Revija Tabor 1998/4

P P P P P rr rr r iloga: iloga: iloga: iloga: iloga: NO NO NO NO NO

rr rr r iloga: iloga: iloga: iloga: iloga: NO NO NO NO NO

bisk: bisk: bisk: bisk: bisk:

nenje: nenje: nenje: nenje: nenje:

MOREILL QUES MOREILL QUES MOREILL QUES MOREILL QUES MOREILL ON? ON? ON? ON? ON?

QUES MOREILL QUES MOREILL QUES MOREILL QUES MOREILL QUES MOREILL ON? ON? ON? ON? ON?

RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL IN KNJIG PAVLA KUNAVERJA

V galeriji Commerce v Ljubljani je bila od 10. februarja do 6. marca 1998 na ogled razstava slikarskih del in knjig legendarnega skavta – tabornika Pavla Kunaverja, bolj poznanega pod imenom Sivi volk. Kot je zapisal umetnostni zgodovinar Mirko Juter{ek, je Pavel Kunaver motiviko povezoval s svojo poglobljenostjo v naravo; iz tega izhaja cela paleta skicirk in akvarelov, ki so nastali med potovanji Sivega volka predvsem po Kranjskem, Kamni{kih planinah in Julijcih. Poleg slik so bili na ogled tudi priro~niki in knjige s podro~ja astronomije, saj je bil Pavel Kunaver predan opazovalec no~nega, zvezdnega neba. Razstavo je odprl dr. Matja` Vrtovec.

S SKUPNIM NASTOPOM DO VE^JEGA VPLIVA

SODELOVANJE Z MLADINSKO KOMISIJO

PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE

Stiki in sodelovanje med mladimi ne glede na ~lanstvo v razli~nih mladinskih organizacijah je v zadnjem ~asu vedno bolj trendovsko. Iz tega dejstva izhaja tudi pobuda po sodelovanju med Mladinsko komisijo PZS in Zvezo tabornikov Slovenije. Ta je dobila konkretnej{o obliko po prvem neformalnem sestanku konec februarja. Dogovorili smo se, da bi v prvi fazi poskrbeli za spoznavanje in u~vrstitev vezi med obema organizacijama tako na lokalni kakor tudi na nacionalni ravni. Podro~ja, kjer se dolgoro~no odpirajo mo`nosti za sodelovanje, so predvsem vzgoja in izobra`evanje ter izmenjava mladih kadrov (specialistov in in{truktorjev), skupni napori pri o~uvanju narave (osve{~anje, okoljevarstveni projekti), sodelovanje med rodovi in planinskimi odseki na lokalni ravni (akcije, taborjenja, …) in skupen nastop do dr`ave pri oblikovanju zakonov, financiranju in dodeljevanju koncesij. ^e vas zanima sodelovanje na tem podro~ju, se oglasite v pisarni ZTS.

KAKOVOST DELA V RODOVIH RASTE

PREDSTAVITVE PROJEKTOV

IN[TRUKTORJEV GENERACIJE 97

V sredini marca so o`iveli tudi te~ajniki lanske poletne in{truktorske {ole v Bohinju. Razlog so bile seveda predstavitve projektov, ki so jih bodo~i in{truktorji opravljali med letom v svojih rodovih. Vzdu{je je bila odli~no in v zraku je bilo ~utiti veselje zaradi ponovnega snidenja, udele`enci pa so `eleli ostalim na ~im bolj{i na~in predstaviti svoje rezultate dela. Predstavitev se je udele`ila pribli`no polovica vseh te~ajnikov (nadaljevalni 30 in temeljni 34), projekti pa so se ve~inoma nana{ali na izbolj{anje kakovosti dela v posameznih vejah rodov, na propagandne akcije, delo z vodniki ipd. Nekateri te~ajniki bodo morali v projekt vlo`iti {e nekaj ve~ energije, nekateri pa projekte izvajajo {ele proti koncu {olskega leta in jih bodo predstavili kasneje.

Naslednji rok predstavitev je 10. junij (temeljni) in 11. junij 1998 (nadaljevalni), na predstavitev pa ste vabljeni tudi vsi tisti iz preteklih let, ki ste te~aj `e opravili, manjka pa vam {e predstavitev osebnega projekta (svojo udele`bo sporo~ite na ZTS). Pa {e namig. Prijave za leto{nje te~aje `e zbiramo (rok prijav je 15. april 1998), zato pohitite s prijavami, ~e si `elite zagotoviti mesto v `elenem terminu.

POSVET NA^ELNIKOV RODOV V BOHINJU

Na~elniki rodov posvetov o~itno {e ne jemljejo dovolj resno, je bilo ~utiti po majhnem odzivu na~elnikov rodov na spomladanskem posvetu. Oddaljenost bohinjske Gozdne {ole, kjer je posvet potekal, je vsem, ki niso prisostvovali, lahko le slab izgovor. Nasprotujo~e je namre~ dejstvo, da je bila najve~ja udele`ba na~elnikov iz celjsko-zasavskega obmo~ja, ki jih na tem mestu lahko {e posebej pohvalimo. Poleg predstavitve programskih poudarkov leto{njega leta (Join in jamboree, Na{ tabor prijazen okolju in naravi in akciji Vod-vodu za M^ ter Gozdovnik raziskuje Slovenijo za GG) ter razmi{ljanja o vlogi ZTS v akciji “Lu~ miru”, so na~elniki razmi{ljali o druga~nem, mladim bolj sprejemljivem odnosu do problema odvisnosti od alkohola. Informacijska tr`nica je postregla z obilico informacij o poletnih te~ajh v Bohinju, mednarodni dejavnosti in dr`avnih mnogobojih - mnogoboj za murne in M^ bo v Ilirski Bistrici, za GG in PP pa v Celju. Posvet smo sklenili z odprtjem problema posredovanja informacij in podatkov kon~nim uporabnikom (~lanom, vodnikom, na~elnikom dru`in in klubov). Nekatere re{itve so bile nakazane `e v ~asu posveta, verjetno pa se bomo na naslednjem sre~anju o problemu pogovorili bolj kompleksno in poiskali tudi ustrezne re{itve.

Na~elniki rodov; jesenski posvet `e- rodov; jesenski posvet `e- Na~elniki rodov; jesenski posvet `e- rodov; jesenski posvet `e- jesenski limo ukrojiti po va{i meri. To pa nam ukrojiti po va{i meri. To pa nam po va{i To brez vas ne more uspeti. vas ne more uspeti. brez vas ne more uspeti. vas ne more uspeti. brez vas ne more uspeti.

MAJHEN ODZIV KLJUB AKTUALNIM TEMAM

Medo

Zanimiva, barvna, raznolika in pestra revijica Medo je spet med nami. Ne prezrite je!

Str. 6-8: Kdo je Jacques

Moreillon?

Generalni sekretar Svetovne organizacije skavtskega gibanja, ~lan svetovnega skavtskega komiteja in ~lan uprave Svetovne skavtske fundacije, ali ~lovek mnogoterih hobijev, od katerih se najraje pohvali z rodoslovjem (drevesa rodov) in planinarjenjem. Jacques je obiskal tudi Slovenijo.

Str. 16, 17: Ponovno v gore

Prvi pomladni dan ni bil pomladni, pa~ pa zimski, toda zima kljub vsemu nima upanja. Zanesljivo jo bo pregnala pomlad, ki je hkrati tudi ~as, ko se celo zimski zaspanci odpravijo v naravo. ^etrti leto{nji Tabor vam tako ponuja dva predloga za kraj{i izlet - Kamni{ki Dedec (1583 m) ali Sne`nik (1796 m).

Str. 29: To sem jaz

Prijatelj! Neznanec! ^lovek! Pomisli: ali resni~no `ivi{? Ali se venomer trudi{, da bi ustregel pri~akovanjem in `eljam drugih?... Za danes in naslednje dni: zgodba iz knjige Roberta Fulghuma Vse,karmoramvedeti,semsenau~ilvvrtcu,ki jo je za vas prebrala Lrga.

Str. 34: En o~ka, en 86-letni skavt, dva rodova in 90 zimujo~ih (gluhih otrok `al ni bilo)

Skupno zimovanje Rodu stra`nih ognjev in Kokr{kega rodu je bilo nekaj izrednega.

Zimujo~ih je bilo skoraj 100, odli~no so se razumeli, program je bil raznolik ...

Zimovanje, o katerem morate izvedeti kaj ve~.

VELENJSKA VODNI[KA [OLA

WOSM IN ZTS

^e kdo od najvidnej{ih slovenskih politikov in cerkvenih dostojanstvenikov {e ni vedel, da je v Sloveniji tudi taborni{ka organizacija, ki je za povrh {e v~lanjena v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM), je svoje znanje in vedenje dopolnil po obisku Jacquesa Moreillona, generalnega sekretarja WOSM.

Glavni namen njegovega obiska je bil opozoriti slovenske vodstvene strukture na pomen taborni{tva oziroma skavtstva tako v Sloveniji kot v svetu. Navsezadnje je svetovna skavtska organizacija najbolj {tevil~na mladinska organizacija na svetu in ~as je `e, da bi se tega zavedli tudi odgovorni v Sloveniji. Zavedli predvsem tega, da taborni{kega dru{tva in - recimo - dru{tva ljubiteljev malih `ivali pa~ ne gre izena~evati. Po trenutno veljavni zakonodaji so namre~ vsa dru{tva izena~ena, ~eprav seveda ne gre spregledati vloge in pomena taborni{ke organizacije pri vzgoji mladih ljudi v odgovorne in sposobne dr`avljane.

Nedvomno je tako visok obisk iz skavtske "centrale" bistveno pripomogel, da smo se taborniki ponovno zna{li v medijih. Godile so nam tudi pozitivne ocene, ki jih je Jacques Moreillon namenjal ZTSu, kar pa ne pomeni, da lahko spimo na lovorikah. Vse te majhne zmage je treba pametno vnov~iti in si z njmi okrepiti polo`aje - predvsem pri odnosih med ZTS-om in dr`avo. Pa tudi medije bo treba po~asi nau~iti, da v Sloveniji ni tabornikov in skavtov, pa~ pa so skavti (taborniki) in katoli{ke skavtinje (~lanice WAGGGS-a). WOSM nam bo pri tem pomagal, to je zdaj povsem jasno, najve~ pa je odvisno od nas samih.

Igor Drakuli~

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic Odgovorni urednik, v.d.: Igor Drakuli~

Urednik za ideje in priloge: Miha Logar-Malus

Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e

Petrov~i~

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor

Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov

Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33,1000 Ljubljana. Telefon 061/313-180, fax 061/1321-107, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/ ~ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184. Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign, Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek, Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Luna

Mnenje Mnenje

Registracija rodov po zakonu o dru{tvih

Ob sprejemu zakona o dru{tvih smo se morali taborni{ki rodovi (poprej odredi) na novo registrirati ter uskladiti svoja pravila. Na ravni ZTS smo v preteklem obdobju dveh let ve~krat opozorili, da je sprememba pravil in registracija dru{tev zahteven proces. Tudi zaradi na{ih opozoril je IO ZTS pripravil, stare{instvo ZTS pa sprejelo enoten vzorec pravil rodov. Stare{instvo ZTS je tudi sprejelo, da je ta vzorec podlaga, po kateri IO ZTS lahko presoja, ali so pravila taborni{kega rodu v skladu s statutom ZTS.

V mestu Ljubljana smo se rodovi na ravni mestne zveze dogovorili o skupnem nastopu ob registraciji dru{tev. Zbrali smo potrebno dokumentacijo, organizirali svetovanje posameznim enotam in skupno (z izjemo dveh enot, ki sta to storili prej) oddali zahtevo za registracijo. Zaradi enotnega zbiranja dokumentacije (pravila rodov, zapisniki ob~nih zborov, ustrezni dopisi, ...) smo uspeli vsa pravila rodov (z izjemo dveh rodov, ki sta dokumentacijo oddala `e poprej) pred oddajo na upravno enoto uskladiti s pisarno ZTS in pridobiti pozitivna mnenja IO ZTS o usklajenosti s statutom ZTS. Na na{o veliko presene~enje smo po treh mesecih od upravne enote prejeli negativne odlo~be, saj na{a pravila v nekaterih ~lenih niso ustrezala.

V za~etku januarja je na~elnik MZT o problemu ustno obvestil pisarno ZTS in na~elnika ZTS. Na pobudo stare{in rodov je na~elnik MZT 15. januarja sklical posvet stare{in, na katerem smo se dogovorili, da vsi rodovi ustrezno spremenimo pravila rodov v skladu z zahtevami upravne enote. Razlogi, ki so nas k temu vodili, so:

1. 1. 1. 1. V odlo~bah upravne enote je bil jasno zapisan 30-dnevni odgovorni V odlo~bah enote je zapisan 30-dnevni odgovorni

V odlo~bah upravne enote je bil jasno zapisan 30-dnevni odgovorni

V odlo~bah enote je zapisan 30-dnevni odgovorni 30-dnevni rok, ki se je enotam, ki so odlo~be prejele prve, `e pri~el iztekati. Enote pre- rok, ki se je enotam, ki so odlo~be prejele `e pri~el iztekati. Enote pre- enotam, `e prosto niso ve~ mogle ~akati. prosto ve~ mogle ~akati.

2. 2. Zahteve in dopolnitve pravil, ki jih je oblikovala upravna enota, po Zahteve in dopolnitve pravil, ki jih je oblikovala upravna enota, po in dopolnitve ki upravna na{em mnenju, niso pomenile bistvene spremembe statuta ZTS. na{em mnenju, niso pomenile bistvene spremembe statuta ZTS. na{em mnenju, niso pomenile bistvene spremembe statuta ZTS. na{em mnenju, niso pomenile bistvene spremembe statuta ZTS.

3. 3. 3. 3. Kljub zagotovilom (ustno danim na~elniku MZT) pisarne ZTS (Ivo zagotovilom (ustno danim MZT) pisarne ZTS zagotovilom [tajdohar) in na~elnika ZTS o pravo~asnem posredovanju pri upravni enoti, [tajdohar) in o pravo~asnem posredovanju pri upravni enoti, [tajdohar) in na~elnika ZTS o pravo~asnem posredovanju pri upravni enoti, [tajdohar) in o pravo~asnem posredovanju pri upravni enoti, o pravo~asnem upravni enoti, upravna enota ni upo{tevala predlo`enih pravil. upravna enota ni upo{tevala predlo`enih pravil. upravna enota ni upo{tevala predlo`enih pravil. upravna enota ni upo{tevala predlo`enih pravil. upo{tevala

Spremenjena pravila se v nekaterih ~lenih (navedenih v prilogi) razlikujejo od vzorca pravil sprejetih na stare{instvu ZTS. Po na{em mnenju te razlike ne pomenijo bistvenih odstopanj od sprejetega vzorca pravil, sama pravila rodov pa so v skladu s statutom ZTS. Zato stare{instvu ZTS predlagamo, da:

1. 1. 1. 1. stare{instvo ZTS sprejme razlago vzorca, po kateri spremembe pravil stare{instvo ZTS sprejme vzorca, spremembe vzorca, rodov iz MZT niso v neskladju s statutom ZTS, ali rodov iz MZT niso v neskladju statutom ali MZT statutom

2. 2. stare{instvo ZTS spremeni vzorec pravil v tistih ~lenih, v katerih so stare{instvo spremeni vzorec pravil v tistih ~lenih, katerih so spremeni ~lenih, pravila rodov iz MZT v neskladju s sedaj veljavnim vzorcem tako, da vzorec iz MZT v neskladju s sedaj da vzorec MZT vzorec dopu{~a variantne mo`nosti. dopu{~a variantne mo`nosti. dopu{~a variantne mo`nosti. dopu{~a variantne mo`nosti.

Vse stare{ine rodov, vklju~enih v MZT!

Bela sled 1998 ali Vsaka kritika je dobrodo{la ...

V mar~evski {tevilki revije Tabor smo lahko prebrali ~lanek o leto{nji Beli sledi, kot jo je do`ivela ekipa F.I.[. Organizatorji tekme smo vsake kritike, pa ~eprav {e tako negativne, veseli. Zdi pa se nam, da kritika, ki se nam v dolo~enih to~kah zdi neutemeljena in nekonstruktivna, zahteva odgovor.

Ekipa F.I.[. navaja, da so na vhod v {olo ~akali eno slabo uro, niso pa omenili, da so na zbirno mesto ekip pri{li kar dve uri in pol pred dolo~eno uro za zbor ekip. Kar z drugimi besedami pomeni, da smo ekipi F.I.[. organizatorji omogo~ili nastanitev v {oli kar eno uro in pol pred zborom ekip in za~etkom tekmovanja. Res je, da je bila v leto{nji organizaciji manj{a zmeda zaradi poznega prijavljanja ekip, ki so se prijavljale tudi eno uro po pri~etku tekmovanja. Vendar pa so vsi kontrolorji, ki so nadzirali vrisovanje in ostale teste, imeli pri sebi to~en ~asovni razpored ekip za prihod na teste, ki pa se ga nekatere ekipe `al niso dr`ale, kar je povzro~ilo zmedo in manj{e desetminutne zamude, ki jih navajajo ~lani ekipe F.I.[.

Njihov najve~ji o~itek pa je to, da so bili v ekipi Samorastnikov starej{i taborniki. To je To je To je To je najverjetneje res! res! res! res! @al pa organizatorji po zakonu o zasebnosti republike Slovenije nimamo pravice do vpogleda v osebne dokumente tekmovalcev. Zato se ob prijavi tekmovalcev zana{amo na taborni{ko po{tenost, ki jo je v primeru Samorastnikov najverjetneje premagala `elja po zmagi.

V ~lanku nam o~itate {e prezgodnji umik kontrolnih to~k, ki pa je tako kot na vseh ostalih taborni{kih tekmah nastavljen na ~asovnico zadnje ekipe, ki se ji pri{tejeta {e dve dodatni uri. To, da so v no~i s sobote na nedeljo s proge ukradli mrtvo kontrolno to~ko, pa je dogodek, na katerega nismo mogli vplivati.

V zaklju~ku lahko ekipi F.I.[. povemo, da se jim za njihovo kritiko zahvaljujemo, hkrati pa jim obljubljamo, da bomo nepravilnosti, na katere so nas opozorili, popravili, ekipo pa napro{amo, da v kontrolo pride naslednje leto. Organizatorji smo se odlo~ili, da vam, zaradi “ukradene” zmage, iz lastnega `epa pla~amo polovico va{e {tartnine za Belo sled 1999.

Organizatorji Bele sledi - ^^T

Enakopravnost kandidatov - drugi~

Igor Drakuli~!

V decembrski {tevilki Tabora si komentiral moje mnenje. Vse lepo in prav. Komentar sem prebral, z nekaterimi navedbami se celo strinjam. Vendar pa me deli komentarja preve~ motijo, zato jih moram izpostaviti.

1. "Z naro~anjem in skraj{evanjem predvolilnih pamfletov nimam absolutno ni~, ker je vse urejal glavni urednik. Jaz sem besedila le pregledal, slovni~no popravil in poslal v lektoriranje." Te besede si zapisal v prvi to~ki svojega komentarja. Sedaj pa moje vpra{anje: Ali si odgovorni urednik, ali pa le nek zapisnikar, ki pobira drobtinice od glavnega urednika? Menim, da mora odgovorni urednik dati svoje soglasje k temu, o ~emer pi{e(jo) v reviji. Zato, ker je ODGOVORNI. ^e pa imate v Taboru dogovorjeno, da odgovorni urednik le pregleduje sestavke, potem dejansko ni potreben, ker pa~ za sestavke ni odgovoren.

2. Ob koncu svojega komentarja na moje mnenje si napisal, da blatenje svojega imena in ~asti, z moje strani, ocenjuje{ kot klevetanje in nesramno namigovanje.

Na kaj pa sem v svojem mnenju namigoval? Vse kar sem mislil, sem tudi zapisal.

Glede namigovanja pa {e tole. Pred dvema letoma je na ~astnem razsodi{~u ZTS potekala razprava o tem, za kaj je primerna rubrika "Iz malhe strica Volka", saj si v eni izmed {tevilk TI ODKRITO BLATIL IN SRAMOTIL MOJO ^AST IN IME. Na predlog ~astnega razsodi{~a sva takrat "zakopala bojni sekiri".

V tem ~asu sem se sam nau~il, da je v~asih treba kak{no stvar tudi po`reti, ne pa samo z glavo riniti skozi zid za svoj prav. Kadar pa se kaj le ne da prebaviti, obstaja papir, ki vse prenese. Stvar odgovornega urednika pa je, ~e to objavi ali pa ne.

Menim, da je dobro, ~e bi tudi ti znal kdaj prenesti kritiko, ne pa samo pohval tebi in uredni{tvu. "Veliki uredniki" to znajo, zna{ tudi ti?

Iztok Utenkar, R^J, Slovenska Bistrica

Enakopravnost kandidatov - tretji~

Iztok Utenkar!

Odgovor na 1. to~ko: v vsem sem se strinjal z glavnim urednikom, ki je vodil predvolilni projekt v Taboru in me sproti obve{~al o drobtinicah, pardon, podrobnostih, ki so me zanimale.

Odgovor na 2. to~ko: da, "veliki uredniki" znamo tudi to!

Igor Drakuli~, odgovorni urednik

Taborni{ki fe{tival

18. 4. 1998 od 15.00 ure naprej

Mostec, Ljubljana

Tabornike iz vse Slovenije vabimo na Taborni{ki fe{tival, ki ga Mestna zveza tabornikov Ljubljana prireja ob dnevu tabornikov. Obljubljamo zanimiv program, ki bo predvsem zabavnega zna~aja: koncert skupine Lete~i potepuhi, koncert skupine Kajmak, obisk ~arovnika, {portne igre in {e marsikaj. Ve~ nas bo, bolj se bomo zabavali.

elik elik elik a r a r a r a r r epor epor epor ta`a: ta`a: ta`a: ta`a: JA JA JA JA C C C C C QUES MOREILL QUES MOREILL QUES MOREILL QUES MOREILL QUES MOREILLON ON ON ON

Kdo je Jacques Moreillon?

Generalni sekretar Svetovne organizacije skavtskega gibanja, ~lan svetovnega skavtskega komiteja in ~lan uprave Svetovne skavtske fundacije, ali ~lovek mnogoterih hobijev, od katerih se najraje pohvali z rodoslovjem (drevesa rodov) in planinarjenjem.

Odvetnik, doktor mednarodnega prava, ali preprost ~lovek, ki se veseli svojega `ivljenja in to veselje dobrohotno podarja vsem, ki ga obkro`ajo na njegovih popotovanjih po svetu. “Vesel sem, da lahko raziskujem de`ele skozi srca skavtov; tako odprta in pristna so!”

Prvi~ v Sloveniji

Na kratkem sprehodu po Ljubljani (pod strokovnim vodstvom Gregorja Zupana) nam je zaupal, da ga zelo zanima zgodovina de`ele, ki jo obi{~e, {e posebej pa se navdu{uje nad zgodovinskimi dejstvi, ki izvirajo iz vojskovanj med narodi. “V Sloveniji sem prvi~, vendar ~utim, da je de`ela zelo podobna moji rodni [vici. Tukaj ljudje `ivijo na podoben na~in.”

Kljub izobrazbi, kjer resnobnosti ne manjka, je Jacques pravi skavt; ~lovek, ki neguje svojo du{o in obo`uje dobro hrano (pred Narodno univerzitetno knji`nico je v {ali dejal, da bi bila zunanjost prava atrakcija za {vicarske proste plezalce).

Strategija obiska

Sre~anje z gostiteljem Milkom Okor- gostiteljem Milkom gostiteljem Milkom Okor- gostiteljem Milkom nom nom nom je bilo prisr~no in spro{~eno; saj smo vsi velika skavtska dru`ina. Seveda so bile dru`abne teme bolj za~imba h konkretnim dogovorom, kaj pri~akujemo od obiskov in sre~anj v naslednjih dneh. Vloge so bile razdeljene kot v filmu: Milko je bil avtor, Jacques glavni igralec, Andrej scenarist, Ray Saunders, na{ stari znanec, pa pravi re`iser. ^e je bil {e kdo zraven, pa najbr` statist (vendar pozor, statisti so nosili taborni{ke kroje). Tudi Milko si je za visoki obisk kupil nov kroj.

Pri predsedniku dr`ave

V belem salonu je bilo pravo vzdu{je. Nikomur izmed prisotnih ni bilo potrebno

Jacques se je pred obiskom Slovenije nekaj dni mudil tudi na Hrva{kem. Ko ga je Andrej po dogovoru ~akal na meji pri gostilni Kalin (in ga {e ni bilo), je v pisarni zazvonil telefon in zaskrbljeni glas na drugi strani je dejal: “Upam, da sem pred pravo gostilno!”

razlagati, kaj ~utimo ob tabornem ognju (predsednik pa~ mora imeti dobre in zanesljive vire). Tudi oba sogovornika sta ~utila, o ~em se bosta pogovarjala. “Ali ste danes `e dvignili zastavo?” je v {ali za~el Milan Milan Milan Milan Ku~an Ku~an in pogovor je stekel.

Najprej o vlogi Svetovne skavtske organizacije, njeni podpori svojim ~lanicam in viziji prihodnosti mladih v naslednjem sto-

letju. Neformalna izobra`evanja (mladinske organizacije …) naj bi imela vidnej{o vlogo v {olskem sistemu ({ola v tekmovalnem svetu skrbi za kopi~enje znanja, ne pa za celoten proces izobra`evanja), v dru`inskem `ivljenju (ta se vse preve~krat ukvarja samo s problemi obstoja, ne pa z vzgojo

mladega ~loveka) in podporo v dru`bi, ki ji v potro{ni{ki mrzlici grozi, da se usmerja k vrednosti (koliko je vredno?), namesto k vrednotam. Najve~je breme za vzgojo nosi dru`ina, na drugem mestu je {ola, taborniki pa lahko pri tem pomagamo. Skavtstvo je lahko tudi pozitiven odgovor na probleme odvisnosti mladih od drog, trgovino z belim blagom (spolna zloraba) in ksenofobijo. Predsednik, ki se je z razmi{ljanjem

BiPi je dejal: “V tem je najpomembnej{i smoter skavtskega {olanjaizobra`evati, ne pa u~iti. Ampak izobra`evati pomeni vzpodbuditi

fanta, da se u~i zase, iz svoje lastne `elje, in sicer stvari, ki bodo oblikovale njegov zna~aj.”

gosta strinjal, je izrazil zadovoljstvo, da imamo vidno vlogo tudi na tem mednarodnem podro~ju povezovanja mladih, gibanju pa pripisuje danes {e ve~ji pomen kot ob ustanovitvi. Problemi, s katerimi se sre~ujejo mladi v Sloveniji, so vezani predvsem na privatizacijo lastnine (pojmovanje lastnine je na ravni prvobitnih kapitalisti~nih odnosov) in na pomanjkanje mladinske politike, ki bi izhajala iz sinergije, ne pa tekmovanja med dana{njimi mladinskimi organizacijami. Milan Ku~an je iz spomina priklical tudi lanski Zlet tabornikov Slovenije: “U`ival sem, ko sem opazoval mno`ico mladih iz razli~nih krajev, ki so sodelovali,” tabornike pa opisal kot “moderne Robinzone”. Jacques Moreillon je predsednika {e povabil, naj se kot ~astni predsednik

Zveze tabornikov Slovenije pridru`i ugledni dru`bi ~astnih predsednikov skavtskih organizacij po drugih dr`avah.V parlamentu

V parlamentu je bilo zelo `ivahno. ^etrtkove seje so obi~ajne na dnevnem redu poslancev, in ker je prisotnost del slu`be, je bilo sre~anje s ~lani Skavt kluba parla- Skavt parla-

mentarcev mentarcev mentarcev mentarcev mentarcev, ki trenutno {teje 11 poslancev, po udele`bi zelo skromno. Poleg Petra Petrovi~a, predsednika kluba in stare{ine ZTS, je sre~anju prisostvoval samo {e poslanec Benjamin Henigman.

Jacques je v kratkem pogovoru poudaril, da je vloga poslancev ne glede na pripadnost politi~nim strankam, da sprejemajo zakone, akte o financiranju in druge odlo~itve v korist mladih dr`avljanov Slovenije. Parlament nehote oblikuje mladinsko politiko, ki pa je stvar naslednjih generacij, ne pa te ali naslednje vlade. Pri predsednipredsednipredsedniku parlamenta dr. Janezu Podobniku ku dr. Podobniku je gost predstavil delo Svetovne skavtske unije parlamentarcev (v njej sodeluje ve~ kot 70 dr`av) in njegovo vlogo pri podpori sodelovanja slovenskih parlamentarcev v tej in{tituciji. Predstavil je tudi pogled Svetovne skavtske organizacije (WOSM-a) na vklju~itev dekli{kega dela ZSKSS v WAGGGS in zanikal kakr{nekoli mo`nosti za oblikova-

Jacques Moreillon: “Naloga mladih je delo, sodelovanje in vizija programa, naloga parlamenta pa je podpreti njihova prizadevanja v vseh mo`nih oblikah, tudi finan~no.”

nje federacije ali SAGNO organizacije v Sloveniji. Dr. Podobnik je zagotovil vso svojo podporo pri udele`bi na naslednjem sre~anju WSPU na Poljskem in podporo mladinskemu delu nasploh.

Na sede`u ZSKSS Marko Kunstelj, poverjenik za med- Marko Kunstelj, poverjenik za mednarodne odnose ZSKSS narodne odnose ZSKSS narodne odnose ZSKSS narodne odnose ZSKSS narodne odnose ZSKSS, je v uvodu pozdravil gosta v svojih skromnih prostorih in izrazil `eljo, da bi se Jacques v Sloveniji dobro po~util. “Tudi sede` Svetovne organizacije v @enevi je komaj kaj bolj{i,” je v uvodu dejal Jacques Moreillon. Seveda je potem iz-

Milan Ku~an: “Ali bo politika dovolila, da Zveza tabornikov Slovenije in Zdru`enje

slovenskih katoli{kih skavtinj in

skavtov

sami uredita medsebojne odnose?”

koristil prilo`nost in predstavil jasna stali{~a WOSM-a do kakr{nekoli oblike vklju~evanja ZSKSS v WOSM. “Raje bi z vami delil radosti uspeha dela z mladimi, kot pa opo-

zoril na dejstvo, da poti v WOSM za va{o organizacijo ni ve~. Mo`nosti so tolik{ne, kot jih ima sne`na kepica v peklu,” je {e v frazi dodal Jacques.

Sre~anje s predstavniki Skavtske fundacije Mag. Marko Volj~, predsednik upra- Mag. Marko Volj~, predsednik ve Nove ljubljanske banke in novi ~lan ve Nove ljubljanske banke in novi ~lan ve Nove ljubljanske banke in novi ~lan ve Nove ljubljanske banke in novi ~lan ve Nove ljubljanske Skavtske fundacije Skavtske fundacije Skavtske fundacije Skavtske fundacije je poleg Jacquesa Moreillona gostil tudi ostale ~lane uprave tega, za razvoj taborni{tva pomembnega vira financiranja. To je iz prve roke lahko potrdil tudi Jacques, saj je tudi sam ~lan uprave Svetovne skavtske fundacije. Ker so formalno izpolnjeni vsi pogoji za zagon fundacije,

je bilo sre~anje ~lanov upravnega odbora pozitiven premik k za~etku "odprtega lova" na sponzorje, donatorje in druge oblike zbiranja finan~nih sredstev. [koda, da sre~anju ni prisostvoval predsednik uprave Skavtske fundacije Boris Mrak.

V stiku z naravo, v stiku z bazo

Postojnska jama je bila tista naravna znamenitost, ki si jo je Jacques v natrpa-

nem urniku uspel ogledati. Vlakec je okoli 40 ~lanov stare{instva 40 ~lanov stare{instva 40 ~lanov stare{instva 40 ~lanov stare{instva 40 ~lanov stare{instva popeljal po lepotah podzemskega sveta, v koncertni dvorani pa si nismo mogli kaj, da ne bi sklenili kroga

Jacques Moreillon je v petek dobil mo~an prehlad in glavobol: “In modern world, we can protect from all kind of computer viruses, but this time in Postojna cave I got “CAVE BUG”. ("V sodobnem svetu se lahko obranimo vseh vrst ra~unalni{kih virusov, toda tokrat sem v Postojni staknil JAMSKI VIRUS!"

in skupaj zapeli nekaj skavtskih pesmi. Sre~anje s ~lani stare{instva je pustil bolj mla~en vtis - imel sem celo ob~utek, da ~lani gosta niso vzeli za svojega. Bil je pa~ nekdo v druga~ni uniformi. Pravo vzdu{je bi najbr` ustvarile pravo~asno posredovane informacije, ki do zadnjega niso pricurljale iz o`jega kroga IO, in ve~ usvarjalnosti ob kitari in pesmi. Sodbo si bo vsak pisal sam, je pa Jacques s svojo pojavo vsem slovenskim tabornikom sporo~il: ”@ivite v skladu s temeljnimi na~eli v mislih in dejanjih!”

Vlada o~itno vlada

Predhodna potrditev predsednika vlavla- predsednika vlavlade dr. Drnov{ka de Drnov{ka de dr. Drnov{ka de Drnov{ka de dr. Drnov{ka, da bo sprejel Moreillona, se je izjalovila in po spremenjenem urniku naj bi bil dr. Gaber, minister za {olstvo in dr. Gaber, za {olstvo in dr. Gaber, minister za {olstvo in dr. Gaber, za {olstvo in za {port {port pravi sogovornik s strani vlade. Seveda, saj ima skavtstvo najve~jo vlogo prav pri vzgoji in izobra`evanju mladih. Pa tudi od tega ni bilo ni~ in sprejel nas je dr`avni se- dr`avni se- dr`avni se- dr`avni se- dr`avni kretar za {port, g. Strel kretar za {port, g. kretar za {port, g. Strel kretar za {port, g. g. Strel. Bolj neustreznega sogovornika si Jacques pa~ ni mogel `eleti in pogovor je bil zelo kratek. Skavtstvo pa~ skrbi tudi za fizi~ni razvoj mladih, je pa to samo metoda za doseganje vi{jih ciljev. No, z dr. Gabrom sta se potem le sre~ala, nehote, na hodniku.

Na obisku v doma~em okolju

Jacques Moreillon je `e od leta 1965 aktivno vklju~en v Mednarodno organizacijo Rde~ega kri`a. To je bil tudi razlog obiska na sede`u Rde~ega kri`a Slovenije sede`u Rde~ega kri`a Slovenije sede`u Rde~ega kri`a Slovenije sede`u Rde~ega kri`a Slovenije sede`u Slovenije, kjer ga je sprejel g. Jeleni~ g. g. Jeleni~ g. g. Jeleni~ s sodelavci. V spro{~enem vzdu{ju je tekla beseda o sedanjem delu RKS in o mo`nostih za povezovanje z ZTS (tudi v RKS namre~ obstajajo mladin-

ski odbori). Izpostavili so izobra`evanje iz prve pomo~i za vodnike na lokalni ravni in sodelovanje tabornikov v krvodajalskih akcijah (ve{~ina krvodajalec), seveda pa obstaja {e veliko drugih mo`nosti za sodelovanje med organizacijama.

V zobeh medijev

Mediji so zelo pozorno spremljali dogajanje ob obisku in o njem tudi ob{irno poro~ali. Zasluga gre predvsem dobri obve{~enosti medijev in kakovostnim informacijam, ki jih je Moreillon posredoval na tiskovni konferenci v hotelu Holliday Inn. Predvsem je poudaril dejstvo, da imajo na svojem pragu organizacijo, ki si zaslu`i tudi veliko medijsko podporo; za ilustracijo je navedel podatek, da ima Slovenija v raz-

Jacques Moreillon: “Ve{~ina krvodajalec bi bila edina ve{~ina, ki jo dobi{ na ra~un kvantitete in ne kvalitete.”

merju s prebivalstvom {tevil~no najve~jo odpravo tabornikov in katoli{kih skavtov na jamboree v ^ile.

Finale Na koncu je gosta sprejel {e ljubljanski nad{kof in metropolit g. Rode ski nad{kof in g. Rode g. Rode. V uvodu je Moreillon predstavil pogled na skavtstvo v Sloveniji kot ga vidi WOSM in poudaril pomen za~etka procesa oblikovanja katoli{kega pastoralnega sveta, skozi katerega bi v organizaciji skrbeli za duhovno vzgojo mladih s katoli{ko veroizpovedjo. Seveda pa bi ob ustrezni podpori Komisije za duhovnost pri ZTS poiskali tudi odgovore na prisotnost potreb po vzgoji mladih drugih veroizpovedi (muslimanska, evangeli~anska, pravoslavna, ...). Nad{kof Rode, ki je skavtstvo spoznaval na lastni ko`i kot ~lan Slovenske sekcije v Avstriji, je izrazil pri-

pravljenost za nadaljevanje dialoga, ki bi vodil k oblikovanju re{itev, povezanih s sodelovanjem med cerkvijo in ZTS. Pri tem mu bodo najbr` pomagali tudi ~lani ZSKSS - Janez Kobal, generalni duhovni asistent je namre~ pogovor budno spremljal.

Jacques Moreillon: “Od tradicije je treba ohraniti plamen, ne pa pepel.” (Emile Zola)

In rezultati obiska. Najbr` bomo sadove obiska in na{ih nadaljnjih prizadevanj obrali {ele v prihodnosti, ali kot je rekel Jacques Moreillon na koncu svojega obiska:

“We planted a tree. You have to judge tree by the fruit!” ("Posadili smo drevo, vi pa ga sodite po sade`ih!")

DALJ[E AKCIJE ENOTE

Imamo jutri taborjenje? Pohodni tabor?

Akcijo pridobivanja novih ~lanov in s tem propagandni tabor? April je zanimiv mesec, ne samo po vremenski plati, ampak tudi zaradi akcij, ki so lahko `e dalj{e. Naj omeniva le dve: dan tabornikov in prvomajsko potepanje, ki ju lahko razli~no organiziramo.

• Potovalni tabor Potovalni Potovalni ( pohodni, s kolesi ali celo s splavi ). Primeren za starej{e gozdovnike in popotnike. Zanimive so transverzale, kro`ne poti ali pa za pohodni tabor izdelamo ~isto svoj na~rt. Pot razdelimo v enodnevne odseke. Pohodni dan naj bo sestavljen ne samo s hojo, ampak dodajmo oglede naravnih in kulturnih znamenitosti krajev. Pot lahko popestrimo s samostojnim prehranjevanjem, bivakiranjem ali kraj{o orientacijo in del poti pohodniki prehodijo v skupinah. Pozorni bodimo pri izbiri opreme, saj nahrbtnik ne sme biti prete`ak, pomemben del opreme pa ne sme ostati doma na polici. Skupno opremo razdelimo med vse udele`ence.

• Bolj specializiran je raziskovalraziskovalraziskovalraziskovalni tabor, ni tabor, ni tabor, ni tabor, namenjen prav tako tema dvema starostnima skupinama. Zanimivo je odkrivati divja odlagali{~a odpadkov, kra{ke jame, ponore in udore, ugotavljati ~istost slovenskih rek in njihovih pritokov, vpliv civilizacije in modernizacije v nekem prostoru ... Podatke zberemo in zapi{emo v tabelo, predstavimo in primerjamo z `e zbranimi podatki drugih raziskovalcev.

• Dan tabornikov je primeren dan

za izvedbo propagandnega tabora propagandnega tabora propagandnega tabora propagandnega tabora propagandnega enote, ki ga izpeljemo v doma~em kraju. Predstavimo taborni{ko dejavnost v kraju (igre, postavljanje {otora, kurjenje ognja, prepevanje pesmi, razli~ne dejavnosti ali delavnice, ...). Marsikdo si na{o dejavnost napa~no predstavlja. Taborni{tvo resda ne vodi k vrhunskim dose`kom, je pa to odli~na {ola za `ivljenje.

• Navsezadnje je tu {e vodov ta- vodov ta- vodov ta- vodov ta- vodov bor, bor, bor, bor, primeren za kakr{enkoli ~as, ko lahko vodov izlet v resnici podalj{amo. Da pa tabor uspe, mora biti ve~ina ~lanov na taboru.

V mesecu aprilu pa nadrobneje na~rtujemo vse aktivnosti do jeseni.

Letno taborjenje Letno taborjenje Letno taborjenje Letno taborjenje Letno je navadno najdalj{a in najzahtevnej{a akcija. Kadar ~lani taborijo prvi~, je tabor skorajda v vsem zanimiv, vedno istega programa pa ne moremo ponujati starej{im ~lanom: a spremembe in dodatki niso vedno tako preprosti.

[tevilo dni, kraj taborjenja in na{e mo`nosti bodo narekovale program. Lo~imo jih lahko v dnevne in ve~erne (ali no~ne) aktivnosti.

Poleg klasi~nih - poizvedovanje po vaseh (~e smo vsako leto drugje), postavljanju pe~i, peki kruha, orientacijskim pohodom, postavljanju pionirskih objektov, ... dodajmo {e kak{en popoldan ali pa ves dan kaj novega: prespimo v jami, uredimo si le`i{~e na drevesu, jahajmo, prebrodimo reko, opazujmo `ivali v bli`ini krmi{~, sez-

nanimo se s {portnim plezanjem, pripravimo likovno ali modelarsko delavnico ...

Pa zve~er? To so razne igre, priprave na zahtevnej{e akcije ali tekmovanja na taborjenju, dru`abne igre, nastopi, ske~i, prepevanje, pisanje taborni{kega glasila, obiski sosednjih taborov, no~ni sprehodi, ...

Nobene aktivnosti pa se ne lotimo, ~e ji nismo kos, ali nimamo primerno usposobljenega ~loveka zanjo.

Taborjenju pa lahko sledi {e kaj:

• Vodni{ki tabor Vodni{ki Vodni{ki tabor Vodni{ki je namenjen vodstvenim ~lanom enote po letnem taborjenju. V nekaj dneh se vodniki in vodje dogovorijo o novi sezoni. Izdelajo programe, predvidijo {irjenje enote z novimi vodi, izobra`evanje vodnikov, morebitne nakupe, sodelovanje z ob~ino, sodelovanje na razli~nih tekmovanjih, ...

• Dru`inska izmena Dru`inska izmena Dru`inska izmena Dru`inska izmena je kraj{e taborjenje starej{ih ~lanov s svojimi dru`inami. Program je druga~en, a ni treba, da bi bil zaradi tega manj taborni{ki.

• Popotovanja postanejo zanimiva za srednje{olce. [tevilni taborni prostori po Evropi nudijo mo`nost spoznavanja skavtov in navezovanje stikov izven na{ih meja.

Dober vodnik ima na taborjenju malo prostega ~asa. Kaj le po~ne? O nalogah in nadlogah v naslednji {tevilki.

Simona Kos, Ale{ Ferenc, @erjavov rod, Dolsko

Z MOTORJEM OKOLI SVETA (II.) Mokrota, `ivljenja mojega krasota

Hladno postaja, vedno ve~ kosov obleke nosim na sebi in ne ve~ med prtljago. Zimske rokavice sem `e zdavnaj vzela v uporabo. In toplih prostorov se ne izogibam ve~. Vsaj zaenkrat ne. Florida je {e dale~.

Ni~ ve~ ne nergam, ko prepogibam {otorsko platno, ki ga moram o`eti, preden ga porinem v nahrbtnik. Je pa~ tako. ^e je le mrzlo, ve-

trovno, vla`no in megleno, je to pravo razko{je. Le da ne de`uje. BMW se sicer ne prito`uje, se pa jaz. Potrpe`ljivi in vzdr`ljivi sopotnik je. Doslej sploh nisem vedela, kako uporaben pripomo~ek za kampiranje je lahko motor.

