nost zamujena, ne vrne se nobena.

RODOVA UPRAVA UPRAVA RODOVA UPRAVA UPRAVA UPRAVA: Pri dosedanjem delu ste imeli sre~o, ki pa je bila pogojena s trdim delom. ^e `eli{, da se uspehi nadaljujejo, obdr`i tempo. Ljubezen: pusti se presenetiti.

MRAVLJIN^EK, glasilo Rodu ^rnega mrava (Ljubljana)

LITERARNO POPOLDNE NA ZIMOVANJU

@e lani sem v kuhinji biv{e O[ v Martinj Vrhu, kjer imamo zimovanje, odkrila zanimive listi~e: »Pridem ob 16-ih. Vrnem se bo 17-ih. Ne`a« Kdo je to? Pozanimala sem se in odkrila, da to ni nih~e drug kot pesnica, pisateljica, u~iteljica Ne`a Maurer. Zakaj pa je ne bi letos povabili na zimovanje? In res. Napisala sem ji pismo in ~akala na odgovor. Ali bo odpisala ali ne? Seveda se je oglasila. Telefonirala mi je, bila je navdu{ena nad mojo idejo, saj je v Martinj Vrhu pre`ivela lepe tedne. Dogovorili sva se za datum. In …

V sredo, 25. februarja, sva s Teddyjem drvela v Kranj po na{o gostjo. Ko smo se vrnili v Martinj Vrh, je bilo `e lepo, skoraj

spomladansko vreme – za razliko od megle v Kranju. Po kosilu je Ne`a Maurer za~ela s svojim programom. Bilo je zanimivo, saj so v njenih pesmih nastopali na{i taborniki in otroci iz Martinj Vrha, ki smo jih ta dan povabili. Otroci, pa tudi mi, starej{i, smo jo z navdu{enjem poslu{ali in se do srca nasmejali njenim prisr~nim pesmicam. Tako nam je njen program kar prehitro minil, a s tem literarnega popoldneva {e ni bilo konec. Eva, Hana in Vesna so nam zrecitirali dve pesmici, GBR pa so nas presenetile z odli~no pripravljeno lutkovno predstavo Butalski policaj in Cefizelj.

Mislim, da smo vsi zimujo~i pre`iveli zanimivo in pou~no popoldne, Ne`a Maurer pa nam je povedala, da smo prvi taborniki, ki smo jo povabili v goste. Lepo, ne?

Rikarda

mar, Les, Mare, Ferjan, Leskov{ek in Matev`. Vsi smo se vkrcali na bus in po pestri vo`nji prispeli v Bohinj. Ker je bilo {e povsem temno, smo imeli »sre~o«, da smo vsi dobro poznali pot, saj smo se po desetih minutah hoje zna{li pred gara`o dru`ine Abramovi~. Od tam smo raje hitro pobegnili na naslednjo »vsem znano« pot. Ta nas je `e skoraj pripeljala do vzno`ja Komne. Ko so se Matev`, Vidmar, Les in Mare `e skoraj odlo~ili, da pre~kajo reko, sta Jaka in Ferjan v temi nedale~ stran zagledala most. Pri hoji smo se odlo~ili za jaguarski® korak in tako prispeli na Komno ob 22. uri. Bivak smo kopali poleg ko~e pod Bogatinom. Ker smo kopali hitro, je bil bivak skopan `e ob 5. uri zjutraj. Ker velja P x V/ T=konst., je bila ob petih gotova tudi ve~erja. Zaradi mraza je gorilnik namre~ delal »malo« {ibkeje. Ker je bil bivak okrogle oblike, smo zaspali {ele ob {estih in sladko spali do dvanajstih. Za zajtrk so bila jajca, ki jih je bilo treba pred tem {e odtajati. Kmalu za tem nas je obiskal Rade, ki je svojo izbranko pripeljal na Komno, da bi videla helikopter. Barbara je bila nad helikopterjem zelo navdu{ena. Zaupala nam je celo, da se ji je pono~i sanjalo o princu v belem helikopterju.

li del odprave pa je svoj vzpon pogumno, neumno, pogubno nadaljeval in veliki vrh Malega Bogatina osvojil ob 13.30. Nato se je obrnil in za~el loviti zadnji avtobus za v Ljubljano. Na sedlu se mu je pridru`il {e preostali del ekipe in lovili smo ga skupaj. Pritekli smo do baznega tabora, spakirali vso opremo in stekli naprej. Na poti v dolino smo prehiteli marsikaterega popotnika, si zvili marsikak{en gle`enj ter si z derezami preluknjali marsikateri komolec.

^asovnico za pot s Komne smo prepolovili in ko smo mukoma ujeli `e odhajajo~i bus, smo sko~ili v trgovino {e po ~okolado in sok. Med vo`njo proti Ljubljani nas je prevoznik prijazno opomnil, da na avtobusu ni dovoljeno sezuvanje »pre{vicanih« gojzarjev, ker lahko pride in{pekcija. Po prihodu v Ljubljano smo {li na pico in domov, kjer smo bili `e dolgo ~asa pogre{ani. Aja, pa {e »neki«. @al vam je lahko, ker vas ni bilo.

Jaka, Les, Ferjan in Matev`

DETLCA,

VSE POTI PA^ NE VODIJO NA KOMNO

Dne 9. 1. 1998 se je PP klub v stalni zasedbi odpravil proti Komni. Na »{tacjon« smo polni energije prikorakali Jaka, Vid-

Takoj ko je sonce za{lo, smo se odpravili na kratek 4-urni sprehod po bli`njih Vrhovih. Ko smo tako ni~ hudega slute~ hodili, je Marku kar na lepem spodrsnilo in ker pri sebi ni imel rodovega cepina (vsa zimsko-pohodni{ka oprema je bila na obisku pri Kroniggerju), je padel (oh in uh in oh, ne). Vrnili smo se v bazni tabor, pove~erjali sol s tortelini, nato pa je sledil pester ve~erni program ob sve~i brez kitare.

Naslednje jutro smo se takoj po tem, ko smo si odtajali gojzarje, odpravili proti Malemu Bogatinu. Dobra tretjina ekipe je svoj vzpon zaradi nepopolne opreme (Vidmar je imel od plezalne opreme le son~na o~ala in zobno {~etko) sklenila `e na sedlu. Preosta-

Glasilo Rodu zelene sre~e (@elezniki)

PREPIH, glasilo Rodu Sivega volka (Ljubljana)

IZLET

Lep pozdrav! Vreme se letos verjetno nekoliko {ali. Ko smo se tudi najve~ji sne`ni zagrete`i skorajda `e v celoti poslovili od zime in sem vas drage bralke in bralci ponovno vabil v gore, nam je nasulo toliko snega, da ga je bilo ponekod ve~ kot celo zimo. Verjemite mi, sem preveril. Na vso sre~o je sonce `e precej mo~no in verjetno bo situacija, ko boste vi brali te vrstice, precej druga~na. Toda kam zdaj?

Preden odgovorim na gornje vpra{anje in za~nem z dana{njim prispevkom, bi se rad opravi~il zvestim bralcem. V prej{nji {tevilki je pri{lo do manj{e napake in “nimam pojma” od kje se je vzela. Del ~lanka s podnaslovom “Sne`nik (1796 m)” se je zna{el na prvem mestu, ~eprav sem ga postavil na drugo mesto. In tako je drugi stavek v prvem odstavku:”...je v ~lanku na drugem mestu,...”, izpadel nesmiseln. Se opravi~ujem.

Pa za~nimo z dana{njim izletom. Eden izmed mo`nih odgovorov na gornje vpra{anje (Kam zdaj?) se glasi:”Na Pohorje”. Pohorje sem v tej rubriki `e omenjal, in sicer kot mo`nost za lep prvomajski izlet (Tabor 3/97). Tedaj je bil sestavek resni~no kratek, zato si ta razgibani svet danes poglejmo podrobneje.

Znano {tajersko hribovje nam ponuja obilico mo`nosti za najrazli~nej{e izlete v vseh letnih ~asih. Organiziramo lahko avtobusne izlete popestrene s kraj{imi sprehodi, prave zimske ali letne planinske pohode, taborjenja in zimovanja. Zaradi blage zaobljenosti in goste mre`e gozdnih cest bi bilo prav gotovo privla~no prirediti gorsko-kole-

POHORJE

sarski izlet ali v zimskem ~asu pre~enje s teka{kimi smu~mi. Variant je res veliko, zato konkretno odlo~itev prepu{~am vam. Navajam le najosnovnej{e podatke, ki naj vam bodo pri organizaciji akcije v pomo~.

PLANINSKE POSTOJANKE

Ve~dnevni izleti zahtevajo preno~evanje. Okrep~ilo in po~itek sta dobrodo{la spremljevalca tudi pri enodnevnih izletih. Pohodniki najve~krat preno~ujemo, po~ivamo in se krep~amo v planinskih postojankah. Poglejmo si nekaj pohorskih.

strani, iz Ho~ tudi z avtomobilom. Od vrha pohorske vzpenja~e (Bolfenk) je do nje 45 minut hoje, oziroma od @elezni~arskega doma 20 min. V bli`ini Mariborske ko~e je {e ve~ drugih domov (Pakov, Po{tarski, Dom M. Zidan{ka).

Mariborska ko~a (1080 m)

Mariborska ko~a (1080 m)

Mariborska ko~a (1080 m)

Mariborska ko~a (1080 m)

Mariborska ko~a (1080 m) je oskrbovana vse leto ter ima 8 p. in 27 sk. l. (info.: 062/603-273). Dostopna je z ve~

Ru{ka ko~a ali Tinetov dom Ru{ka ko~a ali dom (1249 m) (1249 (1249 m) je najstarej{a planinska postojanka na Pohorju. Zgrajena je bila leta 1907. Oskrbovana je vse leto in ima 21 p. in 15 sk. l. (info.: 062/603-264 ali 062/661-304). Od Mariborske ko~e do sem je uro hoda. Na poti med omenjenima ko~ama je {e nekaj domov (Kagerjev dom, Zarja, Gla`uta). Od tod se lahko napotimo k Domu na Osankarici (3h 30 min) ali do Ko~e na Pesku (5h 30 min).

Ko~a na Pesku (1382 m)

Ko~a na Pesku (1382 m)

Ko~a na Pesku (1382 m) je stalno odprta. Ima 32 p. in 24 sk. l. (info.: 063/ 754-322). Tik ko~e je mo~an izvir potoka Oplotnica. Od Doma na Osankarici je oddaljena 2h in 30 minut, do Lovren{kih jezer pa je uro hoda.

Ribni{ka ko~a (1520 m) Ribni{ka (1520 m) Ribni{ka ko~a (1520 m) Ribni{ka (1520 m) Ribni{ka ima izredno razgledno lego in je stalno odprta. Nudi 40 p. in 20 sk. l. (info.: 0602/ 68-246 ali 0602/68-208). Od Ko~e na Pesku je oddaljena 3 ure.

Pohorsko steklo se je prodajalo celo na bli`nji vzhod.

[umik [umik [umik [umik [umik je podro~je naravnega parka, kjer je eno izmed pohorskih sti~i{~ poti “Pri Bajgotu”. Tod je ohranjen pravi Pragozd in v njem se skrivata slapova Mali in Veliki [umik (40 m), ki sta vredna ogleda. Od Ru{ke ko~e do sem je dve uri hoda.

^rni vrh (1543 m) ^rni vrh (1543 m) ^rni vrh (1543 m) ^rni vrh (1543 m) ^rni vrh (1543 m) je najvi{ja vzpetina Pohorja, vendar ga mnogo bolj znana Rogla skupaj s stolpom preka{a. Od Ribni{ke ko~e do vrha je uro hoje.

Ko~a na Krem`arjevem vrhu Ko~a na Krem`arjevem vrhu Ko~a na Krem`arjevem vrhu Ko~a na Krem`arjevem vrhu

Ko~a na Krem`arjevem vrhu (1161 m) (1161 (1161 m) je stalno odprta v poletni sezoni, druga~e ob vikendih ter praznikih. Ima 26 p. in 22 sk. l. (info.: 0602/ 44-883 ali 0602/41-038). Iz Slovenj Gradca je do sem 2 uri.

NEKAJ ZANIMIVOSTI

V nadaljevanju navajam nekaj zanimivosti, katere spoznamo, ~e pre~imo Pohorje od vzhoda proti zahodu (od Maribora so Slovenj Gradca). Stvar va{e domi{ljije in organizacijskih sposobnosti je, v kak{en izlet jih boste povezali. Gozdna u~na pot Bolfenk-Raz- Gozdna u~na Bolfenk-Raz- Gozdna u~na pot Bolfenk-Raz- Gozdna u~na Bolfenk-Raz- Gozdna glednik glednik glednik glednik je dolga 3 km in vodi po stezi ali gozdni poti od zgornje postaje pohorske vzpenja~e proti Bolfenku, na Razglednik, do @elezni~arskega doma in nazaj do Bolfenka. Pot je markirana. Na njej se bomo seznanili z naslednjimi zanimivostmi in temami: kme~ki gozd, gozdna tla, listavci, bukov gozd, obnavljanje gozda, divjad v gozdu, nega gozda, umeten smrekov gozd ter {e z nekaterimi.

Razgledni stolp na Razgledniku Razgledni stolp na Razgledniku Razgledni stolp na Razgledniku Razgledni stolp na Razgledniku Razgledni stolp na Razgledniku oziroma na Cigelnicah (1146 m), visok 20 m, je oddaljen ~etrt ure od Bolfenka in nudi lep razgled.

Gla`uta Gla`uta Gla`uta Gla`uta Gla`uta je 30 minut oddaljena od Ru{ke ko~e. Tod so {e leta 1889 izdelovali steklo. Dobrih sto let nazaj je na Pohorju {e cvetela `ivahna steklarska obrt.

