MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI

Informacije Iz Svetovnega Skavtskega Komiteja

Na drugem letnem sre~anju svetovnega skavtskega komiteja konec septembra 97 v @enevi so ~lani sprejeli naslednje sklepe:

• Znesek, ki ga Svetovna skavtska fundacija prispeva za delo Svetovne skavtske organizacije, naj bi se v letu 199798 pove~al s 850.000 na 1.1 milijona {vicarskih frankov.

• Po sedmih razli~nih opozorilih so zaradi nepla~ane ~lanarine v preteklih letih za~asno izklju~ili 6 skavtskih organizacij. 30 organizacij bo izgubilo pravico glasovanja in predlaganja kandidatov, lahko pa bodo po{iljale mlade na svetovne akcije in dobivale Scoutpak (informacije WOSM-a).

• Organizacijam, ~lanicam WOSM-a, se po{lje dokument o vzgoji mladih “Izjava za prihajajo~e XXI. stoletje”, ki ga je pripravil WOSM ob sodelovanju WAGGGS (svetovno zdru`enje vodnic in skavtinj), YMCA in YWCA (mladinsko kr{~ansko zdru`enje mo{kih in `ensk), Red Cross Youth (mladinskega Rde~ega kri`a) in International Award Association (mednarodno zdru`enje za posebna priznanja). Z dokumentom `elijo organizacije poudariti prisotnost in verodostojnost neformalne vzgoje mladih. Izjava je napisana v {tirih jezikih.

• V strate{kem na~rtu skavtstva v naslednjem obdobju je tudi prilagoditev “Izjave o namenu skavtske organizacije”. Do konferenc skavtskih regij v letu 1998 naj bi na- cionalne organizacije pripravile svoje predloge in dopolnila (za osnovo so jim izhodi{~a dveh komisij, ki sta delovali v okviru pretekle skavtske konference v Oslu 1996), kon~no obliko pa naj bi ~lanice sprejele na naslednji svetovni skavtski konferenci leta 1999 v Durbanu v Ju`noafri{ki republiki.

• V postopku sprejemanja v ~lanstvo WOSM sta dve novi dr`avi. Gruzija in Slova{ka izpolnjujeta pogoje za polnopravno ~lanstvo, po~akati pa morata tri mesece, v katerih ~lanstvu ne sme nasprotovati ve~ kot 10% ~lanic organizacije.

• V Manili je avgusta 1997 potekala druga skup{~ina Svetovne skavtske parlamentarne unije. Na skup{~ini je sodelovalo 165 predstavnikov (80 parlamentarcev) iz 45 dr`av, ki so sre~anje ocenili kot uspe{no, pohvalili pa so tudi gostitelje, skavtsko organizacijo s Filipinov.

• Evrazijska regionalna skavtska organizacija (Regional scout organization of Eurasia), {esta regionalna skavtska organizacija, je dobila zeleno lu~ za za~etek samostojnega dela. Njene ~lanice bodo postale Armenija, Belorusija, Gruzija ,, Kazahstan, Kirgizija, Moldavija, Rusija, Ukrajina in Tad`ikistan. Tako se bo priklju~ila Evropski, Afri{ki, Arabski, Azijsko-pacifi{ki in Interameri{ki skavtski regiji.

Sojuz Na Izvidnici Na Makedonija

TUDI URADNO ^LANI SVETOVNE SKAVTSKE ORGANIZACIJE

Zdru`enje izvidnic in izvidnikov iz

Makedonije je do~akalo tudi uradni sprejem v Svetovno skavtsko organizacijo. Pod {tevilko 146 se v dosjejih

WOSM-a skriva organizacija, katere korenine segajo v leto 1921, ko je bil v Skopju ustanovljen prvi steg. Razvoj se je nadaljeval leta 1923, ko je bil ustanovljen steg v Kumanovem, kmalu zatem pa {e v drugih krajih v regiji ob reki Vardar. Med drugo svetovno vojno je bilo delovanje prekinjeno, leta 1953 pa ponovno osnovano pod dana{njim imenom. Po osamosvojitvi Makedonije je organizacija za~ela s prenovo statuta, prisege in zakonov, program pa je prilagodila potrebam dana{nje mladine.