Ko se tako na ve~er raztovorim in me ~aka sestavljanje lete~e hi{e, kurjenje ognja in ~i{~enje ~elade, mi vedno prisko~i na pomo~. Sicer ne gre v go{~o nabirat dra~ja, ker se to v Ameriki ne po~ne. Celo kaznivo je! ^e ho~e{ ogenj, mora{ kupiti treske, vejevje in polena na recepciji ali v priro~ni trgovini, ~e jo imajo. Saj veste, Ameri~ani in tista stra{na bolezen, da morajo na vsakem koraku kaj zaslu`iti.

Tudi {otora {e ne zna postaviti. A zvesto stoji meter ali dva vstran, ter sveti s svojo mo~no halogensko `arnico, da je kaj. Nikoli ne ostanem v temi, tudi ~e mi odpovedo vse baterije, ki jih nosim s seboj (te`ko verjeti, a tudi to se je `e zgodilo).

Obcestni jarki so ~udovita narava

DOMOVI NA KOLESIH

Ko sem se prvi~ prebudila v pravem, organiziranem turisti~nem kampu, sem imela {e ves dan smejalne vaje. Ameri{ki upokojenci so dobro organizirana in dobro situirana skupina turistov, ki po upokojitvi zapravlja prigarane dolarje na potovanjih.

Morali bi videti, kak{ni so njihovi {otori, avtodomovi in prikolice. Nekateri bivajo v njih, ne da bi imeli pravi dom.

"Ko sem bil {e mlad, sem delal. Nisem si privo{~il dopusta, a veliko sem zaslu`il," mi je pojasnil Don, ki sem ga sre~ala nekje na severu Maina, blizu kanadske meje. "Poletje navadno pre`ivim tukaj, pozimi pa se preselim na Florido. Moj avtodom je prijazna hi{a na kolesih, ki mi nudi vse, kar potrebujem. Za razliko od prave hi{e mi daje tisto svobodo, da sem danes lahko na pe{~eni pla`i in jutri 500 kilometrov dale~, visoko v gorah. Vse moje premo`enje potuje z menoj."

Ni bil edini. Te`ave so se kuhale v ra~unalniku, tako da se nekaj dni nisem mogla povezati z internetom. Pa se mi je ponudila teta Judi, urejena {estdesetletnica. Rekla je, da je s Floride. Ne vem, kaj naj to pomeni. Morda je bila tam rojena. Kje `ivite, pa je najbolj neumno vpra{anje, ki ga takim ljudem lahko postavi{. Jasno je bilo, da na kolesih, ki se kotalijo ~ez cel kontinent.

Vsa na{minkana in di{e~a je stopila iz svoje hi{e, gotovo ve~ kot deset metrov dolgega bivali{~a na kolesih.

"Ne skrbi, dete," je zamahnila z roko in me povabila v svoj dom.

ELEKTRONSKA PO[TA

"Tudi jaz nimam pravega doma," je rekla veselo in ni~ je ni skrbelo. Njena

zlatnina okoli vratu, zapestij in prstov je jasno pravila, da je nima kaj skrbeti ..."Malo sem tu, malo tam in da me sin sploh lahko izsledi, imam elektronsko po{to," je nadaljevala. Na razko{ni pisalni mizi ni bil le najmodernej{i in ultra hitromisle~i ra~unalnik, ampak tudi barvni tiskalnik in kup dodatne opreme.

Ob mraku so se lete~e hi{ke ameri{kih upokojencev spremenile v ki~aste {katlice. Okoli njih so razobesili barvne lampijone, zastavice in ble{~e~e trakove. Le moj temno zeleni {otor se je izgubil v prvem mraku in neopazno potonil v spanec, ne da bi ga kdo, razen mene, sploh opazil.

Druga~e je seveda z rde~im BMW kompanionom, ki je pravi "eye catcher" (magnet za o~i). Marsikateri mimoido~i par o~i se obesi nanj ali vsaj na eksoti~no registrsko tablico. ^e sem klepetavo razpolo`ena, je dovolj, da sem v bli`ini in radovedne`i mi delajo dru`bo. Gorje, ~e se mi ne da pogovarjati.

Preno~evanje v podobnih kampih ni ravno po mojem okusu. A kadarkoli me no~ porine v tako zato~i{~e, se na mo~ zabavam. Vedno sre~am zanimive ljudi in prijazne potujo~e du{e. V{e~ mi je miselnost priletnih {otori{~nikov, ki `ivijo bli`je naravi, brez desetih TV sprejemnikov in treh mikrovalovnih pe~ic okoli sebe. In seveda mo`nost, ki jo izkori{~a velik del starej{e populacije, da se po upokojitvi ne prepusti po~asni smrti ob varnem zape~ku. @ivijo poti in razpotja, veliko pa jih prisega, da se je pravo `ivljenje sedaj {ele za~elo.

DOBRI LJUDJE SO POVSOD

Nekega jutra, ko sem `e pred {esto prezra~ila spalno vre~o in se po kratkem jutranjem teku ob sedmih `e veselila

nekaj natipkanih strani besedila v malem ra~unalniku, sem bila dele`na male pozornosti, ki mi vedno polep{a dan. Sre~a se mi je nasmehnila v obliki velikega pi{kota in skodelice vro~e kave. Tako me zalezuje dobrota tistih, ki imajo to, kar pogre{am sama.

Dobra stran organiziranih kampov je ta, da se vsem `ivim smilim `e zaradi te`kega motorja in vedno mokrega {otora. Tako se le redko primeri, da se v kampih prehranjujem sama. Vedno se najde kdo, ki me povabi na zajtrk, kosilo ali pokovko, ki ogreje premra`ene dlani.

Nemalokrat se je naredilo, da me je vreme zadr`alo v kampu za nekaj dni. Ne morem vam povedati, koliko mi je pomenilo, ko so me ljudje povabili, da {otorim na njihovem in prihranim denar, ki bi ga sicer od{tela za parcelo. Ve~ina kampov se pla~uje na prostor, ki ga zasede{, ne na {tevilo oseb ali {otorov, oziroma vozil. Tako pa primem svojo bajto in jo odnesem drugam. Ni kaj, prakti~no, da je kaj!

Ugotavljam, da so cene ameri{kih kampov v povpre~ju podobne. Ve~ina se jih giblje med deset in dvajset ameri{kimi dolarji na no~. Razen v Arcadii, najbolj obiskanem ameri{kem narodnem parku, kjer mora{ zraven {otori{~a pla~ati {e vstopno takso v vi{ini treh dolarjev za vsak dan bivanja. Divje kampiranje (backcountry camping) ponujajo le nekateri narodni parki. Zaradi varnosti je potrebna prijava in ~ekiranje. Vse ve~je zanimanje za tak na~in `ivljenja v naravi sili naravovarstvenike k omejevanju {tevila divjih kamperjev. Priporo~ajo vnaprej{nje rezervacije.

Saj pravim, nekateri pa~ znajo slu`iti denar na trmastih. Kljub relativno visokim cenam {e vedno raje osta-

nem na kakr{nemkoli {otori{~u kot v motelski sobi. ^eprav je tu, na severu, `e rumeno- in rde~elistnata jesen, ~eprav postaja z vsakim dnem ob~utno hladneje, je narava {e vedno najlep{a, ko jo opazuje{ izpod {otorskega platna. Pa tudi, ~e se greje{ z ognjem, za katerega dra~je te je stalo tri dolarje ... (se nadaljuje)

Slaba udele`ba na vodovih akcijah

Taborovemu svetu `e te~e voda v grlo. Nekateri prej zagnani pisci so svoje poslanstvo popolnoma zanemarili, vendar na sre~o ne vsi. V tokratnem svetu smo svetnike povpra{ali o resni~nem problemu, ki ga ima tabornica iz ~ete Pore~anov, [mihel. V ~eti je 36 M^-jev in ~e organizirajo izlet, pohod, piknik ali kak{no drugo akcijo, je na za~etku veliko zanimanje, udele`i pa se je le malo ~lanov. Zanimal jo je vzrok in mo`nost odprave tega problema.

Edini odgovor je poslala Vera Pirnat - Pinky, ki pa na `alost ni navedla, v katerem rodu je. V svojem kratkem in jedrnatem odgovoru pa svetuje:

O~itno vodniki sami niso dovolj zainteresirani za akcije oziroma svojih ~lanov za akcijo ne navdu{ijo dovolj. Meni se je vedno obneslo, ~e sem kot vodnica od{la k svojim ~lanom na dom in se pogovorila o akciji z njihovimi star{i. Tako so bili star{i zanesljivo obve{~eni, pa {e dober stik sem navezala z njimi. ^e so se star{i strinjali z akcijo, so potem sami poskrbeli, da se je njihov otrok akcije zanesljivo udele`il.

Matija

Bernarda B. Pulko

Bash Bish Falls, Massachusets

Glas ljudstva

Hrana je izredno pomembna. ^e ljudje na tekmovanjih sploh ne bi jedli, bi bil odziv mno`ic povsem obi~ajno hvaljenje. Toda taborniki na tekmovanjih moramo jesti. In ~ez hrano se moramo prito`evati, da bo naslednji~ vsaj enaka, ~e ne `e bolj{a. Pa gremo k stvari.

Kdo se ne spomni zadnje {tevilke zletnega Rumenega daljnogleda? Kdo se ne spomni Matja` E.-jevega udarnega (alias zavarujmo vegetarijanske pravice) ~lanka? ^eprav obstaja izredno

mo~na povezava med Matja`em E., ki je napisal tisti ~lanek, in Matja`em E. iz

RBK Slovenske Konjice, na Bra~i~evih dnevih ni plapolala niti ena zastava z listom solate. O~itno (citiram zletni Rumeni daljnogled, {t. 5) slabi~i "biljojedi" {e niso vstali in je doti~ni dan {e zelo dale~, saj niti idejni o~e vegi solatolistnih zastav svojih gro`enj ne jemlje resno. [alo na stran. Zgolj kruta usoda je hotela, da se je na dan zbiranja zve~er v diskoteki blizu preno~i{~a tekmovalcev zna{el Vlado Kreslin. Podatkov o omejitvi starosti za ogled {e nimamo, znano pa je dejstvo, da nekateri tja niso {li. Kot so to bili RMT-jevci, razo~arani ker organizator ni pripravil organizirane zabave ter so bili prepu{~eni sami sebi, ki so vzeli stvar (beri kitaro) v svoje roke in igrali pozno v no~. Razli~ica nezabave iz ust tabornika RPEJ Zagorje je druga~na - zabava je bila pripravljena, vendar ni bilo interesa - stvari ni v roke vzel nih~e.

OKC Rumenega daljnogleda informacije sicer {e zbira, po prvih neuradnih podatkih pa je bila na progi ugotovljena prisotnost rde~ega, gibajo~ega se objekta, ki naj bi sli{al na ime Katra, po doma~e Rozi. Kljub izrednemu naporu se nekateri tekmovalci niso mogli upreti in so objektu sledili. In glej. Pripeljal jih je tja, kamor so `eleli. Pravzaprav je bila Rozi nuja, saj so zastavice na KT rahlo spominjale na tiste pre~udovite dogodke okrog 29. novembra, pa {e tako skrite so bile (ni to sam namen iskanja KT?!?), da je mnogo tekmujo~ih imelo velike te`ave z iskanjem. Da te`av neka-

pihani ter skoraj prehlajeni. Tudi malica je zamujala, pa {e premalo jo je bilo. In ko bi se lahko v miru spo~ili na KT, jim zlobni tekmovalci niso dali miru. Le zakaj? Pa {e Maribor~anke iz XI. SNOUB se niso dr`ale ~asovnice. So pa osre~ili dve RMT-jevki, ki so jima ponudili pi{kote in kavalirsko odprli steklenico pija~e.

terih tekmujo~ih ob iskanju mesta zbiranja sploh ne omenjamo.

Zgodba "insajderov"

Neznosno `eljo po izpovedi so za~utili Urban, Martin in tabornik, neznosno `eljan izraziti svoje ve~inoma negativno mnenje o tekmovalcih, po imenu Ale{ iz RBK Slovenske Konjice. Njihovim tegobam skoraj ni bilo konca. Ne samo, da so zelo malo spali in bili pre-

Na razglasitev se je ~akalo kot vedno, le nekateri si niso mogli kaj, da ne bi poto`ili, da pa~ na dvori{~u, kjer ~akajo, ni ko{a. Drugi so z mesarsko natan~nostjo opazovali na{itke in ob~udovali izbor barv. Brez negativnih komentarjev ni {lo. Med ~akanjem so se nekatere ekipe `e odpravile domov, ne da bi po~akale na razglasitev. Stra{no. ^udovit dan se je skoraj kon~al. Po kratkem pogovoru in usklajevanju informacij z RD-jevcem Matja`em E. sem mu speljal {e dva na{itka in zapustil prizori{~e leto{njih Bra~i~evih dnevov.

Za konec pa {e

Udele`ba bi bila veliko ve~ja, ~e ne bi ZTS na ta dan organizirala posveta na~elnikov. Zdaj je samo vpra{anje, kdo si je stvar izmisli prej. ZTS:RBK?

Matija

Taborova redovalnica

Bra~i~evi dnevi so si, po intenzivnem posredovanju Matja`a E., prislu`ili pozornost press skupine RD Slovenija, ki je bila zaradi posveta na~elnikov izredno okrnjena, tam pa sem vendarle bil. In ocene ...

V taborovo redovalnico je ocene prispevalo 54 tabornic in tabornikov, vseh skupaj je bilo na Bra~i~evih dnevih pribli`no 100. Ocenjevali so, kot `e na ROT-u, vreme, hrano, organizacijo, te`avnost, pokrajino in podali {e splo{no oceno. V ospredju sta spet

Ocenjevane kategorije

vreme in pokrajina, ki sta v redovalnico prispevali {tirici. Malo pod njima, vendar {e vedno z oceno {tiri, sta organizacija in splo{na ocena. Oceni tri sta si prislu`ila te`avnost in hrana, pri kateri je bilo odstopanje ocen tudi najve~je - za 1,3 ocene navzgor in navzdol.

VremeHranaOrganizacijaTe`avnostPokrajinaSplo{no

Nekateri ocenjevalci so bili zelo radodarni, saj je povpre~je ocen slabe tretjine ocenjevalcev nad {tiri, povpre~je slabih dveh tretjin pa nad tri. [est nesre~ne`ev, skoraj natan~no desetina ocenjevalcev, je s povpre~jem pod tri skoraj ubilo ~arobno vzdu{je. Najve~ naj`lahtnej{ih ocen si je prislu`ila pokrajina. Najve~ neza`eljenih ocen, tistih ravnih, je dobila hrana. Le zakaj?

Zaklju~ene ocene

Obvezna literatura:

Ferligoj, A.: Osnove statistike na prosojnicah

Tonejc, M.: Excel datoteka z ob{irnimi analizami

Matija

ALI JE MOGO^E ZANETITI TUDI TAKOLE?

OGENJ ALI JE MOGO^E ZANETITI TUDI TAKOLE?

IZZIV LETO[NJEGA POLETJA

(na fotografiji je samo dim in kljub reku “kjer je (na fotografiji je samo dim in kljub reku “kjer je dim kljub je dim, je tudi ogenj”, tega plamen~ka ni hotelo biti). je ogenj”, tega plamen~ka ni hotelo biti). je ogenj”, Gotovo ste v tabor- Gotovo v tabor- Gotovo ste v tabor- Gotovo v taborni{kem ‘ivljenju, pol- ni{kem ‘ivljenju, pol- ni{kem ‘ivljenju, pol- ni{kem ‘ivljenju, pol- ‘ivljenju, nem dogodiv{~in, ‘e nem dogodiv{~in, nem dogodiv{~in, ‘e nem dogodiv{~in, kdaj poizkusili zanetiti kdaj poizkusili kdaj poizkusili zanetiti kdaj poizkusili ogenj s pomo~jo trenja s pomo~jo trenja ogenj s pomo~jo trenja s pomo~jo trenja pomo~jo lesa ob les? Pa vam je ob les? Pa vam je lesa ob les? Pa vam je ob les? Pa vam je je to tudi uspelo? Meni {e to tudi {e to tudi uspelo? Meni {e to tudi {e ni, zato me ta izziv {e ni, zato ta izziv {e ni, zato me ta izziv {e ni, zato ta izziv {e zato izziv ~aka. Moram pa priz- ~aka. Moram pa priz- ~aka. Moram pa priz- ~aka. Moram pa priznati, da sem to ‘e ve~- nati, sem to ‘e ve~- sem ‘e krat poizku{al - in to poizku{al in krat poizku{al - in to poizku{al in neuspe{no. Ker pa smo neuspe{no. Ker pa smo neuspe{no. Ker pa smo neuspe{no. Ker pa smo pa taborniki trmaste na- taborniki na- taborniki trmaste na- taborniki narave, to poizku{amo rave, poizku{amo rave, to poizku{amo rave, poizku{amo znova in znova. Ker je znova in znova. Ker je znova in znova. Ker je znova in znova. Ker je znova. pred nami ~as poletja, taborjenj, hajkov in bivakiranj, je nami ~as poletja, taborjenj, hajkov in bivakiranj, je pred nami ~as poletja, taborjenj, hajkov in bivakiranj, je nami ~as poletja, taborjenj, hajkov in bivakiranj, je poletja, to odli~na prilo‘nost, da se poizkusimo v tej ve{~ini sta- to odli~na prilo‘nost, da se poizkusimo tej ve{~ini sta- to odli~na prilo‘nost, da se poizkusimo v tej ve{~ini sta- to odli~na prilo‘nost, da se poizkusimo tej ve{~ini sta- tej rih Indijancev. Dobra navodila so klju~ do uspeha in rih navodila so klju~ do uspeha rih Indijancev. Dobra navodila so klju~ do uspeha in rih navodila so klju~ do uspeha taka sem na{el med naslednjimi vrsticami. Podrobno si sem na{el med naslednjimi vrsticami. Podrobno sem med Podrobno jih preberite in sprejmite ta izziv (svoj uspeh pa doku- preberite in sprejmite ta izziv (svoj uspeh doku- in uspeh mentirajte na fotografijah ali videu). mentirajte na fotografijah videu).

…………in potrpe‘ljivo ali nepotrpe‘ljivo ~akala, da se je izdivjalo neurje. Nazadnje so se potoki spremenili v kaplje, tuljenje viharja v {umljanje; med oblaki, ki jih je razganjal veter, so se zable{~ali oto~ki sinjega neba in narava je bila spet mirna in prijazna. Toda joj, kako mokro je bilo vse! Ogenj je seveda ugasnil in premo~ena je bila skoraj vsa zaloga drv. Quonab je iz majhnega zaboja vzel suhe smrekovine, poiskal netilo in jeklo s kremenom, toda na ‘alost: netilo je bilo mokro in neuporabno.

Takrat {e ni bilo v‘igalic. Da so zanetili ogenj, so uporabljali kremen in jeklo s kremenom, toda pri tem je bilo najva‘nej{e netilo. Torej ne bosta mogla napraviti ognja; vsaj tako je mislil Rolf.

“Nanabo{o je plesal,” je dejal Indijanec. “Ali si videl, kako je z drevesoma delal ogenj? Tako je u~il `e na{e dede, in mi delamo tako {e danes, ~e nimamo la`jih pripomo~kov belega mo`a.”

Quonab je iz suhe smrekovine izrezal dva kosa, eden je bil 3/4 palca debel in 18 palcev dolg, okrogel in na obeh koncih za{iljen, drugi pa 5/8 palca debel in plo{~at. V to plo{~ato de{~ico je napravil ‘lebi~ek, na koncu ‘lebi~ka pa izvrtal majhno jamico. Iz ukrivljene trdne palice in iz srnine kite je napravil lok, poiskal ko{~ek gr~ave borovine in z no‘evo konico tudi v to izdolbel jamico. S tem je bila priprava za napravljanje ognja narejena; treba je bilo samo {e pripraviti dra~je in dobiti nadomestek za netilo. Pest drobnih smrekovih ostru‘kov in smrekovega lubja je stisnil v dva palca debelo kepo in tako dobil netilo. Zdaj je bilo vse pripravljeno. Tetivo loka je enkrat ovil okoli dolge palice, konico vtaknil v jamico plo{~ate deske, gr~avi kos borovine pa polo‘il na gornjo konico, tako da je palica imela oporo. Nato je lok po~asi in mirno sukal sem in tja, dokler ni vrte~a se dolga palica ali sveder za~ela iz jamice izmetavati v podlago kade~o se ~rno moko. Indijanec je zdaj lok hitreje sukal, da se je {e bolj kadilo in se je ‘lebi~ek napolnil z lesno moko. Zdaj je lok odlo‘il, s pahljanjem kup~ku lesne moke dovajal zrak, da je za‘arela, polo‘il nanjo smrekovo netilo in previdno pihal predenj, dokler niso zaplapolali plamen~ki, in kmalu zatem je v vigvamu zagorel ogrevajo~ ogenj.

Od trenutka, ko je Indijanec nehal sukati lok, pa do vzplapolanja plamen~kov ni potekla niti minuta.

Tako so Indijanci delali ogenj. Rolf je o tem velikokrat sli{al in imel to na pol za pripovedko. Kako se napravi ogenj, ni bil {e nikoli videl. Po knjigah, ki jih je bral, je ~lovek potreboval za to eno ali dve uri trdega dela, nemalo spretnih prijemov in potem {e nekaj sekund.

Tudi te ve{~ine se je kmalu nau~il in v poznej{ih letih je imel prilo‘nost, da je kazal, kako se napravi ogenj, Indijancem, ki tega niso ve~ znali ter uporabljali samo {e kremen in jeklo belega mo‘a.

Odlomek je iz

knjige Rolf Gozdovnik, Ernesta Thompsona Setona.

IZLET PO NOVNO V GORE

Vdneh, ko pi{em te vrstice, je zima {e enkrat pokazala zobe. Prvi pomladni dan ni bil pomladni, pa~ pa zimski, toda zima kljub vsemu nima upanja. Zanesljivo jo bo pregnala pomlad, ki je hkrati tudi ~as, ko se celo zimski zaspanci odpravijo v naravo. ^etrti leto{nji Tabor je verjetno razgrnjen pred vami ravno nekaj dni pred prvomajskimi prazniki. Resnej{e enote imajo(-te) `e podrobno razdelan na~rt prvomajskih akcij (glej tudi Tabor 3/97 in 4/ 97). Ve~ina med vami se jih bo udele`ila. Kdor se ne bo udele`il taborni{ke prvomajske akcije in v tem trenutku {e nima vsaj idejnega na~rta za dalj{i izlet, bo verjetno ostal doma. Tak{nim namenjam dva predloga za kraj{i izlet.