Osankarica Osankarica Osankarica Osankarica Osankarica je podro~je taborjenja in delovanja I. Pohorskega bataljona, ki je v bitki pri Treh `ebljih do`ivel svoj `alostni konec. Boji{~e je od Doma na Osankarici oddaljeno 20 min.

^rno jezero ^rno jezero ^rno jezero ^rno jezero je od Doma na Osankarici ravno tako oddaljeno 20 minut. Je del pohorskega visokega mo~virja, kjer se na planoti na nadmorski vi{ini 1200-1300 m nahaja mo~virnat svet poln zanimivih rastlinskih in `ivalskih vrst.

Rogla (1517 m) Rogla (1517 m) m) je osrednja to~ka Pohorja, znana predvsem po smu~i{~ih. Na njej se nahaja visok razgledni stolp (30 m), vrh katerega je najvi{ja to~ka Pohorja. S stolpa je izreden razgled. Vrhu najbli`ja planinska ko~a je Ko~a na Pesku (30 min).

Lovren{ka jezera Lovren{ka jezera jezera (19 jezerc) so za{~iteno visokole`e~e barje. Tod padavine zaradi skledasto oblikovanega terena ne morejo odtekati, hkrati pa so tla (granit, ilovica) neprepustna. V {irokem pasu jih obdaja mo~virnat gozd. Tukaj{nji svet je poln najrazli~nej{ih zanimivosti.

Velika Kopa (1542 m) Velika Kopa (1542 Velika Kopa (1542 m) Velika Kopa (1542 Velika Kopa m), po vi{ini drugi vrh Pohorja, je ravno tako kot Rogla znana po smu~i{~ih. Na severnem pobo~ju, malo pod vrhom, se nahajajo opu{~eni rudniki `eleza. Nekaj minut pod vrhom je Grmov{kov dom, v bli`ini se nahaja {e (propadli?) Partizanski dom.

Seveda nekaj navedenih zanimivosti {e zdale~ ni vse, kar nam ponuja Pohorje. Najdejo se tudi zanimiva arheolo{ka najdi{~a, ravno tako so zanimive redke {e stoje~e Pohorske dimnice (pradaven tip bivalne hi{e), morda bi koga zanimal ogled kamnoloma tonalita in {e in {e ...

Morda je koga med vami zamikalo, da bi odpeljal sebe ali {e bolje, svoj rod VEN. Le pogumno na IZLET.

ALBATROS

Bovec, {tiri dni po potresu. De`uje. Brez prestanka. Od dale~ se zdi, kot da ni ni~ narobe; o~i{~ene ulice ne ka`ejo ve~ groze velikono~nega popoldneva. A le od dale~ je mesto kot neko~. @e be`en sprehod odkrije s polivinilom prekrite strehe, odlomljene vogale stavb, razpokane in poru{ene zidove in v o~i bijo~e rde~e in rumene pike. Toda zunanjost vara. Prave zgodbe se za~enjajo za vrati vseh teh hi{, ki naenkrat postanejo domovi ljudi, ki jim je potres zamajal `ivljenja. Tudi po{kodbe so od znotraj videti mnogo bolj grozljive in resne. Nekateri pripovedujejo, kako so se jim med tresenjem pred o~mi razpirale in zapirale razpokane stene. Ve~ina starih objektov, postavljenih na naplavinah bov{ke kotline, je obsojena na ru{enje. Bo sploh {e kdaj tako kot neko~?

Tabornice in taborniki

Potres na leto{njo veliko no~ je prizadel kraje, na katere marsikoga od nas ve`ejo nepozabni spomini s taborjenj, zimovanj, kolesarjenj in pohodov. Trenta, Lepena, Kal-Koritnica, Bovec, Dre`ni{ke Ravne so le nekateri izmed krajev, ki jim ru{ilni sunek ni prizanesel. [tevilne dru`ine so ostale brez strehe nad glavo in marsikdo se bo prav zaradi potresa izselil iz teh krajev.

Zaradi vsega, kar so nam ti ljudje dali, in zato, da bi v Poso~ju {e naprej `iveli gostoljubni ljudje, smo dol`ni pomagati.

Prizadeti v potresu v tem trenutku potrebujejo predvsem denarno pomo~. Z za~etkom obnove pa bo dobrodo{el vsak par rok, zato IO ZTS priporo~a vsem rodovom, ki nameravajo taboriti v Poso~ju, da se pove`ejo z ob~inami ali neposredno s prizadetimi, in se dogovorijo o na~inu pomo~i v ~asu taborjenj.

Zalo`ba Sidarta bo kot prispevek prizadetemu prebivalstvu v maju zalo`ila dve seriji potresnih razglednic. Rodovi jih `e lahko naro~ate z naro~ilnico, ki ste jo prejeli v aprilski po{ti. Razglednice so namenjene prodaji v rodovih in na taborjenjih. V akciji bosta sodelovali tudi ZSKSS in Planinska zveza Slovenije. Za vse dodatne in- Za vse dodatne in- Za vse dodatne in- Za vse dodatne in- vse formacije je na voljo Marko Pintari~ (tel. v slu`bi: 061/161-3473, doma: 347- formacije je na voljo Pintari~ (tel. v slu`bi: 061/161-3473, doma: 347- formacije je na voljo Marko Pintari~ (tel. v slu`bi: 061/161-3473, doma: 347- formacije je na voljo Pintari~ (tel. v slu`bi: 061/161-3473, doma: 347070, e-mail: office 070, e-mail: office @ sidarta.si). sidarta.si). sidarta.si). sidarta.si). sidarta.si).

Rade Pribakovi~, Foto: Marko Pintari~

Tekmovanji na Hrva{kem

LEPOGLAVA

Zveza tabornikov Hrva{ke in Taborni{ki odred Lepoglava razpisujeta orientacijsko-topografsko tekmovanje za 6. pokal Zlatoroga, ki bo od 12. do 14. junija 1998 v okolici Lepoglave in Ivanca. Ekipe se bodo pomerile v podobnih disciplinah, kot jih poznamo z na{ega ROT-a. Proga bo dolga okrog 20 km, kategoriji pa sta dve - od 16 do 20 let in nad 20 let. Za prijave in dodatne informacije vam je na voljo Darko Sajko, @arovnica 209, 42250 Lepoglava, Hrva{ka, tel.: 00385 42/701-207, email: darko_sajko @yahoo.com.

REKA

Taborni{ki odred 3. maj z Reke vabi slovenske tabornike, da se udele`ijo 5. jubilejnega tekmovanja LIPSUS. Tudi to tekmovanje je orientacijsko, vsebuje pa skoraj vse elemente ROT-a. LIPSUS se bo v okolici Reke dogajal od 19. do 21. junija 1998. Sobota je predvidena za orientacijski del, v nedeljo pa bodo na sporedu nagradne morske igre. Organizator jam~i prehrano za soboto in nede-

Bivalni zabojniki v Kal-Koritnici

ljo, {tartnina pa je 1.000 SIT na udele`enca. Ekipe morajo biti me{ane (3+2 ali 2+3), ~lani pa starej{i od 16 let. Ve~ informacij boste dobili po prijavi, ki jo morate poslati na naslov: Taborni{ki odred 3. maj, Industrijska 8, 51000 Reka, Hrva{ka. Prijavite se lahko tudi po telefonu, in sicer na 00385 51/255132 (Dario).