Oktobra 1995 je bila organizacija priznana kot mladinska nevladna organizacija, lansko jesen pa tudi kot uradna ~lanica WOSM-a.

V Makedoniji je danes okoli 3.500 izvidnic in izvidnikov v {tirih starostnih vejah. 28 stegov je raztresenih po dvanajstih mestih po Makedoniji, imajo pa tudi 4 stege pore~anov. Sede` organizacije je v Skopju, makedonski izvidniki pa imajo svoje taborne centre {e ob Ohridskem in Prespanskem jezeru. PUGY

Kandersteg

»DOM SKAVTOV« PRAZNUJE 75.

Obletnico

Skavtski center Kandersteg letos praznuje svoj 75. rojstni dan. Ob tej prilo`nosti so pripravili poseben program, prilagojen letnemu ~asu. Ker je uradni datum obletnice 12. februar 1998, so v tem ~asu za obiskovalce pripravili ugodnosti in presene~enje – veliko zabavo. Spomladi bodo organizirali “Mednarodni mini tabor” (od 17. do 23. maja) za popotnike stare od 18 do 25 let, poskrbeli pa bodo za posebno vzdu{je. V poletnem ~asu je na tabornem prostoru v Kanderstegu `e obi~ajno ve~ kot 1000 skavtov z vsega sveta, {e posebej sve~ano pa bo 1. avgusta, ko bodo tudi v drugih krajih po [vici praznovali Dan dr`avnosti. Jeseni bo ~as za pospravljanje in obnovo, zato v centru vabijo prostovoljce na “Mednarodni delovni teden”, poskrbljeno pa bo za namestitev in prehrano.

Pester program kar sam vabi, da se katere od ponujenih dejavnosti udele`imo. [e vir dodatnih informacij: http:// www.kisc.ch

Evrokoraki 98

Prava Evropska Avantura

Letos so Evrokoraki bogatej{i za nekaj novih projektov (12 ve~ kot lani), predvsem pa je razveseljivo, da se je letos dr`avam, ki organizirajo Evrokorake, pridru`ila tudi Slovenija s skavtskim centrom v Marindolu. Skupaj je sedaj na seznamu 22 evropskih dr`av.

Iz leto{nje izdaje predstavljamo:

MLYN – ^e{ka republika

Prvi~ so Evrokorak pripravili tudi v ^e{ki republiki, in sicer v bli`ini Brna, drugega najve~jega ~e{kega mesta. Mlyn bo mladim ponudil pregled ~lovekove zgodovine od jam, neandertalskega ~loveka, keltske in slovanske hi{e, srednjeve{kih gradov, baro~nih cerkva in Napoleonovega bojnega polja do civilizacije dana{njega ~asa. Poleg tega ponuja taborni center nacionalne skavtske organizacije Junak tudi neokrnjeno naravo, v kateri se je mo`no preskusiti v razli~nih skavtskih ve{~inah.

BUCHER BERG – Nem~ija

Tabor je v najve~jem naravnem parku v Nem~iji. Zaradi tega je veliko delavnic vezanih na raziskovanje in o~uvanje narave, seveda pa so na voljo tudi izleti s kolesom, kanujem, hajki, obiski jam ali potepi. V bli`njem mestu imajo naravoslovni muzej, kjer so predstavljene krajinske zna~ilnosti, razli~ni biotopi in `ivljenje v njih ter geolo{ke zna~ilnosti. Ker je tabor geografsko postavljen v sredi{~e Evrope, ga obiskujejo skavti iz vse Evrope, kar mu daje {e poseben ~ar. Poleg tega pa je mo`no v taboru delati kot ~lan prostovoljnega osebja. ^e vas ta oblika pre`ivljanja prostega ~asa poleti veseli, pohitite s prijavami – sedaj je pravi ~as.

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ prebral naziv taborni{ke akcije.

1. Kaj je supernova? U U U - naziv taborni{ke akcije, P P P Pmo~na eksplozija neke zvezde, G G G G G - skavtska igra.

2. RSO je kratica za: A A A A A - Rod svobodnih obrtnikov, Z Z Z Z - Rod samotnih ostrigarjev, O O O O O - Rod stra`nih ognjev.

3. Vod bo dobro deloval, ~e: C C C C C- bo imel vodnik vsaj visoko izobrazbo, H H H H H- bo vodnik vedno v kroju, K K K K K- bo vodnik dobro poznal svoj vod.