SNE@NIK (1796 m)

@e ve~krat sem `elel napisati kak{no vrstico o Sne`niku, ki je zaradi svoje lege prav zanimiv vrh. Danes, glede na to, da je v ~lanku na drugem mestu, le na kratko.

Sne`nik se nahaja na ju`nem koncu Slovenije, kak{nih 15 km vzhodno od Ilirske Bistrice. Z vrha je v jasnih dneh izreden razgled vse od Velebita, preko Kvarnerskih otokov, obale Istre, do Dolomitov, Julijskih in Kamni{kih

Alp. Vidimo lahko skoraj vso Slovenijo in {e del Hrva{ke. Na vrhu je Ko~a na Sne`niku, ki ima 25 le`i{~ in jo upravlja PD Ilirska Bistrica. Vzpon na Sne`nik je lep v vsakem letnem ~asu. Osebno sem ga `e ve~krat obiskal. Zanimiv je tudi v turno-smu~arskem smislu.

Izhodi{~ in dostopov je ve~. V zim-

skem ~asu in tudi pomladi, ko se v sne`ni{kih gozdovih nahaja {e precej snega in se prebujajo medvedje, je najprimernej{i dostop s Svi{~akov (1242 m). Svi{~aki so velika jasa sredi {irnih gozdov. Jasa je polna po~itni{kih hi{ic. Tu se nahaja Planinski dom na Svi{~akih, ki ga upravlja PD Ilirska Bistrica. Verjetno zaradi dveh smu~arskih vle~nic in `e omenjenih po~itni{kih hi{ic je cesta na Svi{~ake iz Ilirske Bistrice vsako zimo redno plu`ena, kar je seveda razlog, da so Svi{~aki izhodi{~e za vzpon na Sne`nik v sne`nih razmerah. Dobro ozna~ena pot nas od tod pripelje na vrh Sne`nika v zimskem (pomladnem) ~asu v pribli`no dveh urah. Orientacijsko najbolj zapleten je za~etek med po~itni{ki-

Izhodi{~e: v snegu Svi{~aki, v kopnem Leskova dolina (oboje dostopno z avtomobilom) oziroma v primeru kombiniranja z avtobusi grad Sne`nik, toda tedaj izlet postane dvodnevni

^asovnica: celotna tura s Svi{~akov 3.30 - 4 h, celotna tura iz Leskove doline 6 ur, izlet s pri~etkom pri gradu Sne`nik (oziroma pri postaji najbli`jega avtobusa) - dvodnevni

Te`avnost: v vseh letnih ~asih lahek izlet, poti so ve~inoma dobro

ozna~ene

Primernost: najdemo lahko ustrezno kombinacijo za vse in vsakogar, M^-je lahko npr. peljemo poleti s Svi{~akov in spoznamo pot za zimski izlet s PP-ji

Vodni{ka literatura: M. ^rnivec in C.

Pra~ek - Turni smuki, tudi novi turnosmu~arski vodnik zalo`be Sidarta; zemljevidi v Atlasu Slovenije in verjetno se lahko najde {e kaj

Turni smu~ar pri znamenju sredi gozdov

mi hi{icami, vendar lahko tod povpra{amo za smer. Najstrmej{i je zadnji del vzpona.

Poleti in jeseni je lep{i vzpon na Sne`nik iz Lo{ke doline. Izhodi{~e je lahko grad Sne`nik (600 m, vas Kozari{~e, avtobus v smeri Stari trg pri Lo`u, najbli`ja postaja cca 2 km od gradu) oziroma Leskova dolina (792 m, gozdarsko naselje), 11 km po cesti od grada Sne`nik.

KAMNI[KI DEDEC (1583 m)

Kamni{ki Dedec je resda visok le 1583 m, vendar je `e zaradi svoje lege (in tudi oblike) prav gotovo pravi visokogorski vrh (vsaj za na{e doma~e razmere). Nahaja se na skrajnem jugozahodnem koncu grebena Zeleni{kih {pic. Zeleni{ke {pice sem `e omenjal v tej rubriki in zato ne bom ponovno dolgovezil z njihovim predstavljanjem (Tabor 11/96). Toda zakaj se povzpeti na Dedca? Naj na{tejem nekaj razlogov. Zato, ker je vrh samoten in brezpoten, kar mu daje poseben ~ar. Zato, ker (vzporedno s prvim razlogom) vzpon ni posebno zahteven v tehni~nem smislu in ni kondicijsko (pre)naporen. Zato, ker je treba imeti nekaj smisla za orientacijo (in taborniki se znamo orientirati). Zato, ker nekaj skal v zadnjih metrih {e dodatno za~ini dan skromnemu obiskovalcu gora. Zato, ker nas vrh nagradi z bogatim razgledom. Upam, da sem vas prepri~al.

Svoj pohod za~nemo pri Domu v Kamni{ki Bistrici (601 m), kamor nas pripelje avtobus. Z avtomobilom se lahko povzpnemo {e vi{je. Toda izlet na Dedca je kar prekratek, ~e ga ne za~nemo prav pri domu. Nato sledimo markirani poti na Kamni{ko sedlo. Dobro uro kasneje smo v Klinu, kjer ozna~ena pot zavije levo v breg. Mi pa ostanemo na polo`nej{i {iroki poti, ki {e naprej poteka vzporedno s strugo Sedel{~ka. Kak{nih sto metrov dalje, ko {iroka pot, na kateri se nahajamo, zavije ostro levo nazaj proti sedlu, se spustimo v strugo in jo na najprimernej{em mestu prekora~imo. Na drugi strani poi{~emo dobro lovsko stezo, ki nas v ~etrt ure pripelje do lovske ko~e na vi{ini 1150 m. Razgledna klop pred ko~o nas naravnost vabi k po~itku. Od ko~e naprej ni niti neozna~ene poti, toda podrobnej{i pogled razkrije kar nekaj sledov predhodnikov, ki po~asi postajajo pot. Za~nemo naravnost navzgor in kmalu rahlo levo (SV) v neizrazito gozdno grapico. Vrh nje zavijemo rahlo desno (JV) in nato v levo (SV) proti izraziti samotni skali v gozdu. Za skalo se dr`imo slemena (JV), ki nas privede

Izhodi{~e: Dom v Kamni{ki Bistrici (601 m, dostopen z avtobusom)

^asovnica: Kamni{ka Bistricalovska ko~a 1.30 - 2 h, lovska ko~aKamni{ki Dedec 1 h, Kamni{ki Dedec - Dom v Kamni{ki Bistrici 2 h; skupaj vzpon 2.30 - 3 h; sestop 2 h; celotna tura skupaj 4 - 5 h

Te`avnost: la`je brezpotje, potreben je smisel za orientacijo, priporo~ljivo v kopnem

Primernost: Zanimiv izlet mlaj{ih PP-jev ali celo starej{ih GG-jev v spremstvu izku{enega(-nih) vodnika

Vodni{ka literatura: vodnik

Kamni{ke in Savinjske Alpe; vodnik

Grintovci - Ju`ni pristopi; zemljevid

Grintovci 1:2500

na neizrazit in nerazgleden ^rni vrh (1470 m). Slemenu sledimo {e dalje proti vrhu (SV) mimo mravlji{~, dokler med drevjem ne zagledamo vr{nih skal. Najbolje je zdaj zaviti desno (V) in pre~iti pobo~je do stranskega slemena ter se po njem povzpeti v levo (S) nazaj proti vrhu. Tik pod vrhom naletimo na strmej{i skalnat `leb, kjer moramo malo poplezati.

Z vrha imamo ~udovit razgled. Kamni{ke Alpe severno od nas imamo kot na dlani. Pogled je odli~en za spoznavanje gorstva. Pravi kontrast severne strani je pogled na jug, proti ljubljanski kotlini in dale~ na jug, vse do Sne`nika. Sestopiti je najvarneje po isti poti.

ALBATROS

Pogled proti vr{nim skalam Kamni{kega Dedca

KONEC SVETA?

Asteroidi obi~ajno ne zbujajo posebne pozornosti, vsaj dokler kateri izmed njih ne zagrozi s tr~enjem v Zemljo. Potem pa kar naenkrat vse zaskrbi za usodo Zemlje. Na to temo je bilo napisanih `e mnogo romanov in posnetih filmov. Veliko asteroidov in njim podobnih predmetov je `e padlo na Zemljo v vsej njeni zgodovini in veliko jih {e bo. Zaradi njih so izginile z Zemlje cele biolo{ke vrste, med drugim verjetno tudi dinozavri. Pa so Zemljo naselile druge vrste in `ivljenje je cvetelo dalje. Sedaj kraljuje na Zemlji samozvani Homo Sapiens, ki vsaj misli, da si je podredil naravo in njene zakone. Misli, da je nekaj posebnega v celi zgodovini vesolja, in misli, da zanj veljajo zato drugi zakoni.

No, Homo Sapiens je celo tako pameten, da zna razmi{ljati o svojem koncu in ga predvidevati, ~e zato obstaja kak{na "gro`nja". Celo najve~ dejavnosti Homo Sapiensa je usmerjeno k predvidevanju njegovega konca in tehnologiji, s pomo~jo katere bi spremenili kon~no usodo (zdravstvo, genetika, zakonodaja, politika). ^e ni zunanjega sovra`nika, poskrbijo ti prebivalci za svoj konec kar sami. Organizirajo na primer kak{ne svetovne vojne, ali pa vr`ejo na primer kak{no bombo na Hiro{imo. Ta vrsta - Homo Sapiens namre~, je celo tako nora na svoj konec, da tudi ~e ni vojn, uni~uje svoj bivalni prostor, uni~i na primer kak{en rajski oto~ek na Pacifiku ali pa se kar sama zastruplja z lastnimi odpadki (izpu{ni plini, jedrski odpadki, ...). Je celo tako pametna, da je odkrila, kaj povzro~a ozonsko luknjo in ve, da ~e se bo ta luknja ve~ala, bo Sonce v nekaj desetletjih scvrlo vse `ivo na Zemlji.

Toda kaj ljudem ta pamet pomaga, ~e zato ni~ ne ukrenejo. Morda pa res potrebujejo "sovra`nika od zunaj", da bodo kon~no nastopili enotno, kon~ali z medsebojnim podtikanjem in uni~e-

Primo`

vanjem in se kon~no res zamislili nad svojo usodo. Morda je taka gro`nja iz vesolja kot je asteroid 1997 XF 11 kar prav{nja. Asteroid, ki meri v premeru 2 km, naj bi po nekaterih izra~unih 26. oktobra 2028 tre{~il v Zemljo. Asteroid je decembra lansko leto odkril astronom Jim Scotti, kmalu za tem pa so bili dani `e prvi izra~uni o njegovi tirnici. Izkazalo se je, da se bo oktobra 2028 lahko nevarno pribli`al Zemlji, seveda pa gre za izra~une z relativno zelo velikim pogre{kom. Za dobo 30 let je za tak asteroid mo`no izra~unati polo`aj z odstopanjem 300.000 kilometrov (razdalja Zemlja - Luna). In ~e pomislimo, da je premer Zemlje le 6.000 kilometrov, vidimo da {e ni pretiranega razloga za paniko, vendar ne smemo pozabiti, da mo`nost {e vedno obstaja. [e manj pa je seveda mo`no izra~unati, na kateri kraj na Zemlji bo asteroid padel (~e sploh bo). O~itno Bog poskrbi za "gro`njo" tudi takrat, ko jo ljudje potrebujemo !

VODA NA LUNI

V za~etku tega leta je NASA za~ela s projektom detaljne raziskave luninega povr{ja, imenovanega Clementine. S

pomo~jo vesoljske sonde, ki bi kro`ila okoli na{ega naravnega satelita, naj bi prestregli obilo podatkov in slik, ki bi govorili o zna~ilnosti luninega povr{ja. Po sedmih tednih kro`enja v lunini orbiti je sonda odkrila `e kar nekaj zanimivosti. Morda najbolj nepri~akovano odkritje je pojav vode oziroma bolje re~eno vodnega ledu na podro~ju luninih polov. Ugotovili so tudi, da je ve~ tega ledu na luninem severnem polu - kar dvakrat ve~, kot na ju`nem. Znanstveniki predvidevajo, da je voda pri{la na Luno ob bombardiranju raznih kometov in meteoritov v dolgi lunini zgodovini. Voda bi lahko pri{la prav ob nadaljnjem raziskovanju Lune in vesolja, saj bi jo bilo dovolj za potrebe morebitne baze in jo ne bi bilo treba voziti z Zemlje.

NA EVROPI TERMALNA VODA [e en zanimiv projekt je, ki ga vodi NASA. To je vesoljska sonda Galileo. Ta je `e dolgo na poti po {irnem vesolju, zadnje njeno odkritje pa je termalna voda na jupitrovi luni Evropa. Evropo je krstil `e Galileo Galilei, ko je s svojim daljnogledom prvi~ pogledal Jupiter.

Asteroid 1997 XF 11 grozi Zemlji

SAJ NI RES, PA JE!

Francoski astrolog Michel de Nostradame ali bolje ime, ki je bolj znano: Michael Nostradamus je dobro poskrbel za strah dvajsetega stoletja. S svojimi zelo to~nimi napovedmi prihodnosti je presenetil tudi najve~je skeptike. @e v 16. stoletju je pravilno napovedal Napoleonove zmage, francosko revolucijo, drugo svetovno vojno in Hitlerja. V svojih verzih je napovedal hladno vojno med SZ in USA, ter kasneje nekega diktatorja s podro~ja Bli`njega vzhoda (Husein). Konec tiso~letja je opisal kot obdobje kriz, bolezni in lakote (predvsem zaradi oku`ene hrane). Potem naj bi sledilo tisto, kar ~love{tvo najbolj skrbi - konec sveta. Zaskrbljujo~e je to, da je ve~ina njegovih napovedi neverjetno to~nih ...

ZNANE IZJAVE

Iz nas ne govori samo modrost, marve~ tudi blaznost stoletij. - Nevarno je biti dedi~ ! (Friedrich Nietzche)

Jupiter se namre~ `e v manj{ih daljnogledih vidi kot ploskvica, okoli katere kro`ijo {tiri lunice: Io, Evropa, Ganimed in Kalisto. Vsak dan so druga~e razporejeni, zato je `e Galileo pravilno sklepal, da kro`ijo okoli Jupitra. Od tu tudi njegov sklep, da se Zemlja vrti, zaradi katerega je skoraj gorel na grmadi. Slika prikazuje detajle na Evropi. Kot ka`e gre res za izredno komplicirano strukturo ledu. Led je nastal potem, ko je iz globin Evrope v obliki vrelca pritekala termalna voda in na mrzlem povr{ju zamrznila. Na sliki razdalja med dvema vzporednicama predstavlja pribli`no 1 km. Med njimi pa so ~rni made`i, ki bi lahko bili {e aktivni vrelci.

Na luninih polih se v obliki ledu zadr`uje veliko vode. Na sliki je lunin severni pol.

Detajli z Evropine ledene povr{ine

Vodni{ka Mrzlica

Spo{tovane tabornice in taborniki, zgodilo se je zimsko vodni{ko sre~anje tistih aktivnih vodnikov, ki so prestali vodni{ke te~aje MZT oz. njihove predhodnike od leta 1992 naprej. Zgodilo se je predvsem z namenom izmenjave izku{enj in idej ter predstavitve nekaterih tem, ki na te~ajih morda niso dovolj poudarjene, za vodnika pa so zelo pomembne. Dejstvo, da dobre tretjine udele`encev sre~anja na te~ajih nismo nikoli videli, seveda ni nikogar motilo, postavlja se le vpra{anje, zakaj toliko vodnikov nikoli ne vidi vodni{kega te~aja.

Ampak to ni ve~ stvar tega ~lanka.

Stvar tega ~lanka je zgodba o popotovanju skupine ljubljanskih tabornikov (povsem slu~ajno samih vodnikov) z jutranjim vlakom v Trbovlje, o vrnitvi s popoldanskim vlakom naslednjega dne in o (skoraj) vsem, kar se jim je pripetilo vmes. Pa za~nimo na @P Trbovlje, ~akajo~ na kombi in ^ebelo. Ob pre-

ganjanju ~asa so nekateri postali Supermani (nekateri so imeli ve~ kot o~itne predispozicije za to), ostali so ostali na ni`jih razvojnih stopnjah. Kakorkoli `e, kombi in ^ebela sta prispela, kombi se je napolnil z nahrbtniki in tremi Supermani ter odpeljal ledenim dogodiv{~inam naproti. Nemotorizirana dru{~ina je pri~ela svoj strumni pohod skozi Trbovlje s pre~kanjem ceste na prehodu za pe{ce in se takrat {e ni zavedala, da je s tem dejanjem spro`ila pomembno tradicijo (prehodov je sledilo {e sto-petsto) … Seveda pohod ni minil brez dobrega dela – pomagali smo ubogemu staremu pove{enemu te`kemu betonskemu koritu za ro`e, da je spet v vodoravnem stanju ponosno zrl v lepote Trbovelj in njihovih slikovitih tovarni{kih poslopij. Le-te smo si ogledovali tudi mi, medtem ko smo iskali vhod v rudnik, pre~kali cesto na razli~ne na~ine,

klepetali v nedogled in hodili kar naprej naravnost – do kri`i{~a. Ker nismo bili prepri~ani, katera pot je prava, da ne omenjam rahle utrujenosti, smo na kri`i{~u ~akali na vrnitev kombija, vmes pa si privo{~ili sok, kavico – da bo dal `elod~ek mir.

Kombi je seveda pri{el iz tiste smeri, od koder smo pri{li tudi mi (Malder `e raziskuje skrivnost), se napolnil s polovico "pe{adije" in odvihral v vi{ino. Preostala polovica je z lastnimi mo~mi grizla v vzpenjajo~i se asfalt, dokler se ni kombi (za~uda kar hitro) vrnil ponje, jih zaprl vase in jih brez predsodkov premetaval do »parkiri{~a«. Po izstopu smo vsi izvedeli, zakaj je prvi~ porabil tako dolgo, da je pri{el nazaj: pot je bila rahlo zaledenela, {ofer Marjan pa ne tako rahlo trmast. Sedaj smo za spremembo {e malo pe{a~ili, pri{li do kupa nahrbtnikov (hvala Supermanom za

po`rtvovalnost), si jih zalu~ali na hrbte in se spopadli {e z zadnjo strmino. Sedaj so nam gospoda organizatorji `e razkrili, kje pravzaprav smo: ZIMSKO ZIMSKO

VODNI[KO SRE^ANJE NA MRZLICI, SRE^ANJE NA MRZLICI, VODNI[KO SRE^ANJE NA MRZLICI, SRE^ANJE NA MRZLICI,

7. – 8. FEBRUAR 1998 – 8. FEBRUAR 1998

7. – 8. FEBRUAR 1998 – 8. FEBRUAR 1998 – FEBRUAR 1998.

DRA@BA NAJBOLJ[IH VODOVIH SRE^ANJ

Zadeve so urno stekle: razporeditev po sobah, ~aj~ek, mavrica, kosilo, prihod Kulija in Grege (vodji delavnic poleg Vaneta), igra iskanja naslovov ~asopisnih ~lankov okoli ko~e s slede~im iskanjem taistih naslovov v ~asopisu, delavnice (disciplina, delo z vzgojno te`avnimi otroki, priprava akcije), prihod Sa{e in Maru{e (ki sta si mimogrede ogledali {e Kum), ro~na dela (Mateja si je spet umazala roke), kitara, klepetanje itd. Ker je bilo zanimanje za delavnice zelo veliko, so trajale nekoliko dlje, kot je bilo na~rtovano, tako da nam Simona `al ni uspela predstaviti novega, vodniku bolj prijaznega na~ina letnega na~rtovanja vodovih sre~anj. Pa na naslednjem sre~anju! Program je bil pa~

natrpan: po ve~erji je sledila dra`ba najbolj{ih vodovih sre~anj (vsak udele`enec je moral prinesti na listku napisano svoje najbolj uspelo). Rezultat: vodnikom GG o~itno ni pametno podariti veliko denarja, ker ga znajo zelo hitro zapraviti … Sicer pa: vsaka skupina je morala iz kupljenih sre~anj sestaviti program rodu, ki naj bi ustrezal osnovnemu programu (ja, tistemu v vijoli~asti knji`ici). Strokovna `irija je ocenila, da si vsi trije »novi rodovi« zaslu`ijo poskusno dobo ~lanstva v ZTS, ~ez kaki dve leti pa se lahko pri~nejo pogovori o polnopravnem ~lanstvu. Ve~er je minil ob kitari, taroku in klepetu. Za popestritev je poskrbel oskrbnik ko~e, ki je pri{el skupaj z nami zapet Belo sne`inko, nato pa se je pridru`il kvartopircem. Spat so od{li nekateri `e zgodaj, nekateri bolj pozno, tistim najbolj zagretim pa je uspelo zatisniti o~i za cele tri~etrt ure.

BEGUNSKA DRU@INA

Naslednje jutro nam je postreglo z zajtrkom in dejstvom, da {e isti dan sle-

di odhod ({mrk!), pa smo zato toliko bolj zagreto sodelovali v igrici Begunska dru`ina, kjer so udele`enci spoznavali vse zamotane poti in pasti birokracije ter okusili na lastni ko`i te`ave, na katere lahko naleti kdorkoli, sploh pa tujec v neprijaznem oklepu tuje dr`ave. Skratka, igrica ima globoko sporo~ilo in priporo~amo, da se v njej preizkusijo tudi poklicni birokrati. Morda bi bilo potem kaj bolje …

No, po igrici je sledilo pakiranje in odhod. Nepreklicno smo zapustili prijazno ko~ico na Mrzlici in jo odpujsali v dolino. Kombi je spet preva`al nahrbtnike in pohodnike po etapah; pomagala mu je Sa{a s svojim lastnim {tirikolesnikom. Rojeni pohodniki smo spet gulili gojzarje s hojo (nekateri so kar prehitevali od energije), dokler ni kombi polovil {e vseh ostalih. Na koncu je ulovil tudi nas in v nasprotju s skrbmi smo bili na @P Trbovlje vsi zbrani `e slabo uro pred prihodom vlaka. ^as smo pregnali s pisnimi pohvalami, pripombami in predlogi za naslednja vodni{ka sre~anja (Simona bo pridna in bo vse upo{tevala) ter s starimi dobrimi igricami (Son~ki so utrpeli la`jo po{kodbo). Malo pred prisopihanjem vlaka je {efica Simona poskrbela za lastne solzice z iskrico za slovo, ~isto zares pa smo se poslovili v podhodu na ljubljanskem kolodvoru.

