TEST OPREME

Zgodba povezana z laminati se je menda za~ela (tako pravi legenda) v 60. letih v laboratorijih NASE, ko so izumili dihajo~o membrano (npr. Gore-tex membrana oziroma druge tex membrane). Gre za tanek film posebnega materiala, ki prepu{~a vlago samo v dolo~eni smeri. Dana{nje dihajo~e membrane so izdelane iz politetrafluoretilena ali poliuretanov. Tanek film je nalepljen ali nane{en na nosilni material iz poliamida ali poliestra in vse skupaj se imenuje laminat.

rialih, ki so bolj ali manj stvar preteklosti (npr. obi~ajen “polivinilasti” nylon), temve~ bi se rad posvetil najsodobnej{i tehnologiji - laminalaminatom tom tom. Zakaj? Zdravje je preve~ dragocena stvar, da bi pri njej var~evali z denarjem, in kdor se `eli nekajkrat na leto preganjati naokoli po de`ju, kot npr. na ROT-u 96, ali pa skorajda vsako leto na NOT-u, naj si ~im prej omisli dobro vetrovko.

LAMINATI

Zgodba povezana z laminati se je menda za~ela (tako pravi legenda) v 60. letih v laboratorijih NASE, ko so izumili dihajo~o membrano dihajo~o membrano (npr. Goretex membrana oziroma druge tex membrane). Gre za tanek film posebnega materiala, ki prepu{~a vlago samo v dolo~eni smeri. Dana{nje dihajo~e membrane so izdelane iz politetrafluoretilena ali poliuretanov. Tanek film je nalepljen ali nane{en obi~ajno na nosilni material iz poliamida ali poliestra in vse skupaj se imenuje laminat. Membrana se torej obi~ajno nahaja na nosilnem materialu in je vsaj z zunanje strani obla~ila ni nikdar videti. Pri trislojnih laminatih membrane ne vidimo niti z notranje strani obla~ila, ker se nahaja med dvema slojema nosilnega materiala oziroma med nosilnim materialom in podlogo. Pri dvoslojnih laminatih jo vidimo z notranje strani, kjer je za{~itena le s pri{ito vise~o podlogo - mre`ico. Pri manj obi~ajnih enoslojnih laminatih je dihajo~a membrana nane{ena kar na podlogo. Razli~ni izdelki razli~nih proizvajalcev pogosto uporabljajo enako membrano. Vsa obla~ila z oznako Gore-tex uporabljajo enako membrano (Gore-tex), saj jo proizvaja le dolo~en proizvajalec (Gore), ki ima za{~iten patent. Obstajajo seveda {e druge membrane drugih proizvajalcev s podobno funkcijo, katerim je pogosta skupna kon~nica tex. Toda kopica najrazli~nej{ih obla~il z Gore-tex membrano je zelo raznolika.

Skrivnost je v vrsti nosilnega materiala in v na~inu tkanja le-tega, pomembni so {e kroj, {ivi in ostale podrobnosti ... Razmislek nas pripelje do sklepa, da na lastnosti vetrovke vpliva predvsem nosilni material in ne toliko sama membrana.

Membrane so lahko porozne in neporozne, na nosilni material pa so nane{ene s premazom ali z lepljenjem. Dihajo vse. Nekatere prepu{~ajo molekule vodne pare navzven po fizikalni poti in druge po kemi~ni poti. Podrobnej{e seznanjanje z membranami niti ni pomebno, pomebnej{a je seznanitev z laminati.

Omenil sem `e eno-, dvo- in trislojne laminate. V ~em je razlika? Enoslojni laminati so prej izjema, kot pravilo. Njihova glavna zna~ilnost je, da so zelo mehki in kot tak{ni udobni, a tudi mehansko slabo odporni. Pri trislojnih laminatih je teoreti~no gledano problem relativno tanka plast obla~ila. Temperatura je zato pribli`no enaka na zunanji in na notranji steni obla~ila in tako se pot skondenzira v kapljice pogosto `e na notranji strani obla~ila. Tanek film vodnih kapljic polze~ih navzdol po notranji steni obla~ila zama{i pore in onemogo~i dihanje. V praksi so stvari videti nekoliko druga~e. Vedeti moramo, da membrane dihajo dovolj samo takrat, kadar oble~eni v vetrovko zgolj sedimo in se torej potimo sorazmerno malo. Pri vsaki ve~ji telesni aktivnosti (npr. hoji z nahrbtnikom v klanec) se potimo tako mo~no, da nobena membrana ne uspe ve~ odvajati vse vodne pare navzven. Dvoslojni laminati teoreti~no dihajo skoraj za tretjino bolje (to so dokazovali vsi testi v preteklosti), so mehkej{i (ker so tanj{i) in so zaradi podloge tudi toplej{i. Toda ravno zaradi podloge so te`ji in dra`ji od trislojnih. Hkrati vas opozarjam, da morate paziti na material podloge - mre`ice. Mre`ica naj bo poliestrska, saj se bo le tako dovolj hitro posu{ila (tudi na notranji steni dvoslojnih vetrovk se kondenzira del vlage - posledica je mokra mre`ica). Nekatere dvoslojne vetrovke imajo mre`ico iz materialov, ki se ne posu{ijo ravno hitro, zato imamo lahko pri ve~dnevnih turah precej{nje te`ave. In zakaj pravim, da dvoslojni laminati samo teoreti~no dihajo bolje? Ker to dr`i za sam material, za obla~ilo pa ne.