Ker gre za 5., jubilejni LIPSUS, bodo lahko ekipe po `elji ostale na tabornem prostoru tudi v ponedeljek, 22. junija 1998, in podalj{ani obisk izkoristile za kopanje. Pridite, zmagajte in se zabavajte.

Veselilo bi nas, ~e se boste tekmovanja udele`ili tudi taborniki iz Slovenije, saj bomo na ta na~in raz{irili krog na{ih prijateljev, tekmovanje pa bo zaradi tega {e bolj privla~no. LIPSUS je znan kot zahtevno orientacijsko tekmovanje, zaradi bli`ine morja in zabavnih iger pa je zanimiv tudi za tiste, ki niso gore~i privr`enci orientacije.

Taborniki na karikaturah in risbah

Rod zelene Krke iz Stra`e, v katerem so zdru`eni taborniki iz Stra`e in Dolenjskih Toplic, je po~astil dan tabornikov z enotedensko razstavo portretov in karikatur. Na lanskem rodovem taborjenju v Dolenjcih v Beli krajini je fante in dekleta risal akademski slikar Jo`e Kumer iz Dol. Toplic, tudi sam tabornik. Prijetno se je spominjati avgustovske peke hrenovk na `aru na pohodu vzdol` Kolpe, tabornih ognjev, po~itkov pred {otori, predvsem pa navihanih obrazov fantov in deklet, ujetih v trenutkih spro{~ene zabave in prostih trenutkov. Razstavo v vavtova{ki {oli so si ogledali vsi u~enci, pa tudi precej star{ev.

Pohvaliti je treba aktivnost Rodu zelene Krke, saj je bila razstava zanimiva in kakovostna, o njej pa sta poro~ala tudi regionalna TV postaja Va{ kanal in Dolenjski list.

Tone Go{nik

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: .....................................................

ROD: ........................................................................

ULICA: .....................................................................

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: ................................

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA

NARO^ILNICA NARO^ILNICA NARO^ILNICA

Propagandni tabor Mladih borov

V soboto pred dnevom tabornikov in dnevom Zemlje je bil v Ajdov{~ini propagandni tabor, ki so ga pripravili ajdovski taborniki iz Rodu mladih borov. Taborniki so posku{ali na ta na~in svojim some{~anom podrobno prikazati taborni{ko `ivljenje. Dogajanje je bilo od dopoldanskih do ve~ernih ur postavljeno v notranjost Ajdovskega gradu. Otroci in star{i so bili razporejeni po

interesnih skupinah, zato da so se lahko star{i u~ili streljanja z lokom, postavljanja {otorov in ognjev, okusili pa so tudi, kako je mogo~e pre`iveti v naravi. ^lani ene od interesnih skupin so se uk-

varjali z risanjem na temo MIR, vse risbe pa smo kasneje izkoristili za okrasitev grajskih zidov.

Vrhunec sre~anja sta bila lov na zaklad (kjer smo se taborniki preizkusili v

KAKO SMO OKUPIRALI KAMNI[KI HIPODROM

Le zakaj bi vedno gledali samo ro`ice? To so se vpra{ali M^-ji rodu XI. SNOUB in organizirali smo akcijo »Ofenziva na kamni{ki hipodrom«. Z bojno opremo (sendvi~i in sladkor~ki za konje) smo zama{irali ~ez pol Maribora, da se nas je res "fajn" videlo. Kraj{i sprehodek po pre~udoviti potki ob Dravi in en, dva, tri smo bili tam. Potem pa: »Na desno mar{!« in `e smo korakali sem ter tja po hipodromu. Videli smo konje vseh mogo~ih oblik, velikosti in barv. In kak{na ~udna imena imajo! Eden je Havel, pa Miki, jahali pa smo

orientaciji in iznajdljivosti) in gromozanski ~love{ki ^lovek, ne jezi se.

Ta pre~udoviti dan se je kon~al zve~er ob tabornem ognju.

Grega

Mohor~i~, RMB Ajdov{~ina

[tampsla - ravno prav mali je bil, da smo ga lahko zajahali in naredili nekaj krogov okoli, seveda pod budnim o~esom njegovega lastnika. Ubogemu konju je bilo na koncu verjetno `e slabo od vseh sladkarij, s katerimi smo ga nagradili. Nato se je raje vrgel na travo in pomulil pol travnika. Malo smo ga {e bo`ali, {li pozdravit {e druge konje in odpeketali, brez konjev seveda, nazaj proti domu. Verjetno so si vsi konji oddahnili, ko smo {li, saj ~e bi se na{i M^-ki razjezili - ha, to bi bila prava vojna!

Jasna V., XI. SNOUB

Foto: Ajda

pi{e: Malus, ri{e:

PRI LAURI. 19:59. DOLG^AS, TALE FITNES ... POGLEJMO, KAJ SE DOGAJA PO SVETU!

CENJENI BRATJE GLEDALCI IN SESTRE GLEDALKE!

ZGRO@ENI, A Z LJUBEZNIJO V SRCU, SPREJEMAMO VEST, DA SO OTROCI IZ JANEZOVEGA ...

PRIJAVILI TRI SKAVTSKE VODITELJE ZARADI "DOTIKANJA" ...

KAKO JE TO MOGO^E?! KAKO SI UPAJO!

PONORELE ^LOVE[KE RIBICE [E NAPREJ OGRO@AJO TURISTE V POSTOJNI ...

TODA TO NE BO OGROZILO OBISKA NA[EGA LJUBEGA JANEZA PAVLA IV.!

VEDNO RAD PRIDEM DOMOV - ZADIHAT BO@ANSKI ZRAK NA[IH GOZDOV!

ZDAJ PA K NOVICAM IZ AMERI[KE VOJNE ...

KAKO SI DRZNETE BLATITI SLOVENSKE SKAVTE?! TAKOJ VSE ZANIKAJTE!

GGGGH, ^E JE PA RES ...

TUDI PRAV! KAR LA@ITE NAPREJ - [E @AL VAM BO!"

NARAVA NEZNANA ZNANKA

VODNA U^NA POT GABERNICA

Pomlad je ~as, ko se lahko odpravimo na pou~ni izlet proti Gabernici, potoku na skrajnem jugovzhodu Slovenije. Gabernica je namre~ “vodna u~na pot”, ki nas popelje v razli~ne pojavne oblike potoka in `ivljenja ob njem. Ne samo da boste u`ivali v pre~udoviti naravi, ampak se boste o njej nau~ili tudi marsikaj novega, s seboj pa odnesli sliko potoka od izvira do konca njegove identitete, ko postane del ve~jih rek in ve~jega sistema.