V imenu vseh 11 ~lanov vodstva, 8 vodnikov GG, 18 vodnikov M^ in 3 ostalih razgla{am to vodni{ko sre~anje za najbolj{e vodni{ko sre~anje do naslednjega in vabim tudi ostale vodnike, da se nam pridru`ijo in za~utijo tisti pravi vodni{ki utrip.

Kako je bilo neko~ ... Skavtski priro~nik

Pred dnevi mi je pri{el v roke Skavtski priro~nik za II. red, kot del neke zapu{~ine in redkost v `e tako skopih ostankih skavtske literature. Z zanimanjem sem ga prelistal. Zahteve za II. red so bile tak{ne:

Skavt je moral poznati pravice in dol`nosti dr`avljanov; poznati je moral skavtsko ideologijo, higieno, prvo pomo~; moral je znati uporabljati skavtski korak, redovne vaje, pionirstvo, topografijo, znajti se je moral na taborjenju; pomembne naloge so bile poznavanje narave, plavanje, signalizacija, igre in telesne vaje ter ro~ne spretnosti.

Zanimivost priro~nika je ~as izida (april 1944), izdala in zalo`ila pa ga je Triglavska ~eta Zlatorogovega stega. To je bilo v ~asu nem{ke okupacije Slovenije in znak, da so skavti, ~eprav v omejenem obsegu, tudi v tem ~asu delovali, in kot mi je znano, dale~ pro~ od kakr{nega koli sodelovanja z okupatorjem.

Prva poglavja so pre`eta s slovenstvom in spodbujanjem skavtov, da koristijo svojemu narodu in dr`avi morda {e preko obi~ajne mere ... Bratstvo, ljubezen do bli`njega, vite{tvo, ~ast, poslu{nost in skromnost pa so bile za`elene lastnosti skavta. Predvsem bratstvo med narodi in med skavti. Vite{tvo je bila takrat lastnost, ki je dandanes ne razumemo ve~ (morda pa se razumevanje vra~a). Vite{tvo skavta in njegova ~ast je v tem, da nikdar ne stori kaj takega, kar bi `alilo koga drugega ali pa bi omade`evalo ime dru-

gega ~loveka. Skavt ne prelomi obljube!

Cilj skavtstva je, pi{e, naj bi zemlja postala za vsakogar prijeten kraj `ivljenja, ~love{tvo bi tu `ivelo v miru ...

Ostala poglavja so le nekoliko dopolnjena iz predvojnih ~asov.

Kot ka`e, bi morali poznavalci zgodovine skavtstva pri nas posvetiti nekaj pozornosti tudi medvojnemu ~asu.

Du{an Novak

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

INVAZIJA NA MARIBOR (nadaljevanje iz prej{nje {tevilke)

Kon~no je Invazija na Maribor dobila strate{ko in urejeno ime. To ni kak{en razku{trani Pe{~eni vihar ali blatni in mokri Overlord ampak primerno urejen in sne`no ~ist TUDI

NA[EGA BOMO LEPO PO^ESALI IN VPISALI!

Na prireditvi bomo mariborski taborniki s skupnimi mo~mi, v strogem centru mesta in Mestnem parku, predstavili taborni{ko organizacijo in svetovno skavtsko gibanje. Maribor~anom bomo pokazali, da smo taborniki urejeni ljudje s pre~ko na glavi, z domiselnimi idejami in pretanjenim ob~utkom za so~loveka in naravo. V soboto, 18. aprila 1998, se bomo ob 8.30 zbrali, v zlikanih taborni{kih srajcah in s temeljito pri{itimi gumbi, na trgu Svobode, odkoder se bomo razpr{ili po mestu orientirat, katapultirat in splavarit. Vmes bomo v parku polep{ali formo vivo, zavezali pentljo velikemu okrogloli~nemu spomeniku, generalu Maistru bomo okrta~ili konja, odigrali ^lovek ne jezi se v `ivo, pridno informirali Maribor~ane o tabornikih, se preizkusili v panogah mnogoboja ter ~isto na koncu nahranili race in labode. Ves dan se bomo trudili biti to kar smo, na mariborskim me{~anom prijazen na~in, da bodo lahko opazili, da lepo po~esani taborniki v mestu ob Dravi {e vedno opravljamo svoje poslanstvo, sebi v zabavo in skupnosti v prid. Z vsemi strate{ko po~esanimi informacijami in o~i{~enimi u{esi za predloge vam je na tel. {t. 417-416 na voljo I. higienik prireditve Tudi na{ega bomo lepo po~esali in vpisali - ^rnc.

Z GLAVNIKOM IN KRTA^O DO NOVIH ^LANOV !

Vabilo na razstavo

Rod bistri{kih gamsov iz Kamnika vabi vse tabornike in tabornice na ogled razstave o delovanju taborni{ke organizacije na Kamni{kem, ki bo odprta od 23. 4. do 1. 5. 1998 v prostorih kulturne skupnosti Kamnik nad kavarno

Veronika v Kamniku. Otvoritev razstave bo 22. 4. 1998 ob

18.30 uri. Kamni~ani bodo obenem obele`ili tudi 35. obletnico, odkar so se vodi iz kamni{ke ob~ine, ki so za~eli z delovanjem v letu 1960, zdru`ili v takratno ^eto bistri{kih gamsov.

Razstava bo odprta vsak dan od 10. - 12. in od 16. - 19. ure. Za vse nadaljnje informacije in najavo skupin pokli~ite na telefon (061) 811 623 (Irena Mavrin) ali pa (061) 815 042 (Vesna Cvek).

Taborni{ki pozdrav!

Uprava RBG

UPO[TEVAJ 13. ZAKON:

TABORNIK IGRA KO[ARKO!

Nikar mrzli~no ne i{~ite va{e izkaznice, ~e niste povsem prepri~ani o {tevilu taborni{kih zakonov: to je le razpis petega Taborni{kega ko{arkarskega turnirja ( TAKT '98 TAKT '98 TAKT '98 TAKT '98 '98). Ta edina taborni{ka ko{arkarska zabava bo letos potekala na osrednjem ko{arkarskem zbirali{~u v Kranju, to je v kranjskem {portnem parku (ob Olimpijskem bazenu). Poleg zanimivih ko{arkarskih dvobojev vam obljubljamo: razli~na tekmovanja, na{itke, hrano, pija~o, glasbo ter glavno atrakcijo leto{njega turnirja EKIPO MEDIJSKIH ZVEZD EKIPO MEDIJSKIH ZVEZD EKIPO MEDIJSKIH ZVEZD EKIPO MEDIJSKIH ZVEZD ZVEZD, kot so Gojc, Veso, Zoran Predin in ostali. Z njimi se boste lahko pomerili v marsi~em, predvsem pa v ko{arki. Prav tako boste zopet dele`ni polno nagrad, bolj urejene statistike, pokalov, sodnikov z licencami, novih prijateljstev s skavti iz tujine in mogo~e {e kak{nega presene~enja. Tekmovalni sistem {e ni dolo~en (odvisno od {tevila prijav), starostna kategorija in spol pa tako nista pomembna (ponavadi igrajo PP-ji in mlaj{e gr~e).

IN [E OSNOVNI PODATKI:

DATUM: 9. MAJ 1998

KRAJ: [PORTNI PARK KRANJ

[TEVILO IGRALCEV: 5 DO 10 (LAHKO TUDI VE^)

[TARTNINA: 1400 SIT/OSEBO

PRIJAVE: JAKA BEVK-[EKI, C. 1. MAJA 61, 4000 KRANJ, TEL: (064)328-638 ali BINE LOGAR-SKUTA, @UPAN^I^EVA 37, 4000 KRANJ, TEL: (064)326-546 do 15. aprila 1998.

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

[TARTNINO PORAVNAJTE NA @IRO RA^UN RODU [TARTNINO PORAVNAJTE NA RA^UN RODU [TARTNINO PORAVNAJTE NA @IRO RA^UN RODU [TARTNINO PORAVNAJTE NA RA^UN RODU NA RA^UN

STRA@NIH OGNJEV: STRA@NIH 51500-678-000-0083606 (S PRIPIPRIPI- (S PRIPIPRIPISOM "ZA TAKT"). SOM TAKT"). SOM "ZA TAKT"). SOM TAKT").

POSEBNA PRO[NJA: ^E IMATE MO@NOST DOBITI LASTNE DRESE S [TEVILKAMI, BI VAM BIL ZELO HVALE@EN.

[TPM ´98 OKOLICA VELENJA, 8. - 10. 5. 1998

Rod jezerskega zmaja iz Velenja vas vabi na tradicionalno tridnevno tekmovanje

ki bo potekalo od 8. do 11. maja 1998 v {ir{i okolici Velenja. Zbor ekip bo ob 15.00 uri v Topol{ici in sicer na parkiri{~u pred hotelom Vesna (Terme Topol{ica). Avtobus vozi v smeri

Topol{ice vsakih 20 min ~ez polno uro in potrebuje do {tartnega mesta pribli`no 40 minut.

Rodovi lahko tekmujejo z ve~ ekipami (ve~ nas bo, bolj{´ bo). Mladoletni udele`enci naj imajo s sabo izpolnjeno potrdilo, ki ga lahko najdete na dnu prijavnega lista.

Polnoletni udele`enci tekmujejo na lastno odgovornost.

Z `rebanjem {tartnih {tevilk bomo pri~eli ob prihodu vsake ekipe od 14.00 dalje.

Tekmovanje bo v glavnem potekalo po veljavnih pravilih [TPM-ja, ki jih je izdal RJZ (januar 1998), opozarjamo pa na nekaj to~k: to~k: to~k: to~k:

·ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah: baby face kategorija: 14 - 17 let oz. letniki 1981 - 1984

senior kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1980 in starej{i;

·kategorije niso lo~ene po spolu, za vsako gozdovnico, popotnico ali gr~ico pa se ekipi pri{teje 50 to~k (`enska ekipa = +250 to~k);

·ekipe spijo v {otorih , ki jih ekipe prinesejo s seboj (z zbirnega mesta jih bo na bivak dostavil organizator);

·orientacija se za~ne `e v petek, in sicer do bivaka, ki bo v petek in soboto na istem mestu. V soboto bodo ekipe lahko opremo pustile na bivaku;

·na~in to~kovanja je prirejen (naloge in to~kovanje ste rodovi dobili po po{ti, najdete pa jih tudi na internetovi strani ^ete vzhajajo~ega sonca v okviru ZTS-ove predstavitve);

·v primeru kr{enja taborni{kega kodeksa, bo ekipa diskvalificirana.

Potek tekmovanja: Potek tekmovanja: Potek tekmovanja: petek: prihod ekip do 15.00, prijave ekip in `reb {tartnih {tevilk od 14.30 do 15.30, za~etek tekmovanja ob 16.00: orientacija (pet KT), bivak, dejavnosti na bivaku; sobota: start od 7.00 naprej, 17 KT, dejavnosti na bivaku, skupni ve~er ob ognju (tekmovanje v improvizaciji); nedelja: start od 7.00 naprej, orientacija ({tiri KT), kosilo na cilju, razglasitev rezultatov do 15.00.

Oprema, ki jo ekipe potrebujejo za [TPM, je: {otor, armafleks, spalna vre~a, kotli~ek in jedilni pribor, dodatna hrana (za bolj la~ne), pribor za opravljanje nalog na KT, za`elen je tudi glasbeni instrument ...

[tartnina zna{a 10.000,00 SIT na ekipo in zajema stro{ke organizacije, hrano (ve~erjo in ~aj v petek, zajtrk, sendvi~ in pija~o za na pot, sestavine za gola` v soboto, zajtrk in kosilo v nedeljo), na{itke, majice in nagrade za najbolj{e ekipe. Prijave po{ljite do 30. aprila 1998 na naslov: Andrej BRA^I^, Ko`eljskega 1, 3320 Velenje (tel.: 063 852-370). Pri njem dobite tudi vse dodatne informacije. V prijavi poleg imena rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi ime, priimek, naslov in telefonsko {tevilko vodje ekipe. Prijava velja samo ob predlo`itvi potrdila o pla~ani {tartnini, ki jo naka`ite na `iro ra~un {t. 52800-678-82037, sklic na {t. 98. Za druga~en na~in pla~ila se dogovorite s kontaktno osebo.

Pridite in s svojo prisotnostjo obogatite na{o akcijo!

Pri~akujejo vas Jezerski zmaj~ki!

6. BI^IKLETA @UR

Izolski taborniki vabimo vse, ki radi v~asih poprimejo za pedala, na edinstveno taborni{ko tekmovanje BI^IKLETA @UR ’98. Tekmovanje bo 25. in 26. aprila 25. in 26. aprila 25. in 26. aprila 25. in 26. aprila v Izoli. Zbor ekip bo v soboto, 25. aprila 1998, ob 7.00 na taborni{kem prostoru nad Izolo (postavljeni bodo ka`ipoti).

TABORNI[KI VESTNIK

Tekmovanje je namenjeno TABORNIKOM in REKREATIVCEM. Za tabornike je tekmovanje dvodnevno, rekreativci pa tekmujejo le v soboto.

Tekmuje se v dveh starostnih kategorijah: 1. od 15 do 18 1. od 15 do 18 let let

2. nad 18 let

En tekmovalec(-ka) v ekipi je lahko leto starej{i(-a) oziroma mlaj{i(-a). Tekmovalci, mlaj{i od 18 let, morajo ob prijavi predlo`iti izjavo star{ev. Taborniki in rekreativci tekmujejo v soboto v isti konkurenci za VELIKO NAGRADO NAGRADO NAGRADO

RJS RJS RJS (stari znanci `e veste, za kaj gre).

Taborni{ke ekipe morajo biti tri~lanske, medtem ko tekmujejo rekreativci v parih. Ekipe so lahko me{ane.

Popolnoma `enske ekipe so zelo za`eljene in imajo posebne olaj{ave pri “fizi~nih” preizku{njah. Na KT je treba re{iti test iz `ivljenja ob morju in prve pomo~i, zakrpati zra~nico, opraviti ve{~ino gurmana, med dvema KT opraviti hitrostno etapo in razna spretnostna tekmovanja, ter {e veliko novosti. Tekmuje se na idealen ~as, ki ga tekmovalci ne poznajo (to je ~as, v katerem progo brez ve~jih naporov prevozi na{e testno 68-letno dekle).

[tartnina [tartnina ostaja enaka kot preteklo leto in sicer 7.500 SIT na ekipo za tabornike, oziroma 2.200 SIT na osebo za rekreativce. [tartnino naka`ite do sobote, 18. aprila 1998, na `iro ra~un RJS Izola 51430-678-80331 s pripisom "za Bi~ikleta `ur". Po tem datumu in na dan tekmovanja bo {tartnina zna{ala za taborni{ke ekipe 9.000 SIT in 2.800 SIT na osebo za rekreativce.

[tartnina vklju~uje: majico, barvne karte, en topel obrok in eno popotnico na osebo za rekreativce, oziroma dva topla obroka in dve popotnici na osebo za tabornike.

Obvezna oprema: Obvezna oprema:

Ekipna - prva pomo~, baterijska svetilka, zvonec ali pi{~alka, toaletni papir

Osebna - gorsko kolo, jedilni pribor in mena`ka, rutica (za tabornike), pribor za krpanje zra~nic (lepilo in “flike”), zra~na tla~ilka, rezervna zra~nica, izvija~ in univerzalni klju~ za kolo.

Prijave Prijave sprejemamo do sobote, 18. aprila 1998, na naslov

Evelin Kolarec, A. Maru{i~a 2, Evelin Kolarec, A. Maru{i~a 2, Maru{i~a 6310 Izola, tel. 066/645- 6310 Izola, tel. 066/645066/645507 507 507 507 507, kjer bo mogo~e dobiti tudi vse dodatne informacije.

Pisne prijave morajo vsebovati ime ekipe in rodu, kategorijo, v kateri namerava ekipa tekmovati, naslov in telefonsko

{tevilko vodje ekipe.

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

[tevilo ekip je omejeno, zato pohitite s prijavami. Taborniki, izka`ite se in pridite v krojih. Taborni{ki pozdrav! Taborni{ki pozdrav!

POZDRAV ZEMLJI - pevski ve~er sredi Kranja

Tabornike, katoli{ke skavte in ves ostali `ivelj od blizu in dale~ prisr~no vabimo, da se v sredo, 22. 4.1998, zve~er zgrnejo ob vodnjak na Glavnem trgu v Kranju. Od 18. do 19.30 ure bomo tam ob tabornem ognju praznovali dan tabornikov in dan Zemlje. Program prireditve POZDRAV ZEMLJI je na mo~ preprost: petje ob kitarah (in drugih in{trumentih) ter branje misli o okolju, skavtstvu in duhovnosti. POZDRAV ZEMLJI bo v vsakem vremenu, nanj so v prvi vrsti vabljeni PP-ji in mlaj{e gr~e, odprtih rok pa bomo sprejeli tudi vse druge obiskovalce.

Kranjski taborniki

KAM NA [PORTNO VADBO!?

Kar pogosto se na [portni uniji Slovenije po telefonu ogla{ajo ljubitelji {portne rekreacije z vpra{anjem »kam na to ali ono vadbo«. In res je potrebno kar nekaj iznajdljivosti, sre~e in znanja, da ve{, kako priti do takih podatkov. Toda tako bo le {e do za~etka aprila 1998! Od takrat bodo podatki o tem, kam na {portno vadbo z LAHKOTO dostopni vsem! [portna unija Slovenije je namre~ bazo podatkov o redni in prosti {portni vadbi (ki jih je objavila v Koledarju {porta za vse 1998) sklenila {e dopolniti. Zato vljudno vabi vse pano`ne in ob~inske {portne zveze, {portne zavode in agencije, {portna dru{tva in klube, podjetnike in posameznike, da jim s podatki prisko~ijo na pomo~. Podatke o VSEH mo`nostih {portne vadbe v Sloveniji bodo vpisali na slovenske strani {porta za vse, ki se nahajajo na internetu: www.k2.net/sportzavse/. Poleg koledarja doma~ih in tujih {portnorekreativnih in {portnoturisti~nih prireditev, se bo

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

tam torej nahajal tudi vodnik organizatorjev {portne vadbe (dru{tva, klubi), lastnikov oziroma upravljalcev {portnih objektov in povr{in (plezali{~a, bazeni, trim steze, tenis igri{~a, drsali{~a, keglji{~a, {tadioni, dvorane, fitnesi, savne, ...). Vzporedno bo tam mogo~e najti tudi katalog u~iteljev, vaditeljev, in{truktorjev in drugih, ki profesionalno ali ljubiteljsko delajo v najrazli~nej{ih {portnih panogah. Vpis vseh podatkov je seveda BREZPLA^EN! Le malo va{ega truda in ~asa je potrebno vlo`iti do 30. aprila 1998. Podatke do takrat po{ljite na naslov: [portna unija Slovenije, Tabor 14, 1000 Ljubljana, telefon in faks: 061/311-728, 061/13-19277, e-po{ta: sportna.unija @sportna-unija.si.

Brezpla~no pa (v petdesetih medijih, ki pokrivajo vso dr`avo) objavljamo tudi vabila in razpise na najrazli~nej{e {portnorekreativne in {portnoturisti~ne prireditve. Podatke pa potrebujemo vsaj 14 dni pred prireditvami.

@iga ^erne

Borza tabornih prostorov

- Taborite na Obretanovem

Rod koro{kih jeklarjev iz Raven na Koro{kem obve{~a vse zainteresirane rodove, da je mogo~e taboriti na tabornem prostoru ob taborni{kem domu na Obretanovem. Prostor le`i na nadmorski vi{ini 1.000 m v bli`ini Ur{lje gore in je iz Raven oddaljen pol ure vo`nje. Prostor z zmogljivostjo do 80 do 100 tabore~ih ima urejen dovoz in sanitarije, na voljo pa je tudi kuhinja v domu. Cena po dogovoru.

Koro{ki jeklarji obve{~ajo vse zainteresirane rodove, da je mogo~e najeti tudi njihov taborni{ki dom na Obretanovem.

Dom ima 25 le`i{~, opremljeno kuhinjo, jedilnico, u~ilnico, klubsko sobo in sanitarije, ob domu pa je veliko prostora za izvajanje programa na prostem.

Informacije po telefonu 0602/21-710 /Marjan) in 0602/20859 (Vinko).

- Taborni prostor pri Morav~ah

Rod morav{ke doline iz Morav~ obve{~a vse, ki bi si `eleli taboriti na njihovem prostoru, da imajo {e proste termine v juliju in avgustu. Prostor je na lepi lokaciji v neposredni bli`ini Morav~. Ima urejen dovoz, sanitarije, mo`nost uporabe kuhinje, teko~o vodo in elektriko.

Zmogljivost: 100 tabore~ih in velik prostor za izvajanje programa.

Informacije po telefonu 061/731-090 (Silvo) in 061/731062 (Bojana).

NetJAMming

Vsi, ki mislite, da je JOTI prvi izkoristil internet kot medij za skavtsko dru`enje, `ivite v `alostni zmoti. @e nekaj let nazaj je skupina navdu{encev osnovala

NetJAM - Mre`ni Jamboree, dogodek, ki se ga vsako leto udele`i okoli 400 IRCarjev - skavtov s celega sveta.

