ASTEROID 3753

Gravitacija je sila, ki dolo~a gibanje zvezd, planetov, galaksij in drugih teles v vesolju. To je sila, ki jo povzro~i privla~nost neke mase. Tako so tudi Zemlja in ostali planeti Oson~ja ujeti z gravitacijsko silo Sonca. Luno privla~i gravitacijska sila Zemlje, Sonce pa je skupaj z vsemi svojimi planeti ujeto v gravitacijski ples okoli jedra neke galaksije, ki ji pravimo Rimska cesta. Praviloma so poti, po katerih kro`ijo manj{a telesa okoli ve~jih, podobne kro`nicam ali elipsam. Kot pri vsakem pravilu pa se najdejo tudi tukaj izjeme. Ena takih je Asteroid 3753.

To je pribli`no 5 km v premeru velika "skalica", ki pa, ~e ne upo{tevamo njene ~udne poti, ni ni~ posebnega v vesoljnem prostoru. Njegova posebnost je prav njegovo gibanje. Asteroid 3753 se sicer vestno podreja gravitacijskim zakonom in tudi ima "veliko `eljo" obkro`iti Sonce. Toda tu se je na{el nesre~ni planet, ki mu njegovi prebivalci pravijo Zemlja. Vsaki~, ko se Asteroid 3753 `eli pribli`ati Soncu in ga obkro`iti, in to se zgodi vsakih 385 let, mu ta nesre~na Zemlja prekri`a pot. Preve~ se pribli`a Zemlji, da bi njegova pot vodila naprej okoli Sonca. Gravitacija Zemlje ga pritegne k sebi in mu drasti~no spremeni tirnico. Potem Asteroid 3753 posku{a znova. Sonce sku{a po zakonu gravitacije obkro`iti z druge strani. Toda glej ga zlomka! Spet naleti na Zemljo, ki se je medtem `e tudi premaknila po svoji poti okoli Sonca. Asteroid 3753 tako odnese spet stran od

Sonca v vesolje. In to se ponavlja vsakih 385 let. Asteroid 3753 so odkrili leta 1986, lansko leto pa je preletel Zemljin ju`ni pol v pribli`no stokratni oddaljenosti Zemlja-Luna. Kljub temu, da se je tako pribli`al Zemlji, ni bil viden niti v srednjevelikih teleskopih. Bil je deset tiso~krat manj svetel kot najbolj medla zvezda, ki jo {e opazimo s prostimi o~mi.

Asteroidom bi lahko rekli tudi majhni planeti, in ni ~udno, da se jih je oprijelo tudi ime planetoidi. V na{em

Oson~ju so jih na{teli `e blizu deset tiso~. Najve~ji z imenom Ceres meri v premeru tiso~ kilometrov in obkro`i Sonce v dobrih {tirih letih in pol. To je bil tudi prvi asteroid, ki so ga odkrili. Odkril ga je Giuseppe Piazzi leta 1801, ravno na Novega leta dan. Samo dva asteroida sta {e, ki imata premer ve~ji od 500 km. To sta Palas in Vesta. Ostali pa so manj{i. Prakti~no bi vsako skalico v vesolju lahko imeli za asteroid. V~asih kak{en pade tudi na Zemljo in za seboj pusti sled v obliki kraterja. Zadnji je menda padel decembra na Grenlandijo. Menda je bil velik kakih 100 m v premeru, potres pa so ~utili celo na Islandiji. @rtev ni bilo, saj je padel na ne- naseljeno podro~je. Lahko pa si predstavljamo, kaj bi bilo, ~e bi padel na kak{no evropsko velemesto, saj je imel udarec nekajkratno mo~ hiro{imske bombe. Skrb, da novica ne bi pri{la v javnost in povzro~ila paniko, govori o resnosti zadeve. Kljub temu se je novica zna{la na straneh ~asopisov `e v sredini januarja letos. Manj{i, in teh je najve~, pa zgorijo v zemljini atmosferi in zasvetijo kot utrinki. Tem ponavadi pravimo meteoriti, saj si njihova velikost ne zaslu`i ve~ imena "skalica" ampak kve~jemu "kamenje", ~e ne celo "pesek". Ve~ina poznanih asteroidov se zadr`uje v orbiti okoli Sonca nekje med Marsom in Jupitrom. Tej orbiti pravimo tudi "Pas asteroidov". Neka hipoteza celo pravi, da je na tem mestu nekdaj kro`il planet, ki se je zaradi nam zaenkrat {e neznanega razloga razletel na ko{~ke, ti ko{~ki pa so danes asteroidi. Nih~e pa ne ve, ali so na tem domnevnem planetu morda `ivela tudi ljudem podobna bitja, ki so morda izumila atomsko bombo.

POPOLNI SON^NI MRK

Popolni son~ni mrk bo nastopil 26. februarja in bo najbolje viden na podro~ju Srednje Amerike in severnega dela Ju`ne Amerike, saj se bo zgodil ravno okoli poldneva po tamkaj{njem ~asu. Kot delni mrk bo viden v ZDA in Mehiki ter srednjem delu Ju`ne Amerike. Mrk pri nas na `alost ne bo viden, lahko pa nas potola`i dejstvo, da

Znane Izjave

Sem rojen u~enec! Kar obstaja je moj u~itelj!

lahko razmislili tudi v Sloveniji, saj popolni son~ni mrki lahko pritegnejo veliko turistov, hkrati pa lahko pomenijo promocijo na{e dr`ave.

Venera Kot Danica

Venera je `e na jutranjem nebu.

bomo `e drugo leto v avgustu do`iveli podoben popoln mrk v Sloveniji, prav tako okoli poldneva. To bo hkrati tudi zadnji son~ni mrk v tem tiso~letju. Zanimivo je, da na Internetu `e lahko najdemo turisti~no ponudbo v nekaterih dr`avah, ki bodo dele`ne tega nebesnega spektakla na ta dan. O tem bi

Kot predhodnica Soncu sveti zjutraj na vzhodni strani neba. Ker je najsvetlej{a, zadnja zbledi v jutranji zarji. Kot Danica bo svetila tja do poznih poletnih dni, proti koncu leta pa bo spet gost na ve~ernem nebu. Takrat ji bomo spet lahko rekli Ve~ernica. Primo`