SKAVTSKI CENTER MARINDOL

Bela krajina le`i na JV Slovenije in je stisnjena med Gorjance in reko Kolpo, najtoplej{o reko v Sloveniji. Slovi po svoji zgodovini, tradicionalnih {egah, navadah in obrteh, pa tudi po kra{ki pokrajini, vinogradni{tvu, brezah. Med prijaznimi ljudmi in v neokrnjeni naravi smo na{li svoj prostor tudi taborniki. Taborni{ki dom le`i na tipi~nem kra{kem, vrta~asto kamnitem svetu, v neposredni bli`ini Adle{i~ev, ki so etnolo{ka in folklorna zakladnica Slovenije.

Tu imate mo`nost spoznati belokranjske obi~aje, folkloro in na~in `ivljenja. Ogledali si boste ro~no tkanje lanenega platna, iz katerega izdelujejo narodne no{e, sami pa se boste preizkusili v izdelovanju belokranjskih velikono~nih pisanic.

Na dvodnevnem potepu boste odkrivali krajinski park Lahinja (predstavili ga bomo v naslednji {tevilki revije Tabor), kjer so na majhnem mestu zbrani naravni, kulturni in zgodovinski spomeniki. Tako boste pri{li v stik s prostranimi brezovimi gozdovi, pticami, ki so na{le zavetje v mo~virjih Lahinje, in ljudmi, ki tem krajem dajejo poseben pe~at.

Poleg omenjenih vam nudimo {e {portne aktivnosti: plavanje, lokostrelstvo, streljanje z zra~no pu{ko, odbojko, nogomet in druge taborni{ke igre. Veseli pa bomo tudi va{e pomo~i pri pripravi poti za gorsko kolesarjenje v okolici taborni{kega doma. Dobrodo{li pri sooblikovanju prvega Evrokoraka v Sloveniji.

Informacije lahko dobite pri vodji projekta Toma`u Strajnarju - Blondiju

(tomaz.strajnar@guest.arnes.si ) ali na Internetu: http://www2.arnes.si/ ~krztsrso2/index.html

Taborni{ki dom v Marindolu premore le`i{~a za 60 oseb, skupne prostore za najrazli~nej{e dejavnosti, kuhinjo, jedilnico in sanitarije. Bivanje je mogo~e tudi v {otorih na tabornem prostoru, ki se nahaja ob taborni{kem domu, in sprejme 80 ljudi. InforInforInforInforInformacije macije macije macije macije: Zveza tabornikov ob~ine Kranj, Stritarjeva 5, Kranj ali Danilo Kodri~, Pestotnikova 9, Kranj, tel. 064/246-589.

by Rade

Odkar za TABOR pripravljam pesmice z akordi, si nisem nikoli delal utvar, da z njimi navdu{ujem vseh tistih nekaj tiso~ naro~nikov in da {irim taborni{ko pevsko kulturo. [e ve~, kar nekajkrat sem se zalotil, da pripravljam nek komad zgolj zase, "za du{u". A tako pa~ je. Sicer pa sem vas opozoril `e na za~etku. Lestvica, kot novost te rubrike, je zato poskus zdru`evanja na{ih glasbenih okusov in `elja.

Na {tirih prispelih kupon~kih so vsi {tirje po{iljatelji glasovali za Uhvati ritam, ki je tako absolutni januarski zmagovalec in ga objavljamo v izvirnem besedilu. Na lestvico pa uvr{~am tudi {tiri predlagane novosti, ki se bodo na lestvico neposredno uvr{~ale vse dotlej, dokler ne bo Dvanajst o`igosanih popolnih.

1. 1. Uhvati ritam (Parni Valjak) Uhvati (Parni Valjak) Uhvati ritam (Parni Valjak) Uhvati (Parni Valjak) Uhvati (Parni

2.Pri~a o Vasi Lada~kom (D`. Bala{evi~)

3.Hotel California (Eagles)

4.Najlep{e pesmi (Hazard)

5.Jagode in ~okolada (Rok‘n’Band)

6.Poi{~i me (Prizma, D. Kocjan~i~)

7.Mentol bombon (Z. Predin, [ukar)

8.Zobar (^uki)

9.One (U2)

A cis h E

Ne govori ni{ta, prepusti se, uhvati ritam, A cis h E za`miri i za`eli cijeli svijet, uhvati ritam, h E sanja{ o lijepim stvarima, h E zar ne zna{, da su one u nama. A cis h E

Igraj svoju igru, opusti se, uhvati ritam, A cis h E nitko nam ni{ta ne mo`e, uhvati ritam, h E h E prije ili kasnije, bit ~e svima jasnije.

A cis h E

Slu{aj ljubav kako dolazi, A cis h E ljubav ~e nas jednog dana voditi,

DVANAJST O@IGOSANIH (2)

Glasujem za:-----------------------------------------

Predlagam novost:----------------------------------

Ime, priimek:---------------------------------------Naslov:------------------------------------------------

A cis h E iz daljine ponekad se ~uje glas, A cis h E strpi se jo{ malo do~’ ~e red na nas.

Ti i ja, sun~an dan, eto razloga za smijeh, mislit’ svojom glavom, ponekad, nije grijeh, kad bi mene pitali, svi bi samo plesali …

Igraj svoju igru, ma boli te, uhvati ritam, nitko nam ni{ta ne mo`e, uhvati ritam, prije ili kasnije, bit ~e svima jasnije.

Slu{aj ljubav kako dolazi, ljubav ~e nas jednog dana voditi, iz daljine ponekad se ~uje glas, strpi se jo{ malo do~’ ~e red na nas.

NA LASTNI KO@I LJUDJE IN OBI^AJI

Prvotni naseljenci ^ila so Mestici (90%). Tujci so za~eli ^ile naseljevati iz razli~nih razlogov. Najprej so pri{li v 16. stoletju {panski kolonialisti, potem je zlata mrzlica in ekonomski polo`aj v za~etku 19. stoletja prinesel emigrante iz Srbije in hrva{kega Primorja, predvsem evropski trgovci in trgovski agentje pa so ^ile za~eli naseljevati v za~etku 20. stoletja. Od takrat naprej se v de`eli ~uti mo~an evropski vpliv – v pozitivnem in negativnem smislu. V pozitivnem zaradi urejenih gospodarskih in politi~nih razmer (najmo~nej{i gospodarski veji sta industrija in trgovina, ki pokrivata kar tretjino vse dejavnosti), v negativnem smislu pa, ker ~lovek zaradi te urejenosti sploh nima ob~utka, da je v Latinski Ameriki.

^ile je dr`ava mladih, saj je ve~ kot 48% prebivalstva mlaj{ih od 25 let, vendar pa je njihova izobrazba zelo nizka,