2 minute read

TABORU (Modri val, december 1997)

Tabor je prostor, kjer se predvsem dela, spi in zabava. Zato pa je nujno potrebna dobra prehrana, ki nam jo nudi na{a imenitna kuhinja. Okrogli ekonom in njegovi okrogli kolegi se neprestano potikajo po razli~nih trgovinah, da bi nam preskrbeli najbolj{o, najbolj energijsko, najokusnej{o hrano. Pri skoraj vsakem obroku, ne vem zakaj, so vsi vedno pri grmih. Mislim, da to po~nejo iz bojazni, da jim kdo ukrade njihov odli~ni obrok. [e najbolj se taborniki potikamo po grmovju, ko je za kosilo ali ve~erjo servirana preokusna gobova krema.

Zaradi tega na tabor ni treba prina{ati odve~ne hrane. Vsakdo pa ima v marsikaterem trenutku dneva voljo po ne~em sladkem, zato ni slabo imeti s seboj tudi nekaj "extra" hrane kot npr. bi{kote, nutelo, ~okolado, merendine. Ker pa vodstvo odve~no hrano pobere, jo je treba skriti. Zakaj jo pobere? Ker no~e, da bi se taborniki preve~ zredili, kajti preve~ rejen tabornik s te`avo opravlja dela po taboru in preve~ polni latrine.

Advertisement

Zato bom dal tistim tabornikom, ki bi hoteli imeti poleg imenitnih obrokov tudi odve~no hrano, nekaj nasvetov, kam naj to hrano skrijejo. Najbolj primeren prostor za skrivanje je gozd. Pri tem pa je treba upo{tevati nekaj morebitnih zapletov. Ker marsikateri tabornik ho~e gnojiti v ne`nem oddihu v naravi, namesto v latrini, je nevarno, da pognoji tudi na{o hrano, ki je tam skrita. Drugi problem je prisotnost `u`elk, mravelj in gozdnih `ivali (v~asih tudi medvedov), ki hrano zavohajo, in je nevarno, da jo {e pojedo. Dalje, tudi vremenske razmere lahko povzro~ijo, da pride do pred~asnega razkroja hrane, ki postane vsa mokra in blatna. Zgodi se lahko tudi, da pozabi{, kje je skrivali{~e hrane, saj je gozd velik, spomin pa kratek. Tudi jaz sem neko~ skril dve konzervi tune, ko pa me je `elodec pripeljal na njihovo sled, nisem ve~ vedel, kje sta skriti. Nazadnje pa se lahko zgodi, da brat ali sestra, ki se sprehajata po gozdu, nehote zagledata hrano in se zahvalita naravi za ta nenavaden dar. cah. To pa odsvetujem, ker bi tudi vi sami ne pojedli te hrane.

Iz teh razlogov je treba pomisliti na druga skrivali{~a. Eno je gotovo {otor. Glede slednjega je cela vrsta mo`nosti: pod {otor, na dno nahrbtnika, v ~evlje (~e noge neprijetno di{ijo, se to ne spla~a - z izjemo sira, ki dobi {e bolj{i okus), v spalno vre~o. Ob kontroli pa lahko vodstvo to skrito hrano najde. Ni pa nujno, da jo pobere, predvsem, ~e je skrita v umazanih spodnjih hla~ah in v pet dni zaporedoma no{enih nogaviVod [il~ki z leto{njega vodni{kega te~aja "Obljubljan~anov" se je neke zimske sobote odpravil po pe{ poti ob Kamni{ki Bistrici vse do njenega izvira. Zbrali smo se z namenom, da se spet sre~amo in malo pogrejemo s poletnimi spomini, ter tudi, da se na{i novi vodi M^-kov spoznajo med sabo. Mogo~e sta bila kriva rahlo turobno vreme in vlaga povsod naokrog, da je bilo medvedkov vsega skupaj za en vod. So se pa ti med seboj bolje spoznali in smo se vsi skupaj res dobro imeli.

Zato je moj kon~ni nasvet ta, da pojemo vso hrano takoj, po {otoru pa skrijemo le malenkosti. Vemo pa tudi, da nam bodo star{i ob obisku prinesli novo zalogo hrane.

Vod vodom ali [il~ki v Kamni{ki Bistrici

zice, spolzke mosti~ke in blatne lu`e. Vmes pa si je vsak na{el tudi nekaj najlep{ega zase. Od `ivo zelenih mahov, zasne`enih gora do kristalne modrozelene barve in {uma Bistrice.

Ko je utrujenost `e za~ela porajati vpra{anja, kot: »Koliko je {e do konca?«, nas je predramil pre~udovit kanjon Predaselj in nas o~aral od spodaj in od zgoraj.

[e topel ~aj in plezanje po skalah pri izviru, pa je bilo `e treba domov. Manjkajo~i [il~ki, vam je kaj `al?

Najmlaj{i so 10 km dolgo pot prav juna{ko premagovali. Vse prepadne ste-

Mojca Mele

Danes vam ponujam nekaj predlogov za izlet v del na{e domovine, kjer je razgibanost terena precej{nja kljub temu, da vrhovi hribovja ne segajo ravno visoko. In v ~asu druge polovice zime, ko marsikdaj ne vemo, kaj in kam bi z na{imi ~lani, so tukaj{nji gri~i kot nala{~. Semkaj se lahko odpravimo skorajda brez skrbi tudi z najmlaj{imi. Nekaj ve~jih in bolj ali manj redno oskrbovanih postojank nam omogo~a prijetne dvodnevne izlete. Hkrati relativno dobra cestna mre`a omogo~a pomo~ pri organizaciji in izvedbi akcije z vozilom.

This article is from: