POSLU[AJ SVOJE SRCE

Na{e `ivljenje so trenutki. Lepi. Tihi. Bogati. Neznosni. Polni. Sre~ni. ... Neskon~no jih je in v vsakomur od nas so zataknjeni le njegovi. Ti trenutki smo mi: on, ti, jaz.

Zdaj, da, prav zdajle oblikuje{ nov trenutek in z vsako od “mislic” na tej strani si posku{aj ustvariti prav poseben trenutek. Ko si sam. Na ve~ernem klepetu s prijateljem. Na vodovem sre~anju ... I{~i. Brskaj. Odkrivaj nove dimenzije.

·Neko~ je stal mlad, krepak mo` sredi `ivahnega trga in se je zdel sam sebi odve~. Tedaj je pri{epala po ulici stara `enica s te`ko ko{aro in mu podarila kar mimogrede mo`nost ne biti odve~.

·Nikoli ne dobi{ `elje, ne da bi dobil tudi mo~, da jo uresni~i{. Vendar mora{ vseeno nekaj narediti za to. (R. (R. Bach)

·Stati mora{ med nebom in zemljo kot pokon~no bitje, katerega noge ne zgubijo stika navzdol in katerega ~elo se dviga v odnos navzgor.

·^e izmenjava jabolki, bova {e vedno imela vsak eno, ~e pa izmenjava misli, bo vsak imel obe. (Bernard (Bernard Shaw) Shaw)

·Vse razlike, vsi nesporazumi, vse druga~nosti pri ljudeh tostran in onstran prepada so premostljivi z malo dobre volje. Z voljo do dobrega. Brez te volje pa nih~e ne pride niti ~ez najmanj{o razpoko.

·Ljubi vsakogar tako, kakor ljubi{ sebe, najprej pa mora{ biti sam v sebi poln, da lahko sam sebe prav ljubi{. (Fynn) (Fynn) (Fynn) (Fynn)

·Pusti mi, da bom dober s teboj. ^e ne bom JAZ, kdo bo potem? ^e ne bom ZDAJ, kdaj se bo to zgodilo? ^e ne bom dober S TEBOJ, kaj bo potem z nama?

·Razpravljaj o lastnih omejitvah in res bodo tvoje. (R. Bach) Bach)

·Za vsake sanje, ki so ostale v `ivljenju neizpolnjene, obstaja izpolnitev, o kateri si nikoli ne bi upali niti sanjati ...

·Pazi nase, na to, kaj misli{, na to, kaj ~uti{, na to, kaj po~ne{, na to, ~esar ne stori{. Na to, kaj ima{ rad, na to, kaj pusti{ neljubljeno. Le kdor pazi nase, se lahko spo{tuje.

·Svet je tvoja bele`nica. Na straneh podaja{ svoje zaklju~ke. Ni resni~nosti, ~eprav lahko resni~nost tam izrazi{, ~e `eli{. ... Pi{e{ lahko tudi neumnosti ali la`i ali trga{ strani. (R. Bach) (R. Bach) (R. Bach) (R. Bach)

·Roman, ki ga pi{emo na papir, se pi{e la`e, kakor se `ivi `ivljenje. Kljub temu nikoli - ~etudi bi obsegal ve~ knjig, kot jih gre v celo knji`nico - ne bo upodobil prekipevajo~e polnosti ~love{kega `ivljenja.

·Zakaj moram poslu{ati svoje srce? Ker ga nikdar ne bo{ prepri~al, naj obmolkne. ^etudi se bo{ pretvarjal, da ne poslu{a{, kaj ti govori, bo v prsih vedno ponavljalo tisto, kar misli o `ivljenju in svetu. (P. Coelho) Coelho)