Ker je pot vode izpod Orlice do Save dolga skoraj 20 kilometrov, je tudi vodna u~na pot tako dolga. Pri Pi{ecah opazujemo izvir, vodovodno zajetje, mlin in mlinsko kolo ter primer vodosilne naprave, vodnjak in z mahom poraslo bre`ino, po katerih se voda steka v strugo. Druga postaja, slab kilometer oddaljena od prve, prikazuje ribnik, od

Do za~etka poti (izvira potoka Gabernica) pridemo najla`je po regionalni cesti Kr{ko – Bre`ice. V vasi Spodnja Pohanca nadaljujemo proti Arti~am in De~nem selu, v vasi Globoko pa zavijemo levo proti Pavlovi vasi in kon~amo pot v sosednji vasi imenovani Pi{ece.

~loveka zaustavljeno vodo in vabi na sprehod po gozdni grapi proti Pi{e~kemu gradu. Tu se nave`e na gozdno u~no pot. Opazujemo gib~nost struge ter zbiranje prvega organskega in pe{~enega drobirja, ki ga voda tu za~ne odna{ati dalje proti dolini. Po {tirih kilometrih toka je struga Gabernice `e ve~ja in oblikuje dolinsko dno.Tu je tretja postaja.Ta opozarja na oblikovanost korita v mali dolini, ki je tudi `e kmetijsko obdelana ter podaja osnoven strokoven opis toka vode (hidrogram, preto~na

krivulja, dolinski prerez, obvodni poplavni svet). Pri raz{iritvi doline Gabernice v Bre`i{ko ravan pri Globokem je ~etrta postaja (ob cesti Globoko - Dobrava - Kapele).

Severno od cestnega mostu lahko preu~imo naravno oblikovanost korita, neenakih globin in {irin, polno erozijskih zajed, ovinkastega toka in loke ob njem. Prostor ponuja razgibano in zanimivo floro in favno. V erozijskih zajedah si dom zlahka poi{~e vodomec, v vodi rastejo mo~virske perunike, nad njo se spreletavajo plo{~ati ka~ji pastirji, medtem ko v loki (poplavni travnik) `ivijo {tevilne travni{ke `ivali in rastline, vezane na visoko gladino talne vode. Raba tega prostora je ugla{ena z obliko korita. Ob strugi raste bogata obvodna vegetacija, ki nudi hrano, skrivali{~e, zavetje in bivali{~e {tevilnim drobnim bitjem. Pod mostom opazujemo regulacijo, ki je v osemdesetih letih nastala zaradi `elje po bogatej{em pridelku hrane. Kmetijska zemlja se je zaradi regulacije izbolj{ala. Korito je enakomerno oblikovano

(trapez), ima {tevilne talne pragove, ki prepre~ujejo erozijo in stabilizirajo dno struge. Lep{i videz vodotoka in bogatej{i `ivljenjski prostor `ivih bitij ponujajo vzdol` struge zasejana drevesa. Od tu nas pot vodi do ravninskega gozda na mokrih tleh, redkega in enega zadnjih ostankov hrastovega poplavnega gozda, ki je {e ohranjen v Sloveniji. Gozd `ivi in bo pre`ivel le, ~e bo v tleh dovolj vode in ~e bo ta dosegla korenine dreves. [esta postaja nas pripelje do Kapel, vasi, ki gleda proti Sotli. Ob vzno`ju goric namre~ `elimo pokazati svet Jovsov, mokrih travnikov, ki so pri~a harmonije med ~lovekom in naravo.

Ureditev vodne u~ne poti Gabernica so podprli REC (Regionalni evropski center iz Budimpe{te), Ministrstvo za okolje in prostor in Vodnogospodarski in{titut, Dru{tvo vodarjev Slovenije pa je izdalo tudi li~no zlo`enko z vsemi podatki o u~ni poti.

DVANAJST O@IGOSANIH by Rade @ivjo!

O glasovih, zmagovalcih in novostih ta mesec mol~im. Bo naslednji~ toliko ve~.

Upam. Klasiki rocka in bluesa so prejkone redkost ob taborni{kih ognjih in najbr` nikoli ne bo druga~e, pa tudi pravega razloga ni za to. Kljub temu pa si mar~evski predlog za novost, Brown eyed girl, zaslu`i objavo `e

(ali THE BEST OF …)

zato, da kdaj pa kdaj v tej rubriki pokukamo tudi v glasbeno zgodovino in s tem {e komu odpremo kak{no novo obzorje. Kot sem si ga jaz, ko sem brskal med gorami CD-jev, ki jih je izdal Van Morrison.

Lestvica: Lestvica: Novosti: Novosti: Novosti: Novosti: Novosti:

1.Vetar duva (Riblja ^orba)1.Tam ob ognju na{em

2.Zadnja ve~erja (La~ni Franz)2.Wish you were here (Pink Floyd)

DVANAJST O@IGOSANIH (5)

Glasujem za:-----------------------------------------

Predlagam novost:----------------------------------

Ime, priimek:----------------------------------------

Naslov:------------------------------------------------

3.Jagode in ~okolada (Rok‘n’Band)3.Wonderwall (Oasis)

4.Zobar (^uki)4.En gla` vina mi dej (Iztok Mlakar)

5.Pri~a o Vasi Lada~kom (D`. Bala{evi~)5.R’n’Roll party (Res Nullius)

6.Uhvati ritam (Parni Valjak)6.Anita ni nikoli (Halo)

7.Hotel California (Eagles)7.Goodbye teens (Plavi orkestar)

8.Najlep{e pesmi (Hazard)

9.Brown eyed girl (Van Morison)

10.Poi{~i me (Prizma, D. Kocjan~i~)

11.Mentol bombon (Z. Predin, [ukar)

12.One (U2)

G C

Hey where did we go

G D

Days when the rains came

G C

Down in the hollow

G D

Playin’ a new game

G C

Laughing and a running, hey, hey

G D

Skipping and a jumping

G C

In the misty morning fog

G D

With our hearts a thumpin’

C D G e

And you, my brown eyed girl

C D G

You my brown eyed girl.

Whatever happened

To Tuesday and so slow

Going down the old mine

With a transistor radio

Standing in the sunlight laughing

Hiding behind a rainbow’s wall

Slipping and a sliding

All along the waterfall

With you, my brown eyed girl

You my brown eyed girl

D

Do you remember when G

We used to sing

G C G D

Sha-la-la-la-la-la-la-la-la-la-te-da (2x)

D G

La-te-da.

So hard to find my way

Now that I’m all on my own I saw you just the other day

My, how you have grown

Cast my memory back there Lord

Sometimes I’m overcome thinkin’ ‘bout it

Laughing and a running, hey, hey Behind the stadium

With you, my brown eyed girl

You my brown eyed girl

Do you remember when We used to sing…

EE JAM

Pi{e, fotografira in raziskuje Pugy

NA LASTNI KO@I PO[TA, ZNAMKE, TELEFONIRANJE, ...