4. Glavna funkcija gama{ je: A A A A A- prepre~ujejo vdiranje snega v ~evlje, V V V V V- varujejo gle`nje pred mrazom, B B B B B- zaradi `ivahnih barv nas varujejo pred lovci.

5. Reka Krupa izvira: L L L - v Beli krajini, F F F - na Kozjanskem, @ @ @ @ - v Prekmurju.

6. ^ile je v: ^ ^ ^ - srednji Ameriki, [ [ [ [ [ - Aziji, Z Z Z Z Z - ju`ni Ameriki.

7. 22. februarja je: T T T T T - dan razmisleka, B B B B B - dan tabornikov, II II I - dan Zemlje.

8. Rod mo~virskih tulipanov organizira tekmovanje: S S S S - Bi~ikleta `ur, @ @ @ @ @ - NOT, C C C C - Bra~i~evi dnevi.

9. "Gozdovnik raziskuje Slovenijo" je: B B B - nov projekt ZTS, D Dvsakoletna akcija predvojne gozdovni{ke organizacije, K K K Kraziskovalni projekt Gozdarskega in{tituta.

Kon~no smo izvedeli, zakaj je zdaj `e skorajda pozabljeni kuharski upravnik oziroma upravni{ki kuhar Ivek "potegnil {puro" nazaj v rodno mu [tajersko in zapustil ni~ hudega slute~e tabornike s praznimi `elod~ki v bohinjski Gozdni {oli.

To nam je sam Ivek razodel v tajnem telefonskem pogovoru, takoj ko je mariborski `upan Kri`man v {tajerski prestolnici spet vzpostavil telekomunikacijske povezave z ostalim svetom. Glavni razlog za Ivekov odstop je bil, po njegovih besedah, skrivni hobi, ki ga goji na{ Frane. Na{ Frane je namre~ zelo malo doma, ker ima tako zelo veliko dela in zaradi tega nikakor ne pride do izraza tisti njegov hobi. Da, uganili ste, gre za kuhanje!!

Frane je bil Iveku stra{no nevo{~ljiv, ker je slednji kuhal s takim zanosom, s tako predanostjo, naravnost z ljubeznijo do tega plemenitega opravila.

Frane je tako skoval pravo zaroto, kako bi se znebil Iveka, da bi lahko kon~no sam poprijel za kuhalnico, lonce in kuhinjske krpe. V ta na- men je v Gozdno {olo naselil polhe, da so pono~i stra{ili Iveka in mu niso dali spati, tako da se je zjutraj zbujal s ~rnimi podo~njaki pod o~mi in kljub najbolj{im namenom ni mogel kazati sicer veselega, odprtega in optimisti~nega zna~aja nadobudnim tabornikom. Franetu je ukana povsem uspela in Ivek je bil prisiljen zbe`ati iz Gozdne {ole, tako da je mesto glavnega kuharja ostalo prazno. Frane zdaj rad odrine v Bohinj, saj ve, da ga tam ne ~akajo samo te`ave, pa~ pa tudi prijetno in antistresno mesto za {tedilnikom. A ni lepo, ko se ~loveku izpolni njegova `elja? Uf!

10. ^e ma{ujejo predstavniki {tirih kr{~anskih cerkva, se ma{a imenuje: M M M - multireligiozna, II I - ekumenska, JJ JJ J - quatrolateralna.

11. Lu~ miru, ki jo skavti raznesejo {irom po Evropi, pri`gejo: O O O Ona Dunaju, C C C C C - v Betlehemu, ^ ^ ^ ^ ^ - v Atenah.

12. Kako bi naslov "Ejga, zveza, zakva …" prevedli v knji`no sloven{~ino? E E E E E - "^uj, zveza, kak' to…", L L L L L - "O{tja, zveza, kaku tu…", N N N N N - "Zveza, zakaj…".

13. V Dolskem deluje: P P P - Rod Sivega volka, R R R - @erjavov rod, T TRod zelenega `irka.

14. Na~elnik komisije za program ZTS je: A A A A A - Darko Jenko, N N N NJo`e Zagorc, G G - Emil Mumel.

Va{ stric Volk

BREZBARVEN PLIN, NH3