Letos smo se jim pridru`ili tudi mi. [estnajst najbolj zagretih se nas je v soboto, 7. marca 1998, zbralo v Kibli, mariborskem cyber-cafeju - na{i stalni skupinski vstopni to~ki na internet. [est ur smo se zabavali, zafrkavali, preganjali in poigravali na kanalih, sproti pa {e glasno komentirali dogajanje. U`ivali smo.

Ob tej prilo`nosti je Gaby (gaby@kibla.org) priskrbela tudi bota na kanalu #ZTS! Kanal je ostal {e naprej aktiven, zato pozivamo vse tabornike:

·Vtipkajte /join #ZTS vsaki~ ko ste na IRCu! in prosimo:

·Ne prevzemajte kanala!

Se vidimo … vsaj na JOTI!!!

Program za vodenje ~lanov

Dolgo ~asa sem upal, da bom to obvestilo uspel spraviti v Tabor, pa ga zaradi ~udnih razlogov nisem. @e dolgo ~asa namre~ ponujamo na na{i doma~i strani (http://www2.arnes.si/ guest/krztsrso2/) program za vodenje ~lanov WinClani. Saj veste kako okorn je stari program iz ZTS, ki dela v okolju DOS. No, pri nas ponujamo program, ki dela v okolju Windows oziroma WIN 95, pa {e veliko elegantnej{i je. Poleg tega ponujamo {e nekaj dodatkov za vodenje ~lanov.

Nekaj rodov ta program `e s pridom uporablja. Program je seveda zastonj, vse je narejeno zgolj iz zabave do programiranja. Vse skupaj si lahko ogledate na na{i doma~i strani, ~e pa bi radi dobili ve~ informacij, se obrnite name. [korc, RSO

^rtomir, XI. SNOUB

Zimovanje na Obretanovem

Taborniki iz Rodu koro{kih jeklarjev iz Raven na Koro{kem so bili na zimovanju v taborni{kem domu na Obretanovem. Zimujo~ih je bilo 31, imeli pa so ravno toliko snega, da so izdelovali pigmejske sne`ake in opravili celo vrsto taborni{kih aktivnosti. Med drugim so jih obiskale ~arovnice, imeli so zelo strogega ekonoma, ki se je {e posebej bal za ~okoladice, predvsem pa je bilo veliko dobre volje in lepo vreme. Koro{ci obljubljajo za prihodnji Tabor ob{irno reporta`o s fotografijami.

D D D D DALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED

v zadnjem trenutku:

izredno resna rubrika

za dru`abno kroniko in druge nor~ije

UKINIMO D UKINIMO D UKINIMO D UKINIMO D UKINIMO AN T AN T AN T AN T AN T ABORNIKOV! ABORNIKOV! ABORNIKOV! ABORNIKOV!

Splo{no znano je, da Odbor za praznovanje 50-letnice ZTS `e nekaj let deluje s polno paro. Kako tudi ne bi, saj se leto 2001 neusmiljeno pribli`uje!

Program osrednje prireditve - brezpla~nega zleta 50 najbolj{ih taborni{kih rodov v neokrnjeni naravi Triglavskega narodnega parka - je pred meseci prispel na naslove izbranih rodov in bil sprejet z navdu{enjem.

S slovenskimi kmeti in cerkvijo je bilo `e vse domenjeno, da ZTS podarijo 50 hektarjev zemlje in gozdov za taborne prostore in zabavi{~ni park Taboland. Vsi delavci v Sloveniji naj bi se 50 ur dopolnilno urili v taborni{kih ve{~inah (za prenos njihovega dr`avnega mnogoboja se `e pulita POP TV in Eurosport). [olarji bi imeli 50 dni dodatnih po~itnic, med katerimi bi morali napisati spis z naslovom "Dviga plamen". Naslednji predsednik dr`ave se je za name~ek zavezal, da bo tabornikom podelil 50 ^astnih znakov Republike Slovenije.

Dogovarjanje je {lo kot po maslu, pogodbe so bile tik pred podpisom ... Potem pa se je zastavilo BISTVENO VPRA[ANJE: ZAKAJ BI SPLOH PRAZNOVALI OBLETNICO USTANOVITVE ZTS?! Mar ne bi s tem ru{ili zgodovinskega dejstva, da je taborni{ka zveza le podalj{ek predvojne skavtske organizacije? Zanikali bi svojo skavtsko tradicijo, ki si jo zdaj tako hladnokrvno prisvaja ZSKSS! Sprijaznili bi se z od komunistov vsiljenim konceptom "izvirnega" taborni{tva brez duhovnega temelja! Znova bi opletali s "taborniki", "taborni{tvom" in podobnimi izpeljankami iz kampirnega korena "taborni-" ter v ozadje porivali dejstvo, da smo SKAVTI, da pripadamo SKAVTSTVU in da smo ~lani SVETOVNE ORGANIZACIJE SKAVTSKEGA GIBANJA!

To opozorilo je pri{lo v zadnjem trenutku. ^lani Odbora za praznovanje 50-letnice ZTS so opravili dodatne razgovore s kmeti, Vatikanci, sindikati, {olniki in bodo~im predsednikom Slovenije. Izkazalo se je, da je {lo pri vsem skupaj ZA ZAROTO, s katero so hoteli ZTS odriniti od skavtskega gibanja in jo prikazati le kot koristno organizacijo za zdravo [PORTNO-TEHNI^NO dejavnost! Obljubljeno sodelovanje in pomo~, ki sta se odboru zdela neverjetno ugodna, sta sme{na proti temu, kar so taisti partnerji pripravljali za leto 2003, za 80-LETNICO SKAVTSTVA NA SLOVENSKEM. Naj omenimo samo 80 dni skavtskih po~itnic proti 50 taborni{kim, kar bi {olarje dokon~no odvrnilo od ZTS!

Odbor za praznovanje 50-letnice ZTS se je sklenil nemudoma samoukiniti, pred tem pa predlagati:

1. Do leta 2001 naj se ZTS prakti~no, 22. 4. tega leta pa simboli~no, odpove nazivu "tabornik" in za~ne svojo kratico tolma~iti kot "Zveza tehni~nih skavtov". (Nobeno ime ne bi moglo bolj zadeti sr~ike ZTS.)

2. NUJNO JE NEMUDOMA ONEMOGO^ITI VSAKO PRAZNOVANJE 22. APRILA, KI NI IZKLJU^NO VEZANO NA DAN ZEMLJE! (Praznovanje takoimenovanega "dneva tabornikov" zavaja javnost in podcenjuje veliko pomembnej{i svetovni dan Zemlje.)

3. Takoj je treba ustanoviti Odbor za praznovanje 80-letnice skavtstva na Slovenskem. (Tako bi prehiteli konkurente.)

TO SEM JAZ TO SEM JAZ

Prijatelj! Neznanec! ^lovek! Pomisli: ali resni~no `ivi{? Ali se venomer trudi{, da bi ustregel pri~akovanjem in `eljam drugih?...

Za danes in naslednje dni: zgodba iz knjige Roberta Fulghuma Vse, kar moram vedeti, sem se nau~il v vrtcu.

"Dandanes je glavna tema pogovorov prevoz. Saj ste opazili. Na{a vdanost avtomobilu je `e pravo ~a{~enje. Eric Berne je to imenoval priljubljena igra na sprejemih.

Navzlic temu, kar sli{ite, pravzaprav ne gre za gospodarstvo. Gre za ugled. V Ameriki ste tisto, kar vozite. Pojdite v parkirno hi{o in poglejte. Izvolite.

No, moja stara kripa se je pridru`ila pokvekam na robu ~rede. In zdaj bom moral poskrbeti za novo vozilo (nov imid`).

Srebrno sivi mercedes, ves oblazinjen z usnjem, bi bil zares pravi zame. Toda banki se ni zdelo, da je to prav{nji avto zame. Svetle~i ~rni BMW motor s prikolico je bil nekako prav{nji zame. Ampak v mestu je zdaj tako malo travnikov, primernih za zabavo. Vozilo VW Rabbit (zajec) je izbrala revija Consumer reports’!, ampak jaz nisem ravno zajec. ^e bi ga imenoval VW Walrus (mro`) ali VW Water Buffalo (vodni bivol), bi se mogo~e zmenil zanj. Crysler Coupe de Coupes de Coupes tudi ni pravi. Le kdo je lahko zadovoljen z ostankom od ostankov?

Eden mojih {tudentov mi je svetoval, naj ves denar vlo`im v mamila. Ostani doma in ‘potuj’, kolikor ti srce po`eli. Ampak ne jaz - s tak{nih izletov ne prina{a{ `ivil.

Jasno je, da je modni krik dobro razvit primerek tehnikenekaj, kar je razko{no, vendar prakti~no, uporabno in ekonomi~no. Kot majhen porschejev dostavni tovornjak, ki vozi na toaletni papir. Seveda. Srebrno siv.

Kar si zares `elim od prevoza, ni ugled, temve~ ob~utek.

Spominjam se vo`nje proti domu nekega poletnega ve~era na zadnjem sede`u starodavnega fordovega tovornjaka, v dru`bi dveh osemletnih bratrancev in stricem Roscojem za volanom. Vra~ali smo se s kopanja in smo zaradi udobja sedeli na zra~nicah. Imeli smo nekaj starih odej in starej{ega psa, ki se je stisnil k nam, da bi se grel. Jedli smo ~okoladne kekse, pili sladko mleko iz steklenice in na vse grlo prepevali neskon~ne verze pesmi Devetindevetdeset steklenic piva na steni.

Na koncu potovanja so bili nad nami zvezde in luna in Bog in sladke sanje.

No, to je prevoz. Na tak{en na~in rad potujem. To sem jaz. ^e boste sli{ali za kak{nega primernega trgovca, mi sporo~ite."

Veliko iskrenih nasmehov!

Lrga

GLASILA

Pomlad je, ni kaj!

Otoplilo se je tudi v uredni{kih odborih rodovih glasil. Zima, skoraj brez snega, tabornikom ni preve~ zagrenila `ivljenja. Zna{li ste se vsak po svoje, tudi na zimovanjih. To je razvidno iz prispevkov, ki ste jih natisnili v glasilih. Najbr` nih~e ne dvomi, da vam je bilo povsod, kjerkoli ste `e bili, lepo, slovo od prelepih po~itnic te`ko, vendar: saj ni bilo zadnji~! [e boste {li zimovat, pa naj bo takrat narava okoli vas bela ali zelena.

Tudi pozdrave ste poslali na Parmovo. Vedri Prleki, ki so bili na [martnem, so takole napisali: "[otor stoji, ogenj gori, tabornika pa ni, zaj~ka lovi!" S Slemena so se nas spomnili taborniki Rodu druge grupe odredov iz Celja in Rodu Pogorevc iz @erjava. "Lahko bi nam priskrbeli vsaj malo snega," so k pozdravom dodali taborniki Rodu

Staneta @agarja mlaj{ega iz Kranja, iz Rodu Sivega volka iz Ljubljane pa: "Za uspe{no zimovanje vam svetujemo ~im ve~ objemanja!"

Pozdrave smo dobili {e od `irovskih tabornikov in ^rnih mravov iz Ljubljane pa izviða~ev z Reke, ki si `elijo veliko sre~anj na skupnih akcijah. Vsem hvala za prijazne pozdrave, neusli{ano `eljo in koristen nasvet! Lepo, da ste se spomnili tudi na nas.

Marta

ZOT '98

Spet se je pribli`evalo najve~je, najbolj{e in skratka smrkasti~no dobro tekmovanje ... ZOT. Ekipe so na ve~er pred za~etkom orientacije nevarno pobliskavale s svojimi rumenimi o~mi, nemirno so udele`enci tekmovanja zadr`evali svojo mo~ in nestrpnost, ki jih je, kljub prizadevanjem, da bi ohranili mirno kri, spreminjala v sme{ne male karikature. Napetost je tiho, a groze~e pretila mirnosti gorske ko~ice, ki je predstavljala na{e skromno, a trdno domovanje.

V ekipah so bili le elitni ~lani, tekmovalci, ki so na predhodnih tekmovanjih `e pokazali svoje trezno razmi{ljanje, bistro pamet in hitro odlo~anje ... le profesionalci, s katerimi ne gre ~e{enj zobati. Vsi tekmovalci smo bili izurjeni do perfekcije in o zmagi so dolo~ale stotinke sekunde ...

Zjutraj na {tartu nas je s svojimi spodbudnimi (?) monologi posku{ala v dobro voljo spraviti ~etica malih in zadovoljnih Samorastnikov (ki so se odlo~ili zaradi varnosti raje ostati v ko~i), a kljub njihovemu optimizmu je bila vsa stvar sumljiva ... (gotovo je kje kak{na past, mora biti "fora" ...). Ko

mo~an mo{ki glas (??!) zavpil: "[tart!", se je na{a ekipa pogumno in brez pomislekov zakadila v surovi sneg in veter ... (za nami so ostali le {e dolgi obrazi, presene~eni nad na{o eksplozivnostjo). Na{a silna eksplozivnost pa je {la kaj hitro rakom `vi`gat - zaradi meni neznanih razlogov smo se namre~ presenetljivo hitro (po spektakularnem za~etku) zna{li sredi ~rnega gozda ..., kjer ni bilo kolovozov ..., le tiho {umenje drevesnih kro{enj, zlove{~e zavijanje vetra ... A ... te`avi takoj najdemo re{itev (o na{i bistrosti vendar ni dvoma, saj je ekipo sestavljala zmagovita trojica, kateri nobena uganka ni prete`ka, noben sneg previsok, nobena voda pregloboka in nobena nevarnost prenevarna - torej: Maja, Tine in moja malenkost). V hipu na{ sokolji pogled ugleda komaj viden kolovoz 50 m pod nami. Spustimo se do njega ... in klju~ do uspeha nam je zagotovljen. Odslej gre na{a pot le {e navzgor.

Priznam ... celo tekmovanje smo se mo~no trudili skrivati na{ naravni talent ... (da ne bi bili drugi tekmovalci spri~o o~itne razlike med njimi in nami u`alo{~eni), a nam ni povsem uspelo. Ampak, kdo pa nam to lahko o~ita ...? Ena od taborni{kih zapovedi je tudi ta, da tabornik ne la`e - in tako tudi mi ne moremo skriti niti ene od svojih {tevilnih vrednot.

Ines Kocjan~i~-Gazela

SOKOL, Glasilo Samorastnikov (Ljubljana), marec 1998

Taborni{ki dom Pu{~ava na Jo{tu

Dom smo pred nekaj desetletji za~eli urejati taborniki, saj je bil skoraj ~isto podrt. Brez strehe je bil, samo {tiri stene so {e stale in ga dr`ale skupaj. Za obnovo je bilo potrebnih veliko delovnih ur, ote`en pa je bil tudi dostop - saj je bilo mogo~e priti do doma le po kozjih poteh. Kljub vsem te`avam nam je z obilo taborni{ke trme in vztrajnosti uspelo dom obnoviti, s tem pa smo naslednjim rodovom zagotovili bivanje v njem.

Dom je leta 1981 uradno

postal last Odreda Albina Drolca, sedanjega Rodu zelenega Jo{ta. Dom je danes v

je KROKODIL^EK, glasilo Rodu zelenega Jo{ta (Stra`i{~e pri Kranju), februar 1998

zelo dobrem stanju, saj ga stalno vzdr`ujemo, zanj pa {e posebej skrbi gospodar Janko Urbanc-Komrdaj. Ob pogostih delovnih akcijah mu na pomo~ prisko~ijo starej{i ~lani rodu.

Povedati je treba, da `e te`ko pri~akujemo na~rtovano izgradnjo vodovoda, ta projekt pa smo imenovali "Z VODO DO OTROK". Upamo, da nam bo skupaj uspelo izpolniti to dolgoletno `eljo.

Praznovanje 30-letnice in slovesna otvoritev hi{ice

[e dobro, da smo 20. NOT organizirali `e lansko leto, saj bi bili trije slavnostni dogodki v dveh mesecih kar preve~. Tako nam letos ostane, da dostojno proslavimo 30 let dela in hkrati predamo v uporabo na{o dolgooooo pri~akovano in tako `eleno hi{ico.

Osrednji dogodek bo v soboto, 9. 5. 1998, pred na{o novo hi{ico na dvori{~u O[ Vi~ na Tr`a{ki cesti. Program se bo za~el popoldan ob 16. uri, poskrbljeno pa bo tudi za hrano.

Vsekakor bomo predstavili delo Rodu mo~virskih tulipanov v teh 30 letih. Ker nih~e od nas nima rad govori~enja, smo se odlo~ili, da predstavimo delovanje rodu z razstavo. @elimo zbrati ~im ve~ fotografij in drugih izdelkov in tako predstaviti preteklih 30 let, zato razpisujemo nate~aj za najbolj{o fotografijo.

@elimo si, da se 9. maja sre~amo vsi, sedanji in nekdanji ~lani Mo~virskih tulipanov, pa tudi vsi, ki so kakorkoli pripomogli, da so Mo~virski tulipani to kar danes so.

Rodova uprava RMT

MOSTI[^E, glasilo Rodu mo~virskih tulipanov (Ljubljana), januar 1998

Dvo~etni - dvodnevni (2+2) izlet na Mrzlico

Zjutraj ob 9. uri smo se zbrali pred KSP (Krajevna skupnost Prule - za tiste, ki ne `ivite na Prulah in morda ne veste) in zgodilo se nam je, da smo zamudili vlak! S ^V-ji smo se

igrali igrice. Ko smo v Hrastniku stopili z vlaka, so se M^-ki odpeljali z avtobusom, GG-ji pa smo od{li pe{ proti Mrzlici. Pri nekem odcepu smo se razdelili v dve skupini, saj smo hoteli opraviti ve{~ino stezosledca. Ko smo po treh urah prilezli do Klobuka, smo bili `e zelo utrujeni.

S hojo proti hribu Kal smo nadaljevali po zelo strmi poti in kon~no pri{li do planinske ko~e. Ustavili smo se in pojedli svojo `e dolgo pri~akovano malico. Bili in D`uro sta sklicala zbor in od{li smo naprej proti Mrzlici. Sre~ali smo precej ljudi, kar naenkrat pa smo se zna{li pred strmim klancem. Zagrizli smo se vanj in kot bi mignil, smo bili pri planinskem domu Mrzlica. Za malico smo jedli hrenovke, potem pa smo od{li v sobe, kjer je vsakogar ~akala naloga.

Delali smo zastavice s svojimi motivi (vodove zastave), risali in pisali smo o dana{njih dogodkih. V ko~i smo se imeli skratka "kul". Od{li smo v sobo, kjer smo se preobuli, potem pa nas je za ve~erjo ~akal "{morn". Po ve~erji smo od{li "na sve~o". To je igra, pri kateri ena skupina stra`i sve~o, druga pa jo mora upihniti. Vsaka od skupin je enkrat zmagala. Bilo je zelo te`ko priti mimo Ma~ka (T^ 2). Ko smo pri{li pred ko~o, smo se igrali "dame in gospode" ter "Jur~ek se v krogu sprehaja". Zelo utrujene so nas poslali spat, moram pa re~i, da jih je {e veliko razgrajalo.

Zjutraj so nas zbudili ob 7. uri. Ko smo se oblekli in spakirali nahrbtnike, smo od{li na zajtrk. Vse smo pospravili za sabo, se zbrali v zboru in potem od{li proti dolini. Sne`ilo je in de`evalo, zato smo vsi prispeli v Hrastnik zelo blatni. Po cesti smo hodili {e pribli`no 20 minut, nato pa smo se z avtobusom odpeljali do `elezni{ke postaje. Ko smo v Ljubljani stopili z vlaka, je ena skupina od{la v "Meki~a", druga pa proti Prulam. Bilo je zelo v redu in tudi duhovitosti ni manjkalo.

ZMAJI, glasilo Zmajevega rodu (Ljubljana), marec 1998

Taborniki RZJ

UTRIP IZ SLOVENIJE ... ... IN OD DRUGOD SO[KI

MEJA[I V

ZELENI DOLINI MO@NICE

Iz Nove Gorice se nas je skupina sedemindvajsetih odpravila na zimovanje pri 15 stopinjah Celzija. Na{e `elje po snegu so skopnele takoj ob prihodu v ko~o.

Tako smo zimske olimpijske igre, ki so potekale vsak dan, delno spremenili in izpeljali hokej na mizi, umetnostno drsanje na pesku ter podobno. Gozdovniki in gozdovnice ter tudi starej{i taborniki smo slab teden pridobivali razli~na taborni{ka znanja kot so @VN, u~enje orientacije in razli~nih pisav. Poleg teh pa se je med najzanimivej{e dogodiv{~ine zimovanja zapisal izlet v za~etek doline, kjer smo na{li sneg in se celo kepali. Na pustni torek

smo popoldan izdelovali maske iz ~asopisov in mokastega lepila, zve~er pa smo izbrali najlep{e maske in se sladkali s pustnimi krofi. Verjetno najbolj{e, kar se je na leto{njem zimovanju zgodilo, je bil no~ni pohod z opazovanjem zvezd. Ob enih pono~i smo vrgli iz postelje vse zimujo~e (zbudili jih nismo, kajti skoraj nih~e {e ni spal - isti ve~er smo imeli zelo razburljiv taborni{ki casino) in se brez svetilk odpravili iz ko~e. Po nekaj sto metrih smo se na jasi ustavili in v ti{ini poslu{ali gozd ter gledali zvezde.

Zadnji dan v Mo`nici smo zapolnili z lovom na lisico, kjer smo si pomagali tudi s kompasom. Zaklju~ni ve~er, ki se je zavlekel v no~, pa je sploh bil "tanartaboljtabuj{i".

Marko, RSM

ZAKAJ SEM TABORNICA?

Bilo mi je 8 let, ko sem za~ela hoditi k tabornikom. Vsi so mi pravili, kako so taborniki "fajn", no pa saj ni~ ne re~em, da niso. Tisto leto sem tudi prvi~ od{la na zimovanje. Prvi~ dale~ od doma, s prijatelji. Bilo mi je zanimivo, toda preseglo je moja pri~akovanja. Nisem bila vajena hoditi naokrog sama, brez star{ev, in poleg tega {e intenzivno "delati".