Kjub temu, da je ^ile na ju`ni polobli in je od Slovenije oddaljen kak{nih 13.000 km, po{ta potuje zelo hitro. Razglednica je iz Santiaga prispela v desetih dneh, vendar je bila oddana na glavni po{ti. Iz redkih nabiralnikov po mestu pa je pot nekoliko dalj{a. Seveda se z razdaljo od glavnega mesta komunikacijski kanali slab{ajo in to je opaziti tudi po {tevilu govorilnic, ki jih je v mestu na ducate, izven mesta pa sre~a{ le redke in {e te so ponavadi le ob nekoliko bolj{i avtocesti “Panamericana”, po kateri je mo`no prepotovati skoraj celo severno in ju`no Ameriko. Mednarodne pogovore je mo`no opraviti v vsaki cestni govorilnici, za pogovor pa potrebujete magnetno kartico (sistem kartic bo obstajal tudi na jamboreeju) ali ~ilski drobi`. Pogovori s “starim kontinentom” seveda niso poceni, znamke pa so za ilustracijo ve~ kot dvakrat dra`je od razglednice same.

OD ARIKE DO OGNJENE ZEMLJE

KAJ V PRIMERU

KRAJE ALI IZGUBE DOKUMENTOV?

^ile je relativno varna dr`ava, seveda pa obstajajo tako kot drugod po svetu dolo~ene zakonitosti mest. Ko trgovine zaprejo, mesto izumre in takrat se po sredi{~ih mest, predvsem v neosvetljenih delih ni varno sprehajati. Sicer pa je

pode`elje

mnogo bolj varno in tam je mogo~e postaviti {otor kjerkoli. Zemlje, ki je v lasti dr`ave, je veliko, vseeno pa je bolje prespati v bli`ini kak{ne hi{e ob predhodnem dovoljenjulastnika. V nekaterih predelih dr`ave (Antofagasta in Punta Arenas) je tudi veliko Hrvatov (skupaj okoli 300.000), emigrantov iz ~asov Avstroogrske monarhije, ki so zelo prijazni, gostoljubni in pripravljeni pomagati.

^e se vam v ~asu bivanja primeri,

da izgubite ali vam ukradejo dokumente, denar ali prtljago, je prvi korak, da se obrnete na najbli`jo policijo. Seveda boste za komuniciranje potrebovali {panski jezik. ^e ste ostali brez potnega lista, je najbli`je slovensko veleposlani{tvo, ki vam bo v tem primeru pomagalo, v Argentini. Potrebovali boste dve fotografiji in pa kak{nih 10 dni potrpljenja, da vam bodo uredili in poslali nadomestne dokumente za vrnitev v domovino. Zato je dobro s seboj vzeti kopi-

^as bivanja je predviden pred jamboreejem, v ~asu bivanja pa bodo poleg udele`encev iz Slovenije gostili {e skavte iz Irske (cca. 50) in Afrike (cca. 20). Namestitev bo v lastnih {otorih na lokalnem nogometnem igri{~u, poskrbljeno pa je za vso ustrezno infrastrukturo. Program bo obsegal oglede Santiaga in okolice, praznovanje Bo`i~a, hajk na Cerro San Carlos de Apoguindo, taborni ogenj, predvsem pa dru`enje in spoznavanje mladih med seboj.

je dokumentov (tudi kopije letalskih kart), ki jih uporabite v primeru legitimiranja (kar pa v ^ilu ni zelo pogost pojav), nekaj novej{ih osebnih fotografij in {tevilko slovenskega veleposlani{tva v Argentini.

"KAJ DOGAJALA?"

BIVANJE PRI DOMA^INIH BO [E POSEBEJ ZANIMIVO

Program bivanja pri doma~inihhospitality je namenjen udele`encem odprav iz tujine in doma~im, ~ilskim skavtom, ki se zaradi kakr{nihkoli razlogov (omejitve {tevila, finan~ne zmo`nosti...) ne bodo udele`ili jamboreeja, pa ~eprav `ivijo le nekaj kilometrov od prostora jamboreeja. Pri tem igra pomembno vlogo starost udele`encev tega programa (14-18 let), zato se tega programa ~lani mednarodnega osebja ne bodo udele`ili. Slovenski odpravi sta dodeljena dva gostitelja:

Grupo Guias y Scouts TALCAREHUE

Rod ima sede` kak{nih 15 km iz centra Santiaga (Ob~ina Los Condes) in cca. 50 ~lanov.

Grupo Guias y Scouts LOS CARABINJEROS DE ^ILE

Rod deluje v predmestju Santiaga (cca. 30 km iz centra) v okviru policije. ^as bivanja je predviden po jamboreeju, namestitev pa bo organizirana v policijskem domu (potrebna bosta red in disciplina). Program bo bolj spro{~ujo~ z obiski zanimivih mest v okolici Santiaga, podali pa se bomo tudi na obalo Pacifi{kega oceana in pravi kanjon reke Maypo.

na in kazenska polja. Za pravilne odgovore na vpra{anja bo sledila nagrada (npr. dva polja naprej, postavi se na prvo mesto... ) za nepravilne pa podobne kazni. Igra bo natisnjena na kartonu A 3, lahko pa si jo nari{ete na asfalt in jo igrate z `ivimi figurami.

SESTAVLJANKA ^LANIC WOSM-a

» PUZZLE » s karto sveta, na kateri bodo pobarvane ~lanice WOSM-a. ^lani voda bodo lahko sestavljali sestavljanko, se ob njej pogovarjali o ~lanicah WOSM-a in o razse`nostih svetovne skavtske organizacije. Ozna~eni bodo tudi vsi dosedanji jamboreeji.

POBARVANKA ^LANIC WOSM-a

Na obiskih po rodovih se je pojavila `elja, da bi pripravili pobarvanko « dr`ave ~lanice WOSM«. dr`ave ~lanice dr`ave ~lanice WOSM«. dr`ave ~lanice Pobarvanka bo pripravljena do meseca junija in jo bo mo`no dobiti za vse ~lane

PRIDRU@IMO SE

KONKRETNE AKTIVNOSTI V

PRIHODNJIH MESECIH

ZID MIRU

^lani vodov vseh starosti bodo na karton~ke (modeli opek), ustvarjali (risali, barvali…) na temo Mir, gradimo Mir, gradimo mir skupaj mir skupaj mir skupaj mir skupaj skupaj. Njihove izdelke bomo nato sestavljali kot opeke v zidu in tako bo nastal zid miru. Ta zid lahko ustvarjate na najrazli~nej{ih akcijah in aktivnostih (vodova sre~anja, taborjenja, ob svetovem dnevu miru…).

Nastale izdelke bi lahko razstavili v svojih lokalnih okoljih in jih nato do konca septembra poslali na ZTS, kjer bomo iz va{ih izdelkov sestavili in izdali koledar za leto 1999 in ~estitke s to tematiko. Vrhunec te akcije pa bo tretji ~etrtek v septembru, ko se bodo v to akcijo vklju~ili vsi taborniki in katoli{ki skavti.

Izmed vseh bomo izbrali najbolj{e posameznike in vode, ki jih bomo nagradili s prakti~nimi nagradami.

