NA[I JUNAKI (Meteor, december 1997)

Vod Majmuni je najstarej{i vod v na{em rodu, pa hkrati relativno mlad. Kako re{iti to uganko? Preprosto. Ta vod pravzaprav obstaja `e osem let, ko so za~eli s taborni{tvom Radovan, Milo{, Mojca, ... Pozneje so se jim pridru`ili {e Du{an, pa Mi{a (ki je bila prej tabornica na tretji {oli). Od letos je vod bogatej{i {e za Mateja, Uro{a, Matja`a in Andreja (prej so bili v drugem vodu).

Vodnik, ja, vodnik sem jaz (Ale{), prej pa sta jih imeli pod komando obe Kouretovi deklici - Mirjana in Brankica.

In kaj najraje po~nejo? Pravzaprav so najraje na kakem taborjenju ali zimovanju. Po mo`nosti vodovem. Lani so celo pripravili sre~anje z vodom iz Rodu Vidra iz Lendave.

Zelo radi tudi {pi~ijo kake nagajivosti. V tem so neprekosljivi mojstri. ^e bom kdaj sivolas ali ple{ast, bom to zaradi njih. Radi tudi streljajo z lokom (in uni~ujejo pu{~ice), nekateri so celo v lokostrelskem kro`ku na {oli.

Orientacije ne marajo preve~, zato pa tem bolj pe~ene banane s ~okolado. Ko sem jim prvi~ dal banane, so najprej govorili, da me~em stran banane in ~okolado Milka, ko pa so poskusili ...

Ko smo `e pri hrani, naj povem, da se na vodovih taborih pogosto domisli- mo kake specialitete. V~asih je to ri`ota z morskimi sade`i, spet drugi~ pica.

@al mi je le, da jih je tako te`ko spraviti na vodova sre~anja. Vsi so zelo zasedeni, zaljubljeni, pozabljivi.

Kljub temu so dobri taborniki. Os-

Naj za konec zapi{em le {e to, da upam, da bodo ostali tak{ni kot so (no, ja, malce bolj ubogljivi), `elim pa jim {e veliko sre~e v `ivljenju in uspeha v taborni{tvu.