Kot sem `e prej omenila, so mi vsi prijatelji govorili, kako veselo je pri tabornikih, povedali pa so mi tudi, da so taborniki organizacija, ki dr`i skupaj in se njeni ~lani dobro razumejo med seboj. ^eprav to v~asih ni tako o~itno, mi - taborniki vemo, da je to res. Torej lahko sklepate, da mi je pri tabornikih lepo.

Doslej sem bila na vseh akcijah, taborjenjih, zimovanjih, toda {ele sedaj sem za~utila, kaj pomeni biti tabornik. Zdaj ra-

zumem besede, ki so mi jih govorili prijatelji, te vrednote medsebojnih odnosov sem namre~ spoznala {ele sedaj. Zato mislim, da sem tako jaz kot moji sovrstniki vzgled mlaj{im, da so in da bodo to spoznali ter vse to prena{ali naprej. Vem, da te vrednote izpolnjuje tudi generacija pred mano, kajti odpravljam se k popotnikom in popotnicam in le-te bodo tam gotovo potrebne, saj bom le na podlagi izku{enj, ki mi jih bodo posredovali starej{i, postala dobra vodnica.

No, v vseh teh {estih letih pri tabornikih sem se torej imela super in PONOSNA SEM, DA SEM TABORNICA.

BELA SLED ’98

-imejmo se fajn!-

Da! Spet se je zgodilo in ~e vas ni bilo zraven ste zamudili eno najbolj{ih taborni{kih tekem. Leto{nja Bela sled, ki je potekala v soboto, 7., in nedeljo, 8. februarja 1998, je pritegnila 26 ekip, njihova zasedba pa ka`e, da tekmovanje ni zanimivo le za ljubljanske rodove, saj so sodelovali tudi primorski, {tajerski in gorenjski rodovi, z veseljem pa smo pozdravili tudi hrva{ke izviða~e iz Ogulina.

Bela sled sama se ni bistveno razlikovala od ostalih taborni{kih tekmovanj (~e izvzamemo prvovrstno hrano, {tevilo obrokov, prijaznost in ceno). V soboto je potekalo standardno re{evanje topotestov, @VN-ja in prve pomo~i ter letos ne prete`ko vrisovanje.Po testih so tekmovalci glasno in zelo nervozno ~akali na ve~erjo, katera je zaradi zahtevnosti priprave zamujala za 10 minut. Vendar pa se je ~akanje popla~alo z dunajskimi zrezki, krompirjem, zeleno solato in obilnim princes krofom. S to ve~erjo je stari pregovor ‘Moja mama najbolj{e kuha’ izgubil ves svoj pomen. Sledila je no~na signalizacija v mrzli no~i in ve~erni dogodek. [tirje ~lani

ekipe naj bi se z zavezanimi o~mi in s pomo~jo usmerjanja petega ~lana prebili skozi poligon, kar je povzro~ilo polno dretja, smeha in zabave. Sledil naj bi {e no~ni po~itek, katerega pa so nekateri raje zamenjali za prepevanje na drugem koncu {ole ...

V nedeljskih jutranjih urah so ekipe pre~kale zelo prometno Celov{ko cesto (Gimnazija [entvid le`i namre~ na napa~ni strani) in zdaj je {lo zares tudi v orientaciji. Na `alost organizatorja in nekaterih ekip pa se je sedaj zapletlo pri PP-jih. Kot traser proge sem ve~ino dneva hodil po progi in kontroliral, da bi vse "{timalo". Pa sem kaj kmalu naletel na nekaj ekip PP, ki so `alostno razlagale, koliko ~asa so porabile za iskanje KT2. Kmalu sem ugotovil, da je nekdo malo prekmalu in na napa~nem koncu Ljubljane treniral za NOT, sobico pa mu bo odslej krasila rde~e-bela zastavica. V zagati smo se organizatorji odlo~ili, da nobeni ekipi ne priznamo mrtvega ~asa za brezupno iskanje, saj nismo mogli natan~no ugotoviti, koliko ga je kak{na ekipia resni~no porabila.

Moj nasvet: ^e nedvomno pride{ na mesto, kjer naj bi bila vrisana kontrolna to~ka in le-te nikjer v okolici ne najde{, se zanesi na svoje znanje orientacije in naredi opis oziroma skico terena, kjer naj bi kontrolna to~ka stala in nesporazum se bo tebi v prid razre{il na cilju. Sicer pa naj bi bilo to znano vsem, ki so se vsaj nekajkrat udele`ili razli~nih tekmovanj. Da pa v naslednjih letih ne bi pri{lo do podobnih komplikacij, bomo zgornje vrstice zapisali tudi v propozicije. Potrudili pa se bomo tudi, da bo ~im ve~ kontrolnih to~k `ivih, mrtve pa bomo postavili le nekaj ur pred samo orientacijo.

Na progi so se ekipe zagrizeno spoprijele z razli~nimi nalogami: strelja-

njem z zra~no pu{ko, skico pod kotom, minskim poljem, signalizacijo, prihodom pod kotom in hitrostno etapo. Ekipe so se pri opravljanju nalog zelo potrudile in na organizatorja naredile lep vtis. Izjema temu pravilu je bila le skica pod kotom, ki so si jo ekipe vzele malce prelahko.

Po prihodu na cilj so mnoge ekipe izrazile nenavaden ob~utek imenovanlakota. Organizatorji smo jim z veseljem postregli z sendvi~i s {unko ter tako zapravili {e zadnji tolar, na~eli pa smo tudi finan~na sredstva Zmajevega rodu (sendvi~i namre~ niso bili vklju~eni v stro{ke {tartnine). Ekipe so lahko svojo slabo ali dobro voljo po orientaciji izrazile v pisni anketi. Rezultati ankete so bili pozitivni, zvedeli pa smo, da je bila tekma super, vendar pa je bila proga za najmlaj{e morda malce prete`ka. Rezultate ankete bomo seveda upo{tevali (la`je proge za GG, {e obilnej{i zajtrk, ve~erja bo ostala {e vedno tako obilna in dobra, tekma pa bo potekala s petka na soboto). Vse ekipe so na koncu prejele kulinari~ne nagrade, najbolj{e ekipe so prejele lepe pokale. Nagrade sta prispevala JATA in SLOVENIJAVINO, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Organizator se zahvaljuje {e vsem tekmovalcem, kontrolorjem in Gimnaziji [entvid.

Pipi, ZR

EN O^KA, EN 86-LETNI SK AVT, DVA RODOVA IN 90 ZIM UJO^IH (GLUHIH OTROK @AL NI BILO)

in Malus

Skupno zimovanje Rodu stra`nih ognjev in Kokr{kega rodu je bilo nekaj izrednega. Bilo nas je ogromno, odli~no smo se razumeli, program je bil raznolik ... Zimovanje, o katerem je treba napisati nekaj ve~.

Na pusta in na dan ustanovitelja, 22. februarja 1998, smo se na{emljene podobice skobacale na dva avtobusa, ki sta nas (okroglo 70 RSO-jevcev in 20 KR-ovcev) skozi obla~no nedeljsko jutro odpeljala proti Velikim Blokam. Bloke se nahajajo le nekaj kilometrov pro~ od Cerknice, koder se je poleg nas na znamenitem pustnem karnevalu ustavilo tudi ogromno drugih obiskovalcev.

[e preden se je karneval dobro raz`ivel, smo `e morali naprej - v Dom pod Liscem na Velikih Blokah. Popoldne je lokalna glasbena skupina za GG-je in PP-je pripravila rock koncert, preostali del dneva pa je minil v pripravah na ve~erni program. Izdelovali smo kostume, plakate in pripravljali zabavne to~ke za posamezne dr`ave (Madagaskar, ^ile, Francija, ...), kajti zve~er smo imeli na programu "Svetovno Evrovizijo". Evroviziji sta sledili zgodbica o Bi-Piju in prisega.Ob znameniti pesmi ”Dan je {el”, s katero se poslovimo od dneva, smo morali na{o verigo razprostreti skozi dve prostora, tako veliko nas je bilo.

Naslednji dan nam jo je zagodlo vreme, zato je na~rtovani izlet odpadel. Dopoldan smo potem pre`iveli v razli~nih interesnih skupinah, imeli pa smo tudi gozdno {olo. Po po~itku se je zjasnilo, zato smo od{li na dalj{i sprehod. Zve~er smo bili zaposleni s Kimovimi (ugotavljanje okusa, vonja, zvoka, tipa, urjenje spomina) in drugimi igrami. Dose`ene to~ke so lahko ekipe nato vnov~ile na javni igri "^lovek ne jezi se".

Torek je minil {e hitreje, s poldnevnega izleta smo se vrnili prijetno utrujeni in se po dalj{em po~itku pripravili na ve~erni program - pustno poroko. V vsakem vodu smo morali nekoga na{emiti v dolo~en pravlji~ni lik. “Televizijci” so medtem pripravili kratke ljubezenske zgodbe za na{emljene pare. Primer take zgodbice: Superman naredi vse, da bi se poro~il s Superbabico in podedoval njeno bogastvo, malo prepozno pa ugotovi, da je babica nesmrtna! V

EN, DVA, TRI - MIMO JE PET DNI!

Rambo

Pika Skelovi~ka - Ker je bil pust, smo se na zimovanje odpravili kar na{emljeni.

Burja in [argi sta prvi~ organizirali veliko taborni{ko akcijo, se pri tem zares izkazali - in se zraven {e krasno

KekecinMojcanastopatanapustniporoki.

ske~ih so nastopili ni~ hudega slute~i na{emljenci, ki so morali po najbolj{ih mo~eh improvizirati po prvi~ videnem scenariju. In odli~no so se zna{li, bilo je noro zabavno!

Predzadnji dan smo se zopet porazdelili v razli~ne interesne skupine in se pripravili na popoldanske olimpijske igre, ki so izpadle kot najve~ja atrakcija zimovanja. Spretno smo jih prilagodili pomladnim razmeram (se {e kdo spo-

Zimovanje je povezoval projekt "Dobro delo". Vsakdo je posku{al vsak dan napraviti nekaj dobrega za druge - lahko je, na primer, pustil sporo~ilo ali darilce pri "Drevesu dobrih `elja". Skupinska dobra dela: M^-ji so napisali kartice gluhim otrokom, GG-ji so kot natakarji M^-jem postregli ve~erjo, PP-ji so eno uro nadome{~ali vodnike. Novinarsko dobro delo je bilo posebno glasilo "Lep pozdrav!", ki smo ga poslali vsem tistim, ki niso mogli biti z nami. Sicer pa, dobro delo - zase! - je opravil vsak, ki se je tega zimovanja sploh udele`il.

"Umetnostno drsanje", ena od disciplin na olimpijskih igrah.

Na{Milo{srediverigeobpesmici"Danje{el".

minja zimovanj s snegom?) in vse so po`ele salve smeha. Bob je bil skupinski tek po ozki progi skozi gozd, skoki so bili telemarki z gugalnice, snowboard je imel kolesa in tako naprej.

Nato nas je z obiskom razveselil Pugy, ki pa se je oglasil le v toliko, da nam je prikazal diase iz ^ila. Vodniki so se ta ~as pripravljali na ve~erni program - osrednja senzacija sta bila mo{ki in `enski striptiz, v katerih so bile vloge ravno zamenjane. V`gala je tudi kme~ka aerobika, na male tabornike pa je velik vtis naredil {e obisk dedka Mraza Milo{a, ki je vsem razdelil ~okolade.

Zimovajo~i so se potem po domu podili do ranih ur. Nekateri so plesali, drugi peli, tretji se lovili, ni~ novega za poslednjo no~, v kateri je dovoljeno skoraj vse.

Zadnji dan smo le {e spakirali, pospravili, pojedli, podelili priznanja in od{li domov, komaj ~akajo~, da se ~ez dva tedna znova sre~amo na ogledu diapozitivov.

VSE PREJ KOT OBI^AJNI UDELE@ENCI

Zimovanje bo postalo znamenito tudi zaradi dveh nenavadnih udele`encev. Prvi je bil o~ka enega od medvedkov iz Kokr{kega rodu, ki se je prijavil na zimovanje (to je za RSO-jevce nekaj nepredstavljivega). Drugi je bil Milo{ Miovi~, 86-letni predvojni skavt iz Maribora, ki smo ga povabili, naj gre z nami in pomaga pri projektu "Dobro delo".

Oba posebna gosta sta se izredno dobro vklopila v dogajanje, se v`ivela v na{ `iv`av, kot da sta od nekdaj zraven, in u`ivala med nami. Mi pa z njima. Vzljubili smo ju.

S seboj smo hoteli vzeti tudi skupinico gluhih otrok, pa se na{e in njihove po~itnice niso ujemale, tako da smo izpeljavo te lepe ideje prestavili na poletje.

ZIMOVANJE V MARTINJ VRHU

Taborniki RODU ZELENE SRE^E iz @eleznikov smo med zimskimi po~itnicami `e tretje leto organizirali petdnevno zimovanje v stari leseni {oli v Martinj Vrhu. Ker ni bilo snega, smo se morali odre~i zimskim radostim in program prilagoditi bolj pomladnemu vremenu.

Vodniki smo od{li v Martinj Vrh dan pred ostalimi, da bi pripravili {olo za sprejem mladih tabornikov. Ti so se nam pridru`ili naslednji dan popoldne, veseli in zadihani po prehojeni poti iz Megu{nice, do koder jih je pripeljal avtobus. Po namestitvi smo takoj za~eli s programom gozdne {ole, pove~erjali, ve~er pa popestrili s kvizom. Prvo no~ marsikdo ni veliko spal, saj je bilo do`ivetje in pri~akovanje preve~ vznemirljivo, posebno za tiste, ki so bili prvi~ od doma.

Bujenje in telovadba naslednje jutro sta bila precej naporna, toda po zajtrku so bili `e vsi pripravljeni za "Igre brez meja". Ta dan je bil pustni torek in popoldne je minilo ob pripravi kostumov, mask in drugih rekvizitov potrebnih za ve~erni ples v maskah. Nekaterim so uspele izvirne maske in pre`iveli smo lep pustni ve~er.

Sredino dopoldne je starej{e zaposlilo z izdelavo stra`nega stolpa, drugi so se {li razli~ne igre in pripravljali program ter darilca za popoldanski obisk pesnice Ne`e Maurer. Nekaj lepih in zanimivih ur smo pre`iveli z njo, ji odigrali lutkovno igrico in po intervjuju z njo osvojili ve{~ino novinarja. Potem smo za rekreacijo sko~ili {e na Koprivnik, ve~er pa zapolnili z

oddajo Res je Resman! Naslednji dan smo pre`iveli v naravi. Postavili smo bivake, ognji{~a in po vodih skuhali obare, eno bolj{o od druge. Proti ve~eru nas je obiskal Simon Dem{ar in nam ob diapozitivih pripovedoval o poti s kolesom po severni Ameriki. Ve~er je bil namenjen zaobljubi M^, zaprisegi GG in krstu ob stra`nem stolpu. Naslednje dopoldne smo s pisanjem in risbami dokumentirali do`ivetja, spakirali, pospravili po {oli in okolici ter se v zgodnjih popoldanskih urah odpravili proti domu.

Leto{njega zimovanja se je udele`ilo 21 osnovno{olskih tabornikov ter 10 vodnikov oz. ~lanov vodstva rodu. Taborniki so bili navdu{eni in jim je ~as prehitro minil. Tudi organizatorji smo zadovoljni, ne samo zato, ker je bivanje minilo brez nesre~, ampak zato, ker so na{i tabori, skupaj z izku{njami in brezmejno otro{ko domi{lijo ter pripravljenostjo za sodelovanje, vsako leto bolj{i in zanimivej{i.

Quick in @u`a, RZS @elezniki

PUSTOVANJE NA PTUJU

Seveda tudi pust ne sme biti brez tabornikov. Tako so se namaskirani MM^-ji rodu XI. SNOUB in njihovi vodniki na pustno nedeljo, ki je bila 22. februarja, zbrali na avtobusni postaji in se od{li zabavat na Ptuj. Ptuj, ki slovi po svojih karnevalih in kurentih v pustnem ~asu, je ravno v nedeljo {e posebej za`ivel (mogo~e zato, ker smo bili mi tam?) in mesto je bilo polno pustnih mask. Dolg~as ni moglo biti nikomur - ~e ne drugega, si se naselil pri stojnici za krofe in jedel,dokler od

na povorka, ki je prehodila vso pot od postaje pa do mestne hi{e. Tukaj je bilo kaj videti - najve~ je bilo seveda kurentov, ki so zganjali tak{en hrup, da smo vsi oglu{eli. Pa tudi drugih stvari - mo`akarjev z bi~i, mariborskih vikingov, mehanikov, ... ne smemo pozabiti. Ker je bila ura `e ~as, da gremo, smo se le s te`avo prebili ~ez mestne, nabito polne ulice na avtobusno postajo, od koder smo vsi smejo~i in pojo~i odpujsali nazaj proti Mariboru.

Jasna V., XI. SNOUB

DOSJEJI RD: PREPLAH V TABORU (4)

PI[ITE NAPREJ: 3 "TABOR JE OBUPEN", 4 A, 5 A, 6B, 7 "HO^EM VE^ PRAVILNIKOV", 8 A, ...

TA NOREC IZKORI[^A UBOGE UPOKOJENCE! NAJINE VRSTNIKE!

STOJ, UNI^EVALEC TABORA - ^E NE, STRELJAVA!

TAKO LAHKO PA TO NE GRE, SR^KA!

ZDAJ PA ZA MIZO IZPOLNJEVAT TABOROVE ANKETE!

AJS!

[E, [E, PUN^I, DAJ GA!TI NISI "AHIM SULAM", MALUS SI, BIV[I UREDNIK TABORA! ZAKAJ SE MA[^UJE[?!

ZAKAJ, NESRAMNE@, SI ZA IZPOLNJEVANJE ANKET UPORABIL UPOKOJENCE?!

ZAKAJ NEKI?! CENEJ[I SO OD ROBOTOV!

VRGLI SO ME LE ZATO, KER SEM SE MALO NOR^EVAL!

POVEJ NAM [E, KAJ POMENI "TINA B" NA OVRATNICI PSI^KE!

TINA, VERZIJA B ... KO SEM

V MLADOSTI HODIL PO

SLOVENIJI, SEM IMEL

PSI^KO TINO.

OH, OB SPOMINU NA TO PE[POT, NARAVO, DOBRE

LJUDI IN BO@JI KLIC SE MI

LEDENO SRCE TOPI! @AL MI JE ZA VSO MOJO ZLOBO!

TABOR JE RE[EN, MALUS SE JE POKESAL ...

VSEENO MORA V KEHO! SE RAZUME!

PREDSTAVLJAMO SKAVTSKE CENTRE

GRAD RIENECK

^SKAVTSKI CENTER, KI MU NI PARA

e vas bo kdaj skavtska pot zanesla na Sa{ko v Nem~ijo, potem na zemljevidu poi{~ite kraj Rieneck in se odpravite tja; ne bo vam `al. V kraju poi{~ite ka`ipote za grad in po kratkem sprehodu in manj{em vzponu vas bo presenetil pogled na mogo~no grajsko utrdbo. Seveda ne manjka niti opozorilna tabla, da so tu doma skavti.

Pot do »pravlji~nega« istoimenskega mesteca je pravzaprav enostavna, privo{~iti si moramo le oddih od divjanja po brez{tevilnih kilometrih nem{kih avtocest in se od Wurzburga do Fulde popeljati po normalni cesti, na kateri lahko ob~udujemo tudi prelepo gri~evnato pokrajino. Seveda je do Rienecka mo`no priti tudi z vlakom, kar daje prihodu {e dodaten ~ar.

Grad, zgrajen v enajstem stoletju, je seveda v lasti dr`ave, ki za obnovo in vzdr`evanje namenja veliko sredstev, z njim pa upravljajo VCP (Verband Christlicher Pfadfinderinnen und Pfadfindern - nem{ki katoli{ki skavti). Skavti so prav ponosni na to, da `e ve~ kot 30 let upravljajo s tako dragocenim premo`enjem. To je potrditev zaupanja, hkrati pa jim je dana mo`nost, da {e bolj kakovostno izpolnjujejo vzgojno poslanstvo organizacije.

Ko stopimo skozi glavni vhod, se pred nami odpre grajsko dvori{~e, ki se kon~uje z mogo~nim {esterokotnim stolpom. Na desni je {e sredjeve{ka grajska kapela z orglami in ve~namenska dvorana, na levi pa li~no izdelana veranda, kjer so tudi pisarne in prostori, namenjeni vodenju centra. Zaradi tak{ne razgibanosti in drugih prostorov v notranjosti, ki so namenjeni izvajanju programa, je ta lahko pester, dinami~en in z uporabo domi{ljije tudi ustvarjalen. To dejstvo doma~i skavti s pridom izkoristijo vsako leto, ko v ~asu velikono~nih po~itnic organizirajo kreativno delavnico IMW (International Music Workshop) z mednarodno zasedbo. Seveda je delavnica `e nekaj ~asa poznana

tudi na{im ~lanom, nekateri izmed njih pa sodelujejo tudi v vodstvu delavnice. Notranjost je opremljena v skladu z namenom, saj ponuja veliko sob za namestitev udele`encev (124 mest v razli~nih sobah velikosti od 2 do 8 le`i{~), nekateri prostori pa so {e posebej zanimivi. Razni podstre{ni koti~ki in orlovo gnezdo z najlep{im razgledom na vse strani, po drugi strani pa ob~udovanja vredna klet s talnim ogrevanjem. Tak{nih prostorov za burjenje domi{ljije si ~lovek samo `eli, ko pa prime{a{ {e razli~ne kulture in `eljo po dru`enju, je naboj neverjeten.

nju okolja. Z grajskega stolpa je lepo viden sosednji hrib~ek, na katerem je lepo urejena romarska pot.

Poleg kreativne delavnice v centru, ki je odprt celo leto, organizirajo tudi druge oblike izobra`evanja, imajo letna sre~anja ~lanov, s programom sodelujejo pri praznovanju obletnic kraja, organizirajo vodenje turisti~nih ogledov in {e bi lahko na{tevali. Grad Rieneck ponuja tudi program v okviru Potnega lista za Evropo (informacije o centru najdete v knji`ici EurostepsEvrokoraki), kar je {e dodatna vzpodbuda, da ta center obi{~ete tudi zaradi tega razloga.