POPOTOVANJE V ^ILE

Igra bo sestavljena podobno kot ^lovek ne jezi se. Igralec bo metal kocko in se pomikal po poljih. Vmes bo naletel na polja s vpra{anji na temo: ZTS, WOSM, jamboree; na nagrad-

Ob pobarvanki bo tudi kratka razlaga delovanja in organiziranosti WOSM-a in postopek v~lanjevanja ZTS v WOSM ter vse obveznosti in pravice ~lanov, ki izhajajo iz ~lanstva.

WOSM IN JAMBOREEJI

Na karti sveta bodo ozna~eni vsi kraji dosednjih jamboreejev. Ob strani pa bodo narisani vsi znaki jamboreejev. Z vrvicami bo potrebno povezati kraje in znake jamborejev. Aktivnost bo lahko izvajal cel vod na vodovih sre~anjih. Ob tem se bodo pogovarjali o jamboreejih, aktivnostih na njih, organiziranosti, ...

MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI

[E ENA VLOGA ZA ^LANSTVO V WOSM-u

Skavtska zveza Angole (Associaocao de Escuteiros de Angola) je marca poslala pro{njo za ~lanstvo v Svetovni organizaciji skavtskega gibanja. ^e ostale ~lanice ne bodo izrazile pripomb na ~lanstvo, bodo po preteku trimese~nega roka skavti Angole postali ~lani svetovne skavtske bratov{~ine.

Skavtstvo ima v Angoli `e dolgo tradicijo, saj je v ~asu kolonialne vladavine obstajala Portugalska katoli{ka skavtska organizacija (Corpo Nacional de Escutas). Po osamosvojitvi je bilo zaradi marksisti~ne miselnosti skavtstvo ukinjeno. V za~etku leta 1991 je po spremembi re`ima skavtska ideja spet za`ivela. Ustanovljenih je bilo nekaj organizacij, ki so se v letu 1994 zdru`ile in ob podpori portugalskih skavtov (izobra`evanje kadrov) leta 1995 osnovale sedanjo nacionalno skavtsko organizacijo.

Danes je v angolsko skavtsko zvezo vklju~enih 6.000 ~lanov, v {tirih starostnih vejah, v 54 rodovih in desetih provincah. Program organizacije odgovarja potrebam mladih kjub temu, da je dru`ba v preteklosti temu posve~ala majhno pozornost. V okviru organizacije deluje inter-religiozna pastoralna komisija, ki zagotavlja duhovni razvoj ~lanom organizacije. V zadnjem ~asu so izvedli veliko projektov zagotavljanja bolj{ih `ivljenjskih pogojev za mlade, dele`ni pa so bili tudi podpore mednarodnih humanitarnih organizacij.

POVABILO NA SLOVA[KO

Slova{ki skavti (Slovensky Skauting) vabijo skavtinje in skavte iz vse Evrope na mednarodno sre~anje “@arnovica '98”. Sre~anje bo potekalo od 26. junija do 5. julija 1998 v @arnovici, osr~ju Evrope, kot so mesto sre~anja poimenovali organizatorji. To sre~anje nadaljuje tradicijo dru`enja “Slovanskih skavtov”, ki se je za~elo `e leta 1931, ponovno pa so jo obudili lansko leto na sre~anju Phoenix '97 v Pragi na ^e{kem. Organizatorji pri~akujejo na sre~anju ve~ kot 2500 udele`encev iz kar 30 dr`av Evrope in tudi od drugod, osnovne informacije pa lahko dobite na sede`u organizatorja: Slovensky Skauting, Heyrovskeho 2, SK-84103 Bratislava, Slovakia. Kontakt je mo`en tudi po telefonu, ki je hkrati tudi fax : +42 17 78 74 31. Prijave bodo potekale prek komisije za mednarodno dejavnost in pisarne ZTS.

OBISK JAMBOREEJA V ^ILU

Organizator 19. svetovnega skavtskega jamboreeja v ^ilu bo v ~asu od 28. decembra 1998 do 5. januarja 1999 pripravil tudi voden ogled jamboreeja. Voden ogled bo obsegal video predstavitev dela, ki ga je organizator vlo`il v pripravo jamboreeja, predstavitev tabornega prostora in programa, obiskovalci pa se bodo povzpeli na bli`nji hrib in si s pti~je perspektive ogledali celotni prostor. Obiski podtaborov ne bodo mo`ni. Na

dan se bo ogleda lahko udele`ilo okoli 1200 obiskovalcev, ki pa morajo biti akreditirani s strani posameznih nacionalnih skavtskih organizacij. Zato obiskovalce, ki imajo namen obiskati taborni prostor, obve{~amo, da si morajo vstopnice za ogled zagotoviti `e pred jamboreejem. Svojo namero ~im prej sporo~ite na sede` ZTS, Parmova 33, Ljubljana.

Hkrati vas obve{~amo, da se {e vedno lahko prijavite za udele`bo na tem enkratnem in neponovljivem dogodku, bodisi kot udele`enci ali kot ~lani mednarodnega osebja. Prijave sprejemamo v pisarni ZTS.

NA MLADINSKEM FORUMU O AKTIVNI VLOGI V PROCESU ODLO^ANJA

Ju`noafri{ka skavtska organizacija bo konec julija 1999 gostitelj 7. mladinskega skavtskega foruma in 35. svetovne skavtske konference. V Balgowanu, mestu v bli`ini Durbana (po afri{ko KwaZulu-Natal) bodo mladi udele`enci sku{ali izraziti pogled na aktualna dogajanja v svetovnem gibanju, ki posegajo na podro~ja mladih. Priporo~ila, ki jih bodo pripravili, bodo v naslednjih dneh obravnavali tudi delegati na svetovni konferenci v Durbanu. Seveda se mladi zavedajo tudi pomembnosti aktivnega sodelovanja v procesu odlo~anja, zato bodo na forumu posku{ali razviti nekatere zamisli, ki bodo pripomogle k njihovi aktivni vlogi.

Pripravil: Pugy

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil ime nekega skavta.

1. Z detajlnim raziskovanjem luninega povr{ja so na podro~ju luninih polov znanstveniki odkrili: @ @ @ @ - ostanke Titanica, JJ JJ J - led, K K K - `iva bitja.

2. Leta 2028: ^ ^ ^ - bo konec sveta, II II I - bo termalna voda z Jupitrove lune Evropa ob~utno spremenila temperaturo Zemljine atmosfere, A A A A A - se bo asteroid 1997 XF, ki meri v premeru 2 km, nevarno pribli`al Zemlji.

3. Do Mrzlice, kjer je bilo zimsko vodni{ko sre~anje aktivnih vodnikov, je najmanj hoje iz: C C C - Trbovelj, JJ J - Ko~evske Reke, [ [ - Ilirske Bistrice.

4. Rod bistri{kih gamsov iz Kamnika vabi vse tabornike na: L L L L - Kamni{kega Dedca, Q Q Q Q Q - ogled razstave o delovanju taborni{ke organizacije na Kamni{kem, @ @ @ @ @ - pala~inke ob 35. obletnici.