Najnovej{i testi temeljijo na druga~nih izhodi{~ih in izhajajo iz vseh uporov, ki se pojavljajo na poti od telesa navzven. Pomemben upor pri prehajanju vodne pare navzven predstavlja tako tudi zrak med mre`ico in membrano dvoslojnih laminatov, ki tako pove~uje upornost obla~ila. Posledica je slab{e dihanje. Generalnega pravila ni! Razmerje med vodoodpornostjo in dihanjem je razli~no od obla~ila do obla~ila.

Mehanska odpornost oziroma odpornost na obrabo naj bi bila pri obeh vrstah (dvo- in trislojnih) teoreti~no enaka (za enake nosilne materiale), saj je le-ta odvisna predvsem od zunanjega sloja - nosilnega materiala. Ravno tako naj ne bi bila razli~na tudi za{~ita pred zunanjo vlago (ponovno pri enakih materialih). Ne glede na povedano pa `e dolgo med ljudstvom kro`i rek o bolj{i vodotesnosti in slab{em dihanju trislojcev ter obratno za dvoslojce, ki morda le ni iz trte izvit. Vsekakor je odlo~itev va{a. Vsaka varianta ima dolo~ene prednosti in slabosti.

KROJ

Druga izredno pomembna zna~ilnost vetrovke je kroj. Omenil sem `e razli~ne na~ine nana{anja membrane in tudi obdelave nosilnega materiala. Toda to so zadeve, pomembne za sam laminat. Ne glede na to, iz katerega materiala oziroma iz kak{nega laminata je vetrovka narejena, je pomembnih {e kopico “krojnih” lastnosti, ki si jih bomo ogledali v nadaljevanju. Dol`ina vetrovke je od modela do modela razli~na. Dalj{e uporabljajo planinci in gorniki, kraj{e (tehni~ne modele) zahtevnej{i uporabniki kot so alpinisti, turni smu~arji, gorski kolesarji. Za obi~ajno taborni{ko uporabo so primernej{i dalj{i modeli.

Neprepustnost za zunanjo vlago in prepustnost za na{o lastno, sta dve nasprotujo~i si lastnosti. Dejansko stanje se vedno vrti le okoli bolj ali manj posre~enega kompromisa in nekje med manj{o in ve~jo stopnjo dejanske zmo~enosti na{ega v realnih situacijah uporabe vetrovke obi~ajno izmu~enega trupelca. Popolnoma noben problem ne bi bil izdelati za zunanjo vlago povsem vodotesno obla~ilo, a kaj ko bi se potem uporabnik oble~en vanj `e pri sedenju “skuhal” v lastnem soku.

Kapuca Kapuca Kapuca Kapuca Kapuca je dodatek brez katerega vetrovka ni vetrovka. Pomembna je njena velikost, zatezne vrvice, dobrodo{el dodatek je {~itek nad o~mi. Pri izbiri moramo biti pozorni {e na glavno zadrgo, njene prekrive, sisteme prilagajanja oblike vetrovke telesu (zatezne vrvice, je`ki na zapestnikih), zunanje in notranje `epe. Bolj{i in zahtevnej{i, tako imenovani tehni~ni modeli, imajo {e zadrge pod pazduhami (za pospe{eno prezra~evanje), posebne v{itke pod pazduhami, ki prepre~ujejo “kraj{anje” rokava ob dvigovanju rok, notranjo gama{o, ... Ve~ina tabornikov teh posebnih dodatkov, ki vetrovko tudi precej podra`ijo, ne potrebuje.

ALBATROS

PRIPORO^ILO

Osebno priporo~am vsem tabornikom kakovostno vetrovko iz dvo- ali trislojnega laminata, pri ~emer ni nujno, da gre za enega izmed dra`jih modelov. Ve~ini bo zado{~al verjetno `e kateri izmed preprostej{ih in cenej{ih modelov, toda preden ga izberete, se morate nujno odlo~iti {e za proizvajalca. Sam trdim, da je bolj{i cenej{i model katerega od kakovostnih in priznanih proizvajalcev, kot {e tako drag in zapleten model nekega neuveljavljenega proizvajalca. Pri vetrovki (in laminatih) je koristno pla~ati ime (“firmo”).

NADALJEVANJE PRIHODNJI^