Me{~ani imajo prav impozanten pogled na svojo dragocenost, o~itno pa imajo oblasti tak pogled tudi na skavtstvo v Nem~iji. Na desni strani je glavni vhod, na sredini Adlerhorst (Orlovo gnezdo) in skrajno levo {esterokotni stolp.

@ivjo!

Najprej opravi~ilo. Zadnji~ sem namre~ stokal nad zaspanostjo

Taborovih bralcev, potem pa kar naenkrat nekega lepega dne odkril zalo`ene kupon~ke, ki vra~ajo optimizem (vsaj meni). In popravljajo stanje na lestvici. Zobar je, kot je videti, eden priljubljenej{ih komadov, ~eprav ga je v marcu za en glas prekosila

Zadnja ve~erja, ki je absolutna zmagovalka tega meseca. O novostih pa le toliko, da pri~ajo o izbranem in izjemno {irokem taborni{kem glasbenem okusu.

DVANAJST O@IGOSANIH (4)

Glasujem za:-----------------------------------------

DVANAJST

(ali THE BEST OF …)

Jagode in ~okolada, ki jih objavljamo tokrat, je eden redkih originalnih komadov vse bolj popularnih Rok’n’bend, ki sta ga S. Lo{i~ in J. Zmazek napisala za lansko EMO, ko je zmagala Tanja Ribi~ s komadom taistega Sa{e Lo{i~a Zbudi se (TABOR 4/97). Jagode in ~okolada so o~itno v{e~ tudi tabornikom, saj vsak mesec poberejo vsaj kak{en glas.

Lestvica: Lestvica: Lestvica: Lestvica: Lestvica: Novosti: Novosti: Novosti: Novosti:

1.Zadnja ve~erja (La~ni Franz)1.Tam ob ognju na{em

2.Jagode in ~okolada (Rok'n'Band)2.Wish you were here (Pink Floyd)

3.Zobar (^uki)3.Vetar duva (Riblja ^orba)

4.Pri~a o Vasi Lada~kom (D`. Bala{evi~)4.Wonderwall (Oasis)

5.Uhvati ritam (Parni Valjak)5.En gla` vina mi dej (Iztok Mlakar)

6.Hotel California (Eagles)6.R’n’Roll party (Res Nullius)

Predlagam novost:----------------------------------

Ime, priimek:----------------------------------------

Naslov:------------------------------------------------

7.Najlep{e pesmi (Hazard)7.Anita ni nikoli (Halo)

8.Brown eyed girl (Van Morison)

9.Poi{~i me (Prizma, D. Kocjan~i~)

10. Mentol bombon (Z. Predin, [ukar)

11. One (U2)

A fis D E A fis D E

A E fis D

Spomnim se junijskih no~i, A E fis D

b’li smo sami, morje, jaz in ti, A E fis D bila si moja pesem, bila si moj edini zaklad, h E h

nikoli nisem bil sre~en, kot sem bil takrat, E E D neumen in mlad.

A E fis Cis

Ref.: Jagode in ~okolada, ne razmi{ljaj, ko si mlada, D A h E

srce naj te vodi in ni~ se ne boj.

A E fis Cis

Jagode in ~okolada, naj spomine ti pri~ara, D A h E kadar bo{ z drugim, ali z menoj.

A fis D E A fis D E

Spomnim se septembra prvega, spet sva se v {oli sre~ala, a hitro sem spoznal, da za vedno ti si od{la, tam na {olskem vrtu z drugim se poljubljala, ostal sem sam. (o, o, o, o)

Refren

A gis fis Fis

Jaz ljubim, (ljubim jo), jaz ljubim jo, (ve{, ljubim jo), h E

in naj vsaj ona spi, (naj vsaj ona spi), ~e ne morem jaz, (~e ne morem jaz).

Refren

EE JAM

pi{e, fotografira in raziskuje PUGY

Pi{e, fotografira in raziskuje Pugy

NA LASTNI KO@I TRANSPORT

Prevoz ljudi je za ^ile, kjer lahko ljudje potujejo po dr`avi tudi ve~ kot 3.000 kilometrov dale~, {e posebno pomemben element infrastrukture. Seveda pa si v na{ih razmerah le te`ko predstavljamo potovanje na takih razdaljah s pomo~jo avtobusa.

Pa vendar, poleg rednih letalskih povezav med ve~jimi mesti, potekajo dnevno tudi cenej{e, vendar ~asovno dalj{e povezave po kopnem z vlaki in avtobusi. Vlaki vozijo ve~inoma vzdol` dr`ave od meje s Perujem (La Paz), do mesta Puerto Montt, ki je od Santiaga oddaljeno kak{nih 1.200 kilometrov. Od tod naprej je mo`en prevoz z ladjami, ki skrbijo za redno povezavo z najju`nej{im ve~jim mestom Punta Arenas na za~etku Ognjene zemlje. Avtobusni prevoz je zanesljiv (~eprav ~lovek na trenutke nima tega ob~utka) in relativno zelo pogost, pri izletih v kraje, ki so odmaknjeni od panameri{ke avtoceste, pa je potrebno paziti na zadnji avtobus, ki vas bo vrnil nazaj v civilizacijo.

In v mestih? Tam je poleg mno`ice mestnih in primestnih avtobusov na voljo tudi ne{teto taksijev, ki za redno ali dogovorno tarifo vozijo, kamor si pa~ za`elimo. V Santiagu premorejo celo podzemni metro, ki velja za enega naj~istej{ih metrojev na svetu, pa tudi za varnost potnikov je dobro poskrbljeno.

Cene so ni`je kot pri nas, saj moramo za prevoz s taksijem od letali{~a do mesta (25 km) od{teti 4.000 pesosov (1.700 tolarjev), za prevoze z mestnim avtobusom 160 pesosov, za ve~je razdalje z avtobusom pa pribli`no 1.000 pesosov za 100 km. Za 550 ameri{kih dolarjev se boste 21 dni neomejeno preva`ali po kopenskem delu ^ila, {e enkrat toliko pa boste morali dodati za oddaljene Velikono~ne otoke.

Liter bencina stane okoli 100 tolarjev, na ~rpalkah pa je mo`no poleg goriv, ki jih sre~amo na na{ih ~rpalkah, kupiti tudi kerozin za letala. Za rent-a-car potrebujete mednarodno vozni{ko dovoljenje. Kot zanimivost pa {e nam poznan okoljevarstveni ukrep: v ^ilu namre~ avtomobili brez katalizatorja ne smejo voziti dolo~ene dni v tednu – sistem par nepar so o~itno uvozili iz biv{e Jugoslavije.

OD

ARIKE DO OGNJENE ZEMLJE ^IM CENEJE PRESPATI IN SE

NAJESTI

Spanje je ponavadi najdra`ja postavka na potovanjih. Odvisno od tega, kaj mora vsebovati hotel, motel ali preno~i{~e, se cene gibljejo od 1.000 pesosov za najskromnej{o ponudbo, do 100.000 in ve~ pesosov v modernih hotelih ve~jih mest. Seveda cene padajo z oddaljenostjo od ve~jih mest. Informacije s telefonskimi {tevilkami in cenami so navedene v vsakem bolj{em vodniku za popotnike. Prtljaga bo v preno~i{~u ve~inoma ostala varna, seveda pa lastnik ne bo jam~il za dragocene predmete, ki jih raje nosimo s seboj.

Ker so ^ilenci gostoljubni, je na popotovanju preko de`ele mogo~e povpra{ati tudi za preno~i{~e pri njih, kam in kako vas bodo namestili pa je seveda stvar njihove dobre volje. Za take podvige je v ve~ini primerov nujno potrebno znanje {panskega jezika. Ker je zemlje v dr`avni lasti veliko, s postavitvijo {otora ne bi smelo biti te`av. Bolje je, ~e je prostor, ki ga izberemo za za~asno bivanje, v bli`ini kak{ne hi{e, tam pa vljudna pro{nja za za~asno sosedstvo ne bo odve~.

Hrana ni pretirano draga, je pa to stvar izbire in koli~ine naro~ene hrane. ^e imate ~as, poi{~ite kak{no majhno, a urejeno restavracijo (poglejte, kako imajo urejen WC) in ta vas ne bo pustila na cedilu. Za naro~anje boste potrebovali nekaj ve~ energije, hrana pa bo po napornem dnevu zagotovo dobro sedla v `elodec.

PROMOCIJA – KLJU^ DO USPEHA

Pred mikrofonom: Andrea Opazo, direktorica za komunikacije in promocijo 19. svetovnega jamboreeja v ^ilu

Kdaj ste v organizacijskem odboru za~eli s promocijo jamboree- Kdaj ste v za~eli s jamboree- Kdaj ste ja? ja? ja? ja?

Z aktivnej{o promocijo smo pri~eli konec leta 1995 po jamboreeju na Nizozemskem, omeniti pa je treba seveda tudi pripravo kandidature (ideja izvira `e iz leta 1989) in lobiranje pred potrditvijo ^ila kot organizatorja 19. jamboreeja. Kju~ do uspeha je bilo dejstvo, da pri pripravi sodelujejo vse dr`ave Latinske Amerike.

"KAJ DOGAJALA?"

V prvi fazi smo organizirali predstavitve v ve~ kot 25 dr`avah in na vseh ve~jih akcijah WOSM-a, izdali 5 {tevilk Ju`nih obzorij, pripravili kaseto s pesmijo in video s povabilom na jamboree. Informiranje poteka tudi preko strani na Internetu, posebno pozornost pa smo posvetili organiziranim obiskom vodstev odprav in drugih predstavnikov iz posameznih skavtskih organizacij. Promocijsko dejavnost bomo sklenili v sredini leta, saj je julij zadnji rok za prijavo udele`encev.

Ve~jih ne, se pa dogaja, da z drugih podro~ij ne uspejo pravo~asno zagotoviti informacij, potrebnih za objavo. Pri pripravi sre~anj smo imeli te`ave tudi z vodstvi odprav, ki nam niso uspeli pravo~asno zagotoviti informacij, ki smo jih potrebovali. Bojimo se, da bo tako tudi z ostalimi informacijami, ki jih nujno potrebujemo za kakovostno organizacijo jamboreeja.

Kdo je pripravil celostno podobo jamboreeja?

Kdo je pripravil celostno podobo jamboreeja?

Ustvarjalec je Emilio Martin, ki se profesionalno ukvarja z oblikovanjem in ogla{evanjem. Dobra celostna podoba je zelo pomembna za uspeh promocije in akcije nasploh, zato smo to delo zaupali ljudem, ki se spoznajo na ta posel; in rezultati so na dlani.

Kaj je najpomembnej{i element promocije tako velike akcije?

Kaj je najpomembnej{i element velike akcije? najpomembnej{i

Vsekakor je najpomembnej{i hiter in u~inkovit pretok informacij do uporabnikov. Na za~etku je bilo mre`o uporabnikov informacij te`ko oblikovati, ko pa smo pri{li do imen vodij odprav v posameznih dr`avah, nam je bilo posredovanje olaj{ano. Sedaj je komunikacija teko~a, na vpra{anja uporabnikov pa v veliki meri takoj poi{~emo odgovor znotraj organizacijskega odbora.

Ali ste imeli pri promociji do sedaj promociji

Ali ste imeli pri promociji do sedaj kak{ne te`ave?

PRIDRU@IMO SE MASKA IZ MAVCA

Poslikani obrazi so starodaven obi~aj Inkov iz Peruja, severne sosede ^ila. Poslikane maske iz gline prodajajo tudi kot spominek na ulicah Santiaga. Na vodovem sestanku ali na taborjenju lahko take maske izdelate tudi sami. Za osnovo uporabite mavec, glinamon ali Fymo maso. Barve, ki jih boste nanesli, naj bodo ~im bolj `ivahne, kot popestritev pa lahko predstavite na~in `ivljenja ju`noameri{kih ljudstev.

MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI

POLETNE MEDNARODNE AKTIVNOSTI SKAVTSKA »OLIMPIADA« NA JAPONSKEM

MEDNARODNI TABOR NA BALIJU

Indonezijski skavti (Gerakan Pramuka) vabijo od 28. junija do 4. julija

1998 na mednarodni skavtski tabor popotnikov starih od 16 do 25 let. Cena je 250 USD, naknadne informacije pa dobite na Internetu: http://pramuka.org/ saka/pertiwana.htm. Prijave zbirajo do 30 aprila na naslov: kwarnas@dprin.go.id

GR[KI DR@AVNI JAMBOREE

Mednarodni mladinski center Olympos v severnem delu Gr~ije (120 kilometrov ju`no od Soluna) bo v organizaciji gr{kih skavtov (Soma Hellinon Proskopon) gostil okoli 3.000 doma~ih skavtov in skavtov iz drugih dr`av na 3. dr`avnem jamboreeju Olympus 98. Jamboree, ki bo potekal od 17. do 26. avgusta 1998, je namenjen udele`encem, starim od 11 do 14 let (mlaj{i GGji), osnovna enota pa je vod (9+vodnik). Tabornina za udele`enca zna{a 25.000 gr{kih drahem, rok prijav pa je 15. maj 1998.

WOSM [TEJE @E 149 ^LANIC

Ker je 18. marca 1998 pretekel trimese~ni rok za oddajo pripomb na ~lanstvo Beloruske skavtske organizacije, je ta postala 149. ~lanica Svetovne organizacije Skavtskega gibanja (WOSM). Na sede` Svetovnega skavtskega biroja pa je pri{la tudi `e nova pro{nja za ~lanstvo, in sicer iz Angole. Organizacijo bomo predstavili v naslednji {tevilki, ob ugodnem razpletu pa bi 13. junija 1998 dobili novo ~lanico svetovne skavtske dru`ine, in sicer okroglo 150-o.

16. SVETOVNA SKAVTSKA KONFERENCA JE PRED VRATI

Takole bi lahko za~eli ~lanek o prihodnji 16. evropski skavtski konferenci, ki bo od 2. do 7. maja 1998 potekala v Luksemburgu. Na mednarodnih straneh (Tabor 3) ste lahko prebrali nekaj informacij o tej, za na{o organizacijo, ~lanico evropske skavtske regije, pomembni konferenci. Tokrat vam bomo postregli z najnovej{imi in bolj ob{irnimi informacijami.

Na Japonskem se tudi skavti pripravljajo na svojo »olimpiado«. Od 3. do 7. avgusta 1998 bo tam potekal 12. japonski nacionalni jamboree, na katerega vabijo tudi skavte iz drugih dr`av. Tema jamboreeja je »Sanje in vtisi«, udele`enci bodo skavti v starosti od 12 do 15 let, za njihovo udobje pa bo skrbelo osebje (16-18 let), ki se bo lahko v ~asu jamboreeja udele`ilo nekaterih dejavnosti. [tevilo ~lanov voda je 36 + 4 vodniki, cena za udele`bo pa je okoli 200 USD za udele`enca. Organizatorji sporo~ajo, da je do sedaj prijavljenih `e ve~ kot 26.500 udele`encev in ~lanov osebja. Informacije na Internetu: http:/ /www.scout.or.jp/

Najve~ pozornosti je seveda usmerjenjo v merjenje mo~i kandidatov za novo sestavo evropskega skavtskega komiteja. Skavtske organizacije, ki imajo v ognju svoje kandidate, bodo s svojimi lobiji sku{ale zagotoviti ve~ji manevrski prostor za svoje ideje, ki jih bodo v prihodnjem mandatu sku{ale kot pomembne “prodati” tudi drugim. Nekaj je `e starih znancev oziroma znank. S tem mislim seveda na Therese Bermingham (Federation of Irish Scout Associations, Irska), ki smo jo kot ~lanico vodstva

A.L.T. te~aja leta 1995 gostili v Bohinju. David Bull (Scouting UK, Anglija) je sodeloval v vodstvu te~aja za in{truktorja

III. stopnje (Managing training course) v Gilwellu, ki sva se ga udele`ila Emil in

NOVI ^LANI EVROPSKEGA KOMITEJA IN PROGRAM ZA OBDOBJE 1998 – 2001

Pugy. Ostali kandidati so poznani tistim, ki so sodelovali na pomembnej{ih mednarodnih dogodkih, to pa so {e: Roland Daval (Scoutisme France, Francija), George Hourdakis (Soma Hellinon Proskopon, Gr~ija), Per Hylander (Faellsradet for Danmarks Drengespejderne, Danska), Riccardas Malkevicius (Letvos Skautija, Litva), Maimu Nommik (Eesti Skautide Uhing, Estonija), Ermanno Ripamonti (Federazione Italiana dello Scautismo, Italija – ~lan komiteja `e v preteklem mandatu), Ondrej Vanke (Junak, ^e{ka republika), Maarten Veldhuijzen (Scouting Netherland, Nizozemska) in Jose Varletta (Federacion de Escultismo en Espana, [panija – podpredsednik in od leta 1997 predsednik evropskega skavtskega komiteja).

Med kandidate bi skoraj lahko uvrstili tudi na{ega mednarodnega komisarja Andreja Tav~arja, ki pa bo imel v ~asu konference {e bolj pomembno nalogo –vodil bo namre~ del konference med razre{itvijo starega in imenovanjem novega komiteja. Seveda je komite sestavljen le iz {estih ~lanov (izmed 11-ih kandidatov), ki bodo naslednja tri leta “krojili usodo” evropskega skavtstva.

Na konferenci pa bo govor tudi o programskih usmeritvah skavtstva na pragu za~etka drugega tiso~letja, v katerega skavtsko gibanje stopa z naslednjo svetovno skavtsko konferenco, ki bo naslednje leto v Ju`noafri{ki republiki. To bo tudi pomembna prelomnica, na

kateri bo skavtstvo na preizku{nji, kako v modernem ~asu predstavljati in izvajati svoje poslanstvo, prevetriti pa bo potrebno tudi strategijo dela. Rezultati in

tencial odraslih voditeljev, ki jih potrebujemo za delo z mladimi,

• skrbi za u~inkovit prenos podatkov, informacij in znanja z ustrezno komunikacijsko mre`o (poudarek na elektronskih medijih),

• podpori nacionalnim skavtskim organizacijam, ~lanicam evropske regije, pri izvajanju zastavljenih ciljev.

novi trendi, kot odgovor nanje, naj bi obrodili sadove okoli leta 2007, to je ob 100. obletnici skavtstva, ki bi jo Angle`i radi obele`ili z 21. svetovnim jamboree-

jem v Angliji. V na~rtu, ki ga bo na konferenci predstavil evropski komite, naj bi v obdobju do leta 2007 posvetili najve~jo pozornost:

• razvoju in promociji skavtstva na razli~nih podro~jih dru`benega udejstvovanja in razli~nih ravnehod lokalnega do mednarodnega,

• izvajanju politike bolj{ega skavtstva za ve~ mladih,

• skrbi za zadosten in kakovosten po-

Na konferenci bodo delegati odlo~ali tudi, na kak{en na~in bo v prihodnje delovalo operativno telo evropske regije – evropski biro. Po preselitvi iz @eneve v Bruselj (odlo~itev na konferenci v Helsingborgu), se ta v zadnjem ~asu sre~uje s finan~nimi te`avami zaradi visokih dav~nih obveznosti, ki jih predpisuje Belgija. Zato obstaja nekaj predlogov, na kak{en na~in naj bi re{ili ta neugoden polo`aj. Prvi predlog je, naj bi sede` ostal v Bruslju, stro{ke pa bi pokrili s pove~anjem ~lanarine ~lanic evropske regije. Po drugem predlogu naj bi se evropski biro preselil nazaj v @enevo na sede` svetovnega skavtskega biroja (ta je finan~no najbolj ugoden). Tretji predlog bi predstavljal delitev biroja na del v Bruslju, ki bi ga financirali iz skupnega fonda obeh partnerjev (WOSM/WAGGGS), in del, ki bi deloval v @enevi.

Pripravil: Pugy

KRI@ANKA

NAGRAJENCI IN NAGRADNI RAZPIS [TEVILKA 4

Pravilno izpolnjen kupon {t. 2 je poslalo 49 bralcev TABORA, pravilne re{itve so JAHANJE, TABORNIK, AZIMUT, TAR^A in AKI, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado (podarja zalo`ba DZS) je prejel Bla` Grad Bla` Grad Bla` Grad Bla` Grad iz Dobrunj. Baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.) so dobili ~lani voda Jeleni Jeleni ~lani voda Jeleni Jeleni iz Novega mesta (sporo~ite, koliko vas je!!!), tri DROGINE majice pa so prejeli Ne`ka Buh Ne`ka Buh Ne`ka Buh Ne`ka Buh Ne`ka Buh iz [martnega pri Ljubljani, Tina Tina Tina Tina Veligo{ek Veligo{ek Veligo{ek Veligo{ek iz Gri` in Andrej Su{nik Andrej Andrej Su{nik Andrej iz Kamnika. Podjetje

JAZON, d. o. o. je obdarilo Mimi Trajber Mimi Trajber Mimi Trajber Mimi Trajber iz Lendave, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo {la Nevenka Brecelj Nevenka Brecelj Brecelj iz Ajdov{~ine.

Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z `rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji`no nagrado DZS, tri baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.), tri majice DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d. o. o in povabilo gostilne

LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. maja 1998

najkasneje do maja 1998 do na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.

Trgovina, posredovanje, proizvodnja d.o.o. "Vigrad" Cesta na Ostro`no 101, 3000 Celje, p.p. 305

tel: 063/471-808

de`urni mobitel: 0609-644-819

e-mail: vigrad @ eunet.si

NUDIMO:

• posojanje prenosnih wc kabin

• redno servisiranje

• transport, postavitev in pripravo wc kabin

• sprotno ~i{~enje wc kabin

• 24 urno de`urstvo

• najem prenosnih umivalnikov, ki ne potrebujejo priklju~kov

OPREMA UMIVALNIKA:

• rezervoar za sve`o vodo 240l

• dva umivalnika za roke

• dva umivalnika

• dva ko{a z vre~ko za smeti

• nosilec za papirnate brisa~e

KJERKOLI, KADARKOLI, BREZ ZADREGE

Prenosni umvalnik