5. Aprila je bila v Izoli `e tradicionalna akcija: U U U U U - Bi~ikleta `ur, M M M M M - [e Ta Po~asnemu Mine, V V V V - Taborni{ki ko{arkarski turnir.

6. Leta 2007 praznujemo: E E E – 100-letnico svetovnega skavtstva, T T –100-letnico svetovnega gozdovni{tva, Z Z Z Z Z – 100-letnico ZTS.

7. Katera trditev je pravilna: G G G G G - v ^ilu je avtobusni prevoz ob~utno dra`ji kot pri nas, S S S - avtomobili brez katalizatorja dolo~ene dni v tednu ne smejo voziti, U U U - ^ilenci so zelo negostoljubni.

8. Katera ptica izle`e jajce v tuje gnezdo? H H H - lastovica, O O O O O - vodomec, M M - kukavica.

9. Zakaj ne smemo no`a nikoli zapi~iti v zemljo? [ [ [ - to je nemoralno, O O O O O - da ga ne skrhamo, F F F - ker je zemlja vla`na, bi rezilo hitro zarjavelo.

10. Tabornik ima na taborni{kih akcijah rutko, in sicer: E E E E - v nahrbtniku, da se ne uma`e. Nadenemo si jo samo ob sve~anih prilo`nostih. R R R R -

na akcijah imamo rutko vedno okoli vratu, N N N - ~e je slabo vreme, imamo rutko na glavi, ob lepem vremenu pa okoli vratu.

11. Pri tabornikih je barva rutke odvisna od tega: II II I - koliko si star, C C C Ckateremu rodu pripada{, P P P P P - kak{ne barve obleko nosi{, kajti tabornik je vedno barvno usklajen.

12. Skavtsko lilijo imamo pri{ito na: S S S S - desnem rokavu taborni{ke srajce, B B B - rutki in na hla~nem `epu, L L L - desnem `epu taborni{ke srajce.

13. Pravega tabornika odlikujejo: N N N - dejanja, D D D D D - taborni{ka srajca, pas in rutka, ^ ^ ^ - taborni{ka knji`ica in pla~ana ~lanarina.

14. Zakaj se zgodi, da nekateri taborniki na taboru kak{en dan sploh ne spregovorijo? R R R R R - zgodi se, da ~lovek nima kaj povedati, W W W - osvajajo ve{~ino partizanskega kurirja, A A A A A - nemogo~e je, da bi bil ~lovek en dan popolnoma tiho.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 4/98: PRVOMAJSKI KOLESARSKI POTEP.

Prav prilegli so se mi tile prvomajski prazniki. Sem se vsaj po{teno spo~il od vseh teh tekmovanj in akcij, ki so bile v marcu in aprilu. In prav vse so vredne pohvale, ker so bile organizirane v duhu spo{tovanja taborni{kih vrednot in v `elji mladih po ustvarjanju bolj{ega sveta. Tudi praznovanja ob 22. aprilu - dnevu tabornikov so nosila podobna sporo~ila. O pisani ponudbi dogajanja so me moji vol~ji sorodniki obve{~ali prav z vseh koncev Slovenije.

Po nabiranje energije (tiste notranje) sem se v nedeljo popoldan odpravil tudi v Bohinj. Opazoval sem prebujanje pomladi; na novo ozelenela drevesa, `ivahne poto~ke, ki so jih napajali ostanki snega po vrhovih planin, in mirno gladino jezera, ki je gostila prve kanuje zvedavih turistov.

Na moje presene~enje je bilo spomladansko tudi v Gozdni {oli. Tam sem namre~ opazil, da zori nova generacija rjavih rutk. Pa ne tistih, ki kot prvo{ol~ki prvi~ stopajo na nemirna

in{truktorska pota, ampak tistih, ki `e kipijo od samozavesti in prepri~anja, da v taborni{tvu ni ni~esar ve~, kar bi se dalo odkriti. Ko sem se po svoji vol~ji navadi prikradel v sredi{~e dogajanja, sem prisluhnil utripu njihovih src. Kje se skrivajo listi sve`ine in novih idej; kje so korenine taborni{kih vrednot in na~el?

RAZVEDRILO Z ZNANJEM DO PRAVEGA ODGOVORA

Na moje zadovoljstvo sem bil kmalu pomirjen. [e so polni mladostne zagnanosti in energije, v njih se skrivajo ideje, ustvarjalnost in cilji ... Le modrosti jim {e manjka; tiste modrosti, ki zrase iz zemlje po dolgih letih negovanja in obdelovanja. Za to pa sta potrebna tudi voda in sonce.

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 5-6

Re{itve so:

Re{evalec:

KRI@ANKA

NAGRAJENCI IN NAGRADNI RAZPIS [TEVILKA 5-6

Pravilno izpolnjen kupon {t. 3 je poslalo 32 bralcev TABORA, pravilne re{itve so [OTORKA, RJAVINA, [PIK, OREL in SAVA, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado (podarja zalo`ba DZS) je prejel Gregor Lenasi Gregor Lenasi Gregor Lenasi Gregor Lenasi Lenasi iz Ljubljane. Baseball

~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.) so dobili Rok ^in~ Rok ^in~ Rok ^in~ Rok ^in~ Rok iz Lendave, Brane Primo`i~ Brane Primo`i~ Brane Primo`i~ Brane Primo`i~ iz @irov in Ur{ka Gliha Ur{ka Gliha Ur{ka iz Grosupljega. Tri DROGINE majice so prejeli Sandra Per{ak Sandra Per{ak Sandra Per{ak Sandra Per{ak iz Velenja, Angela ^isar ^isar Angela ^isar ^isar iz Ljubljane in Vesna Ti{ler Vesna Ti{ler Vesna Ti{ler Vesna Ti{ler iz Tr`i~a. Podjetje

JAZON, d. o. o. je obdarilo Saba Deziderja Saba Deziderja iz Lendave, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo {el Primo` Kmet Primo` Kmet iz [kofje Loke.

Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z `rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji`no nagrado DZS, tri baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.), tri majice DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d. o. o in povabilo gostilne

LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. julija 1998

najkasneje do 15. julija 1998

najkasneje do 15. julija 1998 1998 na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.

najkasneje do 15. julija 1998

Trgovina, posredovanje, proizvodnja d.o.o. "Vigrad" Cesta na Ostro`no 101, 3000 Celje, p.p. 305

tel: 063/471-808

de`urni mobitel: 0609-644-819

e-mail: vigrad @ eunet.si

NUDIMO:

• posojanje prenosnih wc kabin

• redno servisiranje

• transport, postavitev in pripravo wc kabin

• sprotno ~i{~enje wc kabin

• 24 urno de`urstvo

• najem prenosnih umivalnikov, ki ne potrebujejo priklju~kov

OPREMA UMIVALNIKA:

• rezervoar za sve`o vodo 240l

• dva umivalnika za roke

• dva umivalnika

• dva ko{a z vre~ko za smeti

• nosilec za papirnate brisa~e

KJERKOLI, KADARKOLI, BREZ ZADREGE

Prenosni umvalnik